*A 23 din - Leto XXXVIII - Št. 29
KRANJ, petek, 12. 4.1985
3SHGLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
J»Dveh mostov«
, ji j i rast je: Tek »Dveh mostov« — '-fl smrtno   drusvo   Jakob Štucin
v|jj^stje-Prebaeevo prireja v ne-tei 3° ob 10. uri tek »Dveh mobi w na kilometrov dolgi progi 50 J Hrastja, Trboj, prek Zbiljske-mostu, do Podreče in Orehka, , vi {jz Delavski most in nazaj do av j/^Ja- Pokrovitelj tekmovanja lSti ^gromehanika.
4k
M
VgOVOr pravi: konec maja letOS — Predvsem zaradi slabega vremena je lani prišlo do zakasnitve na gradnji avtoceste Naklo—Ljubljana. Sklenjeni dogovor med investitorjem — Skupnostjo za ceste Slo-v^ije in izvajalcem—SGP Slovenijačeste Tehnika pravi, da mora biti cesta gotova do konca maja letos. Več o *°teku del na 3. strani. Na sliki: cestninska postaja Torovo je praktično končana. — Foto: F. Perdan
Posvet o kulturi
Kranj — V torek, 16. aprila, ob 13. uri bo medobčinski svet ZKS za Gorenjsko pripravil posvet o kulturi, ki bo priprava na sejo centralnega komiteja ZKS o kulturi. Posveta se bodo udeležili člani komisije za idejno delo v znanosti, kulturi, vzgoji in izobraževanju, izvršni sekretarji predsedstev občinskih konferenc ZKS in drugi člani občinskih konferenc, ki bodo vodili razprave v občinah, ter komunisti — javni kulturni delavci. Poleg gradiva, ki je bilo že 11. januarja objavljeno v časopisu Komunist, so za posvet pripravili usmeritve za razpravo. Nanašajo se na kulturo dela, kulturne interese, dostopnost kulturnih dobrin in organiziranost kulturne dejavnosti, njeno samoupravno organiziranost in materialni položaj ter idejna gibanja.
Honirji o prostem času
Kranj — Danes popoldne se v °Snovni šoli Bratstvo in enotnost Planini začenja republiška toonirska konferenca o prostem cftsu mladih. O tej temi so se pio-j!lrji ves minuli mesec pogovarja-^ na občinskih pionirskih konfe-^ncah, na republiškem srečanju P* bodo iskali skupni jezik. Da-bo srečanje slovenskih pio-^rjev, ki ga prirejajo Občinska ^eza prijateljev mladine iz Kra-
nja, Zveza prijateljev mladine Slovenije in svet Zveze pionirjev Slovenije, minilo v družabnem vzdušju, jutri dopoldne pa bodo mladi sedli za konferenčno mizo in se znova pomenili o svojem prostem času. Vključili se bodo tudi v nekatere interesne dejavnosti in praktično pokazali, kako si predstavljajo izkoriščanje prostega časa.
D. Ž.
Zapleti
z bilanco
energetskih
potreb
J j^nj - V torek, 16. aprila, ob 12. I k>k°<io v prostorih Gorenjske turi-
lf l^Ui 7U070 \/ TCrnniii nndni«flli listi-
d
K a
$
■j* A
Wezovanje turizma in kulture na Gorenjskem
odpis listine o sodelovanju
budo je dala Gorenjska turistična zveza, zamisel se je porodila v pripravah na jesensko srečanje gorenjskih turističnih delavcev, ki bo letos v Kranju. Pripravili ga bodo v Prešernovem gledališču, obogatile ga bodo kulturne prireditve ter razstava. Dogovor o sodelovanju Prešernovega gledališča pri izvedbi srečanja je bil tako dobra priložnost za sporazum o trajnem sodelovanju in s tem za uresničitev zamisli o večji prepletenosti turizma in kulture.
Vse bolj dozoreva spoznanje, da tujce zanima tudi naša kulturna dediščina. Ne zgolj kulturne vrednosti preteklosti, temveč tudi živa kulturna dejavnost, ki jo je seveda moč domiselno vključiti v turistično ponudbo in ji tako dati svojstveno mikavnost. Upajmo torej, da bo prvemu primeru sledilo še več podobnih na Gorenjskem, saj bo načrtno sodelovanje prinašalo obojestransko korist.
M. Volčjak
;<jf Q*e zveze v Kranju podpisali listi-sl l? sodelovanju med Gorenjsko tu-j^ho zvezo in Prešernovim gleda-^fti v Kranju. Slovesnosti bodo »pi^stvovali predsednik republiške-j* v komiteja za kulturo dr. Matjaž •%i jjj^cl, predsednica republiškega 0 i^iteja za turizem in gostinstvo 3 5 J^mila Mitič in predsednik Turi ^ zveze Slovenije Leopold Kre
S svojo prisotnostjo bodo seveda k} dogodku izjemen pomen. *kšen pomen obeležje vsekakor saj gre za prvi primer sporazu-p trajnem sodelovanju na po-p1       turizma in kulture na Gorenj-
tw m**1- Gre za skupno načrtovanje Javnosti, posebej vključevanje nih prireditev v turistično po-, kar naj bi se na Gorenjskem razmahnilo in prispevalo h osti turistične ponudbe, na strani pa k odpiranju kultur-tanov in društev navzven. Po-
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Tresla se je gora
Toliko ugibanj, govoric in slabe volje, kot so jih povzročile predlagane spremembe pri obdavčevanju premoženja, že dolgo ni povzročil noben zakon. Sedaj, ko so sprejete,in so znani prvi podatki o tem, kakšni bodo davki po novem, je jasno, da se je gora zaman tresla. Davčna bremena so v glavnem nižja, kot so bila.
Hiše, starejše od deset let, so bile že do sedaj obdavčene. Davek je bilo treba plačati od stanovanjske površine, ki je večja od 70 kvadratnih metrov. Po novem znaša olajšava 160 kvadratnih metrov, davek pa se plača od velikosti in vrednosti presežka. Čini večji je, tem večja je davčna stopnja. Obdavčena so tudi plovila, daljša od 8 metrov, in počitniške hišice. Vrednost slednjih se izračuna po enaki metodologiji kot za stanovanje, s tem, da ni olajšav pri velikosti in času izgradnje.
Davek od hiš'je po novem za dobro polovico manjši, kot je bil pred spremembami dopolnitev davčnega zakona. To seveda velja v poprečju. Koliko bo davka za posamezno hišo, bodo izračunali na davčnih upravah iz podatkov o vrednosti stanovanj.
Tudi spremembe pri obdavčevanju kmetijske dejavnosti bodo zadele le manjši del kmetov. Po dejanskem dohodku bodo obdavčeni le kmetje, ki dosegajo 4 milijone dinarjev prihodka od farmske reje perutnine ali prašičereje, 2 milijona dinarjev od vrtnarstva, sadjarstva, vinogradništva in podobnih dejavnosti ali 6 milijonov dinarjev iz več dejavnosti. Na območju škofjeloške občine, na primer, ni niti enega kmeta, ki bi dosegal tako velik prihodek, kar pomeni, da bo večina kmetov še naprej plačevalo davek po katastrskem dohodku.
Nekaj sprememb je tudi pri obdavčevanju obrtne dejavnosti. Namesto progresivne so uveljavili proporcialne stopnje obdavčitve. Tudi ta sprememba ne prinaša večje obdavčitve, saj naj bi od ostanka čistega dohodka obrtniki plačali v poprečju 15 odstotkov manj davka kot doslej.
L. Bogataj
Kranj — Na nedavnem zasedanju skupščine energetske skupnosti Gorenjske se ponovno načeli vprašanje bilance energetskih potreb Gorenjske, o čemer govore že, odkar so sku-ponost osnovali. Nikakor se ne morejo dogovoriti, kako zbrati denar zanjo.
Pred dvema letoma je IBE iz Ljubljane za izdelavo študije zahteval 3 milijone dinarjev. Na predsedstvu skupščine gorenjskih občin so ocenili, da je to preveč, in prvi dogovor je padel v vodo. Podobno je bilo konec lanskega leta, ko je IBE zahteval že 5,1 milijona dinarjev. Dogovarjanje v raziskovalnih skupnostih je bilo namreč neuspešno, saj niso zagotovile dovolj denarja.
Medtem pa je tržiška občina pri IBE naročila svojo študijo, k čemur jih je sililo priključevanje na zemeljski plin. Zanjo so plačali 1,2 milijona dinarjev. Kmalu jo bo dobila tudi jeseniška občina.
Sedaj študijo pričakujejo od Elek-
tra Gorenjske, ki pravi, da bo cenejša, izdelali pa jo bodo s pomočjo sodelavcev na posameznih področjih energetike. Povedati velja še, da je sedaj dozorelo tudi spoznanje, da zadošča enotna slovenska energetska bilanca, po posameznih območjih pa pripravljajo le bilanco energetskih potreb. Splošno združenje energetike pa je nedavno izdalo študijo o razvojnih možnostih slovenskega energetskega gospodarstva do leta 2000.
Kurirčkovo torbico nosijo kranjski pionirji — Na osrednjem mitingu na Golniku so v torek, 9. aprila, tržiški pionirji predali kurirčkovo torbo kranjskim. Ti jo bodo prenašali in varovali še do srede, ko jo bodo v Zalogu predali kamniškim vrstnikom. Do zdaj so se srčni kurirčki izognili vsem zaprekam. Pionirji, nosilci kururčkove torbe s Kokrice, (na sliki) so padli v zasedo pri Ćukovi jami, vendar so torbo hrabro ubranili pred napadalci in jo varno prinesli pred spomenik NOB v vasi, kjer so ji šolarji, mladinci, borci in vaščani priredili slovesen sprejem. — Foto: F. Perdan
Seminar za jamarske reševalce
Ljubljana — Komisija za reševanje pri Jamarski zvezi Slovenije sklicuje seminar za jamarske reševalce, ki bo od 10. do 12. maja 1985 v republiškem centru za obrambno
usposabljanje v Poljčah pri Begunjah. To izobraževalno obliko dela bodo jamarji organizirali v sodelovanju z republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo Slovenije. Z njo bodo nadaljevali reševalsko usposabljanje s pozivne akcije Šolnovo Brezno in reševalne akcije Najdena jama leta 1984.
Na seminarju bo predavanje in razgovor o jamarskem reševanju, zato naj bi vsak udeleženec prinesel s seboj diapozitive in fotografije s posnetki reševanja in vrvne tehnike. Za praktični del, ki bo v steni pri gradu Kamen v Dragi, morajo imeti udeleženci vso osebno jamarsko opremo.
Vabljeni jamarji-reševalci se morajo prijaviti Jamarski zvezi Slovenije najkasneje do 15. aprila 1985. Organizatorji bodo prijavljenim pravočasno poslali program seminarja, pismeno gradivo in spisek potrebne opreme.
24. MEDNARODNI
SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA KRANJ, 5.-15. #.*5
m je odprt vsak dan od 9. do 19. ure
Velika izbira in ugodni nakup blaga široke potrošnje.
— gozdarska in kmetijska mehanizacija
— lovska razstava in ponudba celotne lovske opreme
— razstava sira, mlečnih In prehrambenih izdelkov
— razstava in ponudba opreme kmečkega turizma
— gozdarska razstava
— živinorejska razstava
— razstava ovc
— vsak dan demonstracije in degustacije
— bogat spremljajoč program s predavanji in posvetovanji
■■pi iaHi
GLAS 2 STRAN
NOTRANJA POLITIKA
PETEK, 12. APRILA J, 12.
Gorazd Krajnik:
Davek od hiš
o w •
je po novem manj si
ŠKOFJA LOKA — Lastniki hiš, ki tega še niso naredili, morajo v teh dneh na davčni upravi v Škofji Loki napraviti zapisnik o ugotovitvi velikosti in vrednosti stanovanja, na podlagi katerega bođo dobili izračun davka za hišo oziroma bodo oproščeni dajatev. V zvezi s popisom stanovanj je bilo že precej nejasnosti in tudi slabe volje ter negodovanja ljudi, predvsem pa zaradi nejasnosti o višini davka na hišo. Zato smo zaprosili načelnika davčne uprave v Škofji Loki GOHAZDA KRAJNIKA, da pove, kakšne bodo nove dajatve in kdo jih bo moral plačati.
»Kdaj je bil sprejet novi davčni zakon?«
»Zakon je bil sprejet že leta 1982, 6. marca letos pa so bile sprejete le dopolnitve in spremembe tega zakona, ki se nanašajo na obdavčenje premoženja, kmetijstva in obrti.«
»Največ ugibanj je bilo o obdavčenju premoženja?«
»Veliko je bilo predlogov, zato ljudje pogosto ne vedo dobro, kakšne dajatve se jim obetajo. Obdavčeni so po novem le plovni objekti nad 8 metrov dolžine, stanovanja oziroma stanovanjske hiše z nad 160 kvadratnimi metri površine, pri počitniških hišah pa se je spremenila le metodologija izračuna vrednosti. Upošteva se površina in vrednost, enako kot pri stanovanjskih hišah, davek pa je treba plačati od vseh prostorov, ki se uporabljajo za počitniško dejavnost.«
»Vendar je največ vprašanj o davku od stanovanjskih hiš«
»Tudi v skupščini je bilo v zvezi z davkom na hiše največ vprašanj. Pri nas pa je to še bolj aktualno zato, ker hkrati delamo tudi popis stanovanj. Popis stanovanj v družbeni lastnini smo že opravili, prav tako tudi del popisa stanovanj v zasebni lasti. Gre zato, da se po enotni, v republiki sprejeti metodologiji oceni vrednost stanovanj v občini. Zadnji popis stanovanj smo v občini naredili leta 1974, vendar so se tedaj upoštevale le bivalne površine in tudi kvaliteta stanovanja ni bila pravilno vrednotena. Sedaj se upoštevajo vsi prostori v hiši, tudi garaže, kleti, balkoni in drugi pomožni prostori, prav tako se upošteva kvaliteta gradnje, način izdelave, instalacije in drugi elementi, kot se upoštevajo pri točkovanju
družbenih stanovanj. Gr,e tudi zato, da so starejše hiše manj vredne kot novejše enake površine in kvalitete. Osnovni namen popisa je ugotavljanje vrednosti stanovanj, ne pa davek.«
»Od katerih hiš ga bo treba plačati?«
»Od tistih, ki imajo nad 160 kvadratnih metrov površine in so starejše od 10 let. Stanovanjska površina nad 160 kvadratnimi metri pa se bo obdavčevala progresivno. Čim večji bo presežek, tem večja bo davčna stopnja.«
»Za koliko se bodo povečale davčne obremenitve?«
»Davka na hiše bo v povprečju manj, kot ga je bilo do sedaj. Za primer vzemimo hišo, zgrajeno leta 1972, s površino 180 kvadratnih metrov. Po starem sistemu do leta 1983 je moral lastnik plačati 2.307 dinarjev davka. Lani, ko je veljala olajšava 70 kvadratnih metrov, je znašal davek 3.104 dinarje. Letos, ko je olajšava 160 kvadratnih metrov in s tem, da bo upoštevana nova vrednost točke za izračun vrednosti stavbe, pa bo za isto hišo znašal davek le 376 (tristošestinsedem-deset dinarjev). To pomeni, da davka praktično ne bo niti toliko, da bi z njim pokrili stroške. Hkrati pa smo že izračunali, da bo od davka na hiše priteklo v občinski proračun več kot polovico manj denarja, kot doslej.«
»Kakšne pa so spremembe pri obdavčevanju kmetijske dejavnosti?«
»Izdelan je sistem obdavčevanja kmetov po dejanskem dohodku. Po dejanskem dohodku naj bi bili obdavčeni kmetje, ki se ukvarjajo z rejo perutnine ali farmsko rejo živali in presegajo 4 milijone dinar-
jev celotnega prihodka, kmetje, ki se ukvarjajo s cvetličarstvom, dre-vesničarstvom, gojenjem jagodičja in drugimi podobnimi dejavnostmi in presegajo 2 milijona dinarjev celotnega prihodka letno, ter kmetje, ki z različno dejavnostjo presegajo 6 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Ti bi morali voditi poslovne knjige, podobno kot obrtniki, in bi bili tudi podobno obdavčeni. Vendar sta nam obe kmetijski zadrugi sporočili, da takšnih kmetov v naši občini ni. Zato ostajamo pri obdavčevanju po katastrskem dohodku, ki se je lani štirikrat valoriziral. Ker so se hkrati spremenili tudi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov, so se skupne obveznosti od kmetijstva precej povečale, čeprav kmetom
pri davkih priznavamo različne davčne olajšave.«
»Kakšne pa so spremembe pri obdavčevanju obrti?«
»Tu se menja sistem obdavčevanja iz progresivne na proporcialne stopnje. Tudi tu gre za znižanje. Če so za leti 1983 in 1984 obrtniki plačali v povprečju 51 odstotkov davka od ostanka čistega dohodka, ga bodo za letos v povprečju 35 odstotkov.«
»Koliko davkov odmerite oziroma poberete v škofjeloški občini?«
»Za lani smo z davkom od stavb zbrali 2,6 milijona dinarjev, letos pa bo tega denarja pol manj. Kmetom smo odmerili 12 milijonov dinarjev davka, za tržne viške pa smo priznali približno 3,5 milijona dinarjev olajšav, kar pomeni, da smo pobrali 8,5 milijona dinarjev davkov. Letos računamo na približno enako vsoto. Odmere in akontacije davka od obrti pa so lani znašale 69 milijonov dinarjev.«
L. Bogataj
g
Kazni za nedisciplino komunistov
Danes popoldne zaradi volitev in sprejema poročil in progn ponovno sklicujejo programsko sejo občinske konference 2 <ja \jG Kranj — Minule seje namreč delegati zaradi nesklepčnosti,'p 'tevan je pojavila tik pred koncem, niso mogli zaključiti *Poda
4 obči r
Usklajevanje pokojnin je zakonito
Medletno povečevanje pokojnin in usklajevanje z rastjo osebnih dohodkov je ustavno in zakonito, je na pobudo za njegovo ustavno presojo menilo Ustavno sodišče Slovenije
Jože Špilak iz Naklega je vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti štirih sklepov Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po teh sklepih so se lanske pokojnine usklajevale v enakih odstotkih glede na porast poprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v Sloveniji. Pobudnik je menil, da način usklajevanja pokojnin ne more biti urejen s sklepi skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč ga lahko ureja le zakon, torej naj bi bilo doseganje usklajevanja nezakonito.
Ustava določa, da sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ureja republiški zakon. V zveznem zakonu so urejena vprašanja najugodnejšega desetletnega poprečja, od katerega se odmerja pokojninska osnova, in valorizacija na predzadnje leto dela, pokojninska osnova, ki je odvisna od zavarovalne dobe in starosti upokojenca ter dolo-
Daljnovod do Tržiča
Kranj — Na nedavnem zasedanju skupščine energetske skupnosti Gorenjske so tržiški delegati zastavili vprašanje kaj je z daljnovodom do Tržiča, ki se kot eno zadnjih območij na Gorenjskem še vedno napaja enostransko. Izgradnja 110-kilovat-nega daljnovoda in razdelilne transformatorske postaje je bila vključena v tekoči srednjeročni načrt, izpadla pa je že / prejšnjem. Tako se že od leta 1962 razmere pri oskrbi Tržiča z električno energijo niso bistveno spremenile.
Izgradnja daljnovoda in razdelilne transformatorske postaje v Tržiču bo ostala neuresničena naloga sedanjega srednjeročnega razdobja, prednost pa bo dobila v prihodnjem. Vsa potrebna dokumentacija bo pri-
čilo o obveznem usklajevanju pokojnin z gibanji osebnih dohodkov zaposlenih. Pokojnine se morajo med letom uskladiti v določenih rokih, ki jih določa samoupravni splošni akt skupnosti, tako da poprečno povečanje pokojnin v koledarskem letu lahko doseže največ 90 odstotkov porasta nominalnih osebnih dohodkov delavcev. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanj;-določa, da se pokojnine med letom uskladijo najmanj trikrat, in jsicer 1. julija, 1. oktobra in 1. decembra, razen če družbeni dogovor določa drugače. Se pravi, da je skupnost z zakonom pooblaščena, da določi višino, način in roke usklajevanja pokojnin skladno s svojim samoupravnim aktom, družbenim dogovorom in zakonom. Zato je ustavno sodišče Slovenije menilo, da ni razloga za postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti, ki jo je terjal Jože Špilak.
pravljena letos, tako za daljnovod kot za razdelilno transformatorsko postajo. Napravi pa bosta zgrajeni v letih 1986 in 1987.
Za malo vodno elektrarno Lomšči-ca, ki jo bo polovično sofinancirala tržiška tovarna Peko, so lokacijsko dokumentacijo že pripravili, odločba še ni bil izdana. Zaradi podražitev so izdelali tudi nov investicijski program. Pri Elektru Gorenjske so za nakup opreme rezervirali 91 milijonov dinarjev, kar je polovica potrebnih sredstev. Zbirajo že ponudnike opreme, ker so nared tudi projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, bodo z gradnjo morda lahko za: čeli konec letošnjega leta, najkasneje pa prihodnje leto. Računajo, da jo bodo dogradili leta 1988.       m y
Civilni invalidi vojne praznovali
6. april, dan civilnih invalidov vojne, so'slovenski invalidi proslavili minulo soboto v Čateških toplicah na Dolenjskem. Na.srečanju, kjer je sodelovalo prek 350 invalidov, so bili tudi člani Medobčinskega društva civilnih invalidov vojne Gorenjske. Program, ki ga je vodilo geslo Nikoli več vojne, so popestrili s športnimi tekmovanji, v namiznem tenisu, plavanju in kegljanju na asfaltu. Med Gorenjci se je v kegljanju najbolje odrezal Čerin, ki je osvojil tretje mesto, najboljša med ženskami pa je bila Blasova.
J. Mrovlje
Pojasnilo iz Cerkelj
Na zapis v Gorenjskem glasu v torek, 2. aprila, o »preoranih« štirih arih s pšenico posejane njive Franca Štirna iz Češnjevka so se oglasili predstavniki Elektro Gorenjske Kranj, DEK Nadzorništvo Cerklje. Povedali so nam, da so njihovi delavci redni spomladanski pregled naprav na tem območju že opravili, vendar pa so celotno območje prehodili peš, niso se vozili z avtomobili.
Zato je izključena vsakršna možnost, da bi škodo na njivi Franca Štirna povzročili oni.
A. Ž.
Gostinci
in slaščičarji
Radovljica — Obrtno združenje Radovljica je v četrtek, 11. aprila, ob 9. uri v veliki sejni dvorani ra-dovljške občinske skupščine pripravilo posvet gostincev in slaščičarjev, na katerem so spregovorili o prometnem davku, spremembah v davčni politiki in pripravah na turistično sezono. Sodelovali so predstavniki občinskih upravnih organov, inšpekcijskih služb in Turistične poslovne skupnosti z Bleda.
Kranj — Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Kranj predlaga opomine in druge kazni osnovnim organizacijam ZKS, katerih delegati se niso udeležili seje programske konference ali pa so jo predčasno zapustili. Zaradi takšnega ravnanja namreč programska seja ni bila več sklepčna, zato občinska konferenca ni mogla opraviti volitev dveh novih članov konference ter sprejeti poročil in programskih usmeritev. Programska seja se je sicer po zaključku dela v komisijah nadaljevala v plenarnem delu še vedno z zadostnim številom delegatov, čeprav jih je bilo že 26 manj, kot na začetku seje. Šele ob štetju volilnih lističev se je izkazalo, da je glasovalo premalo delegatov, saj je očitno sejo zapustilo še nadaljnih 14 delegatov. Vsi, ki so predčasno zapustili sejo in na ta način onemogočili volitve in zaključek programske seje, naj bi po predlogu predsedstva dobili opomin. Delegatom, ki se programske seje sploh niso udeležili, pa naj bi osnovne organizacije izrekle zadnji opomin pred izključitvijo. Predsedstvo je tudi ugotavljalo, da so si takšno nedisciplino privoščili predvsem delegati iz osnovnih organizacij, kjer komunisti nasploh slabo delajo, tak odnos do dela programske seje občinske konference pa so pokazali tudi že lani. Več osnovnih organizacij še do programske seje občinske konference ZKS ni imelo svojih programskih sej, zato predsedstvo predlaga opomin in zamenjavo sekretarjev teh
Igre s
pripravniki
Pravzaprav ni nič narobe, saj je končno vse v okviru zakonskih predpisov. Tudi tam, kjer mora reči besedo samouprava, je vse tako, kot mora biti. V praksi pa je drugače. Gre za pripravnike, ki morajo po zaključku šolanja opraviti še pripravniško dobo, da lahko dobe zaposlitev, ki ustreza njihovemu usposabljanju.
Že samo pripravniško delo ni vedno pripravniško. V delovnih organizacijah pripravnike zaposlijo za določen čas, vendar jih v tem času uporabijo za najrazličnejša nadomeščanja, za dela in naloge, ki sicer morajo biti opravljena, a pogosto nimajo veliko skupnega s stroko, v kateri se je mladi kader izobraževal. Seveda ni povsod tako, vendar predvsem v družbenih dejavnostih ni malo organizacij, ki zaradi omejitev v zaposlovanju stalno zaposlujejo za določena dela in naloge le pripravnike. Ko mine pol leta ali več (odvisno od stopnje, ki je zahtevana z izobrazbo), mu rečejo adijo, na njegovo mesto pa pride drug pripravnik in tako naprej. Pripravniki postajajo v nekaterih delovnih organizacijah sezonska delovna sila, ki nadomešča delavce na služenju vojaškega roka in porodniške dopuste in je uporabna tudi ob delovnih konicah. Ker pa se na Gorenjskem kar polovica pripravnikov zaposli za določen čas, je očitno, da ne opravljajo le pripravništva, pač pa je ta čas obenem tudi preskusna doba, v kateri delovne organizacije preverijo, ali gre mlademu kadru ponuditi zaposlitev za nedoločen čas ali pa mora po preteku pripravništva oditi.
Za sedaj takšna prihodnost čaka nekaj več kot 220 pripravnikov, ki so lani lahko začeli pripravništvo v delovnih organizacijah, letos pa se jim ta doba izteka brez kakšnih posebno velikih obetov, da bi bilo drugače. To pomeni, da bo približno 20 odstotkov lanske generacije pripravnikov nekaj časa iskalo delo. Pripravniki ne bodo v povsem brezupnem položaju, saj jim pripada začasna denarna pomoč (le-ta traja na Gorenjskem v poprečju dobrih pet mesecev), ki je iskalci prve zaposlitve in tudi pripravniki brez pripravniške dobe nimajo. To pa je kajpak slaba tolažba, ki je ne more izboljšati niti dejstvo, da se denarna pomoč povečuje nekajkrat v letu. Osebnega dohodka, ki izhaja iz redne zaposlitve, ne more^ nadomestiti tak ali drugačen znesel^«* za socialno varnost — da o delu atijf čakanju in iskanju dela niti ne govd5^ rimo.
osnovnih organizacij. Če osnovrrf 1 s° 1 ganizacije ZK teh predlogov neb "^lan< obravnavale in ustrezno ukrep ' druž bo kazni izreklo predsedstvo oN eto z< skega komiteja ZKS Kranj. To *»ven< posebej velja za tiste osnovne d Ha po nizacije, ki že dve leti niso imele >dar.st\ jih programskih sej, nekatere si &, k a niso organizirale razprave o p*e ^nja i gih sklepov 13. seje CK ZKJ ter« ^ekva nih drugih zadolžitev. 'M pr
»ta, I;
Takšne metode, po katerih je *vila ; segalo predsedstvo občinskega l|2acij miteja ZKS Kranj, prav gotovo t >ja tu prijetne. Očitno pa so potrebne, No je bi se v zvezi komunistov neka' 'ji obč vendarle vprašali, ali lahko komu tialoj sti govorijo o odgovornosti drui j bilo njihova pa ni pomembna. O tem^ ^kt svoje mnenje tudi več kot 200 dj toskej gatov, ki so v soboto zdržali tudi Sne sc stih nekaj minut, ko se je ura bli^ ^cije. štirinajsti. Navsezadnje udeležba l . sejah res ni najpomembnejša aK j. Je nost komunistov. Toda kadar gr* n . ravnanje,   ki   dobesedno   mtf $ uspešnost letne programske seje' , »evž munistov občine, bi o kakršnem 1 fe . opravičilu težko govorili. Še pos^   ln ' ne, ker zaradi takšnega ravnanja1 1 katerih komunistov programsko' j r^ jo sklicujejo ponovno. ^
k" fftrna
.___' !t>alo
^čiti vobč
(seji ^rai Njai JUiise Jsvel Jtom ve: 'bile *Pise Pa ti Kin
Ljubljana — Marca je min1' 40 let, ko so v Beogradu na uk* to Sj vrhovnega komandanta JugoSJ'ftje c vanske   armade   maršala  Ti* frg ^ ustanovili vojaško akademijo mokratične republike Jugosla^ ^ je. Za prve aojence so po vs«' partizanskih Enotah izbrali sp" sobne, preverjene mlade bor^ Za prvo klaso so jih določili nek^ nad dva tisoč.
Med njimi je bilo tudi dveS' slovenskih partizanov, ki so zbirnega mesta v Metliki krer na dolgo pot v Beograd v tr^l skupinah, največ peš. Prva skupi na je odšla na pot že januarJT 1945; hodila je skozi Bosno jj Dalmacijo ter se z letalom prep* ljala do cilja. Druga je šla feb^ arja prek Slavonije na M^ai džarsko in tretja isti čas do Dar11 "Ni var j a; od tam sta z letalom konć* y ] li pot do Beograda. 'Mr
Čeprav je bil ta, poprečno na 800 kilometrov dolg pohod opraj ljen v težkih zimskih razmera|j ^ii
Štirideset-
letnica
začetka
vojaškega
šolanja
so ga slovenski mladinci uspeš11 prestali in do zadnjega prispf' ^'j na določen kraj. Med njimi je bi' . U tudi približno 30 Gorenjcev, kis' jvi se v poltretjem letu šolanja P°^L?^ zali v trdno tovariško družbo. y ™ liko jih je kmalu odšlo v sovje ln ske vojne šole, vendar so se v >^ vrnili živi in zdravi. ^
Na svečanosti 30. marca leto*' Ljubljani je 110 oficirjem in ge*f ralom, gojencem prve klase VoJ* % ške akademije, spregovoril Y \ * krovitelj jubilejnega srečanja, ^, mandant Ljubljanskega arnijjl P nega območja generalpolkovn' B Branko Jerkič. Poudaril je vel'ftij delež, ki so ga dali prvi, v las akademiji šolani starešine za t-, voj naše armade na visokih in o* ^ govornih dolžnostih v oborožen1 A silah. Podčrtal je tudi njihove & ^ sluge po upokojitvi na drugih d j«
lovnih področjih ali v družbe*1"^
politični dejavnosti okolja, so prebivali.
Udeleženci jubilejnega sre* nja so se dogovorili, da se bo
dobivali vsaj na vsakih pet lf ^ Odboru skupnosti gojencev Voh k ške akademije pa so predlag^ i dt**bi pripravili gradivo za izdal *
pos&pne monografije.
J*
12. APRILA 1985
NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO
.3. STRAN ©©mSSSSlJMCaLAS
& gre »načrtu
rafl
*\     Ix>ka ~~ Naloge iz načrta i,'Kl«cevanja dolgoročnega progra-^Podarske stabilizacije v škof-^pbčini slabo izpolnjujejo. Slavne *i so bile opredeljene v progra-ieb< planem leta 1983, se še pogla-:repj * družbeni proizvod pada že '&to zapored, izvoz se sicer po-T" k, vendar je manjši od planira-°f !lla področju prestrukturiranja le i Varstva je bilo zelo malo nare-SP li kadrovska politika se ne pre< "inja in še vedno najlaže dobijo er l ^kvalificirani delavci, Alpeto-ni pripravil programa razvoja 'e*a, Iskra Široka potrošnja ni je &vila razvojne analize delovne fja j Racije, ni  narejen program o i> ^a turističnega gospodarstva, ne, 'alo je narejeno pri boljši orga-ka' '•ji občinske uprave ... Skratka, )itt« Halog ni uresničenih. Še naj-Iruf j« bilo narejenega na področju i il Strukture, zlasti pri izgradnji ) it J&skega omrežja in plinovoda.
e so tudi nekatere delovne or-jližf^cije. toa i,
alci *p je ocenil uresničevanje načr-f^ski izvršni svet, ki je predla-
Zdaj dela 300 delavcev
Na avtocesti Naklo—Ljubljana bodo prihodnji teden začeli ugra-jevati zaključni sloj asfalta — Na najbolj kritičnih odsekih delajo dežurne ekipe tudi ob sobotah in nedeljah
Kranj — Delavci Splošnega gradbenega podjetja Slovenijaceste Tehnika Ljubljana, ki je glavni izvajalec del na gradnji avtoceste Naklo—Ljubljana, hitijo z deli. Po prvotnem programu bi morala biti cesta dograjena že lani, vendar je nagajalo slabo vreme. Zato je bil med investitorjem — Skupnostjo za ceste Sloveni-
Na celotni trasi avtoceste od Naklega do Ljubljane so se v začetku tega tedna začeli pregledi cest in drugih objektov, ki so bili zaradi gradnje avtoceste tako ali drugače poškodovani. Najprej bodo pregledali poškodbe na regionalnih cestah, nato pa še v krajevnih skupnostih. Po pregledu in oceni škod bosta za popravilo ob celotni trasi poskrbeli Cestni podjetji Kranj in Ljubljana.
gre
niiii ?aj komisija za spremljanje ,jel sevanja načrta program pre-n l(i *'Črta iz njega, kar je že bilo na-)Sel ^ in vse tisto, kar je sicer zapisi 'Pa tega ni mogoče uresničiti. <oijiere s0 se namreč v zadnjih '^tih spremenile bolj, kot je bilo ^ predvidevati pri snovanju P&ma. Hkrati pa je treba dodati J?aloge, ki jih je nujno potrebno Pičiti za doseganje razvojnih ci-v občini.
* seji so tudi menili, da se poja-^rašanje, ali je delo komisij za ^Ijanje uresničevanja progra-V^iselno, saj ima to nalogo že iz-?svet. Komisije so bile pred dve-J^oma ustanovljene po vseh ob-^> vendar pa njihove pristojnosti bile opredeljene. Nikjer namreč *Pisano, kaj lahko naredi komito tudi vršni svet ali občinska "čina, če ugotovi, da določena ni bila uresničena oziroma, jji plovni organizaciji niso naredi-. a tesar, da bi nalogo opravili. Ali c|(h°. sprožijo postopek za ugota-Pjt:jte odgovornosti vodilnih in, če /Fe drugače, celo predlagajo pri-
ne   - uiugotc, ueiu picuioj
avi j ^Pravo? Zal je takšnih jpih nalog kar precej.
neures-
L. Bogataj
Tekmovanje klubov OZN
Zmage lesarske šole iz Ljubljane
Škofja Loka — Konec marca je bilo na Srednji družboslovno-jeziko-vni šoli Boris Ziherl republiško tekmovanje klubov OZN. Vse ekipe so bile dobro pripravljene, zato je bil boj za prvo mesto izenačen. Zmagala je ekipa Srednje lesarske šole iz Ljubljane, klub Srednje družboslovno-jezikovne-šole, organizator tekmovanja, je zasedel četrto mesto.
Klub OZN ima v Srednji družboslovno jezikovni šoli Boris Ziherl že dolgo tradicijo in je ena izmed najvidnejših dejavnosti te šole. Delo poteka razdeljeno po posameznih aktualnih področjih svetovne politike. Osnovna naloga članov je spremljanje svetovnih dogajanj, ki jih nato komentirajo na sestankih. Člani pogosto v pogovoru izrazijo svoja mnenja o kriznih žariščih v svetu. V okviru kluba so organizirana zanimiva predavanja, namenjena tudi drugim učencem, ki se jih, žal, ne udeležujejo.
Seveda ima klub tudi probleme. Glavna težava je, kako privabiti več dijakov v delo kluba. Upamo, da bo ta dejavnost ponovno zaživela v večjem obsegu.
M. Jagodic
je in izvajalcem — SGP Slovenijaceste Tehnika sklenjen dogovor, da je celoten objekt na odseku Naklo— Ljubljana treba končati do konca maja letos.
