Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 15. aprila 1956
Štev. 86. Leto X. (Xm)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
0**dm4tvo m uprava: Maribot, OoapoaKa ul. O ' lelaton uredmttva 2440, uprave 246L lakaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri ' Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku > Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Postni čekovni račun SL 11.406
19
J UTR A
99
PJkmiue mMHuvcsU
srečavamo v tistem, precej neznanem p« slovnem življenju, ki se tiče mednarodnega sodelovanja v nakupu in prodaji orožja. Komaj so utihnili velikonočni zvo novi, ki so oznanjali vstajenje človeka, stanov, in narodov, že prihaja iz Ženeve zanimiva statistika, ki prinaša na dan pre cej pikantne, zanimive in za širšo javnost naravnost senzacionalne stvari. — Gre za objavo posebnega odseka v okviru Društva narodov, ki mu pripada pomembna naloga, da kontrolira vse tisto gospodarstvo, industrijsko ter kupčijsko poslovanje, ki sc nanaša na dobavo, prodajo in nakup orožja s strani raznih držav. V tem oziru je ta odsek Društva narodov, ki se naziva razorožitveni odsek, dognal nekatere stvari., ki zvenijo na prvi pogled precej neverjetno in mer da celo paradoksno. Tako je n. pr. širši javnosti neznano, da je v smislu zadevnega poročila ter izkaza, ki ga je podal navedeni odsek Društva narodov, dobavila največ orožja Nemčiji Francija. Nemčija je precej dober kupec in plačnik za dobavljeno orožje! Največ orožja je šlo iz Francije, če izvzamemo Nemčijo, v Belgijo, Grčijo. Kitajsko, Poljsko in Čile. Pa tudi češkoslovaška industrija orožja oskrbuje Nemčijo z orožjem.
V tem krogotoku kupčevanja z orožjem se zasledijo zanimive konture, kakršne nahajamo v vsem poslovnem življenju, kjer igra denar poglavitno vlogo. Tako je omenjeni odsek ugotovil, da prejema Albanija skoro vse orožje iz Nemčije in ne morda iz Italije, katere dejanska kolonija je. In B e 1 g i j a, ki jo z orožjem zalaga francoska industrija orožja, oborožuje kitajsko in laponsko vojsko v precejšnji meri.
Razorožitveni odsek DruS:va narodov Pa je proučeval tudi druge več ali mani zanimive pojave glede oboroževanja po-edinili držav in kapacitete v izdelovanju orožja, v posameznT. državah. V smislu teh izkazov koraka Francija na čelu teh držav ki oskrbujejo druge države z orožjem. Saj je francoska industrija orožja leta 193.?. krila 40 odst. vse svetovne potrebe na orožju. Anglija pa ■e izvozila največ orožja, to je 30 odst. 'sega orožja. Tudi bi mogel malokdo pri Pisati miroljubnosti in pacifizmu ncvtral-lv‘ Švice, da ni njeti izvoz orožja v raz->ie države nič manjši kakor je izvoz orož ta v razne države, ki ga izkazuje industrija orožja Združenih držav ameriških, ki potrebujejo ogromne količine orožja 'astne produkcije očividno pretežno zasc.
Gotovo je, da skuša vsaka država v oboroževanju in razvijanju industrije °rožja doseči nekakšno avtarkijo. Dejstvo je, da so se v letih 1930. do 1932. °oažaii v tem oziru znaki nekakšno avtar khe. Ni potreba še posebej povdarjati, 'G se razvija industrija orožja v posamez 'bh državah vedno bolj v znamenju sa-P'ozadostilve in nevezanosti na industrija orožja v drugih državah. Tako jc zna-še leta 1929, izvoz orožja 65 milijo-llC)v zlatili dolarjev, dočim jc v letu 1932. Padel za skoro polovico, na 34 milijonov volarjev V tem je najočitnejši znak av-
urkičnega proizvajanja orožja. Poučno in Zahimivo pa je. da od konca leta 1933. l7-Voz orožja zopet rapidno narašča.
Torast izvoza orožja čisto gotovo ni v zvezi z manjšo kapaciteto oboroževanja samega v nekaterih državah, kar je Složno znano, da je resnica ravno obrat
Velika	Britanija
poostritvi	sankeii
Najkriiičnejšš leden v zgodovini Društva narodov
lONDON, 15. aprila. Zunanji minister Eden bo danes odpotoval z letalom ob 14. v Ženevo. Kakor se doznava mu je Baldtvin dal nalog, da zastopa v Že nevi trdovratno dosedanje britansko stališče. Radi tega bo Eden v Ženevi zahteval poostritev sankcij proti Italiji. Odbor trinajsterih se sestane jutri v Ženevi. Ker bo ta odbor moral ugotoviti, da so vsa prizadevanja za dosego premirja in mirovnih pogajanj os&la brezuspešna, bo Eden predlagal takojšnjo sklicanje sankcijskega odseka, katerega člani so že dobili telegrafično opozorilo, da naj bodo za cdpotovanje pripravljeni. Po mnenju ženevskih krogov bo tekoči teden najkritičnejši v zgodovini Društva narodov, ker se pričaku-iejo ostre diplomatske kontroverze
Laško časopisie ie zelo hoievito v kampanj proti VePki Brf*an *i
RIM. 15. aprila. Razobešenjc italijanske trikolore ob jezeru Tana je angleško javnost nenavadno razburilo. Dočim so preje angleške grožnje v Rimu še nekaj z.uiegle, jc sedaj italijansko časopisje zelo bojevito in se skli-cuje na slavo italijanskih zmag na abesinskem bojišču. Značilna je pisava »Giornale de ItuiiaOmenjeno Mussolinijevo glasilo piše: N.a 149. dan od uveljavljenja gospodarskih sankcij so Italijani razobesili zastavo ob jezeru Tana. London mora vedeli, da je bilo jezero Tana abesinska posest. D.anes je to jezero v posesti italijanske vojske. Na grožnje londonskega »Daily Ex-pressa«, da bo Anglija zaprla Sueški prekop, da prepreči povratek italijanske vojske v domovino, odgovarja omenjeni list, da je ta angleška grožnja smešna, ker ni mogoče Italiji preprečiti, da si Italija jemlje vodo jezera Ta-na. Omenjeni list piše dobesedno: »Naj si v Londonu zapišejo za ušesa, da jc danes jezero Tana italijansko. Italijanska vojska jc pripravljena, da prevzame borbo za zaščito italijanskih interesov proti komurkoli.
Misija barona Af©šs?a v Zenev
RIM, 15. aprila. V zvezi z odhodom barona Aloisija v Ženevo se doznava v tukajšnjih krogih, da ni baron Aloisi odpotoval v Ženevo kot delegat Italije, marveč v neki posebni misiji. Zdi se, da bo baron Aloisi v Mussolinijevem imenu predložil odboru trinajsterih pogoje za sklenitev miru z Abesinijo in hkrati sporočil, da si istočasno Italija prepoveduje vsako vmešavanje Društva narodov v eventuelna pagajanja med Italijo in Abesinijo. Če ima Društvo narodov k temu kakšne pripombe, naj pošlje svojegu delegata v Rim
Spanca na prasu nove revolucije
MADRID, 15. aprila. Včeraj so neznani atentatorji ubili sodnika Fe-drigala, enega od sodnikov, ki so bili obsodili desničarske omladincc radi atentata na Hvmanesa de Asua.
MADRID, 15. aprila. Reuter poreča: Včeraj je pred tribuno, na kateri so bili člani vlade ob priliki proslave petletnice obstoja španske republike, eksplodirala bomba. Detonacija je povzročila veliko paniko. Ranjenih je več oseb. Med ranjenci je tudi stražnik, ki ga jc v paniki neznanec ranil z revolverskim strelom.
