Poštnina plačana v gotovini, tf Ljubljani, dne 8. junija 1921.
Leto XXXIV.
----i——jWm—
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Izhaja vsako iredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 30 K na leto. — Za inozemstvo 50 K, Posamezne številke ie prodajajo po 1 I.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica, — Naročnina, reklamacije in inserati pat Upravništvu „Domolj uba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Za malega kmeta.
V ustavotvorni zbornici se je vnel hud do) o III. oddelku ustavnega načrta. Ta oddelek se peča z malim kmetom in delavcem. Zanimivo, da vladne stranke tega oddelka sploh niso ustavile prvotno v ustavo ker te stranke (liberalci, samostojneži, tur-ki in radikalci) malega človeka sploh ne poznajo. Šele, ko so nasprotne stranke, med temi tudi Ljudska stranka, odločno zahtevale, da se mora ustava ozirati tudi na malega kmeta, delavca in obrtnika, so se vladne stranke toliko uklonile, da je vsaj nekaj drobtin padlo tudi za malega človeka. Naši poslanci so pridno posegali v debato in s svojim stvarnim razpravljanjem vzbujali pozornost vse zbornice. V sledečem prinašamo nekatere odstavke iz go-.vora našega poslanca Martina Kranjca v prid malega kmeta.
Mi razpravljamo sedaj o III. oddelku ustavnega načrta. Ta oddelek je najvažnejši del ustave, zakaj ozira se na socialno-gospodarske odredbe. To je pravzaprav oddelek najnižjih slojev ljudstva. Dovolite mi, gospodje, da govorim tu v imenu malega kmeta, v imenu tistiga malega posestnika, ki je res kmet in ni morebiti veleposestnik, zakaj ti se že morejo prištevati med kapitaliste, Govorim posebej o Sloveniji, o kateri je bilo že pred vojno znano, da tvorijo v njej dve tretjini vsega kmetskega ljudstva mali kmetje, takozvani kaj-•zarji ali kočarji, ki se ne morejo preživljati s svojimi dohodki iz zemlje in ki so največ trpeli in trpijo še danes.
Gospodjel Te dni se je tu mnogo govorilo o agrarni reformi. Če hočete agrarno reformo pravilno izvesti, potem, gospodje, morajo dobiti zemljo tisti, ki jo imajo premalo, da ne morejo preživljati svoje družine. Gospod minister za agrarno reformo je poprej izjavil tukaj, da je agrarna reforma za Slovenijo lahko izvedljiva, ker je večina gozdov. Seveda se lahko reši na ta način, ako te gozdove prevzame država. Toda mi imamo posebno v Sloveniji kmete, ki imajo sicer svojo hišico in malo polja okoli hiše, a nimajo nikakega gozda. Pri agrarni reformi se morajo gozdni kompleksi razdeliti tako, da bo dobil nekaj gozda tudi mali kmet, tako da bo mogel primerno živeti in preživljati svojce.
Zakaj tudi on je človek in mi ne smemo misliti samo na velike ljudi, ampak tudi na tistega malega človeka, ki največ trpi.
Gospodje! Mi smo glede mnogih točk III. oddelka predložili svoje odvojeno mišljenje. V tem svojem predlogu imamo v točki 43/b določbo, da se morajo zaščititi mala posestva na deželi. Kako si pa mi to zaščito mislimo? Mi si to zaščito predstavljamo tako, da se predvsem nudi našemu malemu kmetu izobrazba, da se že v ljudski šoli pouk prilagodi našim posebnim razmeram v Sloveniji, da se že tam naš mladi naraščaj vzgaja tako, da bo dobil ljubezen do te zemlje, da jo bo znal uporabljati, da bo znal ceniti njen veliki pomen in jo vzljubil.
Gospodjel Ni pa zadosti, če se ljubezen tdo kmetijstva goji samo v ljudskih šolah. Potrebno je tudi uvajati in pospeševati nadaljevalne poučne tečaje za kmete. Pri nas v Sloveniji — in mislim, da tudi drugod — so vse kmetijske šole osnovane večinoma samo za višje kmetijstvo. Zato si ravno mali posestniki ne morejo na teh šolah pridobiti izobrazbe, da bi znali svojo malo zemljo intenzivneje obdelovati. Zemlja pa se mora kar mogoče popolnoma izrabiti, da donaša kar največ dobička. Zato je potrebno, da se tudi kmetijsko strokovno šolstvo prilagodi našim posebnim razmeram, ker mi ne moremo tekmovati z južnimi kraji, kjer so velika posestva. Tudi opažam stalno, da ljudje, ki prJdejo iz teh kmetijskih šol, ne iščejo svojega obstanka doma, ker jim je dom premajhen, ampak gredo na velika posestva in so tam gospodje, a ne več kmetovalci. Toda nam mora biti predvsem pri srcu to, da vzdržiiuo tistega malega kmeta, ki je re.s podlaga državi. Zato se pa moramo zanj zavzeti na vso moč. V Sloveniji imamo mnogo malih posestnikov, ki jim njihova posestva ne donašajo toliko, da bi mogli preživljati sebe in svojo rodbino.
Gospodje! Tem malim kmetom, ki nimajo toliko zemlje, da bi mogli z lastnimi pridelki preživljati svojo rodbino, je treba omogočiti, da si dobijo kak postranski zaslužek. Imamo mnogo vodnih sil, tako da se lahko goji ta ali ona Uomača obrt. Tem ljudem je treba pomagati, ,Qft
pridejo do kakega postranskega zaslužka, da bodo mogli živeti in primerno oskrbovati svojo rodbino.
Tudi pri razdelitvi davčnih bremen jo. treba gledati na to, da se ščiti mali posestnik. Zakaj rečem Vam: baš pri malih kmetih se gode glede davkov največje krivice. Jaz imam zglede, da veliki posestniki v primeri z velikostjo svojega posestva plačajo mnogo manj davka, kakor pa ga plača mali kmet. Zato je potrebno, da se do gotove najmanjše mere, ki je za človeški obstanek potrebna, prenosnina sploh odpravi. Treba je tudi, da se mala posestva do gotove najmanjše mere — če ima na primer kdo samo kajžico in malo zemlje okoli hiše — oproste zemljiškega davka.
Kje pa bo potem država dobila potrebna sredstva? Tako bo vprašal ta ali oni. Mi gotovo nismo nasprotniki vsakega davka. Mi vemo, da država potrebuje davkov, ker brez njih ne more izhajati. Toda mi pravimo: država naj naloži toliko yeč davka na rente, na razkošje in na druge take stvari, ne išče naj pa dohodkov, tam, kjer se človek že itak ne more preživeti.
Toda poleg tega ne smemo pozabiti še na nekaj. Mi vemo, da je kmet — in to zopet v prvi vrsti mali kmet —« velik trpin vsled vremenskih nezgod. Kmet ne more svojega posestva pokriti ali kako drugače obvarovati, kadar pride nevihta, toča ali kaka druga vremenska nezgoda. Mi vemo, da se velikim posestnikom, ki imajo vsega potrebnega za več let naprej, vremenske nezgode ne poznajo toliko^ kakor malemu kmetu, ki cll časa do pasa i premišljuje, kdaj in kako bo razdelil svoj kruh med svoje ljudi, da ne bodo trpeli pomanjkanja. Zato je potrebno, da se uvede zavarovanje zoper nezgode, zoper točo, zavarovanje živine proti kugi in drugim nalezljivim boleznim. Tudi v tem oziru je treba zlasti mlaega kmeta zaščititi.
In še nekaj! Vsi vidimo, da baš mali ljudje, ttf so delavci in mali kmetje, delajo vse svoje življenje že od mladosti v pomanjkanju. Vedno jim primanjkuje tega ali onega. Dokler so pri moči, delajo pravzaprav večinema za druge. -Tem ljudem je treba tudi za starost preskrbeti clp-veka dostojno življenje. Zato predlagamo Ipi pvojem -odvojenem mišljenju tudi
starostno zavarovanje. Zakaj če mi gledamo danes po velikih mestih, na primer po Belgradu, vidimo na eni strani veliko razkošje, na drugi strani pa velikansko revščino. Ali ne mislite, gospodje, da se temu malemu človeku vgnezdi v srce stud nad vso človeško (družbo, ako vidi, da ga tisti ljudje, za katere je moral on poprej delati in pridobivati živež, danes prezirajo, da je v njihovih očeh nekak izmeček in da si mora na stara leta iskati milodarov po občinah in cestah? Mislim, da ni sramota za tistega človeka, ki prosi miloščine, ampak za človeško družbo, ki ni znala človeškega dela ceniti in ni znala delavnemu članu človeške družbe preskrbeti tudi za starost človeku primernega življenja.
To so spoznale tudi že druge države. V Belgiji so uvedli starostno zavarovanje leta 1850. Dalje so uvedli starostno zavarovanje titdi na Danskem, na Angleškem in Nemškem. Zadnji čas sem bral, da se je tudi na Francoskem že izdala taka na-redba.
Potrebno je, da se tudi to sprejme v našo državo, da hoče država ljudem pomagati, da si ustanove starostne zavarovalnice. Pri tem zavarovanju naj plača en del delodajalec, drugi del tisti, ki dela, večino naj pa plača država, ker je to tudi v njenem interesu. Kajti do sedaj je l > rala skrbeti za take ljudi občina. Po našem načrtu bi dobil človek starostno rento naravnost od države in bi ne bilo za tistega, ki bi jo sprejemal, tako mučno in
Vsem je še v spominu, kakšen sijajen državni proračun za leto 1920/21 je napravil finančni minister dr. Kosta Stoja-novic. Vsaka država nas je lahko zavidala. Tembolj pa smo bili presenečeni, ko je koncem meseca aprila finančni minister Kumanudi povedal pri prvi seji finančnemu sosvetu, da se bo finančno leto 1920/21 končalo z 8 milijardami kron primanjkljaja. Navedel je vzrok, da nekatere pokrajine davek zelo neredno plačujejo.
