Ikadid vestnik
občin Ormož in Ptuj i w mn »»i-om
Leto: XXVII	^ Ptuj, 25/1 —1990
VSEBINA
Številka: 2
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
5.	Odlok o volitvah v zbore skupščine občine in o določitvi volilnih enot v občini Ormož
KRAJEVNA SKUPNOST TOMAŽ PRI ORMOŽU
6.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Tomaž pri Ormožu za obdobje od 1/2-1990 do 31/1-1995
7.	Poročilo volilne komisije KS Tomaž pri Ormožu o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje KS Tomaž pri Ormožu, ki je bil dne 7. januarja 1990
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
8.	Dolgoročni plan občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjen 1989
POPRAVKI
5..
Po 18. členu ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k Ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 32-1706/89), 4. členu zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 42/89), in 99. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25-200/85) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 19. januarja 1990 sprejela
ODLOK
o	volitvah v zbore Skupščine občine in določitvi volilnih enot v občini Ormož
I.	Splošne določbe
1.	člen
Ta odlok začasno, do uskladitve statuta občine Ormož z ustavnimi amandmaji k Ustavi SR Slovenije in določbami zakona o volitvah v skupščine, določa sestavo skupščine občine, število delegatov v zborih ter volilne enote v občini Ormož in ureja druga vprašanja v zvezi s tem.
Ta odlok ureja predlaganje kandidatov in volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine ter predsednikov in podpredsednikov zborov.
Ta odlok ureja predlaganje kandidatov in odločanje kandidata za predsednika in člane izvršnega sveta SO ter način volitev predsednika in članov izvršnega sveta SO.
II.	Sestava skupščine občine in število delegatov v zborih
2.	člen
Skupščino občine Ormož sestavljajo:
—	zbor združenega dela,
—	zbor krajevnih skupnosti,
—	družbenopolitični zbor.
Vsak zbor šteje po 16 delegatov.
III.	Volilne enote
3.	člen
Zbor združenega dela šteje 16 delegatov.
Za volitve delegatov v zbor združenega dela se določi 15 volilnih enot.
Delovni ljudje v podjetjih ter drugih organizacijah in skupnostih volijo v 15 volilnih enot 16 delegatov in sicer:
—	na področju gospodarstva v 12 volilnih enotah 13 delegatov,
—	na področju družbenih dejavnosti v 2 volilnih enotah 2 delegata
—	na področju družbenih organizacij in skupnosti v 1 volilni enoti 1 delegata.
4.	člen
Za volitve delegatov s področja gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti se določijo naslednje volil-
ne enote s številom delegatov in sedežem volilne enote:
a)	na področju industrije:
1.	volilna enota
Tovarna Jože Kerenčič Ormož 1 delegata
2.	volilna enota DO Optyl Ormož 1 delegata
3.	volilna enota Tovarna sladkorja Ormož 1 delegata
4.	volilna enota
IGP Mercator Ormož (sedež vol. enote) in Tovarna kovinske opreme Primat Maribor EE Bančna oprema Ormož 1 delegata
5.	volilna enota
Peko Tržič TOZD Proizvodnja obutve Izdelovalnica zgornjih delov Ormož (sedež vol. enote) in Tekstil Proizvodno in trgovsko podjetje Ljubljana TOZD Pletilstvo Tonosa Prosenjakovci konfekcija Ormož Murales Ljutomer PE Žaga Ormož 1 delegata
6.	volilna enota
Droga Portorož obrat Središče (sedež volilne enote) in TIMA Živilski kobminat Intes Družbeno podjetje Kruh — Pecivo DE Pekarna in slaščičarna Ormož Marles Notranja oprema Središče Elektro Maribor TOZD Elektro Ptuj, rajon Ormož 1 delegata
b)	na področju kmetijstva
7.	volilna enota
Slovin DO Jeruzalem Ormož
1	delegata
8.	volilna enota
TOK Kooperacija Ormož (sedež volilne enote), kmetje kooperanti kmetje, ki niso kooperanti Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj TOZD Veterinarstvo Ptuj PE Ormož ter GG Maribor TOZD Gozdarstvo Ormož
2	delegata
c)	na področju gradbeništva, prometa in zvez ter storitvenih dejavnosti
9.	volilna enota
Javno podjetje Ormož (sedež volilne enote)
Podjetje za PIT promet Maribor
TOŽD za PTT promet pošta Ormož
ŽTO Maribor TOZD za upravljanje in vzdrževanje
prog
Nadzorstvo prog Ormož	-4
Kristal Proizvodno montažno steklarsko podjetje Maribor poslovalnica Ormož
ŽG ŽTO Ljubljana TOZD za elektroenergetiko odsek za El Ormož
ŽG ŽTO Maribor TOZD za promet Pragersko postaja Ormož
ZG ŽTO Maribor TOZD za promet Pragersko postaja Središče ob Dravi
Certus Avtobusni promet Maribor avtobusna postaja Ormož
Obrtna zadruga Progres — Metaloproizvodnja Ormož
KB Maribor ekspozitura Ormož,
Beogradska banka agencija Ormož
1 delegata
č) na poročju trgovine
10.	volilna enota
Mercator Zarja Ormož (sedež volilne enote)
TIMA Blagovna hiša Ormož
Tobačna tovarna Ljubljana TOZD
Tobak prodajalna Ormož
Surovina Maribor PE Ormož
Borovo TOZD Maloprodaja prodajalna Ormož
Petrol DO trgovina z naftnimi derivati
Ljubljana bencinski servis Ormož
Mercator mednarodna trgovina Ljubljana TOZD
Slovenija sadje trgovinsko predstavništvo
Trgovišče
DO Emona Commerce TOZD Globus Ljubljana
PE Velika Nedelja
Petovia avto Ptuj prodajalna Ormož
1 delegata
d)	na področju gostinstva in turizma
11.	volilna enota
DO Jeruzalem Ormož TOZD Gostinstvo (sedež volilne enote) in
DO Gostinstvo Gorca Maribor bife pri Stefanu
1 delegata
e)	na področju storitvenih in ostalih dejavnosti
12.	volilna enota
Obrtniki in zaposleni pri obrtnikih
1 delegata
0	na področju družbenih in drugih dejavnosti
13.	volilna enota
Osnovna šola Ormož (sedež volilne enote)
Osnovna šola Središče ob Dravi Osnovna šola n.h. Jožeta Kerenčiča Miklavž pri Ormožu
Osnovna šola n.h. Megla Vinka Tomaž pri Ormožu
Osnovna šola Velika Nedelja
Osnovna šola Stanka Vraza Ormož
Glasbena šola Ormož
Delavska univerza Ormož
VVO Ormož
1	delegata
14.	volilna enota
Bolnišnica Ormož (sedež volilne enote) ZD Ormož Lekarna Ormož in Lekarna Središče Center za socialno delo Ormož
1 delegata
15.	volilna enota
Upravni organi občine Ormož (sedež volilne enote)
Občinski sodnik za prekrške Ormož
KS Ivanjkovci
KS Podgorci
KS Velika Nedelja
KS Središče ob Dravi
KS Ormož
Temeljno sodišče Maribor enota v Ormožu
SDK v SRS podružnica Ptuj ekspozitura Ormož
Občinska zveza kulturnih
organizacij Ormož
Občinska organizacija RK Ormož
OK ZKS Ormož
OK SZDL Ormož
OS ZSS Ormož
OK ZSMS Ormož
Avto — moto društvo Ormož
Obrtno združenje Ormož
1 delegata
5.	člen
Delovni ljudje v podjetjih, drugih organizacijah, skupnostih in drugih oblikah opravljanja dejavnosti, ki imajo skupnega delegata oblikujejo konferenco delegacij ali drugo obliko povezovanja zaradi oblikovanja skupnih stališč.
6.	člen
Zbor krajevnih skupnosti šeje 16 delegatov.
Za volitve delegatov v zbor krajevnih skupnosti se določi 8 volilnih enot.
Volilna enota za območje krajevne skupnosti je krajevna skupnost.
Posamezna volilna enota ima naslednje število delegatov:
1.	volilna enota Krajevna skupnost Ivanjkovci
2 delegata
2.	volilna enota Krajevna skupnost Kog
1 delegata
3.	volilna enota Krajevna skupnost Miklavž
1	delegata
4.	volilna enota Krajevna skupnost Ormož
4 delegate
5.	volilna enota Krajevna skupnost Podgorci
2	delegata
6.	volilna enota Krajevna skupnost Središče
2 delegata
7.	volilna enota Krajevna skupnost Tomaž
2 delegata
3.	volilna enota Krajevna skupnost Velika Nedelja
2	delegata
7.	člen
Družbenopolitični zbor šteje 16 delegatov.
Volilna enota za družbenopolitični zbor je območje občine Ormož.
IV.	Predsednik in podpredsednik skupščine občine, predsedniki in podpredsedniki zborov
8.	člen
Predsednik in podpredsednik skupščine občine in predsedniki ter podpredsedniki zborov se volijo izmed delegatov skupščine občine za štiri leta in so lahko na isto funkcijo izvoljeni največ dvakrat zaporedoma.
9.	člen
Kandidate za predsednika in podpredsednika skupščine občine lahko predlaga najmanj 7 delegatov enega ali vseh zborov.
Posamezni delegat lahko podpre samo en predlog kandidata za predsednika in en predlog kandidata za podpredsednika skupščine občine.
Volitve so tajne in se opravijo na skupni seji vseh zborov.
Za predsednika oziroma podpredsednika skupščine občine je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največ glasov navzočih delegatov na skupni seji.
10.	člen
Kandidate za predsednika in podpredsednika zbora lahko predlaga najmanj 5 delegatov ustreznega zbora.
Posamezni delegat lahko podpre samo en predlog
kandidata za predsednika in en predlog kandidata za podpredsednika zbora.
Volitve predsednika in podpredsednika zbora so tajne in se opravijo na seji zbora.
Za predsednika oziroma podpredsednika je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največ glasov navzočih delegatov na seji zbora.
11.	člen
V	poslovniku skupščine občine bo podrobneje urejen postopek predlaganja kandidatov in volitve funkcionarjev iz 9. in 10. člena tega odloka.
V.	Predsednik in člani Izvršnega sveta SO
12.	člen
Predsednika in člane Izvršnega sveta SO Ormož voli Skupščina občine za štiri leta in so lahko izvoljeni na isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
13.	člen
Kandidate za predsednika Izvršnega sveta SO lahko predlaga najmanj 7 delegatov enega ali vseh zborov.
O predlaganih kandidatih se glasuje na skupni seji vseh zborov.
Za kandidata za predsednika Izvršnega sveta SO je določen tisti predlagani kandidat, ki je dobil največ glasov navzočih delegatov na skupni seji.
14.	člen
Kandidate za člane izvršnega sveta SO predlaga kandidat za predsednika izvršnega sveta SO in o njih pridobi mnenje komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve SO Ormož, ki ga skupaj s svojim predlogom predloži skupščini občine.
15.	člen
Volitve predsednika in članov izvršnega sveta SO so tajne in se opravijo na skupni seji vseh zborov.
Za predsednika oziroma člana izvršnega sveta SO je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največ glasov navzočih delegatov na skupni seji.
16.	člen
V	poslovniku skupščine občine bo podrobneje urejen postopek predlaganja kandidatov in volitve predsednika in članov IS SO.
VI.	Končne določbe
17.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o delegiranju delegatov in razporeditvi delegatskih mest za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4—19/86).
18.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka se začasno nadomestijo določbe 94., 95., 117., 118., 119. člena in 2., 3., 4. in 5. odstavek 141. člena statuta občine Ormož.
19.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 008-1/90
Ormož, dne 19. I. 1990
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan RITONJA
6.
Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur.
1.	SRS, št. 3/73 in 35/85), 8. člena Zakona o referendumu (Ur. I. SRS, št. 23/77) in 36. člena Statuta KS Tomaž pri Ormožu ter poročila volilne komisije o izidu referenduma z dne 07. 01. 1990 o uvedbi krajevnega samoprispevka, je skupščina krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu dne 15. 01. 1990 sprejela
SKLEP
O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA V KRAJEVNI SKUPNOSTI TOMAŽ PRI ORMOŽU
ZA OBDOBJE OD 01. 02. 1990 do 31. 01. 1995
I.	člen
V	krajevni skupnosti Tomaž pri Ormožu se na pod-
lagi odločitve občanov na referendumu dne 07. 01. 1990 uvede krajevni samoprispevek na celotnem območju krajevne skupnosti.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju in delu za obdobje petih let in sicer od 01. 02. 1990 do 31. 01. 1995 za naslednje naloge:
KOMUNALNA DEJAVNOST 60%
1.	Urejanje in vzdrževanje krajevnih cest in objektov na cestah
2.	Sofinanciranje asfaltiranja krajevne ceste Mala vas—Sejanci, Senik—Ključarovci in Rakovci—Trnovci po 1 — 1,5 km po cesti
3.	Sofinanciranje preplastitve ceste Tomaž—Bratislave!
4.	Izvajanje zimske službe
5.	Postopno urejanje odlagališča za odpadke
6.	Druge nujne nepredvidene naloge PROMET IN ZVEZE 10%
1.	Sofinanciranje telefonskega omrežja po KS in primernega prostora za vgraditev krajevne telefonske centrale
DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN DELOVANJE KRAJEVNE SAMOUPRAVE 15%
1.	Sofinanciranje gradnje treh učilnic pri os. šoli Tomaž
2.	Sofinanciranje urejanja športnega igrišča
3.	Vzdrževanje objektov in naprav, ki jih uporablja KS
4.	Delovanje krajevne samouprave z materialnimi in funkcionalnimi stroški
5.	Sofinanciranje delovanja SLO in DS
6.	Sofinanciranje delovanja organizacij in društev in drugih združenj, ki so skupnega pomena
DRUGE NALOGE 15%
1.	Pridobitev potrebnega zemljišča in dokumentacije za gradnjo mrliške veže in izgradnja
2.	Nerazporejena sredstva
3.	člen
Skupna vrednost programa po cenah v mesecu septembru 1989 znaša približno 2.300.000 00/100 (konv. dinarjev).
S samoprispevkom se bo zbralo približno 1.000.000 00/100.
Ostala sredstva se bodo zbrala po pogodbah in iz drugih virov.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Tomaž pri Ormožu in sicer:
—	delavci od OD po stopnji 2 % od neto OD na mesec
—	upokojenci od pokojnin po stopnji 2 % mesečno
—	zavezanci od KD po stopnji 7 %
—	samostojni obrtniki in drugi nosilci gospodarskih in drugih dejavnosti po stopnji 2 % od OD, če ga izkazujejo in to mesečno. Pavšalisti po stopnji 2 % od davčne osnove
—	osebe, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno bivališče na območju KS Tomaž pri Ormožu v višini 2 x 75 DM v dinarski protivrednosti na leto.
Prispevek v delu:
Gospodinjstva se zavezujejo dati po tri delovne dni za urejanje vasi in po potrebi za urejanje pokopališča. Vaški sveti lahko k akcijam pritegnejo solidarnostno tudi lastnike vikendov in hiš, ki tukaj ne prebivajo stalno. Kdor se akcije ne bo udeležil, mora delovni dan plačati po dnevnih cenah, ki jo določi svet KS.
Lastniki traktorjev se zavežejo pripeljati ali plačati po dnevnih cenah naslednje količine gramoza:
Do 30 KW	2	m1
od 31-50 KW	6	m1
od 51-100 KW	12	m1
Pri tem so zajeti tudi avtoprevozniki.
Ceno navoza določi svet KS.
Solidarnostno lahko v tej akciji sodelujejo tudi drugi občani.
Zavezanci samoprispevka bodo tudi vsi občani, ki se bodo v času trajanja krajevnega samoprispevka prijavili v KS Tomaž pri Ormožu in to v vseh oblikah.
5.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov in dohodkov, ki so navedeni v 12. členu Zakona o samoprispevku.
6.	člen
Krajani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Tomaž pri Ormožu in dosegajo dohodke izven SR Slovenije, so dolžni sporočiti podatke o dohodkih na KS Tomaž pri Ormožu.
7.	člen
Samoprispevek od OD in pokojnin bodo odtegovali izplačevalci ob izplačilu.
Zavezancem od KD, obrtnikom in zdomcem pa uprava za družbene prihodke občine Ormož.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na žiro račun KS Tomaž pri Ormožu, št. 52410-842-038-82539.
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačujejo v določenem roku, se ta prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov.
V	primeru prikrivanja (netočnega informiranja na delovnem mestu) se izterjajo vse zapadle obveznosti zavezanca samoprispevka.
9.	člen
Svet krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu je odgovoren za zbiranje, izvajanje del in koriščenje sredstev po tem sklepu in za namensko trošenje.
10.	člen
Svet KS Tomaž pri Ormožu je pristojen za obveščanje OZD in drugih o uvedbi krajevnega samoprispevka.
Svet KS Tomaž pri Ormožu enkrat letno poroča o zbiranju in porabi sredstev na seji SK.S, katera ga potrdi.
Ob izteku referendumskega obdobja sestavi svet KS zaključni račun, katerega mora potrditi SKS in ga objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj,
11.	člen
V	kolikor se zbere več sredstev, kot je predvideno v tem sklepu, lahko svet KS razporedi sredstva tudi za druge namene in naloge.
12.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in se uporablja od 1.2. 1990 do 31. 1. 1995.
Številka: 17/1990 Datum: 15. 1. 1990
Predsednica SKS Tomaž pri Ormožu Anica Rajh
7.
POROČILO
VOLILNE KOMISIJE KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMAŽ PRI ORMOŽU O IZIDU REFERENDUMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMAŽ PRI ORMOŽU, KI JE BIL DNE 7. JANUARJA 1990
1.
Komisija ugotavlja, da je bil s sklepom skupščine krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu z dne 28. 11. 1989 razpisan referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za celotno območje KS Tomaž pri Ormožu in sicer za obdobje od 1. 2. 1990 do 31. I. 1995. Sklep o razpisu referenduma je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 36/1989 z dne 21. 12. 1989.
2.
Volilna komisija krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu je na podlagi presieda celotnega glasovalnega gradiva preverila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma m sam referendum izveden v skladu z Zakonom o referendumu in ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
3.
Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je izid glasovanja naslednji:
a.) V seznam glasovalcev je bilo vpisanih 1613 glasovalcev
b.	) Glasovanja se je udeležilo vpisanih 1482 glasovalcev
c.	) Za uvedbo krajevnega samoprispevka se je odločilo vpisanih 863 glasovalcev
d.	) Proti uvedbi se je odločilo vpisanih 590 glasovalcev
e.	) Neveljavnih glasovnic je bilo 29
f.	) Glasovanja se ni udeležilo 82 glasovalcev in 49 zaradi nahajanja v JLA in tujini in ne vplivajo na izid glasovanja.
4.
Glede na to volilna komisija ugotavlja, da je bilo na referendumu 1482 glasovalcev. Od tega se je za uvedbo samoprispevka odločilo 863 glasovalcev ali 61,6%. Na podlagi navedenega izida glasovanja, volilna komisija v smislu 21. člena Zakona o referendumu (Ur. 1. SRS, št. 23/77) ugotavlja, da je referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu za obdobje od
1.2.	1990 do 31. 1. 1995 uspel, ker se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev.
Tomaž pri Ormožu, dne 7. 1. 1990
Tajnik volilne komisije Ivan Rakuša
Predsednik volilne komisije:
Anica Rajh
Član volilne komisije:
Janez Rep
Član volilne komisije:
Tatjana Kovče
8.
Na osnovi 154. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82), Smernic za dolgoročni plan občine Ptuj 1986—2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 24/84), 63. in 159. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in 32. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 12/89) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 26/12-1989 sprejela
DOLGOROČNI PLAN OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000, DOPOLNJEN 1989
1.	IZHODIŠČA IN CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE
Strategija dolgoročnega razvoja izhaja iz notranjih in zunanjih pogojev za razvoj proizvajalnih sil družbe, upoštevaje nadaljnji razvoj zanesti, tehnike in tehnologije, stalno izboljševanje materialnih in drugih pogojev življenja in dela ter nadaljnji vsestranski razvoj sistema socialističnega samoupravljanja in socialističnih samoupravnih odnosov v naši družbi.
Družbenoekonomski razvoj bomo gradili na doseženi ravni ekonomskega, socialnega m prostorskega razvoja ob razpoložljivih razvojnih potencialih ter ob koriščenju primerjalnih prednosti občine. Usmeritev k popolnejši, smotrnejši m učinkovitejši uporabi razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti in gospodarskih virov v celoti je ena od temeljnih izhodišč razvojne politike v prihodnjem obdobju.
Izvajanje takšne politike bo možno uresničiti le, če bo v polni meri uresničena neodtujljiva pravica delavcev v združenem delu, da ustvarjajo dohodek in odločajo o razporejanju z njim na vseh ravneh njegove porabe. šele ob navedenih pogojih je možno pričakovati izboljšane učinke in prednosti motivacije za delo in razvoj.
Na področju demografskega in socialnega razvoja smo priča nizki rodnosti in staranju prebivalstva Slovenskih goric in Haloz ter odseljevanju (odhajanje mladih v mesto in propadanje kmečkih gospodarstev).
Dolgoročni razvoj občine Ptuj je zasnovan na vsestranski povezanosti v gospodarske in družbene tokove v regiji, zato bomo skupno izgrajevali večje, pred-
vsem infrastrukturne sisteme, krepili in vodili enotno demografsko, socialno in zaposlitveno politiko, krepili gospodarsko sodelovanje, podredili razvoj družbenih dejavnosti zahtevam celovitega družbenoekonomskega razvoja in vsklajevali posege v prostor.
Dolgoročne razvojne cilje opredeljujemo na osnovi opredeljenih izhodišč dosežene ravni družbenoekonomskega razvoja občine ter ciljev širše družbenopolitične skupnosti. Pri opredeljevanju ciljev upoštevamo še prednosti naravnih danosti in družbenih zmogljivosti občine, odpravljanje nekaterih neskladij družbenega razvoja in nadaljnji skladnejši razvoj dejavnikov družbene reprodukcije.
Cilji, ki jih moramo doseči do leta 2000 so naslednji:
1.1.	Krepitev družbenega in materialnega položaja človeka, ki mora temeljiti na rezultatih živega in minulega dela in zagotavljanju dinamične gospodarske rasti na kakovostnih osnovah. V okviru politike uresničevanja razvojnih ciljev si bomo prizadevali za intenzivnejše koriščenje obstoječih proizvodnih kapacitet in vseh drugih zmogljivosti, za boljšo organizacijo dela in poslovanja polno in produktivno izrabo delovnega časa ter učinkovitejše in odgovornejše upravljanje in odločanje, tako, da bi z obstoječimi kapacitetami povečali proizvodnjo, produktivnost dela in ekonomičnost poslovanja. Pospešeno bomo nadaljevali že začeto prestrukturiranje gospodarstva in družbenih dejavnosti.
Ob okrepljeni zunanjetrgovinski menjavi bomo zagotovili pogoje za višjo proizvodnjo in posodobitev proizvodnih in drugih zmogljivosti. Razvoj bomo preusmerili na višjo raven učinkovitosti, kar bo temeljni pogoj za postopno izboljšanje osebnega in družbenega standarda občanov.
Kakovostnejše zadovoljevanje ekonomskih, socialnih in kulturnih potreb občanov bomo zagotovili z nadaljnjim razvojem družbenoekonomskega sistema, zasnovanim na višji ravni samoupravne družbene organiziranosti v celoti, na znatno večjem vplivu znanstvenega in tehnološkega napredka, razvoja domače znanosti in tehnologije, z vzpostavljanjem ravnotežja med družbeno in naravno reprodukcijo ter še večjim upoštevanjem ekonomskih zakonitosti in meril produktivnosti ter uspešnosti gospodarjenja.
1.2.	Delavci bodo v razvoju samoupravnega socializma bolj neposredno obvladovali pogoje in rezultate svojega dela in družbena reprodukcijska sredstva, kar bo osnova za hitrejše uveljavljanje samoupravnih proizvodnih odnosov ter sprememb v njihovem samoupravnem in materialnem položaju, vedenju in zavesti. Tako bo odprta pot sodobni ekonomiji, ki bo utemeljena na blagovni proizvodnji v sistemu družbene lastnine in socialističnega samoupravljanja.
1.3.	Zadovoljevanje človekovih osebnih, družbenih, materialnih, socialnih, kulturnih in bivalnih potreb in interesov bo potekalo bolj celovito, vsestransko in kakovostno. Trajni cilji materialnega razvoja socialistične samoupravne družbe so po svoji naravi socialni, zato moramo socialni politiki posvetiti vso pozornost. Socialna politika kot integraini del gospodarske in razvojne politike bo temeljila predvsem na socialni varnosti zagotovljeni z delom. Borili se bomo proti raznim oblikam ekonomsko in družbeno nesprejemljivih dohodkov, ki ogrožajo družbeno lastnino in ne izvirajo iz dela in delitve po rezultatih dela.
Zagotavljali bomo pogoje za enakopravno vključevanje mladine v življenje in delo ter za socialno varnost mlade družine. Posebna družbena skrb bo namenjena invalidom.
Ob spremembah vrednot bo možno višjo kakovost življenja doseči ob varčnejših oblikah zadovoljevanja skupnih potreb.
1.4. Stabilna in dinamična rast zaposlenosti sodi med temeljne cilje družbenoekonomskega razvoja, v okviru katere bo zagotovljena polna zaposlenost vseh za delo sposobnih prebivalcev na osnovi dinamičnega produktivnega zaposlovanja. Stopnja zaposlenosti m s tem socialna varnost delavcev in delovnih ljudi bosta odvisni predvsem od kakovosti in količine dela in znanja. V zaostrenih gospodarskih razmerah, v katerih so možnosti za zaposlovanje vedno bolj odvisne od učinkovitosti gospodarjenja bomo polno produktivno zaposlenost zagotovili s takimi preusmeritvami zaposlenosti v gospodarstvu in drugih družbenih dejavnostih, ki bodo ustrezale merilom razvitejših eko-
nomij. Potrebno bo organizirano prekvalificiranje večjega števila delavcev.
1.5.	Zagotovili bomo vzpodbudnejše pogoje in razmere za razvoj znanosti, tehnike, tehnologije, izobraževanja, organizacije dela in informatike.