MADRID. 15. aprila. Ob priliki povorke ob proslavi petletnice republike so skušali komunisti prodreti z rdečimi zastavami v povorko. Policija jih je nato razgnala, po končani povorki pa je nastala med komunisti in njihovimi političnimi nasprotniki pravcata bitka, v kateri sta obležala na bojišču dva mrtveca in več ranjencev.
Britanski, francoski in beigiiski generali se posvetuieio
PARIZ, 15. aprila. Francosko odposlanstvo, ki odpotuje k londonskim gene-ralštabnim posvetom Francije in Velike Britanije, je sestavljeno sledeče: vojno ministrstvo bo zastopal general Schvveiguth, podnačelnik glavnega generalnega štaba, ministrstvo vojno mornarice bo zastopal podadiniral Habrial, podnačelnik glavnega mornariškega štaba, ministrstvo za letalstvo pa bo zastopal podnačelnik letalskega generalnega štaba general Mousard.
LONDON. 15. aprila. Havas poroča: Italija se ne bo udeležila londonskih generalštabnih posvetov, ki sc danes tukaj pričnejo. Belgijo bosta zastopala general De Fontainne in major Mauthers.
Anglija nakupue ogromne količine kanadske pšenice kot — „vojno rezervo”
LONDON, 15. aprilu. Iz dobro poučenih krogov se doznava, da resno proučuje britanska vlada možnosti nakupa pretežnega dela kanadske pšenice, ki bi se naj hranila v Angliji kot vojna rezerva. V spodnji zbornici se je že sprožilu misel prevozu kanadske pšenice v Anglijo. Konservativni poslanec Donner je predlugul, da bi britanska vlada stopila v stik s pšeničnim uradom v Ottaivi, da sc čim preje doseže uskladiščenje ogromnih koli-čin kanadske pšenice tostran Atlantiku. Zadevna pogajanja so že v teku in gre za nakup ogromnih količin kanadske pšenice.
na, ampak je ta pojav zanimiv barome-tei splošne politične situacije, v kateri se nahaja trenutno ves svet.
Iti
POLITIČNO KOSILO.
Včeraj je priredil predsednik viaue v čast glavnim funkcionarjem JRZ v Drav-i ski banovini svečano kosilo, na katerega
■ so bili med drugim povabljeni tudi ban j Dravske banovine, ljubljanski župan in j bivši minister dr. F. Kulovec. Pri kosilu
so razpravljali o organiziranju JRZ i Dravski banovini.
»ŽIVIJO CIKA LJUBA«.
Velikonočni ponedeljek je bilo v Učit; -I n politično zborovanje Davidovičevcev, I na katerem so govorili dr. Brkič, novinar
■ Dragomir Ikonic in učitelj Dragotin Ostojič. Nenadoma pa se je nenapovedan po-
1 javil na zborovanju predsednik bivše demokratske stranke Ljuba Davidovie, ki so ga zborovalci sprejeli z vzklikom: »Ži-’ vijo cika Ljuba«. Na tablah na zborovali-; šču so se videli napisi : »Doli fašizem « ■Doli vojska«, »Živela svoboda«.
PREISKAVA O LIŠKEM UMORU.
; Števo Pcjnoviča, ubijalca narodnega i poslanca Karla Brkljačiča. so orožniki po j končanem, zasliševanju izročili sodišču T Gospiču.
NI POMIRJENJA.
»Delavska politika« piše v svoji 31. številki: »Notranje življenje ie zastrupljeno in potrebuje za svojo ureditev ntno go strpnosti in iskrenosti tako med seboj kakor napram državljanom. Za take junaške čine se potrebni heroji morale in načelnosti, pred vsem glede svobode in demokracije.«
GOSPODARSKI SVET.
»Trg. list« piše v velikonočni številki: -Dajte nam gospodarski svet, po katerem kličejo vsi gospodarski ljudje, dajte nam osrednje telo, v katerem bodo'zbra-ni naši najsposobnejši in najbolj izkušen' praktični gospodarji, da uravnajo pra-| vilno naše gospodarsko življenje in da napravijo konec temu neznosnemu dejstvu, da propadamo v revščino sredi velikanskih naravnih zakladov. Gospodarski svet, to je ono veselo oznanilo, ki pomeni dan vstajenja za naše gospodarstvo.
Pa če že ni mogoč vsedržavni gospodarski svet, ker ga ne zahtevajo vse pokrajine s takšno silo, kakor Slovenija, pa je mogoč in le od nas odvisen slovenski gospodarski svet«.
KRUPOVI INŽENJERJ1 V ZENICI,
Ker bodo pričetkom maja pričeli kopati temelje za razširjenje tvornic v Zenici, se te dni pričakujejo strokovnjaki znane tvrdke Krupp, ki bodo pregledali teren. Gradbena dela bodo predvidena poverjena domačemu podjetju pod nadzorstvom Kruppovih inženjerjev.
ODLIKOVANA GENERALA.
Z redom Jugosjovenske krone II. stopnje sta odlikovana divizijska generala Bogoljub Ilič in bivši poveljnik kraljeve garde Ratko Raketič.
OBSODBA-K poročilu str. 2: Po kratkem posvetovanju je oh 12.30 predsednik senata s.
o.	s. Lenart razglasil sodbo: Obtoženi Jakob Rodošek, Jožef Zajšek in Franc Pe-teršič so krivi, da so pretepli pokojnega Kureža (n povzročili smrt ter se obsodijo: Rodošek na 6 let robije, Zajšek na 5 let robije, Peteršič pa na 6 let robije. Nstali obtoženci so bili oproščeni vsake krivde •n kazni
6km ju svet
kateri francoski politik je najpopularnejši
Znani pariški dnevnik »Le Journal« je razpisal glasovanje na vprašanje: »Kateri so štirje francoski državniki, ki uži-\ajo največje zaupanje?« Doslej je prispelo redakciji na to vprašanje okoli 60 tisoč odgovorov. Rezultat tega glasovanja je zbudil kar največje zanimanje. Naj več glasov je namreč dobil bivši ministrski predsednik in zunanji minister La-
val. ki je prejel 29.500 glasov. Nato sledi nekdanji ministrski predsednik Tardieu, ki se je sicer umaknil iz parlamenta, ne pa iz politike in ki je dobil 23.055 glasov. Nemalo presenečenje je zbudil tretji kandidat v osebi manj znanega poštnega ministra Mandela, ki je prejel 12.870 glasov. Na četrtem mestu je sedanji zunanji minister Flandin s 6230 glasovi.
Htdtutki jtMBfiedi
l Jadi debitanfje v mariborskem gledališču
Kakor smo že poročali, nastopijo jutri v četrtek zvečer na odru tukajšnjega Narodnega gledališča trije mladi debi-tantje. ki hočejo mariborskemu gledališkemu občinstvu predstavit; svoje odrsko znanje in spretnost. So to gdč. Tuši R a j n e r j e v a ter gg. Josip Borko in D. Pa h o r.
Gdč. Tuši R a j n e r j e v a je absolventka dunajske državne akademije. Ab-solvirala je že v ljubljanski drami nekaj uspelih večerov, da omenimo samo Amai v »Izdaji pri Novari«, Jessiho v »Beneškem trgovcu« in Tilko v Vombergarjevi komediji »Zlato tele«, s katerimi stvaritvami si je bila pridobila priznanje ne samo občinstva, ampak tudi kritike. Gdč.
Tuši Rajnerjeva bo jutri zvečer nastopila v vlogi Bellilote v »Zvveigovi drami« Siromakovo jagnje«.
G. Josip Borko pa je absolvent praškega državnega konservatorija. Topot se bo prvič predstavil slovenski gledališki javnosti kot lajtnant Foures v omenjeni Zvveigovi drami. Poleg njiju nastopi kot Fouche g. D. Pahor, kj ima tudi že nekaj lepili uspehov za seboj.