»Sprejeti dogovor temelji na predpostavki, da bomo tako v aprilu kot v maju imeli na voljo 20 delovnih dni,« pojasnjuje vodja projekta avtoceste inž. Jože Duhovnik. »Temu cilju smo prilagodili operativni in vse druge delovne programe. Če nam bo vreme kolikor toliko naklonjeno, nas ne bi smelo nič presenetiti. Zdaj dela na celotni trasi 300 delavcev po deset ur na dan. Na najbolj kritičnih mestih pa delajo dežurne ekipe tudi ob sobotah in nedeljah.«
»Kaj je treba še narediti, da bo cesta gotova?«
»Prihodnji teden bomo začeli ugrajevati zaključni oziroma obrab-ni sloj asfalta. Tako imenovani nosilni sloj asfalta (bitodrobir) pa mora biti na celotni trasi položen do konca aprila. Takoj po končanih asfaltnih delih bomo začeli ugrajevati tudi opremo: odbojne in varovalne ograje, urejati horizontalno in vertikalno signalizacijo in na celotnem odseku tudi 'klic v sili'. Do otvoritve avtoceste pa bomo ob trasi skušali urediti tudi vse poti, ki so bile med gradnjo avtoceste prekinjene ali celo ukinjene. Tako rekoč gotova je že tudi cestninska postaja Torovo. Treba jo je le še opremiti in dokončati nekatera notranja inštalacijska dela. Skratka, veliko bo odvisno od vremena. Po izteku roka ob koncu maja imamo sicer še nekaj teoretične časovne rezerve za reševanje v sili. Vendar se le v skrajnem primeru lahko zgodi, da bo promet po novi avtocesti stekel v začetku julija.«
A. Žalar
Vodja projekta avtoceste inž. Jože Duhovnik nam je na vprašanje, zakaj od Britofa proti priključku Kranj Vzhod ob sedanji trasi opravljajo dodatna zemeljska dela, povedal: »Podaljšani izkop na bodočem levem pasu avtoceste na odseku od objekta Kokra do priključka Kranj Vzhod delamo izključno zaradi sanacije po spremenjeni lokacijski dokumentaciji. Gre za zasutje prostora, kjer je bil tako imenovani stranski odvzem gramoza v priključku Kranj Vzhod.«
ira Radovljica
00 tisoč svobodnih dločitev
^Aadovljiška Almira spada med delovne organizacije, ki so L i/^ nas treba kovati v zvezde, smo le povprečno dobri, je
lani dobro dede j al njen di-
r Miro Rozman, ki ne mara visoko donečih besed. Vendar, kar je res, je ^miro omenjajo med tistimi delovnimi organizacijami, ki so imele lani a^enjskem nadpovprečne rezultate. Dodati velja, da njene izdelke žen-\ m * ^ODro Pozna, da je s kvaliteto in modnostjo Almira prodrla v svet. \       te^sti^ci radovljiške občine — mednje sodita še Sukno Zapuže in l !)v ne Bled — prav velikih razlik ni bilo. Zanimivejša od podatkov o lan-l Almirinem poslovanju je zato primerjava tekstilcev z gospodarstvom
I.  lllŠlrO nHni nO    T.ani  crv +olre+il/->i  jrviali   1 Q (;.rv^cWni  rlnln^ •» r\4 r, rim r-vr-i_
r (i Jjiške občine. Lani so tekstilci imeli 13,5-odstotni delež v celotnem pri-11 ilu radovljiškega gospodarstva, razpolagali so z 11,9-odstotnim deležem 6 ^nih sredstev, ustvarili so 16,4 odstotka dohodka in 21,7 odstotka čiste-' L°hodka, pri sredstvih za razširjeno reprodukcijo pa so dosegli kar ! i, .dstotni delež. Akumulativnost je bila v industriji 8-odstotna, v gostin-''j turizmu 4,5-odstotna, pri tekstilcih pa kar 23-odstotna, torej skoraj ' večja kot nasploh v industriji. To pove tudi številka 289, če akumula-^irnerjamo s povprečno uporabljenimi sredstvi. Številke vsekakor ne bojejo komentarja, saj so same dovolj zgovorne.
i I
Samo po sebi se zastavlja vpra-at> kako vam je uspelo doseči /.Ja Vprečne rezultate. V čem je
0 ^skrivnost?
j, J^b za obstoj, za uspeh. Predli bf Pa to, da se zanj bori širok H |n,ljudi po tozdih, sloni na veliko
1 o^deh kot nekdaj. Delavci se za-$0, da je tovarna njihova seda-
in bodočnost, spoznali so, da j j".0 Usodo v svojih rokah. 750-član-«plovni kolektiv Almire dosega
*^°nierno kvaliteto. Veliko seve-j£°ttieni to, da imamo dobro obli-,(y ^3e, toda veliko ne bi pomenilo,
i Proizvodnji ne bi dosegli ustrez-
ifalitete.«
I^irinega uspeha ni moč izraziti \X v številkah in denarju, radi ^arjate kulturo oblačenja.
S JMi[0acanke redno kupujejo naše j r*e, naše delavke iz ostankov do-carede marsikaj lepega. Tekstil-t?arevamo v svojo okolico, kroji-L^ulturo oblačenja, ki poraja sa-Pvest, sproščenost. Dajemo torej trojemu kraju, kar je za turisti-L^aje v naši okolici posebej po-T^ho. Našim ženskam ni treba
občudovati oblačil v tujih modnih revijah, lahko jih kupijo doma. Ni jim treba skrivoma občudovati tujk, ki se sprehajajo po Bledu. Oblečene so lahko prav tako lepo.«
Kako vam uspeva dosegati kvaliteto in modnost, s katero ste prodrli v svet?
»Smo zelo kritični do sebe, če bi nas kdo poslušal, bi včasih dejal, da se prepiramo. Vendar ni tako, veliko in nenehno se pogovarjamo, razčiščujemo stvari, poslušamo različna mnenja, predloge. Naše odločitve široko demokratične, pri oblikovanju izdelkov sodeluje zelo širok krog ljudi. Le tako je moč doseči kvaliteto, osebna prizadevnost je ključ profesionalnega odnosa do dela.«
Kakšna je pri tem Vloga direktorja?
»Imam predvsem vlogo animator-ja na vseh področjih. Mislim, da je funkcija direktorja predvsem v tem, da spodbuja ustvarjalnost, reševanje problemov, iskanja novih rešitev, seveda poleg tega, da je strokovno podkovan in dobro.obveščen. Spodbujati je treba seveda predvsem iskanja
Sita in lopate so zamenjali sodobni stroji
Kranj — Exoterm sodi med tiste kranjske delovne organizacije, ki zadnja leta dobršen del svojih sredstev namenjajo v posodabljanje tehnologije, izboljševanje razmer za delo ter obenem večanje produktivnosti. Še pred desetimi leti so njihovi delavci imeli v rokah ^ pretežno lopate in sita, zdaj pa upravljajo s stroji. Seveda še ni tako, da bi v vseh obratih samo pritiskali na gumbe sodobnih strojev, saj se ponekod še dela po starem z več ročnega dela. V enem delu hale pa delavec že lahko upravlja z modernim strojem enak postopek.
Denar, vložen v prestrukturiranje proizvodnje v zadnjih letih, je že lani pokazal učinke, še več pa pričakujejo letos. Od 440 milijonov din lani ustvarjenega dohodka so kar 58 odstotkov lahko namenili za akumulacijo, nekajkrat več kot leto prej. Okoli 150 zaposlenih je lani prejemalo poprečne osebne dohodke v višini 35.000 din, letos pa predvidevajo povečanje na 55.000 din. Že prvi letošnji tromesečni kazalci gospodarjenja kažejo, da lahko tako kot lani tudi letos pričakujejo nadpoprečno dobro gospodarjenje. Kje so vzroki?
»Začeli so že pred leti, ko smo se odločili za drobilnico ferolegur, česar drugje v Jugoslaviji niso imeli. To je bil dober posel, tudi izvozno uspešen. Zdaj so se sicer razmere že spremenile, saj se s predelavo ferolegur ukvarjajo že sami proizvajalci pa tudi količinsko se je proizvodnja nekoliko zmanjšala,« je povedal direktor, dipl. ing. Mirko Mali. Vendar so imeli v Exotermu pripravljeno že drugo železo v ognju — kot edini pri nas so začeli izdelovati aluminijev prah, ki so ga potrebovali za lastno proizvodnjo, za ostanek so poiskali kupce pri nas, del pa so izvozili. Že letos se pripravljajo za novo področje — keramiko, to je izlivke iz staljenega kremena, ki jih zdaj uvažamo.
»Mislim, da imata pri dobrih rezultatih gospodarjenja v Exotermu največji pomen delež vloženega dela, kar smo dosegli z nenehnim posodabljanjem, velike prihranke pa nam prinaša tudi zamenjevanje uvoženih surovin z domačimi. Zdaj manj kot 10 odstotkov surovin dobimo iz uvoza«, pravi ing. Mali.
V Exotermu so obrati pravzaprav nenehno gradbišče. V obratu izolirnih materialov so pred štirimi leti kupili nov stroj, lani montirali
še enega, letos pa nameravajo modernizirati še preostali del proizvodnje v tem obratu. Posodobili so tudi talilne peči, zgradili skladišče vnetljivih materialov itd. Prihranke iščejo še na druge načine: letos so, na primer, zaključili investicijo, s katero bodo ponovno lahko uporabili toploto iz odpadnih dimnih plinov.
Ob nenehnem posodabljanju proizvodnje in prizadevanju za kar največjo produktivnost ne pozabljajo tudi na delovne razmere. V Exotermu ni mogoče nositi bele halje. Prah je še vedno nadloga in predvsem tam, kjer delajo še po stari tehnologiji, je treba nositi tudi zaščitne maske. Kljub temu pa so spremembe hitre in očitne. To dobro vedo tudi vsi zaposleni. Flulr^ tuacija v proizvodnji se je, potem ko je bila vsa leta izredna, znižala na minimum, izboljšala se je delovna disciplina, zmanjšala bolniška odsotnost, povečalo se je prizadevanje, da bo več narejenega. Zato tudi ni nenavadno, če lahko delavec v proizvodnji z izmenskim delom zasluži tudi med 50.000 in 60.000 din. Čeprav so še pred leti imeli probleme s slabo izrabo delovnega časa, pa se zdaj dogaja, da nekateri začno delati, še preden mine odmor za malico.
In kako naprej? Še naprej bodo posodabljali proizvodnjo. Število delavcev bo ostalo približno enako kot je zdaj. Ko bo v naslednjih letih dograjen nov obrat keramike, pa bodo zanj rabili tudi drugačno, boljšo izobrazbeno strukturo. Izboljševali bodo dolga leta dokaj zanemarjeni družbeni standard. Koraka nazaj pravzaprav ne bi smelo več biti: če si je Exoterm v težkih splošnih razmerah gospodarjenja znal zagotoviti nenehno uspešno gospodarsko rast, potem tudi za naprej ni razlogov za negotovost.
L. M.
originalne poti, da ne silimo v gnečo, temveč iščemo svoj prostor, tam, kjer je ni.
Dodal bi rad še to, da družbenopolitične organizacije v naši tovarni »vnaprej« ne podpirajo poslovodnih delavcev, temveč znajo ločevati, kaj je miting in kaj reševanje problemov, zato delavci njihovo delovanje občutijo.«
Almira je s svojimi izdelki prodrla v svet. Kakšen je bil lanski izvoz?
Izvoz je pogojen z večimi omejitvami, kot so tehnološka opremljenost, z možnostjo reproverige, ne nazadnje pa tudi z ljudmi, ki to delajo. Za izvoz smo lani veliko naredili, na tuje smo prodali 46 odstotkov izdelkov. V dolarjih smo izvoz povečali za 39 odstotkov, dosegli smo 32 odstotkov višje izvozne cene; nekaj z drugačnimi izdelki, nekaj z njihovo kvaliteto. V sestavi prihodka ves denar seveda ni enako vreden, ne kroji ga seveda samo cena izdelkov.
Takoimenovan je tekstilne storitve so postale tarča najrazličnejših ocen, tudi grajanj.
»Niso tako slaba stvar, ker je pri njih moč doseči boljše cene, ker gre za različne trge. Klasični izvoz je običajna prodaja velikim trgovskim organizacijam, ki imajo ceno določeno in kvaliteta ni najbolj pomembna. Storitve pa pomenijo stik naših delavcev z razvitejšo Evropo, z njihovo tehnologijo. Pri storitvah imamo upogled v njihovo tehnologijo, učimo se.«
Kako je s surovinami?
»Z njimi je pri nas težko. Takore-koč ni specializiranega izdelovalca pletilne preje, ki bi ponujala širok izbor izdelkov, kar je v svetu običajno. Le Pazinka iz Pazina je izdelovalec naše surovine, ki hkrati ni naša konkurenca. Vsi ostali imajo v svoji sestavi tudi izdelovanje pletenin. Zato" smo prisiljeni, da začnemo izdelovati tudi prejo. IBI iz Kranja narri je pomagal s posebnim sukalnim strojem. Ker bomo sami sukali in predli, si bomo zagotovili boljšo in cenejšo prejo kot zdaj.«
Letos kandidirate za mednarodno posojilo IFC?
»Že večkrat smo, vendar nismo dobili podpore, dobili so jo orecej slab-
ši od nas. Zdaj so se merila zaostrila. S tem posojilom bi radi prenovili tehnologijo. V naši stroki se je namreč v zadnjih petih letih marsikaj zgodilo. Ne obljubljamo nemogočih stvari, z novo opremo bomo skušali ujeti korak s svetom, ki seveda ne čaka na nas. S pomočjo tega posojila bomo odpravili delovno intenzivne postopke, povečali proizvodnjo za 20 odstotkov in smotrneje uporabljali surovine. Ne bo veliko breme, ne predstavlja velikega tveganja, saj bo angažiral tri četrtine sredstev amortizacije.«
Za obleko imamo vse manj denarja. Se vam kaj zatika pri prodaji?
»Naše kolekcije so vselej prodane, v prodajalnah ni zalog. Seveda to ni tako preprosto, vsaka kolekcija posebej mora biti sestavljena z veliko mero posluha za trenutne razmere. Ne sme hitro poiti, ne sme ostajati, prava presoja je silno pomembna, saj učinku je tudi psihološko. Dvakrat na leto se moramo potrjevati, v svetu velja, da se dvakrat zapored ne smeš zmotiti, saj zaradi dveh neuspešnih kolekcij lahko zapreš tovarno. O naših izdelkih vsako leto odloča 600 tisoč kupcev povsem svobodno, saj niso nekaj, kar neobhodno potrebuješ. Med njimi pa je 282 tisoč tujcev, ocena domačega in tujega kupca je torej enako pomembna.«
Zanimiva poteza Almire je bila ureditev gradu Grimšče pri Bledu. Kaj se zdaj dogaja tam?
»Ureditev Grimšč je spodbudila Gospodarska zbornica Slovenije, ki nam je dala podporo. Manj pa smo jo imeli v svojem okolju. Dokler se zanje nihče ni zanimal, je bilo vse v redu, ko pa smo začeli, smo doživljali napade. Grimšče so bile zamišljene kot center ročnega in umetno obrtnega oblikovanja pletenin, ki naj bi opravljal tudi vlogo razvoja tekstilnih izdelkov. Skozi eksperimentalne postopke naj bi pospeševal to vejo drobnega gospodarstva. Vsega, kar želimo, še nismo dosegli, vendar pa se Grimšče že same vzdržujejo. Priznanj je tudi že nekaj, med njimi Prešernova nagrada. Prihajajo ponaročila iz Amerike. Vsekakor pa je velik animator ročnega pletenja in prav zdaj začenja z drugo
akcijo. K živahnejšemu utripu bodo prispevale poroke, ki se bodo tam začele 1. junija. Prostori so urejeni v poročno dvorano, na Bledu pa se letno poroči 350 parov.«
Za Almiro bi bila verjetno zelo devizna prodaja na Bledu?
»Poskusili smo že, z odobravanjem republiških dejavnikov. Prodajati smo začeli ob pol štirih popoldne, ob sedmih je že interveniral odgovorni funkcionar iz Beograda. Devizne prodajalne niso nikakršna posebnost, poznajo jih na zahodu in na vzhodu. Park ima 1.500 takšnih prodajaln, med njimi je 500 japonskih. Devizna prodaja bo zanimiva posebej za tovarniške prodajalne, ker bodo lahko dajale popust, saj bodo cene razbremenjene številnih dajatev. Račun pokaže, da se zaradi provizij, carinskih dajatev in maloprodajnih marž cena od 100 dinarjev poveča na 297. Tuji kupec za naš izdelek torej plača skoraj dvakrat več kot v naši prodajalni.«
M. Volčjak
Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n. sol o. Delovna skupnost skupnih služb — odbor za kadrovske in družbene zadeve
objavlja prosta dela "in naloge
STRUŽENJE V MEHANIČNI DELAVNICI
Pogoji:
3-letna srednja šola za poklic strugar in tri leta izkušenj. Za opravljanje del je določeno  dvomesečno poizkusno delo.
Prijave z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije v roku 8 dni po objavi.
GLAS 4 STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
Krajevna skupnost Stara Loka-Podlubnik
Velika pripravljenost za skupne akcije
Krajani vasi Pevno se bodo v nedeljo na referendumu odločali o samoprispevku in prostovoljnem delu za asfaltiranje krajevne ceste
ŠKOFJA LOKA — Prihodnji teden, v torek, imamo v krajevni skupnosti volilno sejo skupščine krajevne skupnosti. Izteka se namreč mandat. Ob tej priložnosti bi se radi krajanom v krajevni skupnosti, ki so kakorkoli sodelovali pri najrazličnejših skupnih akcijah, zahvalili za njihovo pripravljenost in delo. Veliko smo naredili, nekatere akcije so prav zdaj v teku in marsikaj nas še čaka. Vsega tega pa ne bi zmogli, če ne bi bilo tolikšne zavzetosti krajanov.« Tako so nam med nedavnim obiskom razlagali predsednik skupščine krajevne skupnosti Ivo Berčič, predsednik sveta Jože Bergant in predsednik komisije za izgradnjo komunalnih objektov Stane Porenta.
Krajevna skupnost Stara Loka-Podlubnik je bila ustanovljena pred šestimi leti. Takrat so v Škofji Loki iz ene nastale štiri krajevne skupnosti. Stara Loka-Podlubnik je danes s 4800 prebivalci največja krajevna skupnost v škofjeloški občini. Združuje dve urbanizirano urejeni naselji — Podlubnik in Groharjevo naselje — ter deset vasi: Binkelj, Crn-grob, Križno goro, Moškrin, Papirnico, Pevno, Staro Loko, Trnje, Vešter in Virlog. V obeh urbanizirano urejenih naseljih živi največ prebivalcev; v Podlubniku kar 3200.
»Že po sestavu prebivalcev smo zelo zanimiva krajevna skupnost. Medtem ko so ljudje v obeh urbanih naseljih v glavnem zaposleni, se po vaseh pretežno ukvarjajo s kmetijstvom. Vendar nam je uspelo, da smo v zadnjem obdobju krajane na območju celotne krajevne skupnosti nekako povezali in naloge, ki smo si jih zadali, uspešno rešujemo,« ugotavlja predsednik skupščine krajevne skupnosti Ivo Berčič.
Predsednik sveta Jože Bergant meni, da bi morali narediti korak naprej pri povezovanju in sodelovanju med krajevno skupnostjo in združenim delom, v katerem so zaposleni njihovi krajani. »Pogrešamo namreč takšno enotno in skupno delovanje, kakršno je, na primer, v Železnikih. Vsi v kraju vedo, kaj hočejo in skupno uresničujejo cilje. Pri nas, posebno po vaseh je tako, krajani predvsem s prostovoljnim delom in prispevkom ter z veliko truda nadomeščajo razliko, ki je potrebna za dosego cilja.«
Ena največjih akcij v krajevni skupnosti v zadnjem obdobju je bila asfaltiranje ceste od Groharjevega naselja do križišča cest za Pevno in Crngrob. Pred dvema letoma so za to akcijo krajani vasi Pevno in Papirnice prispevali dober milijon dinarjev in naredili precej prostovoljnih delovnih ur.
PETEK/12. APRIlAl
ČRTOMIR ZOREČ
Ivo Berčič, predsednik skupščine krajevne skupnosti
»Od večjih delovnih akcij pa moramo omeniti še izgradnjo vodovoda v vasi Crngrob in na Križni gori,« pravi predsednik komisije za izgradnjo komunalnih objektov Stane Porenta. »Predračun za vodovod v Crn-grobu je bil 3,6 milijona dinarjev, na Križni gori pa 6 milijonov. Za oba vodovoda smo skupaj dobili 2,2 milijona dinarjev. Vse ostalo bodo prispevali in naredili krajani sami. Oba vodovoda pa bosta zgrajena junija letos.«
Velika akcija za ureditev kanalizacije poteka tudi v vasi Vešter. Predračun je lani znašal 6 milijonov dinarjev. Krajevna skupnost bo dala 800 tisoč dinarjev. Občani so zbrali 500 tisoč, vse drugo bodo naredili sami.
Stane Porenta, predsednik komisije za izgradnjo komunalnih objektov
odločili, da bi tako čim hitreje uresničili to nalogo in da bi bil tudi prispevek enakomerno porazdeljen. Po predračunu bodo dela veljala 7,2 milijona dinarjev. 17 hiš naj bi zbralo 1,5 milijona dinarjev, celotno akcijo, v kateri bo potrebnega precej prostovoljnega dela, pa bo vodil gradbeni odbor, katerega predsednik je Niko Jelovčan. Čeprav gre za veliko nalogo, so v krajevni skupnosti prepričani, da se bodo krajani vasi Pevno v nedeljo na referendumu odločili zanjo.
A. Žalar
Srečanje
na Primskovem
Primskovo — Krajevna organizacija Rdečega križa na Primskovem pripravlja tudi letos srečanje starejših krajanov in invalidov. Srečanje bo v soboto, 13. aprila, ob 16. uri v Zadružnem domu na Primskovem. Takšno srečanje so na Primskovem prvič pripravili lani. Ker se je izkazalo kot dobro, se je krajevna organizacija Rdečega križa odločila, da bodo odslej srečanja tradicionalna. Jutrišnje srečanje bo še posebej slovesno, saj se bodo na njem spomnili tudi 40. obletnice osvob6ditve. Za dobro voljo bo igral narodno-zabavni ansambel iz Bele krajine, organizator pa pripravlja tudi družabne igre. Krajevna organizacija je na prireditev vabila z vabili. Če je mogoče koga prezrla, se opravičuje in ga prek Gorenjskega glasa vabi na prireditev. Organizatorji se za pomoč zahvaljujejo zasebnim obrtnikom in delovnim organizacijam, ki so pomagali pri organizaciji.
Prometna tekmovanja
Jože Bergant, predsednik sveta kra- SOlaTJCV jevne skupnosti
DELFIN
vam nudi bogato izbiro
SVEŽIH
IN ZAMRZNJENIH RIB
»Zadali smo si tudi palogo, da Križno goro povežemo s telefonom. Napeljati ga nameravamo z Bukovice v Selški dolini prek Praprotnega na Križno goro. Krajani bodo sami pripravili in postavili okrog 140 drogov. To nalogo bi radi uresničili še letos, vendar za zdaj slabo kaže.«
Še bi lahko naštevali posamezna dela in naloge, ki so se jih lotevali in tudi uspešno uresničili. Vendar omenimo le nalogo, o kateri se bodo odločali krajani vasi Pevno v nedeljo.
V krajevni skupnosti so se namreč odločili, da razpišejo referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za asfaltiranje ceste Groharjevo naselje—Pevno od križišča za Crngrob do vasi Pevno. Za referendum so se
^•r) TOBAČNA LJUBLJANA
TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA
TOZD Tobak, n. sub. o. Ljubljana, Tobačna ulica 5 »
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. PRODAJALCA
za prodajalno v Kranjski gori
Pogoji: — šola za prodajalce,
— 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni,
— delo je za nedoločen čas.
2. PRODAJALCA
za prodajalno na Jesenicah
Pogoji: — šola za prodajalce,
— 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni,
— delo je za nedoločen čas.
3. PRODAJALCA
za prodajalno na Jesenicah
Pogoji: — šola za prodajalce,
— 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni,
— delo je za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta).
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na organizacijsko enoto Jesenice, Cesta na Golico 10 C, v roku 8 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili pisno v 30 dneh po sprejemu sklepa komisije za delovna razmerja.
škof ja Loka, Kranj — Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri škofjeloški občinski skupščini je priredil v soboto, 6. aprila 1985, občinsko šolsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Tekmovanje je potekalo v osnovni šoli Ivan Tavčar v Gorenji vasi in po ulicah tega kraja.
Na tekmovanju se je zbralo 40 učencev od petih do osmih razredov iz osnovnih šol Peter Kavčič v Škofji Loki, Cvetko Golar na Trati, Prešernove brigade v Železnikih, Ivan Tavčar v Gorenji vasi in Padli prvoborci v Žireh ter 8 dijakov iz srednje kovinarske in cestnoprometne šole v Škofji Loki. Pisni del tekmovanja je nekaterim ekipam povzročal nekoliko težav, saj nekatere šole namenjajo premalo pozornosti poznavanju cestno prometnih predpisov. Tekmovalci so se bolje izkazali v spretno-stni vožnji po poligonu na šolskem igrišču in ocenjevalni vožnji po ulicah Gorenje vasi.
V starejši skupini osnovnošolcev je bila najuspešnejša ekipa škofjeloške šole Peter Kavčič, med mlajšimi pa je zmagala ekipa osnovne šole iz Gorenje vasi. Najboljši so bili tudi posamezniki iz teh šol: v starejši skupini Jure Miklavc iz Škofje Loke in v mlajši skupini Aleš Debeljak iz Gorenje vasi.
Občinska prometna tekmovanja šolarjev se te dni vrste tudi drugod na Gorenjskem. Kot so nam sporočili iz Kranja, bo tamkajšnji svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izvedel tekmovanje to soboto, 13. aprila 1985, v osnovni šoli Stane Žagar v Kranju. Tod se bodo ob 8. uri zbrale najboljše ekipe z izbirnih tekmovanj, na katerih je sodelovalo približno osem tisoč osnovnošolcev iz kranjske občine. Najuspešnejše ekipe z občinskih tekmovanj bodo pomerile svoje znanje na republiškem tekmovanju Kaj veš o prometu, ki bo 20. aprila letos v Titovem Velenju.
S. Saje
PO PREŠERNOVIH STOPINJA1
V KRANJ uit
(15. zapis)
Na drugi strani ulice, danes Tavčarjeve št. 2, po katastru Mesto št. 178, stoji hiša, ki je bila v Prešernovih kranjskih dneh dom krojača Mihaela Pučnika (1818—1913). Mojster se je priselil v Kranj iz Slovenske Bistrice in se tu poročil z vdovo Marijo Ullric-hovo, lastnico te hiše.
Da bi Pučnik sešil kako obleko za Prešerna, ni dognano. Pesnik je že iz Ljubljane prinesel kar drago garderobo, za katero je tamkajšnji krojač Kat-tauer ob zapuščinski razpravi prijavil kot upnik kar lep znesek 90 goldinarjev in 53 krajcarjev.
Pač pa je sosed — krojač Mihael Pučnik — napravil za Prešerna šivano čepico iz blaga »s šildom«. Po zapisani pripovedi samega Pučnika zvemo, da je izdelal čepico natanko po pesnikovih željah, navodilih in meri. Model zanjo je hranil še Mihaelov sin Konrad Pučnik in po njem, po naročilu Toma Zupana, napravil novo čepico, prav tako, kakršno je pesnik nekoč tako rad nosil.
Torej govorica o cilindru, ki naj bi ga Prešeren dosledno nosil na vseh svojih poteh izven doma, le ne bo držala — vsaj za kranjsko pesnikovo življenjsko obdobje ne. Njegova nečakinja Marijana Vovkova (1838—1909), ki je stanovala pri svojem stricu pozimi leta 1847 in pomladi 1848, vsega skupaj kakih šest mesecev, povsem trdno pripoveduje, da »so dohtar skoro vedno imeli na glavi to čepico. In so tudi ven šli v njej, prav do Gašteja«. Ko so Marijani leta 1907 pokazali novo sešito čepico, ki jo je po očetovem izvirnem modelu napravil sin Konrad, je vzkliknila: »Prav taka je bila stričeva, le nekoliko bolj potlačena na vrhu.«
Dobri stari Tomo Zupan je hotel v svojem prekipevajočem prešernolju-blju naročiti kar nekaj sto takih »Prešernovih čepic s ščitkom«. Menil je, da jih bo rodoljubna slovenska mladina rada nosila. Toda izbruh prve svetovne vojne je Zupanov načrt preprečil. Čepica, danes bi rekli »prototip«, se je nekje izgubila. Škoda!
Pa stopimo sedaj še dalje po ozki, današnji Tavčarjevi ulici, do hiše številka 7, po katastru Mesto št. 157. Tu je v letih 1844—1890 živel in koval Franc Gogala. Prešerna je dobro poznal in se z njim večkrat prijateljsko pogovarjal. Tudi v času pesnikove bolezni je kovač morda obiskoval svojega bolnega prijatelja. Gogala je bil tisti gostilniški gost, ki je Jalenkovi pomagal ob prenagljenem Prešernovem obupnem dejanju, ko seje hotel znebiti življenja teže.
Gogala pa je bil tudi ena od prič pri sežiganju pesnikove literaturne zapuščine. Vneto je trdil, da so zgorele le »pohujšljive in take proti veri bukve«, ne pa rokopisi. In še to: Gogala je bil eden od možakov, ki so nosili na pokopališče krsto z mrtvim Prešernom.
Pri paberkovanju za še živečimi pričevanji na pesnikova leta v Kranju naletimo pri nekaterih Starejših prebivalcih na že skoraj ugasel spomin, ki nam posreduje le kako drobtinico, kaj majhnega, za nekatere ljudi že kar ne-
PISMA BRALCEU
ALI SE NE SMEMO NIKJER IGRATI?
Osem do devetumo sedenje otroke v podaljšanem bivanju utrudi, zato jim ga skušamo olajšati z oddihom na prostem. Moji prvošolci so najraje na travniku, saj se na asfaltu ne morejo valjati po tleh, pa tudi manj prijetno je kot na travi. Torej smo se on-dan odpravili na travnik na Huje, kjer smo se pozimi dostikrat sankali. A nismo bili dolgo. S travnika nas je pregnala neka ženska, Češ, da na njeni zemlji, za katero plačuje davek, nimamo kaj početi.
Odšli smo na zelenico v Vreč-kovi ulici, na kateri stoji nekaj igral za otroke. Prvošolčki se niso mogli sprostiti ob nogometu, kajti iz bloka je prišla namrščena ženska in nas nagnala z zelenice hišnega sveta.
Poparjena sem se s skupino se-demletnikov vračala v zatohlo učilnico. Otroci so me potrti spraševali: »Tovarišica, ali se res ne smemo nikjer igrati?« Nato smo odšli na travnik pred šolo, kjer smo prejšnji teden postavili majhen čebeljnjak, vendar je še dovolj prostora za nekaj poska-kujočih nog. Vendar so nas tudi od tod pregnali. Tovarišica pomočnica je sporočila, da se na šolskem travniku ne smemo več igrati. Če hočemo, gremo sicer lahko zadaj za šolo, a tam je senca.
Čudno! Vzgajamo v duhu »nazaj k naravi«, pri tem pa nam je trava, nič lepa in negovana, več vredna kot trideset nasmejanih otroških obrazov. Marta
ftADC
J 'ttiane
Jakob Jalen (1808—1871), gost^ ^ d in pesnikov prijatelj iitev pomembnega. A vendar nam & Ijske biti tudi te iveri dragocene, saj P april temi stoterimi majhnimi pripov«1 ključi nji oblikujemo vedno bolj aov tia G Prešernovo podobo v svojih srcih- ^Ve q
Naj posredujem še tole, do ne<? j le malo znano drobno zgodbico, k* ^sue povedal star Kranjčan, pesniki ^ dobnik, svojemu vnuku.
V Prešernovem času sta imeW i sarsko obrt v mestu Ignac in Iv«j mi, oče in sin. Mesarija je bila v i ni že več rodov, kot je bilo tedaj • jy b drugimi obrtmi in rokodelstvi. T* ^ške je držala pekovska obrt KumJ"' *unj barvarska Pirčevih, kamnoseki *j to, ot Puharji, nožarsko obrt je imela ^ Toi na Engelman in podobno.
Ignac Šumi je umrl že leta 1^ njim ie prevzel mesarijo njeg< Ivan. Sele leta 1927 je prešla ot Janeza Jezerska. Še sedaj je v mesnica.
Semkaj, v to hišo, ki ima daneSl^"^ co Cankarjeva ulica št. 11 (po ka« W*™ Mesto št. 11), je ob petkih zjutraj« ' n' vodila pot našega doktorja. KerJ ft i°t teh dneh pri mesarjevih klali, s" S*l-kupcem na voljo res sveža jetrcft *to šeren je vsakič dobil od mesarja > ^epi ja zavitek. Menda ni vprašal, kol* *eše za jetrca dolžan, dobrosrčni mojs* *eds tudi ni nič rekel o denarju. Vse j*' Jjfci ( kalo po neki skrivni simpatiji. ^enk
Tudi iz tega primera lahko sF'ten, mo, kako so ljudje v Kranju imel', šerna prav po človeško radi in ' , ?SD spoštovali. Vedeli so, da ni denar« **m razdeli vse, kar ima; in da je že D ^ ! Gotovo ni res, da bi se stari Kra« *aja tedaj posmihali svojemu, resda v »tn j ko čudaškemu soobčanu, ki pa j?, J*do v sebi tako zlato srce. Moral je bJ* too ( nesramen puhjoglavec, ki se do * *na ga moža ni znal dostojno vesti.' ).45 pa je bilo v vseh časih in jih je tU ^ danes precej. V svoji domišljavi* ^ nosti ne morejo razumeti resnic11 veške veličine.
Kam je Prešeren nesel jetrcj ^___
moremo vedeti. Morda domov, W je pripravila Katra, ali pa kal* gam, da mu jih ocvro. Morala so $ l\g redno prijati, ko dobro vemo, da druge jedi ni dosti menil. ^ ^
Slaba napetostT ( Zgornjem Lon$
Vaščani Zgornjega Loma pri f>Ss, ču imajo težave s slabo nape^j Hja električne energije. Dogaja se," \Q napetost tako nizka, da ljudje ne lv0t rejo uporabljati električnih af u^. tov. Najpogosteje v primerih, k° |je v bližini vključi žago ali podobe? čan porabnik elektrike. Najveći ft^ zave imajo seveda oddaljene hi'
Tako Zgornji kot Spodnji Loj ka od začetka napaja zasebna ^ qq elektrarna Gaberc, ki je takoJ'' olj edinstvena pri nas, edinstvena v si pogledu, da mala vodna elektf%r napaja okoliško naselje. Gabe' ^ pred leti naprave posodobil in, 'o^ dal zagotovilo, da je sposoben; l(0 brez težav napajati še najmanj let. S posodobitvijo so vzpostav1^ k di pararelno obratovanje Gabei; ^ elektrarne   z elektroenergetik omrežjem. Do Spodnjega Lotf'i,j, pripeljali električni vod in po$* razdelilno transformatorsko po^ Vi Ko ima Gaberc viške elek^ i^j energije, jo lahko oddaja v om^ b z napetostjo pa v Spodnjem K [- \ nimajo težav. Da bi odpravili te? 1^ bi morali napetost transformiraj w. di v Zgornjem Lomu, kjer so ^ ^ di do posameznih hiš že dotraj^Tl* bi jih morali ojačati. *t
Problem je seveda zapleten- ^ ne gre za naprave Elektra ske, temveč sodijo k elektrarni i, bere. Na nedavnem zasedanju ^ Ij. ščine energetske skupnosti ske ga je sprožil delegat tržišč jf varne Peko. Sklenili so, da se (, sestali s predstavniki Elektra tv renjske in tržiškega izvršnega * ^ ter se dogovorili o rešitvi Pr0^ *il in poročali na prihodnji seji, k* k storili. . i! ,t
M-' H to
12. APRILA 1985
KULTURA
.5. stran (mmmsgsmsiLAS
J UlTURNI KOLEDAR
SENICE — Dramski odsek Svoboda France Mencinger rnik—Koroška Bela vas vabi stno uprizoritev Črne magi-i bo v soboto, 13. aprila, ob 20. I delavskem domu na Javor-Prva ponovitev bo v nede-U. aprila, ob 20. uri prav tako Javorniku v delavskem domu. i V razstavnem salonu Dolik esenicah bo v petek, 12. apri-ob 18. uri otvoritev likovnih gorenjskih likovnih ustvar-v. Razstava bo odprta do aprila.