Za doseganje višjih stopenj gospodarske rasti je razen uvajanja visoke tehnologije izrednega pomena razvoj informatike za razvijanje družbenih odnosov znanstveno-raziskovalnega dela in organizacije dela. Vloga informatike in organizacijskih teorij je toliko bolj pomembna v obdobju stabilizacije, ker uvajanje izsledkov teh teorij lajša možnosti za hitrejše vključevanje novih dosežkov v produkcijo, racionalizirajo se obstoječi produkcijski procesi in dosega večja produktivnost.
1.6.	Za smiselno razmestitev ekonomskih in socialnih aktivnosti v prostoru bomo upoštevali naravne in naselitvene danosti. Zmanjšali bomo razlike med razvitostjo gričevnatega in ravninskega dela občine tako, da bodo omogočene približno enake gospodarske, socialne, prostorske in druge življenjske razmere ter učinkovitejše gospodarjenje na vseh predelih občine. Rešiti moramo ključno ekološka vprašanja Kidričevega in Ptuja in ne smemo odpreti novih ekoloških problemov. Ustrezno moramo ovrednotiti izrabo porodnih danosti, da ohranimo ekološko ravnotežje, zavarovati moramo krajinske značilnosti in kulturno dediščino.
Smotrno bomo opredelili izrabo površin, še zlasti za dejavnosti odvisnih od naravnih virov. Slabša zemljišča bomo namenili za poselitev in infrastrukturo ter pri tem varovali in izboljševali zemljišča za kmetijsko rabo.
Cilj dogoročnega razvoja je trajno varovanje zemljišč na prvem območju, kakor tudi podtalnice za potrebe oskrbe s pitno vodo.
Tranzitni položaj občine in njene naravne danosti v kmetijstvu in gozdarstvu bomo kar najbolj racionalno izrabljali.
1.7.	Skladnejši regionalni razvoj bomo uresničevali s hitrejšim razvojem manj razvitih območij (Haloze in Slovenske gorice). Izenačitev pogojev življenja in dela prebivalcev na tem območju bomo dosegli s hitrejšim razvojem najvitalnejših infrastrukturnih objektov predvsem vodovodnega, cestnega, elektro in telefonskega omrežja.
Družbene dejavnosti bomo razvijali v skladu s potrebami in možnostmi prebivalstva posameznih območij.
1.8.	Z nadaljnjim razvojem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo utrjevali varnost in neodvisnost SFR Jugoslavije.,Ob stalni krepitvi vloge delovnega človeka in občana ter krepitvi materialnih možnosti družbe bomo načrtno oblikovali vse vrste rezerv ter sprotno in stalno usklajevali obrambno samozaščitne dejavnosti s celotnim družbenim razvojem.
2.	GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA
2.1.	Rast in delitev družbenega proizvoda
Na podlagi ocenjenih pogojev, potreb in možnosti za dosego višje ravni samoupravne družbene in materialne razvitosti moramo v obdobju 1986—2000 doseči naslednjo dinamiko ekonomske rasti in globalne odnose v strukturi gospodarstva.
Družbeni proizvod celotnega gospodarstva bo do leta 2000 rastel po povprečni realni letni stopnji 4,2 % in sicer v obdobju 1986—1990 po stopnji 4 % letno, v obdobju 1991 — 1995 po stopnji 4,6% letno in v obdobju 1996—2000 po stopnji 4,1 % letno. Za doseganje takšne gospodarske rasti bodo potrebne intenzivne strukturne spremembe ter povečanje učinkovitosti in kakovosti gospodarjenja ob upoštevanju dosežkov znanosti in tehnologije in izpeljava investicij v proizvodnji primarnega aluminija.
Povečanje zaposlenosti v povprečju približno za 1,9 % na leto bo do leta 2000 zagotovilo, da se približamo stanju popolne zaposlenosti delovno zmožnega prebivalstva oz. da bo stopnja brezposelnosti v sprejemljivih okvirih.
Povečanje produktivnosti dela povprečno približno 2,3 % na leto bo prispevalo k porastu družbenega proizvoda za približno 60%. Na povečanje produktivnosti dela bo odločujoče vplival močno pospešen znan-stveno-tehnološki napredek.
Globalne spremembe in razvoj bodo usmerjene
predvsem v širjenje domačega trga in krepitev izvozne usmeritve, iti jo bomo dosegli z vse širšim vključevanjem celotnega gospodarstva v sodobne oblike mednarodne delitve dela, s skupnimi razvojnimi načrti in programi za proizvodnjo in izvoz.
Delitev družbenega proizvoda bo morala zagotoviti pogoje za predvideno rast proizvodnje in zadovoljiti potrošne potrebe. Zadovoljevanje potrošnih potreb omogoča in zvišuje produktivnost, rast proizvodnje pa lahko edina zagotavlja stabilno rast potrošnje.
Osebna, skupna in splošna poraba bo povečala svoj delež v družbenem proizvodu v skladu z rastjo vseh razpoložljivih sredstev za porabo. Realni osebni dohodki se bodo povečali, kar bo pozitivno vplivalo na motiviranost delavcev za uspešnejše in odgovornejše gospodarjenje.
2.2.	Ekonomski odnosi s tujino
Gospodarstvu občine mora biti temeljna strateška
usmeritev dolgoročnega razvoja intenzivnejše vključevanje v mednarodno menjavo, kar je temeljni pogoj za povečanje učinkovitosti gospodarjenja in za doseganje večje ekonomske samostojnosti.
Za dosego navedenega cilja bo moralo naše gospodarstvo preiti na intenzivnejše gospodarjenje in bo potrebno dati večji povdarek boljši delovni kulturi, znanju in ustvarjalnosti ter zagotoviti tudi materialne, sistemske in druge pogoje za izvedbo tega prehoda.
Od izvoza, ki bo rasel 5,6 % letno in uvoza, ki bo rasel 5,8 % letno bo odvisna tudi gospodarska rast in le z izvozom bo možno lastne dosežke tudi preverjati s svetovnimi merili produktivnosti in ekonomičnosti.
Izvoz na konvertibilno področje bo zaradi velike uvozne odvisnosti še naprej najpomembnejša naloga, vendar pa bomo morali povečati menjavo z državami v razvoju.
V	občini bo tudi dolgoročno nosilec ekonomskih odnosov industrija, kjer pa se bodo morale poleg TGA Kidričevo močneje usmeriti v izvoz tudi druge organizacije združenega dela. Poleg industrije bo v izvozu zavzemalo vse pomembnejšo vlogo tudi kmetijstvo.
Uspešnejša prodaja na tuja tržišča bo odvisna od načina prodaje, kjer bo potrebno dati večji povdarek ustreznejšim kadrom, pri sami prodaji pa uvajati intenzivnejši neposreden nastop na tržišču. V organizacijah združenega dela, kjer ne bo racionalno, da same krepijo zunanjetrgovinske službe, se bodo za dosego boljših rezultatov povezovali z večjimi zunanjetrgovinskimi organizacijami v regiji oziroma republiki.
2.3.	Investicije
V	času omejenosti investicijskih sredstev bodo potrebna velika prizadevanja za povečanje investicijske učinkovitosti in rentabilnosti (kakovostna priprava projektov, širša družbena verifikacija).
Pri obravnavanju nadaljnjega gospodarskega razvoja bo potrebno zagotoviti tak obseg in strukturo investicijskih sredstev, ki bodo omogočala nadaljnjo in usklajeno rast proizvodnje in družbeni razvoj ob strukturnih spremembah kot posledici širšega vključevanja v mednarodno delitev dela in hitrejšega absorbiranja tehničnega napredka.
Delež investicij v družbenem proizvodu se bo povečal tako, da bo konec tega stoletja znašal okrog 25 %.
V	strukturi investicij bomo izboljšali razmerje v korist gospodarskih investicij in zmanjšali naložbe v negospodarstvo.
S spremembami pri oblikovanju akumulacije in sredstev za razširjeno reprodukcijo bomo omogočili povečanje samofinanciranja. Z uporabo tuje akumulacije pa moramo omogočiti družbeno in ekonomsko smotrno uvajanje sodobne tehnologije.
3.	DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN RAZVOJNE NALOGE
3.0.	0. Dinamični gospodarski razvoj bodo imele tiste panoge in organizacije združenega dela, ki bodo v svoje programe vključevale tehnološko in razvojno intenzivne programe, s katerimi si bodo v poostreni konkurenci na domačem in tujih trgih zagotovile obstoj in razvoj.
3.0.	1. Tehnološki razvoj
V	sodobnem svetu velja načelo, da je tehnološki razvoj bistveni pogoj za gospodarski in družbeni razvoj, še posebno velik pa je njegov vpliv na večanje produktivnosti in na smotrnejšo rabo surovin in re-promateriala.
Pri pospešenem tehnološkem razvoju se bomo morali v čim večji meri naslanjati na lastne kadrovske ter razvojno-raziskovalne zmogljivosti, ki se bodo morale usposobiti za prenos in uporabo sodobnih tehnologij, lasten tehnološki razvoj pa bomo morali pospeševati le na tistih področjih, kjer imamo za to možnosti.
Posebna pozornost pri osvajanju nove tehnologije bo veljala predvsem:
—	avtomatizaciji proizvodnih procesov v industriji.
—	sistemom za varčevanje z energijo,
—	modernizaciji proizvodnje primarnega aluminija,
—	razvoju malih poslovnih sistemov v elektronski industriji.
Poleg pospešenega tehnološkega razvoja v industriji bomo spodbujali razvojno raziskovalno dejavnost tudi na področju pridelovanja hrane in na področju varstva človekovega okolja.
3.1.	Razvoj gospodarskih dejavnosti
3.1.1.	Industrija
Dolgoročno bo najpomembnejša naloga ptujske industrije usmeritev v kvalitativno razvojno preobrazbo, ki bo temeljila na uveljavljanju znanja in tehnološkega napredka in bo dolgoročno zagotavljala možnosti za izvoz na konvertibilno področje.
K prestrukturiranju bo potrebno pristopiti postopno pri tem pa vzporedno ustrezno usposabljati kadre, ki bodo sposobni izvajati razvojno dejavnost. Kvalitativna razvojna preobrazba bo temeljila na povečanih vlaganjih v nove tehnologije in na posodabljanju proizvodnih zmogljivosti. Pri industrijski proizvodnji, še zlasti pri novih programih bomo skrbeli za varovanje okolja in smotrno rabo prostora.
Večji povdarek kot doslej bo v razvoju ptujske industrije dan racionalnejši rabi energije, surovin in re-promateriala, hkrati pa bo potrebno bolje izkoristiti tudi rezerve v organizaciji dela.
Po posameznih proizvodnih kompleksih bodo razvojne usmeritve naslednje:
3.1.1.1.	Na področju proizvodnje in predelave barvnih kovin bo z izvedbo modernizacije proizvodnje
- primarnega aluminija dosežena optimalna tehnološka proizvodna enota, ki bo zasnovana na sodobni tehnologiji z nizko specifično porabo energije in surovin in bo zagotavljala varovanje okolja in primerne delovne pogoje. Z izvedeno modernizacijo bo proizvodnja povečana od sedanjih 45.000 ton na 70.000 ton letno.
Hkrati z izvedbo modernizacije bo TGA Kidričevo širila in razvijala tudi program silikatne kemije.
3.1.1.2.	V okviru kovinsko predelovalnega kompleksa kamor prištevamo kovinsko predelovalno dejavnost, strojno industrijo in proizvodnjo prometnih sredstev bo v razvoju dan povdarek proizvodnji delov za motorna vozila.
Delovna organizacija Agis bo selekcionirala proizvodni program, uvajala višje stopnje tehnološke zahtevnosti in kompleksnosti proizvodov ter težila k večji lastni osvojenosti proizvodov in večji izvozni usmerjenosti asortimenta.
V DO HIKO Olga Meglič bo dan povdarek razvoju proizvodnje kmetijske mehanizacije in elementov za kmetijsko mehanizacijo ter proizvodnji hidravličnih elementov in opreme.
Na ostalih področjih bo IMP-TOZD Elektrokovi-nar kot razvojno perspektivno razvijal tehnološko zahtevnejše tlačne posode in naprave za pripravo pitne in tehnološke vode, čiščenje in mehčanje vode ter procesno opremo za dejavnost priprave vode.
3.1.1.3.	V proizvodnji električnih strojev in aparatov bo GORENJE Procesna oprema-TOZD Poslovna oprema Ptuj preusmerjala svoj proizvodni program s področja zabavne elektronike na področje biroinfor-matike in proizvodnje malih poslovnih sistemov, razvoj Elektrokovine-TOZD Proizvodnja malih elektromotorjev pa se bo vključeval v razvoj višjih sistemov elektroindustrije.
3.1.1.4.	Industrija gradbenega materiala bo v okviru delitve dela med sorodnimi proizvajalci in izboljšanjem tehnološke opremljenosti skrbela za tehnološki razvoj gradbenih elementov, hkrati pa zmanjševala energetsko odvisnost od dragih goriv.
3.1.1.5.	Razvoj tekstilne industrije bo usmerjen v tehnološko intenzifikacijo in modernizacijo proizvodnje v Merinki-TOZD Volneni izdelki Majšperk in v LABOD-TOZD Delta Ptuj, pri čemer bo dan večji
povdarek kakovosti, uvajanju umetnih vlaken ter večji uporabi sekundarnih surovin.
3.1.1.6.	V proizvodnji usnjene obutve in galanterije bo s priključitvijo KONUS-TOZD Lahka obutev Majšperk k DO Planika dana možnost širitve obutvene industrije v občini, kar pa bo pozitivno vplivalo tudi na možnost zaposlovanja v manj razvitem območju Haloz.
3.1.1.7.	Živilska industrija, katere najpomembnejši predstavnik je Mesokombinat Perutnina-TOZD Mesna industrija bo tudi v bodoče ustvarjala pomemben delež družbenega proizvoda v občini. Proizvodnja perutninskega mesa bo sicer nekoliko bolj umirjena kot je bila v dosedanjem obdobju, zato pa se bo omenjena TOZD intenzivneje usmerjala v večjo dodelavo — finalizacijo perutninskega mesa. Tako bo proizvodnja perutninskega mesa do leta 2000 dosegla 51.000 ton, finalizacija in priprava perutninskega mesa za končnega potrošnika pa bo rasla 8 % povprečno letno.
V	proizvodnji in predelavi mleka, ki bo nekoliko intenzivnejša kot proizvodnja mesa, bo EKK-TOZD Mlekarna intenzivno posodabljala proizvodno opremo za predelavo mleka in do leta 1990 izvedla vsaj delno rekonstrukcijo proizvodnih zmogljivosti. Na-daljni razvoj do leta 2000 bo pogojen s selitvijo dejavnosti na novo lokacijo, saj sedanja lokacija zaradi prostorske utesnjenosti ne omogoča uspešne proizvodnje.
Proizvodnja kruha in slaščic v 1NTES-TOZD Pekarne Vinko Reš bo pogojena z novogradnjo oziroma rekonstrukcijo proizvodnih obratov, izvedena pa bo tudi rekonstrukcija obstoječih zmogljivosti mlina v smeri povečanja mletja krušnih žit. Za potrebe tekoče proizvodnje in za blagovne rezerve bodo zgrajeni tudi silosi za skladiščenja moke.
3.1.1.8.	Proizvodnja krmil v obeh temeljnih organizacijah združenega dela (EKK-TOZD Tovarna močnih krmil in PP-TOZD Tovarna krmil) ne bo naraščala z enakim tempom kot živilska proizvodnja, ker se bo potreba krmil z izboljševanjem receptur za kompletne krmne mešanice po kg prireje zmanjševala. Tako bo poleg pokrivanja potreb po skladiščnih kapacitetah v proizvodnji krmil glavna pozornost veljala izpopolnjevanju tehnologije in izboljševanju receptira-nja.
3.1.1.9.	V okviru proizvodnje predelave kavčuka bo SAVA Kranj-TOZD Gumama Ptuj povečevala svoje kapacitete ob temeljiti selekciji in prestrukturiranju proizvodnega programa, z uvajanjem sodobnejše tehnologije in moderniziranjem proizvodnega procesa. S prostorsko širitvijo na obstoječi lokaciji predvideva TOZD, zlasti po letu 1990, specializirati proizvodni program v nekatere ozko usmerjene segmente (avtomobilska industrija, farmacevtska industrija, biotehnika, strojegradnja) ter vnesti nove tehnologije izdelkov.
3.1.2.	Kmetijstvo
Temeljna usmeritev kmetijstva bo glede na strateški pomen hrane izkoristiti vse razpoložljive dejavnike za dosego povečanja kmetijske proizvodnje za okrog 55 %. V prvi vrsti bo potrebno ustvariti razmere za prestrukturiranje kmetijstva ter doseči okrog 4 % povprečno letno rast organizirane tržne proizvodnje. Večja proizvodnja hrane bo dosežena z uvajanjem sodobne tehnologije zlasti v rastlinski proizvodnji, z varovanjem, usposabljanjem in izboljševanjem kmetijskih zemljišč. Pri tem bo povečana delovna storilnost in cenejše pridobivanje hrane, kar bo doseženo s spreminjanjem agrarne strukture, s koncentracijo zemljiških in drugih zmogljivosti, nastalih z združevanjem dela, sredstev in zemlje samostojnih kmetov.
V	prvi vrsti bomo morali preprečiti omejitvene faktorje v agrarni strukturi, ki bodo v nasprotnem primeru ovirali povečanje kmetijske proizvodnje. Še nadalje bo upadalo število kmečkega prebivalstva ob sočasni rasti kmetijske proizvodnje in racionalnejši izrabi zemlje ter uporabi mehanizacije. Preprečevali bomo drobljenje posesti ter s tem izboljšali setveno strukturo, povečali obseg tržne proizvodnje, produktivnosti idr.
Pospeševali bomo oblikovanje večjih proizvodnih enot in sicer kmečkih obratov v okviru proizvodnih skupnosti združenih kmetov in družbenih obratov. Na področju zasebnega sektorja kmetijstva se bodo razvijale proizvodne in strojne skupnosti. Ob koncu dolgoročnega obdobja bo približno 2000 usmerjenih kmetij.
Družbene in zadružne kmetijske organizacije bodo imele odločilno vlogo pri prenosu znanja in tehnologije od znanstvenih izsledkov v široko prakso. Pospešitev proizvodnje bo morala sloneti na organizirani proizvodnji za poznan trg. S povečanjem vseh nosilcev proizvodnje, predelave, blagovnega prometa in porabe bo možno uveljaviti ustreznejšo delitev dela, večjo varčnost poslovanja. Glede na vse večjo prepletenost odnosov med proizvodnjo, predelavo in prodajo so možnosti čvrstejšega povezovanja v agroživilski kompleks, ki bi bil organiziran za območje SV Slovenije.
Znanje je pomemben faktor pri povečevanju proizvodnje hrane. Zaradi tega bomo intenzivno razvijali kmetijsko znanost, biološke inovacije in tehnologije. Pri pospeševanju primarne kmetijske proizvodnje bo moralo sodelovati več strokovnjakov, ki celovito obvladajo znanje kmetijskih tehnologij, razvijati znanstveno in strokovno pospeševalno delo, ki naj bi zajelo vsako pridelovalno enoto. S sprotnim in uspešnim vključevanjem znanstvenih dosežkov v prakso bodo izpopolnjeni genetski potenciali v živinoreji, sortni izbor v sadjarstvu, vinogradništvu, hmeljarstvu, semenarstvu in živilski industriji.
Združeni kmetje morajo imeti večjo varnost v gospodarjenju in pridobivanju dohodka na trgu, na tem temelju pa tudi popolnejše zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V skupnem številu prebivalcev bo delež aktivnih v kmetijstvu v letu 2000 znašal 9,6%. Omogočiti moramo hitrejše zaposlovanje predvsem kadrov s primerno strokovno izobrazbo.
V letu 2000 bomo razpolagali z okoli 38.500 ha kmetijske zemlje, od katere bo 94,6% obdelovalne. Za nadomestitev kmetijskih površin, ki so izgubljena z urbanizacijo, izgradnjo infrastrukturnih objektov in z zaraščanjem, bomo pospešeno izvajali prostorsko-ureditvene operacije. Tako bomo izvedli hidromelioracije na 7.730 ha površin ter agromelioracije na 8.166 ha brutto površin in sicer na gričevnatem predelu 1.000 ha ter na nižinskem 6.254 ha površin.
Posebno pozornost bomo namenili koncetriranju zemljiške posesti, predvsem v zasebni lastnini. Tako bomo izvedli komasacije na 13.296 ha površin zlasti v ravninskem delu občine.
Z izgradnjo namakalnih sistemov moramo zagotoviti namakanje kmetijskih zemljišč Ptujskega in Dravskega polja na površini okrog 4.900 ha.
Bistveni ukrepi, s katerimi bomo povečali produktivnost kmetijstva (nekateri so vezani tudi na spremembo predpisov) so:
—	povečanje zemljiškega maksimuma, ki bi bil v hribovitih območjih večji kot v ravninskih,
—	preprečevanje drobljenja posesti,
—	zagotovitev ustreznejše zemljiške strukture, da bodo možne modernejše oblike kmetovanja,
—	usmerjanje razvoja kmetijstva v optimalne zvrsti proizvodnje glede na prirodne pogoje,
—	z zadrževanjem mladih na kmetijah se bo izboljšala starostna struktura kmečkega prebivalstva,
—	usmerjanje sredstev za intervencije v kmetijstvu na manj razvita območja ter pospeševanje kmetijske proizvodnje na teh področjih.
Posebno pomembna naloga bo hitrejši razvoj manj razvitih, gričevnatih območij. Smiselno bo treba izpeljati delitev proizvodnje v skladu z agrokarto, ustvariti razmere za dopolnilne oblike zaposlovanja na teh območjih in uvesti diferencirane oblike pospeševanja proizvodnje. Ob prenovi kmetij bomo spodbujali tudi dopolnilne dejavnosti kot so: turizem na kmetih, mala obrt, manjši obrati na kmetijah.
3.1.2.1.	Poljedeljska proizvodnja se bo razvijala predvsem na ravninskem predelu občine. Težišče v poljedeljski proizvodnji bo povečanje pridelave krušnih žit, koruze, sladkorne pese, krmnega rastlinja, hmelja in vrtnin. Predvideno povečanje bo možno z večjim hektarskim pridelkom, s povečanjem pridelovanja krmnega rastlinja z zaustavitvijo zaraščanja pašnikov in z usposobitvijo čim več njiv. Z uvajanjem bogatorodnih vrst poljščin in z uporabljanjem sodobne agrotehnike bodo hektarski pridelki povečini v povprečju za okrog 50 %. V večji meri bo v organizirano tržno proizvodnjo vključen zasebni sektor. Vzporedno s povečanjem njivskih površin bo nujno spremeniti setveno strukturo v korist žit, industrijskih in krmnih rastlin. Razvijali bomo tudi semenarstvo na
lastnih površinah semenarne in v kooperaciji ter selekcijo.
3.1.2.2.	Na področju sadjarstva bo največji povdarek na tržni proizvodnji jabolk, višenj in hrušk predvsem v družbenem sektorju, v zasebnem sektorju pa je predvidenih največ nasadov jablan, hrušk, ribeza, leske in orehov. Povečani bodo plantažni nasadi, pri čemer bo z uvajanjem sodobne tehnologije, gnojil in zaščitnih sredstev povečan pridelek na enoto površine. Predvsem bo povečana proizvodnja kvalitetnih jabolk, ki bodo postale pomemben tržni artikel doma in v prodaji na tuji trg. Sadjarstvo se bo intenzivneje razvijalo na gričevnatem območju Slovenskih goric oziroma na območjih, ki so po podnebju in legi za to proizvodnjo najprimernejša.
3.1.2.3.	Vinogradništvo bodo kmetijske organizacije razvijale na vinorodnih območjih Haloz in Slovenskih goric. Sedanje površine vinogradov bo treba ohraniti, nasade pa bo treba hitreje obnavljati. Ob tem bo potrebno paziti na rajonizacijo, da bo le-ta ustrezala zahtevam in lastnostim posameznih vrst. Uvajali bomo predvsem vinograde, kjer bo možnost intenzivne nege trte in pridelave grozdja. Glavne naloge na tem področju bodo torej:
—	intenziviranje pridelave grozdja,
—	izrazite spremembe sortnega izbora,
—	izboljšanje kvalitete vina,
—	povečanje izvoza vina.
Na področju proizvodnje pijač bo EKK-TOZD Kletarstvo Slovenske gorice—Haloze za šolanje kvalitetnih vin dopolnjevala opremo za stabilizacijo in hitrejše zorenje vin.
3.1.2.4.	Živinorejska proizvodnja bo ostala nosilec razvoja kmetijske dejavnosti. Govedoreja se bo pospešeno razvijala predvsem na gričevnatem območju občine, medtem, ko bo na ravninskem delu občine zadržan trend sedanjega razvoja živinoreje.
Pri govedoreji bo povdarek na prireji svetlolisaste-ga goveda, pri tem bomo izpopolnjevali tudi genetski potencial. Mlečnost krav v selekcijski kontroli bo povečana za 50 %.
Regijski živinorejski zavod bo razvijal vzrejno središče za vzrejo svetlolisastega goveda, za kar bo povečal vzrejni center. Na področju regije bo organiziran reprodukcijski center za govedorejo lisaste pasme in za prašičerejo. Da bo v zasebnem sektorju dosežen razvoj organizirane živinorejske proizvodnje, bodo zgrajeni novi hlevski objekti, za bike in merjasce.
V prašičereji bomo poleg obstoječe farmske reje vse bolj uveljavljali domačo rejo kot dopolnilno dejavnost na kmetijah na osnovi doma pridelane krme.
Za potrebe vzreje govedi bo na travniških in pašni-ških površinah zagotovljenih 90 % samooskrbe z voluminozno krmo. S proizvodnjo stročnic pa bo zagotovljenih vsaj 50 % sedaj uvoženih beljakovinskih komponent za proizvodnjo krmil.
Pospeševali bomo razvoj perutninarstva. Poleg povečanja prireje perutninskega mesa bo uveden program vzreje nesnic za konzumna jajca. Tako bo Perutnina Ptuj obdržala vodilno vlogo v deležu republiške perutninske proizvodnje. Nadaljnji razvoj je predviden v večjo finalizacijo perutninskega mesa v mesne izdelke.