Da tu ni g. minister mislil na Slovenijo, je gotovo. Zakaj s toliko strogostjo do zadnjega krajcarja — magari če gre slednji rep iz hleva — davkarije nikjer ne pobirajo davkov kot v Sloveniji. O tem bi znalo naše kmetsko pa tudi delavsko ljudstvo dovolj povedati. Precej verjetno je, da g. minister tudi na Hrvatsko ni mislil. Zakaj na Hrvatskem ni sicer tako strogega reda v tem oziru kot v Sloveniji, toda o »zelo nerednem« plačevanju davkov ne more biti govora.
Dobro pa nam je znano, da zastaja najbogatejša pokrajina v naši državi, to je Vojvodina, na davkih že za tri milijarde kron. Tam so ob prevratu vse davčne knjige požgali in uničili, zato je moralo plačevanje za nekaj časa zaostati, toda še do danes se ni Belgrad dovolj pobrigal, da bi se popisi toliko uredili, da bi enkrat bogata Vojvodina tudi kaj plačala in ne živela na slovenski in hrvatski račun. Tu zopet vidimo prokletstvo centralizmr.. Belgrad hoče vse sam narediti, a ne stori ni- |
sramotilno, kakor če mora beračiti in iskati sredstev za življenje pri svoji občini.
Iz statistike vemo, da so v Sloveniji plačevale občine že pred vojno preko milijona za te reveže. In mislite 11, da so bili ti reveži oskrbljeni? Dostikrat se jim je godilo tako slabo, da niso vedeli, ali jim je volja živeti ali umreti.
Mora se pa preustrojiti tudi še nekaj drugega. Vsak državljan, bodisi trgovec ali kdorkoli, si lahko sam določa ceno za svoje izdelke, samo kmet tega ne sme. Njemu navadno določajo cene uradniki.
Tako, gospodje, sem podal nekaj misli k tretjemu oddelku ustavnega načrta. Reči moram, da nikakor ne morem glasovati za predloženi ustavni načrt, dokler se ne izpremeni. Mnogo govornikov je v tej zbornici že naglašalo, da določbe tega oddelka niso primerne in da bi jih bilo treba popraviti. Kakor je videti, se te določbe celi zbornici ne 7ide primerne, a nikdo ne more najti izhoda. Če so gospodje prepričani, da je ta oddelek res neprimeren, bi bilo treba po mojem mnenju sprejeti predlog, ki se je stavil že od več strani, da se namreč ta oddelek vrne ustavnemu odboru, ki naj ga popravi tako, kakor je za najnižje ljudstvo potrebno.
Mi moramo gledati, da zadovoljimo opravičene zahteve našega naroda. Potem bo naše ljudstvo zadovoljno, bo ljubilo svojo državo in naša država bo močna, zakaj zadovoljno ljudstvo bo svojo državo tudi branilo. V dosego tega smotra moramo delati vsi, ako smo res rodoljubi.
česar, ker nima ljudi zato. drugih pa ne pusti zraven. In tako se nam delajo tisoč-milijonske škode, katere morajo kriti ubož-nejše pokrajine, med temi tudi Slovenija. Samostojneži se pri tem zopet lahko pokličejo v spomin, s kakšno ogromno gospodarsko škodo so obremenili slovenskega davkoplačevalca s tem, da so glasovali za centralizem.
Da je tudi Srbija med tistimi, ki davke »zelo neredno« plačuje, je jasno. Zakaj cela dežela je tako razbita, da je res težko kaj iz nje dobiti. Toda po srbskih • „slih je nebroi verižniških milijonarjev, ki delajo ogromne dobičke pri svojih uup-čijah. Ker pa so v Srbiji, ki splošno ne more plačevati veliko davka, so s tem tudi deležni te davčne olajšave. Ko bi tu vlada znala razločevati med milijonskimi srbskimi trgovci, ki je z vojno samo obogatil, in med revnim srbskim seljakom, bi država dobila precej stotin milijonov kronic v svoje prazne blagajne. Toda v Belgradu nimajo drugega dela, kakor plesti centralistični prisilni jopič, ki ga mislijo natakniti Slovencem in Hrvatom.
Država torej stoji pred 8 milijardami primanjkljaja. Kaj na stori?
1. črtati bo morala iz prihodnjega proračuna znatne vsote za marsikatere koristne in potrebne naprave. Koliko kmetijskih šol bi n. pr. mi potrebovali, teda treba bo »šparati« in se omejiti le na najpotrebnejše izdatke. Marsikatera železni-I ška zveza bi bila neobhodno potrebna za
razvoj našega gospodarstva. Toda ni pe-neza. Itd.
2.	Novi davki. 2e pod obstoječimi ječi in omaguje naše kmetsko in delavsko ljudstvo, toda vijak se bo še bolj nategnil.
3.	Državno posojilo, ki naj se počasi odplačuje. Država je že najela tako posojilo v znesku dveh milijard kron, in sicer pri bankah. Zanimivo pa je pri tem zopet, kako je to državno posojilo razdeljeno. Slovenske banke podpišejo 20 odstotkov, torej bo v posojilu 400 milijonov kron slovenskega denarja (na vsako osebo 500 kron, na vsako družino s 5 osebami 2500 kron). Vojvodina — kakor že omenjeno: pokrajina, ki se valja v denarju — plača samo 1 in pol odstotka, torej 30 milijonov kron (na vsako osebo 40 kron). In to spričo dejstva, da Vojvodina samo na zastalih davkih več dolguje državi kot znaša celo drž. posojilo!
Tako bomo zopet Slovenci tisti, ki bomo v velikem delu doplačevali državni primanjkljaj, zato ker se bogatinom po Vojvodini ne zljubi plačevati.
Samostojneži nas seveda zmerjajo, če zahtevamo avtonomijo in svoje lastne finance in da naj naš denar ostane doma.
Toda sedaj je prepozno. Zahvalimo se liberalcem in samostojnežem.
Čegav je otrok?
Danton je bil ob času francoske revolucije eden najkrutejših nasilnikov, ki so prelivali nedolžno kri francoskih državljanov. Ta mož je postavil načelo: otrok je last republike.
Čez dobrih sto let je dobil Danton v vsakem oziru vrednega naslednika, prosvetnega ministra Pribičeviča, ki je rekel, da je otrok last države.
Če pa je država lastnica otrok, potem jih ima država pravico vzgajati, kakor hoče. Ker pa država sama ni nobena živa oseba, ki bi mogla vzgajati otroke, zato ima potemtakem pravico vzgajati otroke tisti, ld državo predstavljajo in vodijo. To je vlada, ministri, v prvi vrsti naučni minister. Potemtakem ima sedaj edino pravico v naši državi vzgajati otroke minister Pribičevič, mož brez vere, mož nasilja, mož brez osebnega in javnega poštenja.
To ni šala. Zakaj minister Pribičevič hoče to svojo dozdevno in namišljeno pravico tudi izvrševati. Vsi otroci — katoliški in pravoslavni, turški in judovski — vsi naj bodo vzgojeni po Pribičevičevih nazorih. Pripravlja se nova šolska postav^, po kateri ima edino pravico do vzgoje v šoli
—	in to je bistven del mladinske vzgoje
—	država, to se pravi vsakokratni naučni minister. Starši, ki imajo od Bega naloženo dolžnost in pravico vzgajati otroke v dobre kristjane in poštene državljane, ne dobo imeli po novi šolski postavi nobene pravice več odločati o šolski vzgoji. Starši, katerih sreča in zadovoljnost j'? v prvi vrsti odvisna od dobro vzgojenih otrok in katerih glavna nesreča so slabo vzgojeni otroci, ne bodo imeli več besede pri vgojt zakaj edino pravico vzgajati otroke bi imel po novi šolski odredbi minister, ki bi izvrševal to svojo vzgojo po učitel'v, katerim on zaupa in katere bi edinke op na-
Državno „gospodarstvo".
Btavljal. To opazujemo že sedaj. Po naših šolah se je že začel plaziti tisti versko-mlačni, deloma veri sovražni duh, ki veje preko ljubljanskega prosvetnega poverje-ništva iz naučnega ministrstva v Belgradu.
Doslej se je vzgajalo po večno veljavnih, resničnih, svetih in nepremakljivih načelih krščanskih resnic, odslej se bo vzgajalo po načelih, ki bodo prihajala iz Belgrrda. Doslej smo vzgajali ljudi, odslej bomo vzgajali propalice. Zakaj med božjimi verskonravnimi načeli, iz katerih je doslej kolikortoliko potekala šolska vzgoja, in med »načeli«, ki vladajo po belgraj-skih vodilnih mestih in iz katerih bo odslej šolska vzgoja zajemala duha, je precejšnja razlika.
Tudi na Francoskem so svoj čas zamenjali versko vzgojo z ministrsko. Posledica so besede, ki gredo sedaj — po vsej Francoski: Francija je dežela, ki umira, in ubija jo pa laična (t. j. brezverska) šola.
Ni ga večjega nasilja nad naravnimi pravicami staršev kot načelo, da je otrok last države.