MDOVLJICA - V Domu Joža ^j, J^ana v Bohinjski Bistrici bo ' 15. do 17. aprila zaključna pri-flitev Naša beseda 85 na Go-^ tyskem. Spored: v ponedeljek, I '-aprila, bo ob 11. uri otvoritev ve5Ujučne prireditve Naša beseda
oP
ed 4ve dr. Janeza Mencingerja » Bohinjska Bistrica ter fotona, kfske razstave OŠ. A. T. Lin-'fta Radovljica, ob 11.30 bo na-el» ftPil gledališko glasbeni krožek v»l WD OŠ. A. T. Linharta Rado-vd Pca s predstavo Butalci, ob j * '-30 bo predstava pionirske gle-r«l Uiške skupine DPD Svoboda fl* bhinjska Bela Mali strah Bav — i * to, ob 16. uri se bo DPD Svobo-a<,|V Tomaž Godec Bohinjska Bi-„pica predstavilo z delom Marja-Marinca Krasen cirkus, ob Uri pa bo nastopilo DPD Svo-
fta Gorenjskem in likovne raz-
jj Predoslje z igro Eva se bo •dila jutri. V torek, 16. aprila, bo jS| 1 9.30 nastopilo Mladinsko gle-a« S^če Tržič — Podmladek na jf I heroja Bračiča z igro Jeana r s ftriota Vzorni soprog, ob 10.30 se so0 GLG Kranj - Gledališče čez cfc *sto predstavilo z delom Zgodba a S 'Neprijetnem obisku, ob 11.30 bo ol* ^ešernovo gledališče Kranj j s* Odstavilo igro Erika Vossa Ple-3elyi Osliček in ob 16. uri delo *knke Goljevšček Čudežni ka-^n, ob 19.30 pa bo nastopila
i i jjasbena mladina Tržič s kitar-.rd^m duetom in Recitatorski kro-J^k SKD Srednje kovinarsko-a^njarske šole Domžale z recita-nT^ poezije Srečka Kosovela. V
«do, 17. aprila, bo Kulturno dru-
Jii S OŠ. Žirovnica uprizorilo delo ^«a Malika Žogica-nogica, ob •45 pa bo gledališki krožek a^D OŠ. Venclja Perka Domžale *n< ^stopil s predstavo Leopolda ^hodolčana   Figole-fagole, ob
>7^a Grafenauer:
13. uri pa bo Dramska selekcija mladih iz Trzina nastopila z delom Kraljevi smetanovi kolački, ob 16. ali 20. uri pa bo Gledališče Tone Čufar Jesenice nastopilo s pesnitvijo Franceta Prešerna Krst pri Savici in delom GarriCk-Smole Vrh, ob 18. uri pa bo okrogla miza na temo Ustvarjalna iskanja mentorjev in njihovih mladih sodelavcev gledališčni-kov. Pogovor bo vodila Darka Čeh.
TRŽIČ — Drevi ob 18. uri bo v paviljonu NOB v Tržiču otvoritev razstave likovnih del Milana Pi-klja. Razstava bo odprta do 6. maja.
KRANJ — V galeriji Prešernove hiše si lahko ogledate faksimi-lirane risbe italijanskih mojstrov Berlinskega grafičnega kabineta, v kleti pa Mapo risb Zlate Vola-rič.
V galeriji Mestne hiše so na ogled risbe in objekti slikarja Izidorja Jalovca, v Mali galeriji in Stebriščni dvorani pa se predstavljajo mladi umetniki iz avstrijske Štajerske, katerih dela je posredoval Avstrijski kulturni institut iz Zagreba.
KRANJ — Prešernovno gleda-hšče bo 12. aprila ob 15. uri uprizorilo delo E. Vossa Plešoči osliček, 15. aprila ob 16. uri in 16. aprila bo 19.30 uri pa delo A. Goljevšček Zelena je moja dolina. 17. in 18. aprila bo Prešernovo gledališče gostovalo z delom Zelena je moja dolina na Jesenicah ob 16. in 19.30 uri. 17., 18. in 19. aprila pa bo v Prešernovem gledališču gostovalo SLG Celje s predstavo Amadeus. 19. aprila pa bo Prešernovo gledališče gostovalo v Celju s predstavo Zelena je moja dolina.
CERKLJE, BREZJE--Kul
turno umetniško društvo Matija Valjavec iz Preddvora bo v soboto, 13. aprila, nastopilo s komedijo Nikole Mancarija Naši ljubljeni otroci v zadružnem domu v Cerkljah ob 19.30 uri, v nedeljo, 14. aprila, pa ob 17. uri na Brezjah v domu družbenih organizacij.
ŠKOFJA LOKA - V petek, 12. aprila, bo v knjižnici Ivana Tavčarja ob 18. uri Študentski klub.
Pevski zbor Lubnik prireja v soboto, 13. aprila, ob 20.30 v kul-
turnem domu pri Svetem Duhu koncert. Vstopnice dobite eno uro pred koncertom v domu pri Svetem Duhu in v frizerskem salonu Helena Šink na Trati pri Škofji Loki.
Loški muzej Škof j a Loka obvešča, da so zbirke Loškega muzeja odprte samo ob sobotah in nedeljah od 12. do 17. ure. Med tednom je možen obisk samo najavljenih skupin. Informaci je dobite po telefonu številka 064 62-261 vsak dan od 8. do 14.
Loški oder vas vabi 13. aprila ob 17. uri na premiero otroške igrice Ericha Kastnerja Pikica in Tonček in na ponovitev v nedeljo 14. aprila ob isti uri.
DOMŽALE - V kinodvorani v Domžalah bo v petek, 12. aprila, ob 20. uri kulturno umetniško društvo Janko Kersnik iz Lukovice uprizorilo delo A. T. Linharta Županova Micka.
PREDOSLJE - Kulturno umetniško društvo J. Papler iz Besnice bo uprizorilo komedijo P. Avstinova Komaj do srednjih vej v soboto, 13. aprila, ob 20. uri.
JESENICE - V gledališču Tone Čufar na Jesenicah bo gostoval v ponedeljek, 15. aprila, ob 17. in 19.30 igralec Zlatko Šugman z monodramo FRAKLOVA VRNITEV, v sredo in četrtek, 17. in 18. aprila, ob 16. in 19.30 bodo uprizorili delo Alenke Goljevšč-kove Zelena je moja dolina.
Filmsko gledališče
Od 15. do 18. aprila bo v okviru filmskega gledališča v gorenjskih kinematografih na sporedu poljska filmska drama slovitega režiserja Andrzeva Wajde Dirigent. V ponedeljek, 15. aprila, ob 17. in 19. uri bo na sporedu v kinu Tržič, v torek,
16. aprila, ob 18. in 20. uri v kinu Dom Kamnik, v sredo, 17. aprila, ob
17. in 19. uri v kinu Radio Jesenice in v četrtek, 18. aprila, ob 18. in 20. uri v kinu Center v Kranju.
V glasbi je možno ustvariti vse tisto, kar je nedosegljivo v družbi, med zakoncema ali ljubimcema. Kaže, da se ob glasbi vsi prečiščujejo, dvigajo. Nič se na videz ne spreminja, pa vendar... ko zazvenijo prvi takti Beethovnove Pete, seveda pod dirigentsko palico PRAVEGA po-ustvarjalca, ki ima za seboj zgodovinsko izkušnjo in časovno distanco, ugasnejo vsi drugi problemi, ki težijo ta svet. Tako si lahko predstavljamo osnovno idejo filma poljskega režiserja Wajde, najbolj priljubljenega
in hkrati najbolj osovraženega filmskega ustvarjalca na Poljskem, seveda pa tudi najbolj iskanega in cenjenega režiserja /.unaj poljskih meja.
Andrzev Wajda je na krakovski akademiji študiral slikarstvo, leta 1953 pa je diplomiral režijo na Visoki šoli v Lodzu. Zunaj meja Poljske je režiral še v Sovjetski zvezi, Švici, Franciji, ZDA, v Italiji in Jugoslaviji. Obdobje zadnjih desetih let je v znamenju angažiranega političnega filma Marmorni človek, Železni človek — v katerem nastopa tudi bivši predsednik Solidarnosti in Nobelov nagrajenec za mir Lech Walensa.
Film Dirigent je nastal leta 1980 in je v Wajdin politični rokopis, saj nam predstavi tujega dirigenta (odlična igra angleškega igralca Johna Gielguda) poljskega porekla v konfliktu s poljskim mladim kolegom.
Film je dobil Zlatega medveda za najboljšo moško vlogo v Berlinu leta 1980 in Grand prix v San Sebastia-nu.
Skupni koncert
Begunje — Glasbena šola iz Radovljice bo v petek, 12. aprila, ob 17. uri v dvorani Psihiatrične bolnišnice v Begunjah priredila skupni letni koncert gorenjskih glasbenih šol, ki bo tokrat namenjen 40-letnici osvoboditve in veličastni glasbeni manifestaciji — Evropskemu letu glasbe 1985. Nastopili bodo solisti in skupine glasbenih šol z Jesenic, iz Kranja, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča, Ukev v Italiji in z avstrijske Koroške. Med njimi bodo tudi udeleženci in nagrajenci letošnjih tekmovanj mladih glasbenikov. Z obiskom koncerta boste izrazili priznanje mladim glasbenikom, ki si glasbeno znanje pridobivajo z dodatnim delom poleg rednega šolanja, njihovi dosežki pa so temelj prihodnje slovenske glasbene kulture.
0»\n
{0 '^"o flavtistko Ireno Grafenauer »J1 ^ ^e m vs*' k* se ms0 mogli več preriniti Čf h' 0 dvorano, so mirno obstali zunaj na (k'^u> P° stopnišču. Včasih je glasba takole 0ji j*ti prav posebno doživetje. Včasih, pravO L aJti le poslušati ali poslušati in gledati ^ ? Grafenauer je čisto nekaj drugega. ^ °Uko let že govorimo in pišemo o njej, da predstavljala starejšo. Tako dolgo je ef rr sem jo videla na razstavi Pečarjevih "A njena mladost na podiju je tako Komaj sedemindvajset let šteje, fl) w ^i jih ji prisodil še manj. Drobcena, ve-^1 temnih 0č
e:
k.
lasbene sreče ne da popisati
ni
vrata stopnicah
so odprta ...«, me kranjske Glasbene
ko hitim v prvo nadstropje proti koncer °rani poslušat našo najboljšo in po sve-
Zače-
'&tur.
a.
oči, bujnih las. Slovenski čudežni podobno kot Dubravka Tomšič. S peti-^u je začela igrati na flavto in še srednje ^ j^i imela, ko je bila že na glasbeni akade-sti u^e osemnajst let ne, ko jo je že končala ,d Štela v svet.
Ji *l
tfi ^jJetm glasovi
flavte in spremljajočega tf4^a PomiJo dvorano, se zlivajo na hodnik U » stopnišču. Bach, Mozart, Faure, Pou-*h nazadnje, za dodatek, še enkrat Mo-Pa še Paganinijev capriccio. Slednji je bil ^l^ažji, naravnost cirkusantski. ji i^vdušenje je bilo nepopisno. Za Kranjča-bilo to veliko umetniško doživetje. Kar ^i nismo mogli, da jo bomo res imeli čast "^t    Od lani smo jo čakali. Težko jo je dobi-jjj |2daja se vsenaokrog. Največ je zunaj, d Jet je že solistka simfoničnega orkestra 0t |j skega radia v Miinchnu, veliko gostuje
^"opi. Kadar le uspe priti domov, nasto-
Ifl^ dni ima kar majhno turnejo po Sloveni-*raj sta s pianistko Gito Mally imeli kon-V ^ Novem mestu, danes popoldne bi mora-cepiti v kranjski gimnaziji, pa v dvorani k^j |j0 klavirja, le pianino, ki ne ustreza nje-? zahtevnemu koncertu. Sicer bi moral l ' krhalo, ki je pravi spremljevalec flavte. L:sbeni šoli pa je bil klavir, a je bila dvora-**hajhna in prevroča, prav zadušljiva, in
sta se umetnici med odmori komajda ohladili in naužili zraka na hodniku. Verjetno nista vajeni igrati po tako majhnih dvoranah, a kaj hočemo. Morda ju bomo čez nekaj let že lahko sprejeli v lepši, večji, pravi koncertni dvorani. Več kot pol poslušalcev je bilo mladih, tistih, ki hite po Ireninih stopinjah, Irena je njihov vzor. Zadržujejo dih ob njenem igranju, oči pa se čudijo in sprašujejo, kako je moč doseči takšno virtuoznost, tako popolno glasbe-
Irena Grafenauer je bila učenka Borisa Čampe na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izpopolnjevala se je pri K. Zollerju v Hamburgu in U. Nicoletu v Freiburgu. Na mednarodnih natečajih leta 1974 v Beogradu in 1978 v Ženevi je dobila prvo nagrado, 1979. leta je bila zmagovalka v Miinchnu, leta 1980 pa je dobila nagrado Prešernovega sklada. Irena Grafenauer je umetnica izrednih instrumentalnih sposobnosti, tonske prepričljivosti in tehnične virtuoznosti, ki jih kreativno vnaša v vsako delo. Zgradila je obsežen koncertni repertoar, v njem pa so enakomerno zastopane kompozicije iz glasbenega baroka in klasike, a tudi stvaritve sodobnih ustvarjalcev, posebno slovenskih.
Deseti koncert sezone 1984/85 v Glasbeni šoli Kranj
Nastop flavtistke Irene Grafenauer
V nabito polni dvoranici Glasbene šole Kranj sta v četrtek zvečer nastopili odlična domača in v svetu sloveča flavtistka IRENA GRAFENAUER in pianistka GITA MALLY. Ob osupljivem številu letošnjih glasbenih prireditev v okviru Evropskega leta glasbe sta umetnici uvrstili v spored najprej dve Bachovi Sonati v C- in Es-duru, popularni Mozartov Andante, Faurejevo Fantazijo ter za sklep slovito Poulenco-vo Sonato. Z dodatki Mozarta in Paganinija se je njun nastop v Kranju razpotegnil prek običajne dolžine komornih koncertov. Tokrat smo slišali res izvrstno izbran spored odličnih umetnic.
Irena Grafenauer sodi v vrh svetovne flavtistične solistične vrste umetnikov. To mlada umetnica nenehno dokazuje z izjemno praktično in popolno flavtno tehniko, odličnim glasbenim fraziranjem in poglobljenim muzikalnim izrazom ter z do potankosti podoživeto glasbeno literaturo. Tudi slednjo zna Grafenauer jeva še vedno prebirati ter tudi na ta način ob izjemnem spominu dodatno vplivati na celostno podobo, tako solističnih instrumentalnih koncertov (z orkestrom) kot v različnih komornoglasbenih zasedbah — kamor duo flavta—-klavir nedvomno sodi kot najbolj običajna ter nenazadnje dokaj popularna glasbena oblika in zasedba. Pianistka Gita Mally, ki je bila tudi tokrat izvrstna soigralka največje solistične in svetovno dosežene ter ocenjene igre flavtistke Irene Grafenauer, je igrala prefinjene in prozorne klavirske parte Bacha in Mozarta do gostejših ter zlasti klavirsko kompliciranih del Faureja in Poulenca. Obe slednji deli, Fantazija in Sonata, bi tudi po tej sodbi lahko nosili naslova za »klavir in flavto.« Le-to je še malce okrnilo glasbeno-umetniški večer v Kranju, da še vedno ni bilo moč prisluhniti bassu continuu s čembalom (obvezno za Bacha in pogojno za Mozarta). Velika igra flavtistke Irene Grafenauer je izdelana do potankosti, v muzikalnem pogledu pa pravzaprav predstavlja že maksimalne poustvarjalne glasbene dosežke na najvišjem pihalu-flavti. V soigri z odlično pianistko Gito Mally je I. Grafenauer dosegla tudi izjemno ansambelsko sožitnost. Njuna igra je tokratnim kranjskim glasbenim večerom pomenila letošnji glasbeni vrhunec.
FRANC KRIŽNAR
Glasba je v družini doma. Mama je dobra pevka, oče sicer geolog, a velik ljubitelj glasbe. Ob njiju je Irena vzljubila glasbo.
»Onadva sta mi pomagala, da sem se razvila. Glasba je v meni tako globoko. Stalno me žene naprej. Od malega imam željo, ustvarjati z drugimi glasbeniki. Ker je Slovenija majhna, sem šla v svet, čeprav je bilo dostikrat hudo. Slovenija je čudovita dežela, a glasba mi ne da miru. Zdi se mi kot dar in energija, ki te poganjata kot nek notranji motor. Glasbene sreče se ne da popisati, tako neizmerno velika je. Pri glasbi pridem v stik z ljudmi, jo skupaj z njimi doživljam. To je menda najlepše. Rada imam ljudi, naravo in ker veliko potujem, srečujem veliko čudovitih ljudi in vse to se da lepo sestavljati.«
Mlada je morala v svet. S študijem na akademiji je hitela, da je šla še dosti mlada v svet, kajti starejši ne dojemaš tako, kot mlad. Mlad se še lahko oblikuješ. Tragika je v tej sreči, da moraš v svet. A kaj, ko je navadno tako, da te mora tujina potrditi, če hočeš, da te doma sprejmejo in priznajo. Ni bila prva, ki je morala ubrati to pot. Veliko je prejokala, pravi. Človek bi bil rad ponosen. Saj je ponosna, toda žalostno je, da moraš sploh ubirati taka pota. Kaže, da je pri nas težko pravočasno dati komu vse priznanje.
Kadar igra doma, jo spremlja Gita, njena dolgoletna sodelavka in prijateljica. Drugo leto bo že dvajset let, odkar delata skupaj. Osem let in pol je bilo Ireni, ko sta začeli. Gita je ena redkih, ki ji je pomagala, ki je verjela v njen talent od malega. Druga mama ji je bila.
Dobrih flavtistk je v svetu malo. Vse dobre so v letih, prav dobrih in mladih hkrati pa skorajda ni. Irena se tega zaveda. Izkoristiti mora to prednost in svoj čas. Izreden talent je. Danes je v svetovnem vrhu. In tudi izjemen garač. Menda ima pripravljenih prek dvajset solističnih koncertov, vse igra na pamet. In ko se bo nekoč naveličala sveta, jo bo doma čakalo mesto na akademiji, da bi prevzela flavtni razred. To še ne bo kmalu, kajti danes jo vabijo na vse konce sveta, kot solistka igra z izvrstnimi tujci, z znanimi orkestri. Upajmo le, da jo bomo medtem lahko še velikokrat poslušali doma, če ne v zatohli dvorani kranjske Glasbene šole pa kje drugje na Gorenjskem. In prepričana sem, da tudi v Seni-čnem kmetje ne bodo imeli nič proti, če bo zaigrala v naravi, kot zdaj v Zadnjici. -
D. Dolenc
no ustvarjalnost. Ne upajo si zakašljati, šele v odmoru sproste grla. Tako veliko je spoštovanje do umetnice.
Po koncertu sva za nekaj trenutkov sami. Na hitro jo povprašam po načrtih. Prihodnji teden bo v Ljubljani snemala ploščo. 300-le-tnica Bachovega rojstva je in svet je glasbeno razvnet. Iz Munchna bo prišla čemba-listka za spremljavo. Upa le, da se bodo naši držali dogovora. Slabe izkušnje ima. Tako smo nedisciplinirani... Julija gre gostovat na Japonsko, oktobra v Ameriko, drugo leto februarja v Avstralijo, vmes bo koncertirala po Evropi in vsak prosti trenutek bo izkoristila za dom.
»Uživam v tej naši prelepi pokrajini!« mi vsa razvneta pripoveduje. »Danes sem bila na Gorenjskem. V Seničnem gradimo hišo. Kmalu bomo čisto vaši,« se smeje.
Po mami je Gorenjka. Mama Majda je doma iz Kovorja pri Tržiču. Od tod tudi ljubezen do Gorenjske. Veliko hodijo v Trento, v Zadnjico. Tu Irena igra zunaj, na prostem. Flavta je idealen inštrument, pravi. Razstaviš ga, ne-seš s seboj, igraš v naravi. Z nobenim inštrumentom se he da primerjati. Hkrati si v naravi in pri ljudeh. Kmetje na njivah so v Zadnjici njeni poslušalci, živina, ptice. To je prečudovito!
GLAS 6. STRAN
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
PETEK. 12. APRILAjPL.
ta mesec na vrtu
Cvetača je med najzahtevnejšimi zelenjadnicami in dobro uspeva le v najboljši zemlji. Za cvetačo so najprimernejša globoka ilovnata tla z mnogo humusa in z veliko zalogo hranilnih snovi. Zemljo, kjer bomo gojili cvetačo, moramo jeseni močno pognojiti s hlevskim gnojem; cvetača torej sodi na I. po-ljino v kolobarju.
Dober pridelek cvetače dosežemo samo na sončni gredici. Cvetača tudi občasnega zasenčenja ne prenaša. V senci naredi sicer velike liste, toda samo neznatne glavice.
Če imamo na voljo aprila krepke sadike cvetače s koreninsko grudo, bomo lahko dobili prvi pridelek že v začetku junija. Do aprila pa je mogoče praviloma vzgojiti takšne sadike predvsem v rastlinjaku, zato je najbolje, da kupimo za aprilsko sajenje namenjene sadike cvetače pri vrtnarju. V aprilu posajene sadike cvetače zavarujemo pred morebitnim mrazom s tuneli iz plastične folije. Sadimo jih v razdalji 50 x 50 cm, ne pregloboko in ne preplitko. Rastline morajo priti ravno v takšno globino, kot so bile pred tem.
Pozne sorte cvetače, ki jih nameravamo saditi na prosto meseca junija, sejemo na prosto zdaj, v aprilu. Setvena gredica mora biti seveda zelo dobro pripravljena; sejemo redko.
Od srede aprila dalje sadimo nakaljen semenski krompir. Krompirjeve gomolje sadimo v ogreto zemljo. Če je zemlja še premrzla, s sajenjem raje počakamo do konca aprila. Zemljišče moramo že jeseni pognojiti s hlevskim gnojem. Odprta sončna lega je za zgodnji krompir izredno ugodna, posebno če so tla rahla in humozna.
Krompir moramo saditi v dovolj veliki vrstni in medvrstni razdalji. Vrsta naj bo od vrste 60 cm oddaljena, v vrsti pa naj bo razdalja med posameznimi gomolji okrog 30 cm. Sadimo 5 do 6 cm globoko. Pregosto posajen krompir bo sicer razvil bujno zelenje, gomoljev bo pa le malo.
Zgodnje kolerabice pridelamo na sončni in topli gredici z redil-no prstjo. Hlevski gnoj podko-
pljemo že jeseni, spomladi pa dodamo samo še umetna gnojila. Aprila sadimo na prosto dobro razvite in utrjene sadike s koreninskimi grudami. Pikirane sadike brez koreninskih grud bodo dale pridelek vsaj dva tedna pozneje.
Pregosto sajenje je posebno škodljivo pri zgodnjih kolerabi-cah. Pretesno sajenje kolerabice potrebujejo za svoj razvoj občutno več časa kot tiste ,ki smo jih sadili dovolj narazen. Zato ne smemo saditi bliže kot 25 x 25 cm. Kdor pa ni v preveliki prostorski stiski, naj raje sadi v razdalji 30 x 30 cm.
Nekatere sorte zgodnjih kolerab poženejo v cvet, če jih zalotijo pomladni mrazovi; zato je izbira sorte odločilnega pomena. Za najbolj rane saditve so primerne samo takšne sorte, ki tudi po nekaj mrzlih nočeh ne bodo prizadete. V tem pogledu je najboljša »Roglijeva bela«, saj je odporna za mraz in primerna tudi za siljenje. Prav dobra sorta je tudi »Dunajska steklenka«, ki ima zelo nežno meso; ta sorta je lahko bela ali modra. Tudi pregloboko posajene kolerabice rade poženejo v cvet.
Ko sadimo glavnato solato, pazimo na pravilno globino. Pregloboko posajene rastline naredijo slabo izoblikovane glave, zato morajo biti po sajenju še vidni klicni listi. Tudi za solato izbiramo sončne in tople lege; v senci ne bomo pridelali lepih solatnih glav.
Zgodnje sorte glavnate solate sadimo v razdaljo 20 x 20 cm. Na 1,20 m široko gredico tako spravimo 6 vrst, če sadimo v »trikotni zvezi« namesto v kvadratu.
Za poletno pridelovanje so primerne redke sorte glavnate solate. Večina sort požene v dolgih poletnih dnevih v cvet. Za poletno pridelovanje priporočamo: »Atrakcijo«, »Stuttgartsko«, »Trmoglavko« in »Braziljanko«. Sejemo aprila, v začetku junija pa presajamo. Od saditve do pobiranja odraslih glav preteče 8 do 10 tednov.
S solato in kolerabico moramo koristno zapolniti prostor med spomladi posajenimi sadikami vrtnih jagod. Pri tem je vseeno, ali so jagode posajene v vrste ali
trakove. Zelenjadne sadike moramo v vsakem primeru saditi po 25 cm proč od jagodnih sadik, da imajo oboji dovolj prostora.
Sredi aprila sejemo redkev za poletno uporabo. Vrste naj bodo vsaj 30 cm narazen, v vrsti pa naj bodo rastline po 10 do 15 cm druga od druge. Sejemo v jarku in po vzniku rastline preredčimo na pravšnjo razdaljo.
Rastline mangolda, ki so prezimile na prostem, odsujemo prve dni aprila in potrosimo prvi obrok gnojila. Pri odsipavanju rastlin moramo paziti, da ne poškodujemo srca. Nato odstranimo vse suhe in morebitne nagnite dele rastlin. Umetno gnojilo potrosimo med rastlinami in po potrebi v suhem vremenu temeljito zalijemo. Uporabljamo hitro delujoča dušična gnojila, in sicer po 25 do 30 g na m'.
Rdeča pesa nima glede tal kakšnih posebnih zahtev, toda svežega gnoja ne mara. Sejemo jo na gredo, ki je bila že pred kakšnim letom dobro založena s hlevskim gnojem. Najbolje uspeva v prsti z nevtralno reakcijo, zato zemljo po potrebi apni-mo.
Čeprav sadike rdeče pese uspešno razsajujemo, jo po navadi sejemo neposredno na stalno mesto. Sejemo od srede aprila dalje, in sicer po 4 vrste na gredo. Po vzniku pregoste rastline razredčimo. Dobre sorte so: »Egiptovska«, »Rdeča obla«, »Granata« z valjastim korenom in »Crosby«.
Aprila posadimo čebulček tudi v višjih legah. Čebula je precej odporna proti mrazu, zato tudi kakšen hladnejši dan ne povzroči čebulčku v tleh občiitnejše škode.
pomen črne redkve v prehrani
vnetje obnosnih votlin Ker smo že v prejšnjih prispevkih več brali o prehladnih boleznih, bomo začeli z vnetjem obnosnih votlin ali sinusov.
Vnetje sledi nahodu, ki smo ga zanemarili: bili smo na prepihu, delali v prahu, živeli v neprezračeni sobi, nismo poskrbeli za večje potrebe po C vitaminu, ki veča odpornost. Vnetje obnosnih votlin je pogosta bolezen smučarjev pa tudi plavalcev. Pri znakih je v ospredju glavobol v čelu, ob nosnem korenu, med očmi. Bolnika moti svetloba. Bruhanje ni redko. Prav zaradi naštetih znakov so možne zamenjave z vnetjem možganskih mren, kar ni najhujše; slabše je, če gre za meningitis, bolnik pa zdravi vnetje obnosnih votlin. Čeprav posamezni bolniki ne morejo upogniti vratu toliko, da bi lahko dosegli z nosom kolena pri sedenju, so vseeno znaki vnetja obnosnih votlin dosti blažji kot pri meningitisu. Zanimivo je »obnašanje« bolečin; glavobol se pojavi vedno skoraj ob isti uri, pa spet izgine do drugega dne. V žrelu se nabira gnoj. Cez nekaj dni se pojavi kašelj zaradi vnetja, ki se je spustilo iz nosa preko žrela in grla v spodnji del dihal. Vročina ne izgine zlepa in aspirin je ne odpravi v celoti.
Ni redek prehod v kronično vnetje z obilnim izločanjem gnoja in sluzi iz žrela in nosa. Spremeni se barva glasu. Včasih zadošča že nekajtedensko vnetje obnosnih votlin, da
Zmeraj znova opažam, da slabi na tem svetu držijo skupaj, celo če se še tako sovražijo. V tem je njihova moč. Dobri ljudje so osamljeni in to je njihova slabost.
Jevgenij Jevtušenko
»zraste« polip v nosu. V tem primeru se sploh ne odpre, dihanje je moteno, potrebJ je operacija. |obot
Kaj lahko doma napravimo pri vnetju o& nosnih votlin? Predvsem moramo paziti & J* porc pri nahodu ne bo prišlo do zapletov. Če pa Žf Jpo v nastopijo, skrbimo za prehodnost nosa, za^ Jo8^ gieno ust in žrela. Nekaj dni (samo!) lahW i damo v nosnici kapljice, navadno pred sp* eograd njem. Soba naj bo hladna. Obsevanja z ii*": Antić; frardečimi žarki (Solux, peč v kopalnici) & "iku priporočamo več toliko, kot pred leti. [1 P"1
V poštev pridejo predvsem inhalacije o"! i3Sa mačih pripravkov: kamilice, smrekovi vrši^ So |? ' itd. Inhaliramo skozi nos, izdihavamo pa ske ° zi usta — izven posode, v kateri je vroča ibii§^a da. Bolnik sodi prve dni v posteljo, kasne]'8 i 4. ocj pa naj se izogiba prepihu, večjim nenadniJ* Svan spremembam toplote in vlažnosti zraka, prf jjjrem hu, dimu,, dražečim kemikalijam. Pri vnetj^0 Lju obnosnih votlin je potreben obisk pri zdravi'' ^"J3:! ku, posebej ob težjih znakih: bruhanju, toV čnem glavobolu, nakazani otrplosti tilnik8, mja ^ vročini, ki traja že nekaj dni, pa ji ne vem" t>eri, p pravega vzroka. j'& do;
Slikanje obnosnih votlin opuščamo iz zn* ^ Ra< nih in že opisanih vzrokov. Dober zdravnik ^e'a a ki bo za svojega bolnika vzel čas, bo lahko ^1*- 1 vnetje obnosnih votlin spoznal že s preg^ 1 obst-d dom. Zapisal vam bo tudi antibiotike, ki jih j* »sleška
J>-22
dr. Tone Košir    ^ j
—T^jnil
'Te:
treba disciplinirano jemati po zdravnikove!" <o.oo q navodilu.
V redkvi je 86 % vode, 0,6 % beljakovin, 0,1 % maščob in 6,6 % ogljikovih hidratov, od tega polovica sladkorjev. Redkev vsebuje v 100 g sveže snovi 322 mg kalija, 31 mg fosforja, 30 mg kalcija in 1,0 mg železa, 26—50 mg vitamina C, 4 mg vitamina Bi in gorčičnega olja 14 mg. Die-tično delujeta predvsem sini-grin in glikorafanin.
Črna redkev žene na vodo, pospešuje izločanje žolča, zdravi vnetje žolčnika, bronhialni katar in oslovski kašelj.
Crne redkve nikdar ne solimo. Pri vnetjih želodca in črevesja pa ne smemo jesti črne redkve, ker preveč draži sluznico.
Za zdravljenje bronhitisa in kašlja je priporočljivo, da v črno redkev izdolbemo jamico, v kateri pustimo med čez noč, da se iz nje izcedi sok, ki ga redno pijemo. To zelo olajša izkašljanje, zmehča sluz in olajša dihanje.
dr. Mihaela Černe,
dipl. ing. agr.
Kmetijski inštitut
Slovenije
letošnja moda poudarja usnje Takole drobno nt tosru:
bano usnje je letošnja visoka moda v usnjeni konfekciji. ^Del na prednjiku, na rokavih in prav take tudi na torbici. Kam^ 35 j»0] Utok je ta model pokazal na letošnjem sejmu mode v Ljublj1 J>ke ] Foro: F. Perdan ? G,
flerta
IMII
Uredništvu rubrike Iz šolskih klopi!
28. marca smo praznovali, naša šola je namreč pred desetimi leti postala celodnevna. Uredništvo šolskega glasila Zares je ob tej priložnosti izdalo slavnostno številko. To je bila res velika naloga, saj tak praznik ni vsak dan. Razumljivo je, da smo se dolgo pripravljali, pisali, pospravljali in spet pisali. Prav zato smo člani dopisniškega krožka malce zanemarili naše običajno delo in vam nismo pošiljali novih prispevkov. V opravičilo vam pošiljamo našo posebno izdajo Zaresa.
Zanimivo branje vam želimo člani dopisniškega krožka iz osnovne šole Josip Broz-Tito Predoslje.
Čestitkam ob jubileju se pridružujemo tudi mi v uredništvu. Hvala za pismo in Zares. Zares ste se potrudili z njim, saj je poln zanimivih spisov in risb pa še privlačen je za oko. Tudi zanj čestitke. Zaradi dopisovanja v našo rubriko si ne delajte preveč skrbi, saj še nekaj vaših spisov v zajetnem kupu čaka na objavo. Bodite potrpežljivi. Za »tolažbo« pa tokrat nekaj iz jubilejnega Zaresa.
... Če bi imeli še eno telovadnico, četudi malo manjšo od te, v kateri se ob slabem vremenu v 70 minutah opoldanskega predaha izmenja 460 učencev, željnih gibanja, bi bili srečni.
Zamišljamo si tudi zunanjo učilnico, ki bi sredi vrtov in na robu polj še bolj navdihovala ustvarjanje.
Nasadi, zelenice in asfaltni igrišči ob šoli se učencem zdijo premalo pestra ponudba za preživljanje prostega časa na svežem zraku. Dopolnitev zunanjih površin z več izvirnimi telesnovzgojnimi pripravami bo naša prihodnja naloga. Izvedli bi jo lahko s pomočjo krajanov, organiziranih v športnih društvih krajevnih skupnosti Predoslje in Britof.
Celodnevna šola je izziv izključno osveščeni družbeni in pokli-• cani pedagoški javnosti!
To smo se smejali
Nekega dne smo se vračali iz šole. Na avtobusni postaji sta se dva sošolca začela prepirati. Pozabila sta na vse okoli sebe. Tedaj je pripeljal avtobus in hitro smo vstopili. Eden od njiju je začel ugotavljati, da mu nekaj manjka, pa sam ni vedel, kaj.
Sele na naslednji postaji je videl, da nima šolske torbe. Skočil je iz avtobusa in stekel nazaj. Na srečo je našel torbico, mi pa smo se tej »nesreči« od srca nasmejali.
Robert Črtalič, slov. dopolnilni pouk Reutlingen, ZRN
Zimska šola v naravi
Dneve ih dneve smo se pogovarjali, da bomo šli v Kranjsko goro. Ko pa je prišel čas, sem ostala doma. (Bojana, 3. d)
Ko smo se odpeljali, mi je bilo hudo zaradi očka, mamice in sestre. (Mišo, 3. d)
Kranjska gora je lepa in ima visoka in strma smučišča. Tu je dosti svežega zraka. (Tanja, 3. a)
Vsi smo si kdaj pa kdaj pomagali. (Tadej, 3. d) Nekateri so plužno zavijanje vozili kar naravnost, drugi pa so se potrudili. (Tadeja, 3. b)
Smo zelo pridne punčke. Rade se igramo z igricami, še rajši pa nagajamo tovarišem. (Jana, Darja, Vika, Nina, Katja in Maša, 3. c)
Ponoči se bojimo, da nas ne bo kdo vzel, zato se malo pogovarjamo in zaspimo. (Katja, Nataša, Andreja, Lea in Tatjana, 3. d)
Tekmovali smo vsi, razen tistih, ki so bili bolni in prehlaje-ni. (Tina, 3. a)
Bila je ledena proga. Pri eni zastavici bi kmalu padel. (Jan, 3. a)
Tovarišica je povedala, da bo zvečer neko presenečenje. Vsi smo bili »firbčni«. Prišel je večer. Vsi smo sedeli, ko je presenečenje prišlo v sobo. Zagledali smo Andreja Šifrerja. (Nataša, 3. d)
Tukaj smo že štiri dni. Ostali bomo še dva dni. Odšli bomo ob treh in komaj čakam, da grem domov. (Sašo, 3. a)
Vsi smo bili zadovoljni, ker če ne bi bili zadovoljni, ne bi bili zadovoljni niti tovariši. (Špela, 3. b)
Če bi se odločili, da še enkrat odidemo v šolo v naravi, bi šel zelo rad, ker ni bilo šole. (Peti, 3. a)
Učenci tretjih razredov OŠ Bratstvo in enotnost Kranj
Bila sem v tovarni Sava
Ptički brez gnezda nekdaj in danes
1. april
Vsako leto me je brat za prvi april potegnil za nos. S staro mamo sva sklenili", da ga bova letos skupaj naaprilčkali. Nestrpno sem ga čakala, kdaj se bo vrnil iz šole. Ko se je vrnil, je šel takoj v kuhinjo iskat, če je kaj za pod zob. Rekla sem mu, da je stara mama naročila, naj gre nekaj iskat v Staro Loka, da bo prinesel domov. Vzel je vrečo in šel skozi vrata. Vrnil se je s prazno vrečo in se jezil, ker sva ga tako potegnili.
Polona Tavčar, OŠ Petra Kavčiča,   Škofja Loka
Pomagali smo kmetu
Odločili smo se, da bomo pomagali kmetu. Ko smo prišli tja, smo si najprej ogledali kmetijo. Nato nas je poklicala tovarišica, da smo se postavili v vrsto. Ko smo prišli na travnik, smo pobirali palčke, kamenje in listje. V šolo smo odšli zelo veseli, ker smo opravili delo, ki bi ga sicer moral sam kmet.
Učenci 1. a in 1. b r.
OŠ Simona Jenka, Kranj,
DE Center
V sredo smo si ogledali tovarno Sava v Kranju. To je ena največjih in najstarejših tovarn v Kranju, saj njeni začetki segajo že v leto 1920, ko so v Savi izdelovali le podpetnike in radirke.