Za boljše izkoriščanje gričevnatega in hribovitega območja Haloz so dane možnosti za razvoj ovčereje z usmeritvijo prireje jagnjetine, volna pa bo le stranski proizvod. Reja kuncev se bo razvijala le v zasebnem sektorju. Povečana bo tudi vzreja konjev. t Z razvojem živinoreje se bo razvijala tudi veterinar-sko-higienska služba. Za potrebe podravske regije bomo zgradili v k. o. Slovenja vas ob odvodnem kanalu HE SD-1 Zlatoličje sodobno zbirališče živalskih kadavrov za potrebe skupne kafilerije odprtega tipa za širše območje na tej lokaciji.
3.1.2.5.	Na področju ribištva bomo razvijali športni in proizvodni ribolov ter ribolovni turizem. Ob melioracijskih območjih bodo urejeni proizvodni ribniki na približno 16 ha zemljišč, ki bodo za kmetijsko proizvodnjo neprimerna. Ribištvo mora postati pomemben faktor razvoja turizma.
Pospeševali bomo tudi razvoj organiziranega čebelarstva v smeri proizvodnega in ljubiteljskega čebelarstva. Povečalo se bo število panjev.
3.1.3.	Gozdarstvo
Osnovna naloga gozdarstva bo krepitev primarne vloge gozdov. Zaradi tega bomo smotrno izrabljali naravne gozdne zmogljivosti ter krepili vse splošno
koristne funkcije gozdov. Povečana bo stopnja intenzivnosti gospodarjenja z večjimi vlaganji v gozdove ter izboljševanjem njihove kakovosti. Pospeševali bomo gozdnogojitvena dela, s čemer bo povečana lastna zaloga ter vzpostavljeno dinamično ravnotežje med posekom in prirastkom lesa. S tem bo zagotovljena realizacija planirane lesne zaloge 3,5 mio bruto m1 le-
Skupne površine gozdov se bistveno ne bodo spreminjale, čeprav bo na območjih, ki so za kmetijsko proizvodnjo neprimerna, potekalo pogozdovanje novih površin. Pri tem bomo pospešeno krepili obstoječe gozdove ter hitreje prenavljali malodonosne gozdove.
Nadaljevali bomo z vlaganji v gozdove. Tako bo letno povprečno obnovljenih 39 ha gozdov v združeni lasti ter 66 ha gozdov v zasebni lasti. V nego bo vključenih letno 240 ha gozdov družbene lastnine ter 312 ha gozdov zasebne lastnine.
Da bi zagotovili večjo dostopnost in odprtost gozdov, bomo nadaljevali z izgradnjo gozdnih cest in vlak. Pri programiranju izgradnje gozdnih cest je treba računati z znatno višjimi stroški, saj so za izgradnjo del ostali predvsem težji tereni.
Za učinkovito gospodarjenje z gozdovi je potrebno vzpostaviti tesnejše sodelovanje med gozdarstvom in porabniki lesa, ki bodo zagotavljali svoj delež za razširjanje gozdno biološke naložbe. TOZD in TOK Gozdarstvo bosta zagotavljala potrebne količine lesne mase iglavcev in listavcev za potrebe lesne industrije v Ptuju kot to opredeljujejo samoupravni sporazumi.
Dolgoročno bodo urejeni odnosi med gozdarstvom in lovnim gospodarstvom tako, da bodo vrste divjadi in njihov stalež v gozdovih v ravnovesju z rastlinskimi in živalskimi vrstami v gozdu. Lovsko gospodarstvo mora biti tudi dopolnitev turizma, predvsem z razvojem lovnega turizma.
3.1.4.	Gradbeništvo
Gradbeništvo bo dolgoročno moralo prevzemati gradnjo manjših objektov, usposobiti pa se tudi za prevzem večjih investicij. Poleg omenjenega bo za razvoj pomembno tudi povezovanje gradbeništva ter trajnejše sodelovanje s proizvajalci investicijske opreme, s projektivo in industrijo gradbenega materiala.
Posebej pomembno bo doseganje vseh navedenih ciljev pri nastopanju na tujih trgih še posebej v deželah v razvoju.
Dolgoročno bomo za potrebe gradbeništva uredili tudi problem surovinske baze, t. j. gramoznic, kjer bomo poleg izkoriščanja gramoza iz klasičnih gramoznic, izkoriščali tudi gramoz iz struge reke Drave ter odpirali že opuščene kamnolome in peskolome. Pri tem bomo dosledno upoštevali zahteve po varstvu okolja, predvsem podtalnice ter sanirali opuščene gramoznice.
3.1.5.	Promet in zveze
Izboljšanje kakovosti prometnih storitev, znižanje transportnih stroškov v ceni proizvodov, krepitev varnostne in obrambne sposobnosti za delovanje v spremenjenih razmerah, racionalna uporaba energije v prometu ter zmanjševanje negativnega vpliva prometa na okolje so temeljne dolgoročne naloge razvoja prometa in zvez.
Ponovna uveljavitev železniškega prometa postaja zaradi njegovih tehničnih, tehnoloških, gospodarskih in drugih prednosti gospodarska nujnost. Tako bo v okviru posodabljanja železnice v občini k enotirni progi Pragersko—Ormož zgrajen še drugi tir, izvedena elektrifikacija ter po potrebi zgrajen industrijski tir v industrijski coni.
V razvoju cestne infrastrukture bo poleg izboljševanja, ojačitev in modernizacij cest, pospešene izgradnje obvoznice, gradnje in rekonstrukcije mostov zgrajena tudi avtomobilska cesta Miklavž—Macelj.
S posodobitvijo PTT prometa bodo zmanjšana neskladja med družbenimi in gospodarskimi potrebami in zmogljivostmi telekomunikacijskega sistema. Enakomernejši razvoj PTT storitev tudi na.manj razvitih področjih občine pa bo PTT omogočila z razvojem sistema solidarnosti podobno kot je to rešeno v elektrogospodarstvu.
3.1.6.	Trgovina
Temeljni cilj dolgoročnega razvoja trgovine bo zadovoljevanje osnovnih potreb prebivalstva pri čemer bo potrebno v občini zagotoviti tako preskrbno mrežo, ki bo po kvaliteti, gostoti ter prostorski razmestitvi
in sodobnejši nadaljnji obliki sposobna realizirati ta osnovni cilj.
Za zagotovitev kvalitetne ponudbe bo potrebno trgovino posodobiti, specializirati ter kadrovsko usposobiti. Zagotoviti bo potrebno hitrejši razvoj trgovine z živili, za kar bo potrebno zgraditi ustrezne hladilni-ške prostore za sadje, zelenjavo in mesne izdelke. Nosilec oskrbe z živili je DO MIP, ki bo zagotavljala oskrbo v vseh občinskih središčih v skladu z razvojem policentrične oskrbne mreže. Pri izgradnji novih zmogljivosti bo glavna naloga izgradnje optimalne trgovske mreže z upoštevanjem poselitvene politike, stanovanjske izgradnje, načrtovane stopnje centralnosti posameznih naselij in prometne infrastrukture.
V	naseljih izven občine, kjer ne bo rentabilna iz- -gradnja trgovskih kapacitet v družbenem sektorju bomo v organiziranje preskrbe v okviru zakonskih določil vključevali zasebni sektor.
Trgovina bo lahko uspešno opravljala svojo gospodarsko funkcijo, če bo imela za to zagotovljene materialne pogoje. Zato bo ena ključnih nalog za dosego navedenega cilja tesnejše dohodkovno povezovanje z industrijo in ostalimi gospodarskimi področji.
3.1.7.	Turizem
Temeljna naloga razvoja turizma je izboljšanje kakovosti turistične ponudbe ter zagotovitev integralne turistične ponudbe, pri kateri bomo v večji meri vključevali vlogo samostojnega osebnega dela. Povdarek bo dan povečanju deleža družbenega proizvoda turizma v družbenem proizvodu občine.
Glede na turistično zanimivost področja, ki jo nudi geografska lega in konfiguracija tal z vsemi zgodovinskimi in kulturnimi znamenitostmi, bomo pospešeno razvijali stacionarni, predvsem zdraviliški turizem, tranzitni, izletniški, ribolovni in lovni turizem, turizem na kmetijah, rekreacijski, navtični in druge oblike turizma.
V	razvoj turizma se bodo poleg nosilca turistične ponudbe neposredno in posredno vključevale še druge dejavnosti kot so: zdravstvo, kultura, promet in zveze, trgovina, drobno gospodarstvo, domača obrt, stanovanjsko-komunalna dejavnost, kmetijstvo in ribištvo, lovstvo idr. Pri tem se bomo v večji meri povezovali v okviru turističnega gospodarstva podravske regije.
Za nadaljnji razvoj turizma in za kakovostnejšo turistično ponudbo bomo ohranili in zavarovali območja, namenjena razvoju turizma. Tako bomo pospešeno razvijali turistično dejavnost na območjih z naravnimi in kulturnimi značilnostmi:
1.	Ptujske toplice s termo-mineralnim vrelcem, kjer bomo pospeševali razvoj zdraviliškega turizma v povezavi z razvojem turizma Podravja. Povečali bomo nočitvene kapacitete z gradnjo novega hotela, z gradnjo bungalovov, usposobljen pa bo tudi avtokamp. Pri tem bo v večji meri vključeno sodelovanje celotnega združenega dela in regije. Tako bodo omogočene možnosti stacionarnega in izletniškega turizma.
2.	Za razvoj rekreacijskega turizma bo v večji meri vključen rekreacijski prostor v Kidričevem — bazen in igrišča, kartodrom in strelišče v Hajdošah, športno letališče v Moškajncih ter ostali športno rekreacijski objekti Ptuja.
3.	V turistične namene bo v večji meri vključeno akumulacijsko jezero SD-2 Formin, ker bomo razvijali navtični turizem. Ob tem bomo uskladili interese ribištva in varstva okolja.
4.	Zagotovili bomo urejenost starega jedra mesta Ptuja. Ob tem bo iz ožjega mestnega središča izključen ves motorni promet. Izvedene bodo sanacije obstoječih zgradb, ki bodo pomembno dopolnilo turistične ponudbe.
5.	Za vključevanje kultumo-zgodovinskih spomenikov v celovito turistično ponudbo bomo uredili zraven mesta Ptuja še Ptujsko goro, okolico gradu in grad Bori ter okolico mitrejev na Bregu in Hajdini. Ob tem bodo v večji meri vključene tudi posebej zaščitene znamenitosti občine.
6.	V okviru prikazovanja kulturne dediščine bodo izpolnjene obstoječe zbirke ter za ogled pripravljene nove zbirke. V turistično ponudbo moramo intenzivneje vključevati etnologijo (nastopi folklornih skupin, sejmi ter ostale manifestacije).
7.	Za večjo izpopolnitev turistične ponudbe bomo vključevali Haloze in Slovenske gorice, kjer bodo omogočene različne oblike turizma, predvsem bo povdarek na razvoju turizma na kmetijah. Na področ-
ju Haloz bodo turistično zanimiva predvsem področja kot so Gorca, Podlehnik, Turški vrh ter lokacija vinske ceste in haloške transverzale. K pospešenemu razvoju kmečkega turizma bo pripomogla tudi intenzivnejša družbeno usmerjena naložbena politika in organizirana ponudba ter prodaja zmogljivosti.
S širitvijo svojih storitev in blaga bo turistična ponudba popestrena tudi s strani zasebnega sektorja. Osebno delo se bo povezovalo z organizacijami združenega dela gostinstva in turizma za skupno nastopanje na turističnih trgih. Cilji dolgoročnega razvoja turizma bodo uresničeni le, če bo zadovoljivo razvita infrastruktura in spremljajoče proizvodne in storitvene dejavnosti.
Za celovito turistično ponudbo bodo vlaganja usmerjena predvsem v gradnjo nočitvenih zmogljivosti, gospodarsko infrastrukturo in obrt.
Z intenzivnejšim razvojem turizma se bo delež turizma v družbenem proizvodu povečal 3—4 krat. Število delovnih mest neposredno v turizmu se bo podvojilo. Tako bodo razpolagali nosilci turizma ob koncu dolgoročnega obdobja z okoli 1.000 ležišči.
Bistveni pogoj za uspešnost razvoja turizma je izboljšanje izobrazbene in kulturne ravni ter strokovne usposobljenosti delavcev v turizmu in tudi v ostalih dejavnostih, ki se in se bodo vključevale v turistično ponudbo. Ustvariti je treba možnosti za stalno zaposlovanje kakovostnih kadrov vseh profilov v turizmu.
3.1.8.	Drobno gospodarstvo
Pri razvoju drobnega gospodarstva bo pri proizvodnem delu drobnega gospodarstva dan poseben povdarek visoko specializirani maloserijski in kooperantski proizvodnji v okviru proizvodnih programov organizacij združenega dela s področja proizvodnje prometnih sredstev, kovinsko predelovalne industrije in elektroindustrije. Tako bo izboljšana ponudba domačih kvalitetnih proizvodov na domačem tržišču, povečana možnost izvoza, izboljšana ekonomičnost in konkurenčna sposobnost gospodarstva, predvsem pa bo zmanjšan uvoz rezervnih delov in reprodukcijskega materiala.
Hkrati z razvojem proizvodnega dela drobnega gospodarstva bo poseben povdarek dan tudi razvoju deficitarnih dejavnosti na področju osebnih storitev in področju servisiranja. V okviru deficitarnih dejavnosti bomo v naseljih izven mesta pospeševali tudi razvoj zasebne trgovine v povezavi z gostinsko dejavnostjo.
Zaradi potrebe po racionalnejšem poslovanju bomo v določenih industrijskih panogah zaokroževali delovne procese in poleg obstoječih OZD drobnega gospodarstva razvijali tudi nove. Take možnosti se posebej kažejo v kovinsko predelovalni industriji v povezavi z avtomobilsko industrijo.
V povezovanju osebnega dela drobnega gospodarstva z OZD ima pomembno vlogo Obrtna zadruga Panorama, ki mora biti skupaj z obrtnim združenjem vzpodbujevalka kooperantskih odnosov.
Proizvodni del obrti bomo razvijali v okviru obrtne cone, storitveni del obrti pa bomo razvijali v naseljih v skladu s potrebami.
Razvoj drobnega gospodarstva bomo pospeševali tudi z ustreznejšo davčno in kreditno politiko in tako povečali možnosti za zaposlovanje visokokvalificiranih strokovnih kadrov.
3.1.9. Stanovanjsko gospodarstvo Ključna usmeritev stanovanjskega gospodarstva je vzpostavitev takih družbenoekonomskih odnosov, ki bodo zagotovili raven enostavne reprodukcije kot osnovno nalogo.
Stanovanje je ekonomska in socialna dobrina, primeren stanovanjski standard pa osnova za življenje in delo. Reševanje stanovanjskih potreb, predvsem v družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji, bo moralo temeljiti na več vloženih lastnih sredstvih in delu posameznika, družba pa bo morala delovnemu človeku omogočiti, da si na osnovi dela zadovolji stanovanjske potrebe. Takšna opredelitev bo zahtevala doslednejše uveljavljanje ekonomskih zakonitosti v celotnem stanovanjskem gospodarstvu, enostavni in razširjeni reprodukciji.
Na področju stanovanjske dejavnosti so dolgoročne usmeritve naslednje: odprava stanovanjskega primanjkljaja, ohranjevanje in izboljšanje kakovosti obstoječega stanovanjskega sklada, boljše izkoriščanje in racionalnejše gospodarjenje s stanovanji, zviševa-
nje stanovanjskega standarda in kakovosti bivanja, ob tem bomo zniževali relativne cene stanovanjske gradnje z racionalizacijo v celotnem procesu investicijske dejavnosti stanovanjskega gospodarstva.
Območja izgradnje družbenih stanovanj so opredeljena v prostorskem delu plana in urbanistični zasnovi in se bodo v pretežni meri izvajala na območjih Rabelčje vasi — zahod, Kidričevega in Majšperka ter glede na potrebe posameznih krajevnih skupnosti. Pospeševali bomo tudi individualno gradnjo, predvsem na manj razvitih območjih Haloz in Slovenskih goric, kar je v skladu s politiko policentričnega razvoja.
Da bi zaščitili kakovostna kmetijska zemljišča in omogočili racionalizacijo stroškov gradnje pripadajočih infrastrukturnih sistemov, bomo pospeševali strnjene tipe goste zazidave. Novogradnjo bomo usmerjali na manj kakovostne terene in v racionalno izrabo obstoječih zazidalnih površin v obstoječih naseljih. Spremenjene možnosti za gradnjo bodo zahtevale vse bolj integralno in dolgoročno obravnavo naselitvenega prostora, ki naj zagotovi kontinuitete ter izboljša funkcionalnost in racionalnost stanovanjske graditve. Za racionalno in hitrejše reševanje stanovanjskih potreb bomo pospeševali tudi pridobivanje novih stanovanjskih površin na obstoječih objektih. Pospeševali bomo prenovo podstrešij in neizkoriščenih prostorov, revitalizacijo opuščenih hiš in prenovo funkcionalno zastarelega stanovanjskega sklada.
Družbeno usmerjena stanovanjska graditev se mora prilagoditi značilnostim in potrebam posameznih območij.
Ob upoštevanju 0,2 % povprečne letne rasti števila prebivalcev in 0,5 % rasti števila gospodinjstev, bi dosegli leta 2000 stopnjo pokritosti gospodinjstev s stanovanji 102,6 %. Povprečna velikost gospodinjstva bi bila 3,14 člana, kar bo nad predvidenim republiškim povprečjem.
Eden izmed ukrepov stanovanjske politike mora biti prerazdelitev stanovanjskega sklada. Zato je potrebno prilagoditi ustrezno zakonodajo ter nadaljevati s prehodom na ekonomske stanarine, ki bo tudi osnova za gospodarjenje, vzdrževanje in prenovo obstoječega stanovanjskega sklada. Najkasneje do leta 1990 bomo postopno uveljavili stanarine, ki bodo omogočale enostavno reprodukcijo. Po letu 1990 bo s stanarinami zagotovljenih tudi del sredstev za izboljšanje funkcionalnosti, višji stanovanjski standard in racionalizacijo energetske porabe.
3.1.10. Gospodarska infrastruktura
Da bi zagotovili raven enostavne reprodukcije kot osnovne naloge vseh nosilcev posebnega družbenega pomena, moramo za dosega tega cilja vzpostaviti ustrezne družbenoekonomske odnose.
3.1.10.1.	Glede na zelo slabo stanje cestnega omrežja si moramo zadati kot osnovno nalogo intenzivnejše moderniziranje cest, kar bo tudi pogoj doseganja hitrejšega razvoja posameznih, predvsem manj razvitih območij.
Do leta 2000 bomo modernizirali okrog 266 km cest, od katerih bo 220 km lokalnih ter 46 km regionalnih cest. Ob tem bomo zagotovili redno vzdrževanje obstoječega cestnega omrežja, saj je gospodarjenje s cestami nujno za družbeno reprodukcijo.
Nadaljevali in končali bomo z izgradnjo obvoznice mesta Ptuja, pri kateri naj bi bila nosilec financiranja republiška skupnost za ceste.
Modernizacija lokalnih cest se bo prednostno izvajala na manj razvitih območjih Haloz in Slovenskih goric. Da bi zadovoljili potrebe, moramo zagotoviti razvoju cestne infrastrukture stabilen vir financiranja.
Na teritoriju občine bomo zgradili odsek avtoceste Šentilj—Macelj kot ene ožjih slovenskih prioritet.
3.1.10.2.	Ker predstavlja komunalna dejavnost celovit sistem delovanja širšega urbanega prostora, mora biti razvoj komunalnih infrastrukturnih sistemov rezultat dolgoročno zasnovane urbanizacije prostora. S tem bo omogočeno pravočasno in racionalneje komunalno urejati prostor. Osnovna naloga na področju vzdrževanja komunalnih objektov in naprav bo ohranjanje obstoječega komunalnega standarda.
Na področju oskrbe z vodo se bo nadaljevala izgradnja vodovodnega omrežja predvsem na vododefi-citarnih področjih. Gradnja vodovodnega omrežja bo na teh področjih zaradi težje dostopnega terena zahtevala angažiranje večjih finančnih sredstev, kar pa
bo zaradi redke naseljenosti povzročilo tudi večjo obremenjenost komunalnih skupnosti. Vododeficitar-na področja so predvsem na območju Slovenskih goric in Haloz. Glede na mnogo večje stroške izgradnje na manj razvitih območjih, bo potrebno iskati ustrezne finančne rešitve.
Glede na potrebe posameznih krajevnih skupnosti bi morali do konca leta 2000 realiziati izgradnjo 90,6 km primarnega in 126,1 km sekundarnega vodovodnega omrežja. Ob tem bi bilo potrebno zgraditi 10 vo-dohramov (150 in 200 m‘), 10 prečrpalnic, 3 raztežil-nike in sanirati 67 vodnjakov.
Ob tem bomo proučevali možnosti za oskrbo posameznih naselij iz lokalnih zajetij, kjer pa te možnosti ne bo, bomo širili mrežo javnega vodovoda. Tako bo zagotovljena kakovostno neoporečna pitna voda v zadostnih količinah. Druga prednostna naloga na tem področju je, povečati odvzem vode na obstoječih sistemih vodovodnega omrežja, kar bo ob ustrezni cenovni politiki prehajanja na ekonomsko ceno omogočalo zagotovitev enostavne reprodukcije.
Na področju urejanja kanalizacije bo razvojna politika usmerjena v izgradnjo omrežja v mestnih območjih in urbaniziranih naseljih, predvsem tam, kjer se pojavlja nevarnost onesnaževanja podtalnice in drugih vodnih virov. Da bi zagotovili funkcionalno odvajanje in čiščenje odpadnih voda, bomo morali prvenstveno zagotoviti:
—	dograditev in usposobitev čistilne naprave v Ptuju ter ob tem zgraditi v industrijski coni manjšo čistilno napravo za zbiranje strupenih odplak, kar bo pogoj za obratovanje centralne čistilne naprave,
—	izgradnjo kanalske mreže na območju čistilne naprave Ptuj,
—	izgradnjo lokalnih čistilnih naprav in kanalske mreže v drugih urbaniziranih naseljih občine.
Uvedli bomo celovit sistem reciklaže in predelave komunalnih odpadkov, ki bo omogočila njihovo gospodarno izrabo, ob pospeševanju lastnih tehnologij in znanja. Zagotovili bomo sredstva za izgradnjo 18 km primarnega in 17,6 km sekundarnega kanalizacijskega omrežja.
Tudi na tem področju bomo uveljavljali politiko ekonomske cene, kar bo omogočalo poleg rednega investicijskega vzdrževanja tudi enostavno reprodukcijo.
Razvoj in vzdrževanje objektov skupne rabe bomo morali prilagoditi razvojnim komponentam na drugih področjih gospodarstva. To pa bo zahtevalo, da bomo vsa urbanizirana središča v občini, še posebej mesto Ptuj sodobneje in bolje opremljena, kar bo omogočalo povečano prometno in drugo varnost. Tako bomo izvajali naslednje aktivnosti:
—	urejali javne parke, drevorede, zelenice in javna otroška igrišča,
—	posodobili in razširili omrežje javne razsvetljave,
—	rekonstruirali križišča z uvedbo semaforske opreme, uredili ulice, trge in ceste v regulacijskem območju mesta Ptuja, Kidričevega in Majšperka, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste,
-* uredili javna parkirišča za osebna in tovorna vozila na obmestnih lokacijah, ob tem pa v ožjem mestnem jedru Ptuja ukinili promet z motornimi vozili.
Za dolgoročni družbeni razvoj občine je preskrba z energetskimi surovinami in energijo temeljna in prednostna razvojna naloga. Občina Ptuj razpolaga s skromnimi zalogami primarnih virov energije in je podobno kot ostale slovenske občine odvisna od nakupa energije iz drugih občin oziroma republik. Potrebna so večja vlaganja za uvajanje nove tehnologije za boljše izkoriščanje energije in za varovanje okolja.
Na področju komunalne energetike bomo zagotovili toplotno preskrbo mesta Ptuja in Kidričevega ter ob tem zagotovili priključitev na magistralni plinovod s tem, da bomo rešili problem enakomernega odvzemanja plina ter tako omogočili obratovanje plinskega sistema. Po letu 1995 bomo sistem plinifikacije nadomestili z drugim virom ogrevanja. Plin bomo uporabljali za ogrevanje starega mestnega jedra, s čemer bi preprečevali onesnaženost zraka.
Dolgoročna energetska politika temelji predvsem na racionalnejšem gospodarjenju z energijo, preusmerjanju gospodarstva v proizvodnjo z manjšo porabo energije na enoto proizvoda ter večjem in boljšem izkoriščanju lastnih konvencionalnih in novih virov energije.
Občina Ptuj je energetsko deficitarna. Glavna lastna energetska vira občine sta hidroenergija in les. Poraba premoga in drv se bo zelo povečala zaradi občutno dražjih naftnih derivatov. Dolgoročna energetska politika občine tako predvideva preorientacijo tekočih goriv na trda, kar bo vplivalo na okolje in s tem na dodatna investicijska vlaganja.
V občini bomo v prihodnje izkoriščali tudi geotermalno energijo iz vrtine za termalno vodo.
Za zagotovitev zadovoljevanja širših družbenih potreb v občini z oskrbo električne energije predvidevamo izgradnjo 73 transformatorskih postaj, 40,7 km 20—35 KV in 4,8 km 110 KV elektroprenosnega omrežja.
Na področju upravljanja in razpolaganja s stavbnimi zemljišči bomo v prihodnje izhajali iz sedanje stopnje urejenosti stavbnih zemljišč v občini. Urejanje zemljišč bo temeljilo na prostorskem delu plana in urbanistični zasnovi. Pri tem bo potrebno usmeriti urejevanje na za kmetijstvo manj primerne terene. Tako bomo urejali zemljišča za:
—	družbeno stanovanjsko izgradnjo,
—	individualno stanovanjsko izgradnjo in
—	industrijsko ter obrtno gradnjo.