Otrok je predvsem last božja in potem last staršev. To je tako naravna in osnovna pravica staršev, da je ne more vzeti in ne omajati nobena oblast na zemlji. Ženin in nevesta se vzameta zato, da rodita otroke. Ko jih redita, jih hranit.., oblačita, vzgajata dušno in telesno 10, 20, 30 let. Za nobeno lastnino človek ne žrtvuje toliko truda, dela, časa, premoženja, skrbi, kot žrtvujejo starši za otroke. Nato pa pride predstavitelj državne oblasti in prav:': V kolikor se tiče stroškov in skrbi za otroka, je otrok tvoj, kar se pa tiče njegovega mišljenja, njegove duše, je otrok moj.
Ali si morete misliti hujše nasilje, hujšo krivico? Ali more država, v kateri se vrše take krivice proti naravnim pravicam državljanov, imeti blagoslov in srečo? Žalostni zgledi iz drugih držav so pokazali nasprotno. Celo neki francoski revolucionar svobodomislec Gregoar se je leta "1795., ob času francoske revolucije v zbornici odločno ustavil nakanam krvoločnega Robspiera, ki je zahteval otroka v državno last: »Robspier je hotel ugrabiti očetom, ki so dobili svoje poslanstvo cil narave, sveto pravico Ido vzgoje lastnih otrok.«
Starši imajo torej dolžnost in pravico, da vzgajajo svoje otroke po volji božji izraženi v krščanskih resnicah, ki jih oznanja sv. Cerkev. Zato jih v izvrševanju te dolžnosti ne sme nikdo ovirati. Kdor pa jih ovira, temu se imajo pravico in dolžnost ustaviti. Kdor jim hoče otroke iztrgati in jih vzgojiti proti Bogu in veri in Cerkvi, je ropar, ki ga mora vsak oče, vsaka mati, če se kolikaj zaveda dolžnosti do otrok in če ima le malo ljubezen do njih, z vso odločnostjo zavrniti.
Zato krščanski starši nikdar ne morejo priznati in še manj izvrševati take šolske postave, ki bi odrekala staršem slednjo pravico pri ctdločanju, kakšna bi;di vzgoja otrok v šoli in kdo naj bo njihov vzgojitelj.
Vsaka hiša, v kateri je kak član Kmetske zveze, mora imeti i,Domoljuba", kmetsko glasilo.
Gorenjski orlovski tabor.
7. Gorenjski orlovski tabor bo v nedeljo, 3. julija letos v Kranju. Vse občine, župnije in vasi bodo poslale tja obilno zastopstvo, vsa organizirana lcatoliškonarod-na mladina se bo zbrala ta dan v lepi gorenjski prestoliei. Poleg Orlov in Orlic bodo nastopili prvič tudi pevski zbori naših društev združeni v mogočno četo. Ce Do mogoče, bodo vozili posebni vlaki v razbremenitev običajnih vlakov.
Po 9. uri se bodo zbrali in uredili v pisan sprevod med postajo in mostom: Orli, Orlice, zastave, trobentači, narodne noše, jezdeci, pevci, godbe, skupine, gosti. Ko pride več tisoč glav broieča armelia na trg, bo tam maševal prevzvišeni gosp. škof dr. Karlin, pridigal pa g. župnik dr. Kli-nar T., peli bodo pa gorenjski pevci (več sto). Ob dveh bodo litanije Matere božje na trgu. Ob 3. uri se prične javna telovadba na Farovški-loki. Med odmorom bodo igrale godbe in bo govoril predsednik Orlovske zveze Josip Pire. Po telovadbi bo na loki ljudska veselica ob petju, godbi, postrežbi (šotori z okrepčili) in srečolovu, ki bo nudil bogate darove iz cele Gorenjske.
Ta tabor bo največja prireditev tega leta v Sloveniji. Pokazal bo zavednost Gorenjcev in moč naše oi-ganizirane mladine. Bomo videli, kaj znajo in kako se drže naši fantje in dekleta!
Vstopnice za telovadbo in veselico se bodo prodajale po 10. juniju v Kranju, v Ljubljani, Kamniku, Škofji I.oki, Tržiču, Radovljici, na Jesenicah in pri vseh orlovskih odsekih, na dan tabora pa pri blagajni na telovadišču po 8 in 5 dinarjev (sedeži) ter po 2 dinarja (stojišča).
Vstala je preti menoj krasna in veličastna, velika in mogočna. Dejali so ji domovina, Jugoslavija. In prihajali so k njej od vseh strani in ji zatrjevali, da jo ljubijo. Ona jih je gledala, in njeno oko se je solzilo. Sirota, vsi te ljubijo, ti pa se solziš!
Prišel je rod Vpijatov. Vpili so: Živijo Jugoslavija! Videli so krivice naših trpečih bratov in vpili so: Živijo vojska! Dol z Italijo! Pogledali so r.a sever in vpili so: Proč z Nemci I Ozrli so se po domovini in zakričali: Dol s farji! In Jugoslavija je zatisnila svoja ušesa in pogledala je' ta rod in ga poklicala na delo za domovino in rod je izginil kakor miši po luknjah, kakor sove po duplinah. Ta rod je velik v besedah, a majhen v d^rnju.
In videl sem rod samo za eno črko slabši od prejšnjega, rod Pijatov. Sedeli so pri mizi. na mizi kozarci s pijačo in med njimi je stal govornik. Oči so se mu iskrile, in poslušalci so brisali solze, ko je govoril o svoji mili domovini. Kar cedilo se je ljubezni in požrtvovanja. In majka Jugoslavija jih je gledala in bala se je njihove ljubezni. Ta rod bi jo vtopil v žlici vode, če bi mu ne preskrbela vsak dan nove pijače. Ljubezen, ki plava v kozarcih, je vodenična.
Nov rod se je prikazal, bil je rod Hinavcev. Ponižno se je priklanjal in bil je
srečen, da ga je Jugoslavija le ožarila 8 pogledom svojih milih oči. Zabavljal je čez avstriiakante, pridušal se je, da ni bil nikoli zvest Avstriji, dasi je krivil svej hrbet, lizal pete zatiralcem svojega r !u, bil pri rekvizicijah najsilnejši, rad jo je zakrožil po nemško, da ga narod ni razumel, ko so ga zasmehovali.
In vstal je, rdi Plezalcev. Čast, čast, čast! so vpili in gledali po visokih stolcih, po mastnih plačah, po imenitnih službah. In vdarili so po svojem bratu, odrinili ga vstran, počrnili ga pred svetom navzdol in navzgor. In gorje, kdor ni dosegel časti. Stisnil je pesti in gorje ti, domovina, ki ne ceniš svojega rojaka! V domovinski ljubezni je iskal sebe... In ker ni našel sebe, je zatajil tudi domovino in jo zasovražil. Uboga Jugoslavija, ki ne moreš ustreči takim ljudem.
Vstal je rod in klanjal se je svoji domovini in jo blagroval, zakaj skrb za domovino mu je donesla milijone. To je rod Verižnilcov, rod milijonarjev. Prišel je koroški dan, prišel je begunski idan, dijaški dan, visokošolski dan, in posegel je mož v žep in odrinil borih par kronic, da je storil svojo domovinsko dolžnost. In prosil ga je delavec, naj mu pripomore k boljšemu življenju, pa ga je zapodil in zaklel: Delaj, hudič! Ljubezen do denarja je vse prevpila. Naj poginejo milijoni, samo da milijonar živi! 0, ljubezen vseh ljubezni!
In nov rod je prišel in nosil s sabo zastavo Svobode. Milo je tožil, da je domovina vdana veri in po veri Bogu, in solze sočutja so mu napolnile oči, ko je. gledal ljudstvo v rimski zasužnjenosti. In poln svobodoljubja je sovražil svojega brata, ker je bil drugih misli in ga je preganjal, mu je odjedal kruli, mu ni privoščil pravic do življenja, rabil je celo surovo silo, da bi poteptal svojega brata. Vse to v imenu svobode. V imenu svobode je bil hujši kot trinog.
Močni so bili ti rodovi in številni, tako da sem med njimi komaj zazrl rod pravih domoljubov. Glasni so bili ti rodovi, tako da sem komaj slišal glasove tistih, ki res ljubijo svoj narod, ki zanj delajo, ki se zanj trudijo, ki mu hočejo ilobro.
Sirota, domovina! Veliko ljudi imaš, pa malo jih je, ki te ljubijo v dejanju in
v resnici...
Razgled po svetu.
PRIMORSKE NOVICE.
Nekdaj so slovele kot najbolj protipostavne madžarske in gališke volitve, danes jo njih žalostne slavo konoc in svet jih pozna to kot nedolžno igračo v primeru s primorskimi, posebno pa istrskimi volitvami.
Po šumni proiNvi aneksije, potem ko je italijanska vlada bila prepričana, da moro s pomočjo zločinskih lašistov izvesti volitve tako, kakor io zshteva najnizkotnejša zagrizenost, je razpisala na zasedenem ozemlju volitve sa rimski državni zbor.
Prvo nasilje so biil sleparski volivni imeniki in še bolj sleparske reklamacijsko postopanje. Saj to poslednje ni imelo drngega namena, da tabriSe iz volivnih imenikov še vse one Slovcncc, ki jih je »pozabilo« izpustiti laško oblastniško in da vpi-
31
ie Se vse one laške nevolitce, ki bi mogli na dan volitev priti volit na zasedeno ozemlje.
Ko jo bil e tem vtisnjen primorskim volitvam pečat nasilja in sleparije, se jc pričel drugi del primorskih volitev, volivni boj.