Mladi igralci, ki so se za svojo umetniško udejstvovanje dobro pripravili, zaslužijo vsekakor zanimanje mariborskih gledaliških obiskovalcev. Kakor dozna-vamo debitirata gdč. T. Rajnerjeva in g. F Borko na angažma
Borba kmetov za izbopanje položaja
Največji živinski sejmi v Sloveniji so gotovo v Ptuju. Ptujski konzumni trg pa je za tako množino živine mnogo premajhen. Zato prihajajo na te sejme mesarji in prekupčevalci živine od daleč, ki živino potem izvažajo v večje konzumne centre v državi in v inozemstvo. Kmetsko gibanje za dvig cen živine pa se je prav v tem važnem središču najslabše obneslo. Prekupčevalci so to priliko dobro izrabili, nakupili v Ptuju več živine in jo potem tirali na druga sejmišča kjer so sejmski odbori že prodrii s svojimi najnižjimi cenami živini.
Da bi se tako stanje ne izrabljalo, je selekcijsko društvo za ormoš. cik. govedo pri Sv. Marku sklicalo dne 5. aprila ob 9. uri v Ptuju sestanek zastopnikov občinskih kmetijskih odborov, kmetijskih podružnic in selekcijskih društev vsega ptujskega okraja. Tako se je udeležilo sestanka preko 50 zastopnikov. Sestanku so prisostvovali tudi zastopniki okrajnega glavarstva in okrajnega kmetijskega odbora.
Tajnik selekcijskega društva je podal zastopnikom poročilo o akciji dviganja con v Sloveniji in na Hrvatskem. Omenjal je, da v Sloveniji delajo na dviganju cen živini in kmetskih pridelkov od treh strani in siceT Kmetska zveza. Narodna sloga in Kmetijska družba. Kakor je to dejstvo razveseljivo, potrebno pa je, da vse te organizacije delajo skupno roko v roki. V dosego tega cilja je potrebtra železna enotnost kmečkega stanu. Uspeh tega gibanja je odvisen samo od' solidarnosti in enotnosti našega kmeta. Za-
to morajo v tem boju sodelovati vsi. To gibanje kmečkega ljudstva za dvig cen ima globok pomen in ga morajo smatrati za početno socialno gibanje, ko se ljudstvo prične prebujati in posegati po samopomoči. Kratko, naše ljudsstvo uvide-va, da je izboljšanje njegovega položaja le v njegovih rokah, in da si ga bo izboljšalo le v toliko, v kolikor bo to storilo samo. Končno je še razveseljivo, da nas v teli težnjah podpirajo oblasti s tem, da nas pri tem delu ne sme nihče ovirati. Zato vsi na uspešno delo!
Po imročilu se je razvil stvaren razgovor. na podlagi katerega so zborovalci prišli do sledečega sklepa:
1. Ustanovi! se je sejmski odbor, se-stoječ iz zastopnikov občinskih kmetijskih odborov in gospodarskih organizacij. Ti odborniki bodo poskrbeli, da bo na vsak sejmski dan prišel po en kmetovalec iz občine, ki bo vršil rediteljsko službo na sejmišču.
2. Vsi odborniki morajo nemudoma po občinah in vaseh ustanoviti pododbore, ko bodo živino za prodajo ocenjevali, dajali živinorejcem pojasnila o cena itd.
3. Izbral se je ožji izvršni odbor, ki bo organiziral reditcljstvo na sejmišču, zasledoval cene živini, informiral o tekočem pododbore po vaseh in občinah, stopil v stik z vsemi organizacijami, ki delajo v ptujskem okraju za zvišanje cen itd.	o
Ta odbor ima tudi nalogo, da. prouči, kako pomagati kmetom, ki morajo živino prodati v sili in se na ta način težje drže določenih cen.
Brez konca in kraja padajo mlada življenja
Zverinski umor v Skorbi pred velikim senatom maribor* skega okrožnega sodišča — Radi umora šest obtožencev na zatožni klopi
Podivjanost in brezsrčnost fantov v nekaterih krajih našega podeželja sta že marsikaterega mladeniča spravili v tukajšnjo kaznilnico. Kljub temu, da sodniki v zadnjem času hudo obsojajo ubijalce in sploh vsakogar, ki seže po nožu, kazni ničesar ne zaležejo ter se vrstijo teden za tednom nečloveški pokolji in obračunavanja pa naših vaseh. Zdi se, da je nedavni izrek nekega zagovornika pri neki kazenski razpravi resničen, ko je rekel, da prevladuje v nekaterih vaseh mnenje, da »tako dolgo ni kdo fant, dokler ne spravi kakega človeka na drng svet«. Kako malenkostni so včasih vzroki obžalovanja vrednih slučajev uboja ali umora, nam kaže današnja razprava, ko je sedelo na zatoženi klopi šest obtožencev, sami mladeniči v starosti od 21 do 30# let. Obtoženi so bili hudega zločina, umora, ker so dne 26. decembra 1935 do smrti grozotno pretekli Antona Ku-reža. So to 301etni posestniški sin Jakob Rodošek v Skorbi, 251etni posestniški sin Lovrenc Galun v Skorbi. 301etni mesar Janez Klanečki v Skorbi, 231etni želarski sin Jožef Zajšek iz Hajdoš, 201etni želarski sin Alojzij Žumer iz Hajdoš in 251etni čevljarski pomočnik Franc Peteršič iz Skorbe.
Ko so vsi obtoženci zavzeli svoje mesto pred velikim kazenskim senatom, je predsednik senata s. o. s. Lenart najpre-je ugotovil identiteto vseh obtožencev, nakar je državni tožilec dr. Dev prečital obtožnico, iz katere posnemamo:
Na Štefanovo leta 1935. so popivali v gostilni Antonije Koštomaj v Skrobi. v ptujskem srezu, številni gostje iz Skrobe in Hajdoš. Okoli 20. ure je šel neki Janez Zajšek pred gostilno na malo potrebo. Pri tem je prišel po cesti sedaj pokojni Anton Kurež. Imel je odprt nož v roki in šel proti Janezu Zajšku. Ta je vrgel Kureža na tla. Kurež pa se je pobral in sunil z nožem Janeza Zajška v levo pleče. Dogodek se je vršil popolnoma tiho in ko se je Zajšek čez nekaj časa vrnil zopet v gostilno, le ostalim fantom povedal, kaj se mu je zunaj zgodilo. Za njegovo poškodbo je izvede! nje gov oče Franc Zajšek. ki je šel v gostilno pogledat, kako .ic sinu. Medtem je prišel v gostilno tudi Anton Kurež. Stari Zai-šek je najprej ozmerjal sina. zakaj je
sploh šel v gostilno, nato pa je oštel Kureža. Ker pa je Kurež zanikal, da bi bil zabodel njegovega sina, je stari Zajšek zgrabil Kureža in ga zanesel pred go. stilno, kjer ga je vrgel v sneg. Iz gostilne je prišlo tudi več fantov, ki so hoteli Kureža pretepsti, kar pa je preprečil stari Zajšek. Družba se je na to podala nazaj v gostilno, Kurež, ki se je očitno zbal, da ga bodo pretepli, pa se je podal v okrog 30 m oddaljeni skedenj posestnika Korena, kjer se je vlegel na seno in zaspal. Ker je poškodba Janeza Zajška izgledala nevarna, so pozvali ptujske reševalce, ki so ga odpeljali v ptujsko bolnišnico. Že precej po polnoči so vsi gostje zapustili gostilno.
Medtem pa so obdolženci, ki so iskali Kureža Antona, izsledili, da se Kurež nahaja v Korenovem skednju. Najprej sta šla na skedenj obdolženca Jakob Rodošek in Franc Peteršič in pretepla Kureža z ročicami. Povedala sta nato ostalim obdolžencem, kje se Kurež nahaja, nakar so se vsi obdolženci oborožili deloma z ročicami, deloma z noži in se podali v Korenov skedenj, kjer so neusmiljeno pretepli Antona Kureža. Anton Kurež je zadobil v celem 16 poškodb, deloma z noži, deloma z ročicami, kol: ali podobnim orodjem. Štiri njegove poškodbe so bile smrtno nevarne. Kurež je imel še toliko moči, da se je zavlekel do vrat Korenovega konjskega hleva, kjer sta spala dva hlapca, ki sta ga naposled položila na kup sena. Zjutraj so nesrečnega Kureža prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je naslednjo noč umrl.