3.1.10.3 Na področju razvoja elektro omrežja bomo izboljševali napetostne razmere v Halozah in Slovenskih goricah z izgradnjo nizkonapetostnega omrežja, trafopostaj in drugih objektov. Glede na to, da je hidroenergetski potencial reke Drave že izkoriščen, ne bo možno graditi novih večjih energetskih objektov, ampak bomo izkoristili hidroenergetski potencial reke Dravinje z izgradnjo manjše hidrocentrale 10 MW.
3.1.10.4.	Glede na vse večje potrebe po zadovoljevanju poštnih storitev bo PTT v prihodnje dala pov-darek posodobitvi poštnega prometa. Zaradi nujnosti po zadovoljevanju potreb po telefonskih storitvah in uvajanju novih vrst storitev bo treba povečati zmogljivosti telefonskega omrežja ob hkratnem uvajanju sodobnih komunikacijskih in prenosnih sistemov. Telefonsko omrežje bo posodobljeno s postopnim uvajanjem digitalnih sistemov.
Modernizirali in razširili bomo telefonsko omrežje, ki bo potekalo od naročnika do končne centrale in naprej do vozliščnih central, ki se povezujejo v sistem glavnih central.
Večina nadzemnih kablov bo nadomeščenih s podzemnimi oziroma bo uvedena brezžična povezava.
Na odročnejših terenih bomo izpolnili in zagotovili redno dostavo poštnih pošiljk.
Pri razvoju in izgradnji telefonije bomo morali uvesti sistem solidarnosti.
Potrebe po poštnih storitvah bomo zadovoljevali tudi na področjih združenega dela.
3.1.10.5.	Kreditna banka Maribor, Poslovna enota Ptuj bo v skladu s svojo družbenoekonomsko vlogo pospeševala gospodarski razvoj občine in skrbela za razširitev poslovne mreže in posodobitev poslovanja z občani.
3.2.	Razvoj družbenih dejavnosti Razvoj družbenih dejavnosti v dolgoročnem obdobju bo odvisen od razvitosti samoupravnih odnosov, usmeritev družbe in posameznikov, vloge in delovanja družbenih dejavnosti ter materialnih možnosti.
Te dejavnosti se bodo ob upoštevanju selekcije programov, smotrnosti poslovanja in pomena posameznih področij za zboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, rast delovne storilnosti, življenjskega standarda in izboljšanje kakovosti življenjske ravni, morale vsebinsko in organizacijsko preobraziti.
Družbene dejavnosti preko delovanja vrste družbenih funkcij vplivajo na celovit družbenoekonomski razvoj, kar zahteva njihovo učinkovito ureditev in kakovostnejši razvoj. Le-ta pa je vezan na materialne možnosti združenega dela, zato bo potrebno še nadalje razvijati takšen sistem solidarnosti in vzajemnosti, ki bo omogočal skladen razvoj družbenih dejavnosti ne glede na dohodkovni položaj občine.
Načrtovana ohranitev dosežene ravni zadovoljevanja skupnih potreb, na nekaterih področjih pa tudi višja stopnja zadovoljevanja potreb, bo odvisna tudi od uresničevanja stabilizacijskih usmeritev ter prestrukturiranja družbenih dejavnosti. Zato bomo nadalje razvijali svobodno menjavo dela, težili k programom storitev, ki bodo v skladu z dejanskimi razvojnimi potrebami združenega dela, razvijali cenejše — posa-
mezniku bolj prilagojene in kakovostnejše oblike zadovoljevanja potreb ter povečevali neposredno menjavo dela in uvajali prostovoljno delo.
S sredstvi združenimi prek svobodne menjave dela bomo izvajali zakonsko opredeljene programe in tiste splošne programe, ki so skupnega družbenega pomena. Hitreje bomo razvijali tiste programe, ki najbolj neposredno vplivajo na ustvarjalno, intelektualno in s tem tudi gospodarsko moč družbe ter na oblikovanje družbene zavesti. Zagotavljali bomo enotne izhodiščne pogoje za razvoj posameznika ter dogovorjeno raven socialne varnosti delovnih ljudi in občanov.
Na področju investicij bomo vodili racionalno in selektivno politiko v smislu njihove družbenoekonomske upravičenosti. Izkoristili bomo vse obstoječe prostore in jih po potrebi uporabili tako, da bodo imeli večnamensko funkcijo. Posebni povdarek bomo dali revitalizaciji kulturnozgodovinskih spomenikov.
Težili bomo za gospodarnejšim izkoriščanjem sredstev, opreme, prostorskih in kadrovskih zmogljivosti in na ta način ohranili v preteklosti doseženo raven družbenega standarda.
Pri razvoju družbenih dejavnosti bomo upoštevali tudi prostorsko dostopnost dobrin družbenega standarda občanom, pred tem pa preverili racionalnost vlaganj v zmogljivosti družbenih dejavnosti. Na tistih območjih, kjer načrtujemo večjo stanovanjsko in industrijsko gradnjo ter razvoj centrov, bo razvoj družbenih dejavnosti nekoliko hitrejši in odvisen od obsega specifičnih prebivalstvenih skupin, ki jim družbene dejavnosti zadovoljujejo skupne potrebe. V ostalih dejavnostih bo zagotavljanje dostopnosti vezano na smotrno uporabo obstoječih zmogljivosti in odvisno od potreb.
3.2.1.	Kultura
Na področju kulture bomo skrbeli za višjo kulturno raven občanov. Prednost bomo dajali tistim kulturnim vrednotam, ki so usmerjene v prihodnost. Razvijali bomo kvaliteten kulturni program in krepili ljubiteljsko dejavnost. Skrbeli bomo za ohranjanje, vrednotenje in razvoj naprednih tradicij ter razvoj nacionalne kulture in humanističnih ved. V te namene bomo zgradili funkcionalne prostore (kulturni center).
Z večjo dostopnostjo, spodbujanjem zavesti o pomembnosti kulture, prepletanjem kulture z vsemi oblikami družbenega življenja bomo omejili faktorje, ki vplivajo na razvoj kulture in odpravljali možne negativne posledice.
Razvijali bomo razne oblike kulturne dejavnosti, prednost pa bomo dajali kvalitetnemu kulturnemu ustvarjanju.
Za boljšo zaščito naravne in kulturne dediščine bomo okrepili spomeniško varstveno dejavnost in dejavnost muzeja. Še posebej bomo zaščitili kulturne spomenike (premično in nepremično kulturno dediščino), ki imajo velik pomen za nacionalno integriteto. Za varovanje naravne in kulturne dediščine bo treba zagotoviti tudi večja materialna sredstva kot doslej s sodelovanjem celotne slovenske skupnosti in več pozornosti nameniti prostorskim (poslovni, razstavni in skladiščni prostori) in kadrovskim problemom. Posebno pozornost pa nameniti vzdrževanju kulturnih spomenikov.
Na področju knjižničarstva bomo okrepili funkcijo knjižnice kot institucije namenjene predvsem izobraževanju, razvoju strokovnega in znanstveno raziskovalnega dela, prenosu znanja in zadovoljevanju kulturnih potreb delovnih ljudi in občanov, za kar bo potrebno zagotoviti knjižnici ustrezne prostore, kadre in opremo. Kot matična knjižnica bo pospešeno skrbela za razvoj vaških, strokovnih in šolskih knjižnic.
Na področju gledališke in glasbene dejavnosti bomo z novimi organizacijskimi prijemi in ustrezno opremljenostjo prostorov povečali število gostovanj, podprli izvirno ustvarjalnost in delovanje ljubiteljskih skupin.
V skladu s policentričnim poselitvenim razvojem bomo zagotavljali »minimalno kulturno« raven za vse skupine uporabnikov od otrok do starejšega prebivalstva. Zveza kulturnih organizacij bo skupaj s poklicnimi institucijami skrbela za načrtno širjenje kulture in se dogovarjala o njenem minimalnem programu v vzgojnovarstvenih organizacijah, šolah in krajevnih skupnostih.
Za načrtno kulturno vzgojo občanov, predvsem
mladine in delovnega ljudstva bomo usposobili kulturne animatorje in omogočili občanom ustvarjalno obliko izkoriščanja prostega časa.
Še nadalje bo potrebno krepiti razvoj reproduktivne kinematografije kot ene od oblik množičnega zadovoljevanja kulturnih potreb. V vse oblike izobraževanja mladih in odraslih bomo vključili filmsko vzgojo ter zagotovili ustrezne prostore in opremo.
Za kakovostno izvedbo nalog na področju informativne dejavnosti v občini bomo morali urediti prostore za dejavnost Radio-Tednik.
Nosilci razvoja kulturnih dejavnosti se bodo s svojimi programi vključevali v turistično ponudbo občine in se na tem področju povezovali v regiji, republiki in širše.
Materialne razvojne možnosti za kulturo bomo reševali tudi s prenosom posameznih vrst kulturnih dobrin na osebno potrošnjo.
Posebna skrb bo posvečena štipendiranju in zaposlovanju strokovnih kadrov na kulturnem področju. S tem bo zagotovljeno uresničevanje zakonsko opredeljenih nalog ter normativi in standardi na področju kulturnih dejavnosti.
3.2.2.	Vzgoja in izobraževanje
Zaradi vloge in pomena vzgojnoizobraževalne dejavnosti kot kvalitativnega dejavnika gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja bo potrebno temu področju v dolgoročnem obdobju posvetiti več pozornosti. Obravnavati ga moramo z vzgojnega, izobraževalnega in delovnega vidika ter enakovredno za vse stopnje, vrste in oblike. Povečati moramo njegovo kakovost in učinkovitost.
V	izobraževalnem sistemu bo potrebno uveljaviti svobodno menjavo dela v neposrednih odnosih in s tem uveljaviti dejansko podružbljanje vzgoje in izobraževanja ter speljati racionalno samoupravno organiziranost izobraževalnih organizacij.
Speljane določene reforme, predvsem na področju srednjega usmerjenega izobraževanja in sprejete normativne rešitve v zadnjih letih bodo zahtevale stalno spremljanje, analiziranje in izpopolnjevanje vseh sprejetih rešitev.
V	izobraževanju bomo morali v dolgoročnem obdobju posebno skrb posvetiti permanentnemu izobraževanju, ki zajeme tako dopolnjevanje in izpopolnjevanje znanja, samoizobraževanje, kakor tudi izobraževanje odraslih.
Ena izmed glavnih ciljev razvoja v osnovnem šolstvu bo izenačevanje razvojnih možnosti otrok, kar pa bo nujno pogojeno z dostopnostjo. Zato bo potrebno uresničevanje zagotovljenega programa, kot družbeno dogovorjenega standarda, zagotoviti po načelih vzajemnosti in solidarnosti, obenem pa uvajati nov program življenja in dela v osnovne šole.'
V	osnovnem izobraževanju bomo z izpopolnjevanjem vsebine, uvajanjem sodobnih oblik, metod in organizacije dela in z uporabo sodobne učne tehnologije, zagotavljali večjo zmogljivost in povezovanje šole z okoljem. Šola bo nadaljevala z razvijanjem nekaterih elementov celodnevne osnovne šole in preraščanjem podaljšanega bivanja v celodnevno osnovno Sólo povsod tam, kjer za to obstajajo pogoji. Za uvedbo celodnevne osnovne šole pa so temeljnega značaja prostorske zmogljivosti oziroma enoizmenski pouk. Do leta 2001 predvidevamo 25 % zajetje osnovnošolske populacije v celodnevno organizacijo.
Na podlagi števila osnovnošolcev v obdobju 1986—2001, ki se ne bo bistveno povečalo (raslo bo po povprečni stopnji 0,5 %), ne načrtujemo novih zmogljivosti osnovnih šol. Potrebno bo proučiti novogradnjo v krajevnih skupnostih mesta Ptuj, oziroma možnosti prevoza učencev iz mesta v že zgrajene osnovne šole na podeželje, ker bo število otrok generacije od 7—14 let v mestu raslo na račun zmanjšanja v zunanjih krajevnih skupnostih, po povprečni stopnji 2,9%. Zaradi modernizacije učnovzgojnega procesa in prehoda na enoizmenski pouk bo potrebno smotrno izrabiti že obstoječe materialne in prostorske pogoje. Kjer le-ti ne zadostujejo funkcionalnemu delovanju, jih bo potrebno usposobiti oziroma dograditi prostore za učilnice (v osnovnih šolah Ivan Spolenak, Hajdina, Cirkulane, Videm, Juršinci) in telovadnice.
Vse investicije, ki se bodo izvajale, bodo morale biti preverjene in temeljiti na usklajeni, racionalno organizirani mreži šol.
Pri izvajanju investicijskih programov bo nujno
upoštevati tudi spremembo nižje vpisne starosti (6 let), ki pa bo vplivala tudi na programske spremembe v osnovnih šolah.
Vsebinske spremembe bo možno doseči s spremembo izobrazbene strukture učiteljev, ki se bodo izobraževali po štiriletnih programih visokega šolstva in z zagotavljanjem izobraževalnih programov, ki bodo delavce usposobili za nove vsebine dela osnovne šole in njenega vživljanja v okolje.
Organizirali bomo šolske svetovalne službe v vseh osemletkah v obliki teamov in ustvarili pogoje za delo psihohigienskih svetovalnic za vzgojo, svetovanje in vodenje vzgojno motenih otrok in mladostnikov.
Pomembna naloga za nadaljnji razvoj usmerjenega izobraževanja je usklajevanje programov. Zato je potrebno kadrovsko izobraževalne potrebe uskladiti z dolgoročnimi cilji prestrukturiranja gospodarstva, pri tem pa posebej upoštevati potrebe po deficitarnih kadrih.
Z usmerjenim izobraževanjem bo treba omogočiti vsem učencem, ki končujejo obvezno osnovno šolanje, vključitev v nadaljnje izobraževanje.
Fleksibilnost vzgojno izobraževalnega sistema, nenehno in sistematično prilagajanje novostim, spreminjanje in izpopolnjevanje programov bo zahtevalo visoko stopnjo notranje organiziranosti ter sposobne in prilagodljive strokovne delavce s pedagoškimi in delovnimi izkušnjami. Zato bo potrebno opustiti klasično organizacijo dela in se bolj povezovati z delovnim in družbenim okoljem.
V	skladu s tehnološkim razvojem združenega dela materialne proizvodnje se bo povečal obseg izobraževanja ob delu in iz dela z namenom, da se hitreje izboljša izobrazbena struktura zaposlenih.
Glede na populacijo generacije od 15—18 let (v obdobju 1986—2000 pada po povprečni stopnji 0,2%), ugotavljamo, da po dograditvi vseh sedaj načrtovanih objektov Srednješolskega centra ne bo potrebnih novih vlaganj v investicije na tem področju. V usmerjeno izobraževanje bo leta 2000 vključenih okrog 2.500 učencev v Srednješolskem centru oziroma 60 % generacije v občini Ptuj.
3.2.3.	Zdravstvo
V	zdravstvenem varstvu bo dejavnost usmerjena v ohranjanje in varovanje zdravstvenega stanja prebivalstva ter zboljšanje zdravstvenega varstva. Doseganje teh ciljev bo zdravstvo dosegli s preusmeritvami, s povezovanjem in delitvijo dela med zdravstvenimi or-
ganizacijami in drugimi organizacijami združenega dela gospodarstva in negospodarstva z usmeritvijo razvoja v neposredne oblike zdravstva ter s prosvet-Ijevanjem in vzgojo prebivalstva.
V programih zdravstvenega varstva bo dana prioriteta preventivnim in dispanzerskim metodam dela. Na ta način bomo vplivali na najresnejše in najbolj razširjene zdravstvene probleme in dosegli naslednje cilje:
—	zmanjševanje umrljivosti,
—	znižanje stopnje invalidnosti,
—	zmanjšanje bolezni srca, ožilja, rakastih obolenj, poškodb, zobne gnilobe in kroničnih degenerativnih obolenj dihal in
—	izboljšanje higiensko sanitarnih razmer.
Pri razvoju zdravstvenih dejavnosti bo imela prednost osnovna zdravstvena dejavnost, ki jo bo potrebno okrepiti in usposobiti za zadovoljevanje čim širšega kroga prebivalstva. Za odpravo deficita na tem področju bo potrebno zagotoviti delo ambulant v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela z več kot 1.000 zaposlenimi. Z namenom zmanjšanja bolnišničnega zdravljenja bomo poskušali občane čim dlje zdraviti ambulantno. Specialistično zdravstveno varstvo bomo preusmerili v strokovno in funkcionalno dopolnitev osnovnega in ambulantnega zdravljenja. V okviru osnovne zdravstvene službe bomo razvijali tudi higiensko epidemiološko službo.
Glede na to, da v dolgoročnem obdobju ne nameravamo širiti hospitalnega zdravstvenega varstva, bo razvoj te dejavnosti potrebno razbremeniti vseh socialnih elementov, povečati zdravljenje in nego na domu, zagotoviti mesta v socialnih zavodih in strokovno okrepiti tiste dejavnosti znotraj specialističnih dejavnosti, ki odgovarjajo najbolj množičnemu obolevanju na našem območju. S tem bomo uresničili tudi zmanjševanje ležalne dobe v bolnišnici.
Zdraviliško zdravstvo bomo še naprej razvijali in za njegove potrebe v čim večji meri koristili Ptujske to-
plice (predvsem za degenerativna in postreumatska stanja). Zdravstvo bo moralo skupaj s Ptujskimi toplicami oblikovati ponudbo za razvoj zdraviliškega turizma.
Zdravstvene enote se bodo še nadalje povezovale in tako z združevanjem dela in sredstev omogočile usklajen razvoj posameznih dejavnosti, enotno kadrovsko politiko in učinkovito izrabo drage medicinske opreme.
Z naraščanjem potreb po zdravstvenih storitvah bo tudi zdravstvo terjalo vse bolj razvito kadrovsko in tehnološko osnovo. Za izboljšanje kvalitete dela ter zaradi sprememb v razvoju medicine, medicinske tehnologije, novih metod dela v diagnostiki in terapiji bo vsa skrb posvečena izboljšanju kadrovske strukture delavcev v smislu visoke strokovne usposobljenosti zdravstvenih kadrov. Z načrtnim usposabljanjem kadrov ter z neprestanim izpopolnjevanjem zaposlenih se bodo oblikovali kadri za prestrukturiranje zdravstva. Do leta 2000 pričakujemo, da bo v osnovni zdravstveni službi deloval en zdravnik na približno 1.000 prebivalcev, kar pomeni zaposlitev 38 zdravnikov v obdobju do leta 2000.
Na področju investicijske dejavnosti bo dana prednost hitrejšemu obnavljanju dispanzerskih služb, zdravstvenih postaj, obratnih ambulant in ginekološko porodnemu oddelku, posodabljanju medicinske opreme ter vzdrževanju objektov. Glede na potrebe zdravstva bo nujno obnoviti energetske objekte (kotlovnico, pralnico, pomožne prostore). Na področju osnovnega zdravstvenega varstva je do leta 2000 predvidena gradnja urgentnega bloka, ki bo zajemal urgentno splošno ambulanto, dispečerski center, reševalno postajo, mehanično delavnico in garaže.
Sistem solidarnosti bo izpopolnjen tako, da bo omogočil zmanjševanje razlik v standardu zdravstvenih storitev.
3.2.4.	Otroško varstvo
Na področju otroškega varstva bo najpomembnejša naloga vzpostavitev približno enakih možnosti za celovit razvoj vseh otrok.
Vzgojnovarstvene organizacije bodo svojo vsebino dela usklajevale s potrebami družine in možnostmi družbe ter skupaj z družbenimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi uveljavljale in vpeljevale različne oblike dela in razvijale različne vzgojne programe. Tako bo zagotovljen enoten vzgojni vpliv in bo sleherni otrok udeležen vsaj v enem od programov. V organizirano vzgojo in varstvo bomo do leta 2000 zajeli 35 % predšolskih otrok, kar pomeni povečanje zmogljivosti za okrog 850 otrok. Glede na to, da generacija predšolskih otrok v občini stagnira, povečuje pa se število otrok na področju mesta Ptuj, bo dolgoročno nujno potrebno zagotoviti intenzivnejšo dinamiko širjenja na tem področju. Skupnost otroškega varstva že v prvih petih letih tega obdobja načrtuje novogradnjo za 200 otrok vrteških skupin oziroma pridobitev prostorov v okviru novih stanovanjskih zgradb in za 100 otrok jasliških skupin, kar izhaja že iz sedanjih potreb po organiziranem varstvu. Za namene vzgoje in varstva bo potrebno adaptirati in povečati tudi obstoječe objekte.
Možnosti nadaljnjega razvoja bo nujno iskati v prožneiših, raznovrstnejših, vsebinsko in organizacijsko bolj podružbljenih oblikah in načinih reševanja te družbene dejavnosti. V smislu zagotavljanja policentričnega razvoja in v odvisnosti od prestrukturiranja gospodarstva bo težnja po reševanju potreb varstva večja v urbaniziranih in industrijskih naseljih. Nujno bo upoštevati posebnosti tudi ostalih območij in pospeševati vzgojnovarstveno dejavnost s tistimi oblikami in metodami, ki so primerna za ta okolja.
Za zagotovitev omenjenih potreb bo nujno upoštevati možnosti racionalnejših oblik gradnje ali adaptacij (preusmeritve eventuelnih prostorov na šolah, primernih stanovanjskih hišah, v sklopu prostorov OŽD, ipd.).
S ciljem povečanja zajetja otrok v organizirano varstvo bo treba proučiti možnosti za hitrejše uveljavljanje varstva v varstvenih družinah.
Zaradi nudenja enakih možnosti za razvoj vsem otrokom bo dana prednost razvoju različnih oblik vzgojnih programov za otroke, ki niso vključeni v dnevno vzgojo in varstvo in vključitvi čimveč zmerno, teže in težko motenih otrok v razvojne oddelke.
Vzporedno s Sirjenjem in uvajanjem novih kakovostnejših programov bodo rasle tudi potrebe po no-
vih in ustrezno izobraženih delavcih. Zato bo potrebno zaposlovati poleg vzgojiteljev še pedagoge, psihologe, sociologe in socialne delavce, ki bodo delovali pri vzgojnem procesu.
Vsem otrokom bo v letu pred vstopom v šolo zagotovljena priprava na šolo (mala šola) v smislu celoletne male šole.
Skupnost otroškega varstva si bo z ostalimi skupnostmi Slovenije preko solidarnostnega prelivanja sredstev prizadevala za izenačenje materialnih pogojev otrok, še naprej bo zagotavljala družbeno pomoč otrokom, ki bo praviloma prerasla v funkcionalno obliko.
Na področju varstva matere in otrok se bo skupnost tudi v bodoče vključevala v enotno oblikovanje in izvajanje politike na tem področju. Prizadevanja bodo usmerjena v večjo družbeno pomoč mladi družini v smislu preprečevanja upadanja števila rojstev.
3.2.5.	Socialno skrbstvo
Na področju socialnega skrbstva bomo socialno ogroženim občanom in družinam zagotavljali minimalni življenjski standard. Večjo pozornost bomo posvetili preventivnim oblikam dela in tako že vnaprej skušali preprečiti in omiliti različne vrste motenj in odklonov. Poleg preventivne dejavnosti na tem področju bomo več pozornosti namenili preusmeritvi v nove organizacijske oblike dela: razvoj prostovoljnih dejavnosti in razširitev obsega in izboljšanje kakovosti svetovalnega dela. To bo vplivalo tudi na povečanje zaposlovanja strokovnih delavcev v centru za socialno delo in na njihovo dodatno usposabljanje.
Ker bo v občini precejšen porast starejšega prebivalstva (od leta 1986—2001 se bo delež prebivalcev na 65 let povečal za 2,5% točki oziroma bo rasel po povprečni stopnji 1,8%), bomo posebno pozornost posvetili skrbi za starejše občane. Aktivno jih bomo vključevali v različne oblike družbenih dejavnosti v krajevni skupnosti oziroma v najožjem okolju, kjer človek živi. Domsko varstvo pa bo namenjeno predvsem nepokretnim, bolnim, nezmožnim za samostojno življenje in takim, ki nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje (število oskrbovancev v domu se bo povečalo na 375). To bo zahtevalo notranjo reorganizacijo domov in širitev laične nege na domu.
Za potrebe domskega varstva je predvidena adaptacija doma upokojencev v Muretincih in ureditev tretje etaže prizidku doma upokojencev v Ptuju. Glede na širitev dejavnosti Centra za socialno delo bo potrebno povečati tudi prostorske zmogljivosti centra. Za varstvo in delovno usposabljanje zmerno prizadetih oseb bomo zgradili primernejše prostore na južnem delu naselja Dornave.
Pri postopkih razvrščanja se bodo enkratni pregledi nadomestili z daljšim opazovanjem in spremljanjem, saj ima lahko prehitra razvrstitev tudi slabe posledice.
Naraščanje koncentracije mladih družin v mestu in učencev-vozačev ter problem mladoletnega prestopništva in motenj vedenja mladih (alkoholizem) bo zahtevalo zagotovitev prostorskih in kadrovskih pogojev za delovanje večnamenskega mladinskega centra, ki bo deloval celodnevno.
V skladu s Samoupravnim sporazumom o socialnovarstvenih pravicah bomo zagotavljali oblike socialnih pomoči in s tem njihovo funkcionalno porabo.
3.2.6.	Telesna kultura
Na področju telesne kulture bomo vključili čim več ljudi vseh starostnih skupin v množično telesnokul-turno dejavnost. Organizacijo dejavnosti telesne kulture bomo prilagajali novim potrebam in odločitvam ljudi. Telesnokulturno dejavnost bomo razvijali v OZD, šolah, vrtcih in krajevnih skupnostih in usklajevali v okviru interesnih področij (zdravstvo, otroško varstvo in izobraževanje) ter bolj vključevali v turistično ponudbo.
Za vadbo bomo polno izkoriščali obstoječe telesno-kulturne površine, ki bodo na razpolago vsem občanom. Spodbujali in razvijali bomo tiste telesnokultur-ne aktivnosti, ki ne zahtevajo večjih vlaganj v objekte. Zaradi boljše izrabe novih objektov bomo usmerjali gradnjo predvsem v večnamenske prostore in uskladili gradnjo telovadnic in športnih objektov z gradnjo pri osnovnih šolah. Za povečanje telesnokulturnih zmogljivosti za namene rekreacije in množičnosti bomo upoštevali naravne danosti okolja.