Pravzaprav ni pravilno, če rabimo izraz »boj«, ker (a je mogoč le tedaj, ako si stopita nasproti dva borca. Ni pa trga bilo na Primorskem, ker tu je stal nasproti našemu neoboroženemu in osamljenemu kmetu do zob oborožen fašist, oprt na vso pomoč od vlade in na vse bajonete številne laške vojske. Zato tudi ne moremo govoriti o volivnem boju, ampak samo o volivnem preganjanju, ki so ga na čelu vsem kršili fašisti.
Na velikih tovornih avtomobilih, v gručah do 50 mož močnih so ti divjaki divjali po Istri in preganjali vse, o katerih so mislili, da so zvesti svojemu narodu.
Kjer je bilo zbirališče naših ljudi, tam se je pojavil avtomobil s fašisti in skoraj j« plamen razdejal dom naših ljudi, svinčenke pa so odgnale gasilce. In če je narod vseeno vztrajal v ivestobi do nas, je prišla nova druhsl in pričela požigati kmetom hiše, uničevati jim pridelke, razlivati vino in pretepavati ljudi. Gorje, kdor se je upiral, ker krogla jc zlomila njegov odpor, ali pa je grozna muka v ječi krajšala njegovo življenje.
Ali iz trdega kova je istrski kmet in vzdržal jc grozote podivjane sodrge, ker z vsem srcem je ljubil svojo ubogo domovino. Tedaj pa so pričeli lašisti z novimi nasilji. Učitelje so izgnali, duhovnike pregnali, metali jih v ječe, jih pretepali do smrli, zasramovali lioga in zagrozili vseoi, da požgo vsako vas, da uničijo vsako selo, ki bi volilo za nas. —
Toda silneje ko skala sredi morja in i;rast vrh gore, je bila zvestoba našega kmeta v Istri. Vztraja! je za svojo zastavo in na dan volitev glasoval za nas.
Nič ni pomagalo, da so fašisti zastražili vse dohode k volišču, nič niso izdale njih grožnje, nič niso zalegle njih sleparije, narod je vztrajal in v Istri je hil izvoljen naš človek.
Tedaj pa jc zbesnela sodrga in se navalila na vasi, da z ognjem in mečem maščuje zvestobo. S? frozo so gledali naši kmetje v bodočnost in spoznali so, da iti rešitve zanje. Pogin jim jc bil zapisan in zato so poskusili obupno sredstvo.
Razbili so cesto, da ne bi prišli fašistovski avtomobili v vas in nekaj fašistov je tako doletela pravična kazen. Toda skoraj so prišli novi avtomobili in vsa vas je bila obkoljena.
Tedaj pa se jfc i>ričclo maščevanje, (ako grozno iu tako podlo maščevanje, kulior ga ne zmore tudi najbolj podivjan morilec.
Vse moške so odpeljali v ječe, ki ni drugo kot uajokrutucj a mučilnica, vso vas so požgali, uničili vse, kar so le dosegli, ženam pa so trgali otroke iz naročij iu pred njihovimi očmi lomili oirokom kosti i
Tako ie divjala v 20. stoletju laška sodrga nad našim kmetom, laška vlada pa jc gledala in celo nagradila podivjane zlotiuce!
Slovenski kmetovalec! Od krvi prepojena zemlja kliče 1, Tebi, od obupa potrte sirote sc obračajo k Tebi: Ne zapusti teh, ki so preganjani, ker so Tvoje krvi!
Božji glas je klic zatiranih. Zato pomagajte, možje in žene!
»Ji-go slovenska tatica« v Ljubljani jc mati zatiranih Primorcev. Postanite njeni člani, podprite jo z doneski, da reši naš narod pred poginom!
VOJSKA IN MIR.
Rusija se oborožuje za nove voiske. Francija misli, kako bi Nemčijo s silo orožja tlačila ob tla, Nemčija hrepeni po dnevu maščevanja. Anglija kroti s silo uporne Irce in Egip-čane.__Poljska z nasajenim bajonetom vlada v Gornji šleziji, Amerika pa dela načrte za razorožitev držav. Ali se ne sliši to ne'tam čudno — smešno.
KAKOR EOLJE KAŽE.
Znano^ je, da je v angleških pokrajinah v Aziji »n Airiki milijone in milijone Turkov. Angleže )e pričelo skrbeti kaj bo, če bi se ti liudje spomnili svoje velikanske moči in bi se uprli. Zlasti jim je dal misliti zadnji upor Turkov vEgiptu. Pa so si mislili, da bo treba drugače začeti. In resi Že se čujejo glasovi, da je 'Anglija začela zapuščati tisto turško vlado v Mali Aziji, ki se bojuje z Grki, ki bi carigraj-•kega sultana pahnila s prestola in vse A1
Turke združila v eni sami državi. Zadnjega seveda ne pove, a Angleži so hitro spoznali kaj da misli. Začeli so se zato zopet približevati Grkom in jim že obetajo pomoč v bojih s Turki, Torej — enkrat s Turki enkrat z Grki, kakor bolje kaže.
GIBANJE ZA PRIKLJUČITEV K NEMČIJI.
Gibanje za priključitev Nemške Avstrije k Nemčiji nikakor noče ponehati. Vse grožnje velike in male antante zaležejo bore malo. Avstrijska vlada seveda pri vsem tem igra navidezno najnedolžnejšo vlogo. _ Celo ugovarjala je, ko sta solnograški in štajerski deželni zbor sklenila naj se glasuje in nazadnje je celo odstopila. Vse to pa je drugim državam le pesek v oči, v resnici tudi dunajska vlada ničesar ne želi bolj kot združitve z Nemčijo, Od svoje strani imajo to čisto prav. Nemci naj le gredo k Nemcem. Z naše strani pa bi bilo tudi čisto prav, če bi enkrat prenehali s praznimi grožnjami ter bi zasedli Koroško rekoč: »Slovenci k Slovencem!«
ALI SLUČAJNO?
Meseca maja ie umrl na Francoskem Combes, glavni voditelj vsega protikatoliške-ga gibanja. On je bil tisti, ki je pred 16 leti prekinil vse prijateljstvo med Francijo in papežem. Ooma je zatiral cerkev, preganjal duhovnike, redovnike in redovnice, podržavil vse šole, starišem vzel pravico do vzgoje otrok v verskem duhu. Šestnajst let je minulo od tedaj. Combes je še videl, kako ponižana cerkev zmagoslavno vstaja in nato je — umrl. Umrl je ravno ta dan, ko je predsednik Bri-and, nekdaj njegov najzvestejši tovariš, prisilen vsled siie razmer zopet upostavil prijateljske ednošaje s sveto stolico in poslal k papežu uglednega zastopnika francoske države. Combes je umrl — cerkev je zmagala. Ali je to slučaj ali prst božji?!!
SODRAŽICA.
Nismo mislili pisati o naši obč, in županski vo-litvi. Ker pa »Slov. Narod« tako ljubeznivo opisuje zvezo naših demokratov s katoliško kmefsko stranko in dobesedno piše, da je bil za župana »izvoljen pristaš JDS' g. Stupica«, bodi še nam dovoljeno par besedi napisati o te' nenavadni kato-liško-libcralni zvezi. Da je bila taka zveza že pred volitvami, smo že svoj čas pribili, čeprav jo je izvoljeni župan skrival kakor kača noge. Da je bila na dan obč. volitev, jasno dokazuje skupen nastop. Maršiča in Cvara z demokrati zoper SLS ca javnem trgu. Tudi so demokratski agitatorji pred občinsko pisarno nad vsakim volivcem kričali, da naj vrže krog!jrc.o v prvo ali tretjo skrinjico, samo v drugo ne, ker je »ta črna«. Skupno so upali priboriti 16 odbornikov, zato so imeli tudi že boi>cn pripravljen, da bi proslavljali skupno zmago. Najočitneje se jo pa ta zveza pojavila na dan župansko volitve v občinski pisarni. Sedanji gerent si je zaželc-l šo županske časti. Upal jo je doseči le s pomočjo liberalcev, kar sc mu je tudi posrečilo. Ustanovil je tretjo stranko, ki mu je preskrbela odborniški mandat. Ker je bil rlo liberalcev vedno do skrajnosti uslužen in uljuden, si jc pridobil njihovo naklonjenost. Saj s svojim kandidatom niso mogli prodreti. Ker je bil eden odbornikov SLS odsoten, jo dobil s pomočjo sedmih demokratskih, svojega lastnega in glasov Štirih generalov »ka-tol. kmetske stranke« Maršiča, dveh Cvarov in Primoža Belaja dvanajst glasov, kandidat SLS pa enajst. Ginjenega srca se je zahvalil gosp. Faj-diga & Komp. za glasove. Vsem so stopile solze v oči! Za to liberalno dobroto so so pa on in čc-tvorira kat. kmetov takoj oddolžili s tem. da bo tri svetovalce dali demokratom Ta »e pa lo enega pridržali. Hvaležnost je pač lepa čednost! Ker pi zavezniki nigo bili vajeni voliti starešinstva in jc bil g. Fajdiga pri tej režiji zelo neroden, je prvo štiri flvetovalco dobila SLS, kar ni malo ujezilo demokrate, ki so imeli glasom sporazuma dobiti prvega svetovalca v osebi Ivana Kovačiča. Kljub
temu pa ja zavladalo toliko veselje, da je mož, tj je bil po žrebu izvoljen za petega svetovalca ves iz sebe vzkliknil: »Iiog jo z menoj! Ali mi zame-rite če sem vesel? Ali ni tudi David po zmagi od veselja z devicami plesal pred skrinjo zaveze?« Zunaj so pa zaplapolale zastave na čast novemu županu. Prvi jo jo razobesil demokrat občinski sluga in poštni sel, ki jo tudi sicer prav pridno agitiral za prvo in tretjo skrinjico. S iem si je gotovo zagotovil naklonjenost novega župana in po-štarja. Za njim pa županov podrepnik, ki je v tej izvolitvi dobil vsaj nekoliko zadoščenja za izrabljeno podplate na agitacijskem potovanju. Ker je bil posetnik dveh zastav, je eno tudi svojemu sosedu usilil. Gosp. Stupica, ki jo prej tako pogosto tožil, da zakaj se mu ie naložilo breme ge-rentstva, si je z lastnim glasom naložil sedaj nič manj težavno župansko breme. Ker jc po izjavi »Slov. Naroda« postal demokrat, mu v novi družbi želimo mnogo zadovoljnih dni! Ker nima v občinskem odboru večine za seboj — saj je naših odbornikov 12, njegovih pa lo 11, — trdijo sodniško liberalke, i!a bo vladal brez občinskih sej kot absolutist. Klical bo od časa do časa skupaj svetovalce, katerih je na vsaki strani polovica in bo tako zopet on odločeval, kakor bo všeč njemu in demokratskim veljakom. Nas pa tudi to ne straši kakor tudi ne velika naklonjenost Kočevja napram njegovi stranki. Pristaviti nam jo še, da so že velika večina volivcev kesa, ker so pripomogli s svojimi glasovi, da so bili izvoljeni v odbor ljudje, ki sc sedaj brez sramu bratijo s centralisti in kancelparagrafarji.