Vsi obdolženci popolnoma zanikajo krivdo. Najpreje ni hotel nikdo od njih ničesar vedeti o tem, kdo naj bi bil pretepel Kureža. pozneje pa so nekateri od obdolžencev začeli izdajati storilce.
Pri današnji razpravi so obtoženci valili krivdo drug na drugega, in ni hotel bi-tj nikdo od obtožencev tisti, ki je pokojnemu Kurežu prizadja! smrtnonosue poškodbe. Tudi so bile zaslišane številne priče. Razpravo vodi s. o. s. Lenart, pri-sedniki pa s. o. s. dr. Tornbak, Zemljic, dr. Kotnik in Kolšek. Obtožbo zastopa državni tožilec dr. Dev, obtoženec pa branijo odvetniki dr. Šnuderl. dr. LašiČ. dr. Stor. dr. Hojnik in dr. Jan. Razprava ob času poročila še traja.
Cuda ieUkitte
Kakšno orožje bo odločita v bodoče verni
Ni ravno treba, da si ogledamo novi bodočnostih film H. C. Wcl!sa, da dobimo vsaj približno predstavo vojne teh niku, katere proizvodi bodo odločilni v bližnji bodočnosti. Treba je le seči po vojaško strokovnjaški reviji Army, Navy and Air Force Gazette«, v kateri se stal no obelodanjajo najnovejše pridobitve na torišču sodobne vojne tehnike. Tako se v zadnji številki omenjene revije navaja odkritje nekega novega plina, katerega -smrtonosno učinki se ne omejujejo samo na človeka, ampak sc nanašajo tudi na motorje. Če se namreč s tem plinom obstreljuje letalo, potem ni potrebno, da se zadene letalo, ampak zadošča, da eksplodirajo te bombe s svojevrstnim plinom v bližini letala. Posledica je namreč, da pride ta plinska mešanica z zrakom vred
v motor, kjer sc stvori skupno z gorivno snovjo tako močna eksplozivna zmes. da sc motor razleti.
Poleg tega beleži sodobna vojna tehnika še drug zanimiv izum strojnic, ki ne potrebujejo več sodelovanja moštva. Omenjene strojnice se lahko sprožijo k »delovanju« s pomočjo električne struje, nakar sledi avtomatično razdiranje predzetnlja na sektorju do isp stopinj. Končno se v tej reviji navaja še izum nekakšnega kopnega torpeda, ki se sproži preko zemeljske površine in ki prileti na določeni cilj s toliko silo, da prebije tudi najmočnejše betonske zazidave. Če je probojna sila tega torpeda tako velika, potem se utrdbam tako zvane Maginotove linije obeta resna preizkušnja.
Mtuiske MGtiu
ar»
Nezgode in nesreče ob velikonočnih praznikih. V Drakoveih sc je pripetila hujša nesreča. Tam je pripravljala večja drujba fantov smodnik za velikonočno streljanje. Pri tem poslu za se ,ie iz neznanega vzroka vžgal smodnik, nastala je velika eksplozija, pri kateri je dobil 18 letni Alojz Belšak, sin posestnice iz Trhegovcev, smrtno nevarne opekline na obrazu in rokah. Obraz je tako preobli-čen, da je celi obraz le ena masa. Spravili so ga v ptujsko bolnišnico. Njegovo stanje je obupno. — Pri streljanju se je hudo ponesrečil tudi 15 letni Jožef Rakuša, sin viničarja iz Male Nedelje. Pri streljanju s pištolo je nastala eksplozija in je dobil fant nevarne poškodbe na desni roki in mu je dlan dobesedno razmesarilo. Tudi tega so prepeljali v ptujsko bolnišnico. V istj zavod so spravili 36 letnega Janeza Jeza, pos. na Hajdini, s težko.rano na glavi. Na Velikonočni ponedeljek v pozni noči je dobil s sekiro po glavi tako silen udarec, da se je onesvestil. Malo je manjkalo, da mu ni storilec izbil desno oko.
Kino, V sredo 15. in v četrtek 16. trn. obakrat ob 20. uri se predvaja film »Ples v Savoju«. V soboto 18. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 19. tm. ob 18.30 in 20..30 uri pa je na vrsti film »Operator 13.«
Spremembe v vodstvu tukajšnjega po verjeništva JugoslovensKcga lahkoatlet- marveč zato. ker niso ženske , •
skega saveza. Upravni odbor .1LAS V Zagrebu je kooptiral v odbor znanega mariborskega športnega delavca in Sokola ter elana SK Železničarja g. Vladimirja Venutija. ki .ie prevzel od svojega prednika F.vgena Berganta posle poverjeništva J LAS. Čestitamo!
Zopet za točke. V nedeljo 19. t. m. se bo odigrala predzadnja prvenstvena tekma LNP, in sicer se bodo srečali v Mariboru celjski Atletiki ip naši Železničarji. Poslednja prvenstvena tekma v mariborski skupini se bo odigrala v nedeljo 26. t. m., ko bosta v Mariboru merila svoje moči 1SSK Maribor in Atletih' KS iz Celja.
Austria (Gradec):ČSK 4:2	(3:2). N1
velikonočno nedeljo je gostovala enajsterica drugorazrednega graškega klubti •Austria« v Čakovcu ter odigrala P>'0,i čakovečkemu SK prijateljsko tekmo, k* se je končala s zmago gostv. Na velikonočni ponedeljek pa so Gradčani v Varaždinu premagali Varaždinski SK z 2'-‘ (2:1).
Otvoritveno dirko priredi v nedeljo 19* t. m. Motoklub »Pohorje« in sicer n® progi Maribor - Št. Ilj. Start bo ob 13.3 na Trgu svobode._______________________
Skrivnosten odgovor.
Neki angleški diplomat je ob prili"Kl obiska vprašal kraljico Kristino:
— Govorijo, da Vaše Veličanstvo zeh’ sovraži moške. Ali je to res?
— Nasprotno! Ljubim jih. In veste zrn kaj jih ljubim. Ne zato, ker so mos ’
HkuMotske m /Miški .umu
Mesto k ur s uPnkam z ljubčkom po širnem svetu...
Sodni odmevi tragikomične zgodbe mladega parčka
Hiuc
GRAJSKI KINO. Saino še do vključno trtka
Mali kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča je te dni razpravljal o pustolovščinah 25 letnega trgovskega potnika Jožefa Kodra iz Maribora, ki je, kakor smo že svojčas obširno poročali, letos v januarju pregovoril neko 18 letno učenko obrtne šole v Vesni, da je ž njim Pobegnila. Kakor pripoveduje obtožnica ie prišel obtoženi Koder dne 4. maja 1. L iz kaznilnice, kjer je obsedeval 4 leta robije. Podal sc .ie v Fram k svoji materi. Tamkaj je spoznal brhko 18 letno dekle, ki jo je polagoma popolnoma dobil v svojo oblast. Delala sta načrte o skupnem pobegu. Toda manjkalo je denarja. Pa si je izmislil Koder originalen načrt. Deklica je doma pregovorila mater, naj jo po-
Poleg perila in rjuh je dala hčerki še 4500 dinarjev v gotovini ter.je hčerkico spremila na postajo. Hčerkica se je zares odpeljala, toda samo do St. lija, kjer jo ie čakal Koder. Mesto v Gradec sta skupno odpotovala v Medvode. Mladi parček se je izdajal za mladoporočenca na ženito-vanjskem potovanju, ter si najel v Medvodah sobico. Toda sreča ni trajala dolgo. O celi zadevi so izvedeli starši, ki so stvar prijavili oblastem. Nekaj dni zatem je sledila aretacija. Kodra so vtaknili v zapor, hčerkica pa se je vrnila k materi. Sedaj po preteku treh mesecev se je parček zopet znašel na zatožni klopi in je bil Koder zaradi te pustolovščine obso-
raj popoldne ukradel neznan tat iz veže 250 dinarjev vredno preprogo. Neka neznana storilka je odnesla zasebnici Neži Rajšpovi, stanujoči v Erjavčevi ulici, iz nezaklenjene omare novo 200 dinarjev vredno žensko obleko. Knjigovodja Ant. Telebo, uslužben pri tvrdki »Ekspedit« v Cankarjevi ulici pa je policiji prijavil, da je tvrdkinemu vozniku zmanjkala z. voza med prevozom na kolodvoru bala papirnatih vrečic, vredna 700 Din.