Na področju tekmovalnega športa bomo zagotavljali pogoje za doseganje športnih uspehov športni-
kom, ki izpolnjujejo pogoje po dogovorjenih kriterijih in dali poudarek tistim aktivnostim, ki imajo tradicijo, doseženo kvaliteto in številno občinstvo.
Telesnokulturna skupnost v dolgoročnem obdobju poleg novogradenj v nogometna igrišča in večnamenske prostore načrtuje tudi novogradnjo smučarskega poligona in stadiona.
Pospeševali bomo svobodno menjavo dela v neposrednih odnosih in vzpodbujali prostovoljno delo občanov tako pri vadbi kot pri vzdrževanju in urejanju telesnokulturnih površin.
Vsi zainteresirani dejavniki, ki bodo izkoriščali večnamenske prostore, bodo morali skrbeti tudi za njihovo vzdrževanje.
3.3.	Strategija regionalnega razvoja
Pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja bo ena izmed temeljnih razvojnih usmeritev občine, regije in republike. Ker so krajevne skupnosti na območju Haloz in Slovenskih goric opredeljene kot manj razvite, bo potrebno posebno pozornost posvetiti v dolgoročnem razvoju predvsem le-tem, da bi tako zmanjšali oziroma odpravili razlike v primerjavi z razvitimi krajevnimi skupnostmi Dravskega in Ptujskega polja.
Poselitev v občini bo temeljila na zasnovi zmerne koncentracije prebivalstva. Znatnejše povečanje predvidevamo le v občinskem središču Ptuj z bližnjo oko- ■ lico, pomembnejših lokalnih in oskrbno storitvenih središč. Druga naselja v nižinskem predelu občine bodo obdržala vsaj naravno rast. V demografsko ogroženih območjih gričevnatega sveta občine bomo praviloma ustvarili take pogoje, da bomo izseljevanje zaustavili, ali vsaj bistveno zmanjšali.
Osnovni činitelji dolgoročnega razvoja manj razvitih območij so: v racionalnem izkoriščanju naravnih virov posameznega območja, možnostih prebivalstva, zaposlenosti, prostorskih, infrastrukturnih, ekoloških in drugih možnosti, ob upoštevanju osnovnih dolgoročnih ciljev gospodarskega in socialnega razvoja ter urejanja prostora.
Pogoji, ki bodo prispevali k hitrejšemu razvoju manj razvitih območij, pa so predvsem v razvoju komunalne in druge infrastrukture, saj njena nerazvitost ob ugodnih naravnih danostih zaviralno vpliva na njihov razvoj.
Z izgradnjo cestnega, dokončanjem vodovodnega in ojačanjem električnega omrežja na območju Slovenskih goric bomo ustvarili pogoje, na podlagi katerih si bomo prizadevali v tem delu, v okviru medobčinskega sodelovanja in širše locirati predelovalni obrat in tako omogočiti delu prebivalstva, predvsem mladim, zaposlitev v domačem kraju.
Na območju Haloz in Slovenskih goric bomo ustvarili pogoje za produktivnejšo in dohodkovno intenzivnejšo kmetijsko pridelavo, predvsem vinogradništvo in živinorejo ter tako zadržali zadosten odstotek kmečkega prebivalstva, predvsem mladih družin na vseh območjih, zlasti pa še v hribovitih in drugih demografskih ogroženih območjih, v katerih je prisoten močan trend odseljevanja delovno sposobnega prebivalstva.
Da bi lahko ustvarili omenjene cilje, bomo na vo-dodeficitarnih območjih Haloz zgradili vodovodno ormežje, uredili ceste, izboljšali električno in zgradili telefonsko omrežje.
Družbene dejavnosti bomo razvijali tako, da bodo čim bolj dostopne prebivalcem posameznih območij. To pomeni po eni strani koncentracijo, ki zadovoljuje potrebe za širše območje (npr. srednješolstvo, bolnice, itd.), na drugi strani pa razpršenost (npr. otroški vrtci, objekti osnovne zdravstvene mreže, osnovne šole itd.).
Možnosti razvoja manj razvitih območij je prav gotovo več. Iskati jih bo potrebno v medobčinskem sodelovanju v širše ter v bolj dodelanem sistemu solidarnosti. Tako bomo reševali v okviru medobčinskega sodelovanja naslednjo problematiko manj razvitih območij: zaposlovanje, načrtovanje infrastrukturnih objektov, oskrbnih in nekaterih družbenih dejavnosti, prostorske usmeritve, odpiranje novih ali pa širjenje obstoječih razvojnih programov OZD z razvitih industrijskih centrov itd.
Krajevnim skupnostim na območju Haloz in Slovenskih goric, ki bodo opredeljene kot manj razvite, bomo posvetili posebno pozornost in tako zmanjšali oziroma odpravili razlike v primerjavi z razvitimi krajevnimi skupnostmi na Dravskem in Ptujskem polju.
4.	SOCIALNI RAZVOJ
4.1.	Število prebivalcev bo v obdobju 1981—2000 raslo po povprečni letni stopnji 0,2% (SRS 0,8%) in sicer od 67.754 prebivalcev v letu 1981 na 70.240 v letu 2000. Predvideva se hitrejše staranje prebivalstva, saj bo povprečna letna stopnja rasti starega prebivalstva nad 65 let v občini hitrejša kot v republiki. Proces staranja prebivalstva je posledica zniževanja fer-tilnosti in mortalitete ter povečanja migracij. Najhitreje se bo povečalo prebivalstvo staro od 60 do 64 let in sicer od leta 1981 do 2000 za okrog 60%, kar pomeni, da bomo morali posvetiti precejšnjo pozornost zdravstveni preventivi. Generacijska skupina nad 65 let se bo povečala v strukturi od 10,5 % v letu 1981 na 11,7 % leta 2000, zmanjšal se bo delež v generaciji od 19—24 let in sicer od 10,2 % v letu 1981 na 7,9% v letu 2000. Število otrok starih do 6 let bo rahlo naraščalo do leta 1986, nato pa do 2000 nekoliko upadalo. Upadanje bomo zasledili v generaciji od 15—18 let. Število prebivalstva, starega od 25 do 59 let, se bo povečalo za 5,8 % in predstavlja tudi večji del zaposlitvenega potenciala.
Število delovno sposobnega prebivalstva se bo od leta 1981 do 2000 povečalo za okrog 900 oseb oz. za 4 %, Izmed teh bodo tudi v bodoče zavzemali največji delež zaposleni v združenem delu (57 %) povečal se bo delež mladine v izobraževanju, vzdrževanih in
upokojencev. Leta 2000 bo 45.664 prebivalcev starih od 15 do 64 let, kar pomeni 65 % vsega prebivalstva.
Aktivno prebivalstvo bo v naslednjih letih naraščalo podobno kot delovno sposobno prebivalstvo in sicer bo leta 2000 okoli 31.500 oseb oz. 2,5 % več kot v letu 1981. Najbolj bomo povečali število zaposlenih v združenem delu, medtem ko bo število aktivnih v zasebnem kmetijstvu manjše. V strukturi celotnega prebivalstva bo 45 % aktivnega prebivalstva.
Kontingent mladine iz šol. ki se bo vključeval v zaposlitev, bo dosegel leta 2000 tisoč oseb, vendar bodo te generacije v pretežni meri nadomestitev tiste, ki bodo prenehale redno delovno razmerje, v manjši meri pa bodo povečale število zaposlenih. Z nadomestitvami bo možno izboljšati izobrazbeno in poklicno strukturo zaposlenih.
Vračanje zdomcev se bo nadaljevalo tako, da jih bo leta 2000 v tujini okrog 3.000 z družinskimi člani (v letu 1981 jih je bilo 4.005).
Zaradi migracij in naravnega prirastka bo gibanje števila prebivalstva po območjih občine različno. Največja rast prebivalstva bo na območju krajevnih skupnosti mesta Ptuj, poprečna letna stopnja (1,1 % oziroma povečanje za 23 %), na Dravskem in Ptujskem polju bo rast na povprečju občine (0,2 %), v Halozah in Slovenskih goricah bomo sledili nadaljnjemu padanju do leta 2000 po povprečni letni stopnji 0,5 %, oz. - 0,2 %.
ZBIRNI PREGLED PROJEKCIJE PREBIVALCEV OBČINE PTUJ PO KS
1961
OBČINA PTUJ	63 731
KS Cirkovce	2	075
Cirkulane	3	105
Destrnik	2	827
Dolena	I	136
Dornava	1	385
Gorišnica	3	481
Grajena	1	788
Hajdina	3	328
Juršinci	2	382
Kidričevo	3	267
Leskovec	1	857
Lovrenc na Dr. polju	1	135
Majšperk	2	274
Markovci	3	681
Podlehnik	3	101
Polenšak	I	612
Ptuj	9	900
Ptujska gora	1	459
Rogoznica	2	845
Stoperce	978
Trnovska vas	I	364
Videm pri Ptuju	3	126
Vitomarci	I	397
Zavrč	I	886
Žetale	2	342
4.2.	Ustvarili bomo pogoje za nadaljnjo rast produktivnega zaposlovanja, Aktiviranje in razvijanje zmogljivosti drobnega gospodarstva, storitvenih in drugih dejavnosti lahko znatno prispeva k produktivnemu zaposlovanju ter pospeševanju materialnega in socialnega razvoja. Prestrukturiranje gospodarstva in družbenih dejavnosti bo doprineslo tehnološke presežke delavcev, poleg katerih bo treba reševati že obstoječe presežke v strukturi zaposlenih, Zaposlenost bo rasla po povprečni stopnji okrog 1,9 "o letno in sicer bo zaposlovanje v gospodarstvu naraščalo po stopnji 1,5% letno, v negospodarstvu pa po stopnji 1,6 % letno. Tako bo konec stoletja zaposlenih v ohčini okrog 23.550 delavcev ali 6.000 delavcev več kot v letu 1981, oziroma se bo vsako leto na novo zaposlilo okrog 300 delavcev, kar pa ne zagotavlja zaposlitev v občini vseh iskalcev zaposlitev, zalo sc predvideva v politiki polne zaposlitve tudi realna možnost večje zaposlitve v regiji in tudi izven nje,
Z uvajanjem večizmenskega dela in Sirjenjem delo-vno-intenzivnih proizvodenj bodo povečane možnosti zaposlovanja.
Velike možnosti zaposlovanja obstajajo v samostojnem osebnem delu, kjer naj bi zaposlovanje raslo trikrat hitreje kot v združenem delu. Rast zaposlovanja
1971	1981	1986	1991	2000
65 767	67 754	68 409	69 090	70240
2 132	2 250	2 306	2 340	2 402
2 794	2 474	2 325	2 202	2 050
2 774	2 551	2 450	2 346	2 177
1 068	1 043	1 032	1 022	1 012
1 583	1 740	1 818	1 880	1 986
3 735	3 852	3 910	3 970	4 039
1 775	1 877	1 918	1 980	2 165
3 729	3 827	3 882	3 940	4 028
2 212	2 208	2 205	2 210	2 223
3 337	3 322	3 320	3 333	351
1 656	1 647	1 640	1 633	1 638
1 144	1 148	1 150	1 168	1 177
2 279	2 316	2 330	2 360	2 390
3 801	3 820	3 825	3 830	3 843
2 814	2 177	1 920	1 780	1 581
1 617	1 476	1 408	1 380	1 307
12 522	16 118	17 361	18 394	19 824
1 332	1 187	1 130	1 070	999
3 116	3 152	3 167	3 183	3 192
905	740	685	660	626
1 332	1 296	1 276	1 257	1 224
3 149	3 208	3 240	3 272	3 346
1 329	1 255	1 226	1 180	1 116
1 651	1 495	1 435	1 380	1 299
1 981	1 575	1 450	1 320	1 245
v sekundarnih dejavnostih bo počasnejša, kar bo ob povečani učinkovitosti gospodarjenja omogočalo ugodnejši razvoj družbene produktivnosti dela. To pomeni pogoje za delo in razvoj tercialnih in kvartal-nih dejavnosti. Strukturni premiki in spremembe v dinamiki zaposlovanja v sekundarnih dejavnostih bodo nastajali predvsem v panogah industrije z znižanjem intenzitete rasti zaposlovanja, z zmanjševanjem deležu delovno in kapitalno intenzivnih panog v strukturi proizvodnje in med zaposlenimi, oh sočasnem povečanju deležu tehnološko zahtevnejših panog, kjer je realno računati z večjo intenziteto rasti števila zaposlenih.
Rast zaposlenosti bi tako omogočila zaposlovanje naravnega prirasla delovne sile. absorbcijo predvidc-nejja priliva iz kmetijstva, zaposlovanja zdomcev in znižanje števila nezaposlenih oseb,
Problem nezaposlenosti bo bistveno manjši po letu 1990, ko bodo ustvarjeni pogoji za visoko rast produktivnosti delu ob hkratni stopnji polne zaposlenosti na koncu tega stoletja. Pomembna regulatorju zaposlovanju bosta fleksibilen delovni čas in skrajševanje delovnega časa.
4.3,	Kadrovska politiku bo usmerjena v aktivno politiko izobraževanja in usposabljanju kadrov za uspe-
šno obvladovanje sodobnih tehnologij in delovnih procesov v sistemu združenega dela tako, da se bo povečala strokovno-kakovostna usposobljenost kadrov v gospodarskih in družbenih dejavnostih. Število kadrov z visoko izobrazbo se bo povečalo po povprečni letni stopnji 9,1 %, z višjo pa po stopnji 9,2 % letno s tem, da je predvideno hitrejše zaposlovanje teh kadrov v gospodarstvu. Tako bo konec stoletja v kvalifikacijski strukturi zaposlenih 9,5 % delavcev z visoko izobrazbo in 9,2% z višjo izobrazbo. Samoupravne organizacije in skupnosti bodo morale dati večji poudarek kontinuiranemu izobraževanju in stalnemu prilagajanju kadrov hitrim tehnološkim spremembam. Z aktivno znanstveno tehnološko politiko se bo bistveno spremenila sedanja proizvodna struktura gospodarstva in izobraževanja. Prišlo bo do stalne preobrazbe in zamenjave obstoječih poklicev z novimi. Nastale bodo nove strukture kadrov z ustrezno splošno izobrazbo, ki bodo omogočile pridobitev specialističnih sposobnosti in znanj, predvsem strokovnjakov matematičnih, upravljalskih in informacijskih ved, specialistov in raziskovalcev z doktorsko in magistrsko stopnjo v razvojnih oddelkih, vzdrževalcev in upravljalcev strojev in naprav v skladu z razvojem posameznih področij gospodarstva in družbenih dejavnosti.
Treba bo pospeševati vse oblike izobraževanja ter v celoten vzgojno izobraževalni sistem vpeljati dinami-čnejše ter prožnejše oblike in načine dela. Delavce bo treba vključevati v programe izpopolnjevanja, izobraževanja po pridobljeni diplomi v specializacijo, podiplomski študij, v pridobivanje novih strokovnih, splošnih in družbenopolitičnih znanj.
Večji poudarek bo na uveljavljanju kakovostne kadrovske politike, tako, da bosta znanje in delo ustrezno vrednotena, kadri pa stimulirani in motivirani za doseganje boljših rezultatov. V celotnem procesu izobraževanja in dela bo treba omogočati prehajanje iz dela v izobraževanje, iz izobraževanja v delo in s tem povečati učinkovitost izobraževanja.
5.	OSNOVE IN STRATEGIJA UREJANJA PROSTORA, POSELITVE, VARSTVA DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA IN OKOLJA
Pri usmeritvi razvoja v prostoru občine Ptuj bomo z vidika urejanja prostora varstva okolja skrbeli za čimbolj skladen razvoj mesta in izvenmestnih naselij ter za preobrazbo krajine ob upoštevanju varovanja dobrin splošnega pomena, izboljšanje okolja ter s tem pogojev bivanja in dela, socioekološke vidike in smotrnost celovite družbene reprodukcije,
Glede na prostorsko in funkcionalno povezanost in soodvisnost v razvoju mesta in drugih naselij ter njihovega ruralnega zaledja bomo z lociranjem novih dejavnosti in prestrukturiranjem obstoječih zagotovili funkcionalnost celotnega prostora in organizacijo dejavnosti v njem. Prvenstvena naloga bo dosedanjo stihijsko in prostorsko kvantitativno rast naselij preusmerjati v kvalitativni razvoj ter s tem ustvarjati prostorske možnosti za uresničitev ciljev dolgoročnega razvoja.
Pri zasnovi bodoče poselitve bomo izhajali iz ciljev skladnega družbenogospodarskega in prostorskega razvoja občine in zagotavljali:
-	usklajen razvoj stanovanjskih, proizvodnih, oskrbnih storitvenih zmogljivosti,
-	izboljšanje pogojev dela in bivanja vseh prebivalcev občine: dobra dostopnost do delovnih mest, oskrbnih in storitvenih dejavnosti, rast bivalnega in komunalnega standarda, možnost kulturnega življenja in rekreacije, kvalitetno in zdravo okolje,
-	ekonomsko upravičena raba in vsestransko preverjena preobrazba zemljišč: zagotovitev dolgoročnih prostorskih možnosti za razvoj naselij, kmetijstva, gozdarstva, za pridobivanje rudnin in mineralnih surovin, za oskrbo s pitno vodo, proizvodnjo in distribucijo energije, za razvoj prometnega in infrastrukturnega omrežja,
-- ohranitev poselitve v hribovitih območiih: razvoj kmetijstva in gozdarstva, ohranjevanje kulturne krajine, razvijanje obrambne sposobnosti,
-	smotrna prometna in komunalna infrastruktura,
-	zagotovitev kvalitetnega in zdravega okolja in ekološkega ravnotežju.
-	ustreznejše oblikovanje in urejanje naselij ter krajine.
—	krepitev obrambne sposobnosti in družbene sa-mozaščite: ustrezna razmestitev prebivalcev in dejavnosti v prostoru, prometna povezanost naselij, oskrba z vodo in energijo, samooskrba s hrano.
Zasnova poselitve je usmerjena predvsem v strnjena naselja, kar zagotavlja smotrno razmeščanje dejavnosti, izrabo površin, komunalno urejanje in izboljšanje okolja.
Ohranitev in varovanje dobrin splošnega pomena in okolja sta osnova za zdravo in humano življenje in nemoteno družbeno reprodukcijo. To terja ustreznejše vrednotenje in izrabo prirodnih danosti, ohranitev ekološkega ravnotežja in naravnih virov z doslednim odpravljanjem in preprečevanjem žarišč onesnaževanja krajinskih značilnosti ter naravne in kulturne dediščine.
Izboljšanje in varovanje okolja mora biti učinkovita kurativna in preventivna ijejavnost, ki mora biti povezana predvsem:
—	z razvojem tehnologije čiščenja onesnaževanja, ki nastaja v proizvodnih procesih,
—	z izborom proizvodnih programov glede na občutljivost okolja,
—	z načrtnim vlaganjem v čistilne naprave in izgradnjo kanalizacijskega omrežja,
—	z organiziranim zbiranjem in ravnanjem z odpadki,
—	s pravočasno presojo vplivov posameznih posegov v prostor iz vidika ekološkega ravnotežja,
—	z ustrezno organizacijo prometa in drugih dejavnosti, ki povzročajo hrup in onesnaženje zraka,
—	osnovna naloga pri varstvu kakovosti zraka bo saniranje na območju III. in IV. razreda onesnaženosti, to je na območju Ptuja in Kidričevega,
—	z varovanjem vodnih virov moramo preprečiti slabšanje kakovosti še neonesnaženih in zmerno onesnaženih voda ter odpraviti stanje IV. in III. razreda onesnaženosti vodovodov, to je reke Drave, Dravinje in Pespice.
Razvoj naselij bomo po delitvi funkcij in dela v Ptuju, kot občinskem središču, še naprej razvijali središčne dejavnosti na občinski ravni in jih skušali dopolnjevati z novimi. Razen širitve proizvodnih dejavnosti v Ptuju, bomo le-te kvalitativno in kvantitativno razvijali še v Majšperku, Kidričevem, Dolanah in Slovenji vasi, obrtno dejavnost pa bomo skušali razvijati tudi v ostalih pomembnejših lokalnih središčih.
S takšno politiko usmerjanja urbanizacije bomo zagotavljali, da bomo izvenmestna, pretežno agrarna naselja in območja z novimi neagrarnimi funkcijami pridobili nove razvojne možnosti in kakovosti. Z razvojem lokalnih središč bomo razbremenili mesto Ptuj širokega gravitacijskega zaledja v smislu oskrbnih dejavnosti ter poskušali na ta središča bolj navezati njihovo gravitacijsko zaledje. S tem bomo dosegli bolj smotrno razporeditev naselij, kar bo zagotovilo tudi smotrnejšo prostorsko distribucijo proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja, infrastrukturnih in drugih dejavnosti.
Prostorski razvoj v občini Ptuj omejuje trajno varovana kmetijska zemljišča, kar pogojuje, da ne bomo ustvarjali novih poselitev, temveč bo potrebno zgoš-čevati že obstoječo poselitev v perspektivnih naseljih. Na podlagi rezultatov analize naravnih pogojev in demografskega gibanja, možnosti zaposlitve, infrastrukturne opremljenosti ali vsaj možnosti dopolnitve oskrbnih funkcij, lahko posamezna območja delimo v tri skupine:
1.	Občinsko središče Ptuj z največ funkcijami
2.	Pomembnejša lokalna središča: Kidričevo, Maj-šperk, Podlehnik, Juršinci, Gorišnica in Cirkulane.
3.	Lokalna oskrbna središča:
Cirkovce, Destrnik, Dolena, Dornava, Grajena, Hajdina, Leskovec, Lovrenc, Markovci, Polenšak, Ptujska gora, »Heroja Lacka« Rogoznica, Stoperce, Trnovska vas, Videm pri Ptuju, Vitomarci, Zavrč in Žetale.
Z grafičnim prikazom ureditvenih območij lokalnih oskrbnih središč opredeljujemo cone možnega nadaljnjega širjenja urbanizacije, upoštevajoč pri tem demografske prognoze ter različne pogoje razvoja posameznih poselitvenih enot, skladno z naravnimi pogoji ter z doslednim spoštovanjem varovanja najboljših kmetijskih zemljišč (prvo območje) ter drugih dobrin splošnega družbenega pomena.
Poleg vodilnih in lokalnih centrov ter občinskega središča, bo urejevalska pozornost posvečena ostalim
naseljem v prostoru občine, kjer bo prevladovala le prenova in nadomestna gradnja. Glede na zakonitosti urbane ekonomike in zaščite agrarnih površin bomo dajali prednost izgradnji kmetijskih objektov oz. kmečkih gospodarstev. Istočasno bomo organizirali in izboljšali mrežo kmetijske infrastrukture, ki jo zagotavljajo kmetijske zadruge, izboljšali bomo mrežo trgovin z repromaterialom, vse s ciljem organizirati in intenzivirati kmetijsko proizvodnjo. Z izboljšanjem osnovne opremljenosti bomo zaustavili praznjenje ruralnega prostora v nerazvitem delu občine, v Halozah in Slovenskih goricah. Za dosego tega pomembnega cilja moramo izboljšati bivanje in delovne pogoje, istočasno pa zagotoviti najmanj povprečen nivo opreme infrastrukture.
Na področju stanovanjske gradnje bo individualna gradnja prevladujoča oblika, stanovanja v družbenem sektorju pa bomo gradili predvsem v Ptuju in delno v zunanjih centrih. Tendenco individualne gradnje bomo v čimvečji meri preusmerjali v družbeno usmerjeno ali zadružno gradnjo. Za izvajanje teh usmeritev bomo oblikovali in sprejeli ustrezne ukrepe na področju dolgoročne zemljiške politike in družbene kontrole nad prometom z zemljišči. Bolj načrtno bomo uveljavljali prednostno pravico družbeno-politi-čnih skupnosti in načrtno pridobivali stavbna zemljišča. Z družbeno lastnino zemljišč bomo zavarovali vsa območja pred stihijskim razvojem in še posebej neorganizirano individualno stanovanjsko gradnjo.
Vzporedno z zasnovo poselitve bomo skrbeli za nadaljnji razvoj in posodabljanje energetskih objektov, preskrbe s pitno vodo, odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda, prometne povezanosti, zveze za prenos podatkov in sporočil, objektov osnovne preskrbe in družbene infrastrukture, s čimer bomo bistveno izboljšali pogoje za vsestranski razvoj in dvignili kvaliteto bivalnega standarda čimbolj enakomerno po vsej občini.
Pogoj za obvladovanje posegov v prostor so tudi ustrezne informacijske osnove za planiranje razvoja v prostoru in gospodarjenje z njim. Zato bo delovanje geodetske službe v občini usmerjeno v izdelavo evidence nepremičnin, pri čemer bo dana prednost obnovi zemljiškega katastra in to predvsem na ravninskih območjih (Dravsko in Ptujsko polje ter Pesniška dolina), ki so namenjena intenzivnemu kmetijstvu in tam, kjer bo najbolj intenziven razvoj drugih dejavnosti. Obenem bo geodetska služba v skladu z družbenimi potrebami politike urejanja prostora razvijala in izpolnjevala druge skupne osnove družbenega sistema informiranja o prostoru.
5.1.	Urbanistična zasnova mesta Ptuj
Urbanistična zasnova Ptuja kot sestavina dolgoročnega plana podrobneje opredeljuje urejanje prostora v ureditvenem območju mesta, v katerega so vključena tista območja, kjer v dolgoročnem obdobju do leta 2000 načrtujemo razvoj in širitev občinskega središča Ptuja.
Ureditveno območje mesta Ptuj se razteza na območju krajevnih skupnosti (5 osrednjih — KS Boris Ziherl, KS Franc Osojnik, KS Jože Potrč, KS Dušan Kveder, KS Tone Žnidarič ter 5 obrobnih — KS Bratje Reš, KS Budina-Brstje, KS Olga Meglič, KS Ivan Spolenak, KS Turnišče) in vključuje poleg osrednjega mestnega jedra še naselja Budina-Brstje, Hajdina (del), Krčevina pri Ptuju, Nova vas pri Ptuju (del), Rogoznica.