ORNI GRABEN.
Rajna Avstrija je pošiljala vsak dan poštni voz po edem Crncin grabnu; v Trojanah je bilo celo križišče poštnih zvez. V prosvitljeni SHS pa od Lukovice do Vranskega ni nobene zveze. V Trojane bo menda pešpot iz Motnika nosil pošto ali pa jo s polžem vozil. In vendar s.iio dali včasih za znamko groš,' danes pa cel goldinar. Prišli smo tako na psa, da sta nam samo elcsekMtor in pa šintar ostala še zvesta.
KOSTANJEVICA.
Ker smo mnenja, da »Domoljub« no sme nikomur delati krivice, nič neresničnega pisati, in mu tudi treba ni, sporočamo z o.žiroiti na »Domo-ljubovo« poročilo glede oddaje (erskozaklr dr.ib travnikov kostanjeviških, ua je bil od pritožnikov poslanec Sušnik in ž njin. (udi »Domoljub« nekoliko napačno poučen. Ni re;,nično, da je oskrbnik letos odvzel travnike domačinom in jih oddal, se-Ijakoin s Hrvatskega. Res je Ie, da jo odvzel travnike le (istim domačinom, pri katerih je zahteval agrarni odbor, in jih zopet le tistim domačinom oddal, katere jc agrarni odbor predlagal. č'e so je komu zgodila krivica v tem oziru, so jo zakrivili neka(eri člani agrarnega odbora. — Le v tem oskrbnik ni ugodil, ko je agrarni odbor zahteval, da se morajo travniki odvzeti vsem Hrva(om, ki so jih dobili zadnja leto. zlasti med vojsko od prejšnjih oskrbnikov; če bi domačinom kaj ostalo, listo nuj bi šele dobili seljaki na Hrvatskem. Oskrb-ništvo je pač le(os premožnejšim Hrvatom travnike odvzelo in jih brez nasveta agrarnega odbora oddalo revnejšim Hrvatom, najprej vdovam in sirotam, in potem ubogim, ki redijo Ic po eno živinče. Nekaj od teh (ravnikov so pa (udi dobili domačini. — Toliko pojasnuje resnici na ljubo Kmeiska zveza v Kostanjevici. (Hvala lepa za pojasnilo. Vsako pomoto smo pripravljeni popraviti, le pio-simo, da sc nam to vedno sporoči. Uredniš(vo.)
NOVA ŠTIFTA PRI GORNJEM GRADU.
Pri nas so so izvršile občinsko voliivc za našo Kmetsko zvezo zelo častno; dobili smo 10 odbornikov. Samostojni so jih dobili samo 6, kar jih je spravilo popolnoma iz ravnotežja. Računali so na 10—12 odbornikov. Da bi so malo potolažili, iščejo na naši stranki razno nerednosti in ker jih no najdejo, zato jeza in srd, to jo (udi vzrok, da so plačali v sosednji fnri človeka, ki jim je skoval prav neumen dopi3 v »Domovino:. Novoš(iftčani, pri teh volitvah smo videli, kdo ima komando pri samostojnih. Kar jc zavednih občanov, delajmo na to, da sc čim prejo us(anovi izobraževalno društvo, ker le v izobrazbi jo bodočnost
LESKOVEC PRI VIŠNJI GORI.
V naši občini ni bila vložena nobena proti-lista drugih strank, pač jo bila vložena neka proti-lista pod imenom SLS A, ki je dobila tri mandat«
in io iste vse v eni vasi Velika Dobrava, med tom ko sta dve vetji vasi sedaj ostali brez odbornikov. Maša stranka je dobila 7 odbornikov in isto toliko namestnikov in sicer: Martin Ceglar, Gornje Bro-govo. Matej Perme, Leskovoc (Mlaka). Anton Grč-man' Leskovec. Anton Dremolj, Lcskovec. Josip Čož ' Leskovec. Josip Gros, Vel. Dobrava. Janez Omahen, Mala Dobrava. — Nasprotna pa sledečo: Alojzij Zupančič, Vel. Dobrava. Franc Omahen, Vel. Dobrava. Anton Zupančič, Vel. Dobrava.
ČRNI GRABEN.
Avtoinobilna zvena Celje-Ljubljana, kjo spiš? Tvoji gospodarji so proti naši vilji prodali vozove v Nemško Avstrijo, na dclnice pa komod sedli. Gospodje, ne bodite vendar tako Apat-ični in dajte račun od svojega hišovanja. Če Sauer-Wcrke niso dobro delovali, naj pa saj Sehauer-Werke po-primejo.
BOŽJAKOVO.
Hvala Bogu, volitve so končane. Dasi so samo-itojni letali in agitirali od vasi do vasi noč in dan, ;o vendar temeljito naši volivci i njimi obračunali. Dobili so 33 krogljic v gospodarsko skrinjico, SLS pa 117 in glej ga spaka: saj nas je vendar 32 in eo tudi še Hančok in Janez in Bartol na naši strani, krogljic pa je samo 33. Ali nimamo zadosti lepega imena, saj vendar smo gospodarska stranka. Kaj si nismo dosti prigospodnrili tekom vojske, saj nam se vendar še zdaj pozna in tudi znamo dovršeno čez farje zabavljati in čez Ljudsko stranko. Torej bi rendar lahko dobili več krogljic!
POLHOV GRADEC.
Zadnji dopis iz Polhovega gradca v »Kmolij-tkem listu« jc prav poučljiv. Izvedeli smo, da je bila občinska gospodarska stranka, ki jo nastopila pri zadnjih občinskih volitvah le samostojna stranka. Zi tiste, ki so razmere poznali to sicer ni nobena novica, pač pa pouk za tiste, ki so so jim dali preslepiti. Tako-le piše »Kmetijski list: »Vseeno pa si je priborila SKS pet odbornikov in sme biti zato nanjo ponosna. Vsa čast našim bojevnikom, saj so si priborili odbornike poštenim potom.« Tako, sedaj veste, kateri stranki pripada onih pet odbornikov občinske gospodarske stranke. Samostojna kmetska stranka je nanje ponosna. Torej so samostojneži in še prav posebno odlični, ker je samostojna stranka nanje ponosna. Kako so pred volitvami zatrjevali, da to ni samostojna stranka. In glejte takoj po volitvah se je iz tega metulja naredila samostojna gosenica, ki toliko škoduje kmet-skemu stanu. Ali veste kako se pravi takemu, ki drugače govori kot misli? To je lažnivec. Ali veste, kakšno ime zasluži tisti, ki se drugačnega dela kot je zares? To je hinavec. Za to jc prav, da jih Pograjci nismo volili, ker smo jih poznali, da si so najhujšo samostojno skrili in jib lo porabili za bojevnike, ki sedaj sami sobe hvalijo, da so poštenim potom priborili 5 odbornikov. Še nekaj smo izvedeli iz »Kmetijskega lista«, da smo Pograjci tako neumni, da še ne vemo ne, kaj je to avtonomija. Dopisnik, ki mu radi verjamemo, da zna še kaj drugega kot češnje zobati, pravi, da bi ravno tako vorjoli, če bi nam kdo priporočil, naj glasujemo za »anarhijo« ali pa »malarijo«. Da je on za anarhijo, že radi verjamemo, da za malarijo ni, tudi, vendar jo ho kljub temu sncdla lažnivo in hinavsko samo-■ loj no stranko. Pograjci, kjer nas imajo za neumne In kjer se dela z lažjo in hinavščino tam ni pro-itora za poštenega Pograjca!
MI RENSKI POPOTNIK.