Tovarna Sava stoji na Labo-rah. Mi smo si ogledali proizvodnjo avtomobilske pnevmatike (TAP). Vodnika sta nas najprej peljala v mešalnico, kjer iz kavčuka, saj in drugih številnih kemikalij v velikih strojih zmešajo surovo gumo. Ta gre nato v nadaljnjo predelavo, kjer po zapletenem tehnološkem postopku izdelajo surov avtomobilski plašč (konfekcija). Izdelava avtomobilske gume je zelo zapleten postopek. Guma je sestavljena iz večjega števila platnenih vložkov, katerih niti potekajo po različnih  in  točno določenih
smereh. Potem so tu še bočnice in žična jedra v njih, po sredini pa poteka tekalna površina ali protektor. Zadnja faza izdelave avtomobilske gume je vulkani-zacija, to je prehod iz gnetljive surove gume v elastično stanje, kjer tudi dobi dokončno podobo " in lastnosti, ki se pri avtomobilski gumi zahtevajo.
V tovarni Sava delajo še tesnila, podpetnike, gumijaste cevi, rezervoarje za vodo in bencin, jezove in razne gumijaste jermene.
Videla in spoznala pa sem tudi to, da je delo v tovarni Sava zelo težko in naporno.
Tudi moj očka dela v Savi, vendar v drugem oddelku. Urška Jama, 4. r. OŠ Podbrezje
Dom? Ljubezen? Ljubezen, ki je potrebna vsakemu bitju. Tista prava, nesebična ljubezen, po kateri vsi hrepenimo, stegujemo roke po njej ob samotni uri. Potrebna je vsem, čisto vsem. Malčku, ki je včeraj prijokal na svet, po njej hlasta tudi starec v domu ostarelih ... A čemu? Zakaj? Nam to res prinaša zadoščenje?
So mar.vsi ljudje deležni ljubezni in pozornosti? Imajo vsi toplo »gnezdo«, imajo vsi, brez izjeme, razumevajoče starše? Imajo ob sebi nekoga, ki jim je pripravljen podati roko v pomoč?
Vedno globlje grem ... In na koncu, čisto na dnu dobim odgovor. Kruto resnico, spoznanje o človeški bedi, lakomnosti, polovičarstvu ...
Ptički brez gnezda — nekoč. Bili so »otroci« cest, »zaznamo-vanci«. Pred njimi so se zapirala vrata, za njimi so kazali s prstom. Edini prijatelj in zaupnik — prašna cesta. Na vsakem koraku mrki pogledi »dobrih« ljudi, ki za uboge »najdiptičke« niso mogli ničesar storiti... Človeški egoizem in zaslepljenost! Prav onad\^i sta bila »krivca«, ki sta izrinila nebogljene ptičke iz življenja drugih, ker bi jim drugače vzburili preveč mirne misli. Oni — do konca ponižani in du-ševo poteptani.
Pred menoj so. Kot odprta knjiga človeške bede, laži, zaslepljenosti. Nekoč? O, ne! Tudi sedaj, v tem času je v naši družbi veliko »ptičkov«. Strah me je, ker zdaj vem za to žalost, obup, trpljenje. Vem, da na svetu na milijone otrok živi v revščini in pomanjkanju. Ničesar nimajo. Niti ljubezni, prijateljev, ki bi jih razumeli, ki bi jih sprejeli takšne, kakršni so. So brez ljubezni. To je strašno. Ne, tega res ne morem verjeti. Pa vendar ...
Spominjam se nečesa, kar me je pretreslo in zarezalo krvavečo rano v srce. Komaj petletni deček sedi v travi. Sam. Poznam ga, starši so ločeni. Mati je »prezaposlena«, zato mora biti sam. Mora pač, ker je mati tako rekla. Zazrem se v njegove oči. Velike so, na stežaj odprte. Še je pripravljen sprejemati, poslušati, verjeti. Njegova nemoč me gane. Kajti na dnu teh temnih
'S
I V
oči opazim nek plamen, žar,f» ^ tresljivo prošnjo. Kot krik ufj pa tudi kot krik, ki trga srce ko nikdar izgovorjeno želji mi pravi, da bi rad živel na strani tega blata. Njegove r<> se stezajo proti meni. K A »hlastajo« kot roke utopij*! ki se belijo nad temno mAP gladino. Želim mu pomagauj podati roko v pomoč. A I opazim, da je med mano in» »nepremostljiv« prepad. Nej rem. Ali pa nočem... Vfl bolj se oddaljujeva drug od gega, njegove roke omahni naročje, žar v očeh ugasnfij sva narazen, vsak proti svoj* bregu. Sva šla iskat ljubek usmiljenje?
Ti ubogi »ptički« torej ost« brez ljubezni. Naša »visokoj vita družba jim ne more dat1 josnovnejšega. Živijo v r otroških   domovih, varstV* zavodih. Veliko jih je, a čuti]' same. Same, ker nikoli v Ž1^ nju niso bili deležni lju Kajti prepozno smo razume*1' moramo živeti vsi skupaj' več: eni za druge! Oni ne ^ kako čudovito je živeti z oPj kom, da ljubiš in si ljubljen;, da bi jim povedala, rada bi' pomagala. Toda kaj, ko že oP' vem padcu obupam.
Ali res ne bodo nikoli zaSPj.» občutkom, da je na svetu n$ ki jih pričakuje, da so nek" potrebni? Upanje, edino o*1 poražencev ostaja. Jutri jo dan ...
Bernarda Stenovec, 8-OŠ Lucijana Seljaka Kranj
3
Moja pesem
Otroci se podimo, slepe miši se lovimo, vmes pa pravimo stare v* in pozabimo na rokavic^ Kmalu zima bo .minila, prišla pomlad bo, lepa nato poletje polno rož, mi gremo pa v Portorož.
Ko hodim iz šole doij". mi večkrat pride na misel ka pesem. Veliko je taki*1' jih slišim po radiu, če sel*1 dobre volje, jo pa kar wM zložim. Tako mi čas min^
Urška Meglic, 3. r.
OŠ Lom___S \
K, 12. APRILA 1985
te
FELEVIZUSKI SPORED
RADIO, TELEVIZIJA, BANKA SPOROČA, KRIŽANKA
7. STRAN ©S)SIlSgiJIg!SI!GLAS
nO
13. aprila
MP. Poročila - 8.05 Slovenske
MK,Su padala zlata jabolka jjj r Doživljaji mačka Toša, 2. 10 'utkovne nadaljevanke TV ^rad - 8.35 Miti in legende ntićni miti: Prometej, na-» gnka TV Beograd - 8.50 Poni P°učnozabavna nanizan-tlof1V Sarajevo - 9.20 Dannvje-»ajce, avstralski TV film -kCfcfr,!,^0 Je pomlad: Pazi na vC bki • nanizanka - 10.20 Re-■, D1'ška revija MPZ Zagorje rJ^' odda-ia " 1055 Ljudsko
Iske
pravljice: Konj od ka-
pvanje ob obletnici prebo-
rS't^remske fronte, prenos -e Ljudjein zemlja, ponovi
De-
13.00 Čudeži narave Kivija, kanadska poljudno-*tvena serija - 15.25 Priče-rflOfct*  0   Edvardu Kardelju
Edvardu J*n. ponovitev 7 - zadnjega I? dokumentarne  serije -?8 a Računalništvo, ponovitev & |3?'a angleške izobraževalne kO ?Je - 16.45 Rodna vas, japon-\e i Mladinski film - 18.35 Boj obstanek: Lovci Okavanga, 3[j Hpa dokumentarna serija '   L   ^rel Je Prista'. angleški 5?*. 22-05 Zrcalo tedna - 22.30 jugoslovanske zabavne : Opatija 85, posnetek
.niki II. TV mreže:
W Test - 15.35 Puščavski si-iranski film - 16.00 Mali ■ otroška predstava - 16.55 inost tretjega planeta, sov-i mladinski film - 17.45 korjeno mesto, ponovitev kla nadaljevanke - 19.00 sti glasbene produkcije -TV dnevnik - 20.00 Ročk ton - 20.30 Človek in čas, Rentama oddaja - 21.00 &ila - 21.05 TV galerija -8 Športna sobota - 22.00 be izza vrtne ograje, 4. del nonemške nadaljevanke
I. program:
TV v šoli - 10.30 Poročila -Jj Izobraževalna oddaja -»5 Ljudsko zborovanje ob z^ici    preboja Sremske ■ - (do  12.30) prenos -f5 Kritična točka - 17.45 Na-a glasba - 18.15 Poročila -'TV koledar - 18.30 Dosje, .mentarna oddaja - 19.30 dnevnik - 20.00 Francoska Pj I. ameriški film - 21.45 .dnevnik - 22.00 Od našega rt« hišnika iz Bukarešte
J^EUA. 14. aprila
Poročila - 8.40 Živ žav: Ri-V k!^, Pravljice z vseh vetrov -Grizli Adams, ponovitev ^ nške nanizanke - 10.00 Ch. g| ^ens-D. Edgar: Življenje in Pdivščine Nicholasa Nickle-J?> ponovitev 2. dela angl. ^'j- - 10.55 Festival domače , 8vne glasbe - Ptuj 84, 5. od-11.35 625, oddaja .a stik l£ecialci - 11.55 Propagandna rJ t #a - 12.00 Pod lipe
13.30 Poročila - 15.00 H. Humo
- U. Kovačević - A. Jevdjevič: Kože, ponovitev 3. dela nadaljevanke TV Sarajevo - 16.10 Poročila - 16.15 Pastir s hribov, ameriški film - 18.50 Knjiga -20.00 Geniji ali Genijalci, Dolga je pot, 8. zadnji del nadaljevanke - 21.00 Beseda da besedo -Pogovor z Jurijem Gustinčičem
- 21.30 Gimnastika za pokal Ljubljane 85, reportaža - 21.50 Športni pregled
Oddajniki II. tv mreže:
15.30 Test - 15.45 Glasbeno popoldne - S. Rajčič Bele Noči, opera - 17.00 Rokomet (Ž) - finale evropskega pokala pokalnih zmagovalk Radnički Spartak, prenos - 18.25 Dediščina za prihodnost: Stojan Celic - 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu -19.30 TV dnevnik - 20.00 Razvoj človeške vrste, angleška dok.
serija - 20.50 Poročila - 20.55 Rezerviran čas - 21.20 TV kinoteka: Na stranskem tiru, jugoslovanski film (do 22.40)
tv Zagreb I. program
10.50 Poročila -11.00 Split: Proslava ob 40-letriici prve ljudske vlade Hrvaške, prenos - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13.30 Bataljon Hristo Botev, dokumentarna oddaja - 14.15 Proti vetru, 8. del avstralske nadaljevanke -15.05 Nedeljsko popoldne -17.15 Če se najdemo, poljski film - 18.55 Smrkci, risanka -19.30 TV dnevnik - 20.00 Narasla reka, 1. del drame - 21.00 Dnevi zmage, 1. del dokumentarne serije - 21.50 Športni pregled - 22.35 TV dnevnik
PONEDELJEK, 15. aprila
8.45 TV v šoli - 17.30 Poročila -17.35 Pogled, poučnozabavna nanizanka TV Sarajevo - 18.00
Zima v dolini ribnikov - 18.25 Podravski obzornik - 18.45 Zdravo mladi - 19.55 Vreme -20.05 J. D. Valcroze: Pogrešam ga: 3. del francoske nadalj. -21.05 Spoznano-neznano: Kidričevi nagrajenci 85 - 21.45 Mednarodni baletni gala koncert - 2. del, oddaja TV Novi Sad - 22.20 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.15 Test - 17.30 Beograjski TV program - 18.55 Premor -19.00 Indirekt, oddaja o športu
- 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Mali koncert: Tudi to je TV - 21.25 Dinastija, 42. del ameriške nadaljevanke
- 22.15 Kronika Mess-a (do 23.00)
TV Zagreb I. program:
16.20 Videostrani - 16.30 TV v šoli: Napravimo terarij, Predstavljamo vam, Arhitektura v lesu - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar 17.45 Pisatelji za otroke - 18.00 Vstop v Arkadiio, otroška  serija TV  Skopje -
RADIJSKI SPORED
SOBOTA, 13. aprila Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Sobotna matineja - 10.05 Pojte z nami - 10.25 Lahka glasba - 11.05 S poti po Jugoslaviji - 11.30 Srečanja republik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Glasbena panorama - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP -17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim - 20.00-23.00 Slovencem po svetu - 22.50 Literarni nokturno - Dragotin Kette: Pomladne pesmi - 23.05 Od tod do polnoči - 00.05-5.00 Nočni program - glasba
NEDELJA, 14. aprila Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10
Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za naše kmetovalce -14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.30 Humoreska tega tedna - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna -00.05-4.30 Nočni program -glasba
PONEDELJEK, 15. aprila Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja -8.40 Izberite pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.30-15.30 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17 00+ rhisba - 18.00 Na ljud-
^rasinca k._
(Bela
prenos Krajina) -
VAS VABI NA RIBJE
DELFIN SPECIALITETE
sko temo - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjakova
- 23.05 Zimzelene melodije -00.05 Nočni program - glasba
TOREK, 16. aprila Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 It glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ...
- 11.05 Ali poznate - Skladatelja Luigija Boccherinija? -11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev -Iz naših sporedov - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Sotočja -19.35 Lahko noč. otroci - 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.50 Literarni nokturno - 23.05
18.15 Muzeji, izobraževalna serija - 18.45 Zdravo mladi - 19.30
TV dnevnik - 20.00 S. Mrmak: Polovica dneva, drama - 21.30 Svet danes, zunanjepolitična oddaja - 22.00 Izbrani trenutek
- 22.05 TV dnevnik - 22.25 En avtor, an film
TOREK, 16. aprila
8.55 TV v šoli - 16.15 Šolska TV: Logo - Ali je računalnik pameten, Množična informatika -Zemljepis: Erozija - 17.30 Poročila - 17.35 Pedenjžep - 18.05 Miti in legende - Antični miti: Argonavti, nanizanka TV Beograd - 18.20 Propagandna oddaja - 18.25 Zasavski obzornik
- 18.40 Periskop - 20.05 J. Ke-un: Po polnoči, zahodnonem-ška drama - 21.55 Omizje -00.00 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik -17.45 Vanja z oceana, otroška oddaja - 18.15 Knjige in misli -18.45 Želeli ste, poglejte, zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 PJ v košarki - 1. tekma finala, prenos - v odmoru Propagandna oddaja 21.30 Žrebanje lota — 21.45 Slavonska podra-vina, izobraževalna oddaja
TV Zagreb I. program
16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Skadarsko jezero, Stari Grki v naših krajih - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Vanja z oceana, otroška oddaja
- 18.15 Knjige in misli - 18.45 Želeli ste, poglejte, zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Teme in dileme, notranjepolitična oddaja - 20.45 Žrebanje lota - 20.55 Festove premiere: Osmi potnik, ameriški film -22.45 TV dnevnik
SREDA, 17. aprila
9.00 Test - 9.15 TV v šoli - 17.30 Poročila - 17.35 Slovenske ljudske pravljice: O pustu - 17.50 Ko je pomlad; Deklica in zajček nanizanka - 18.15 Propagandna oddaja - 18.25 Dolenjski obzornik - 18.40 Računalništvo, angleška izobraževalna serija - 20.05 Film tedna: Fitz-
Mozaik
00.05-4.30
glasba
lahke Nočni
glasbe program -
VISOKE OBRESTNE MERE
prihranke, ki jih nekaj časa ne boste uporabili, lahko vezete, saj so za vezane ^"anilne vloge obrestne mere znatno višje:
letna obrestna mera
£.5 % za vloge na vpogled
^8 % za vloge, vezane nad 3 mesece
^3 % za vloge, vezane nad 12 mesecev
&6 % za vloge, vezane nad 24 mesecev
^er banka pri hranilnih vlogah, vezanih nad 3 mesece obračuna in izplača obredi pred potekom enega leta, uporablja diskontirano obrestno mero, ki znaša 48,46 %.
^imer: Znesek 20.000 din na vpogledni hranilni vlogi vam bo po 3 mesecih pri-^sel 375 din obresti, isti vezan za 3 mesece pa kar 2.423 din.
Obrestne mere za devizne hranilne vloge:
|JB % za vloge na vpogled
9 % za vloge vezane nad 12 mesecev
]1 % za vloge, vezane nad 24 mesecev
^2,5 % za vloge, vezane nad 36 mesecev
MMk ljubljanska banka
^ Temeljna banka Gorenjske
carraldo, zahodnonemški film -22.40 TV dnevnik II Oddajniki II. tv mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik -17.45 Sokoli, otroška serija -18.15 Človečnost v vsakdanjem življenju, izob. oddaja - 18.45 Premor - 19.00 Kruševac: Finale jugoslovanskega pokala v vaterpolu Partizan : Jug, prenos -20.00 Koncert v galeriji srbske akademije znanosti in umetnosti: Glasba D. Radića - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Ena ženska, en otrok, dokumentarna oddaja - 22.05 6. Zagrebški sejem jazz-a - 22.50 Kronika Mess-a (do 23.35)
TV Zagreb I. program:
8.30 TV koledar - 8.45 Sokoli otroška serija - 9.15 TV;v šoli -10.35 TV v šoli - 12.30 Poročila (do 12.35) - 17.20 Videostrani -17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Sokoli - 18.15 Človečnost v vsakdanjem življenju -izob. odd. - 18.45 Sirijska folklora - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Obarvana svetloba in igrani film - 22.30 TV dnevnik - 22.50 Izredni športni pregled
Četrtek, is. aprila
8.45 Test - 9.00 TV v šoli - 12.30 Poročila (do 12.35) - 16.15 Šolska TV: Logo-Ali je računalnik pameten, Množična informatika - Zemljepis: Erozija - 17.30 Poročila - 17.35 O. Preussler: Mala čarovnica, 1. del - 17.50 Ptići: Mali deževnik - 17.55 V dolini gradov - 18.25 Obalno-kraški obzornik - 18.40 Bela vrana, dokumentarna oddaja -20.05 Tednik - 21.15 D.du Mau-rier: Krčma »Jamaica«, 1. del angl. nad. - 22.15 TV dnevnik II
Oddajniki II. tv mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik -17.45 Na črko, na črko, otroška oddaja - 18.15 Rudarstvo in ko-vinarstvo BIH v srednjem veku - 18.45 S. 15. Mednarodnega festivala Jazz-a v Beogradu -19.30 TV dnevnik - 20.00 Večni klic, 5. del sovjetske nadaljevanke - 21.05 Poročila - 21.10 Umetniški večer - A. Nicolai: Ne puščaj me samega, predsta-
va HNK Split - 22.25 Kronika Mess-a (do 23.10)
TV Zagreb I. program:
8.15 TV koledar - 8.30 Na črko, na črko, otroška serija - 9.00 TV šoli - 10.35 TV v šoli -12.20 Poročila (do 12.25) - 16.25 Videostrani - 16.35 TV v šoli: Narodna pravljica, Vrenje v dustriji, Kaj se dogaja v at skem jedru - 17.30 Poročib -17.35 TV koledar r 17.45 Na Črko, na črko, otroška serija -18.15 Rudarstvo in kovinart o BIH v srednjem veku - 18.45 S 15. mednarodnega festivala Jazz-a v Beogradu - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Spekter, politični magazin - 21.05 Kvizkoteka - 22.15 TV dnevnik
PETEK, 19. aprila
8.45 TV v šoli - 17.30 Poročila -17.35 B. Čopič: Doživljaji Mačka Toša, lutkovna serija TV Beograd - 17.50 Grizli Adams, ameriška nanizanka - 18.20 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Kadar glasba spremlja - 20.05 Ko se korenin zavemo: Na smrt obsojen narod. 2. del dokumentarne serije - 21.05 Ne prezrite - 21.20 M. Spili- M : Mike Hammer, ameriška n m-zanka - 22.10 TV dnevnik -22.20 Requiem, madžarski film
Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik -17.45 Mama, ata in jaz, otroška serija - 18.15 Po prvem pogledu: Skrivnost kovinske ptice -18.45 Humoristični klub - 19.30 TV dnevnik - 20.00 13. glasbeni Bienale Zagreb 85, prenos otvoritve - 22.00 Včeraj, danes, jutri - 22.20 Nočni kino: Lena Reiss, nemški film (do 00.00)
TV Zagreb I. program:
16.20 Videostrani - 16.30 TV v šoli: Ruščina, Kaj je film -17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Mama, ata in jaz, otroška serija - 18.15 Poklicno usmerjanje - 18.45 Humoristični klub - 19.30 TV dnevnik -20.00 Mike Hammer, ameriška nanizanka - 20.55 Formula 1, zabavna oddaja - 21.40 TV dnevnik - 21.55 Kultura srca
NAGRADNA KRIŽANKA
sreda, 17. aprila Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje -8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba,- 18.00 Naj narodi pojo - mladinski zbori (2. oddaja) - 19.45 Minute z ansamblom Vitala Ahačiča -20.00-22.00 Prenos koncerta komornega zbora- RTV Ljubljana
- 22.30 Zimzelene melodije -23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program - studio Maribor
Četrtek, is. aprila
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije -14.05 Za mlade radovedneže -14.45 Naš gost - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.15 Jezikovni pogovori - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer -21.45 Lepe melodije - 22.30 Večerna podoknica - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05-4.30 Nočni program
- glasba
PETEK, 19. aprila Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za .. . - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Vedri zvoki -12.30 Kmetijski nasveti - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Wolf-gang Amadeus Mozart: Glasbena šala - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 Zakaj imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih -glasba - 22.15 Imormativna oddaja v nemščini in angleščini -22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program -^ radio Koper _
aus
TIHOTAPSTVO
PREBIVAL
KA -NOVEGA SVETA«
NAJBOLJ V0DNATA AFRIŠKA REKA
NAPUĆILO. NADAV
ITALU PREDLOG
PAPAGAJ
SĆ0PKO
VULKAN NA FILIPINIH (MAUNA )
MINERAL Z AVALE
PRIPADNIKI VER SEKTE B0G0MIL0V. KATARI
ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA
RAJK0 RANFL
SESTAVIL: R. N0Ć
CESTNA VUUGA. 0KUUK
STROKOVNJAKU NAPELJAVO
VODOVODA
VRSTA SMREKE
ZAH NEM POP PEVKA
TRZlSCE
l)u8i/. v»
VRSTA MOR RIBICE
IT. REKA. PRI TOK TIBERE
PRVOTNA MUZA
GL. MESTO KAMHSTA NSKE SSR
skala, kamen
STISKA, ZADREGA
PRISTANI
ŠČEV IZRAELU
0KRAJŠ. ČEŠKO M0Š. IME
FR MESTE CEV DE PAHTMAJU VAUCLUSE
VELEMESTO V BRAZILIJI
AL0JI PO DOBNA TR RASTLINA
MATI BOGOV V OR. MIT.
ANTON
CEHOV
ANGLEŠKA PRINCESA
UUBU. TV SPIKERICA (AN0REJA)
REKA V SZ, S0T0ĆNICA INGODE
REKA NA
KAVKAZU, LEVI PRITOK DONA
0T0 REISINGFR
Z1MBAB
VEJSKI POLITIK (JOSHUA)
URADNA OBLEKA
DUHOVNIKOVIM
SODNIKOV
DESNI PRI TOK DRINE
SOKRATOV TOŽNIK
2 SO**
tfe Bi t£
POLITIK DRAGAN
HENRT MILLER
Rešitev nagradne križanke z dne 5. aprila: vinska trta, elektrikar, sila, trola, trata, IB, igralec, Romani, etan, gorica, Arakan, BP, rt, Nana, Iowa, Bt, At, Blasco, Alo, Ida, Erazem, cedra, dit, Torquato, Tanatos.
Prejeli smo 131 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250din) prejme Jože Rugale, Kranj, Župančičeva 2, 2. nagrado (150 din) prejme Vera Jocif, Kranj, Mencingerjeva 1, 3. nagrado (100 din) prejme. Frančiška Terseglav, Blejska dobrava 25 pri Jesenicah.
Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke pošljite do 17. aprila, do 9. ure, na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijade 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din.
-Lui_tž    , . .wli»fr-1 ».■■■»■O Hkt-« 4».*    «........       i   i . I-
GLAS 8. STRAN petek, 12. aprila 1985
REPORTAŽA
OSNOVNA ŠOLA GORENJSKEGA ODREDA V ŽIROVNICI
Sola,
ki vzgaja z delom
Osnovni šoli Gorenjskega odreda v Žirovnici so nedavno prisodili dve priznanji: eno je ob desetletnici celodnevne osnovne šole prejel pedagog Anton Dežman, drugo, Žagarjevo nagrado, pa šola za bogato interesno dejavnost, posodabljanje pouka in vraslost v okolje
Po estetsko dognanih ročnih delih slovi žirovniška šola daleč naokrog. Na tapiserijah so upodobljeni možje z jeseniške Poti kulturne dediščine.
Ni nevest za gor enj ske kmete
Ali bo gorenjski kmečki fant na hribovski kmetiji lahko zavriskal na svoji ohceti? Kaže ne ravno najbolje, saj nevesta ne pride trkat na vrata, pa tudi poiskati je težko »ta pravo« — Zato se tudi gorenjski kmečki fantje vse pogosteje obračajo na ženitovanjsko posredovalnico Živa
Ne, neveste res ne trkajo na vrata. To prav dobro vedo kmečki fantje, pa ne tisti z ravninskih kmetij. Ti lahko izbirajo celo med dekleti »z domač'ga praga«. Če pa do kmetije vodi cesta v hrib, dekleta že pomišljajo, četudi okoli takih kmetij ravno tako kot v dolini brnijo traktorji in drugi stroji. Toda sosedova dekleta pa tudi tista iz bližnje vasi so. se že pred leti odselila v mesto, poiskala delo za tekočim trakom ter se poročile z delavci. Desetletja je trajala selitev v mesta za boljšim kruhom. Zdaj že marsikdo ve, da je na kmečki mizi bolj bel kruh in slajše mleko, toda tega, da bi drla reka nazaj, prav gotovo ne bomo dočakali. Toda v hribovskih kmetijah starijo kmečki fantje brez družin, brez naslednika in brez posebnega upanja, da naslednje leto le pride katera mimo.
Črnogledo slikanje? Verjetno, toda dejansko stanje verjetno ni drugačno. Nihče še ni preštel tistih gorenjskih kmečkih fantov, ki bi se hoteli oženiti, pa ne najdejo nevest. Toda,če razumemo, koliko premagovanja velja nekoga, da poskuša prek časopisnega oglasa ali pa prek ženitovanjske posredovalnice poiskati družico, potem je številka, ki 'jo imajo v ljubljanski posredovalnici Živa, kar velika. Konec preteklega leta so namreč imeli naslove nekaj več kot 460 slovenskih kmetov, ki bi se radi poročili. Več kot 70 jih je trenutno z Gorenjske, občasno pa se ta ŠLevilka še nekoliko poveča. Največ, kar polovica, jih je iz škofjeloške občine, predvsem iz Poljanske, nekaj manj pa tudi iz Selške doline.
»Še televizijo človek težko sam gleda,« je potožil pred'
časom eden od kmečkih fantov srednjih let, ko je razlagal svoje skrbi in strah pred tem, da za njegovo kmetijo še dolgo časa ne bo pridne ženske roke. Strah pa ima kar trdne noge. Kmečki fant okoli 50 let je sicer na višku življenjskih moči, toda leta vendar tako hitro bežijo, še posebno, če se za ženitev začne resneje odločati šele pri teh letih. Zakaj tako pozno?
Drži, da prej ni »nobena prišla mimo«, toda vzroki so navadno še drugje, ne le v odmaknjenosti kmetije. Pa tudi odmaknjenost kmetije ni pravi razlog, da bi morali kmečki fantje ostajati sami. Prav značilen je primer kmeta na meji Gorenjske s cer-kljansko-idrijskim področjem, ki tudi že leta čaka na ženo — pa nikakor ni tak, da ne bi znal stopiti s svojega dvorišča. Celo nasprotno, v vseh organizacijah in društvih ga je videti. Nekateri drugi kmečki fantje pa so preveč zaprti v svoj družinski krog, še posebej, kadar so skupaj z ostarelimi starši. Le-ti imajo navadno še veliko vpliva na čas ženitve ter tudi na sinov izbor. Tu se že začenjajo problemi, tako značilni za tradicionalno, na zemljo vezano miselnost. Kmečki sinovi namreč lahko izberejo le samska dekleta, kvečjemu še vdove, praviloma tudi brez otrok, razvezana pa sploh ne pride v pošte v.
Po drugi strani pa tudi dekleta, če že včasih pomislijo na to, da je vendarle danes vse drugače poročiti kmeta, postavljajo cel niz ovir. Če fantje preveč odlašajo in jih bližajoča se pozna leta pritisnejo ob zid, so navadno že deset ali petnajst let starejši od za možitev godnih deklet. Navadno imajo tudi nege in
skrbi potrebne, od dela in starosti obnemogel starše, kar je dodatno breme za novo gospodinjo v hiši. Takšne želje in pričakovanja, ki letijo mimo, pa seveda kaj malo prispevajo k temu, da bi se pari našli.
».Tudi boso bi vzel,« pravijo nekateri in res mislijo skoraj dobesedno, »saj imam vse,« in tudi to je vse res. Toda deklet, ki bi bila skoraj brez vsega in bi se hotela z možitvijo na kmete zagotoviti ekonomsko varnost, skorajda ni, še posebno pa ne v kartotekah ženitovanjske posredovalnice Žive. V polovici obsežne kartoteke, kjer je vedno okoli 3000 imen, so sicer ženske prijave, toda skoraj praviloma se za iskanje partnerja preko Žive odločajo od 35. leta dalje, redkeje pred 30. letom in skoraj vse imajo najmanj srednjo izobrazbo, še raje pa višjo. Moški del kartoteke pa je vse prej kot slika strukturne skladnosti ženski polovici: praviloma so mlajši, srednje starosti okoli 30 let, prevladujejo pa kvalificirani, le redki imajo višje stopnje izobrazbe.
Že vsa leta — vsaj okoli 16 let — odkar posredovalnica obstaja, si v Živi prizadevajo najti za te mlade, preproste fante in tudi za kmete v najboljših letih preprosta mlada dekleta, ki ne čakajo le na doktorje in inženirje, pač pa z realnimi očmi gledajo na življenje — pa jih žal ne morejo najti ali pa zelo malo. Življenje zna včasih zelo enostavno povezati ljudi v pare, včasih pa se lahko pošteno zamota. Tako tudi na prvi pogled kaže, da je poiskati partnerja preko posredova-nice tudi kaj zamotana stvar. Pa gre le za odgovorno delo predstaviti ljudem druge ljudi z lastnostmi, ki jih pričakujejo. Zato si tudi od računalnika, ki bo morda že konec tega leta ali vsaj v začetku prihodnjega v Živi pomagal urejati kartoteko, seveda obetajo le manj administrativnega dela in enostavnejše iskanje, toda izbira in nasvet ter priporočilo vendarle ostanejo delo, ki ga noben računalnik ne zmore.
Ne, neveste ali ženina še dolgo ali, bolje rečeno, nikoli ne bo mogoče izbrati le s pritiskom na gumb. Stike med ljudmi je treba tkati rahločutno s polno mero takta in diskretnosti. Morda kakšna vdova ne bi za nič na svetu hotela, da bi njeni že odrasli otroci vedeli, da si želi prijatelja v svoji samoti. Niso pa redki kmečki fantje brez nevest, ki bi hoteli, da vsi ljudje zvedo za njihove želje. Prav nič jih ne moti, da si prav v nasprotju z dolgoletnimi navadami očetov in dedov, ki so še lahko omožili kar sosedovo dekle, prišli k svetoval- I cem ženitovanjske posredo- *j valnice. Kajti veselja, če lah- j ko zavriskaš na svoji ohceti, si prav ti kmečki fantje na odmaknjenih kmetijah krepko zavedajo. Pisma in slike otrok (ali pa predstavitev kar »v živo«) so dovolj zgovorni dokazi zadovoljstva. Pa tudi ; zanikanje tega, da imamo kmečko ohcet pri nas le še \ bolj kot turistično folklorno ; znamenitost.
Zabreznica — V žirovniški osnovni šli razvijajo številne interesne dejavnosti. Ker nanje ne gledajo zgolj kot na privesek pouka v celodnevni osnovni šoli, so zahvaljujoč za-nesenjaštvu mentorjev in delavnosti večine učencev nekatere še posebej uspešno zaživele. Žirovniško osnovno šolo že domala vse desetletje poznajo po ročnih delih. V tem času je v krožku ročnih del pletlo, tkalo, vozlalo, se učilo novih tehnik, razvijalo ročne spretnosti ter ob njih likovni in estetski čut prek 800 učenk. Da to ni le privajanje rokodelstvu, temveč vsebuje tudi druge vzgojne vrednote, dokazujejo številni bivši učenci, ki še naprej gojijo tega konjička.
Pedagog Anton Dežman je dobitnik priznanja ob desetletnici celodnevne osnovne šole.
Kultura je dejavnost, v kateri je šola našla največ stika s krajem. Ne gre le za skupne kulturne prireditve ob praznikih, za vključevanje šolske mladine v krajevna kulturna in druga društva, tudi ne le za posojanje šolskih prostorov krajevnim dejavnostim. Sodelovanje je veliko širše. Šola, njeno kulturno društvo Prešernov rod, je sodelovalo pri ureditvi Poti kulturne dediščine, zdaj pa učenci po tej poti vodijo svoje vrstnike, ki semkaj prihajajo na šolske ekskurzije. Šola je bila tudi žarišče pobud za turistične akcije, kakršni sta, denimo, nočni tek z baklami po Poti kulturne dediščine in živinorejski bal v Završnici.
c —r)|- r  m mjiajni. j
Del dejavnosti pionirske zadruge je tudi kooperantski posel z Iskro v Otočah.
Ob številnih interesnih dejavnostih, ki jih je najti v vsaki šoli in s katerimi so učenci navadno nasičeni, se je v šoli v Žirovnici uveljavila tudi pionirska zadruga. V njej se učenci seznanjajo s proizvodnim delom, ustvarjajo, kmetu-jejo, trgujejo, opravljajo družbeno koristno delo. V zadrugi radi sodelujejo tudi učenci, ki jih je sicer težko privabiti k kaki interesni dejavnosti, oni, ki se pri pouku morda slabše učijo, pa jih zaradi tega ne mikajo dejavnosti, ki terjajo veliko razumskega dela.
Pred leti je šola sklenila kooperantsko pogodbo z Iskro v Otočah in z zasebnikom na Bledu; zdaj v pionirski zadrugi teče preprosta proizvodnja. Čemu je namenjena, je povedal pedagog Anton Dežman:
»S pridiganjem in občasnimi obiski v tovarnah je učenca težko naučiti odnosa do dela. Učenje je namreč drugačno delo. Zato smo se odločili, da učencem proizvodnjo prinesemo v šolo, naj vsak opravi 20 ur proizvodnega dela v zadrugi in si tako pridobi delovne navade. S sredstvi, ki jih prinaša ta dejavnost, se učenci učijo tudi poslovanja. Nauče se, da je denar težko prislužiti, zato ga znajo tudi prav obrniti. Nekateri nam očitajo pri-dobitništvo in zaslužarstvo, vendar to še zdaleč ni namen pionirske zadruge. Ob učinkoviti vzgojni dejavnosti pri delu (ne vzgajamo le bodočih intelektualcev, temveč tudi bodoče ročne delavce) je dobrodošel tudi prisluženi denar. Po zaslugi pionirske zadruge šolskim interesnim dejavnostim ni treba životariti, primaknemo tudi k šoli v naravi, opremili smo računalniško učilnico.«
V zadrugi se učenci ukvarjajo tudi z ustvarjalnim delom. Lahko se pridružijo kmetovalcem, ki obdelujejo 7.000 kvadratnih metrov velik zelenjavni vrt s stroji in orodjem; vse je kupljeno s sredstvi pionirske zadruge. Lahko se nauče čebelarjenja. Pred leti so jim člani krajevne čebelarske družine pomagali postaviti čebelnjak in v nekaj letih so že vzgojili čebelarski podmladek. V šolski trgovini prodajajo vse, kar je učencem potrebno pri pouku. Najživahneje je v prodajalni pred začetkom šolskega leta, ko cvete trgovina s šolskimi potrebščinami.
Težko je v nekaj vrstah zajeti bogato dejavnost, ki jo ob pouku razvijajo v žirovniški celodnevni osnovni šoli in z njo navezujejo stik s krajem. Za konec smo povprašali, kako so zmogli toliko doseči, saj sodeč po tarnanju učiteljev iz številnih osnovnih šol to nikakor ni lahko.