Meri 1082,05 ha in je manjše od površine starega urbanističnega načrta (2149 ha) za 1066,95 ha. To zmanjšanje površine je posledica izločitve trajno varovanih kmetijskih površin iz ureditvenega območja mesta, razen v tistih primerih, kjer prostorska kontinuiteta in infrastrukturna povezanost zahteva vključevanje teh površin v okvir urbanistične zasnove. Glede na lego v bližini naselja predvidevamo za te površine specifičen režim obdelovanja.
Z ozirom na vrsto omejitev (varovanje kmetijskih zemljišč, krajinska območja, vodovodni rezervati ipd.) opredeljujemo urbanistično zasnovo mesta Ptuj v okviru plansko že opredeljenih površin, kakor jih je določal urbanistični načrt mesta Ptuj. Kot kriterij določanja meje ureditvenega območja mesta v prvi vrsti služijo naravne meje kot so: vodotoki, gozdni robovi, komunikacije, grebeni in v srednjeročnem družbenem planu opredeljena meja med trajno varovanimi kmetijskimi zemljišči in drugimi zemljišči. Tako opredeljeno območje urbanistične zasnove zajema vse tiste
površine, ki so že v dosedanjem razvoju izkazovale mestni značaj za razliko od okoliških pretežno ruralnih naselij.
5.1.1.	Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja na obravnavanem območju in merila za doseganje teh ciljev
Skupni interesi in cilji:
—	glavno urbanizacijsko središče v občini bo še naprej mesto Ptuj. Načrtovali in izgrajevali ga bomo kot enotni naselbinski organizem, prilagojen krajevnim potrebam in potrebam širše družbenopolitične skupnosti,
—	sočasno z urbanističnim urejanjem naselja bomo skrbeli za varovanje dobrin splošnega pomena,
—	razrešili bomo probleme glede prometnega režima, novih stanovanjskih območij, komunalnega omrežja ter določili merila za enotno urbanistično oblikovanje novogradenj,
—	za nadaljnji prostorski razvoj bomo uporabili še proste površine znotraj naselij,
—	pri urbanističnem načrtovanju se bomo prilagajali krajinsko-ekološkim parametrom prostora.
Merila za doseganje teh ciljev:
—	uredili in izpolnili bomo sistem financiranja infrastrukture in objektov družbenega standarda, pravočasno pridobivali in urejali stavbna zemljišča ter skrbeli za urbanistično dokumentacijo.
5.1.2.	Podrobnejše usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru
—	Ptuj se bo še naprej razvijal kot upravno, oskrbno in zaposlitveno središče občine. V njem se bo zgradilo večji del stanovanjskih, oskrbnih, storitvenih, industrijskih in objektov družbenih dejavnosti.
Ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana in demografske projekcije so osnovne usmeritve za razvoj dejavnosti v naselju:
—	pospešen razvoj industrije,
—	krepitev in razvoj oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti v skladu z vlogo občinskega središča in predvidenim razvojem industrije,
—	izgradnja stanovanj za pokrivanje novih potreb prebivalcev Ptuja.
5.1.3.	Podrobnejša zasnova dolgoročnega razvoja na ureditvenem območju naselja
5.1.3.1.	Zasnova organizacije dejavnosti
Območje centralnih dejavnosti je v glavnem že formirano v centru mesta. Do leta 2000 ga bomo dopolnjevali oz. prioritetno izgrajevali s centralnimi dejavnostmi.
Območje proizvodnih dejavnosti je skoncentrirano na vzhodnem območju mesta ob železniški progi in na jugu do ptujskega jezera. Vsaka širitev proizvodnje bo v dolgoročnem obdobju v sklopu te cone.
Območja kompleksnejše stanovanjske izgradnje so v severnem delu mesta (Rabeljčja vas), sicer se bo individualna stanovanjska izgradnja izvajala na obrobju mesta na že načetih urbanih površinah.
Na zahodnem obrobju mesta je predvidena nadaljnja izgradnja turistično-zdraviliškega kompleksa ptujskih toplic, ki bo predstavljal, poleg ljudskega vrta in obrežja Drave, osrednjo zeleno-rekreacijsko površino mesta Ptuj.
5.1.3.2.	Zasnova namenske rabe prostora
a)	Zasnova razporeditve stanovanj
Osnovna usmeritev mesta v nadaljnjem razvoju je izkoristiti možnosti za zgostitve mesta na območjih, ki so že delno eksploatirana s stihijsko gradnjo in kjer bomo z organizirano in usmerjeno individualno gradnjo dosegli ustrezne gostote obenem pa ambientalne kvalitete prostora dvignili na višjo raven.
V obstoječe in planirane prostorske izvedbene načrte za stanovanjsko gradnjo bomo vnesli tudi spremljajoče dejavnosti stanovanjskih naselij, še zlasti razvoj storitvene dejavnosti, ki nima negativnih vplivov na okolje, osebne storitvene obrti, trgovine in gostinskih obratov.
Glavni trend razvoja stanovanjske gradnje je usmerjen v severni del ureditvenega območja mesta, v Krčevino, Rabeljčjo vas in Novo vas pri Ptuju. Za območje Krčevine pri Ptuju predvidevamo razen zgostitve obstoječega stanovanjskega fonda v smislu zapolnitve prostih površin med obstoječo stanovanjsko zazidavo, tudi organizirano individualno gradnjo na zemljiščih s specifičnimi geološko-geotehničnimi lastnostmi. Zazidalni oz. ureditveni izvedbeni načrt, ki ga predvidevamo za to območje, mora po upoštevanju
le-teh z ustrezno tehnično rešitvijo usposobiti tudi te površine za nadaljnjo stanovanjsko izrabo.
Na območju Rabeljčje vasi predvidevamo najmočnejši porast stanovanjskih kapacitet, ne le zaradi večje površine, ki jo namenjamo stanovanjski zazidavi, temveč tudi zaradi pretežno blokovne gradnje, kateri namenjamo to območje (700 stanovanj in 160 vrstnih hiš — zazidalni načrt Rabeljčja vas-zahod).
Za Novo vas pri Ptuju bomo predvideli izdelavo zazidalnega načrta, s katerim bodo z organizirano gradnjo pozidane proste površine ob Slovenskogori-ški cesti, obenem pa z individualnimi stanovanjskimi objekti zapolnjene proste kapacitete med obstoječo strukturo.
Poleg navedenih stanovanjskih kapacitet predvidevamo še organizirano gradnjo individualnih vrstnih oz. atrijskih hiš na območju Budine, ter širitev individualne gradnje (prostostoječe in vrstne hiše) v južnem delu Hajdine.
V severnem delu Hajdine, naselju ob Mariborski cesti, Vičavi in naselju Bratov Reš, razen neznatnih zapolnitev z individualnimi stanovanjskimi objekti ne predvidevamo bistvenih širitev.
Na območju starega mestnega jedra, ki ga varujemo kot kulturno dediščino, si moramo prizadevati, da s prenovo, revitalizacijo in sanacijo izboljšamo rabo površin in grajenih struktur, ne moremo pa računati na obsežnejše oblike prenove v okviru večjih rekonstrukcij v smislu rušenja (zaradi varstva kulturne dediščine) in nadomeščanja starejšega stavbnega fonda.
b)	Zasnova razporeditve proizvodnih dejavnosti Industrijski razvoj v dolgoročnem obdobju do leta 2000 usmerjamo in osredotočamo na lokaciji zazidalnega načrta industrijska cona Ptuj I, ki zajema območje med Dravo na jugu, železnico na zahodu in severu ter posega do najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč na vzhodu. S koncentriranjem industrije na večinoma komunalno že opremljenem zemljišču se bomo izognili visokim stroškom komunalne opremljenosti, ki bi jih zahtevale nove lokacije, obenem pa koncentrirali vse industrijske emisije in druge negativne vplive, ki jih generira industrija, v enem delu ureditvenega območja naselja. V južnem delu ureditvenega območja mesta ne predvidevamo nadaljnjega razvoja industrijske proizvodnje iz dveh razlogov: zaradi omejitve s trajno varovanimi kmetijskimi zemljišči in zaradi zadostnih površin, ki jih zagotavlja že obstoječi industrijski kompleks.
c)	Zasnova rekreacijskih površin
Rast in razvoj mesta zahteva ustrezne količine najkakovostnejšega naravnega prostora, tako za potrebe splošnih in posebnih javnih zelenih površin, kakor tudi za razvoj rekreacije, kmetijstva, vrtičkarstva, gozdarstva in drugih dejavnosti, da bi tako ohranili prvine naravnega okolja in kulturne krajine. Elemente odprtega prostora kot proste površine, zelena obrežna območja, površine za organizirano rekreacijo in fizično kulturo bomo urejali za potrebe aktivne in pasivne rekreacije. Posebno skrb bomo posvetili vzpostavitvi zelenega sistema mesta v obliki sklenjenega pasu zelenih površin iz severnega dela mesta oz. kot nadaljevanje gozdnih in drugih zelenih površin izven ureditvenega območja proti strnjenemu mestnemu jedru ter nadaljnji navezavi na levi breg reke Drave in jezera. V ta zeleni sistem se vključujejo:
—	gozdne površine Krčevine, ki se navezujejo na intenzivne sadne nasade Panorame kot specifičnega zelenega elementa mesta do območja ptujskega gradu kot vedutno najbolj izpostavljenega elementa mesta,
—	športno-rekreacijski sistem ob Grajeni, urejeno obrežje Grajene do starega mestnega jedra,
—	gozdne in parkovne površine ob bolnišničnih objektih, zelenje v samem sklopu bolnišnice,
—	gozdne površine pri Novi vasi,
—	parkovne in športno-rekreacijske površine na levem bregu reke Drave,
—	zdravniško-rekreacijski kompleks »Toplice«,
—	urejeno obrežje vodotoka Studenčnica z arheološkim parkom.
S takim zelenim sistemom v dolgoročnem planu zagotavljamo ustrezne in zadostne površine za vse vrste rekreacije v naravi, športnih in rekreacijsko-vzgojnih dejavnosti, poleg tega bomo vzpodbujali vzdrževanje zelenih površin v sklopu stanovanjskih con blokovne in individualne zazidave.
d)	Zasnova prometnega omrežja
Mestu Ptuj kot občinskemu središču z značilno le-
go v središčih občine pripada poseben pomen občinskega prometnega križišča, preko katerega potekajo prometne povezave iz vseh smeri: zahodnih in vzhodnih Slovenskih goric, Ormoža, Maribora, Slovenske Bistrice in Zagreba. Vsled tega si bomo prizadevali za nenehno posodabljanje mestnega cestnega sistema in na prometno najbolj frekventiranih in perečih mestih vzpostavljali nove cestne povezave. Dolgoročni plan predvideva izgradnjo mestne obvoznice, s katero bi se izognili mestnemu središču na prehodu iz Dravskega polja proti Slovenskim goricam z odcepom na Ptujsko polje. Kot eno prioritetnih nalog si zagotavljamo ureditev mestnega prometa. Z izločitvijo motornega prometa izven starega mestnega jedra bi postalo mestno središče namenjeno pretežno peš prometu. V cestnem sistemu se bo izoblikovalo pet pomembnejših smeri:
—	povezava SZ in SV dela mesta od Krčevine pri Ptuju preko naselja Bratov Reš, Rabeljčje vasi do priključka na Potrčevo cesto,
—	povezava Osojnikove in Potrčeve ceste mimo centralnih delavnic železniškega gospodarstva s priključkom pri Natašini poti s čimer se bomo izognili premalo dimenzionirane Trstenjakove ulice,
—	povezava industrijske cone s priključkom na Ormoško cesto in mestno obvoznico.
V	železniškem prometu ne predvidevamo bistvenega povečanja, razen dodatnih tirov k obstoječim enotirnim, prizadevali pa si bomo za nenehno posodabljanje železniških naprav in zmogljivosti.
e)	Zasnova toplovodnega omrežja
V	kanalizacijskem sistemu mesta Ptuja je naša prioritetna naloga usposobitev čistilne naprave, ker bomo le tako uspešno izvajali vse ostale aktivnosti na področju komunalnega gospodarstva. Posamezne uporabnike v industriji je potrebno obvezati za gradnjo internih čistilnih naprav za čiščenje industrijskih odplak. V tistih delih mesta, kjer predvidevamo urbane širitve, moramo nadalje razvijati kanalizacijski sistem, prav tako pa tudi vodovodno omrežje. Glede
slednjega si bomo prizadevali za povečan odvzem vode na obstoječih sistemih vodovodnega omrežja ter obenem skrbeli za posodobitev vseh načinov vodo-oskrbe.
V dolgoročnem planskem obdobju bo potreben nadaljnji razvoj in jačanje elektroenergetskega sistema, da bi se pokrivale obremenitvene konice. Za zagotovitev ustreznega rezervnega napajanja moramo ojačati obstoječo transformatorsko postajo Ptuj 110/20 KV, poleg tega pa izgraditi še eno transformatorsko postajo na območju mesta.
5.1.4.	Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove
Za območje kompleksne graditve in prenove območja starega mestnega jedra se bodo v okviru srednjeročnih planov izdelale programske zasnove za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov (karta: usmeritve glede načinov urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti).
Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter krajinskih vrednot:
Sklop spomeniško-varstvenih objektov in obeležij se mora vzdrževati in urejati na osnovi smernic spo-meniško-varstvene službe.
Izvedbeni načrt prenove historičnega jedra se mora izdelati v skladu s spomeniško-varstvenimi smernicami.
Ambientalno značilno zelenje mesta, parkovni sklopi, vegetacijski pasovi ob prometnicah ter ob Dravi, se morajo varovati in dopolnjevati z novo zasaditvijo.
Usmeritve za arhitekturno oblikovanje naselja:
Pri urejanju starega mestnega jedra se morajo ohraniti prvobitni elementi in strukture ulic, trgov in kvalitetnih historičnih objektov.
Novi razvijajoči se predel mesta, ki se pahljačasto širi proti severu (Rabeljčja vas, Nova vas) mora slediti oblikovnim značilnostim mesta. Oblika gradnje, uporabljeni materiali in barve morajo biti takšni, da se bodo vraščali v že obstoječo urbano strukturo.
URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA PTUJ - bilanca povrSin
— v ha
1.	GOZDNE POVRŠINE
2.	TRAJNO ZAŠČITENA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
3.	DRUGE OBDELOVALNE POVRŠINE
4.	POVRŠINE ZA OSREDNJE MESTNE DEJAVNOSTI
5.	POVRŠINE ZA STANOVANJA IN SPREMLJAJOČE DEJAVNOSTI
6.	POVRŠINE ZA PROIZVODNE DEJAVNOSTI
7.	POVRŠINE ZA ŽELEZNIŠKE NAPRAVE
8.	REKREACIJSKE, PARKOVNE IN DRUGE ZELENE POVRŠINE
9.	površine za Šolstvo, institute in
ZDRAVSTVO
10.	POKOPALIŠČA
11.	VODNE POVRŠINE
12.	POSEBNE ZELENE POVRŠINE (TOPLICE, AVTO-CAMP, HOTEL, BUNGALOVI)
13.	PROMETNE POVRŠINE
OBSTOJEČE PREDVIDENO SKUPAJ
15,75			16,75
78,00	—	78,00
53,50	—	53,50
27,00	—	27,00
430,50	1,00	431,50
98,75	—	98,75
6,75	—	6,75
82,25	-	82,25
40,00			40,00
2,75	—	2,75
157,50	—	157,50
22,75			22,75
66,55	—	66,55
5.2.	Ureditev območij pomembnejših lokalnih središč
Razen občinskega središča Ptuj bomo v prostoru ptujske občine hitreje razvijali tista naselja, ki so nosilci nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja, s čimer se zagotavlja ustrezna stopnja družbenega razvoja tudi v območjih z redkejšo poselitvijo, Ta naselja so: Kidričevo, Majšperk, Cirkulane, Gorišnica, Juršinci in Podlehnik.
V teh središčih bomo poleg izpopolnjevanja strukture obstoječih in širjenja novih terciarnih in kvartarnih dejavnosti skušali zagotavljati tudi nova delovna mesta z namenom pridobitve lastne gospodarske baze, kjer za to obstoje realne možnosti. Čeprav demografske prognoze ne napovedujejo bistvenih širitev teh naselij, vidimo njihov pomen predvsem v zadovoljevanju potreb prebivalcev njihovih gravitacijskih območij, tako z vidika zagotavljanja delovnih mest in s tem dohodka, kakor tudi z vidika terciarnih in kvartarnih dejavnosti. Poleg vsebinske opredelitve dejavnosti, ki se pojavljajo v teh naseljih, jih v zasnovah
ureditvenih območij tudi prostorsko opredeljujemo, s čimer pa ne določamo točnih razmejitev dejavnosti v prostoru, temveč le njihove osnovne strukturne odnose. Tako ni razloga, da bi zaradi togega in formalnega ločevanja funkcij, npr. v stanovanjskem območju, ne dopuščali tudi drugih dejavnosti kakor trgovinskih,k šolskih ipd., ki lahko soustvarjajo značilnejšo identiteto območja. Prav tako tudi ne pomeni, da je cona obrtno-storitvenih dejavnosti v naselju namenjena izključno objektom obrti, le-te pa ne bi mogli locirat! v stanovanjski coni naselja, čeprav ne genenrajo bistvenejših negativnih oziroma motečih vplivov.
Meje ureditvenih območij pomembnejših lokalnih naselij, ki jih določamo s tem dolgoročnim planom, so grafično opredeljene na kartah v merilu 1:5000 in so sestavni del tega dokumenta.
5.2.1.	Urbanistična zasnova naselja Kidričevo
Kidričevo je poleg Ptuja najpomembnejše središče industrije v občini Ptuj, ki zagotavlja več kot 3000 delovnih mest za prebivalstvo širšega gravitacijskega zaledja naselja.
5.2.1.1.	Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja
Skupni interesi in cilji :
—	Kidričevo bo še naprej izrazito industrijsko naselje. Sočasno z industrijo bomo načrtovali in izgrajevali tudi stanovanjski del kot enotni naselbinski organizem z vsemi funkcijami pomembnejšega lokalnega središča,
—	sočasno z urbanističnim urejanjem naselja bomo skrbeli za varovanje dobrin splošnega pomena,
—	urejanje naselja bomo prilagodili naravnim, krajinsko-ekološkim razmeram v prostoru,
—	razrešili bomo probleme glede prometnega režima, novih stanovanjskih območij, komunalnega omrežja ter določili merila za enotno urbanistično oblikovanje novogradenj.
Merila za doseganje teh ciljev:
—	uredili in izpopolnili bomo sistem financiranja infratrukture in objektov družbenega standarda, pravočasno pridobivali in urejali stavbna zemljišča ter skrbeli za ustrezno urbanistično dokumentacijo.
5.2.1.2.	Podrobnejše usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru
Ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana in demografske projektije so osnovne usmeritve za razvoj dejavnosti v naselju:
—	pospešen razvoj TGA »Boris Kidrič«,
—	krepitev in razvoj obrtnih dejavnosti,
—	krepitev in razvoj oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti v skladu z vlogo pomembnejšega lokalnega središča,
—	izgradnja stanovanj za pokrivanje potreb novih prebivalcev Kidričevega po sanaciji okolja,
—	dopolnitev infrastrukturne opremljenosti naselja z razširitvijo in obnovo prometnega, energetskega in komunalnega omrežja.
5.2.1.3.	Podrobnejša zasnova dolgoročnega razvoja na ureditvenem območju naselja
5.2.1.3.1.	Zasnova organizacije dejavnosti Industrijska cona je locirana južno od železniške proge tako, da je ta dejavnost jasno ločena od preostalih.
Severno od proge se ob osrednji cestni komunikaciji širijo površine za stanovanja, oskrbne in storitvene ter obrtne dejavnosti. V smeri proti Njivercam se bo nadaljevala individualna stanovanjska gradnja.
V sklopu urbanih površin je tudi rekreacijsko območje na severnem obrobju ureditvenega območja naselja.
5.2.1.4.	Zasnova namenske rabe prostora na ureditvenem območju naselja
A)	Zasnova razporeditve stanovanj
Iz karte zasnova namenske rabe je razvidna razporeditev bodoče graditve stanovanj in situacija obstoječih stanovanjskih con. Stanovanjsko gradnjo bomo nadaljevali v dveh oblikah:
—	družbeno stanovanjsko gradnjo ob cesti v Kungoto,
—	individualno stanovanjsko gradnjo v Njivercah.
B)	Zasnova razporeditve družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti
Že formirani centralni del naselja služi oskrbi obstoječega prebivalstva, predvsem za potrebe oskrbe na stopnji pomembnejšega lokalnega središča. Povečanje kapacitet in oskrbe bomo razvijali v skladu z naraščajočimi potrebami prebivalstva.
Družbene dejavnosti naselja so prav tako locirane v sklopa centralnega dela naselja. Z nadaljnjim razvojem naselja in številom prebivalstvlbo potrebno zagotavljati razvoj tudi teh funkcij.
C)	Zasnova razporeditve proizvodnih dejavnosti
Razvoj proizvodnih dejavnosti se bo odvijal v okvi-
ru obstoječih površin industrijske cone. Nenehno bomo dopolnjevali tehnologijo v smislu izboljševanja okolja po določilih veljavnih zakonov o varovanju pred prekomernimi ekološko škodljivimi emisijami.
D)	Zasnova omrežja infrastrukturnih objektov in naprav
Vzporedno s stanovanjsko pozidavo in razvojem proizvodnih dejavnosti (nova obrtna cona) bomo zagotovili posodabljanje in izgradnjo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, toplovodnega sistema ter sistema železniških objektov m naprav.
5.2.1.5.	Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove
Za območja kompleksne graditve (Njiverce, obrtna cona) se bodo v okviru srednjeročnih planov izdelale programske zasnove za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov (karta, usmeritve glede načinov urejanja območij, s prostorskimi izvedbenimi akti).
Usmeritve za arhitekturno oblikovanje naselja in varovanje krajinskih vrednot:
Oblikovanje novogradenj, uporabljeni materiali in barve naj bodo takšni, da se bodo vraščali v že obstoječo urbano strukturo.
Močan poudarek bomo dali vzdrževanju obstoječih in zagotavljanju novih zelenih površin, tako v smislu sanacije okolja kot tudi omogočanja kvalitetnega bivalnega okolja prebivalcev.
5.2.2.	Majšperk
Predstavlja najpomembnejše lokalno središče v zahodnem delu občine med Halozami in Savinjskim predvsem po zaslugi razvijajoče se industrije, ki zagotavlja znatno število delovnih mest.
Spričo precejšnjih površin trajno varovanih kmetijskih zemljišč na tem območju ni bila možna prostorska povezava Majšperka in Brega v enotno ureditveno območje.
Navarne meje kot so gozdni rob, struga Dravinje ter cestne komunikacije so bili poleg zadovoljevanja zadostnih površin za stavbne namene poglavitni kriteriji pri opredeljevanju meje ureditvenega območja naselja.
V samem Majšperku prevladujejo poleg stanovanjskih predvsem centralne dejavnosti, v Bregu pa predvidevamo širitev industrije ob že obstoječi ter individualne stanovanjske pozidave med cesto Majšperk— Rogatec in strugo Dravinje.
Prizadevati si moramo za razvoj kanalizacijskega omrežja ter posodobitev ostale infrastrukture, kar bo zagotavljalo v primerjavi z ostalimi lokalnimi središči večje prostorske prednosti pri načrtovanju naselja večjih razsežnosti. Glavni razlog za to ugotovitev je relativno velika oddaljenost od občinskega središča.
5.2.3.	Cirkulane
so središče intenzivnega vinogradniškega in sadjarskega območja vzhodnih Haloz. Za to naselje predvidevamo precejšnje širitve v odvisnosti od razvoja industrije v Dolanah, ki bo zagotovila delovna mesta in s tem omogočila nadaljnji razvoj. Pretežno kmetijski značaj naselja, ki je delno kombiniran z neagrarnimi funkcijami, bo še izraziteje dobival neagrarni značaj, predvsem zaradi razvijajoče se industrije ter obogatitve nekaterih oskrbnih funkcij. Glede na pretežno agrarno gravitacijsko zaledje morajo biti slednje močneje zastopane v agrarni sferi (trgovine s kmetijskim repromatenalom).
Ureditveno območje naselja meji na območje melioracij in komasacij v dolini Bele ter se zaključuje z gozdnimi površinami na večjih nagibih.
Poleg same industrije v Dolanah smo predvideli tudi razvoj obrtno-storitvenih dejavnosti in jim nameni-
li prostor ob cesti v Leskovec. Izboljšali bomo tudi prometno povezanost glede na povečano migracijo delovne sile iz Ptujskega polja in Ptuja ter posvetili večjo skrb turističnim zmogljivostim z ozirom na bližino turistično atraktivnih območij.
5.2.4.	Gorišnica
Predstavlja najpomembnejše lokalno središče Ptujskega polja ob važni prometni povezavi Ptuj—Ormož. Ureditveno območje naselja je omejeno z najkvalitetnejšimi kmetijskimi zemljišči, kar močno omejuje prostorski razvoj.
V povezavi s Forminom se zagotavljajo delovna mesta za ožje gravitacijsko območje, v sami Gorišnici pa poleg agrarne dejavnosti močneje razvijamo proizvodno in storitveno obrt.
Povečanje stanovanjskega fonda bomo zagotovili z zapolnitvijo prostih površin med obstoječimi stanovanjskimi objekti, pretežno severno od ceste Ptuj— Ormož, še močneje bomo poudarili oskrbno in storitveno vlogo naselja z ozirom na močno gravitacijsko zaledje prebivalstva.
Prizadevati si tudi moramo za posodobitev infrastrukturne opremljenosti, kar bo še okrepilo pomen Gorišnice kot vodilnega naselja na Ptujskem polju.
5.2.5.	Podlehnik
Se nahaja ob pomembni prometni povezavi med Ptujem oziroma Mariborom in Zagrebom. Prav specifična lega ob predvideni avtocesti daje temu lokalnemu naselju v osrednjih Halozah poseben pomen.
Prevladujoča dejavnost je motelski turizem ob avtocesti, katerega bomo povezali s turistično rekreativnim območjem Gorce, zahodno od motela in s tem okrepili turistično dejavnost v tem delu Haloz. Gradili bomo restavracijo ob obstoječi bencinski črpalki, ter tudi obogatili turistično-gostinsko ponudbo, predvsem za tranzitne goste.