Zopet sem vzel potno palico v roke in jo mahnem po dolini čez Tihaboj na Dole. Prva skrb mi jo bila, kako so izpadlo občinsko volitve. Zvem, da so poraženi »samostojni« kakor povsod. Fantje so si pn postavili tudi nov Društveni dom. Tako pa fantje, lo pogumno naprej. — Ko so malo odpočijem, sem sc pa vrnil po cesti nazaj na Sv. Križ. Prvo tudi, kor sem bil radoveden, so bile občinske volitve, kako so izpadle. Na to izvem, da jih sploh nI bilo, da jo to sestavila kandidatno listo krajevno K. Z. Samostojni so pa, ko jim je že toča pobila, prišli k ccrkveniku, da naj zvoni. Pa je bilo vse zastonj. Dalje vprašam kako jo s Kat. izobraževalnim društvom; povedali so mi, da spi spanje pa nc pravičnega, ampak lenega. Zganite se! Na dolo dekleta, fantje in kateri ste sposobni vodstva. Ne so izgovarjati: ni (reba ali pa da ni mogočo, ni prostora in še ne vem kaj. Nato jo krenem r Litijo pogledat, kako je kaj s tisto žlahto »samostojno«. P« so mi rekli, da niso Kunsllorjor stric nič kaj
zadovoljni. To pa zato ne, ker niso prišli više, kakor so. Litijčani, dobro ste bo odrezali.
IZ ROVT NAD LOGATCEM.
Idrijskemu in logaškomu Sokolu se jc zače-Iclo, da bi v tej rajski spomladi v našili hribih spletli gnjezdo in začeli valiti strupeni sokolski zarod. In v ta namen in s tem naklepom pridejo dno 29. majnika ob 4. uri v n.iso kraje — sokoli, soko-lice, solcolčki in sokol>čicc. Brez vsakega sprejema se zbero na določenem prostoru broz domačinov — razen par radovednih zijal — zakličejo pnrkrat sami sebi »Živci Sokol«, pozabavljajo čez čuke, mež-narje, fajmoštre in muhasto Rovtarje, malo popijejo in porajajo ter se izgube brez slavo in časti T čnro noč na logaško in žirovsko stran. Nesreča hoče, da se vrhutega še polomi avtomobil in treba jo jo mahati v temi peš po dolgi trdi cesti. Sklenili so: Med Rovtarje nič več ne. Rovtarjem ponujati sokolstvo sc pravi s palico vrtati luknje v vodo. — Splošna sodba med našim ljudstvom je bila pa takale: Vsakomur mora krvaveti srco pri pogledu na nedolžno šolsko mladino, ki naj služi za siafažo druhali samih mlačnih kristjanov in žalostnih antikristov. Suhadolnikov Jokcl se prime za glavo rekoč: Kdo zna, ali ti ubogi žirovski otročiči ros nimajo nobenega očeta in skrbne matere? Sokoli-cc vprašamo: Ali so tako našemljene ne sramujejo hoditi med dostojne ljudi? Sokolom in Sokolicam pa svetujemo odkrito: Držite sc trdnega sklepa: V Rovte nikoli voč ne, zakaj za tako ptiče v naših hribih ni ga mesta in ga no bo!
MIRNA PEČ.
Dne 25. maja e bil, kakor smo že naprej vedeli, za župana tukajšnje občine izvoljen g. Ludvik Novljan, pristaš SKS, posestnik in gostilničar v Mirni Peči. Kakor drugod, tako sta tudi tukaj obe nasprotni stranki s svojimi odborniki se združili pri volitvi župana in svetovalcev. Volitev župana in svetovalcev se je izvršila prav po načrta in na komando poglavarja vseh samostojnežev in demokratov (liberalcev) v naši občini, ki vodi obenem tukaj vso notranjo in vnanjo politiko, in kateremu njegovi verni pristaši bolj verjamejo, kakor otrok svojemu očetu. Pred občinskimi volitvami so nam naši nasprotniki s poglavarjem vred prorokovali, da dobimo kvečjemu le do 5 odbornikov v obč. zastop, a glej ga spaka, na dan volitev pa je prilezlo iz naše skri-niice kar 9 odbornikov na dan pa bi jih še več, da bi prišli vsi naše na volišče. Čast in hvala vsem zavednim volilcem SLS. Imeli smo ob občinskih volitvah še tretjo skrinjico z naslovom NSS, katero je postavil na volišče naš postajni načelnik g. Pečenko, ki je s tem pokazal, da je obenem tudi načelnik vseh »nerodnih socialistov«, socialdemokratov in komunistov, in ki je vjel v svojo škatljo 39 glasov, in dva odbornika. Ta mož, ki je že ob državnih volitvah jeseni na vse mogoče »vi-že« agitiral za svojo škatljo, pač zasluži kako boljše postajno mesto, kakor je Mirna peč, morda pri ravnateljstvu še ne poznajo dovolj njegovih zmožnosti in delavnosti. Graje vredno je pri temu možu še posebno to, ker dela silo železniškim delavcem, ki jih hoče s svojo oblastnostjo ob službo pripraviti, če nočejo v njegov rog trobiti Takim nasilnostim je treba konec storiti in vsakemu pustiti pravico in svebodo volitev. Žalostno in sramotno je za nršo občino tudi to, da imamo za obč. tajnika odpadnika, g. Kosa; nadučitelja v pokoju, ki je izstopil iz katoliške cerkve kakor tudi njegova dekla, doma nekje na Trebelnem s katero se je civilno poročil. Zato naj novi g. župan ki je sicer mož mirnega značaja in postrežljiv, dobi drugega tajnika, krščanske vere, če^ hočemo še veljati na zunaj kot krščanski občani. Pa tudi to se pričakuje, da bo novi g. župan bolje pazil na to, da se bo po gostilnah držala policijska ura in nočni mir, kar smo pri prejšnjem županu pogrešali, v čegar gostilni niso poznali policijske ure in tudi ne nočnega miru v vasi. Pravijo, da včasih nova metla dobro pometa. Bomo videli.
Vsak neorganiziran kmet škoduje moči kmetskega stanu. Zato vsi v Kmetske zveze!
Politične.
\
p Kdo prodaja ljudi? Zadnji »Ljudski glas« se zaklinja, da socialistični voditeljic ne morejo ljudstva prodajati, tega so zmožni samo klerikalci, ker se držijo dogen^ (krščanskih resnic). Bog ve, kakšnih kri ščanskih resnic se drži prvi in glavni aoci« alistični voditelj g. Anton Kristan, ki jo, prodal za težke milijončke svoje ljudi liberalcem, svoje konsume pa velekapitalistični Jadranski banki.	j
p Kupljeni socialisti. Kako so sociali^ sti pred volitvami vpili, da so ne samo n avtonomijo, temveč za republiko in ne veni kaj še vse. Sedaj pa, ko občinski odbori sprejemajo resolucijo z a avtonomijo Slo« venije, je »Naprej« dal socialističnim ob'] činskim odbornikom neko navodilo, iz ka-» terega se ne spozna, ali so socialisti za avJ tonomijo ali centralizem. Pač pa se iz na-t vodila jasno spozna, da kapitalistična Ja« dranska banka zalaga socialistične konsuJ me z denarjem in zaradi tega smejo socia« listi samo toliko biti za avtonomijo koliko^ dovoli to Jadranska banka. Hudo je dolžan biti in hudo je v tem času socialist bitu ker mora liberalca ubogati. Prihodnji »Ljudski glas« bo prinesel o tem obširni razpravo.
p Socialistom tudi ni všeč, da zahteva Ljudska stranka, naj pri nastavljanju ljudskošolskih učiteljev soodločujejo tudi starši. »Ljudski glas« je mnenja, lia mora, pri tem imeti besedo — centralizem. Ka-ko pa, gospodje, da potem vedno vpijete, ljudstvo naj odločuje? Torej ne tako ne-; umno samih sebe po zobeh tolči.	^
p Velik prepir se je vnel v vladnih, strankah. Vsi zabavljajo drug čez drugega, se zmerjajo, ministri odstopajo in; ministrski predsednik Pašič se na vse: kriplje trudi, da bi obdržal svoje ljudi vsaj toliko časa skupaj, da sprejmejo centralistično ustavo. Muslimanski poslanci so skoro odpovedali zvestobo, ker se jim prepočasi izplačujejo milijoni, s katerimi so bili kupljeni njihovi glasovi. Pašič pa jih' je potolažil za enkrat. Ko bo centralizem sprejet, bo počilo.	'
p Občutljivi g. Pašič. Poslanec Ljud-i ske stranke Barič je v zbornici zaklical g. Pašiču, da je centralistična ustava kupljena, ker je Pašič v resnici kupil turške po-v slance za 1200 milijonov kron in naše sa-mostojneže, ki pa so bili cenejši. Pašiča je: tako zbodla ta resnica v oči, da je zahtevat od zborničnega predsednika, da mora Ba-' riča kaznovati. Liberalni predsednik je se-; veda takoj ustregel želji starega gospoda in je Barica izključil od treh sej, na kar je; cel Jugoslovanski klub v znak solidarnosti zapustil zbornico.
p Kaj so prav za prav Narodni sacijal-ci? Ljudje so doslej mislili, da se Narodni, socijalci ločijo od Socialnih demokratov vi' tem, da se Narodni socialci potegujejo za slovensko narodnost, ko je znano, da je Socialnim demokratom slovenstvo deveta1 briga. Sedaj smo pa izvedeli, da imajo Na-,
nn*"
rodni socijalci o narodnosti čisto drugačen pojem, kakor so ga doslej imeli Slovenci. »Jugoslavija«, glasilo Narodnih socijacev, je dne 5. junija 1921 priobčila v svoji prilogi govor Klofača, voditelja čeških Narodnih socialistov. Klofač je rekel na koncu svojega govora tako: »Biti naroden, to danes, ko smo samostojni, pomenja biti državotvoren. Država nad vse! Tudi nad našim življenjem!« »Jugoslavija« je dostavila to-le: »Klofačev govor krasno razjasnjuje sklad narodne misli in socializma, ki je osnova ne samo češkega, temveč tudi našega narodnega socialističnega programa.« — Nekdaj je bila liberalnim narodnjakom narodnost nad vse, prva in glavna točka programa, potem so se pa narodnjakarji zvezali s kranjskimi nemškutarji in jim je bila kranjska deželotvornost nad vse, ker je ta krava dajala stranki mleka, sedaj mleka daje država in jim je ta nad vse. Isto pot so nastopili tudi njihovi liberalni sinovi. Narodni socialci, ki narodni niso več, pač pa polagoma postanejo »državotvorni«, če se prerinejo do korita, dotlej so pa samo narodnost in državo potvorni.