Žrtev velikonočnega streljanja. K zadevnemu včerajšnjemu poročilu o nesreči pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah nam sporočajo, da Ivan Slaček ni sam streljal /. možnarjem. ampak neki viničarski sin iz Pišečkega vrha in da je Slaček postal pri tem uboga nedolžna žrtev.
Kakšno vreme se nam obeta. Zopet milo vreme, marsikje oblačno, morda tudi s kratkotrajnim dežjem. Na jugu bolj oblačno kakor na severu. Tako pravi dunajska vremenska napoved.
Nočno lekarniško službo imata danes v sredo Savostova in Konigova lekarna, iutri v četrtek Albaneževa in Vidmarjeva.
Tujci v Mariboru. V prvi polovici je bilo pri policiji v Mariboru zglašenih 11 z 7 tujcev, od teh ie bilo 402 inozemca. Od inozemcev ie bilo 50 oseb iz Dunaja, i 22 iz Gradca in 330 iz drugih inozemskih krajev.
Današni; »mali trg« je bil prav dobro založen. Kmetje so pripeljali 9 vozov krompirja in čebule in 4 voze jabolk. Cene so bile: perutnina se je prodajala po Din 10—50 za komad, krompir 0.75—1, čebula 2.50—3, kislo zelje 3—4 za kg. karfijola 2—4,. glavnata solata 1—2, zeljnate glave 0.50—3 za komad.
Mariborski živinski sejem. Na živinskem sejmu dne 14. t. m. je bilo prignanih skupno 397 komadov živine, in sicer 9 konjev. 108 volov. 253 krav in 13 telet, j Prodanih je bilo 216. Povprečne cene so bile na sejmu sledeče: Debeli voli 1 kg žive teže od Din 3.50 do 4, poldelebil voli od 3 do 3.50. voli za rejo 3 do 3.50, biki za klanje 3.25 do 3.50, klavne krave debek 2.80 do 3, plemenske krave 2.50 do 3. krave za klobasarje 1.50 do 2. molzne krave 3 do 4.	breje	krave 3 do 3.80,
mlada živina 3.50	do 4,	teleta	4.50	do
5.50.
Mesne cene na mariborskem trgu. Volovsko meso 1. vrste 1	kg Din	8 do	10.
volovsko meso II.	vrste	6 do 8,	meso	od
bikov, krav in telic 4 do 6, telečje meso I. vrste 8 do 10, telečje meso II. vrste 5 do 6, svinjsko meso sveže S do 12 Din.
od
Bivši španski kralj Alfonz je prispel na Dunaj, da prisostvuje poroki nečakinje bivše cesarice Zite s princem Alfon-zem Bourbonskim.
Henry Cheron je umri včeraj v Parizu. Bil je 12 krat minister v francoski vladi.
Balkanska pomorska konferenca je sklicana za 26. maja v Carigrad.
Med Češkoslovaško, Romuniio in Rusijo je bila podpisana pogodba o rednem zračnem potniškem prometu na progi Praga - Bukarešta—Moskva.
Ruske vžigalice so se na Angleškem tako razširile, da je bila ustanovljena posebna družba za njih prodajo.
Nemške dobave premoga Italiji so dosegle v oktobru 878.320 ton in so v febru arju padle na 569.200 ton, izvoz koksa pa od 62.110 ton na 13.400 ton. Sedaj se mudi v Nemčiji posebna delegacija italijanskih industrijcev in trgovcev, da bi se nemški izvoz v Italijo zopet povečal.
Londonski Rothschildi so darovali 90 tisoč funtov, okoli 20 milijonov dinarjev za podpiranje beguncev iz Nemčije.
Na velikih ameriških potniških parnikih se v zadnjem času množc primeri sabotaže. Parobrodne družbe imajo zaradi tega že veliko škodo.
w
Caskiške etedite
MENIHI IN NUNE
V »Delavski politiki« od 15. t. m. beremo: Vedno več samostanov, menihov in nun«. Naše mesto, zlasti pa periferija, bo postalo zatočišče menihov in nun, ki prihajajo iz vseh krajev sveta. Pred par leti so prišli španski jezuiti, sedaj pa na-
»GRAD HUBERTliS'<
Ker je pa vsako podaljšanje tega prekrasnega filma nemogoče, se een.i. občinstvo op zarja, da naj ne zamudi te prilike in si ta iilm ogleda. Pride »Vroča kri«.
Kino Union. Do vključno petka nave-selejši iilm »Mala Katarina«. Frančišk* Gaal.
povedujejo prihod Don Boscovih salezijancev in pa nekih nun, ki so nune in niso nune. Te nune se bodo naselile v škofovem dvorcu v Betnavi, ki so ga v ta namen udobno preuredili in električno razsvetlili, da bodo nove prebivalke imele prijeten dom. Poleg novih cerkva, bomo v Mariboru dobili še lepo število samostanov in nove kadre menihov ut nun. Revščina zato ne bo nič manjša. Tudi tisti ubogi invalid s svojo družino, ki stanuje v bližini sedaj prenovljene ško tove graščine v zemeljski duplini, bo moral še nadalje ostati na svojem mestu, ker med nunami zanj pač ne bo prostora.«
G. VESENJAK JUN.: »DOL S KLERIKALCI!«
»Del. politika« prinaša v svoji številk, od 15. t. m.: »G. Vesenjak: »Dol s klerikalci!« V poročilih o dijaških demonstracijah na ljubljanski univerzi, so ljubljanski klerikalni listi med drugim objavili tudi vest, da je prišla nekega dne gruča visokošolcev-akademikov pred ško fijo in Jugoslovansko tiskarno in so tam demonstrirali ter posebno gg. akademiki X. Y. in Vesenjak kričali: »Dol s klerikalci!« — Prav čudno se čita. da klerikalni listi imenoma napadajo celo sinove svojih zaslužnih prvoboriteljev, če so slučajno drugačnega prepričanja.«
KAKO POROČA »KATOLIŠKI SLO VENEC«.
V mariborski rubriki »Slovenca« smo v studenški predvolilni borbi Črtali poročilo o nekem krvavem obračunavanju. Vest je zbudila med prizadetimi, ki so se brez krivde imenoma navajali, umljivo o-gorčenje ter obsodbo in bi bila nedvomno vsa zadeva žalostno končala pred sodiščem, da se ni -zadeva poravnala s tem, da je omenjeni list moral v današnji šte-vilkio bjaviti sledeči preklic: »Uredništvo »Slovenca« v Mariboru izjavlja k notici, objavljeni v »Slovencu« dne 25. marca 1936. pod naslovom »Studenci pri Mariboru. Krvave priprave k občinskim volitvam«: Uredništvo je dobilo v zadesi nepopolne informacije in dopis. Niti g. Pavalec Franc in Čeh, oba posestnika in železničarja v Studencih pri Mariboru, nista pri incidentu sodelovala in ju ne zadene nobena krivda in noben očitek. -Uredništvo »Slovenca« v Mariboru.«
ža smeU iu defea vdja
PREVIDNA ODJEMALKA.