Ureditveno območje samega naselja Podlehnik je omejeno z linijo melioracijskega območja in tako iztisnjeno iz ravninskega dela doline Rogatnice na nekoliko nagnjen teren do obronkov gozdov in strmejšega terena, ki še vedno omogoča ugodne gradbene pogoje za temelje manj zahtevnih objektov, kot je individualna stanovanjska gradnja.
Razen povečanih gostinskih kapacitet bomo spodbujali tudi proizvodno in storitveno obrt.
Podlehnik ima v primerjavi z ostalimi lokalnimi središči, prav zaradi ugodne prometne lege ob avtocesti, ter atraktivne vinorodne krajine v okolici, izrazito prostorsko prednost za razvoj turističnih dejavnosti.
5.2.6.	Juršinci
So osrednje lokalno središče v Slovenskih goricah in leže ob cesti Ptuj—Ljutomer. Kriteriji opredelitve ureditvenega območja naselja so bili gozdni rob in mela melioracijskega območja oziroma melioracijski jarki. Pretežno agrarni značaj naselja ter lega sredi agrarnega prostora zahtevata krepitev oskrbnih dejavnosti (trgovine-kmetijski repromaterial), predvsem pa si moramo prizadevati za čim hitrejši razvoj obrtnih in storitvenih dejavnosti.
Stanovanjsko zidavo bomo usmerjali ob cesti ter na prostoru med šolo in pokopališčem. Prizadevali si bomo za razširitev obstoječe šole in zgraditev telovadnice.
Juršinci imajo v primerjavi z ostalimi pomembnejšimi lokalnimi središči najmanjše zaposlitvene možnosti in zatorej manj pomembno vlogo v svojem gravitacijskem območju. V dolgoročnem obdobju si moramo prizadevati za okrepitev pomena tega središča, kar bo imelo za posledico tudi hitrejši razvoj ostalega območja, ki gravitira k Juršincem.
UREDITVENA OBMOČJA POMEMBNEJŠIH LOKALNIH SREDIŠČ BILANCA POVRŠIN		
		— v ha
CIRKULANE	GORIŠNICA	JURŠINCI
OBSTO- PREDVI- cvln>AI JEČE DENO SKUPAJ	OBSTO- PREDVI- cKlJPAI JEČE DENO !5K‘Umj	OBSTO-PREDVI- C„IIDAI JEČE DENO
1. POVRŠINE ZA STANOVANJA IN
SPREMLJAJOČE DEJAVNOSTI 2. POVRŠINE ZA CENTRALNE	13,86	—	13,86	37,44	-	37,44	9,93	-	9,93
DEJAVNOSTI 3. POVRŠINE ZA PROIZVODNE	2,90	—	2,90	2,20	—	2,20	1,72	—	1,72
DEJAVNOSTI	7,43	—	7,43	2,35			2,35	1,25			1,25
4.	GOZDNE POVRŠINE 5.	TRAJNO VAROVANE KMETIJSKE	1,53	—	1,53	5,50	—	5,50	—	—	
POVRŠINE							6,57			6,57	0,38			0,38
6.	DRUGE OBDELOVALNE POVRŠINE 7.	REKREACIJSKE PARKOVNE IN	1,50	—	1,50	—	—-	—	1,50	—	1,50
DRUGE ZELENE POVRŠINE	2,50	■ 		2,50	1,94			1,94					_
8. VODNE POVRŠINE														
9. POKOPALIŠČA	0,75	—	0,75	0,75	—	0,75	0,5			_
10. MOTEL-RESTAVRACIJA																	
11. PROMETNO-SERVISNE POVRŠINE	0,48			0,48	1,24			1,24			1,34	1,34
12. ŽELEZNIŠKE POVRŠINE	—	—	—	—	—		-		
	KIDRIČEVO			MAJŠPERK-BREG			PODLEHNIK		
	OBSTO- JEČE	PRdeno skupaj		OBSTO- JEČE	PREDVI- DENO	SKUPAJ	OBSTO- JEČE	PRDENO skupaj	
|. POVRŠINE ZA STANOVANJA IN SPREMLJAJOČE DEJAVNOSTI	28,12		28,12	26,17		26,17	6,25	4,63	10,88
2. POVRŠINE ZA CENTRALNE DEJAVNOSTI	7,00		7,00	5,90		5,90	3,2		3,25
3. POVRŠINE ZA PROIZVODNE DEJAVNOSTI	114,00		114,00	5,92		5,92	1,93		1,93
4. GOZDNE POVRŠINE	97,24	—	97,24	3,07	—	3,07	0,50		0,50
5. TRAJNO VAROVANE KMETIJSKE POVRŠINE	5,56		5,56	6,26		6,26	0,33		0,33
6. DRUGE OBDELOVALNE POVRŠINE	—	—		 '	6,00	—	6,00	1,00			1,00
7. REKREACIJSKE, PARKOVNE IN DRUGE ZELENE POVRŠINE	21,40		21,40	0,56		0,56	2,13		2,12
8. VODNE POVRŠINE							1,00			1,00						
9. POKOPALIŠČE	1,24			1,24	1,67			1,67					__
10. MOTEL-RESTAVRACIJA												2,00	__	2,00
11. PROMETNO-SERVISNE POVRŠINE	6,14			6,14	1,34			1,34	8,54				8,54
12. ŽELEZNIŠKE POVRŠINE	10,28	—	10,28		—	—	—	-	
5.3.	Zasnova krajinskega urejanja
V občini Ptuj si bomo prizadevali za takšno urejanje krajine, ki bo usklajeno z vsemi različnimi pogoji in omejitvami izhajajočimi iz specifičnosti posameznih krajinskih sistemov kot zaokroženih naravnih in antropogenih socioekoloških in planskih celot. V okviru teh krajinskih sistemov bomo opredelili rabe, upoštevaje specifično prostorsko identiteto krajinsko-ekološke značilnosti, kultumo-zgodovinske in ambi-entalne vrednote ter kulturno-produkcijske značilnosti krajine. Prostor posameznega krajinskega tipa borito obravnavali po načelih kompleksnega razvoja in varstva krajine in v skladu s spoznanjem, da veljajo za vsak krajinski tip specifične zakonitosti naravno-antropogenega značaja, ki so med seboj nenehno v vzajemnem, dinamičnem ravnotežju. Krajino kot kompleksno enoto bomo oblikovali v medsebojno repleteni soodvisnosti in pri tem težili k ohranjanju rajinske indentitele, kontrastov, dominant in klimatskih elementov, kontinuitete prostora, varovanju dobrin splošnega pomena ter varovanju in kvalitetni preobrazbi naravnega in grajenega okolja.
Kmetijstvo in gozdarstvo sta bistveni dejavnosti v prostoru, zato bomo posebno skrb posvetili krajin-sko-ekološko pretehtanim in skladnim oblikam intenziviranja agrarne in gozdarske proizvodnje, ki bo kljub modernizaciji ohranjala dosedanje značilnsoti kulturne krajine. Tako bomo pri melioracijskih posegih težili k takim rešitvam, ki bodo tehnično učinkovite, obenem pa usklajene s krajinsko-ekološkimi vidiki. Prav tako bomo na vinogradniških, percepcijsko atraktivnih območjih, tako rekonstruirali vinogradniške površine, da bomo v čim večji meri ohranili pomembnejše krajinsko-ekološke vrednote in se s tem
izognili monokulturnim potezam v krajini. S tem bomo zagotovili pospešeno kmetijsko izrabo tudi v razgibanem svetu, kar bo omogočalo edino smiselno usmeritev razvoja teh območij.
Sočasno bomo usmerjali v izvenmestni prostor tudi urbani razvoj, vendar tako, da z novimi urbanimi posegi ne bomo rušili in načenjali proizvodnih procesov v kmetijski dejavnosti ali bistveno poslabšali ekoloških razmer v prostoru.
Stanovanjsko zazidavo, skupaj z gradnjo infrastrukturnih objektov bomo širili le na tiste površine, ki so kmetijsko, gozdarsko in krajinsko-ekološko manj vredne. Nove objekte bomo uskladili z obliko naselij, obenem pa bomo ohranjali našo stavbno dediščino. S primerno zemljiško politiko in urejenimi odnosi na področju prodaje zemljišč bomo preprečili stihijsko gradnjo predvsem počitniških objektov, ki se nenadzorovano širijo na neustreznih zemljiščih. Z ustreznimi krajinskimi ureditvami bomo sanirali neusklajene in enostransko opravičene posege v prostor kot so peskokopi, glinokopi in gramoznice.
V občini Ptuj opredeljujemo z ozirom na značilen mozaični prečet tipičnih krajinskih elementov z določenimi naravnimi in ustvarjenimi prostorskimi karakteristikami tri (3) različne krajinske tipe:
A.	Slovenske gorice
B.	Dravsko — Ptujsko polje
C.	Haloze — Savinsko.
Pri usmerjanju prostorskega razvoja v teh različnih prostorskih sistemih bomo aktivno varovali njihove krajinske značilnosti in naravno ustvarjene vrednote s tem, da bomo vsak poseg podredili merilu in indentiteli krajinskega tipa. Vplive nameravanih posegov bomo valorizirali tako z vidika velikega merila celotne-
ga prostorskega sistema, kakor tudi z vidika manjših ambientalnih sprememb.
Osnovne oblikovalske in razvojne usmeritve v posameznem krajinskem tipu nam dajo naslednje splošne krakteristike:
A.	Značilnost Slovenskih goric je blago valovit relief z manjšim deležem pozda. Gostota poselitve je precejšnja pretežno v obliki razloženih naselij po slemenih z nekaterimi manjšimi gručastimi zaselki zlasti ob cerkvah. Izredna pestrost v prostorski percepciji je obenem z raznolikostjo ekosistemov glavna značilnost tega krajinskega tipa. V dosedanjem obdobju so bili večji posegi v prostor izvedeni v dolini Pesnice, kjer so melioracije brez upoštevanja krajinsko-ekolo-ških vidikov, močno degradirale krajine. V dolgoročnem planskem obdobju bomo poglavitno skrb namenili krajinsko-ekološko usklajenim prostorskim posegom, ki bodo predvsem melioracije in inteziviranje sadjarske in vinogradniške proizvodnje.
B.	Ravninski prostor Dravsko-Ptujskega polja je najkakovostnejši kmetijski prostor obenem pa najbolj privlačen za poselitev. Značilna je intenzivna poselitev v strnjenih, dolgih obcestnih vaseh, katere oblikujeta svojstvena talna zasnova in arhitektura. V dolgoročnem planskem obdobju bomo varovali obstoječo strukturo naselij tako, da bodo novogradnje zapolnjevale vrzel mdd obstoječo pozidavo, preprečili bomo razpršeno stihijsko gradnjo in odpiranje novih zazidalnih površin. S prostorskimi izvedbenimi akti bomo natančno določili pogoje gradnje upoštevanje krajinske oz. naselbinske osnove pri večjih gradbenih posegih, v ravninski prostor Dravskega in Ptujskega polja bomo z ustrezno sanacijo zavarovali krajinski izgled.
C.	Močno valovite Haloze s precej gozdnatimi str-
mimi pobočji na zahodu ih nižjim vinogradniškim gričevjem na vzhodu so krajinsko izredno slikovit svet. Podobna prostorska in ekološka pestrost kot v Slovenskih goricah, z manjšimi možnostmi za večje posege v prostor, daje temu krajinskemu tipu izjemen pečat. Poselitev je izredno razpršena, objekti so locirani na slemenih, ob gozdnih robovih in drugih naravnih stikališčih. Celotno območje Haloz bomo ohranjali v njegovi primarni produkcijski organiziranosti s tem, da bomo obstoječe zaselke predvsem komunalno posodabljali. To bo v veliki meri olajšalo nerazvitost in med drugim tudi preprečilo odseljevanje avtohtonega prebivalstva. Poseben problem predstavlja stihijsko širjenje počitniških objektov, ki se pojavljajo na vedutno izpostavljenih mestih. Njihove značilnosti so neustrezne oblike, materiali in slaba arhitektura. Prizadevali si bomo opredeliti območja za pozidavo s počitniškimi hišami in obenem določiti z izvedbenim aktom dosledno enotno gradnjo z avtohtonimi značilnostmi tako v velikosti, arhitekturi in tudi gradbenem materialu.
5.4.	Kmetijske in gozdne površine, lovstvo, ribištvo in čeebelarstvo
5.4.1.	Kmetijske površine
V skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih in Navodilom o razvrstitvi kmetijskih zemljišč v družbenem planu ter ob upoštevanju določil interventnega zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremljanjem namembnosti so v prostorskih sestavinah dolgoročnega združbenega plana občine Ptuj razvrščena kmetijska zemljišča, ki so temelj proizvodnje hrane v SR Sloveniji v I. območju kmetijskih zemljišč. V občini Ptuj so to:
—	zemljišča I. in II. kategorije,
—	zemljišča, ki jih je na podlagi proučitve naravnih danosti mogoče usposobiti s prostorsko ureditvenimi operacijami za intenzivno kmetijsko proizvodnjo,
—	zemljišča, ki so še oblikovana v komplekse,
—	zemljišča, ki so predvidena za povečanje in združevanje površin pri kmetijskih organizacijah združenega dela,
—	zemljišča, ki so po svojih naravnih danostih primerna za intenzlfikacijo,
—	kompleksi zemljišč, ki so zaradi izjemnih lastnosti in lege najprimernejši za vrtnarsko proizvodnjo.
Skupna površina trajno varovanih kmetijskih zemljišč znaša 29.770 ha.
Vsa druga kmetijska zemljišča v občini Ptuj so razvrščena v drugo območje kmetijskih zemljišč v skupni površini 8.802 ha.
Zemljišč I. in II. kategorije je v občini Ptuj 13.077 ha. Območje površin, ki se nenačrtno zaraščajo znaša 624 ha. Po dolgoročni namenski opredelitvi je namenjenih kmetijstvu 456 ha in gozdarstvu 168 ha. Na podlagi razvojnih predvidevanj bomo morali industrijski in stanovanjski gradnji v prihodnje nameniti določene nove površine in to znotraj obstoječih naselij (8. kategorija) in v manjši meri izven njih.
V ta namen bo zato potrebno:
—	nadaljevati z usklajevanjem posameznih interesov v prostoru,
—	prizadevati si za maksimalno ohranjanje obsega kmetijskih površin, za povečanje njihove proizvodne sposobnosti in odpravljanja nenačrtnega zaraščanja,
—	vzpostaviti in pripraviti program izkoriščanja vseh zemljišč. Za neobdelana in slabo obdelana zemljišča pa pripraviti možnost zakupa (družbeni in privatni) po zakonu o preživninskem varstvu kmetov,
—	pripraviti in izvajati program združevanja parcel, agro in hdiromelioracij, malih melioracij, regulacij ter program aktivnosti, ki zadevajo dolgoročno usmerjanje razvoja na zaraščajočih zemljiščih,
—	vlagati potrebna sredstva v izboljšanje zemljišč.
Istočasno si je potrebno prizadevati v skladu z
možnostmi za odkup vseh prostih zemljišč od privatnih lastnikov.
Spoznanje, da je pridelovanje hrane strateškega pomena, narekuje in posredno omgoča, da bomo v prihodnje upoštevali povečani interes za kmetijstvo kot pomembnejši dejavnik celovitega združenega razvoja.
Glavna proizvodna usmeritev bo poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo. V okviru teh nalog bomo z vrstnim redom prioritet zagotovili hitrejši razvoj teh dejavnosti :
—	s povečanjem pridelovanja,
—	s pridelovanjem industrijskih rastlin,
—	s pridelovanjem sadja in grozdja.
5.4.2.	Gozdne površine
Gospodarjenje z gozdovi pomeni gospodarjenje s prostorom na ekoloških osnovah. Pomembno je gozdarstvo tudi kot gospodarska dejavnost, saj pokriva gozd tretjino površin občine Ptuj. Kot vzdrževalec ekološkega ravnotežja v spletu naravnih danosti je gozd glede na reliefne in podnebne razmere tukajšnjega sveta po svoji varovalni in proizvodni vlogi bivalni temelj za človeka na tem prostoru.
Gozdne površine bodo minimalno upadale do leta 2000 in bodo znašal eokrog 20.216 ha ali 31,33 % vseh površin. Večje površine bodo v gričevnatem svetu Ha-
loz in Slovenskih goric, medtem ko bomo zasledili v nižinskih predelih celo upadanje površin zaradi melioracij.
Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom bodo z manjšimi korekcijami ostali v enakem obsegu.
5.4.3.	Lovstvo, ribištvo in čebelarstvo
Lovstvo, ribištvo in čebelarstvo so dejavnosti splošnega pomena, katerih dolgoročni razvoj je v tesni soodvisnosti z načinom poselitve, varovanjem okolja, skrbi za biološko ravnotežje itd.
Lovske in ribiške družine ter čebelarska društva morajo pogoje in možnosti za razvoj svoje dejavnosti usklajevati z razvojem kmetijstva, gozdarstva in turizma ter pravočasno opozarjati na vse negativne učinke, ki jih povzroča razvoj posameznih proizvodnih dejavnosti, vodnogospodarski posegi, prometne ureditve, kmetijske monokulture, umetni gozdni nasadi itd.
Divjad je integralni de ekosistemov, je le pogojno obnovljiva dobrina in odvisna izključno od primerne stopnje ohranjenosti okolja. Dolgoročno usmerjena naloga lovskih družin je rajonizacija občine za posamezne vrste divjadi in zagotavljanje pogojev, da divjad v teh rajonih lahko obstaja. Bistvenega pomena pri tem je uskladitev interesa gojitve divjadi z razvojem kmetijstva in gozdarstva, kjer so najpogostješi konflikti zaradi škode, ki jo povzroča divjad. Prav tako je potrebno pravočasno oceniti vplive posameznih posegov v prostor na gibanje in gojitvene pogoje za divjad ter iskati optimalne rešitve za razvoj vseh dejavnosti.
Osnovna pomena ribištva sta ohranitev čistosti voda in vodne favne ter gospodarski pomen. Osnovni omejitveni faktor razvoja je onesnaženje voda in regulacija vodotokov.
Poleg dolgoročno usmerjene sistematične skrbi za zmanjševanje onesnaženja rek in potokov je potrebno v neonesnaženih vodah urediti ribnike za vzgojo rib.
Pri planiranju vodnogospodarskih posegov je obvezno predhodno usklajevanje z ribiškimi družinami.
Čebelarstvo je pomembna gospodarska dejavnost, istočasno pa čebele posredno prispevajo k bistveno večjim hektarskim doprinosom sadnega drevja in drugih sadežev.
Poleg sistematične skrbi za čisto okolje je potrebno razvoj čebelarstva spodbujati s strokovnim izobražen vanjem, z organizacijo zdravstvenega varstva čebel in zagotovitvijo repromateriala.
SPREMEMBE V STRUKTURI POVRŠIN V OBDOBJU 1988-2000
_____________Stanje 1988________________________Plan 2000______________Sprememba rabe 1988-2000,,
Opis	% od	% od
površina % od površine	površina površine površina površine
v ha	% občine	v ha	občine	v ha	občin«
Trajno varovana kmetijska zemljišča (I. območje)	29.770,70
Ostala kmetijska zemljišča (2. območje)	8.802,52
Kmetijska zemljišča skupaj	38.573,22
Gozdno zemljišče	20.223,75
Ureditveno območje naselij	2.817,92
Razpršena gradnja	992,89
Vodne površine	1.316,04
Infrastruktura	429,38
Ostale nerodovitne površine	176,80
Nerodovitne površine skupaj	5.733,03
Površina občine skupaj	64.530
46,13	29.699,21	46,03	- 71,49	0,11
13,64	8.801,40	13,63	- 1.12	0,001
59,77	38.500,61	59,66	- 72,61	0,11
31,34	20.216,67	31,33	- 7,08	0,01
4,37	2.819,02	4,38	+ 1,10	0,001
1.54	1.005,00	1.57	+ 12,11	0,02
2,03	1.316,04	2,03	—	— .,
0,67	496,96	0,75	+ 67,58	0,10
0,28	176,80	0,28	—	—
8,89	5.812,82	9,01	80,79	0.12,
100,00	64.530	100	—	—
AGRARNE OPERACIJE V ORClNI PTUJ ZA OBDOBJE 19M-MM
	Osuševanje	Namakanje	Skupaj	Agromelioracije Hribov.	Nižin, pred.	pred.		Nasadi	Komasacije
	2000	2000	2000	2000	2000	2000	2000
PTUJ	Skupaj:	7.730	4.900	8.166	1.000	6.254	912	13.296
KK Ptuj	Skupaj:	360	1.404	1.412	—	908	504	360
Šturmovce	320						320
Zavri	40						40
Dravsko polje - pri lipi		204	204		204		
— Lovrenc—Župei. vas		140					
— Dragonja vas		100					
Turnišče		100	100		100		
— Kungota		150	150		150		
Videm		87	35			35	
— pri trsnici		15	15			15	
Ptujsko polje							
— Dornava		100	95		54	41	
Strejaci		50					
Gajevci		20	20		20		
Borovci		135	135		135		
Sobetinci—Zagojiči		181	181		153	28	
- Štuki		30					
— Placar		37	37		37		
- Zavrč I		55	55		55		
Orešje			10			10	
Krčevina			66			66	
Mestni vrh			105			105	
Tamovo			12			12	
Gorca			15			15	
Podlehnik			12			12	
Sedlašek			18			18	
Majski vrh			4			4	
Dravinjski vrh			17			17	
Banovo			7			7	
I			Agromelioracije			
		Skupaj	Hribov. pred.	Nižin. pred.	Nasadi	Komasacije
2000	2000	2000	2000	2000	2000	2000
Ljubstava Rodni vrh Veliki vrh Ana
Hrastovec
User
Goričak
Hranilnica
Mahor
Kreša
Drenovec KZ Ptuj		7.370
— Desenci Velovlek		50
— Sturmovec		600
— Muretinci		200
— Gajevci		150
— Formin		50
— Nova vas-Stojnci	: VK : f '	400
— Biš-Trnovska	'L*, 'f	395
— Trnovska vas-Desenci		325
— Moškanjci-Gorišnica-Formin	.. 4'.	.	430
-, Novinci-Gibina		100
— Cirkulane 1	■ j ».'«V	240
— Sestrže		180
- Tibolci	'	100
— Dornava-Mezgovci	"j'	120
— Dolen-Lešje		500
— Dolena-Tržec		400
— Velovlek-Pacinje-Podvincl		440
— Jurovci-Žetale		350
— Leskovec	,i) ■	360
— Zavrč II		200
— Grajena	1 v ’ ' ‘	250
— Rogoznica		950
2.24«
9 6 12
4
19
12
29
10 8 6 4
4.654
9 6 12 4 19 12 29
10 8 6 4
1.000	3.24«	408
i,,1. :■ « i;j, ; , ;
r ■*'
, •'! ■.
' ■ - ■ lil i‘i I VJt) ■
>	I" .
' >1 " ' 11 i-li li*')., '"‘i. ib ;
-,
li l'i' Vj f,-,'.': ; 1 :	' >Us, it
'lif' '•	: : -J
10.568
50
600
200
150
50
400
395
325
430
100
240
180
100
120
500
400
440
350
360
200
250
950
							
				Agromelioracije			
	Osuševa-	Namaka-		Hribov.	Nižin.		Komasa-
	nje	nje	Skupaj	pred.	pred.	Nasadi	cije
	2000	2000	2000	2000	2000	2000	2000
— Bratislave!	120						120
— Zagorci	70					, / ^	70
— Skorba—Slov. vas	350						350
— Lasigovci	40						40
— Žetale			424	408		16	»
— Podlehnik			85	26		59	
— Ptujska gora			26	21		5	
— Leskovec II			45	15		30	
— Videm			35	15		20	
— Stoperce			397	397			
— Cirkulane II			80			80	
— Zavrč III			50			50	
— Destrnik			102	67		35	
— Grajena			50	30		20	
— Trnovska vas			33	21		12	
— Vitomarci			20			20	
— Juršinci			40			40	
— Polenšak			' 21			21	
— Formin-Moškanjci		330	330		330	"1’ \ •	300
— Sobetinci		180	180		180		180
— Placerovci-Muretinci		250	250		250		250
— Bukovci—Nova vas		300	300		300		300
— Moškanjci—Borovci—Mostje		276	256		256		256
— Mezgovci—Dornava—Rogoznica		280	280		280		280
— Borovci—Zabovci		630	600		600		600
— Gerečja vas—Slovenja vas			300		300		300
— Pobrežje— Laincova vas			450		450		450
— Hajdina			300		300		30Ó
KZ Dravsko polje — Skupaj:		1,150	2.100		2.100		2.350
— Sela—Apače			450		450		450
— Lovrenc			450		450		450
— Pleterje	'			150		150		150
— Mihovce		200	200		200		200
— Jablane—Starošince		500	500		500		500
— Stražgojnca—Šikole		350	350		350		350
— MO 8,9 Polskava							150
— Pongerce—Mihovce		100					100
5.5.	Vodno gospodarstvo in komunalna dejavnost
V	dolgoročnem obdobju bo vodnogospodarska dejavnost usmerjena v zagotavljanje potrebnih količin pitne vode, v varstvo kakovosti vode in urejanje odvodne mreže.
Občina Ptuj ima nekatera območja še vododefici-tama (Haloze, Slovenske gorice) ravninski del občine pa je vodno bogat, vsebuje velike količine podtalnice, pri tem pa se pojavlja problem onesnaževanja.
Za zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne vode in industrijske vode za širše oskrbovanje prebivalstva ima občina Ptuj 9 zajetij v Skorbi, Lancovi vasi, Kidričevem in Šikolah s potrebnimi varstvenimi pasovi. Rezervat za novo zajetje pitne vode bo na območju Okršiča jugozapadno od Stojne.