»Zasluga, da smo uspeli na tolikih področjih, gre mentorjem, ki so v delo z otroki vložili vse sile. Šola pa ima še eno prednost, ki omogoča, da se lahko temeljiteje posvetimo vzgoji učencev. Šteje le 404 učence in je s 16 oddelki po 25 učencev laže obvladljiva kot kaka bolj zasedena.«
D. Z. Žlebir
V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS
PreiiSmo, da njazmišlj
Brane Cepič, djf strojništva in vodja pri Vzdrževanje jeSjJ »Doma izdelani brusil nam je vlil zaUf1 1 je v izdelavi tudi stroj 2 Miro Mohorič,* ^du Valjarna bluming i »Razmišljamo o *m brusilnem stroju.«
JESENICE — »BH Jveduje Brane Cepič, približno petimi le* J1 inženir stroj niše bil v Železarni, \ »danes vodja pripra-čali o stroju za brv ^Jzdu Vzdrževanje v dic vzhodnonemšk« Jesenice, ki je bil tehnološko'Jiajo svoje projekti-praktično neuporaW ^Otno dokumentacijo naj bi novega, celj Jsko opremo izdelali okrog 500.000 doM birojem Jesenice, Železarna že takra' Ja hidravliko, pnev-
na pretek. Zdaj ze
elektronaprave je
takratni   vodja  V* [[juh in precej nepre-Franc Brelih in ta#     med člani ekipe, TIDN Franc Hrast*" Jf na projektu. Konec senetila z neverjetu' N« bil projekt končan zakaj ne bi stroja nj J*tku 1982. leta so se mi? Poslovodni od* J«*ve stroja. Večino budo pretehtal in je1 JJih delov so izdelali ^i, nekaj pa njihovi o letu dni, februar-bil stroj pripravljen e. Že čez nekaj me-a njem stekla tudi »izvodnja v obratu luming stekel, prišel od vojakov, va stroja že h kraje bilo tudi takrat dela. Naš cilj je nada naredimo boljši tedanjih,  tako po i obrušenih gredic Pftanjšanju zastojev *ževanja. Zdaj stroj skoraj dve leti in kel, da smo zadani *0 presegli. 12-član-je prijavila inovaci-stavila stroj na lan-tavi izumov, tehni-Ijšav in novosti na 'Hi smo srebrno pla-sposobnosti in delo*[^veda! Brane Cepič.
Inž. Brane Cepič: nam zaupanja v kovnjake,   v lastno
PO 35 LETti
Trojčiteniški bolnis
Mamica Zvo^i Manca in Rok se dobro I
Najlažjega, Roka,-, šim obiskom v tot*
smo imeli pri nas
nicah. »Zdaj jih 8.30 so bili rojeni
\ ^ W je bil med na-
Jesenice — »20" ^a točno 35 let, ko
a ib^Sen pojasnjevali tT?°lnišnice na Jese-
na ginekološko-po-jLi -*< la, pisala Repe, je JL*du
lak, 8. aprila, ob
23-letna mami"', | eden se je poroči-pisala Repe, je ° ,*du. Zdaj" pa z možem oziroma srečaj j£lvi na Blejski Dobravi, kjer namer** ^ Oba sta zaposlena v jeseniški Želgj l
Predstojnik g&t JSa oddelka jeseniške bolnišnice dr." \r nam je med obiskom povedal, da f\ 8°dek v oddelku že dlje časa pripravlja (>
»Mlada mamicf !J°siti in smo jo začeli zdraviti že p«*! (daljšem zdravljenju nam je uspelo 9 lJJjo potem ves čas spremljali: poseb*1' 2j*U, da so na poti trojčki. V četrtem 1 poseg, da smo ohranili nosečnost- |^si skupaj zelo zadovoljni, da se je v** t*rod smo se še posebno skrbno prip^ ^* ekipa anastezio-logov in pediatrov- &red rokom, začel pa se je spontano-* j ^.
Mamica Zvonk* %nčki se dobro počutijo. Jernej je 0 j k gramov, Manca 2400, Rok pa 1230 $ jj' 8a Jernej in Manca očitno precej čf. 0«vno odpeljali v Ljubljano. Vendaf £ ^ bojazni. Moram pa povedati, da ^ **Več je imel vsak vse svoje. Pravi Go «1 svoj vrtiček,« se je pošalil dr. Vladi* k
Mladi mamici 0 , JpU) iskreno česti-i/ ..„^„^„u^^di družini pol le-
tamo. V uredništvi'
ta brezplačno pos
iU1
A. Žalar
REPORTAŽA
PETEK, 12. APRILA 1985 9. STRAN @®®Ig3M©IESGLAS
Preusmo,
da niazmišljali
Brane Cepič, difr strojništva in vodja priprave del v tozdu Vzdrževanje jej! »Doma izdelani brusilni stroj za gredice nam je vlil zauf Ife v izdelavi tudi stroj za vlečenje žice« — Miro Mohorič,* todu Valjarna bluming stekel: »Razmišljamo 0 'fti brusilnem stroju.«
JESENICE - »B* Jveduje Brane Cepič, približno petimi led ^ inženir strojni-še bil v Železarni> Jj »danes vodja pripra-čali o stroju za brv '.'Ozdu Vzdrževanje v
dic vzhodnonemšk« Jesenice, ki je bil tehnološko' ^ajo svoje projekti-praktično neuporab* ^°tno dokumentacijo naj bi novega, cel* *$ko opremo izdelali okrog 500.000 dolafl birojem Jesenice, Železarna že taki** *a hidravliko, pnev-na pretek. Zdaj že1 ™ elektronaprave je takratni vodja V* *^nih in precej nepre-Franc Brelih in taltfj 5& med člani ekipe, TIDN Franc HrasjJ * na projektu. Konec senetila z neverjet^ bil projekt končan zakaj ne bi stroja "jj ^etku 1982. leta so se mi? Poslovodni od» *We stroja. Večino budo pretehtal in je' toih delov so izdelali ^i. nekaj pa njihovi letu dni, februar-bil
stroj pripravljen h. Že čez nekaj me-njem stekla tudi '!zvodnja v obratu »Uming stekel, prišel od vojakov, va stroja že h kraje bilo tudi takrat dela. Naš cilj je nada naredimo boljši sedanjih, tako po obrušenih gredic rtoanjšanju zastojev 'zevanja. Zdaj stroj skoraj dve leti in kel, da smo zadani presegli. 12-član-Ja prijavila i novaci-.stavila stroj na lan-Inž. Brane Cepič: J^ivi izumov, tehni-nam zaupanja v A kovnjake, v lastiti sposobnosti in delo.*
Ijšav in novosti na "l'i smo srebrno pla-tovedal Brane Cepič.
PO 35 LETU
Trojčlfenišk bolniš
Mamica Zvo^l Manca in Rok se dobrot
Najlažjega, Roka,* **efye bil med našim obiskom v tor#
Jesenice — smo imeli pri nas
na ginekološko-po nicah. »Zdaj jih i 8.30 so bili rojeni
23-letna mamic* la, pisala Repe, je žem oziroma srec$
20- ^1
'#Mden se je P°roči->"n. Zdaj pa z rao-
bravi, kjer namer** na v jeseniški Žele*
Predstojnik gtf ške bolnišnice dr. skom povedal, da dlje časa pripravlj^ »Mlada marnih čeli zdraviti že prej nju nam je uspelo spremljali: posebfl* trojčki. V četrtem ohranili nosečnost dovoljni, da se je v** sebno skrbno prip^ logov in pediatroV' pa se je spontano-* Mamica Zvonk* čutijo. Jernej je 0 2400, Rok pa 1230 $ ca očitno precej Ljubljano. Vendar\f pa povedati, da m vse svoje. Pravi GfJ je pošalil dr. Vladi*
Mladi mamici tamo. V uredništvi.' ta brezplačno pošw
v° točno 35 let, ko
^seli pojasnjevali l^nišnice na Jese-J'jek, 8. aprila, ob Arh..
* na Blejski Do-Oba sta zaposle-
na oddelka jeseni-c nam je med obi-s°dek v oddelku že
daljšem zdravlje-
>v??«0 P°*em ves °*s i^n. da so na poti ^n poseg, da smo - s» skupaj zelo za-'^?r°d smo se še po-* ekipa anastezio-^ad rokom, začel
* i?
^5r?Čki se dobro po"
V,
^ gramov, Manca ,^>a Jernej in Martin nt'vno odpeljali v c' bojazni. Moram ^eč je imel vsak ' svoj vrtiček,« se
i^u) iskreno česti-adi družini pol le-A. Žalar
Ogledali smo si stroj in njegovo delovanje je razložil vodja oddelka v TOZD Valjarna bluming stekel Miro Mohorič: »Z delovanjem stroja smo zelo zadovoljni, saj z njim dosegamo za okrog 35 odstotkov večjo proizvodnjo kot na ostalih brusilnih strojih. Pomembno je avtomatsko brušenje in veliko lažje vzdrževanje. Mislim, da je ekipa nalogo odlično opravila in prihranek je velik. Tako že razmišljamo o še enem domačem brusilnem stroju. Sedanji stroji so namreč že precej dotrajani in zastareli. S še enim strojem bi lahko naredili več kot s sedanjimi starimi in z manj delovne sile. To pa je zelo pomembno, saj nam zelo manjka delavcev.«
Stroj, ki so ga izdelali pred dvema letoma, bi danes veljal več kot 15 milijard starih dinarjev. Uspeh, ki so ga dosegli pa jim je vlil zaupanje vase.
»Danes smo zato tem bolj prepričani, da imamo doma vse možnosti in da smo sposobni še marsikaj narediti sami. V svetu tehnologije danes odloča znanje. To pa imamo. Treba ga je le razvijati in koristno uporabiti. Zakaj torej ne bi tudi doma dosegali tistega, kar z enakim osnovnim znanjem dosegajo zunaj? Mislim, da smo premladi, da ne bi tako razmišljali in zgolj sedeli osem ur na delovnem mestu. V to pa nas še toliko bolj sili pomanjkanje kadra in uvaja-
Miro Mohorič: »Razmišljamo o še enem domačem brusilnem stroju.«
nje mehanizacije ter nove tehnologije tudi v metalurgiji,«
ugotavlja Brane Cepič.
Uspeh z brusilnim strojem pa je dejavnost na tem področju že spodbudil. Zdaj je v izdelavi stroj za vlečenje žice, ki bo prav tako zamenjal uvoženega. To bo prvi takšen, v Jugoslaviji izdelan stroj za lastne potrebe. Obratovati naj bi začel v tretjem tromesečju prihodnjega leta. V tozdu Vzdrževanje, kjer je Brane Cepič, ki se vse bolj ukvarja z vodenjem inženiringa, se po malem že pripravljajo tudi na projektiranje novega brusilnega stroja v Valjamo bluming stekel. Pravijo, da se bo od prvega, ki so ga sami naredili, razlikovali predvsem po sodobnejši tehnologiji, saj bo procesno voden in popolnoma avtomatiziran.
»Morda so na prvi pogled to skoraj nedosegljivi cilji. Toda ne manjka nam zaupanja v lastne strokovnjake,,v lastno znanje, sposobnosti in delo. In glede na dolgoročne usmeritve, tako Sozda kot jeseniške Železarne, se bomo na tem področju morali še nenehno potrjevati!« A_ žalaf
NAGRADA OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA KOLEKTIV LOŠKIH VRTCEV
Čebelica, Pedenjped, Najdihojca...
O vrtcih se je zadnje čase veliko govorilo. Prave polemike so bile o novem načinu plačevanja oskrbnine. Sicer, pa so vrtci nekako ob strani našega razmišljanja. Postali so del vsakdanjika, zlasti v mestih in večjih naseljih, kjer je večina staršev zaposlenih. Povsem normalno je, da hkrati s starši, ki gredo v službo, otroci odidejo v vrtec, da tam skrbijo zanje osem,devet in tudi več ur in so siti in naspani, ko pridejo ponje.
Ni treba seči daleč v zgodovino, ko so bili vrtci še redkost in so bili otroci, ki so jih obiskovali, v manjšini. Najbrž bi primerjava trideset, dvajset pa tudi le deset let nazaj najboljše pokazala velik napredek, ki je bil narejen v razvoju predšolskega varstva in vzgoje.
Za velik napredek pri razvoju otroškega varstva so zato ob letošnjem občinskem prazniku podelili malo plaketo občine Škof j a Loka kolektivu Vzgojnovarstvene organizacije Škof j a Loka. V 48 oddelkih imajo 980 otrok, s katerimi se ukvarja 116 zaposlenih, tovari-šic, varuhinj, kuharic in drugih.
»Začetki otroškega varstva v Škofji Loki segajo v leto 1948,« pripoveduje v. d. direktorica Vzgojnovarstvene organizacije Škof j a Loka Zinka Benedikova. »Tedaj so v starem dijaškem domu odprli Dom igre in dela. Ustanovili so ga z namenom, da nudijo otrokom zaposlenih staršev prehrano, varstvo in vzgojo. Otroke so razdelili v štiri starostne skupine. V DID so hodili otroci od 2. do 15. leta. V kroniki lahko preberemo, da je bilo v Didu 120 otrok, zanje je skrbelo enajst ljudi, od tega Sest vzgojiteljic« "■"Prvrvrtec so v Škofji "Lofci
zgradili šele leta 1963. To je bil vrtec na Novem svetu, v katerem je bilo prostora za 120 otrok. Že v nekaj letih je postal pretesen in leta 1967 so ga razširili, potem pa so ga leta 1980 obnovili in sedaj je v njem prostora za 150 otrok v sedmin oddelkih. Vrtec je dobil ime Čebelica.
Naslednji je bil Kekec v Klobovsovi ulici v Škofji Loki. Odprli   so   ga   1. septembra
1971. leta. Otroška skupnost otroškega varstva je namreč od tovarne Kroj odkupila staro stavbo in jo namenila za vrtec. Varstvo je dobilo 90 otrok. Stavba je bila tedaj še neobnovljena.
»Obnavljati so jo začeli šele naslednje    leto, septembra
1972. leta,« se spominja Zinka Benedikova. »Do marca, ko so bila dela zaključena, smo z otroki gostovali na Novem svetu v Čebelici. Stiskali smo se na hodnikih v garderobi. V Kekcu smo odprli tudi prve jasli v Škofji Loki, skupno pa je prenovljeni vrtec lahko sprejel 160 do 180 otrok v devetih oddelkih. Čeprav je stavba stara in je v središču starega dela mesta Škofje Loke, menim, da je to zelo lep vrtec. Potrudili smo se in ga lepo opremili, tako da je v njem topel občutek domačnosti, otroci se v njem dobro počutijo, blizu je grad z lepim grajskim vrtom, skratka, nič ni narobe, če je stavba stara. Lani smo vrtec ponovno obnovili, tako da je bivanje v njem še prijetnejše.
Hkrati s škofjeloškim se je razvijalo tudi otroško varstvo na Trati. Pred 25 leti, februarja 1960. leta, je Gorenjska predilnica v Frankovem naselju odkupila stanovanje v bloku in v njem so uredili Dom igre in dela. Prvi vrtec pa je bil zgrajen leta 1972, leta 1981 je bila zgradba povečana in se-
JANKO ŽONTAR, KMET OD SV. DUHA:
Z načrtnim izborom do dobrih krav
34-letni Janko ŽontarodSv. Duha pri Škofji Loki je prejel priznanje Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije in
Živinorejsko-veterinarskega zavoda Gorenjske — zlato plaketo za doseženo mlečnost 5500 litrov pri kravah lisaste pasme. Dosežek ni fig od muh, ce vemo, da povprečna gorenjska krava podnevi, tudi ponoči in ob
da na leto le nekaj več kot 2000 litrov mleka.
Kakšna in kako dolga je pot do dobrih krav?
Preden smo pred štirimi leti preselili živino iz starega v novi hlev, smo na Hrvaškem kupili nekaj telet. Imeli smo srečno roko, saj se je polovica teličk razvila v dobre krave. Selekcijo smo delali tudi med domačimi teli-cami, prvesnicami in kravami. Če po prvem ali drugem teletu katera izmed njih ni kazala, da bi se razvila v dobro mlekarico, je morala v klavnico in v hlevu odstopiti mesto drugim. Lani smo od osmih telic doma zadržali le štiri, ostale smo prodali. Pred leti smo imeli med kravami lisaste pasme tudi par črno-belih. Mleka sta resda imeli nekaj litrov več kot ostale, vendar sta kazili čredo in bili preveč občutljivi.«
Zmotno mišljenje, da dobro krave že zagotavljajo veliko mleka. Še vedno namreč velja, da krava molze pri gobcu.
»Le s kakovostno krmo je mogoče doseči poprečje 5000 litrov in več. Pri nas začnemo s prvo košnjo po 20. maju in če je lepo vreme, je v dobrem tednu pospravljena. Potem kosimo še dvakrat ali trikrat. Veliko trave prve in druge košnje posušimo na sušilnici, tretji in četrti od-kos običajno siliramo. Na dveh ali treh hektarih pridelujemo še koruzo za siliranje. Sejemo tudi mnogocvet-no ljuljko, tako da imamo že zgodaj spomladi, še predno posadimo krompir, zeleno in svežo krmo.«
Krmila so bila nekdaj poceni, na kmetijah in posestvih so jih sipali v jasli kot za stavo. Zadnja leta so zaradi draginje odmerke zmanjšali, ponekod so dodajanje močnih krmil in drugih krmnih dodatkov celo opustiti. Vaše izkušnje?
»Četudi so se krmila v primerjavi z mlekom nerazumno podražila, sem prepričan, da se kravam še vedno splača dati v krmni obrok tudi nekaj krmil. Na naši kmetiji
jih mesečno pokrmimo od petsto kilogramov do ene tone. Boljše krave jih dobijo več, slabše manj, vsaka izmed njih pa poprečno po kilogram na dan. Krmila ne vplivajo le na mlečnost. Znano je, da je eden izmed razlogov za plodnostne motnje krav tudi pomanjkljiva prehrana. Če kravam ne bi dajali nobenih krmil, bi imeli večkratno škodo: namolzli bi manj mleka manj bi bilo telet in tudi dohodek bi bil manjši. Škofjeloški intervencijski sklad prispeva kmetom z nižinskega področja pri nabavi krmil štiri dinarje za kilogram (»hribovcem« pa še več), vendar to le v času, ko ni sveže krme — od jeseni do spomladi. Če bi bil njihov prispevek še večji ali čže bi krmila kako drugače pocenili, bi jih kmetje še izdatneje krmili in takrat bi lahko od vsake krave namolzli še več mleka. Zdajšnje razmere v živinoreji tega ne omogočajo.«
Na vaši kmetiji pridelujete na poltretjem hektaru tudi krompir. Kaj se vam bolj splača: prireja mleka in mesa ali pridelovanje krompir-ja?
»Nobena skrivnost ni, da je zadnja leta krompir dohodkovno veliko bolj zanimiv kot katerikoli drugi kmetijski pridelek. Tako so izračunali strokovnjaki in tako občutimo tudi kmetje. Če bo šlo tako naprej, bodo kmetje sadili še več krompirja, čeprav se v republiki prizadevajo, da bi površine, namenjene tej poljščini, sčasoma zmanjšali.«
Le redki kmetje so hkrati dobri poljedelci in uspešni živinorejci. Pogosto je slišati, da »krompirjeve!« — ne vsi, da se razumemo — radi zanemarjajo živino, natančneje povedano, da imajo več oporečnega mleka kot kmetje, ki se ukvarjajo le z živinorejo. Vam uspeva oboje. Kako?
»Kar delamo, skušamo narediti čim bolje, brez razlike,
daj je v Pedenjpedu 12 oddelkov z 280 otroki, od tega sta dva oddelka jaslična. Vrtec na Trati je najbolj napolnjen in tudi za novo šolsko leto je tam največ vlog za sprejem. Na Trati namreč raste novo stanovanjsko naselje in če bo otrok preveč, jih bomo vozili v vrtec pri Sv. Duhu.
Tam imamo vrtec Ciciban, ki je bil do 1. maja 1984 v zasebni hiši, sedaj pa ima prostore v kulturnem domu Ivan Cankar. V njem je 50 otrok, kar je za otroško varstvo idealno. V skupinah je manj otrok kot v drugih vrtcih, večja je domačnost, vrtec je na
deželi, kar je idealno za vzgojo. V vseh vrtcih bi morali imeti v skupinah le toliko otrok, ker so večji oddelki malo grdo rečeno »le krotilnice«. Še tako prizadevna tovarišica se ne more ukvarjati z vsakim v skupini, če je v njej 30 otrok.«
V Podlubniku imajo vrtec v stanovanjski stolpnici. Tu je stanovanjska skupnost odstopila za otroško varstvo dve stanovanji, kjer so uredili vrtec Rožle. Igralnice so pretesne, igrišče pa je skupno v naselju. Ta vrtec ima najslabše razmere za delo. Zato bo treba čim prej zgraditi vrtec pod Plevno za 120 do 150 otrok, da
praznikih, še več natančno sti. Začne se že pri spravilu krme, nadaljuje pri krmljenju in potem pri molži. Tu je treba še posebej paziti na čistočo. Naglica pri tem ni dobra.«
Pri Žontarjevih že dolgo niso mlekarni oddali oporečnega mleka. Negativnega reduktaznega preskusa skorajda ne pomnijo.
»V plačilu med kakovostnim in oporečnim mlekom je premajhna razlika. Par dinarjev ne odtehta zahtevnega in zamudnega čiščenja krav, molznega stroja in posode niti ne denarja, vloženega v sodobno hladilne naprave.«
Kmetje zatrjujejo, da je mleko prepoceni. Občani so že zdaj nejevoljni, ko morajo za liter mleka plačati najmanj 58 dinarjev. In vaše mnenje!
»Strinjam se, da je mleko tudi za delavce s poprečnimi mesečnimi prejemki postalo že zelo drago. Toda hkrati tudi ugotavljam, da je prireja mleka na robu donosnosti ali prinaša celo izgubo. Gnojila, krmila, rezervni deli, škropiva, goriva in ostali reprodukcijski materiali so se dražili hitreje kot mleko.«
Še beseda, dve o vaši kmetiji — zemlji, strojih, ljudeh ... To kar bi namesto za konec sodilo v uvod.
»Obdelujemo deset hektarov zemlje, od tega osem hektarov svoje in dva hektara najete. Redimo 40 glav živine: 15 krav, 5 telic, ostalo so biki in »mladina«. Na leto oddamo 50 tisoč litrov mleka, osem do deset bikov, krompir s poltretjega hektara. Hlev je star štiri leta, najnujnejše stroje za spravilo sena, silažne koruze in za pridelovanje krompirja imamo. Zdaj bomo morali razmišljati še o boljših bivalnih prostorih. Kmetje smo pač tako vzgojeni, da najprej poskrbimo za živino, šele potem za ljudi. Za delo poprimemo vsi: razen mene še žena Jana, moji starši, pogosto tudi Janina mama.«
C. Zaplotnik
J
bodo lahko vrtec v Podlubniku ukinili.
V Podlubniku je tudi največji vrtec Najdihojca, ki so ga odprli leta 1979. Vrtec je velik, ima 14 oddelkov, v katerih je povprečno 300 otrok. Imajo tudi tri jaslične oddelke in oddelek za razvojno prizadete otroke. V vrtcu je tudi zobna ambulanta, kjer popravljajo zobe otrokom iz vrtca in tudi drugim.
V vrtcih v Škofji Loki naj bi bila po razvojnih planih leta 1990 polovica vseh otrok. Letos jih je že 49,8 odstotka, medtem ko jih je bilo leta 1979 37,9 odstotka.
Vendar se dejavnost vrtcev ne omejuje le na dopoldansko varstvo in vzgojo. V okviru Vzgojnovarstvene organizacije Skofja Loka pripravljajo tudi priprave otrok na šolo za šolska okoliša osnovnih šol na Trati in v Škofji Loki, organiziran pa imajo tudi potujoči vrtec in sicer deset oddelkov za 120 otrok. Svojo dejavnost, predvsem pa razvoj otroške ustvarjalnosti, prikažejo vsako leto na več razstavah. Pravkar so sodelovali na natečaju izdelkov iz lepenke v škofjeloškem EGP, planirajo pa raz-. stavo otroške risbe od čečka-nja do slikanja.
L. Bogataj
10. STRAN
KINO, NOVO V KINU ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK, 12. APRIIA
PIONIRSKA KOŠARKARSKA REPREZENTANCA GORENJSKE REPUBLIŠKI PRVAK — Športna dvorana v Domžalah je bila prizorišče sklepnega dela letošnjega pionirskega košarkarskega tekmovanja za prvaka Slovenije. Na tem pionirskem košarkarskem festivalu so se za pokal Žito-Šumi borile reprezentance Maribora, Šaleške, DomžaL in Gorenjske. Košarkarska pionirska reprezentanca Gorenjske je bila ena od najboljših in zasluženo je postala republiški prvak. V finalu so fantje brez težav in visoko premagali reprezentanco Maribora, v pred-tekmovanju pa so bili boljši od košarkarjev Šaleške. Prav zato je pokal Zita-Šumi tudi izreden uspeh in vsem iskrene čestitke.■Poklicni trener moških v kranjskem Triglavu Martin Gorenc je za reprezentanco izbral najboljše gorenjske pionirje. Naslov so osvojili: trener Gorenc in igralci Aleš Starman, Tone Pintar, Jože Zakotni (vsi Škofja Loka), najvišji v reprezentanci, 192 centimetrov visok Franci Šubič iz Gorenje vasi, Rajko Petemelj (Jesenice), Andrej Pezdirc (Radovljica) ter Kranjčani Darko Kastiger, Roman Andoljšek, Grega Čeme, Zlato Jolič, Andrej Orel in Grega Jeras. Za prvo mesto so Gorenjci premagali Maribor z izidom 81:54, v predtekmovanju pa Domžale s 60:26. (-dh) — Foto: F. Perdan
Najboljši gorenjski športniki v Preddvoru
Preddvor — Uredništvo Gorenjskega glasa je skupaj z gorenjskimi telesnokulturnimi delavci ter s športnimi poročevalci iz gorenjskih in večjih slovenskih novinarskih hiš izbralo za najboljšega športnika minulega leta alpskega smučarja Bojana Križaja, za najboljšo športnico rokometašico Belinke Olimpije in dobitnico zlate olimpijske medalje, Alenko Cuderman iz Tupalič pri Preddvoru, ter za najboljše gorenjsko moštvo minulega leta »srebrne« padalce Alpskega letalskega centra Lesce-Bled. Priznanja jim bomo podelili na športno-zabavni prireditvi, ki jo v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 pripravljata v prenovljenem domu družbenopolitičnih organizacij v Preddvoru krajevna skupnost Preddvor in Časopisno podjetje Glas. Na prireditvi bomo v pogovoru predstavili najboljše gorenjske športnike, za prijetno razpoloženje pa bosta poskrbela znani ansambel RŽ in domača folklorna skupina. Preddvorski TVD Partizan, ki letos praznuje 25-letnico, bo ob tej priložnosti podelil priznanja najuspešnejšim domačim športnikom in zaslužnim teles-nokulturnim  delavcem, (cz)
Poraz Zarice v Britofu
Kranj — V prvem spomladanskem kolu občinske nogometne članske A lige so vsa domača moštva zmagala; še posebej pa so se izkazali nogometaši Britofa, ki so gladko odpravili Zarico. V B ligi je presenetilo Podgorje z visoko zmago na gostovanju v Hrastju. Ekipa Bitenj, ki vodi po prvem delu prvenstva, je zaradi gostovanja na avstrijskem Koroškem tekmovanje začela kasneje.
Izidi — A liga — Sava : Kokrica 4:1, Primskovo : Podbrezje 2:1, Britof : Zari-ca 3:0, Šenčur : Trboje 2:0; vrstni red: Sava 21, Zarica 14, Podbrezje 12, Trboje 12, Primskovo 10, Kokrica 9, Britof 6, Šenčur 4; B liga — Velesovo : Preddvor 1:3, Grintavec : Visoko 0:5, Hrastje : Podgorje 0:4, Bitnje : Mavčiče preloženo. D. Jošt
Nogometni turnir
Tržič — Športno društvo in ekipa Veteranov iz Bistrice prirejata 20. in 21. aprila na igrišču osnovne šole heroja Bračiča prvomajski turnir v malem nogometu. Prijave z vplačilom 3000 dinarjev sprejema Dragan Njegovan v Zelenem bistroju v Bistrici do petka, 19. aprila. Sodelujejo lahko ekipe z vse Gorenjske.
J. Kikel
NOVO V KINU
Ameriška komedija Policijska akademija je že težko pričakovani film. Govori o policiji, komediji in seksu. Na grozo akademskega zbora je mestni župan dovolil prosti vpis na Policijsko akademijo. In tokoj je tu kup neprimernih študentov, ki se izogibajo nalogam, raje skrbe za zabavo in svojo korist in prav gotovo niso tam, kjer jih potrebujejo. Se huje pa je, da ti študentje razkrivajo podobna nagnjenja pri svojih inštruktorjih in morajo svoje profesorje včasih celo kriti. Vsekakor je to prav čudna akademija, saj so moški in ženske kar se da blizu, in jasno je, da v takšnem položaju nihče več ne jemlje študija resno. Požvižga se na red in disciplino in se raje preda čutnim užitkom. Nekaj resnih trenutkov premore vsekakor tudi ta film, predvsem v predpostavki, da ni več nobenih norm, vrednot in resnosti, zakaj bi jih torej pričakovali prav pri Policijski akademiji? Kot nadomestek nam ponujajo veliko smeha in kar precej ljubezenskih užitkov — vse zato, da bi prikazali življenje na akademiji,in delno tudi zunaj nje, čim bolj prijazno, zabavno in neobvezno. Kljub vsemu nekaj re-krutov šolo celo opravi, pri čemer so jim v veliko oporo prijatelji in naključje. Kljub velikemu uporu in neredu, ki ga povzroči eden od kadetov, je film vendarle komičen debut režiserja Hugha Wilsona, ki se je do filma prebil z delom na televiziji.
Film GOLI V SEDLU je ameriška drama, ki predstavlja prelomnico v ameriški proizvodnji. Spada med tiste vrste filma, ki se selijo iz študijev v naravno okolje in ki se je snemal na resničnih krajih. Konec šestdesetih let se je pojavil v ameriškem filmu tudi nov, bolj življenjski dialog, ki se je dotaknil stvarnih problemov ljudi, predvsem mlajših, ki so sebi in deželi, v kateri živijo, pričeli razmišljati globlje in predvsem po svoje. To je čas hipi skupin, »cvetličnega gibanja« in predvsem ročk glasbe, ki je s svojim besedilom prav tako posegala v aktualne dogodke. Slo je za osvobajanje mladih, ki so se čutili vklenjene v navidezno blaginjo svoje dežele. Film prikaže nekakšno obrnjeno mitologijo tvesterna: medtem ko so včasih junaki jahali na konjih z vzhoda na zahod, naša junaka »jezdita« na svojih jeklenih motorjih od zahoda na vzhod, da bi spoznala pravo Ameriko. Pa je nikjer ni. Ta poseg ju stane tudi življenje, saj njun videz in ravnanje povzročata hudo kri pri ljudeh, dokler ju dva ameriška farmarja končno ne ustrelita. Film je proslavil tri izredne igralce: Jacka Nicholsona, Petra Fnndo, ki je film produciral, in Dennisa Hopperja, ki je film režiral in dobil v Cannesu nagrado za prvenec. Film je kandidiral tudi za Oskarja.
POSLADKANA VODICA je domači film. Pripoveduje o dekletu, Dečki — tako ji pravijo, ker bi bila rada fant — fci ima komplekse zaradi prevelikega nosu. Svoje mladostniške travme in mnogotere zoprnosti opravičuje s tem svojim »velikim nosom in grdimi nogami«. In tako je Dečka od jutra do večera vsa fantovska. Ima kajpada tudi fanta, ampak to ni tisto ... Inko gre njena fakulteta na »majski izlet«, gre Dečka naravnost na plastično operacijo... Ali bo njena operacija rešila njene probleme? Njene in naše? V filmu igrajo Bata Živojinović, Ljubiša Samardžić, Milena, Sonja Sa-vič in drugi.
Mednarodni FIS tekmi žensk
Veleslalom in slalom
KRVAVEC - Smučarski delavci SK Triglava in Domžal so na smučišču na Krvavcu pripravili mednarodno FIS tekmo v veleslalomu in slalomu za ženske. Na odlično pripravljeni progi je nastopilo nad osemdeset smučark iz Avstrije, Bolgarije, Nizozemske in Jugoslavije.
Čeprav je organizatorju v soboto zagodlo vreme, so v nedeljo izpeljali dokaj kvaliteten ženski veleslalom. Že na prvi progi je bil silovit obračun med Avstrijkami in našimi. Na drugi progi je bilo nato vse tako, kot je moralo biti, saj sta si prvo mesto razdelili Nuša Tome in Avstrijka Andrea Bergmann. Na odlično tretje mesto se je uvrstila Ljubljančanka Daša Šegula in na deseto mesto Triglavanka Dežanova.
Rezultati — 1. Tome (Jugoslavija) in Bergmann (Avstrija) 2:09,46, 3. Šegula 2:09,56, 5. Zaje 2:09,96, 10. Dežman 2:12,36, 11. Pušnik 2:12,80, 14. Humar 2:15,48, 16. Koprol 2:15,93, 17. Kotnik (vse Jugoslavija) 2:16,20.
Tudi ponedeljkov slalom je bil dobro pripravljen, vendar je proga opravila svoje. Že prva proga je med šestinšest-.desetimi nastopajočimi terjala davek, saj jih je veliko odstopilo ali pa so morale v sneg. Enako je bilo tudi na drugi progi in na koncu je bilo le trinajst uvrščenih. Največ moči je imela naša Katra Zajec, na drugo mesto pa sta se uvrstili Nuša Tome in Mojca Dežman.
Rezultati — 1. Zaje 1:03,54, 2. Tome in Dežman (obe Jugoslavija) 1:04,85, 4. Wallinger 1:05,75, 5. Bergmann (obe Avstrija) 1:06,13, 6. Tomažič (Jugoslavija) 1:06,72, 7. Rauaschl (Avstrija) 1:07,73, 8. Kotnik 1:09,83,9. Česnik (obe Jugoslavija), 10. Kronberger 1:10,88,11. Wilfing (obe Avstrija) 1:11,22, 12. Hafner (Jugoslavija) 1:11,92, 13. Schvvab (Avstrija) 1:12,52. -dh
Mesec košarke v Gorenji vasi
Gorenja vas — Letos mineva petnajst let, odkar so v Gorenji vasi na pobudo tedanjih študentov Mirana Ferla-na, Janeza Čadeža in zdaj že pokojnega Srečka Trčka ustanovili pri društvu Partizan košarkarsko sekcijo. Obletni co bodo v Gorenji vasi proslavili z več košarkarskimi prireditvami, ki jih pripravlja domači košarkarski klub s pomočjo društva Partizan in delovne organizacije Marmor iz Hotavelj.
Jutri, 13. aprila, bo v Gorenji vasi »dan košarke«, na katerem se bodo predstavile vse domače ekipe. Dopoldne se bodo cicibani, mlajše in starejše pionirke ter starejši pionirji iz šolskega športnega društva Blegoš pomerili z vrstniki iz Zirov, Škofje Loke in Idrije, v nadaljevanju bodo nastopili kadeti, mladinci, veterani, mlajši pionirji in člani. Poleg domačih ekip bodo sodelovali še košarkarji Lokainvesta iz Škofje Loke, Ete iz Cerkna, Tolmina 77, SŠD Tabor iz Žirov in Radovljice.
20. aprila bo domači klub pripravil tradicionalni, 6. košarkarski turnir v spomin na'tragično preminulega soustanovitelja in dolgoletnega vodjo sekcije Srečka Trčka. Nastopile bodo ekipe Gorenje vasi, Lokainvesta, Ete iz Cerkna in Žirov. V petek, 26. aprila, ob 18. uri se bo začela 24-urna košarkarska tekma med Gorenjo vasjo in Eto iz Cerkna. V četrtek, 16. maja, ob 16. uri bo v telovadnici osnovne šole Ivana Tavčarja, kjer bodo tudi vse druge tekme, še srečanje domače članske ekipe z novim prvoligašem, Smelt Olimpijo.
I. Selak
ŠPORT OB KONCU TEDNA
Nogomet — V 17. kolu slovenske, članske lige gostujejo nogometaši Triglava v Izoli, kjer bodo igrali proti istoimenskemu moštvu. V gorenjski članski ligi bodo jutri na sporedu tekme 12. kola — Alpina : Bled, Bohinj : Lesce, Alples : Tržič, Polet : Reteče, LTH : Kondor, v pionirski ligi srečanja 13. kola — Alpina : Bled, Bohinj : Lesce, Alples : Tržič, Polet: Reteče, LTH : Kondor in Jesenice : Polet, v mladinski ligi pa v nedeljo tekmi 10. kola — Bohinj : Kondor in LTH : Polet. V ligah Občinske nogometne zveze Kranj bodo odigrali drugo oziroma tretje spomladansko kolo. Razpored tekem — člani, soboto ob 16.30 — Sava : Primskovo, Šenčur : Britof, Zarica : Podbrezje, Kokrica : Trboje, Bitnje : Velesovo, Grintavec : Podgorje, Hrastje : Preddvor, Visoko : Mavčiče; pionirji, sobota ob 15. uri — Šenčur : Britof, Zarica : Bitnje, Sava : Podbrezje, Primskovo : Kokrica, Naklo : Visoko; mladinci, ne-
Smučarski teki
Državno prvenstvo v maratonih
POKLJUKA - Na Pokljuki je bilo letošnje zadnje dejanje za državne naslove v smučarskem teku. Smučarski klub Bohinj je v izredno lepem vremenu odlično organiziral prvenstvo, na katerem so člani tekli na petdeset, mladinci in ženske pa na dvajsetkilo-metrski progi. Za naslove se je potegovalo nad sedemdeset tekačev iz vseh jugoslovanskih klubov. Na startu ni bilo le tekmovalcev, ki nastopajo v Skandinaviji za Polarni pokal.