p Slovenska deželna vlada še sedaj ni popolna. Saj tudi ni treba, ker itak vse ko-mandira g. Baltič, kakor Belgrad ukaže. Zaradi lepšega sede sedaj v vladi trije liberalci, ki imajo v celi Sloveniji 2% ljudi za sabo, samostojneži, ki so istotako v velikanski manjšini, imajo tri zaupnike in radikalci, ki v celi Sloveniji nimajo nobenega pristaša, bodo tudi imeli enega poverjenika. 80% slovenskega ljudstva pa nima v vladi nikogar razen svojih strupenih sovražnikov — centralistov. To imenujemo pri nas demokracijo.
p Delo za ljudstvo. V ustavotvorni skupščini je govoril samostojni poslanec Majcen. Ves govor je bil zabavljanje zoper duhovnike. Davki bodo radi tega nižji in žandarji bodo v kratkem odpravljeni. Zakaj zabavljanje zoper duhovne je najboljše sredstvo zoper kugo, lakoto, vojsko, draginjo, žalostne in hude čase.
p »Klerikalizem je popolnoma porazen.« Na Slovenskem je izvoljenih več županov Ljudske stranke, kot ima liberalna stranka odbornikov,
Domače novicc.
d Zaupniki SLS! Podpisano tajništvo prosi vse zaupnike SLS, da mu nemudoma s por oče: 1. Imena in naslove novoizvoljenih odbornikov, ki so pristaši SLS.
2. Imena in naslove novih županov in svetovalcev, Pri vsakem posameznem svetovalcu in županu pripomnite, kateri stranki pripada. •— Tajništvo SLS Ljubljana.
d Klerikalne krave. Zadnji čas se zopet piše o švicarskih kravah, ki jih je bivši deželni odbor kupil 1. 1918 v Švici za 220.000 švicarskih frankov. Medtem je prišel preobrat in krave so nekje obstale, propadle in se prodale za najvišjo ceno 240.000 kron. Likvidacijska komisija pa je pod predsedstvom liberalca dr. Trillerja sklenila, da se s plačilom počaka toliko časa, da se naša valuta zboljša. Toda valuta se ni zboljšala, plačati je pa zdaj treba in bo treba seveda šteti precej več kot X normalnih razmerah. Tako so nam Jibe-.
rak. s svojo nesrečno politiko zopet požrli nekaj milijonov. Zakaj če bi liberalna vlada ne bi odločila razmerje med dinarjem in krono 1 :4, dalje če ne bi imel v naši vladi glavne besede liberalni bankirji, ki imajo največji interes na tem, da ostane naša valuta čim slabša, bi danes švicarske krave ne bi toliko stale kot v resnici stanejo. Tako smo po liberalni zaslugi zopet za par milijonov »bogatejši«. Kakor se vidi, nas bo liberalna politika do golega slekla.
d Za avtonomijo. Slovenski občinski odbori drug za drugim sprejemajo resolucijo za avtonomijo Slovenije. Naj ne bo občinskega odbora, ki ne bi izrekel svoje odločne volje po svobodi slovenskega ljudstva.
d Pazite! Z vlaki se vozita vedno po dva skrivna policista, ki poslušata, kaj ljudje govore. Torej dobro si oglejte, kdo vas posluša. Živimo pod liberalno in samostojno vlado. Zato je vsako samostojno mišljenje prepovedano.
d Centralizem. Ruskim beguncem je dosedaj naša vlada izplačala nad 30 miil-jonov dinarjev podpore, slovenskim beguncem, ki jih je veliko več, pa 7 in pol milijona dinarjev. Samostojneži so kljub temu za centralizem.
d Sv. Anton — avstrijakant, Poverje-ništvo za uk in bogočastje je prepovedalo šolam naročanje lista: Glas v. Antona. To je nabožen list, ki piše samo verske stvari, Pa kakor vidimo, je celo sv. Anton zašel med avstrijakante in protidržavne elemente.
d Zvonček je liberalen list za mladino, V letošnjem letniku uči otroke, da se je človek razvil iz opice. Pa Zvonček ni prepovedan, prepovedan je le Glas sv. Antona. Stariši, pazite na otroke/
d Spominu dr. Lovro Pogačnika! Na Veliki Šmaren, dne 15. avgusta t. 1. se odkrije na rojstni hiši dr. Lovro Pogačnika spominska plošča. V to svrko se je osnoval posebni pripravljalni odbor. Kamna gorica se pripravlja na dostojno proslavo tega dne. Odbor jo razposlal vabila ter obenem prošnje za prispevke. Natančnejši spored še objavimo.
d Poneverba. Poduradnik pri sarajevski podružnici Jadranske banke Ambrožič je s pomočjo ponarejenih pisem poneveril banki več milijonov kron.
d 6 mladih volkov, starih kakšnih 5 tednov, ki sta jih ujela dva gozdna čuvaja v Auerspergovih gozdovih pri Kočevju, je razstavljenih v Ljubljani na vrtu hotela Union.
d Sam se je javil. Dne 7. aprila 1920 je Karol Zivko v Ciglenci na štajerskem umoril lastno ženo in otroka. Sodišče ga je oprostili), ker mu niso mogli dokazati. Sedaj se je sam javil v zapor.
d čudna oprostitev. Dne 16. febr. 1.1. je cld ve del neki Cvetko z zvijačo iz šole Pollakovega sinčka Tončka. Po nekem postreščku pa je poskl Pollaku pismo, naj takoj na določeno mesto pošlje 60.000 dinarjev, če hoče videti sinčka še živega. Toda stvar se ni posrečila in Cvetko je pafdel v roke pravici. Pri poroti so porotniki menda po pomoti sklenili, da Cvetko ni bil pri pameti in zločinec je bil opro-ščnei.
d Ljubljanska porota. Ivan Pivk", ki je ,7. februarja ukradel j Yerzdencu Andreju
...-v	Stev. 23
Rozmanu kobilo je bi! obsojen na 15 me-secev težke ječe, — Ogrski cigani Julči in Jurij Kolompar, Marija in Julči Pečtro. viS so v Ljubljani po prodajalnah kradli blago. Bili so obsojeni vsak na 10 mesecev. — Franc Baraga iz Podoba, ki je za-, klal 24. jan, t. 1. svojega očeta, in mu je ta še umirajoč zapustil 25.000 K premoženja, je bil obsojen na pet let težke ječe. —, Andrej Stare iz Sp. Brnika je ubil fanta Blaža Jenkota, Dobil je tri leta težke ječe, d Strela. Dne 29. maja med deseto sv. mašo je strela udarila v hišo Janeza Hrovat na Kalu št. 3. Doma je bila žena z dvem otrokoma, ki so ostali nepoškodovani. Sreča je, da je krito z opeko, drugače bi bilo gotovo zgorelo. Precej je po« rušilo omet in vžgalo venec, ki je bil okoli podobe sv. Družine. Podoba sama pa ni nič poškodovana.
d Kdo ve kaj o Janezu Jančar, ki se po« greša od 21. marca 1915? Služil je pri Lir 27, 10. stotnija. Mogoče kdo kaj ve, ki je prišel iz ruskega ujetništva. Sporoči naj se proti povrnitvi stroškov njegovi materi Heleni Jančar, Polica štev. 32, p .Višnja gora.
d Izgubila se je na binkoštno nedeljo zlata ovratna verižica z medaljonom od Erjavčeve ceste do nunske cerkve, po Šelenburgovi Prešernovi ulici do stolnice Ker je verižica drag spomin, naj jo pošten najditelj odda proti nagradi g. M. Vrančič, Erjavčeva cesta 4.
d Izgubil je Mihael Rupnik iz Luč 4, p, Višnjagora, ko se je vozil 28. maja z opoldanskim vlakom iz Ljubljane v Žalcu amerikaa, anker-remonter uro s sreborno verižico. Morda je tudi padla z vlaka.. Kdor jo je našel, naj jo proti primerni nagradi vrne.
DESETLETNICA.
Desetletnica Šcntpeterskega Orla v Ljubljani se praznuje slovesno v nedelja, dne 12. junija 1921. Na predvečer se vrši izpred Ljudskega doma ob sodelovanju dveh godb bakljada s podoknico na čast ustanoviteljem odseka, zbranim na stanovanju br. Toinažič Ludovika na Hrvatskem trgu 4, ki predseduje odseku od početka do danes.
V nedeljo, 12. junija 1921 ee vrši ob 8. uri zjutraj izpred Vzajemne zavarovalnice na Dunajski cesti slavnostni sprevod. Ob 9. uri daruje sv. mašo ustanovitelj odseka g. župnik Petrič Janko, cerkveni govor opravi podpredsednik Orlovske zveze vseučiliščni protesor g. dr. Rozman. Pri sv. maši igra orkester vojaške godbe. Popoldne ob 3. uri se vrši na prostoru ca Vzajemno zavarovalnico na Dunajski cesti jarna telovadba, kateri prisostvuje presv. g. knezoškol ljubljanski. Zvečer se vrši t hotelu Union slavnostni komerz. Slavnostni sprevod otvorijo trobentači na konjih, njim sledi orlovska konjenica, ostali sprevod bo obstajal iz narodnih noš, Orlov in Orlic. V sprevodu sodelujejo tri godbe: vojaška, železničarska in salezijanska. Prireditev obeta biti ena najlepših, kar jih je videla Ljubljana.