Neka dama pride v lekarno in vpr; a lekarnarja:
— Ali je lekarna vaša?
— Da. gospa!
— Kedaj ste jo otvorili?
— Pred dvajsetimi leti.
— Torej imate veliko prakso?
— Da gospa.
— Imate tudi diplomo?
—Poglejte jo, na zidu visi.
— Prav ... dajte mi. prosim vas, a dva dinarja bonbonov proti kašlju ...
Prijatelja med seboj.
— Vidiš letalo v zraku? Imam tako dober vid, da vidim muho na krilu.
— Jaz imanl pa tako dober sluh. da slišim, kako se sprehaja po krilu
ENOSTAVEN RAZLOG.
— Zakaj se pripeti več avtomobilskih kakor železniških nesreč?
— Ali si že kedaj slišal, da je kur ■ poljubil strojevodjo ...
NOBENA RAZLIKA.
— Si že čital Dantejev «Pekel«.
— Nisem, toda bil sem že dvakrat oženjen ...
jen na leto dni strogega zajjpra, na 1000 šlje v Gradec v samostan uršulink. Mati dinarjev globe ter na izgubo častnih drse je dala pregovoriti ter je pripravila žavljanskih pravic za dobo treh let. De-Vse potrebno za potovanje v Gradec. — | kle pa je bilo oproščeno.
Rabuka na včerajšnjem živinskem se mu
ci, ki so bili preje pomešani med kmeto-
V našem listu smo že večkrat poročali j akciji mariborskih okoliških kmetov za samopomoč v cilju, da se.s skupnim nastopom doseže zvišanje cen živini, la borba kmetstva je bila naperjena proti Prekupčevalcem, ki so pri prodaji živine kmetom škodovali. Med prvimi uspehi te samopomočne akcije je bila ustanovitev Posebnega akcijskega odbora, ki je dosegel, da je mestno tržno nadzorstvo strogo odredilo prostor na tukajšnjem sejm-skem trgu, kje naj v tržnih dneh stojijo s svojo živino kmetje in kje prekupčeval-
Uam pofd&Mt i
Kino kavarna bar. Veliki mednarodni spored izbornih plesalk itd. Jutri 16. aprila popolnoma nov spored, ki bo presenetil vsakogar. Izborna jedila in pijače, solidne cene.
Danes poslovilni večer Maks in Ouack v Veliki kavarni.
»Pedagoški pogledi na mladoletnika, ki je zapadel kazenskemu paragralu« je naslov predavanja univ. prof. dr. K. Oz-valda, ki bo v četrtek dne 16. t. m. olj 20. Uri v mali dvorani Narodnega doma pod okriljem Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru.
REPERTOAR.
Sreda, 15. aprila ob 20. uri »Sveti Anton, vseli zaljubljenih patron«. Ped B.
Četrtek. 16. aprila ob 20. uri: »Siromakovo jagnje. Znižane cene. Debut T. Raj-nerjeve, J. Borka in D. Pahora.
Tuši Rajnerjeva, Josip Borko in Danilo Pahor bodo debitirali pri jutršnji predstavi »Siromakovega jagnjeta«. Tuši Rajnerjeva je študirala na Dunaju, a ie svoj ()derski ognjeni krst prestala uspešno že v ljubljanski- drami. Igrala bo ulogo nesrečne Bellillotte. Josip Borko je mlad absolvent praškega konservatorija, predstavil se bo v veliki vlogi poročnika Fou-resa. Tretji, Danilo Pahor je bil pred leti član ljubljanske drame: igral bo Fouche-)3. Predstava je po znižanih cenah.
»Direktor Čampa«, je zelo zanimivo iz sodobnosti vzeto delo dramatika J. Kranjca. V Ljubljani je doseglo radi svoje aktualnosti presenetljivo velik uspeh. I^elo bo prihodnja dramska novost. Reži-gl. režiser J. Kovič. Čampo igia Furjan, delbergu
0 t&H m CHiHi
Iz poštne službe. K pošti v Mursko Soboto je premeščen Pavel Kurinčič, uslužbenec 9. položajne skupine pri ptujSKi
Pošti.
Himen. V zadnjem času so se v Mariam poročili: Rihard Lerar. ključavm-in Marija Kikel. kuharica.
. Y|^em Benger m Marija Žebot, učiteljska abiturientka. Maksiinilian Hercog, •Joštnj uslužbenec. Frankopanova 5, i» (j^rija Breznik, posestniška hči. Bilo sre-«IN>!
valci, da so imeli na tak način več izgle-dov za prodajo svoje živine. Kakor poroča današnje »Jutro« pa je prišlo na včerajšnjem živinskem trgu okoli poldneva do pravcate rabuke. Prekupčevalci so. videč,, da bo slabo z njihovo kupčijo, u-vlrli na prostor, kjer so bili kmetje s svojo živino, ter se med nje pomešali. Nastala je razburljiva rabuka. ki ji je napravila konec policija, ki je takoj vpo-stavila red in pregnala prekupčevalce na prostor, ki je njim določen
Iz zdravniške službe. V mariborsko bolnišnico je premeščen kot sekundarij dr. Viktor Čerček, doslej pri javni ženski bolnišnici v Novem mestu.
V številnem spremstvu so pospremili sorodniki, znanci in prijatelji blagopokoj-nega Alojzija Vrabca včeraj popoldne k njegovemu zadnjemu počitku na pobreškem pokopališču. Pred mrtvašnico in na grobu so mu pretresljivo zapeli pevci v poslednje slovo turobni žalostinki »Vigred« in »Človek, glej«. Blagemu rajnkemu trajen spomin!
Glasbena matica. V petek radi koncerta ni pevske vaje.
Pojasnilo. Uredništvo »Slovenca« v Mariboru izjavlja k notici objavljeni v »Slovencu« dne 25. marca 1936 pod naslovom »Studenci pri Mariboru. Krvave priprave k občinskim volitvam«: Uredništvo je dobilo v zadevi nepopolne. informacije in dopis. Niti g. Pavalec Franc niti g. Ivan Celi. oba železničarja in posestnika v Studencih pri Mariboru, nista sodelovala pri incidentu in ju ne zadene nobena krivda in noben očitek. — Uredništvo »Slovenca« v Mariboru.
V Abrahovem objemu se je biez šum-nega slavja znašel n a d s t r a ž n i k v pokoju g. Vinko Bratuša, vulgo »Prlek«, kakor ga zovejo vsi prijatelji. Rodom od Sv. Miklavža pri Ormožu. Vrlemu jubilantu želijo vse najboljše »pi-leki«.
Beležke o konkur/Jh. Končano je poravnalno postopanje trgovca Albina Pri-s ter trika v Mariboru. — Potrjena je prisilna poravnava, ki jo je sklenil trgovec z mamifakturnim blagom Alojzij Kostanjevec v Ptuju s svojimi upniki. Upnikom plača 40% kvoto v enem letu Zanimivo. Lastnik cirkusa Rebernigg, ki sedaj gostuje v Mariboru, je rodom iz Lormanja pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Po izpovedbah njegovih sošolcev. je zgodaj odšel od doma. Začel je z vrtiljakom, nadaljeval z »zverinjakom« na raznih sejmih in se slednjič zasidral v tujini.
Hiša ie zgorela posestniku Alojziju Jer-nejšku v Pernicah pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Ogenj je izbruhnil na podstrešju in se razširil tudi na blizu hiše stoječi hlev. Škoda je precenjena na 21.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. — Domnevajo da je zanetil ogenj Jernej-škov 6 letuj domači sinček, ki se .ie igral z vžigalicami.
Tri tatvine. Kotlarju Pavlu Jerinu, stanujočemu v Tatteobachovi ulici 20 je vče
Stran 4.