V teku članov na petdeset kilometrov se je za državnega prvaka borilo deset tekmovalcev in najhitreje je tekel član Olimpije Unior iz Ljubljane Jani Pustovrh, na drugo mesto se je uvrstil Rebršak iz Gorij, tretji pa je bil Zupan iz kranjskega Triglava. V teku mlajših članov na deset kilometrov je šel naslov v Rateče. Osvojil ga je Robert Kerštajn pred Katrašnikom (Triglav) in Ponikvarjem (Unior Olimpija). Med ženskami je imela največ uspeha Andreja Smrekar, kjer si je naslov pridobila pred Triglavankama Bertonclje-vo in Beštrovo.
Rezultati — člani (50 km) —1. Pustovrh (Unior Olimpija) 3;18:23,8, 2. Rebršak (Gorje) 3;18:50,1, 2. Zupan (Triglav) 3;19:12,7, 4. Pandurevič (Sarajevo) 3;20:10,0, 5. Slabanja (Dol) 3;24:19,9,
6. Verovšek (Unior Olimpija) 3;36:22,0,
7. Samardžić (Sarajevo) 3;40:16,5, 8. Jošt (Triglav) 4;21:00,0, ml. člani (20 km) - 1. Kerštajn (Rateče) 1:07:13,2, 2. Katrašnik (Triglav) 1;08:03,9, 3. Ponikvar (Unior Olimpija) 1;09:59,7, 4. Kline (Pohorje Hoče) 1;10:12,9, 5. Kordež 1;10:36,5, 6. Nunar 1;11:54,9, 7. Kolman (vsi Triglav) 1;12:26,4, 8. Ovsenik (Gorje) 1;13:25,4, ženske - (20 km) -1. Smrekar (Dol) 1;20:03,0, 2. Bertoncelj 1 #3:05,9, 3. Be-šter (obe Triglav) 1;23:12,2, 4. Raišp (Pohorje Hoče) 1;23:32,3, 5. Kavčič (Triglav) 1;28:58,8, 6. Kovač (Dol) 1;30:03,2, 7. Čop (Bohinj) 1;30:51,5, mladinci - 1. Kerštajn, 2. Katrašnik, 3. Ponikvar, 4. Kordež, 5. Nunar, 6. Kolman, mladinske — 1. Smrekar, 2. Bešter, 3. Kavčič, 4. Kovač, 5. Čop.
-dh
delja ob 9.30 - Šenčur : Naklo, % Primskovo, Trboje : Preddvor, K" : Bitnje. — J. Žitnik, D. Jošt
Odbojka - V 20. kolu II. zveznj — zahod se bodo odboj kar j i Ble? merili jutri ob 19. uri v telovadb novne šole pa Bledu z ekipo RtA ga. V slovenski ženski ligi bodo 8 igrale jutri ob 17. uri z igralkami? žice, odbojkarice kranjskega Trii pa jutri ob 15. uri v športni dvor* Planini z ekipo Kočevja. V II. slo*4 ligi se bo mlado moštvo Bleda po"1 jutri ob 15. uri v domači telovad11 Plamenom iz Krope, odbojkarji ^ va pa ob 17. uri v kranjski dvor«1 Planini z igralci iz Kočevja.
Zelenica: gasilci na smučeh -0 sko društvo iz Loma pod StoržiČe" reja jutri, v soboto, ob 10. uri na # ci prvenstvo v veleslalomu za gas| gasilke iz tržiške občine. — J. Ki*r
Zelenica: tekmovanje vaditelje*' teljev in trenerjev smučanja — I
čni zbor vaditeljev, učiteljev in tr< jev smučanja Tržič pripravlja v ljo ob 10. uri na Zelenici republiS venstvo v veleslalomu, na kate nastopilo več sto najboljših smU' in smučark iz vseh 35 področnih rov. — J. Kikel
Soriška planina: tekmovanje kal »ciciban in »pionir« — š# društvo Železniki prireja v nedelj Soriški planini zadnje letošnje t»
vanje mladih smučarjev za pokaj ban in »pionir«. Cicibanke in ci"1
I
bodo startali ob 10. uri, pionirji nirke uro kasneje. Prireditelj $ ma prijave še uro pred začetkotf movanja. Po končani preskušnji razglasili zmagovalce za leto 1' vseh starostnih kategorijah. Org8 to rji — ZTKO Škofja Loka, smu# kluba Alpetour in Alpina ter šp< društva Poljane in Železniki — ^ pravili za vse smučarje, ki so točke in se bodo udeležili zadnjegf movanja, praktične nagrade. — 0 lam
Škofja Loka: Tek treh sponi«]
— Letošnja sezona poletnih mnoj rekreativnih prireditev na Gorenj?' se pričenja s Tekom treh sporne1* ki ga s pomočjo borčevske organi* u Škofje Loke prirejata ZTKO 9 Loka in sekcija za teke pri dr* Partizan. Start bo jutri, v sobo* 16. uri v vojašnici Jožeta Gregor* Groharjevem naselju. 15 kiku"1 dolga in precej zahtevna proga bo la tekmovalce do Moškrina in 1» gore, odtod do Planice in Crngroj> nazaj do cilja v vojašnici. Pion»' pionirke, letnik 1969 in mlajši, bo^ kli na 3000 metrov. Prireditelj SP ma prijave pred začetkom tekmo* v gasilskem domu v Groharjeve1" se lju. — M. Kalamar
Rokomet — Rokometaši Term iz Škofje Loke se bodo v tekmi 15 slovenske lige pomerili jutri v šjL dvorani na Podnu z ekipo Krškd isti dvorani bo jutri tudi tekma i{ republiške lige med Alplesom in ? tnim. V drugi republiški moški M jutri ob 17. uri srečanje Žabnica nos-Slovan in v nedeljo ob 10.30 V Križe : Grosuplje. V moški mla«* republiški ligi — skupina center B nes ob 17. uri tekma Termopol [' žič, jutri ob 16. uri Žabnica : Škofi1 ka in Kamnik : Šentvid ter v nede^ 9.30 Preddvor : Peko in Križe : 0j> ja. - J. KU*
Kriška gora: Muflonov smuk ,
ninsko društvo Križe prireja v ne1 ob 11. uri na Kriški gori tradiciol) 6. Muflonov smuk. Tekmovanje j vse starostne kategorije. Prire sprejema prijave na dan tekmo' od 8. do 10. ure, smuči in ostalo op bo prepeljal na Kriško goro s to1 žičnico.
(
KINO
KRANJ CENTER - 12. aprila: amer. glas. barv. film FOOTLOOSE ob 16., 18. in 20. uri, 13. aprila: amer. glasb, film FOOTLOOSE ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. pust. filma GOLI V SEDLU ob 22. uri, 14. aprila: sovj. angl. pust. film VITEZ IVANHOE ob 10. uri, amer. pust. film. GOLI V SEDLU ob 15. uri, amer. glasb, film FOOTLOOSE ob 17. in 19. uri, premiera amer. komedije POLICIJSKA AKADEMIJA ob 21. uri, 15., 16. in 17. aprila: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 16., 18. in 20. uri, 18. aprila: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 16. uri, poljska drama DIRIGENT ob 18. in 20. uri.
KRANJ STORŽlC - 12. aprila: franc. komedija GADJE NA POČITNICAH ob 16., 18. in 20. uri, 13. aprila: amer. fant. film KRULL ob 16. uri, angl. krim. film STRUP ČRNE MAMBE ob 18. in 20. uri, 14. aprila: amer. fant. film KRULL ob 14. uri, amer. film JAZ SEM POROTA ob 16. uri, angl. dokument, film NOSTRADAMUS - MOŽ, KI JE VIDEL PRIHODNOST ob 18. uri, premiera jug. filma POSLADKANA VODICA ob 20. uri, 15. In 16. aprila: amer. pust. film GOLI V SEDLU ob 16., 18. in 20., uri, 17. aprila: amer. filma JAZ SEM POROTA ob 16  18. in 20. uri.
TRŽIČ - 12. aprila: slov. film LJUBEZEN ob 18. in 20. uri, premiera amer. komedije POLICIJSKA AKADEMIJA ob 22. uri, 13. aprila: franc. komed. GADJE NA POČITNICAH ob 16. uri, premiera amer. pust. filma GOSPODAR ZVERI ob 18. in 20. uri, premiera amer. akcij, filma DO POSLEDNJEGA DIHA ob 22. uri, 14. aprila: hongk. barv. film. MOŽ, IMENOVAN TIGER ob 15. uri, amer. pust. film GOSPODAR ZVERI ob 17. in 19. uri, premiera amer. filma STREL V MESEC ob 21.15, 15. aprila: poljska drama DIRIGENT ob 18. in 20. uri, 16. aprila: amer. film STREL V MESEC ob 18. in 20. uri, 18. aprila: amer.
srhljivka SATANOVA SABUA ob 18. in 20. uri.
KAMNIK DOM - 13. aprila: franc. komedija BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 16.. 18. in 20. uri, premiera amer. komedije POLICIJSKA AKADEMIJA  ob  22. uri,
14. aprila: franc. komedija BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. akcij, filma DO POSLEDNJEGA DIHA ob 21. uri, 15. aprila: franc komedija BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 18. in 20. uri, 16. aprila: poljska drama DIRIGENT ob 18. in 20. uri, 18. aprila: jap. drama SREČEN BOŽIČ, GOSPOD LAW-RENCE ob 17.30 in 20. uri.
DUPLICA — 13. aprila: slov. film LJUBEZEN ob 20. uri, 14. aprila: franc. komedija GADJE NA POČITNICAH ob 15. uri. amer. akcij, film DO POSLEDNJEGA DIHA ob 17. in 19. uri, 17. aprila: franc. komedija BOGOVI SO PADU NA GLAVO ob
18. in 20. uri, 18. aprila: angl. pust. film RAZUZDANA LADY ob 20. uri.
JESENICE RADIO - 12. aprila: franc. krim. komedija TRI JE TREBA UBITI ob 17. in 19. uri, premiera amer. akcij, filma DO POSLEDNJEGA DIHA ob 21. uri, 13. aprila, jug. komedija BREZ PROBLEMOV ob 17. in 19. uri, 14. aprila: angl. pust. film RAZUZDANA LADY ob 17: in 19. uri,
15. aprila: jap. angl. film SREČEN BOŽIČ ob 17. in 19.15, 16. aprila: amer. krim. film STRUP ČRNE MAMBE ob 17. in 19. uri, 17. aprila: poljska drama DIRIGENT ob 17. in
19. uri
JESENICE PLAVŽ - 12. in 13. aprila:
angl. pust. film RAZUZDANA LADY ob 18. in 20. uri, 14. aprila: amer. film IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 16. uri, jugosl. komedija BREZ PROBLEMOV ob 18. in 20. uri, 15. aprila: amer. film JAZ SEM POROTA ob 18. in 20. uri, 16. aprila: jap. film SREČEN BOŽIČ, GOSPOD LAWRENCE ob 18. in 20.15, 18. aprila: amer. film FOOTLOOSE ob 18. in 20. uri
KRANJSKA GORA - 12. aprila: amer. fant. film. IMPERIJ VRAČA UDAREC ob
17. uri, 13. aprila: amer. film JAZ sti POROTA ob 20. uri, 16. aprila: glasb. /JS^ FOOTLOOSE ob 20. uri
DOVJE — 14. aprila: amer. krim. SDTRUP ČRNE MAMBE ob 19. uri
ŠKOFJA LOKA- 12. aprila: amer.£ film SKOZI PLAMEN NIKARAGVI 17.30 in 20. uri, 13. in 14. aprila: amer. P BOJEVNIKI IZGUBLJENEGA SVETA
18. in 20. uri
ŽELEZNIKI - 12. aprila: amer. I* BOJEVNIKI IZGUBLJENEGA SVETA, 20. uri, 13. aprila: amer. drama AND® ob 20. uri, 14. aprila: amer. vojni SKOZI PLAMEN NIKARAGVE ob 17. 20. uri
POLJANE - 12. aprila: amer. dr^ ANDREA ob 19. uri, 14. aprila: amer. W film MOŽ S SREBRNE REKE ob 17. u*1
RADOVUICA — 12. in 15. aprila: o» film FRANCES ob 20. uri, 13. aprila: fl' pust. film NEONSKA DŽUNGLA ob* uri, amer. film KAUfORNIJSKE LlTV ob 20. uri, 14. aprila: franc. pust film jj KVARJENEC ob 16. uri, amer. film KA*. FORNIJSKE LUTKE ob 18. uri, amer. NEWYORŠKE NOČI ob 20. uri, 16. i*S aprila: amer. film NEONSKA DŽUS0\ ob 20. uri, 17. aprila: amer. film NEVtf™ SKE NOČI ob 20. uri
BLED — 12. aprila: franc. akcij- t POKVARJENEC ob 20. uri, 13. ap amer. film MORILEC IZ METROJA ob in 20. uri, 14. aprila: amer. film E. T. — SO U ČEK ob 16. in 18. uri, amer. . OSAMLJENA DAMA ob 20. uri, 15. //»« aprila: amer. film KALIFORNISKE Ll»\ ob 20. uri, 16. aprila: amer. film FRAti^ ob   20.   uri,   18.   aprila: amer. NEWYORSKE NOČI ou 20. uri
BOHINJ — 13. aprila: amer. film E. T-* VESOUČEK ob 18. in 20. uri, 14. ap&,\ amer. film MORILEC IZ METROJA obl in 20. uri, 18. aprila: amer. film FRA^
°»2Q-m......^
I
d
In*
3 1
3(1 1
0
3
t* /I šK( re< iti ih
eU tel
%
it
)!"
j' 1«
g<
I
O*
OBVESTILA, OGLASI
11. STRAN ^IMSIMIMGLAS
ŠE 4 DNI LAHKO IZKORISTITE PRILOŽNOST NA KMETIJSKEM SEJMU V KRANJU
TROSILNIK PS 502
CREinn <ib
2 10-ODSTOTNIM POPUSTOM
CREinfl
PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE, Kranj, Mirka Vadnova 8, telefon (064) 23-857, 28-161
BR>1LI SO ZMflS
V trgovini TEHNIKA v Mengšu smo opazili veliko Izbiro SCHIEDEL dimnikov. Na zalogi Imajo plašče ter tuljave s premerom 13,5 do 20 cm. Cena, ki Je odvisna od velikosti tuljave, se giblje od 3300.— f^do 5500.— din.
^_
A
i
Te dni so v blagovnici ASTRA v Kranju dobili več vrst električnih kablov: PPR, POP In PPL; tudi cene so dokaj ugodne. Npr.: ppr 3x 2,5 po 141,58 din za meter, ppl 4 x 1,5 po 159 din za meter.
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE
z n. sol. o.
TOZD OPEKARNE KRANJ, b. o. Stražišče, Pševska 18
Graditelji!
Na enem mestu vam nudimo celoten izbor gradbenega materiala:
— modularni In pregradni blok,
— betonske bloke za temelje,
— porolite, dimniške in fasadne zidake,
— stiropor, kombi plošče, tervol, lendapor,
— NORMA montažni opečni strop,
— SCHIEDEL in opečne dimnike ter ventilacijske tuljave,
— cement in apno,
— opečne in betonske strešnike,
— bitumen, ibitol, izotekt, strešno lepenko
Možnost dobave z našimi kamioni in razkladanje z avtodvigalom. Po telefonskem razgovoru vam pošljemo predračun tudi po pošti.
jodajno mesto in informacije: TOZD Opekarna Kranj, Stražišče, Pšev-s«a 18, telefon 21-140 ali 21-195. Se
priporočamo!
Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 5. do 15. aprila J985.
ALPETOUR
SOZD ALPfcfOUR ŠKOFJA LOKA TOZD Potniški promet KRANJ
objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge
1. 10 VOZNIKOV AVTOBUSOV za DE Kranj in Škofja Loka
2. 7 SPREVODNIKOV za DE Kranj in Škofja Loka
Pogoji:
pod 1. — šola za voznike motornih vozil in izpit D kategorije,
— 1 do 2 leti delovnih izkušenj, od tega več kot 1 leto na delih poklicnega voznika,
— poskusno delo tri mesece.
Za voznike v mestnem prometu se ne zahteva leto delovnih izkušenj na delih poklicnega voznika.
pod 2. — osemletka in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo tri mesece.
Zaželeno Je, da imajo kandidati stalno bivališče v okolici Kranja oziroma Škofje Loke.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
TOZD Gostinstvo Kranj 1. RECEPTORJA
Pogoji: — ESŠ, gimnazija, hotelska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj, znanje dveh tujih jezikav, — poskusno delo tri mesece.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška 5. Kandidate bomo o izidu obvestili v roku 60 dni po izteku prijavnega roka.
MODNA KONFEKCIJA KROJ ŠKOFJA LOKA
Objavljamo javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
Šivalni stroji znamke:	klasa	količina	izklicna cena
1. Textima	8332/405	3 kom	8.000,00 din
2. Pfaff	141/134	11 kom	8.000,00 din
3. Pfaff	141/6B	1 kom	8.000,00 din
4. Pfaff	234-K/92	1 kom	8.000,00 din
5. Pfaff	234-K/6B	2 kom	8.000,00 din
6. Adler	62/25621	1 kom	8.000,00 din
Računski stroji:			
7. računski mlinček		1 kom	200,00 din
8. računski stroj TRS		1 kom	800,00 din
9. računski stroj Olivetti		2 kom	2.000,00 din
10. računski stroj Facit		1 kom	1.000,00 din
11. računski stroj Rheimetal		1 kom	1.000,00 din
12. ura za registriranje delovnega			
časa, tip Benzing z regali za evidenčne			
kartice		1 kom	20.000,00 din
Osnovna sredstva pod zaporednimi št. 7., 8. in 9. so uporabna takoj, druga pa so potrebna manjših popravil.
Licitacija bo 15. aprila 1985 v prostorih DO KROJ Škofja Loka, Kidričeva 81, ob 12. uri.
Enakopravno licitirata družbeni in privatni sektor. Pred pričetkom licitacije je potrebno položiti kavcijo — 50 odstotkov vrednosti izklicne cene. Kavcijo bomo takoj po končani licitaciji vrnili. Osnovna sredstva se prodajajo po principu ogledano-kupljeno. Davek plača kupec. Ogled navedenih osnovnih sredstev je možen 2 uri pred objavljeno licitacijo.
TURISTIČNO DRUŠTVO LESCE
RAZPISUJE ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO RESTAVRACIJE V KAMPU ŠOBEC V NAJEM
Pogoji:
1. kandidati morajo izpolnjevati pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti z znanjem vsaj enega tujega jezika (angleški, nemški)
2. kandidati morajo imeti izkušnje pri vodenju gostinskega obrata sezonskega značaja
3. kandidati morajo biti finančno sposobni za pridobitev sredstev za posodobitev in dopolnitev tehnološkega procesa v obratu .
Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili o kvalifikaciji delovnih izkušenj in ostalih pogojih sprejema Turistično društvo Lesce, Alpska 58, Lesce, do vključno 27. 4. 1985. #
Interesenti imajo možnost ogleda objekta in opreme po poprejšnjem dogovoru.
Informacije: Turistično društvo Lesce, (Družbeni center) od 8. do 13. ure, telefon: (064) 74-260 ali recepcija Šobec od 8. do 13. ure, telefon: (064) 77-500.
Restavracija Šobec je objekt sezonskega značaja s skupaj 300 sedeži, kuhinjo, bifejem, prostorom za pečenje na žaru, sladolednico, piknik lopo in drugimi prostori.
novo ■
Swittg
COLA
Kemična tovarna vy I EXOTERM KRANJ Kadrovska komisija KEME-EXOTERM, kemične tovarne Kranj, objavlja prosta dela in naloge
SKLADIŠČNEGA DELAVCA
Pogoji za zasedbo:
— dokončana osnovna šola,
— starost 18 let,
— poskusno delo 30 dni.
Delo se združuje za, nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema splošni sektor delovne organizacije 8 dni po objavi. O izbiri kandidatov bomo vse prijavljene kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
TRIO
Tržiška industrija obutve in
konfekcije
TRŽIČ, Pristava 117
razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge
MODELIRANJE
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da je končal izobraževanje za poklic konfekcijski modelar,
— da ima 4 leta delovnih izkušenj v navedenem poklicu.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili pošljejo na DO TRIO, Tržič v 15 dneh po objavi.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku roka za sprejem prijav.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA KRANJ, Podružnica 51500 Kranj
Po   sklepu   sveta delovne skupnosti z dne 28. 3. 1985 objavljamo prosta dela in, naloge
PRIPRAVNIKA za določen čas (do opravljenega pripravniškega izpita, v podružnici Kranj).
Pogoji:
— višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema kadrovska služba SDK, podružnica 51500 Kranj, Trg revolucije 2, 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od izbire.
NOVO V MURKINEM
ELGU
MURKA ELG0 v Lescah vam nudi pro-stostoječi kamin Keramike iz Krapine.
Lep in praktičen kamin, katerega namestitev je enostavna, po zunanjosti in funkcionalnosti prav nič ne zaostaja za starim, dobrim, vgradnim kaminom še iz časov naših babic.
Mura Elgo v Lescah vam nudi nakup pro-stostoječega kamina Keramike iz Krapine tudi na kredit brez pologa.
Pridite in videli boste, da bo vaša odločitev za nakup v Murki Elgo v Lescah pravilna.
GLAS 12. STRAN
OGLASI, OBJAVE
PETEK. 12. APRILA.
30 let vi z nami — 30 let mi z vami — 30 let vi z nami — 30 let mi z
DELU MESTA
V tednu pomladanskega nakupa smo vam poleg modnih artiklov pripravili še posebno ponudbo letnih bluz in majic v prodajalnah KLUB, VOLNA, JOŠT IN MAJA! Otroško konfekcijo boste našli ter izredno izbiro majic v prodajalnah BABY in PEPELKA, SALONI OBLAČIL In KONFEKCIJA NA KLANCU pa vam nudijo izbiro mladinskih, ženskih in moških oblačil.
Predsezonsko prodajo kopalk vam nudi prodajalna MODA. Paleto pastelnih — modnih nians nogavic boste tokrat izbirali pri NO-GAVIČARJU in LASTOVKI, nove vzorce tekstila pa PRI KRANJCU. Za opremo in osvežitev vašega doma z zavesami, posteljnino in preprogami vas oskrbi prodajalna BALA, za osebno higieno, foto material, usnjeno galanterijo in šport se ljubeznivo trudijo v prodajalnah DROGERIJA, GALANTERIJA in ŠPORT.
Za to priložnost pa smo se seveda dobro založili tudi v prodajalnah PLETENINA - Kranj, ČEBELICA in NOGAVIČAR V Škofji Loki, NOGAVIČAR v Kamniku in v PLETENINAH na Jesenicah.
PEPELKA s kratke hiače p° 250 din
igralne hlače od I ■ 080 din naprej
BABY:
otr. majice
140
din
NA KLANCU:
ženske bluze po
1.290
NOGAVIČAR m LASTOVKA:
ženske hola-hop z napako od
94 do 157
din
BALA: kopalne brisače od 750 din naprej
KLUB ■ majice — kratke srajce (indijski bombaž)
JOŠT: »d 480 din dalje
VOLNA: moške in ženske majice 100% bombaž od 446 din naprej
MAJA: ŽENSKE BLUZE FOXY - svilene 2.610
MODA:
ženske kopalke od
906
din dalje
&o HIŠA VAŠEGA NAKUPA...        HIŠA VAŠEGA NAKUPA...
sEvm nemium^^ajmeia-takd kurimo KornikAmaiONoVM, fncnuovA KUHA SODOBNO KUHiHAKD M!Š7Yt>. fWt tt&a TA 30-yn K6*M ČIN BOU UUObtU NAM?!
pomr-ZAJAMltNi
cčnT mmhmkočila, atan&v\
fRKVOZ DO 50 KM Ob KRAJA NAKtTA, KKAJV D05AVN/ tfpKI, $T*OKOWO SVETOVANJE fKO-IZMJMC£Y, IZHEZA NA t>OMUt MOŽNOST NAKUPA NA POTROŠNIM K&P1T- m
OCrOPNOZU O0 NAKUPU, MARNE J Z
Ob Tako otrOpučM
KUPU, BOVA PRtHRAN/LA Jfc
za Dorusr...
r0BY5£M TEM FA    &xrzp/a'
Hna Montaža kw/nj Gorenje Do
SO KM 00 kraja NAKOPA ?Kl v&pnost/ HAKUm N#> JiO.OOOjOOM!
I H RJk\ MlSNŠj VSEW2...
Naipredog:
Kako:
Kdaj: Važno:
Naredite dom Se lepil. Tapete in fotoposterji VETA vam bodo v pomoč. Lahko naredite sami. Oglejte si prikaz polaganja tapet s specialnim priborom Povprašajte v Astri Blagovnici Kranj
Popusti, izjemno nizke cene, Široka ponudba
fotoposterji samo 64,45 din
Blagovnica Kranj
© metalka
blagovnici v Ljubljani in Mariboru ter prodajalna Kamnik od 8. 4. do 20. 4. 1985
SODOBNA KUHINJA - SODOBEN DOM
v sodelovanju s proizvajalci Brest Cerknica, Gorenje Titovo Velenje, Lipa Ajdovščina, Marles Maribor in Svea Zagorje.
ALPETOUR
BRIONI z revijo Moj mali svet, odhod 19. 4. BRIONI , izleti za zaključene skupine
PRVOMAJSKI IZLETI:
Hvar—Makarska riviera—Dubrovnik, odhod 27.4. NOVO!
Antenina karavana, odhod 30. 4. Klasična Grčija, odhod 29. 4. Praga, odhod 30. 4. — UGODNO! Benetke—Verona—Dolomiti, odhod 1.5. Liechtenstein—Švica, odhod 2. 5.
Prvomajske
MINI POČITNICE
ob morju
Maturantski izleti, Dubrovnik—Komati—Pula itn. Cosmoprof, eno- in dvodnevni obisk razstave parfumerije in kozmetike, odhod 20. in 21. 4.
Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah.
12. APRILA 1985
OBVESTILA, OGLASI
13. stran mmmmmxLAS
JfOUPRAVNA stanovanjska SKUPNOST [0pja LOKA
. Na odlagi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu J-list srs št. 3/81), 6. in 58. člena Družbenega dogovora o ^>nih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoeko-J^kih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v
* Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81) na podlagi samoupravnega ptauma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupno-ijfbčine Škofja Loka za obdobje 1981—1985, 4. in 5. člena praska o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vza-J^osti v občini Škofja Loka ter sklepa 11. seje zbora uporabni-
* z dne 2. aprila 1985 objavlja Samoupravna stanovanjska ^Pnost občine Škofja Loka
RAZPIS
dodelitev posojil delavcem in družbeno-pravnim osebam iz združenih sredstev vzajemnosti in solidarnosti
(PLOŠNI RAZPISNI POGOJI
1. Razpisa se lahko udeležijo organizacije in njihovi delavci, ferih temeljne organizacije združenega dela in delovne skupiti združujejo sredstva za vzajemnost pri Samoupravni stanovski skupnosti občine Škofja Loka in imajo sedež v občini °fja Loka, ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne eno-stalno bivališče njihovi delavci, in sicer v skladu s 6. členom tilnika.
' ft 2. Razpisana vrednost posojil predstavlja načrtovana razpo-jjjiva sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve v letu '5 in sicer:
iz združenih sredstev vzajemnosti 85.000.000.— din
»z sredstev solidarnosti 8.000.000.— din
Razpisna vsota po posameznih namenih je sledeča: *a kreditiranje nakupa stanovanj v stanovanjskih blokih, ki bodo vseljena v letu 1985 din 35.000.000.-
Za kreditiranje neusmerjene individualne gradnje, prenove stanovanj in stanovanjskih hiš din 50.000.000.— Za kreditiranje gradnje in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti borcev NOV, upokojencev ter invalidov (iz sredstev solidarnosti) din 8.000.000.—
^ Pogoji za pridobitev posojil
1. Na razpisu za posojila iz združenih sredstev lahko sodelu-fo:
, 1.1. organizacije združenega dela in delovne skupnosti (v na-^evanju organizacije), ki imajo sedež na območju občine Skof->Uka n so podpisale Samoupravni sporazum o temeljih plana 'tooupravne stanovanjske skupnosti občine Škofja Loka za ob-*je 1981—1985, ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne *ote, ki:
— združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku l obsegu,
. — začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu j^pne porabe za načrtovani obseg stanovanjske graditve in "^užujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in ob-*8u,
— niso sposobne združevati sredstva vzajemnosti in jim pridni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti Jloži obveznost plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v *ladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem spora-^riu o temeljih plana stanovanjske skupnosti;
1.2. delavci, zaposleni v organizacijah iz točke 1.1., ki varču-pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti; %   1.3. kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki varčujejo pri *aki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti in združujejo de-J in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevati 1* kmetov, ki so družbenopravne osebe, če združujejo sredstva ^jemnosti;
i  1.4. delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo J javnost s sredstvi v lasti občanov in združujejo sredstva vza-0 j'Hnosti v stanovanjski skupnosti in pri njih zaposleni delavci, * 'varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti; '   1.5. delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umet-P*ko ali drugo dejavnost in združujejo sredstva vzajemnosti v rjJK&oupravni stanovanjski skupnosti pod pogojem, da varčujejo *i banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti; t 1.6. borci NOV, upokojenci in invalidi, ki imajo stalno bivali-^ na območju občine Škofja Loka;
2. Osnova za izračun višine posojila je pri nakupu zadnja ce-
* Po dokumentaciji, pri graditvi in prenovi pa cena din 60.000.— ^ kv. m stanovanjske površine;
3. Za vloge, ki se bodo sprejemale po tem razpisu, se upošte-
* poprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delav-
* v SRS za leto 1984 in znaša 27.762.— din;
4. Obrestna mera za posojila iz sredstev vzajemnosti je pet ^stotkov letno;
5. Organizacije vračajo posojila v polletnih anuitetah, delav-Pa v mesečnih anuitetah;
6. Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko dobi delavec, » ima dograjen objekt do III. gradbene faze, oziroma pri gradnji Montažne hiše dokončano ploščo nad kletjo in sklenjeno pogodil za dobavo montažnega dela hiše s proizvajalcem (skladno z pdbenim dovoljenjem). Če je delavec že lastnik stanovanja ali
snovanj ske hiše, dobi posojilo le za razliko v kv. m do standar-
stanovanjske površine za njegovo družino; .   Pri prenovi se mora prosilec izkazati, da je opravil vred-^stno najmanj 50 % del po predračunu, izdelanem od gradbene-
* strokovnjaka;
7. Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi iz sredstev vza-^nosti, se zmanjša za:
. — odobrena posojila delavcu ali zakoncu pri katerikoli Samoupravni stanovanjski skupnosti,
— revalorizirana posojila, odobrena pri Samoupravni stanovi ski skupnosti Škofja Loka. Revalorizirana vrednost že odo-^nih posojil se izračuna na osnovi objavljenih indeksov splošna združenja gradbeništva in IGM Slovenije;
i 8. Glede dokumentacije, tehničnega poslovanja in drugih do-K, ki niso navedeni v razpisu, veljajo določila pravilnika o po-' tyih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vza-
jemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Škofja Loka.
III. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTI
1. Posojila iz združenih sredstev vzajemnosti dobijo organizacije za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, če poleg pogojev iz poglavja (1.1) izpolnjujejo še naslednje pogoje:
— da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji,
— da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja po merilih Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Škofja Loka,
— da gradijo ali kupujejo stanovanja in so vključeni v program stanovanjske graditve samoupravne stanovanjske skupnosti. V primeru, da razpoložljiva sredstva in ostali pogoji dopuščajo, se lahko odobri posojilo tudi organizaciji, ki ne izpolnjuje tega pogoja,
— da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča, zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot,
— da predložijo sprejet sanacijski program, če poslujejo z izgubo.
Maksimalna višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti za nakup ali graditev stanovanj oziroma za soinvestitorstvo izven območja Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Škofja Loka, je odvisna od razmerja med poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v organizaciji in poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji po zadnji objavi, in sicer:
povprečni	višina posojila v •/	i
osebni dohodek^^"^	od vrednosti iz	doba
OZD ^^republiško	dokum.	vračanja
povprečje	predloženega ob	največ
(27.762.- din)	razpisu	
do 100 %	največ 50 %	10 let
od 101%-120%	največ 40 %	8 let
nad 120 %	največ 30 %	6 let
Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in kulture je višina posojila lahko višja za 10 točk.
IV. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI
Delavci lahko dobijo posojilo za nakup, graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, če:
— so že izpolnili najmanj dveletno varčevanje za stanovanjsko posojilo,
— dobijo soglasje organizacije, ki združuje sredstva vzajemnosti, da lahko dobijo posojilo po tem razpisu,
— niso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem, lastniki vseljivega primernega stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hiše, ki presega 50 kv. m uporabne tlorisne površine,
— porabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote za nakup ali graditev stanovanja ali stanovanjske hiše, za katero
prosijo posojilo,
— pri nakupu stanovanja ali stanovanjske hiše z lastnimi sredstvi in vsemi posojili zaključujejo finančno konstrukcijo,
— predlože predpogodbo, kupoprodajno pogodbo ali soinve-stitorsKO pogodbo,
— predlože gradbeno dovoljenje oziroma dokazilo o priglasitvi del z opisom del in predračun.
Maksimalna višina posojila, ki ga delavec lahko dobi za graditev, nakup %n prenovo,je odvisna od (ne velja za borce NOV, upokojence in invalide):
— razmerja med višino poprečnega mesečnega dohodka na člana njegove družine za zadnje tri mesece v primerjavi z zadnjim znanim poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji,
— od višine posojila, do katerega je delavec upravičen ali ga je dobil pri banki na podlagi namenskega varčevanja za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je predmet kreditiranja do zadnjega dne razpisa.
Delavec dobi posojilo po naslednji lestvici:
poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu (27.762.— din)
posojilo, izraženo z odstotki od maksimalne vsote vseh posojil
do 100 %
od 101%-120%
nad 120 %
največ 40 % največ 30 % največ 20 %
Delavec lahko dobi posojilo po prejšnji lestvici pod pogojem, če znaša posojilo banke na podlagi njegovega namenskega varčevanja:
pri poprečnem mesečnem dohodku na člana družine
od zneska posojila vzajemnosti
do 100 %
od 101%-120%
nad 120 %
20% 40% 60%
Delavcu, ki ne doseže navedenega odstotka posojila na podlagi namenskega varčevanja, se višina posojila izračuna tako, da se znesek posojila na podlagi namenskega varčevanja pomnoži s faktorjem po naslednji lestvici:
poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu (27.762.— din)	faktor
do 100 %	5
od 101%-120%	2,5
nad 120 %	1,6
Borci NOV, kmetje — borci NOV, upokojenci dobijo posojilo iz sredstev solidarnosti, kjer ni potrebno imeti namenskega varčevanja, v enakem razmerju kot ostali delavci. Pri tem se upošteva poprečna višina posojila v posamezni kategoriji poprečnega mesečnega dohodka na člana družine. Če pa so namensko \ rče-vali, lahko tudi uveljavljajo posojila iz sredstev vzajemnosti skladno s točko IV. tega razpisa.
Za posojila iz namenskega varčevanja se štejejo prid' na posojila na podlagi:
— pogodbe o namenskem varčevanju občana,
— pogodbe o predhodnem varčevanju občana za .o sredstev.
Posojilo se obračuna po lestvici za namensko van. ije pravilnika banke.
Vsota vseh posojil delavca za isto stanovanjsko eno co znaša pri:
— nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanova 80 odstotkov,
•   — zadružni stanovanjski graditvi 75 odstotkov,
— graditvi stanovanjske hiše v zasebni lasti izven zao ne stanovanjske graditve 60 odstotkov,
— prenovi 80 odstotkov.
Od dokumentirane cene, upoštevaje dejansko stanovanjsko površino, oziroma največ 90 m1.
Prednost pri pridobitvi posojila ima delavec, ki:
— je sam ali njegova družina v težkem zdravstvenem stanju,
— kupuje stanovanje, vseljivo v krajšem roku,
— ima slabe stanovanjske razmere (prebiva v stanovanju nad V. kategorijo),
— je začasno nosilec stanovanjske pravice na stanovanju, ki ga je dobil v okviru družbene pomoči kot mlada družina in ga mora v petih letih izprazniti.
— vgradi ogrevalno napravo za izkoriščanje odpadne in sončne energije
Za izračun mesečnega poprečnega dohodka na člana družine se upošteva mesečne dohodke vseh družinskih članov v zadnjih treh mesecih. Višina dohodka družinskih članov se ugotavlja na podlagi predloženih potrdil.