V	naslednjem srednjeročnem obdobju 1986—1990 predvidevamo izgradnjo primarnega vodovodnega omrežja BiŠ—Gočova, Trnovska vas—Vitomarci, Vodol—Sakušak—Gomila, Vodol—Polenšak, Polenci— Lasigovci—Prerad, Mezgovci—Slomi, Prerad—Za-mušanski vrh, Rabelčja vas—Drstelja, Rabelčja vas— Grajena, Rogoznica—Placar—Janežovci—Jiršovci, Moškanjci—Formin, Sobetinci—Moškanjci, Bori— Veliki vrh—Verbanjšak, Majski vrh—Soviče, Cirkulane—Soviče, Majski vrh—Sp. Gruškovje, Jurovci— Dolena, Dolena—Vobča vas, Majšperk—Stanečka vas—Vobča vas, Breg—Preša—Sp. in Zg. Sveča, Apače—Kidričevo—Hajdina. Vzporedno z novim vodovodom pa bo potrebno zgraditi tudi potrebne vodo-hrame, prečrpalnice in raztežilnike.
V	dolgoročnem obdobju bomo odpravili vsakoletne poplave z regulacijo reke Dravinje s pritoki in potok Rogoznico ter drugih manjših potokov. Dosegli
< bomo varnost pred poplavami' na osnovi 10-letnih vod.
V	dolgoročnem planu je razvoj komunalnih infra-i strukturnih objektov vzet kot celovit sistem širšega ur-l, banega prostora. Komunalno infrastrukturo bo po-
trebno obnavljati, posodabljati in dograjevati načrtno i in sistematično. S tem bomo pripomogli k izboljševanju in zaščiti bivalnega standarda. Vzporedno s pre-
novo in izgradnjo stanovanjskih in industrijskih območij bo potrebno zgraditi ih dopolniti vodovodno in kanalizacijsko omrežje, organizirati zbiranje, sortiranje, predelavo in odlaganje odpadkov, obnoviti in razširiti zelene površine, mestne parke in urediti površine za pokopališča.
V	ptujski občini bo potrebno razširiti in posodobiti kanalizacijsko omrežje na območju mesta Ptuj, Kidričevem in Majšperku in zgraditi novo kanalizacijo v vseh večjih lokalnih središčih. Vzporedno z izgradnjo kanalizacije, pa je nujno urediti čistilne naprave, za preprečitev onesnaženja površinske in podtalne vode.
V	procesu dolgoročnega razvoja bomo vključevali prebivalstvo in gozdarstvo v organizirano ravnanje z odpadki. Postopoma bomo zmanjševali količine in vrste odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati. S sortiranjem bomo gospodarstvu pripomogli pri preskrbi s sekundarnimi surovinami in energijo, s tem pa zmanjšali potrebe po prostoru za deponiranje. Nujno bo vključiti čimveč prebivalstva v organiziran odvoz odpadkov, s čimer se bo zmanjšalo število divjih deponij.
Dolgoročno bomo v občini Ptuj zagotovili dve lokaciji za deponiranje komunalnih odpadkov in sicer: ob sedanji obstoječi lokaciji v Brstju in glinokop v Ja-nežovcih v Slovenskih goricah.
Za odlaganje posebnih odpadkov (rdečega blata) Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem bo še naprej sedanja deponija prav tako tudi za odlaganje pepela.
Pri pridobivanju pokopališkega, prostora pa je predvidena razširitev pokopališča v Rogoznici in novo pokopališče v Kidričevem.
5.6.	Varstvo in izboljševanje okolja
Posebno družbeno skrb bomo namenili varstvu okolja, vodili bomo tako gospodarsko in prostorsko politiko, ki bo omogočala, da bomo okolje zavarovali pred škodljivimi snovmi in vplivi in ga izboljševali.
Spodbujali bomo razvoj sodobno energetsko in surovinsko varčnih, čistih in tihih tehnologij. Vse naložbe bomo presojali tudi s stališča vpliva na okolje.
5.6.1.	Industrijska in druga proizvodnja bo temeljila na racionalni porabi surovin, vode in energije. Skupaj z drobnim gospodarstvom bo razvijala tudi sisteme za varstvo in izboljšanje okolja.
Industrijske, druge proizvodnje in storitvene organizacije združenega dela ter lastniki obrtnih delavnic bodo postopno opuščali tehnologijo, ki. onesnažuje okolje. Poskrbeli bodo za čiščenje odplak in za reciklažo oziroma prevrednotenje in neškodljivo' odstranjevanje odpadkov. Poostrili bomo nadzor nad onesnaževalci in onesnaževanjem ter odgovornost za ogrožanje okolja. Razvili bomo učinkovito informativno službo, ki bo ob sodelovanju s civilno zaščito omogočila hitro ukrepanje v primerih ekoloških nesreč.
Glavni problem za okolje v ptujski občini je odlaganje rdečega blata, ki poleg uporabe velikih površin zemlje še vpliva na okolje zaradi vsebnosti alkalij (Na 20), ki jih voda izpira in odnaša v zemljo ter tako zvišuje pH podtalne vode.
Pri uporabi premoga kot energetsko gorivo za proizvodnjo pare se sproščajo precejšnje količine SOi. Zmanjšanje porabe energije ali sprememba energetskega vira sta lahko posega, ki bi bistveno prispevala k sanaciji onesnaževanja ozračja z SOi.
Onesnaževanje okolja v proizvodnji glinice (pare) povzroča tudi pepel. Predelava kotlovnice predvideva postavitev ustreznih filterskih naprav (elektrofiltre) za čiščenje dimnih plinov od novega kotla. Problem emisije prahu iz kotlovnice bo tako delno rešen.
Pri proizvodnji glinice prihaja tudi do emisije prašnih delcev glinice, kar pa ne predstavlja obremenitve za širše okolje zaradi svoje inertnosti in ker se odseda že v ožjem tovarniškem območju.
Iz omenjenega sledi, da je Kidričevo razvrščeno v III. območje, kjer je zrak onesnažen nad kritično mejo. V skladu s predpisi je dovoljena gradnja in rekonstrukcija objektov na tem območju samo v skladu s sprejetim sanacijskim programom ali če imajo objekti lastne čistilne naprave. Z rekonstrukcijo Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem in skupno kotlovnico
za naselje bomo zmanjšali onesnaženost zraka na tem območju za eno stopnjo.
Rezultati dosedanjih analiz kažejo na potrebo po pripravi sanacijskih programov, ki se morajo nanašati na naslednje ugotovitve:
1.	Onesnaževanje podtalne vode je izrazito vsaj 6 km v vzhodni smeri od deponije in to na osnovi naslednjih parametrov: alkalnost, koncentracija Na, Al, V, Fe cianidov in fluoridov.
2.	Obe vrsti odpadkov (rdečega blaga in pepel) moramo zaradi agresivnosti in množin uvrstiti med posebne odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi za okolje in z njima pri odlaganju ustrezno ravnati.
3.	Obstoječa tehnologija odlaganja rdečega blata in pepela ni sprejemljiva.
4.	Pri izbiri nove lokacije za deponijo rdečega blata in pepela je potrebno izpolniti vse zahteve za deponijo posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi. V primeru opustitve sedanjih deponij je potrebno obstoječi deponiji rdečega blata in pepela sanirati, t.j. zravnati, zvaljati, prekriti z materialom, ki je za vodo slabo prepusten, urediti odvajanje in zbiranje padavinskih vod z deponije in deponijo rekultivirati.
5.	Za nadgradnjo deponije na obstoječih lokacijah so potrebne raziskave o globini, mehanskih in fizikalno kemijskih lastnosti rdečega blata. Površino obstoječe deponije je potrebno pripraviti za nadgradnjo, t. j. prekriti s plastmi materialov, ki so slabo prepustni za vodo, urediti drenažo površine deponije in zbiranje dreniranih in izcednih vod.
6.	Tehnologijo odlaganja je potrebno spremeniti. Uvesti je potrebno predobdelavo rdečega blata in pepela, ki alternativno obsega kemično nevtralizacijo in dehidracijo ter mešanje obeh tipov odpadka.
7.	Z ozirom na dolgoletno odlaganje rdečega blata in pepela na neprimeren način in z ozirom na opazno širjenje vplivnega območja deponije na talno vodo se bo onesnaževanje podtalnice nadaljevalo, četudi bi TGA Kidričevo prešlo na novo lokacijo. Ureditev obstoječe deponije bo hitrost širjenja vplivnega območja upočasnila, še zlasti ko bodo v 90-letih prenehali odlagati rdeče blato.
V	Ptuju bomo zmanjšali hrup, ki ga povzroča promet z etapno zgraditvijo obvoznice. Smrad na desnem bregu Drave zaradi perutninskih in bekonskih farm ter kafilerije bomo odpravili s čistilnimi napravami, izboljšanjem tehnologije oziroma prestavitvijo lokacije. Izboljšali bomo odtočne razmere zalednih voda v krajevnih skupnostih Budina—Brstje in Spuhlja.
5.6.2.	V kmetijstvu, zlasti pri agro- in hidromelioracijah ter v tehnologiji pridelovanja, bomo upoštevali varovanje okolja, še posebej na površinah nad podtalnico. Skupaj z industrijo in znanstveno-raziskovalni-mi ustanovami bo kmetijstvo razvijalo manj škodljiva sredstva za zaščito rastlin in živali ter biotehnološke metode za spreminjanje odpadkov v živilsko krmo, kompost in druge koristne snovi.
V	gozdarstvu bomo v prihodnjih letih krepili splošne koristne funkcije gozdov, kot so varovanje tal pred erozijo, ustvarjanje ugodnih mikroklimatskih razmer in možnosti za rekreacijo občanov. Sproti bomo nadomeščali bolno drevje, dosledno zatirali škodljivce in povečali obseg gojitev, da bo gozd mlad in bolj odporen.
5.6.3.
V vodnem gospodarstvu bomo več pozornosti namenili varstvu vodnih količin in kakovosti voda. Nujno bomo varovali zaloge neoporečne podtalnice.
Vse organizacije združenega dela in lastniki obrtnih delavnic, ki uporabljajo vodo v tehnološkem postopku, bodo uredili naprave za predčiščenje odplak. Zgradili bomo čistilne naprave. Obnovili bomo dotrajano kanalizacijsko in vodovodno omrežje, v izven-mestnih območjih pa postopno gradili kanalizacijo ter s tem zmanjševali razliko med pokritostjo območja z vodovodom in kanalizacijo.
Z opuščanjem tehnologij, ki onesnažujejo okolje, doslednim čiščenjem odplak in uporabo neškodljivih gnojil in škropiv v kmetijstvu bomo zmanjšali onesnaževanje voda.
K varovanju kakovosti voda bo prispevalo tudi boljše ravnanje z raznimi odpadki v številnih odlagališčih starih gramoznic na Dravskem polju, ki jih bomo sanirali, zemljišča pa usposobili za kmetijsko proizvodnjo.
Vodno gospodarstvo bo namenilo večjo skrb zaščiti rek in ostalih voda v prvem in drugem kakovostnem
razredu ter zmanjšalo onesnaževanja voda v tretjem in četrtem kakovostnem razredu za eno stopnjo onesnaženosti.
5.7.	Varstvo kulturne in naravne dediščine
Vzporedno z družbenim razvojem v občini Ptuj bomo kot pomembno sestavino družbe obravnavali varstvo, revitalizacijo in pravilno vrednotenje arheološkega, urbanistično-arhitektonskega in naravno-var-stvenega fonda, spomenikov NOB in ljudske revolucije.
Poleg naravne dediščine, ki je v občini Ptuj le slabo raziskana in kulturne dediščine, zavarovanih po določilih občinskih in republiških odlokov o varstvu naravne in kulturne dediščine, je potrebno v dolgoročnem planskem obdobju ažurirati evidence in opredeliti tista območja in objekte, ki po svojih karakteristikah in vrednotah zaslužijo poseben način obravnavanja. Na podlagi strokovno izdelanih vrednotenj bomo z ustreznimi režimi varovanja in urejanja zaščitili do sedaj neupoštevane objekte naravne in kulturne dediščine. Izdelali bomo konkretne konservatorske programe za posamezna območja in objekte dediščine in njenih sklopov. Dopolnjena vrednotenja dediščine bomo vključevali v postopkih izdelave prostorskih izvedbenih aktov ter pri vsakem prostorskem posegu upoštevali varovalne usmeritve.
Zavarovali bomo območja, kjer je še ohranjena prvobitna narava ter skrbno obravnavali vse regulacije rek in potokov. Zavarovali bomo značilne močvirske ekosisteme pred neustreznimi tehničnimi posegi, obenem pa preprečevali percepcijsko neustrezne spremembe kulturne krajine. Iskali bomo možnosti kvalitetne preobrazbe haloške in slovenjegoriške krajine ob hkratnem ohranjanju ekoloških značilnosti tega prostora.
Za nove pomnike in obeležja NOB in ljudske revolucije bomo določili avtentične lokacije ter skrbeli za njihovo redno vzdrževanje. Ohranjali bomo prostorske kakovosti in značilnosti, ki so pomembne za identiteto mesta in naselja ter ohranjali historične zazidalne linije, parcelacijo in ustrezno izrabili historično stavbni sklad.
Staro mestno jedro Ptuja bomo vključili v prenovo kot sestavni del mestnega razvoja. Ohranjali bomo fragmente kakovosti urbanističnih in krajinskih ureditev iz preteklosti ter rekonstruirali historične objekte in njihovo okolico v avtentičnem duhu.
S prostorskimi izvedbenimi akti bomo določili uporabo ustreznega gradbenega materiala, ter zagotovili regionalno ustrezno tipske projekte za individualno gradnjo. Uveljavljali bomo načelo, da se statistično in gradbeno primerni stari objekti ob potrebi po novih, boljših prostorih ne rušijo, temveč se z ustrezno prenovo ob uveljavitvi avtohtonih elementov in z boljšim izkoristkom prostora vključijo v aktivno uporabo.
V procesu družbene skrbi za naravno in kulturno dediščino je glavni smoter celovito in smiselno urejanje prostora z vsemi njegovimi naravnimi in kulturnimi vrednotami, pri čemer je ena najpomembnejših nalog ohranjanje kvalitetnega okolja, ki bo zagotavljalo zdravo in humano življenje tudi v bodočnosti.
5.8.	Usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru
Gospodarski razvoj bo povzročil marsikje v občini
navzkrižne interese pri rabi prostora, čeprav bo ponekod večnamenska raba mogoča in sicer:
—	zaradi zaščite podtalnice na Dravskem polju bomo odprli gramoznice le do nivoja talnice. Pri odprtju gramoznice na Dravskem polju bomo varovali podtalnico, zgradili vaške čistilne naprave, sanirali stare gramoznice. V varstvenih pasovih črpališč pitne vode bomo kmetijsko tehnologijo podredili zaščiti talnice,
—	povsod bodo dobile kmetijske površine prednost pred gozdnimi površinami,
—	za gradnjo bomo v pretežni meri namenili najslabša zemljišča (2. območje),
—	pri melioracijah bomo upoštevali varstvo naravne in kulturne dediščine.
Onesnaženost rek bomo izboljševali z gradnjo čistilnih naprav ne glede na občinske meje.
5.9.	Obvezna izhodišča občine in republike
5.9.1.
Obvezna izhodišča iz dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986—2000 so naslednja:
—	območja kmetijskih zemljišč, ki so temelj proizvodne hrane v SR Sloveniji, kakor so opredeljena v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana SR Slovenije,
—	območja pomembnejših varovalnih gozdov, kakor so opredeljena na karti predloga dolgoročnega plana SR Slovenije,
—	območja pomembnejših ožjih in najožjih varstvenih pasov zajetij podzemnih voda, območja pomembnejših podatlnic in glavne smeri napajanja z večjimi regionalnimi vodovodi, kot je opredeljeno v predlogu dolgoročnega plana SR Slovenije,
—	območja pomembnejših rezerv rudnin in mineralnih surovin, kakor je opredeljeno v predlogu dol-goročenga plana SR Slovenije,
—	območja narodnih in krajinskih parkov ter varstvena območja pomembnejših spomenikov kulturne dediščine, kakor so opredeljena v predlogu dolgoročnega plana SR Slovenije,
—	območja sanacije kakovosti zraka, kakor so opredeljena v predlogu dolgoročnega plana SR Slovenije,
—	območja prednostne sanacije potekov vodotokov, ki so opredeljeni v predlogu dolgoročnega plana SR Slovenije,
—	zasnova funkcij Ptuja v omrežju naselij SR Slovenije, kakor so opredeljene v predlogu dolgoročnega plana SR Slovenije,
—	zasnova omrežja magistralnih cest, kakor so opredeljene v predlogu dolgoročnega plana SR Slovenije,
—	zasnova omrežja magistralnih in glavnih prog, kakor so opredeljena v predlogu dolgoročnega plana SR Slovenije,
—	zasnova elektroenergetskega omrežja (lokacija termoelektrarne-toplame, hidroelektrarn, potekov prenosnega omrežja 110 kV, 220 kV in 400 kV), kakor jo opredeljuje predlog dolgoročnega plana SR Slovenije.
5.9.2.	Obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine so naslednja:
—	območja, ki so posebnega pomena za skladen dolgoročni razvoj občine in se jim namenska raba ne sme spreminjati, ali se jim sme spreminjati le pod posebnimi pogoji, določenimi z zakonom. Ta območja so: zemljišča za trajno kmetijsko rabo, stanovanjska območja, območja za industrijske proizvodne dejavnosti, območja za industrijske proizvodne dejavnosti, območja družbenih, oskrbnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti, druge poselitvene površine zunaj ureditvenih območij naselij (območja počitniških hiš-se-kundarnih bivališč), območja večjih prometnih infrastrukturnih objektov in naprav, območja večjih komunalnih objektov in naprav, območja večjih vodnogospodarskih objektov in ureditev, območja za izkoriščanje in raziskovanje rudnin, območja varovanja naravne in kulturne dediščine, območja varovanja vodnih virov, območja za posebne namene ter za druge potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	prostorske sestavine dolgoročnega plana občine, ki so obvezno izhodišče za pripravo srednjeročnih družbenih planov občine, so prikazane skupaj z obveznimi izhodišči iz dolgoročnega plana SR Slovenije, ki se nanašajo na območje občine Ptuj in prikazana njihova usklajenost. Obvezna izhodišča, ki se nanašajo na infrastrukturna omrežja magistralnega pomena (odsek avtoceste Šentilj—Macelj) so prikazana samo funkcionalno ne pa tudi lokacijsko, ker bo v prihodnje potrebno nadaljevati z usklajevanjem lokacije koridorja na medobčinski ravni tako, da bomo varovali kmetijska zemljišča, ki so temelj proizvodnje hrane v SR Sloveniji in rezervate pitne vode.
5.10.	Uresničevanje dolgoročnega plana
Temeljni instrument za uresničevanje dolgoročnega plana občine za obdobje 1986—2000 bo srednjeročni družbeni plan in letni planski akti občine ter drugih subjektov planiranja, ki bodo oblikovani in sprejeti, izhajajoč iz vsebinskih usmeritev tega dolgoročnega plana in bodo morali konkretizirati dolgoročne razvojne cilje in naloge za posamezno petletno obdobje do leta 2000.
5.10.1.	Za izvajanje planiranih usmeritev in zasnov razvoja v p tovoru bomo oblikovali in sprejeli ustrezne ukrepe na področju dolgoročne zemljiške politike, družbenega nadzora nad prometom z zemljišči in prednostni vrstni red vlaganj v pogoje za razvoj. Bolj načrtno bomo uveljavljali prednostno pravico družbenopolitičnih skupnosti in načrtno pridobivali zemljišča, ki so določena za poselitev. Zavarovali bomo vsa območja pred stihijskim razvojem in še posebej
neorganizirano individualno stanovanjsko gradnjo in tako varovali območja med naselji za nadaljnji razvoj.
Komunalno opremljanje zemljišč bomo razvijali na širših osnovah. Predvsem bomo zagotovili dolgoročnejše združevanje sredstev za primarno opremljanje večjih območij za dolgoročni razvoj poselitve in tako zagotovili, da slabše dostopne lokacije ne bodo preveč obremenjevale posameznega investitorja. Na podlagi dolgoročnejše politike komunalnega opremljanja zemljišč bomo razpolagali z večjim številom enakovrednih alternativnih lokacij in tako laže dosegli večje zanimanje investitorjev za tiste lokacije, ki so v dolgoročnem planu opredeljene za razvoj specifičnih, predvsem industrijskih dejavnosti.
5.10.2.	Temeljna merila in načela za urejanje posameznih območij so:
—	aktiviranje vseh primarnih proizvodnih potencialov v prostoru ter selektivno vnašanje neagrarnih funkcij, da bi pridobili nove razvojne možnosti in kakovosti,
—	razmerje med primarnimi in urbanimi dejavnostmi razvijati tako na ravni posameznih naselij kot programskih zasnov v smeri komplementarnega prepleta dejavnosti in njihove ekološko skladne vgraditve v krajino,
—	razvoj poselitvenih zasnov, posameznih naselij in spremljajočih dejavnosti usmerjati skladno z merili, ki jih nalagajo potenciali, omejitve in ekološke značilnosti posameznega kulturno-krajinskega sistema,
—	v okviru posameznega kulturno-krajinskega sistema izoblikovati zaokroženo poselitveno in proizvodno strukturo in opredeliti podobna merila za povezovanje s tovrstnimi mejnimi strukturami,
—	kot strokovno podlago za oblikovanje prostorskih izvedbenih aktov v posameznem kultumo-krajin-skem sistemu izdelati tudi agrokarte, ki bodo podajale proi’ /odno usmeritev in organizacijo primarnih dejavna sti na ravni celotnega kulturno-krajinskega sistema,
—	pri opredeljevanju hierarhično oblikovane poselitvene zasnove za posamezni kulturno-krajinski sistem je treba izhajati iz pogojev agrokarte ter urbanih razvojnih usmeritev, v njej pa natančno opredeliti vsebino, obliko in funkcijo vsakega posameznega naselja kot naselitvenega in proizvodnega jedra,
—	morfološka ureditev celotnega prostora kulturno-krajinskega sistema pogojuje in opredeljuje mor-
fološko ureditev v posameznih naseljih in ožjih delih prostora. Na tej osnovi izoblikovati podobna soodvisna programska, organizacijska, ekološka in oblikovna merila in načela za urejanje naselij.
6.	RAZVOJ SPLOŠNE UUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
V	skladu s podružbljanjem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je dolgoročni cilj povečati učinkovitost, mobilnost in celovitost obrambne in sa mozaščitne sposobnosti in odpornosti družbe za pre prečevanje in obvladovanje vseh vrst družbeno škod Ijivih pojavov v miru ter učinkovito delovanje v pri meru naravnih in drugih nesreč in v morebitnih izrednih razmerah in v vojni.
Razvijali bomo industrijske panoge predvsem tiste, ki so ključnega pomena za razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in družbene dejavnosti ter v skladu s potrebami ukrenili vse potrebno za hiter prehod celotnega gospodarstva na delo in delovanje v vseh razmerah in oblikah agresije.
Na strateško pomembnih smereh in v hribovitih predelih bomo vzpodbujali graditev in proizvodnjo manjših proizvodnih obratov in storitvenih zmogljivosti predvsem za potrebe v vojni (manjših industrijskih obratov, majhnih hidrocentral, agregatov, lokalnih vodovodov,...).
Za uspešno izpolnjevanje obrambnih in zaščitnih nalog bomo izvajali vse oblike usposabljanja prebivalstva, zlasti mladine.
V	skladu s prioriteto razvoja teritorialne obrambe bomo krepili njeno tehnično opremljenost, usposobljenost in mobilnost. Z načrtnim uveljavljanjem in krepitvijo narodne zaščite, kot najširše organizirane oblike obrambnega in samozaščitnega delovanja bomo povečali samozaščitno in obrambno moč za vodenje oboroženega splošnega ljudskega odpora tudi v najtežjih razmerah dolgotrajne vojne.
Prizadevali si bomo z organizacijskimi in kadrovskimi ukrepi vključiti čim širši krog delovnih ljudi in občanov v enote civilne zaščite ter tako povečati učinkovitost in usklajenost civilne zaščite s potrebami delovnih in življenjskih okolij. Povdarek bomo še naprej dajali izvajanju predpisov s področja zakloniščne politike.
Dograjevali in posodabljali bomo avtonomni sistem upravnih zvez ter sistem za opazovanje in obveščanje.
Gasilske enote v OZD in prostovoljnih gasilskih društvih, kjer sedanje stanje požarne varnosti ne ustreza minimalnim potrebam požarne preventive, bomo kadrovsko izpopolnili in tehnično opremili.
V skladu z republiškimi predpisi bomo oblikovali občinske blagovne rezerve najnujnejših življenjskih artiklov, s povdarkom na oblikovanju rezerv v živem, obenem pa bomo občinske blagovne rezerve razširili še z rezervami zdravil, repromateriala in zaščitnih sredstev.
Sestavni del Dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986—2000 — dopolnjen 1989 je kartografska dokumentacija v merilu 1:5000 in prostorske sestavine v merilu 1:25 000 in 1:130 000, ki se hranijo na Občinskem komiteju za družbenoekonomski razvoj in planiranje Občine Ptuj, Geodetski upravi Občine Ptuj, Občinskem komiteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Občine Ptuj in Občinskem komiteju za kmetijstvo Občine Ptuj.
Štev.: 30-12/81-1 Ptuj, 26/12-1989
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r.
Ker je bila v Odloku o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v letu 1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 37-193/89) ugotovljena v primerjavi z izvirnikom napaka, dajem po 298. členu Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76, 12/87) naslednji
popravek
Na koncu 2. člena se doda točka
3.	Če se združeni kmet odloči, da si bo v Zdravstveni skupnosti zagotovil tudi pravico do socialne varnosti, plačuje dodatno prispevek po stopnji 0,7 % od osnove za katero se je odločil v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunano v bruto zneske, vendar se mora odločiti najmanj za 4. osnovo.
Tajnica
Skupščine občine Ptuj Marica FAJT, dipl. pravnica
•■STRAN 24
URADNI VESTNIK OBClN ORMOŽ IN PTUJ
25. januar 1990, ST.. 2
_



















'














n > r






















STRAN 26
URADNI VESTNIK OBClN ORMOŽ IN PTUJ
25. januar 1990, ST. 2
f
*
Uradni vestnik občfn Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno. In to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj: Radio — Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — Odgovorna urednica MARICA FAJT. Sedež uredništva: Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska ČOP
Večer, Tržaška 14, Maribor.	'