Mariborski »V e č e r n ik"« Juti;,
V Mariboru, dne 15. IV, 1931
BMOCNIJ SABMNOV:
umnšasMtšA Mafotift
ROMAN
Apolonija in Atanarij Gal sta se vrnila s tistega sestanka v pomladnem gozdu kakor prerojena. V njunih nemirnih dušah je plapolal plamen novega, mogočnega upanja na rešitev iz maklenske ječe, dasi sta se predobro zavedala, da ju more voditi rešilna pot samo v nove, morda še vse večje nevarnosti in težke naloge.
Upanje na beg je bilo šibko, vendar se je bilo treba pripraviti. Mrzlično sta uredila vsak svoje stvari, preživela dan v nemiru in noč v bedenju. Ko je vstalo novo jutro, ju je našlo bleda in izmučena na duši in na telesu.
Nič manj ni bil nemiren pilot Bonifacij Urban. Ko se mu je porodila prva misel na pobeg z Maklena, jo je zaprl vase in čakal na trenutek, v katerem bi jo mogel uresničiti. Sedaj je moral misliti še na dva druga, na inž. Atanazija Gala in Apolonijo Kabajevo. Pobeg v treh je bil v nekem oziru lažji, v drugem pa težji. Lažji zaradi tega, ker je imel zaveznika in pomočnika, a težji, ker bi odlet trojice vzbudil prej in večjo pozor-
nost. Tak odlet bi se skoraj ne bi dal skriti. Bonifacij Urban je vedel predobro, da se na tovarištvo makolenskih uslužbencev ne more zanašati, da ga bo izdal vsak brez izjeme, ako ne zaradi drugega že iz nevoščljivosti. Zavedal se je,1 da bo vsak skušal takoj, čim bo mogoče, obvestiti o pobegu dr. Servacija Evarista. Zaradi tega je moral vse desetkrat premi1 sliti, določiti vsako malenkost in po izsledkih in sklepih tega premišljevanja urediti svoje postopanje.
Kakor navadno, se je tudi tistega dne že zgodaj podal v delavnico, ki je stala tik hangarja, v katerem so bila spravljena štiri letala. Iz delavnice so vodila v hangar široka vrata, veudar dosti pretesna, da bi mu mogla pri pobegu kakor koli koristiti. Bonifacij Urban je previdno iz popolnjeval svoje naprave, s katerimi je hotel preprečiti zaprtje širokih han-garskih vrat. Nemirno jih je jemal v roke. hodil v hangar, proučeval zapirala in se vadil v gibih, ki so bili potrebni za dosego namena. Ti gibi so morali biti nagli in sigurni, mimo tega pa še taki,
da niso vzbujali nezaupljive pozornosti
To delo je opravljal pilot Bonifacij Urban že nekaj tednov, in bil je prepričan da je že vse pripravljeno in dovršeno, a danes, ko je čutil čisto razločno, da se bliža usodni trenutek z vedno večjo naglico, prejšnje sigurnosti naenkrat ni bilo več. Zdel se je samemu sebi tako neroden, da bi se bil od jeze najrajši udaril s pestjo po čelu,
»Ako se mi iz nerodnosti ponesreči in odkrije doktor moj namen, je za vselej vse izgubljeno«, si je dejal. »Druge priložnosti potem ne bo nikoli več. Večno bom moral ostati tu jetnik med jetniki .. . Ako se mi ne zgodi še kaj hujšega!«
Pod utisom te grozne zavesti se je pomiril? Obvladal je živce, ponovil gibe in dosegel v polni meri to, kar je hotel. Potem se je vrnil v delavnico in se oprijel, bolj navidezno kakor zares, nekega malo važnega dela. Vedel je, da bo prišel dr. Servacij Evarist še dopoldan v delavnico in v hangar. Navadno ni nikoli opustil popoldanskega obiska pri svojih čudovito izpopolnjenih aparatih, v katere je bil zaljubljen kakor fant v dekle. Prihajal je v hangar tudi takrat, kadar ni letel. Pa često je tudi samo za zabavo potegnil iz hangarja najmanjše letalo, sedel vanj in odbrzel na dopoldanski raz-
vedrilni polet, prav tako. kaker hodijo drugi ljudje na izprehod po čistem, osvežujočem zraku. Pilot pa je podzavestno tudi slutil, da današnji polet najbrže ne bo samo razvedrilnega in zabavnega značaja.
Pravilnost te slutnje je spoznal takoj, čim se je doktor Servacij Evarist kmalu nato res pojavil v delavnici, in sicer tokrat v spremstvu profesorja liilarija Kabaja. Njegovo bistro oko je takoj opazilo, da sta odpravljena za daljši polet in ju je zato kar sam vodil naravnost k tretjemu letalu, ki je stalo poleg četrtega, ogromnega letala, le za velike prevoze namenjenega stratosferskega orjaka.
»Bonifacij Urban ugane že v naprej moje misli«, je dejal doktor profesorju tako razigrano, da je pilot takoj vedel:
»Danes ne bo dosti pazil na moje delo.«
»Tako velik mojster mora imeti tudi velike pomočnike«, je odgovoril profesor Kabaj, prav tako razigrane volje.
»Menite?«
»Vsekakor. Brez velikih pomočnikov tudi največji mojster ne zmore veliki*! stvari.«
»Bonifacij Urban«, je dejal dr. Servacij Evarist, in še obrnil k pilotu, »danes poleti tudi profesor z menoj«.
Bombe padajo z neba
Mogočen razvoj taktike in tehnike bombardiranja iz zraka — Nekaj, pred čemer bo trepetal ves svet
Ko so se v svetovni vojni prvič pojavila v zraku vojaška letala, je bilo rekog-nosciranje njihov glavni namen. Nikdo ni takrat mislil, da se je pojavil nov rod orožja, ko bo že v dogledni bodočnosti odločujoče vplivalo na razvoj vojnih operacij. Bila je to romantična doba vojaškega letalstva, ko so se srečavali piloti v zraku s svojimi neokretnimi in počasnimi letali ter si kot sovražniki mahali pri srečanju z rokami v pozdrav. Ko pa so pričeli piloti jemati s seboj pištole in ko so pričeli v letala montirati strojnice, se je situacija naglo spremenila.
Popolen preokret pa je nastal, ko so se pričela vojaška letala oboroževati z bombami in jeklenimi strelicami. Vojaška letala, ki so se smatrala vse dotlej kot neki okrasek 'suhozemske vojske in mornarice, so dobila nove samostojne dolžnosti in naloge. Vojaško letalstvo je postalo enakopravni činitelj s silnimi bataljoni ira fronti,z bojnimi ladjami, ki so pridobivale na tonaži in ki so se spreminjale v plavajoče trdniave z močnimi posadkami. Potoki človeške krvi so bili preliti, predno je bil učinek bombe izenačen z učinkom topovskega strela.
Strategi so si ubijali glave, kako bi čim izdatnejše izpopolnili vojaško letalstvo, da bi zarnoglo s pridom služiti napadu in obrambi. V prvih početkih so oporekali letalom hitrost, da se krečejo trodimenzaino in da jih ne bo mogoče opremiti z napravami, ki bi omogočale točne pogodke. To se je pokazalo v svetovni vojni, ko niso antantna letala mogla ugonobiti več kakor dve nemški podmornici, da je od desetih nemških letal, ki so bila poslana nad Pariz, prispelo na cil.i samo eno letalo in da so zavezniška letala povzročila v zaledju sovražnika razmeroma majhno škodo. Tudi niso izpočetka strategi verjeli, da bi mo-gli postati piloti dobri in zanesljivi bom* barderji. Prezrli so namreč, da je pri napadu iz zraka treba upoštevati hitrost letala, višino, iz katere vrže pilot bombo, kakor tudi smer vetra. V prvih početkih so posvečali veliko pozornost eleganci leta, vzleta in spuščanju na zemljo ter akrobacijam v zraku, dočim so taktiko in tehniko bombardiranja zanemarjali.