Za člane družine se štejejo: prosilec, zakonec, otroci, posvojenci, starši prosilca in njegovega zakonca, oseba, ki jo je prosilec po zakonu dolžan vzdrževati, in oseba, ki najmanj dve leti živi s prosilcem v ekonomski skupnosti.
Doba vračanja posojil v zasebni lasti je za posamezne namene sledeča:
za namen
doba vračanja deianska posojila za izračun "vJrf-V"  ■ , mesečne anuitete odplafalna doba
prvih pet let
vračanja posojila
— nakup stanovanj in stanov, hiš 20 let
— graditev
stanovanjskih hiš 15 let
— prenova stanovanj in stanovanjskih hiš 10 let
16 let, 9 mesecev 13 let, 3 mesece 9 let, 5 mesecev
Delavci vračajo posojilo v mesečnih anuitetah, ki je prvih pet let odplačila nižja, po petih letih se mesečna anuiteta poveča za 12,5 odstotka, po desetih letih pa še za 12,5 odstotka prve mesečne anuitete.
Seštevek mesečnih anuitet vseh posojil za isto stanovanjsko enoto ne more biti nižji od mesečne stanarine, ki bi jo delavec plačal za to stanovanjsko enoto po predpisih o stanarinah.
Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 500.— din. V. KONČNE DOLOČBE
Razpis za posojila iz sredstev vzajemnosti traja od 15. 4. 1985 do 30.9.1985. Vloge za kreditiranje nakupa stanovanj v stanovanjskih blokih sprejema LB, TBG, PE Škofja Loka od 15.4.1985 do 14. 5.1985 in sicer v ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure in v sredah od 8. do 16. ure, kjer lahko dobite podrobnejše informacije in obrazce za prijavo na razpis.
Vloge za kreditiranje neusmerjene individualne stanovanjske gradnje, prenove stanovanj in stanovanjskih hiš sprejema LB, TBG, PE Škofja Loka od 1. 9.1985 do 30. 9.1985 in sicer v ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure in v sredah od 8. do 16. ure, kjer lahko dobite podrobnejše informacije in obrazce za prijavo na razpis.
Vloge za kreditiranje gradnje, prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti borcev NOV, upokojencev ter invalidov (iz sredstev solidarnosti) sprejema strokovna služba na Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Škofja Loka, Spodnji trg 40 od 15.4.1985 do 14. 5.1985 in sicer v ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure in sredah od 8. do 16. ure, kjer lahko dobite podrobnejše informacije in obrazce za prijavo na razpis.
Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov pri Samoupravni stanovanjski skupnosti rešuje vloge za posojila, objavlja rezultate sproti po svojih sejah na način, ki ga določi.
Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka lahko spremeni razpisno vsoto po posameznih namenih, odvisno od priliva sredstev in vlog.
Delavec, ki želi dobiti posojilo za graditev ali prenovo stanovanjske enote, mora dopustiti ogled, sicer se šteje, da ne izpolnjuje pogoja za pridobitev posojila.
Ugovor na sklep odbora za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu rešuje zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske
skupnosti Škofja Loka. ~ . ,
» Samoupravna stanovanjska
Škofja Loka, 2.4.1985 skupnost občine Škofja Loka
PREDSEDNICA ZBORA UPORABNIKOV MIRJAM JAN-BLAŽIČ
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj, n. sol. o., TOZD KOMUNALA b. o.
^bi k sodelovanju nezaposlene oziroma delno zaposlene osebe za opra-vWje del in nalog
Spremljanje pokojnikov na pokopališčih v kranju, na konici in v bitnjah
^ačilnosti tega dela so:
r nepoln delovni čas, delo v popoldanskih urah, OD po pogodbi.
jj*ndidati za opravljanje navedenih del in nalog naj pošljejo vloge na na-Jjv KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Komunala. Rok za ^javo je 8 dni od dneva objave.
DEŽURNI VETERINARJI
od 12. do 19. 4. 1985
za občini Kranj in Tržič
od 7. do 23. ure Živinorejsko-
veterinarski zavod Gorenj-
8JK6
tel.:'25-779 ali 22-781,
od 23. do 7. ure pa na tel.:
42-175
za občino Škofja Loka DAVORIN VODOPrVEC, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310
MARKO OBLAK, dipl. vet, Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice
JANEZ URH, dipl. vet., tel.: 23-716 ali 25-779
■ —§_ |_-   LTH DO THN, n. sol. o., ŠKOFJA LOKA TOZD HLADILSTVO
Kadrovska komisija OE KA objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. DELOVODJA STROJNE OBDELAVE
2. KV UREJEVALEC
za nedoločen čas, s poskusnim delom tri mesece. Pogoji:
pod 1. — srednja tehnična šola strojne smeri ali delovodska šola strojne smeri,
— tečaj iz varstva pri delu,
— 3 leta delovnih izkušenj;
pod 2. — poklicna šola strojne smeri — kovinostrugar,
— izpit iz varstva pri delu,
— tečaj za inštruktorje dela,
— 2 leti delovnih izkušenj.
Pisne ponudbe z dokazili pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov LTH *>*> THN Škofja Loka, kadrovska socialna služba. Kandidati bodo o izbir* veščeni v roku 15 dni po sklepu kadrovske komisije. •
j
GLAS 14. stran
MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
PETEK, 12. APRILAj
MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM
Dobro ohranjen stereo GRAMOFON tosca prodam. Telefon 23-841 -
4368
Prodam kroparsko izdelan »LU-STER«-LESTENEC, 6 luči, primeren tudi za gostinski lokal. Zg. Duplje 20
4361
Prodam od 25 do 150 kg. težke PRAŠIČE. Posavec 123, tel. 70-379
783
Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Dragočajna 16, Smlednik 3613
Lepe velikocvetne MAČEHE prodajamo po 30 din v Šenčurju v CVETLIČARNI 3880
SPOMLADANSKI PLAŠČ in JAKNO (ž. štev. 40), prodam za 5.000 din. Telefon 26-564 3941
Prodam 20 do 50 kg težke PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja '-oka 3948
V maju in juniju bom prodajal dva meseca stare rjave in grahaste JAR-KICE. Sprejemam naročila. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 3949
Prodam približno 13 m lepe lesene VRTNE OGRAJE z dvojimi vrati (borovec), višine 1 m. Ogled v petek popoldan in soboto. Dolinšek, Kranj, Pot za krajem 11, Orehek 4030
Prodam sedem tednov stare PUJSKE. Jože Božnar, Kremenik 2, Poljane nad Škofjo Loko 4031
Prodam OBRAČALNIK za avstrijsko kosilnico moti werk. Sp. Duplje 51 4032
DIRKALNO KOLO okvir 59, deli shimano in campagnolo, prodam Sp. Duplje 18, tel.47-114 4033
Prodam semenski KROMPIR igor m cvetnik, prva razmnožitev, in les za ostrešje. Zadraga 15, Duplje 4034
Prodam semenski KROMPIR igor. Zadraga 18, Duplje 4035
Prodam semenski in jedilni KROMPIR. Žabnica 15 4036
Ugodno prodam RAČUNALNIK ZX spectrum 81 in dvoja VRATA, lu-žen hrastov furnir. Telefon 27-410
4037
Prodam TROSILEC umetnega gnoja hmezad *s karadanom ali menjam za MOTORNO ŽAGO, KOSILNICO za hribovit teren, starejši agregat, 4 kW in otroško kolo od 5 do 10 let. Ogled možen v soboto in nedeljo, Jože Stopfer, Mavčiče 49 4038
Prodam semenski KROMPIR igor. Oman, Sr. Bitnje 6 4039
Prodam zelo dobro ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika, električna pečica), Žimžar, Orehovlje 15, Kranj 4040
Prodam kombiniran VOZIČEK. Telefon 064/26-457 4041
Prodam GOBELIN Zadnja večerja, po ugodni ceni. Šenčur, Zupanova
10 4042 Prodam dobro ohranjen OBRAČALNIK potinger s sedežem in SLA-MOREZNICO drava. Perčič, Babni vrt 2, Golnik 4043
Prodam dvobrazdni avstrijski PLUG za traktor. Žeje 12, Duplje
4044
Prodam 10 ton SENA. Avgust Alič, Preska, Žlebe 10, Medvode 4045
Prodam GAJBICE. Novak, Preba-čevo 13, tel. 49-155 4046
Prodam drobni KROMPIR In jalovo KRAVO z mlekom. Sr. Bitnje 22, Žabnica 4047
Prodam en teden starega BIKCA simentalca. Kravanja, Podbrezje 129
4048
Prodam NAKLADALEC kramer 811 (1,2 kub. m). Pot za krajem 18, Kranj 4049
Prodam SENO. Plešec, Brezovica pri Medvodah 4050
Prodam semenski KROMPIR igor in astor. Britof 34 4051
Prodam cementne STEBRE za kozolec. Sp. Brnik 54, Cerklje 4052
Prodam 600 kg semenskega in 400 kg jedilnega KROMPIRJA. Okroglo 11, Naklo 4053
Prodam barvni TELEVIZOR gorenje selektomatic. Naklo, c. 26. julija
11 4054
Vodovodni instalater
ZVONIMIR ŽERJAL
Kokrica, Cesta na Belo 11, Kranj, tel.: 24-453 SOLIDNO IN POCENI IZVAJAM VODOVODNE INŠTALACIJE!
Prodam stareo AVTO-RADIO gel-hard RS 2445 T, LW, MW, UKW, AV-TOREVERS, 2 x 8 W. Informacije po tel. 83-464 4055
Prodam semenski KROMPIR igor. Alojz Cvenkel, Ljubno 69, Podnart
4056
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 7, Naklo 4057
Prodam JABOLKA po 40 din za kg. Mošnje 16, Radovljica 4058
Prodam en teden staro TELIČKO simentalko. C. 26. julija 4, Naklo 4059
Prodam nov RADIATOR 1 PK, 600 x 1760; in KUPIM radiator 1 PK, 800 x 800. Telefon 25-320 4060
Prodam ZAJCE, samce in samice beli-novozelandec. Jože Kovač, Predoslje 131/A, Kranj 4061
Prodam SVINJO, težko 220 kg. Luže 14, Šenčur 4062
Prodam KOSILNICO BCS z obračalnikom in SLAMOREZNICO alfa-laval v. verigo in puhalnikom. Ciril Teran, Prezren je 1, Podnart 4063
Prodam otroško POSTELJO z jo-gijem. Markovič, Staneta Rozmana 4, "ran; 4064
I' odam semenski KROMPIR igor. Srednja vas 52, Šenčur 4065
P.odam BETONSKI MEŠALEC LIV, VRATA D-65 (mahagonij) in OKNO 80 x 60. Stara Loka 37, Škofja •jka 4066
Prodam semenski KROMPIR ev<»» trnki Runa 6. Kranj 4067
Prodam nakladalno PRIKOLICO SIP 17-kubično in jedilni KROMPIR. Bitenc. Škofjeloška 28 4068
Prodam 9 mesecev brejo TELICO in po izbiri mlado KRAVO, visoko brejo. Sr. Bitnje 24 4069
Ugodno prodam 14 novih betonskih TERACO STOPNIC, v izmeri 100 x 30 x 17. Moše 27, Smlednik 4070
Ugodno prodam nov barvni TELEVIZOR iskra. Telefon 23-215 popoldan- 4071
Prodam 2 kub. m PESKA teranova za fasado, rjave barve, in dobro ohranjen ŠTEDILNIK na trda goriva. Franc Torkar, Otoki 28, Železniki
4072
Prodam ožagan LES za ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku. 4073
Prodam KOSILNICO laverda z vozičkom in heoblitzem. Adergas 24, Cerklje 4074
Prodam 6 let staro KOBILO ali menjam za starejšega KONJA ali KRAVO. Visoko 90, Šenčur 4075
Prodam fantovsko obhajilno OBLEKO. Visoko 105/A 4076
Prodam športni VOZIČEK, malo rabljeno PONY KOLO in POROČNO OBLEKO št. 40, roza barve. Telefon 24-276 4077
Prodam otroški kombiniran VOZIČEK, modri žamet. Tržič, Preska 18*, stanovanje 24 4078
Prodam OJAČEVALEC yamaha A-500 B, moči 2 x 75 W in KASETOFON JVC DD 5. Martin Čebašek, Po-dreča 7, Mavčiče 4079
Prodam več OPAŽA. Šenčur, Bele-harjeva 45 4080
Prodam SENO v Poljanski dolini. Telefon 061/557-711 4081
Prodam novo enojno POMIVALNO KORITO z levim odcejalnikom, vgrajeno v element, 80 x 60, rabljen ležalni KAVČ in vlečno KLJUKO za ford 1.6 L (komplet). Telefon 064/28-647 4082
10 % ceneje prodam aluminijaste PLOŠČE 0,8 mm. Telefon 064/23-783 zvečer 4083
Prodam KRAVO in TELIČKO za pleme, težko 230 kg. Popovo 4, Tržič
4084
Prodam ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK PEG, modri žamet, pletena košara. Lončarič, Ljubljanska c. 29, Kranj 4085
Prodam dve TELICI simentalki. Zg. Lipnica 16, Kamna gorica 4086
Prodam dve OTROŠKI KOLESI do 5 let. Česen, tel. 25-754 4087
Prodam opremljen AKVARIJ, 42-litrski. Telefon 22-812 4088
Medeninaste PALICE raznih presekov prodam. Poličar, Črnivec 20/C, tel. 70-131 - int. 36 4089
Prodam črno-beli TELEVIZOR PANORAMA. Telefon 40-031 popoldan 4090
Prodam SJ5NO in 4 tedne staro TELE. Podhom 20, Zg. Gorje 4091
SHARP prenosno mini komponento, 2 x 13 W z ločljivimi zvočniki, novo, prodam z deklaracijo. Telefon 064/25-497 4092
Po stari ceni prodam BETONSKO ŽELEZO, premera 8 in 6 mm. Telefon 83-850 4093
Prodam 3 kub. m suhih smrekovih DESK. Informacije po tel. 75-663 dopoldan — tov. Helena 4094
Prodam dve mladi KRAVI simentalki, po izbiri, ki bosta maja teletih, ali menjam za jalovo. Sp. Lipnica 36, Kamna gorica 4095
Prodam dve KRAVI pred telitvijo. Zasip, Stagne 27, Bled 4096
Prodam plemenske ZAJKLJE — belgijske orjake. Godešič 35, Škofja Loka 4097
Nove zvočnike WHARFEDALE sistem L90 B, prodam za 2,7 SM. Baj-želj, Naklo, c. 26. julija 7 4098
ISOSPAN ZIDAKE, 120 kosov, prodam. Primožič, Radovljica, Grad-nikova83, tel. 75-196 zvečer 4099
Ugodno prodam ŠOTOR kastel, star eno leto. Telefon 26-911 4100
Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. Hraše 25, Lesce 4101
Prodam dobro ohranjene TRAME (smreka, macesen). Ogled 13. ali 14. aprila dopoldan. Frelih, Gorenje brdo 11, Poljane nad Škofjo Loko
4102
Prodam 20 kub. m TERVOLA in 2 kub. m ISOSPAN PLOŠČ za izolacijo. Branko Gaberšček, Podhom 43/B, Zg. Gorje 4103
Prodam dve KRAVI. Bodešče 11, Bled 4104
Prodam 27 kv. m RABITZ MREŽE. Vidmar, Breg ob Savi 93, Mavčiče 4105
Prodam DIRKALNO KOLO co-lumbus. Telefon 064/74-569 4106
Prodam BRUNARICO 4x6. Telefon 75-320 Lesce 4107
Prodam 1500 kg SENA. Franc Vombereg, Pšenična polica 21, Cerklje 4108
Prodam prenosni TELEVIZOR jasna. Bojan Čare, Tuga Vidmarja 8/3, kranj 4109
Prodam dobro ohranjen HLADILNIK zoppas. Rado Gale, C. 26. julija 58, Naklo 4110
Prodam rabljeno SEDEŽNO GARNITURO. Zaplotnik, Janeza Puharja 4, Kranj 4111
TRAKTOR zetor 5945, letnik 1979 s 450 opravljenimi urami, pogon na vsa štiri kolesa, prodam. Telefon 061/841/275 4112
Prodam enoletne KOKOŠI za zakol ali nadaljnjo rejo, mlade ZAJKLJE za pleme ter KOKOŠJI GNOJ v vrečah. Franc Tušek, Lenart 11, Selca 4113
Prodam tri tone kvalitetnega sena. Podgoršek, Trboje 46, Kranj 4114
Prodam SADIKE palargonij — br-šlink. Jože Konc, Mošnje 37, Radovljica 4115
Ugodno prodam novo moško športno kolo senior, na 10 prestav, žensko PONY KOLO; bakreno PLOČEVINO za žlebove ter razne armaturne MREŽE. Naslov v oglasnem oddelku. 4116
Prodam 1 kub. m suhih mucesno-vih DESK. Ogled v petek popoldan ali soboto. Kranj, Šuceva 5 4285
Prodam TELICO s teličkom. Anton Bernik, Virmaše 48, Škofja Ix)ka
4286
CIRKULAR, okrogle železno STOPNICE, visoke 3 m, ročni voziček 1 x 2 m, prodam. Žagar. Binkelj 30. Škofja Ixika 4287
Prodam brako PRIKOLICO, cena 9 SM. Telefon 62-062 4288
Prodam »PAJKA« V O 2. Frlic, Gosteče 3, Škofja Loka 4289
Prodam TRAKTOR zetor 4911. Matevž Demšar, Log 3, Škofja Loka
4290
Prodam diatonično HARMONIKO znamke melodija B-ES-AS dur in A-D-G. Jože Jelovčan, Bukov vrh 8, Poljane nad Škofjo Loko 4291
Prodam 900 kg SENA. Ziherl, Poljanska c. 53, Škofja Loka 4292
Prodam SENO IN RABLJENO CEMENTNO STREŠNO OPEKO folc. Zg. Brnik 48, Cerklje 4293
Prodam brejo KRAVO, ki bo konec aprila teletila. Cerklje 44 4294
Prodam TELIČKO, staro 4 tedne, simentalko in semenski KROMPIR REZI. Sp. Brnik 65, Cerklje 4295
Prodam tri tedne starega BIKCA in teden dni staro INICO. Janko Rozman, Gorica 10, Radovljica 4296
Prodam dobro ohranjeno SPALNICO iz masivnega lesa. Ogled v soboto popoldan in nedeljo dopoldan
4297
Prodam 2000 kosov OPEKE špi-čak. Britof 46. Kranj 4298
KRAJEVNA SKUPNOST
ZLATO POLJE - KRANJ zaposli TAJNIKA
(polna zaposlitev). Informacije od 18. do 20. ure na tel. 21-972 ali osebno v ponedeljek in sredo.
Prodam zelo dobro ohranjeno dvojno POMIVALNO KORITO z odcejalnikom. Šifrer, Sp. Besnica 96
4299
Ugodno prodam nov otroški JOGI, kombiniran globok športni VOZIČEK, STAJICO ter HOJICO. Vse je dobro ohranjeno. Telefon 27-898
4300
Prodam kvalitetna domača JABOLKA sorte: jonatan, goriška sivka in bobovec, po 60 din. Prosen, Stra-hinj 10, tel. 47-093 4301
Prodam KROMPIR vesna in rezi za seme. Srednje Bitnje 9, Žabnica
4302
Prodam starejši PRALNI STROJ, cena 20.000 din. Telefon 42-390 4303
Prodam TELICO v devetem mesecu brejosti in KULTIVATOR metalna rau, 1,8 m. Breg 5, Komenda 4304
Prodam cementni STREŠNIK folc, približno 2000 kosov. Sp. Brnik 45
4305
Prodam 5 tednov staro TELIČKO simentalko za rejo ali zakol. Trste-nik 2, Golnik 4306
Prodam TELICO, ki bo v maju teletila, ali menjam za BIKA, težkega od 150 do 200 kg. Strahinj 76 4307
Prodam novo svetlo sivo usnjeno JAKNO za 2,5 SM. Sr. Bela 34/A, Preddvor 4308
Prodam KOSILNICO BCS. Jakob Mihelič, Noše 2, 64243 Brezje 4309
Prodam KRAVO in BIKCA. C. na Klanec 8, Kranj 4310
Prodam letošnjo KOŠNJO (seno, otavo), blizu Tržiča. Ponudbe po šifro: Ugodno 4311
Pahljačaste in juka PALME, par komadov, prodam. Telefon 064/21-822 4312
Prodam štiri tedne starega BIKCA simentalca ali zamenjam za teličko. Lahovče 30 4313
ČEBELE na satju, brez panjev, prodam. Resman, Naklo, C. 26. julija 3, tel. 47-052 4314
Prodam   MEDENINO PLOŠČE
2 mm. Informacije po tel. 22-718 vsak dan dopoldan 4315
Prodam KRMILNO PESO in REPO, 1 tono SENA in 2 kub. m suhih smrekovih PLOHOV. Grad 59, Cerklje 4316
Smrekov OPAŽ, širine 8 cm, 50 kv. m, 100 PUNT, 4 ŠPIROVCE 14x 12x8000 ter PONY EXPRESS, prodam. Sp. Brnik 47 4317
Prodam LOK YAMAHA YTSL 2 70 col, 40 funtov, z opremo. Tavčar, tel. 24-071 dopoldan; 28-041 popoldan
4318
Ročno MOTORNO KOSILNICO MOTY, primerno za hribovit teren, ugodno prodam. Janez Tišler, Lom 11/A, Tržič 4319
Prodam BCS KOSILNICO, dobro ohranjeno (petrolej, bencin) in hrastove PLOHE. Miha Naglic, C. na Brdo 22, Kokrica, Kranj 4320
Prodam video RECORDER tvuner adapter, znamke akai, daljinsko upravljanje. Telefon 82-702 4321
Prodam KULTIVATOR z ježem. Struževo 5, Kranj 4322
Prodam ZAJCE samce, belgijske orjake in dve ZAJKLJI bleckenten ter ZAJCE za meso. Huje 9, Kranj
4323
Prodam APARAT za točkasto VARJENJE. Šušteršič, Britof 147, Kranj 4324
Ugodno prodam JABOLKA. Sra-kovlje 4, Kranj 4325
Prodam nov barvni TELEVIZOR gorenje. Eržen, Okroglo 24, Naklo
4326
Dvajsetstrunsko KITARO vvelson prodam. Kaštrun, Tenetiše 40, Golnik 4327
PIONNER CT 300 KASETOFON prodam za 4 SM. Telefon 064/23-645 popoldan 4328
Poceni prodam PREPROGO 2x
3 m. Naslov v oglasnem oddelku.
4329
Prodam KRAVO s teletom. Zg. Bela 27 4330
Prodam KROMPIR igor, prva razmnožitev, 600 kg. Janez Gradišar, Sp. Duplje 67 4331
Prodam PUJSKE bekone, težke okrog 30 kg. Zg. Brnik 28, Cerklje
4332
Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Telefon 22-933 4333
Prodam trikubičn* CISTERNO, dimenzije 3 x 1 x 1 in 9 kv. m TERACO PLOŠČIC. Frelih, Smledniška 43/B, Kranj 4334
Prodam BETONSKO ŽELEZO, od
4 do 8 mm in japonsko MOTORNO ŽAGO echo. Jože Albreht, Podhom 30, Zg. Gorje, tel. 77-261 4335
Prodam približno 800 kosov KRITINE bobovec. Kokrica, tel. 25-446
4336
Prodam KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev, dobro mlekarico. Ljubno 25, Podnart 4337
Prodam rabljene KUHINJSKE ELEMENTE. Telefon 25-944 4338
Prodam SENO in OTAVO. Vrbnje 1, Radovljica 4339
Prodam semenski KROMPIR igor in desire. Mohar, Voklo 29, Šenčur, tel. 49-133 4340
Prodam KRAVO s teletom ali brez, menjam tudi za klavno goved. Žirovnica 59/A 4341
Ugodno prodam večjo količino IZOLACIJE Novoterm Krka. Peter Jazbec, Sebenje 52, Tržič 4342
Prodam SADIKE rdečega češmina in živo mejo. Sv. Duh 99, Škofja Loka 4343
Prodam KLIP-KLAP MIZO in omarico ter stojalo za omarico, za 20% ceneje. Telefon 26-861 - int. 26-81 - Mohorič 4344
Prodam večjo količino smrekovega OPAŽA. Telefon 77-587 4345
Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. Kokalj, Gorice 20, Golnik
4346
Prodam BANKINE in PUNTE. Ilovka 7, Kranj 4347
Prodam DIRKALNO KOLO favorit št. 56, za 4,8 SM, 4 široka PLATIŠČA 5 1/2 J x 13. SERVO-ZAVOR-NI MEHANIZEM za Z-101. Sladic, Trojarjeva 17/A, tel. 28-861 — int. 23-61 4348
Prodam MEŠALEC za beton. Telefon 22-778 4349
Prodam TRAKTOR zetor št. 4718. Luže 12, Šenčur 4350
Prodam konzolno GRADBENO DVIGALO. Breg 8, Komenda 4351
Prodam 40 elementov za postavitev gradbene barake, po 1.500 din kos, 10 rabljenih VRATNIH KRIL, po 1.000 din kos, več rabljenih OKEN, 200 kv. m heraklit izolacije, 2,5 cm po 200 din m ter rabljeno OSTREŠJE. Telefon 064/50-369 popoldan 4352
Poceni prodam zelene OMARICE za kopalnico marles. Draga Čadež, Na jasi 27, Tržič 4353
Poceni prodam DIRKALNO KOLO maraton, staro eno leto. Telefon 45-229 ali 45-043 4354
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK PEG. Telefon 50-801 4355
Prodam mlado KRAVO po izbiri, lahko tudi s teletom. Bregant, Poljši-ca 59, Zg. Gorje 4356
Prodam mesec dni staro črno TELIČKO za pleme. Struževo 20, Kranj
4357
Prodam 3 leta staro, 480 kg težko KOBILO. Telefon 77-966 4358
Prodam semenski in debeli KROMPIR vesna. Vida Rozman, Poljšica 4, Podnart, tel. 70-164 4359
Prodam PRALNI STROJ gorenje. Telefon 23-341 - int. 57 dopoldan
4360
Ugodno prodam nova OKNA ter-moton plus 120 x 140. Kalan, Partizanska 11, Žiri, tel. 69-885 4362
Prodam SENO. Ilovka 2, Kranj
4363
Večji, dobro ohranjen ŠOTOR prodam. Telefon 26-857 zvečer 4364
Prodam zgodnji KROMPIR za seme. Škofjeloška 33, Kranj 4365
Prodam zakonsko POTELJO z jo-gijem (200 x 180). Telefon 60-435 4366
Prodam 1000 kg semenskega KROMPIRJA igor. Poljanec, Sp. Se-nica 12, tel. 061/612-249 4367
Prodam dve KOPALNI KADI, dolžine 130 in 170 cm, UMIVALNIK, 2 RADIATORJA, PIPE vse rabljeno, cena 1,5 SM; ter spiralne VZMETI za opel in VOZIČEK z derco 12,5 eolska kolesa. Tone Svete, Blejska c. 1, Lesce 4369
ETP KRANJ razprodaja na javni družbi, ki bo v petek, 19. 4. 1985, ob 14 uri v sprejemnici na Koroški cesti 53/C iztrošena OSNOVNA SREDSTVA in ORODJA ter APARATE, ki jih stranke niso vzele iz popravila. Ogled možen eno uro pred dražbo. Seznam na dražbo danih artiklov je izobešen na oglasni deski v upravi ETP 4370
Prodam dobro ohranjeno spalnico iz masivnega lesa, ogled v soboto popoldan in nedeljo dopoldan. Simon Naglic, Britof 295, Kranj.
KUPIM
Kupim dobro ohranjen PLANINO. Telefon 43-135 3653
Kupim OTROŠKI AVTOSEDEŽ. Telefon 68-295 — zvečer. 4117
Kupim rabljeno STREŠNO OPEKO. Telefon 45-570 4118
Kupim mlado, lahko KRAVO s teletom. Lotrič Albin, Jamnik 3, Kropa, tel. 40-621 4119 -
Kupim par PEGATK. Franc Ba-hun, Proletarska 25, Tržič 4120
Kupim MLADIČA — čistokrvnega KOKER ŠPANJELA. Telefon 75-320
4121
Kupim BIKCA simentalca, starega od 5 do 10 tednov. Telefon 064/44-526 po 15. uri 4122
Kupim STROJ za navijanje tuljav. Telefon 49-045 4123
Kupim otroško KOLO za 4 do 6 let starosti. Telefon 81-255 popoldan
4280
Takoj kupim 50 butar za kurjavo. Bozovičar, Valtarski vrh 2, Škofja Loka 4281
Kupim star GRAMOFON, ki se navija. Ponudbe pod: Štefan Marin, Bistrica pri Tržiču, Zelenica 10 4282
Kupim OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, znamke PEG. Telefon 80-574 popoldan 4371
Prodam fiat 126-P, letnik 1979. Snediceva 2, Kokric, Kranj 4127
Zelo ugodno prodam CITROEN GS, prva registracija 77, registriran do marca 1986, brezhiben. Gašperin, Titova 39, Jesenice 4128
Prodam R-4, letnik 1976, registriran do marca 1986, obnovljena karoserija in motor. Perčič, Babni vrt 2, Golnik 4129
Za 3 SM prodam nevozen NSU 1200. Bergant, Lenart 2, Selca 4130
Prodam R-18, letnik julij 1982. Lado Zakotnik, Sv. Duh 15, Škofja Loka 4131
Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1980. Hofer, Kidričeva 38 4132
Prodam ŠKODO 110 R coupe, letnik 1977. Tekavec, Predoslje 108, v Orehovljah, Kranj 4133
Ugodno prodam R-4 KATRCO, letnik 1971, registrirano do oktobra. Zgoša 47, Begunje 4134
Prodam TOVORNI AVTO zastava 624 PK, podaljšana kabina, skoraj nov, primeren za gradbeno obrt, in-stalaterstvo itd . . . Telefon 24-728
4135
Prodam dobro ohranjen FORD ESCORT, letnik 1971. Suha 18, Kranj 4136
Prodam ZASTAVO 750, karambo-lirano, staro 4 mesece. Milan Milju-škovič, C. 4. julija 55, Bistrica pri Tržiču 4137
Prodam ZASTAVO 750 LC, vlečno kljuko, letnik december 1979. Hribar, Vidmarjeva 2/A (švabska vas). Informacije popoldan 4138
Prodam DIANO 6, letnik 1978. Pot za krajem 18, Kranj 4139
Prodam MERCEDES 200 D, letnik 1975. Dorfarje 31, Žabnica 4140
Ugodno prodam dobro ohranjeno OPEL ASCONO, letnik 1974, Cerklej 260 4141
Prodam ZASTAVO 750 SC, november 1979. Preddvor 6, tel. 45-197. Ogled v soboto 4142
GOLFA, letnik 1982, ugodno prodam. Telefon 064/57-121 4143
Prodam MZ ETZ 250, letnik 1983 in 126-P, letnik 1979. Tomaž Pintar, Sr. Bitnie83 4144
VOZILA
Prodam SIMCO 1301 S, celo ali po delih. Drago Novak, Pipanova 74, Šenčur 3996
Prodam avto LADA farnih are. Alojz Cvenkel, Ljubno 69, Podnart
4124
Prodam novo pločevino za ZASTAVO 101 in rabljena vrata. Visoko 5, Šenčur 4125
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1984. Stopar, Kebetova 18, Kranj
4126
FOTOGRAF Janez Žumer
Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH
KRANJ, Partizanska 4. @ 23-893
(pri Prešernovem gaju)
Prodam KASON za TAM 75 T 3 B, komplet z loki in cerado; novo. Oblak, Britof 329, Kranj 4145
Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Ljubo Vrančič, Pot na Jošta 47, Kranj 4146
Prodam ZASTAVO 750 LC, letnik 1979. Draksler, Mavčiče 10 4147
Prodam avto KADETT 78, Bobo-vek 2/A, Kranj 4148
Prodam R-4, prva registracija 1976, registriran do konca leta. Drago Kern, Praprotna polica 29, Cerklje 4149
Prodam nov AUTOMATIC A 3 MS in izvenkrmni MOTOR tomos 4/S 73, zelo ugodno. Vprašajte po tel. 064/22-552 ali C. Staneta Žagarja 10 po 16. uri 4150
Prodam dele za SIMCO 1100. Boris Beguš, Deteljica 8, Tržič 4151
Ugodno prodam MOTOR 8 ELEK-TRONIK 8 KM, star dve leti, vožen 10 ur. Možna priključitev daljinskih komand. Telefon 064/70-139 4152
Za I.ADO 1100 prodam rezervne dele (manjalnik, luči, kardan . . .) Telefon 23-098 4153
Prodam WARTBURG, letnik 1973, cena 10 CM, registriran do septembra. Zraven dam še enega za rezervne dele. Leon Perdan, Savska loka 5, Kranj 4154
Prodam ZASTAVO 750, december 1979. Gasilska 24/A, Šenčur 4155
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam po delih; prodam enoosno PRIKOLICO. Telefon 064/77-292 dopoldan — Potočnik 4156
R-4 GTL, letnik 1984, prevoženih 13.000 km, prodam. Telefon 77-909 dopoldan ali 74-314 popoldan 4157
ZASTAVO 750 zamenjam za WARTBURGA caravan, letnik 1976, z doplačilom. Šifra: Dogovor 4158
Prodam JAWO 350, letnik 1983. Darko Katrašnik, Roblekova 17, Radovljica, tel. 75-539 popoldan 4159
Obiščite NOVO DISKOTEKO
SAS nad gostiščem Gaštej, 100 m od trgovine na Labo-rah v smeri proti Stražišču. Odprto vsak petek in soboto od 22. ure dalje.
Prodam dobro ohranjen FORD EXCORT, letnik 1970. Anton Fartek, C. na Loko 3, Tržič 4160
OPEL KADETT L 1100, letnik 1968, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 064/7-125 4161
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Vrhovec, Trboje 83, Kranj 4162
MINI MORIŠ 1000 cooper, odlično ohranjen, poceni prodam. Zadnikar, Hotemaže 55, Preddvor 4163
APN-6, star eno leto, odlično ohranjen, ugodno prodam. Riko Slapar, Sebenje 43, Križe 4164
Ugodno prodam ZASTAVO 750. Fabijan, Zg. Besnica 50 4165
R-4 TLS, prodam. Krašnova 11 ali Opre.šnfkova 49, Primskovo. Kranj
4166
Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 120 L, letnik 197P. Ul. Vinka Rejca 13, Naklo 4167
Prodam R-4 GTL, letnik govec, Podlubnik 98, Škofja1 tel. 61-438
Ugodno prodam MZ 250 TSj 1979. Dušan Mrak, Virmaše ' ja Loka
Prodam MINI MORIŠ 10* 1970. Tomaž Benedik, Ješd Stražišče, Kranj, tel. 23-627 OPEL KADETT,  5 vrat,
1981, dobro ohranjen, prodal [*>mar
stilna Zaje, Lahovče 9, tel. 42-
12.
. letnic prodi 70-154 J iVO 75 Iftptriran . gori Ogled v , Ida ■4-497 'VO 10
«56
mak
Prodam CITROEN D spečih * 197; voženih 66.000 km, registriran '«1- 74 nuarja 1986, za 16 SM Oeru, '^ASr Vlahoviča 4, Kranj . ,°feni
Prodam ZASTAVO 101, * 1976, sprednji del karam!* IZAS! brez motorja in nove dele, hl> ? ^ol; za vodo, štirioglate luči, bnčn* WRG rokaza, pokrov zobatega jerB^j an.Kt gumo tiger RD 201. Telefon 50-'
nove
Prodam FIAT 125 1', letnik: "GO Stane Martinjak, Zabreznica' J:adov rovnica, tel. 80-613 ,u Is>
Prodam R-4, letnik 1976. "nun, Čeh, tel. 81-841 od 7. do 15. ure -in
Prodam VW variant 160 D, 'nove 1970. Marjan Kovačič, tel. 1 ^01 Lesce, Blejska 8 ' V 111 1
GOLF JGL, 23.000 km, P J Franc Dolenc, Lom 4, Poljane   1 PRI
Prodam FIAT 126-P, letnik«* ber 1978, cena 140.000 din. f Ul.   XXXI. divizije   5,   Kranj* *>. Jar 26-803
Ugodno prodam osebni avl | J5 i TROEN GS club, letnik 1973,1 I Bož boliran, možno popravilo. Tri' 57-146 OP
Prodam MOPED 14 M in graj P«on dvigalo. Informacije po tel. 66-* . Proč 15. ure dalje '°. '
Prodam 10 mesecev star JW *. P< Telefon 65-117 itlskv
Prodam FORD TAUNUS 1» !o0 0\ tnik 1976. Telefon 82-339 popoW rel'ef(
Za FIAT 126-P prodam moti nje steklo, havbo, italijanske < če in razne druge dele. Gr gunjska 33, Bistrica pri Tržiču
WARTBURG, letnik 1974, A vozen, registriran, prodam z'J ali kupim WARTBURG karava rejši letnik, lahko samo karo Telefon 064/82-087
Prodam PEUGEOT 404, ohrt flljg registriran,  vozen,  z avtora Darko Heberl, Deteljica 13, Tr* ^
Prodam TOVORNI AVTO 110, T 10, letnik 1980. Informad , tel. 61-712 popoldan
Prodam   ZASTAVO   750, -1980. Lovro Klemenčič, Zako» ^ 4, Poljane f Prodam ZASTAVO 750 in <Wfa<>n
i
trist
_ ode a*a d^
TA 124 po delih. Dražgoše 53,' niki
Prodam zelo dobro ohranjen ni avto IMV RENAULT 4 TLS,'.
1978. Ivanka Kuralt, Sv. Dulf Škofja Loka
Prodam VW 1200, registri«"! septembra, letnik 1967. Mohor* brekve 9, Selca
Prodam R-4, letnik 1977, n« registriran. Telefon 41-076
Prodam   dobro ohranjen 12.00 C, registriran do 1986. let* ra Loka 45, Škofja Loka
Prodam VW 1303, letnik«^ Ogled možen vsak dan od 15. ^\ », lje. Tenetiše 54
Prodam FIAT 128 sport 1973, registriran celo leto Veljka Vlahoviča 8, Kranj
ZASTAVO 101, letnik 1974 strirano, vozno, prodam za , din. Blažič, Frankovo naseV Škofja Loka
Prodam MOTOR APN-4, ohranjen, cena po dogovoru sler, Mavčiče 48
Nujno prodam ZASTAVO letnik 1977, cena 6,5 SM. Oglefl do 18. ure. Mejič, Tončka D& 10, Kranj
Prodam ZASTAVO 750 SC,
1979. Kokrica, Snediceva 3      , i Ugodno prodam športno šl». .<
letnik 1976, prevoženih 72.00» registrirano do aprila 1986. Langerholc, Zg. Bitnje 239
'Vil
SOS bi 'lo fom
Nu
■S "M« J*n: lan «o i, bn V,
0 *t
Po«
k s
iz °S
w
Prodam  osebni avto 750, letnik 1970; traktorski PH plemensko KRAVO. Leše 7, Tr»
Po ugodni ceni prodam avtjj STAVA 750, letnik 1972 in CORTINO, po delih. Podbrezje
Prodam 4 BLATNIKE, dva GA in VERIGO za LADO 1600. fon 49-030
Prodam karambolirano 1200, celo ali po delih. Britof 25«
JAWO  350,  letnik 1983, ohranjeno, ugodno prodam. L"1 Šenčur
Prodam   dobro ohranjen 126-P,    letnik    1977, prevOj 53.000 km. Informacije po tel. 2^ ij
Prodam ŠKODO 110 L, J 1974, neregistrirano, uporabno' zervne dele, motor je v dobrei" nju. Naslov v oglasnem oddelki
Prodam OPEL KADETT.JJ ali po delih. Cvek, Retnje 17, Tr*
Prodam ZASTAVO 750, obtKjjj! no, registrirano do 10. 11. 1985. j i 6,5 SM. Ankerst, Brezje 3
Prodam avto ZASTAVA 1°L [j 1300, letnik 1982. Ogled v sob« M nedeljo. Gselman, Smlednišk^ j*<
Kranj
Prodam R-4, registriran do arja 1986. Informacije po tel. 21"
Prodam KOMBI ZASTAVA j I delih, motor po generalni. P<"e 11 67/A, Kranj ?'
Ugodno prodam VW 1200, rstJ I letnik, dobro ohranjen, regi? 4 i do decembra 1985. Brane Ošlajjl I va 3, Jesenice, tel. 82-720 od '1 I 19. ure „ '
Kupim DIANO, karamboli*«! I potrebno popravila. Telefon j p dopoldan j k
Prodam   ZASTAVO   101, J1 1973. Rešid Šatanovič, Sebefl Tržič
LA
12. APRILA 1985
MALI OGLASI. OSMRTNICE
.15. stran mmmmmiiLAs
nik letnik 1981, prevoženih >kofja '.prodam. Kostič, Podbrez-70-154 4215 50 TS, IVO 750, letnik december aše lft "birano do marca 1986, in
j8 gorivo za mercedes 220 ; 100, F^ec- v soboto popoldan in ješettf °Poldan. Lancovo21, Rado-i27 J4-497 4216 v,at, 1 J.V0 101, letnik 1974, regi-■roda* Jo marca 1986, prodam. Te-i 42-2« ,56 4217
1 malo karamboliran VW speč« lk 1973. Jože Mulej, Lesce, ,,,-an 'tel. 74-053 4218
\,ru,i1 Zastavo 750 sc, letnik
Joženih 40.000 km. Vinko 101, Jake Platiše 5, Kranj 4219 r;,nib< 'zastavo 750 SE, letnik c, hI* *° šolar, Brezje 55/A 4220 bočn BlJRG karavan, letnik 1981, \erm pnjen, prodam. Ilovka 7, »n 50-' 4221
J nove GUME s platišči ali etnik UGo. .lože Hajnrihar, Stranica J Radovljica 4222
«0 LS, letnik 1978, prodam. [976. J'Han, Zgoša 62, Begunje, ,. ure v- int. 387 4223 i0 D,' [nove rezervne dele za sta-tel. I flOl (blatnika, praga, zad-' ») in dve PLATIŠČI. Britof i, pn 'i 4224 ane * PRINZA NSU. Lese 42, nik d1 4225 n. f ' ALI DI 60 L za 7 SM. Alojz tranji *■> Janeza Puharja 8, Kranj 4226
i avUjlS SLC, letnik 1981, cena 73, k'  Božo Dajič, Golnik 46 Trži' 4227 t \ OPEL KADETT, starejši i grd "efon 28-376 4228 . 66-4 »prodam SIMCO 1000 LSE, 'jO, registrirano do julija ""k, Podbrezje 9. Informacije
Jlskem času 4229 10, ohranjen in registriran, . elefon 80-737 4283 i> tovorno PRIKOLICO za • Telefon 28-671 4284
aotof ke
Gr0i J> G£ PAL.ASS, letnik 1977 ;;ču zetova 18, Čirče, Kranj
4. ^_
4372
aroi J-UJEM STILNE JISE - NARAVNE °hr' IUŠENE. ^jfjtNEL, Predoslje Kranj
TO
[NOVANJA
k°' fen
let«'
vzamem STANOVANJE v Hv8 u " ^° PotreDi plačam takoj. i ^en plačnik 4230 ' Osobno STANOVANJE v jenj ^ ^v. m> zamenJam za JS,' 2 doplačilom. Naslov v Duh "oddelku 4231 "lam GARSONJERO na Pla-rjr8 *a dvosobno ali dvosobno s l0rii z doplačilom v gotovini, tovina 4232
n8 Sostanovalko v Rado-
F,'«fon 75-292
4233
Jlo STANOVANJE v Kratim za večje. Telefon 26-457 4234
ik u   dvosobno opremljeno i nt ^nje v Kranju ali bližnji k Nudimo   dobro enoletno l1 m. Oglasite se v SEME-IV)! ^riica Kranj 4235 Jlam GARSONJERO z ogrelo in centralno, za GARSO-. brez ogrevanja, v okolici ^»ega doma. Telefon 23-721 4236
i Siam GARSONJERO 29 kv. ftnini za večje STANOVA-lerkoli v Kranju. Telefon jO . 4237 eac 'Pošten, zaposlen, vojaščine )e$ } išče opremljeno SOBO ali JjANOVANJE. Nudim tudi. Jhoč na mehanizirani kmeti-,} izpit B, C in E kategorije, »glasnem oddelku. 4238 0$ ^TANOVANJE sprejmem i^. Bešič, Valjavčeva 8, ^no dopoldan 4239 ^ dvosobno STANOVANJE c-f, tom m s centralno. Naslov v ^•oddelku. 4240 GARSONJERO ali eno-FANOVANJE. Stanislav Trzinska 1, Kranj, tel. 23-219 4241
11 takoj vseljivo komfortno . AN.IE v centru Jesenic, v i f 2atnem kamion do 5 ton. Te-\ ^'82-786 popoldan 4242 "ni inženir išče SOBO v Ra-aH bližnji okolici. Telefon 4243
d^Jam enosobno STANOVA wt. m, na Planini II. za staje v Kranju. Telefon 24-351 '*70 dopoldan 4244 zakonca  iščeta GARSO-*li enosobno STANOVANJE ■^°ki ali okolici za dobo dveh Imetkom v avgustu 1985. Nagnem oddelku. 4245 S«m GARSONJERO ali eno-b'jANOVANJE na Bledu. Te-^16 od 12. do 14. ure — Fre-4246
.družina vzame v najem W.RO ali manjše STANOVA* *a dve leti na relaciji Bled— j, j Radovljica. Šifra: Bled 4247
ŠESTI
a rs^LO za gradnjo vrstne HI-' 1 f°lniku, 200 kv. m, komunalci i) 0 2 gradbenim dovolje-$ £f(Jdam. Naslov v oglasnem i l 4248 *aK^u prodam PARCELO z dobijo. Ponudbe pod: Lepa 424ff
n VIKEND PARCELO na Ponudbe pod: 760 kv. m
4250
'lli? enonadstropno HIŠO v I I * sobe, dve kopalnici, center «8araža, velik vrt. Jamnik, J^Uževo 34 4251 ^ču Krt.ija oddam v najem .stanovanjsko STAVBO za H°ort, prodajalno, predstavni-, jektivni biro, odvetništvo. lvečlet 4252
Oddam GARAŽO na Planini. Ponudbe pošljite na uredništvo pod: Možen kasnejši nakup ' 4253
Manjšo enodružinsko HIŠO (lahko starejšo), kupim ali najamem, za daljši čas, v Tržiču ali bližnji okolici. Ponudbe pod: Zelenje 4254
Oddam večjo GARAŽO, primerno za manjšo obrt ter enosobno STANOVANJE, za plačilo vnaprej. Kreft, Tomšičeva 16, Kranj. Informacije v nedeljo od 9. do 12. ure 4255
Kupim 2 ha GOZDA v okolici Žirovnice. Stojan Višnar, Vrba 39, p. Lesce, tel. 80-081 4256
V Radovljici ali okolici nujno najamem PROSTOR za redno obrt. Možnost predplačila. Telefon 75-269 ves dan 4257
ZAPOSLITVE
Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD po dogovoru. Telefon 064/23-143 3791
Stalno službo dobi STRUGAR ali fant, ki ima veselje do tega poklica, za delo na stružnici in delno na stružnih avtomatih. Naslov v oglasnem oddelku. 4258
Iščem ljudi za OKOPAVANJE jagod. Brezplačno oddam veje za butare. Marija Šušteršič, Šenčur, Mlakarjeva 75 (Planjava) 4259
ŠIVAM na domu, najraje konfekcijo. Šifra: Šivam 4260
KUHARICO in POMOČNICO za počitniški dom Ankaran sprejme komisija za Družbeni standard upravnih organov občine Kranj za čas od 1.7. do 31.8.1985. Ponudbe po tel. 064/25-661 - int. 365 ali 366 4261
Zaposlim ORODJARJA ali REZ-KALCA za vzdrževanje in izdelavo novih orodij za vlečenje, rezanje. OD po učinku od 5 do 7 SM. Pogoj 5 let prakse. Samostojnost pri delu, preizkus. Telefon 50-801 4262
Takoj sprejmem stavbnega KLEPARJA in delavca za priučitev za kleparska in krovska dela. Telefon 41-011 4263
PRIREDITVE
Ansambel SIBILA vabi vsako SOBOTO ob 20. uri na PLES v hotel TRANSTURIST ter VSAKO NEDELJO ob 17. uri na PRIMSKOVO. Plesalca obveščamo, da bodo plesi do srede maja 4270
ANSAMBEL JEVŠEK igra vsako SOBOTO v hotelu ZLATOROG v BOHINJU 4271
MLADINA SVETEGA DUHA vabi na PLES v NEDELJO, 14. 4. 1985, ob 18. uri v dvorani KS. Igra JANEZ BONČINA BENČ in KARAVELE. VABLJENI 4272
Na MLADINSKE PLESE v Delavski dom, ki bodo vsak PETEK in SOBOTO ob 20. uri, vas vabi PLESNI KLUB iz Kranja 4273
HOKEJSKI KLUB Kokrica prireja 13.4., ob 20. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel OBVEZNA SMER 4274
Ponudbe pošljite pod šifro: Kvaliteta
4020
Tudi v Stražišču PIZZE, v GOSTILNI BENEDIK, vsak ponedeljek, torek in petek od 17. ure dalje. VABLJENI! 4264
IZVAJAM KROVSKA DELA. Telefon 064/28-84? 4265
TELEFONSKE NAPRAVE (aparati, zvočni ali optični, indikator poziva, avtomatski preklopnik za dva telefona, telefonske centrale itd. . . .), vzdržujem, montiram z vednostjo PTT-ja. Telefon 25-867 4266
Obveščam cenjene stranke da je GOSTIŠČE v DRAGI odprto vsak dan razen ponedeljka od 11. do 23. ure. VABLJENI! 4267
Sprejmem večja GRADBENA DELA (razen fas^d). Telefon 061/852-030 4268
POPRAVILO, ČIŠČENJE, MONTAŽA bojlerjev in vodovodnih pip ter manjša popravila gospodinjskih strojev. Telefon 064/80-464 4269
IZGUBUENO
v petek, 5. aprila, sem izgubil v Tržiču v telefonski govorilnici denarnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da mi dokumente vrne na naslov v osebni izkaznici, denar naj obdrži! 4275
Za Globusom v Kranju sem 5. aprila popoldan izgubil nov ŽENSKI PIAŠČ. Najditelja prosim, naj sporoči na naslov: Markič, C. JLA 16, Tržič ali tel. 50-051 — int. 17 od 15. ure dalje 4276
OSTALO_
Starejša pokretna oseba nujno rabi celo ali poldnevno gospodinjsko pomoč. v zameno nudi stalno sobo. Oglasite se v Domu upokojencev, Kranj, soba 011 4277
INSTRUIRAM matematiko. Telefon 27-643 4278
Mladega črnega PSIČKA oddam. Telefon 81-724 4279
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 55. letu starosti zapustil naš dragi brat, svak in stric
FRANC GRAŠIČ
z Jezerske c. 14
Pogreb pokojnika bo v petek, 12. aprila 1985, ob 15. uri na kranjskem pokopališču
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Kranj, 10. aprila 1985
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je po hudi in težki bolezni v 81. letu preminil naš dragi ata, stari ata, tast, brat in stric
JOŽEARVAJ
upokojenec
Od njega se bomo poslovili v petek, 12. aprila 1985, ob 15.30 na pokopališču v Kranju^
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Kranj, 10. aprila 1985
Britof, Kranj, Beltinci, Pariz, Toronto
zahvala
Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA KUMŠETA
upokojenca
se zahvaljujemo sosedom za pomoč v času njegove dolgotrajne bolezni, podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo teti Jerici za žrtvovani čas in potrpežljivost v najhujših urah ter g. dekanu in pevcem za lep pogrebni obred.
Žalujoči njegovi
Kranj, aprila 1985
ZAHVALA
Sporočamo, da nas je v 83. letu starosti zapustila vedno ljubljena mama
IVANKA MARTINJAK
roj. LOMBAR
Iskrena zahvala vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vedno veselo in vedro jo bomo imeli v trajnem spominu.
Se zahvaljujemo: hčerka in sinovi z družinami
OBVESTILA
VODNE INSTALACIJE na novi hiši ter predelave kopalnic, kakor tudi druga dela vam solidno in hitro iz-gotovi obrtnik. Telefon 28-427 3043
ELEKTROINSTALACIJE na novi hiši ter adaptacije in popravila vam hitro in po konkurenčnih cenah iz-gotovi obrtnik. Telefon 60-584 3803
POPRAVILO PRALNIH STROJEV. Telefon 24-189 3804
Opravljam vsa ZIDARSKA DELA na območju Kranja in Radovljice.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
DRAGA ŠKERJANCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za ustne in pisne izraze sožalja ter darovano cvetje. Posebna zahvala duhovščini in pevskemu zboru LTH Škofja
Loka.
ŽALUJOČI: žena Neža, otroci Drago, Breda, Al-ma, Ljuba in Majda z družinami ter snaha Marinka z otrokoma
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in starega očeta
CIRILA KIMOVCA
p. d. Kramarjevega ata iz Cerkelj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebej pa še sosedom za pomoč, podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala sodelavcem Tekstilindusa — Obrat I. in II., Živil Kranj — SP Cerklje, Gasilskemu društvu Cerklje, krajevnemu uradu Cerklje in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Cerklje, Adergas, Dvorje, Gorje pri Bledu, Kranj, 8. aprila 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre žene, mame, stare mame, sestre in tete
ANE ZALETEL
Streharjeve mame
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali, darovali cvetje in nam pomagali ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala družini Pezdirc za vsestransko pomoč.
ŽALUJOČI: mož Francelj, sinova Franci in Stanko, hčerka Marinka z družinami ter drugo sorodstvo
Kranj, 1. aprila 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, očima in svaka
LOJZETA LINDIČA
iz Mencingerjeve 1 v Kranju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste-ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo svakinji Rozi za pomoč in tolažbo ter sosedu Radanoviću za vso požrtvovalnost. Hvala tudi dr. Bavdku za zdravljenje in tov. Fincijevi — patronažni sestri — za njeno pomoč. Nadalje se zahvaljujemo KS Vodovodni stolp, krajevni organizaciji ZB in vsem praporščakom. Hvala pevcem za lepo petje žalostink in godbi na pihala. Iskrena zahvala tudi obema govornikoma, posebno tov. Martinjakovi za ganljive besede ob odprtem grobu.
Se enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste na kakršenkoli način čutili z njim in z nami.
ŽALUJOČI: žena Mici, hčerka Cvetka ter drugo sorodstvo
Kranj, Jesenice, 5. aprila 1985
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice
FRANČIŠKE HAFNER
Lovričkove mame
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Zahvala zdravnikom zdravstvenega doma Škofja Loka. Posebna zahvala Micki in Gosarjevim. Zahvala tudi g. župniku za obred in pevcem za zapete pesmi.
VSI NJENI
Gorenja vas — Reteče, Orehek, Godešič
v SPOMIN
7. oziroma 10. aprila je minilo žalostno leto, ko smo se na Breznici pri Žirovnici poslovili od našega dragega sina, brata in strica, obenem pa tudi od ljubljenega edinega sina, brata, vnuka in nečaka
ARMINA HVALE
BORISA KEJZARJA
18 let
Če bi jezero v Mostah vedelo, kakšno bolečino nam bo povzročilo, ko bo živtjenje tvoje, Armin, utopilo. Na bregu bi te zavrnilo in bi te nam živega vrnilo.
16 let
16 let skupaj sta živela,
drug za drugim dotrpela,
od obeh hkrati smo se poslovili,
v prezgodnji skupni grob vaju položili.
Dan črn je moral priti, bridkosti dan, dan solzan. Težko je bilo se ločiti in vse solze, ves jok je bil zaman.
Nikdar vaju ne bomo pozabili! Vsem, ki ste jima bili dobri v življenju, obiskujete njun prerani grob, prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena in prisrčna hvala.
Za Ar m inom žalujejo:
mama Tončka, ata Justin, sestri Vilma Kejžar in Zora Pagon z družinama ter drugi sorodniki
Za Borisom žalujejo:
mami Vilma, ati Janez, sestra Vilmi, mama Tončka, • stari ata Justin, teta Zora Pagon z družino in drugi sorodniki
GLASOVA ANKETA
Leske šolarje je »zastrupilo« računalništvo
Lesce — Že lani so v osnovni šoli v Lescah storili prve korake v računalniškem opismenjevanju. Skupino sedmošolcev so poslali v Izobraževalni center IBM v Radovljico. Potem so izkoristili priložnost občinske raziskovalne skupnosti in z njihovo finančno pomočjo kupili dva računalnika ZX 81. Tretji računalnik so dobili za nagrado v natečaju Pionirskega lista. To troje je zadoščalo, da so se šolarji in pedagogi navdušili za računalništvo.
Ob Novem letu so s petimi računalniki Commodore in spremljajočo opremo, vredno okoli 700 tisoč dinarjev, v leski osnovni šoli opremili računalniško učilnico. Računalniki so darilo krajevne skupnosti in Turističnega društva Lesce. Takoj so se h krožkom prijavili učenci od 4. do 8. razreda, tako da se v tesni »raču-nalnici« zdaj tedensko izmenja prek 120 krožkarjev. Te so razdelili v šest skupin s 15 do 20 učenci. Šestošolci se uče računalništva fakultativno.
Četrtošolci in petošolci se pod vodstvom strokovno dobro podkovanih mentorjev (trije prihajajo od zunaj, trije so iz šole) z računalnikom seznanjajo s pomočjo igric, pri fakultativnem pouku se šestošolci učijo računalniške abecede, za začetnim opismenjevanjem pa pride na vrsto zahtevnejša veščina v ravnanju z »umetno inteligenco«.
Kot v vseh šolah, ki so lani in letos
kupile računalniško opremo, se tudi v Lescah sprašujejo, ali se niso z opremo »računalnice« malce prenaglili. Ne skrbijo jih toliko gmotne težave, ki jih utegneta povzročiti zahtevno vzdrževanje drage opreme in nagrajevanje mentorjev, kot nepripravljenost strokovnih služb s področja izobraževanja na ta računalniški »boom«. Lani oktobra so izobraževalne ustanove sprejele normative, ki naj bi veljali za opremo in delovanje računalniških učilnic, pa se že zdaj kaže, da so povsem neustrezni. Tako jih šole krojijo po svoje. Izobraževalna skupnost naj bi financirala program fakultativnega izobraževanja, vendar tega do leta 1986 ni pričakovati in šole se bodo morale znova znajti same. Tudi od raziskovalne skupnosti, ki naj bi skrbela za nagrajevanje mentorjev, ni pričakovati pomoči, saj je za to premalo denarja. Mentorje v Lescah plačujejo s sredstvi krajevne skupnosti in turističnega društva. V šoli jih skrbi tudi sekundarna oprema učilnice. Za zdaj so moderno računalniško opremo razmestili po klopeh, ki so jih prinesli s podstrehe. Otroci se stiskajo v tesni učilnici, ki je lahko za računalniško izobraževanje le začasna. Prostorsko stisko bodo že nekako premagali, zanima jih le to, kako pravzaprav opremiti ra-čunalnico.
D. Ž.
Ta teden na kmetijsko-gozdarskem sejmu
Danes dan lovcev, jutri razstava živine
Do srede si je 24. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva v Kranju ogledalo več kot 20 tisoč obiskovalcev.
Kranj — Danes bo na kranjskem kmetijsko-gozdarskem sejmu dan lovcev: ob desetih bo seja skupnosti organizacij združenega dela za varstvo, gojitev divjadi, lovstvo in ribištvo Slovenije, ob enajstih predavanje profesorja Franca Kotarja o načinih ugotavljanja škode, ki jo v gozdu povzroča divjad, ob štirih popoldne skupščina Zveze lovskih družin Gorenjske. Predstavniki lovskih organizacij bodo od 10. do 16. ure seznanjali v dvorani C Gorenjskega sejma domače in tuje lovce o možnostih lova v Julijskih Alpah, Karavankah, na Pohorju in na Kočevskem.
Jutri bo na sejmu gorenjska razstava goveje živine lisaste pasme, na kateri bodo prikazali rej ske dosežke zadnjih petih let in smeri nadaljnjega razvoja živinoreje na Gorenjskem. Posebna komisija Živinorej-sko-veterinarskega zavoda Gorenj-. ske in gorenjskih kmetijskih zadrug je za razstavo izbrala 90 goved lisaste pasme, od tega 24 starejših in 27 mlajših krav, 20 prvesnic in 19 telic. Do devetih bo dogon živine, do enajstih ocenjevanje, zatem otvoritev razstave z nagovorom predsednika Skupščine občine Kranj Ivana Cva-ra, podelitev nagrad in častnih zvoncev najboljšim živalim v vsaki kategoriji in »revija« nagrajenih živali.
V sredo in četrtek sta bila na Brdu zvezno posvetovanje in sestanek koordinacijskega odbora za spremljanje razvoja hribovskega področja v Jugoslaviji. Predstavniki jugoslovanskih republik so izmenjali izkušnje in se dogovorili o enotnih ukrepih za hitrejši razvoj hribovskega območja, na katerem živita dve peti ni vsega jugoslovanskega prebivalstva. Slovenija, predvsem Gorenj ska, je pri krepitvi gospodarske dejavnosti v hribovitem svetu in pri preprečevanju odseljevanja prebivalstva s teh področij korak pred drugimi republikami in pokrajinami. Na Gorenjskem, na primer, skorajda ni več zaselka ali kmetije, kamor ne bi bil možen dostop s traktor-
jem ali z osebnim vozilom. V Sloveniji so tudi prvi v državi pripravili predlog (ki naj bi ga kmalu tudi uzakonili) o delitvi kmetijstva na višinsko, hribovsko in ravninsko. Delitev bo osnova za vse nadaljnje ukrepe v kmetijstvu — za davčno politiko, doplačila iz sredstev republiških in občinskih intervencijskih skladov.
Udeleženci posvetovanja in sestanka so si ogledali kranjski sejem, ki daje poudarek hribovskemu kmetijstvu, ter tri kmetije v kranjski občini — Basajevo na Suhi, Roblekovo v Bašlju in Okornovo v Srakovljah.
Več kot petdeset predstavnikov slovenskih gozdnih gospodarstev in organizacij, ki izdelujejo gozdarske stroje, je v sredo v okviru »dneva gozdarjev« razpravljalo o problematiki uvajanja in uporabljanja strojev v zasebnih in družbenih gozdovih. Strokovnjaki in sejemski obiskovalci so se med številnimi stroji za posek, spravilo in obdelavo lesa še posebej pomudili pri sekalniku vejevja, lubja in oblovine, izdelku Rika iz Kočevja, ki je uspešno nadomestil tovrstne uvožene stroje. Ogledali so si Judi peč za kurjenje sekancev, vrtalni stroj kot pomemben pripomoček pri gradnji gozdnih vlak in cest, Beltov vzgibni traktor, pri katerem so opozorili še na več pomanjkljivosti, ter stroj, s katerim je mogoče cepiti les v »klaftre« in jih hkrati žagati v manjše kose. Seznanili so se tudi s posebnimi, za zdaj še uvoženimi in zelo dragimi trakovi, ki naj bi v gozdarstvu delno nadomestili verige.
C. Zaplotnik
Obvestilo uredništva
Za današnji Gorenjski glas smo prejeli več oglasov in službenih sporočil, kot jih je bilo mogoče objaviti. Ker večji obseg časopisa ni bil mogoč, bomo to gradivo objavili v torkovem Gorenjskem glasu!
Prav tako v današnjem časopisu ni bilo mogoče objaviti vseh pisem bralcev in odgovorov na pisanje v tej rubriki. Objavili jih bomo v številkah prihodnji teden!
V normalnih pogojih poslovanja in izhajanja časopisa bi bila rešitev v takšnih primerih enostavna: povečan obseg. Vendar Šo časi takšnih odločitev zaradi skokovitega naraščanja stroškov za izdajanje časopisa minili. Papir se je v enem letu podražil za trikrat (če podražitve ne sprejmemo, je izid časopisa v nevarnosti), enako boleče pa udarjajo podražitve tiskarskih in drugih storitev, nujnih za izid časopisa. Zato vedno skrbno pretehtamo, kolikšen naj bo obseg Gorenjskega glasa, kdaj ga povečati in za koliko, da bo kolektiv Glasa tudi naprej obdržal sloves razumnega in dobrega gospodarja, obenem pa zadovoljil pričakovanja naročnikov in bralcev ter vseh, ki na kakršenkoli način sodelujete z nami.
J. Košnjek
NESREČE
TRČENJE V KRIŽIŠČU
Kranj — Voznica osebnega avtomobila Marija Danijela Mažgon, stara 41 let, iz Kranja, je,v torek, 9. aprila, zapeljala v križišče s semafori, ko je utripala zelena luč. Z druge strani je v križišče prezgodaj pripeljal voznik Franc Jerina, star 34 let, z Bo-bovka. Vozili sta trčili sredi križišča.
V nesreči je bil huje ranjen sopotnik Dominik Mažgon, star 63 let.
POVOZIL OTROKA
Pristava — Neprimerna hitrost in najbraž tudi alkohol sta botrovala prometni nesreči, ki se je zgodila v torek, 9. aprila, na Pristavi. 9-letna Mojca Kuhar s Pristave je blizu svojega doma izstopila iz kombija, ki jo je pripeljal iz šole, in prečkala cesto. Tedaj je iz Tržiča pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože Sitar, star 40 let, iz Križev. Deklico je zadel, da je z glavo udarila ob pokrov motorja in ob prednji blatnik, nato pa hudo ranjena obležala na cesti. Odpeljali so jo v Klinični center v Ljubljano.
V OVINKU GA JE ZANESLO
Log — Na magistralni cesti Mojstrana—Kranjska gora pri Logu se je v ponedeljek, 8. aprila, zgodila prometna nesreča, v kateri so bili štirje udeležnci ranjeni, škode pa je zaradi dveh razbitih avtomobilov prek milijon dinarjev.
V ostrem ovinku je avtomobil Nikole Nikolića iz Loznice, delavca na začasnem delu v ZRN, zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na nasprotni vozni pas v avto francoske registracije. V francoskem avtomobilu so bili poleg voznice, ki je utrpela hujše poškodbe, laže ranjeni še trije sopotniki.
OTROK UMRL
POD KOLESI TRAKTORJA
Trboje — 23-letni Vinko Nastran iz Vogelj je v torek, 9. aprila, peljal traktor s priklopnikom skozi Trboje. V križišču cest Kranj—Trboje— Smlednik je nenadoma med traktorska kolesa pritekel 6-letni Mitja Ko-murka iz Trboj. Sodeč po sledovih zaviranja in zavijanja je Nastran skušal nesrečo preprečiti, a zaman. Z zadnjim traktorskim kolesom je zapeljal čez otroka. Ta je bil v nesreči tako hudo ranjen, da je na kraju samem umrl. D. Ž.
Vabljiva sejemska razstava
Kranj — Na 24. kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju je vse dni živahno. Kljuko sejemskih vrat si podajajo obiskovalci predvsem z Gorenjske pa tudi z Dolenjske, s Primorske in Štajerske, iz zamejstva in iz drugih jugoslovanskih republik. »Sejemska trgovina« s kmetijskimi in gozdarskimi stroji, s prehrambenimi izdelki (pa tudi z blagom za široko potrošnjo) je letos dokaj dobro založena. Poleg že znanih »tradicionalnih« razstavljalcev so tokrat na sejmu še številni novi, med njimi tudi taki, ki so se še pred leti izogibali sejmov. Zaloge, ki so nastale zaradi manjše kupne moči prebivalstva, so tudi njih privabile na sejem — v borbo za kupce in dohodek.
skih strojev s tujimi novO§ Morda ne bi bilo napak, Če kranjskem sejmu poskusili prodajo rabljene mehanizmi Mislim, da bi posel cvetel, san nes predvsem manjše in slf stoječe kmetije nimajo možfl za nabavo novih strojev. Medj stavljenim »blagom« smo vf izdelkov videli že na lanskej prejšnih sejmih. Radovedno^ lja potešiti že zavoljo novih] Te so zanesljivo nove in kafj cej višje kot, denimo, lani mladi.«
Frenk   Čebul j   iz Adergasa:
»Kmetijskih in gozdarskih strojev, hlevske in ostale opreme je na pretek. Sejem je dobra paša za oči, veliko je moč videti, le redki se v zdajšnjih razmerah še lahko odločijo za nakup. Stroji so postali dragi in predragi, že poprečen traktor stane več kot sto starih milijonov. Kaj me je prignalo na sejem? Zanimam Se za traktor Fiat Store s pogonom na vsa štiri kolesa. Potreboval bi ga za delo v gozdu in za obdelovanje treh hektarov zemlje. Ogledoval sem si tudi vitlo za spravilo lesa, ugaja mi, a za oboje bo verjetno zmanjkalo denarja.«
Jože Likozar iz Predoselj: »Doma sem s kmetije, zato me gozdarski in kmetijski stroji še posebej zanimajo. Ponudba je obsežna in pestra. Pogrešam še več tujih razstavljalcev, ker bi potem lažje primerjal dosežke naših proizvajalcev   kmetij sko-gozdar-
■Ja Pol
Stanko Šuligoj iz Kala pri N1 et0g Gorici: »S sinom sva prišla ^ kranjski sejem po akumulator traktorske gume. Moram reči nisva ničesar dobila. Posku»c>aj bova še v Slogini prodajalni fii čah in v trgovini Save. DomoV kljub temu ne bova vrnila p^la nih rok. Če ne bo gum in akuif latorja.   bova   nabavila mol: stroj. Pred leti sva z nakupom kranjskem sejmu kljub že 1 precejšnjim izdatkom za vo nekaj privarčevala. Če bo tudi tos tako, potem naju boste zafl§o ljivo videli tudi na prihodn; spomladanskem sejmu.«
C. Zaplotnik
Pred XII. mednarodnim festivalom amaterskega filma na Jesenicah
Prispelo 150 filmov iz 64 klubov
Po
to*i
p to
Pot
>1£
Zaradi
neprevidnosti ob prst
Škofja Loka — V tovarni EGP v Škofji Loki se je v torek, 9. aprila, ponesrečila 44-letna Javorka Stojanovič iz Kranja. Delala je na traku za papirnato embalažo. Ko je s traku pobirala papirne odpadke, ne da bi prej ustavila stroj, jo je zgrabil eden od jermenov in ji odtrgal prstanec leve roke.
Jesenice — V ponedeljek, 15. aprila 1985, se bo na Jesenicah začel XII. mednarodni festival amaterskega filma. Prireditev, katere pokrovitelja sta predsednik občinske skupščine na Jesenicah Franc Brelih in I konferenca osnovnih organizacij sindikata Železarne Jesenice, bo označila 20. obletnico delovanja jese-1 niške filmske skupine Odeon in 40-letnico osvoboditve domovine.
Na naslov organizacijskega odbora festivala je prispelo 150 filmov iz 64 klubov v 15 dižavah; med njimi so tudi dela amaterjev iz vseh jugoslovanskih republik. Tako bo letošnja prireditev po številu sodelujočih rekordna. Kakšna je kakovost filmov, bo v treh dneh javnega dela ocenila strokovna žirija, ki jo sestavljajo no-vinar-filmski kritik Miha Brun iz Ljubljane, etnolog Naško Križnar iz Kranja, likovna pedagoginja Metka Košir iz Mojstrane, študentka Ingrid Jerebica iz Italije in filmski kritik Gerhard Budai iz Avstrije.
Po predvajanjih izbranih filmov 18. in 19. aprila v osnovnih šolah in krajevnih skupnostih jeseniške občine ter gledališki dvorani na Jesenicah bo tod 20. aprila razglasitev rezultatov. Ustvarjalcem najuspešnejših dokumentarnih, igranih, eksperimentalnih in animiranih filmov bodo podelili bronasto, srebrno in zlato kolajno, s plaketami Triglav pa bo Planinska zveza Slovenije nagradila najboljše planinske filme, ki jih bodo predvajali zadnji dan festivala, 21. aprila. Najboljši skupini bo pri-
padlo priznanje Grand-prix, flf še mu mlademu avtorju pa bod"! čili umetniško sliko, darilo jes zveze kulturnih organizacij.
DEŽURNE TRGOVINE
t*
V soboto, 13. aprilu bodo dežurne naslednje prodaj? KRANJ IN OKOLICA .
Pri Petrčku, pri Nebotičnik J&U Oskrba, Kranj, Planina I in J J33( center, PC Britof, SP Labore, PC Pr0l dvor od 7. do 18. ure, Hrib Predd fl^ 1 Kočna Jezersko od 7. do 19. u** V0(j menček Duplje od 7. do 16. ^ *ti; Šenčur od 7. do 17. ure. irn€
V nedeljo, 14. aprila . trj bodo dežurne naslednje prodaj^ |>r6
Gorenjka Cerklje, Naklo v ^ ^e in Delikatesa Kranj od 7. do H- »u, ŠKOFJA LOKA
Market Novi svet JESENICE
Delikatesa, Posl. 7. Jesenice I katesa, kasta 4 na Plavžu TRŽIČ
Mercator Deteljica in Merca vne od 7. do 17. ure, Živila Jelk* od 7. do 18. ure
flot M.
*41
DOMA PRI VAS,
DVAKRAT NA TEDEN GORENJSKI Gli
L^)l^iI^J©IEnGLAS     ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek
ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — N% j J}t
Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, U-u Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Andrej Zalar in Danica Zavrl-Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, SlavkoJJ
.vljica) - Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot polU^J
Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovi
januarja 1960 trikrat tedensko, od januarju 1964 kot pc!tednik ob sredah i.i.sobotah, od julija 1»74 pa ob torkih ln petkih. — stavek m uoreiUHu: ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 515M •■J - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda. Vjj . vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. poU*tJ»   \ Ul