Ko so se pričele po svetovni vojni posamezne države na novo oboroževati, so vojaški strokovnjaki pričeli posvečati vso pozornost prav letalstvu. Z razvo-
jem taktike in tehnike so v razmeroma kratkem času dosegli za navadnega zem ljana skoro nedoumljive uspehe in napredek. Kakor nekdaj stari narodi, k: so se bojevali v senci puščic, se bodo države bojevale v bodočnosti v senci vojaških letal.
Moderne in dobro oborožene države ločijo danes zemsko in morsko letalstvo. Zgrajenih je na tisoče letal za bombardiranje mest na zemlji, razen teh pa na tisoče letal za bombordiranje vojaških ladij in podmornic. Močne eskadrile vojaških letal vzamejo s seboj toliko razstreliva, da lahko v nekaj urah pokončajo več mest in obsežne komplekse na
Zapiski kaznilniškega zdravnika na Hudičevih otokih dr. AlMrta Massona so zaigiedali beli dan. Čeprav dr. Masson ni bil pisatelj, vendatr je za njegovo delo, ki prikazuje strašno dramo mlade žene, o-gromno zanimanje.
Dr. Albert Masson je bil zdravnik dolga leta na Hudičevih otokili. Posebno pozornost vzbuja v njegovih zapiskih vstaja kaznjencev, v kateri je bil umorjen kaznjenec Julij Dede. Ugotovilo pa se je pri nadaljnji preiskavi, da Dede ni bil pri vstaji soudeležen, niti umorjen. Ko je bila vstaja, je ležal že Dede na smrtni postelji. Zdravniku in kaznilniškiin paznikom je tik pred smrtjo izdala strašno skrivnost svojega življenja.
Kaznjenec Dede se je nekaj dni pred vstajo nevarno ponesrečil in se je zdravil v bolniški sobi. Vkljub nevarni poškodbi se je Dede branil zdravniške preiskave in pomoči. Ko je slutil, da se mu bliža zadnja ura, je prosil paznike, naj ga puste samega z zdravnikom. Začudeno je zdravnik gledal, ko mu je pričel kaznjenec Dede pripovedovati, da ni moški, marveč ženska in da se imenuje Marija Langeac. Se bolj iznenaden pa je bil zdravnik,Iko je izvedel, da je bila Marija Langeac prijateljica Julija Dedeja in da je na mesto njega šla v zapor.
Skrivnostna kaznjenka Marija Langeac je nadalje zdravniku razkrila vso svojo preteklost. Mladost je preživela med pariškimi apaši in se zaljubila v Julija Dedeja, ki je postal radi nje zločinec. Še
zemlji. Letala za bombardiranje vojaških ladij in podmornic pa so opremljena s tako preciznimi napravami, da ne more zgrešiti cilja nobena bomba. Mimo tega pa so moderna vojaška letala odlično oborožena tudi za vsak napad v zraku. Opremljena so obenem z modernimi obrambnimi napravami in bo steklo v morje še precej vode. predno se bodo uspešno uveljavili električni žarki, ki nai bi preprečili funkcijo motorjev in drugih potrebnih aparatov. Zato je pravičen naslov naših skromnih ugotovitev, da bodo v bodoči vojni »padale bombe z neba« in da bo pred njimi trepetal ves svet.
predno je bil Dede vjet, mu je Marija prisegla, da ga bo osvobodila in da bo vse posledice strašnega zločina nosila sama. Pomagala mu je pobegniti iz ječe. Oblekla je njegovo obleko in se zaprla v njegovo celico. Ker sta bila Dede in Marija približno enake velikosti, in ker je imela Marija precej moški izraz, niso pazniki opazil) nobene spremembe. Najmanj pa
niso slutili, da je Dede pobegnil in da se je zaprla v celico njegova izvoljenka.
Celico, v kateri je presedevala Marija Lngeac, je nadzoroval mladi in simpatični paznik. Nekega dne je Marija začutila v svojem srcu ljubezen do paznika-S časom mu je razkrila svojo skrivnosti a paznik je molčal kakor grob. Med njima se je razvilo kmalu ljubezensko razmerje, ki pa lij ostalo prikrito ostalin' paznikom in kaznjencem. To je rodilo strahovite posledice. Paznik se je bal predstojnika, ki mu je bil zamolčal Marijino skrivnost, za katero je izvedel po nekem naključju tudi močan kaznjenec črnec. Paznik in črnec sta se pričela smrtno sovražiti. Pri nekem spopadu je črnec zavihtel nad paznikovo glavo težko kladivo. V tem trenotku je priskočila pazniku na pomoč Marija in dobila smrtno poškodbo. Njene zadnje besede so bile: »Rada umrem za njega, saj me je tudi on imel rad...« Marija Langeac ie bila edina ženska, ki jc kot kaznjenka končala svoje življenje na Hudičevih otokih.
SLONI IN RILARD.
C-j bodo nekega dne popolnoma izumrli sloni, bo tega kriv bilard. To nam P°' trjuje statistika krogel za bilard, ki jih izdelujejo iz slonovine. Od leta 1830 do konca lanskega leta je bilo izdelanih nad 2 milijona krogel iz slonove kosti žabi-larde. Iz kosti odraslega slona lahko iz* delajo samo 7 krogel. Po tem računu s° morali v zadnjih letih pobiti 300.000 slonov, da so lahko zadovoljili naslado igral cev bilarda.
Razno
MODRA GALICA.
Vinogradnike obveščamo, da sc je prijaviti za modro ka-lico pri Kmetijski drti3>bl, Meljska c. 12. 'Pel. 20-93.
1684
Posest
KUPIM VII.O
v Mariboru ali tia periferiji. Ponudbe pod »Gotovina« na upravo »VcCeriiika .	18-16
Zelo »godno na prodaj STAVBENA PARCELA
/. vinogradom, 1650 m, blizu kolodvora. Vprašati Aleksandrova cesta 43. liri gospodu Jermončniku.	1845
  lokal
LOKAL
primeren /.a mlekarno ali slaščičarno. Iščem s 1. majem ali pozneje. Hitre ponudbe na upravo »Večernlka« pod »Mic karmi«.	1841
Prodam
KOVAČNICO
z orodjem prodam. Slovenska uHca_Z6._______________1851
VINOGRADNIKI!
Nu prodaj ,3000 komadov kostanjevega Kolja, Naslov v upravi »Veternika«.	1848
OTROŠKI VOZIČEK
iui prodaj. Popovičeva 3, pri kadetnici.	1847
PECI
stole, mize. španske stene, ležalne stole in drugo poceni prodam. Vprašati med 10. in 12. in med 2. in 4. uro na Tržaški c. 22, Sluga. 1843
Stanovanie
STANOVANJE
sobo in kuhinjo, oddani. Studenci, Aleksandrova cesta 23. 1855
SPREJMEM GOSPODA
na stanovanie. Orad, Grajska ulca 2, Arzenšek.	1852
STANOVANJE
sobo in kuhinjo, s pritiklin®' mi, oddam s 1. majem. Krij?* nič, Danjkova 10.	18®“
GOSPODIČNO
sprejmem takoj na stanova uje. posebna soba. Vprašaj Trubarjeva 5, Plahuta, l®'1''
Službo dobi
i^čem pridno in pošteno DEKLE
veščo gospodinjstva in nia. Naslov v upravi Vcccr' nika«.  	J849
Spon*!®'
pcrl!°’
n og^ict>
in
rokavico
si nabavite taro« W. je velika izbira t° i v modni trgoVlDl/
A D|S
£r?borSIov«e4
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Z;i inseratni del odgovarja SLAVKO REJA, Tiska Maribors' 'i tiskarna d. d., PrCC*'
stavnik STANKO DETELA, vsj v Maribonu.
h iMjenja m sveta
Žena na Hudičevih otokih
Strašna usoda Marije Langeac, ki se je žrtvovala za svojega izvoljenca — Ljubezen za zamreženimi okni