K prireditvi so javili udeležbo številni podeželski odseki, posebno častno bodo zastopane naše narodne noše. Ljubljana in ljubljanska okolica se polnoštevilno udeleži prireditve. Bratje, sestre in prijatelji Orla se ibero r nedeljo, dne 12. junija 1921 polnoštevilno t Ljubljani. Narodne noše na plan! Orli in Orlic« t vrste! Prijatelji dobrodošli! Bog širi!
ORLOVSKA PRIREDITEV,
Orlovska prireditev Kamniškega orlovskega okrožja v Vodicah, dne 19. junija 1921. Kamniško orlovsko okrožje pohiti letos t prijazne Vodice«
pokaže ia«8 svojih vrsta I« uspehe svojega po-zimskega dela. Spored: 1. Ob 1. uri popoldne sorejom gostov ob vhodu v vas. 2. Ob 2. uri slovesne litanije. 8. Ob pol 3. uri javna telovadba Kamniškega okrožja. 4. Po javni telovadbi ljudska veselica s srečolovom, šaljivo pošto i. dr. Med telovadbo in veselico svira Mtngeška godba. Ker Je to letos v okrožju prva večja orlovska prireditev, sto vsi prijatelji mladine in poštene zabave vljudno vabljeni I
ORLOVSKA SLAVNOST V STOPICAH PRI NOVEM "	MESTU.
Orel v novomeškem okraju se krepi in zbira vedno več mladine pod svojo močne peruti. V nedeljo, dne 29. m. m. jc priredil prvi okrožni izlet v Stopiče, kjer je javno nastopil in manifestiral za procvit svojih večnolepih uačel. Krasen jo bil pogled na pestro sliko 59 postavnih Orlov, 51 Orlic in nad 30 naraščajnikov, ko so po taktu šentjernejske godbe korakali skozi Novo mesto ne meneč se za čukanje pijanih propailc in žvižganje Sokolov. Takrat jo videlo našo mesto prvič nastopiti večje število krščansko misleče telovadne organizacije.
Gotna vas, gnezdo samostojnežev in pribežališče kvantačev se jo tudi ob tej priliki odlikovala. Pri hiši proslulega oštirja Matko-ta je čakala izletnike tropa pijanih Sokolov in jih tja in nazaj grede »bsula z najgršimi psovkami. Treznosti naših fantov so jc zahvaliti, da ni prišlo do dejanskega spopada.
Nad vso lep je bil sprejem na kraju izleta. Vrli Stopičani so iz svojih hiš obsuli Orlo in Orlice b cvetjem. Po večernicah, pri katerih so prepevali litanije Orli, se je vršilo zborovanje pod cerkveno lipo, kjer je več govornikov navduševalo brate in sestre k novemu delu. Posebno pozornost je vzbudila telovadba. Zavedni Stopičani, pa tudi drugi gostje so niso mogli načuditi gibčnosti telovadccv in telovadkinj.
Končno se Je razvila na cerkvenem vrtu prosta zabava, s katero je bila lepa slavnost naše mla-line zaključeno. — V trudu in znoju, polnem radosti, domu gradimo slavo in časti — Bog živil
SMIHEL PRI NOVEM MESTU.
Da so naši Orli in Orlice res krščanska organizacija, to so pokazali v nedeljo dne 29. maja, ko po med s v. mašo. pristopili k skupnemu sv. obhajilu. Nič manj lep je bil pogled na procesijo presv. Roš-
vjega Teles«, v kateri smo zopet videli disciplinirano četo Orlov in Orlic korakati pred Najsvetejšim. Trije odsokovni in okrožni predsednik so nosili nebo- kar jo naredilo na vse navzota velik vtis. Seveda, samostojneži bodo pa še vedno vpili, da so Orli in Orlice največji suroveži, pijanci in Bog ve, kaj šo vso. — Pravijo, da je najbolje pustiti psa tajati, enkrat se bo že izlajal.
NOVO MESTO.
Tudi tukaj se gibljemo! Mi fantje namreč. Pred kratkim smo si ustanovili orlovski odsek — protiarmado proti Sokolom, ki dajejo celemu mestu slab sloves. Pristopilo je lepo število fantov. Vsi pošteni fantje novomeški, pristopite k Orlu, — Sove se skrivajo v nizke temine, k solncu k svetlobi Orel hiti! — Bog živil
SORA.
Preteklo zimo so ustanovili v Sori Orla, ki se neustrašeno giblje. To pa nasprotnike strašno jezi. Besni zmerjajo, razbijajo mirnim ljudem po oknih in napadajo. Dne 31. maja zvečer okoli 10. uro se je vračal od telovadne vaje predsednik orlovskega odseka domov na Spodnjo Scnico. Na samotnem kraju so ga napadli štirje moški, ga oklali in mu zrezali klobuk. Ti junaki so prav jasno pokazali svojo sokolsko oliko. Privoščimo Sokolom take razbojnike. Sramujejo naj se jih. Pošteni fantje bodo po pri Orlih, za to bodo poskrbeli skrbni starši. Slovensko ljudstvo, ti pa sodi samo, katera vzgoja je prava sokolska ali orlovska. Sokoli ljudi napadajo, med službo božjo ostajajo zunaj ccrkve in po grmovju pijejo žganje in klafajo. Starši, ali bodete takim prepuščali svojo mladino? Dobromisleči žup-Ijani, pomagajte po svojih močeh, da so kmalu zgradi društveni dom, kjer bo dosti prostora za vse Orle iz cele župnije, da se zajezi pot sokolski podivjanosti I
n Posavsko orlovsko okrožje priredi 26. junija 1921. v Cerkljah (pošta Krškavas, postaja Brežice) celodneven orlovski tabor z javno telovadbo. Bratski odseki in društva naj pravočasno priglase Orlovskemu odseku v Cerkljah število udeležnikov (telovadcev, netelovadcev) in koliko kosil žele.
Gospodarski obzornik.
lOŽ^OOOMKMMOOOOCSOOMgOOKMOOO^^
CENE.
lj Ljubljanski trg. Mesa vseh vrst ne primanjkuje. Trg zelenjave in srldja je dobro založen. Prve kumare kg 25 K. Solata je padla od 3 K na 1 K za glavico. Špar-glji 40 K kg, kolerabe 6 K kg, špinača 10 K kg, krompir stari 2.40 K kg, prvi novi krompir 16 K kg, čebula 12 K kg, gobe jurčki 14 K kg, jagode rdeče 40 K kg, češnje vipavske 24—28 K kg, ena limona 2 K, ena pomaranča 4—6 K. — Moka se vzdržuje na ceni 17.50 K kg za št. 0. — Cene špecerijskemu blagu so vsled visoke vrednosti lire sledeče: 1 kg kave Portoriko 104 do 110 K, 1 kg kave Santos 60—72 K, 1 kg kave Rio 52—58 K, pražena kava I. vrste 128—132 K kg, II. vrste 72—90 K kg, III. vrste 65—72 K kg, 1 kg kristal, belega sladkorja 44 K, 1 kg sladkorja v kockah 46 K, 1 kg riža I. vrste 24—26 K, II. vrste 18—22 K, 1 liter namiznega olja 48—52 K, 1 liter jedilnega 44 do 48 K, 1 liter vinskega kisa 10—12 K, 1 liter navadnega 4—4.80 K, 1 kg celega popra 48 K, 1 kg mletega popra 56 K, 1 kg paprike III. vrste 60 K, 1 kg sladke paprike 104 K, 1 liter petroleja 20 K, 1 kg testenin I, vrste 28 K, l kg testenin II. vrste. 24 K,
g Cene v Mariboru za 1 kg: Volovsko meso I. vrste 30 K, II. vrste 28 K, kravje, bikovo in jančevo 24 K, telečje I. vrste 30 kron, II vrste 28 K, svinjsko I. vrste 44 K, II. vrste 32 K, sveža slanina 42 do 48 K, suha 52 do 76 K, suho meso 42 do 46 K, pšenica 10 K, ječmen 6 K, oves 5 K, koruza 6 K, ajda 6 K.
g Zvišanje cen mesu v Celju. Od 31. maja naprej prodajajo meso v Celju po sledečih cenah: Goveje slabše vrste 36 do 38 kron, telečje 28 do 40 K, svinjsko 40 K
1	kilogram.
g Cene v Zagrebu za 1 kg: Telečje meso 18 do 22 K, goveje 20 do 32 K, svinjsko 32 do 40 K, svinjsko sušeno 48 do 54 kron, slanina 43 K, sušena slanina 50 do 56 K, salo 42 K, mast 44 K; jajca 1 kos
2	K, mleko 11 6 K, novi krompir kg 14 do 16 K, čebula 16 K, špinača 5 K za kg.
g Določanje cen v Sarajevu. Poverjeništvo za trgovino je pričelo v sporazumu z veletrgovci določati vsak dan okrog 12. ure cene za sadje in zelenjavo.
DENAR.
g Novlanice po 1,2 in 10 K se. bodo zamenjavah samo ie do 11. junija*
g Železni denar, ki je že prišel oBi veljavo, je dobil nazaj svojo vrednost, in sicer zato, ker je drugega drobiža pre*; malo. Zopet en dokaz, kako brez glav® delajo razne poskuse nad nami, ubogimfi parami z drobižem, ki so tudi pare.
Vrednost tujega denarja.
Denar	30. maja 1. junija h. junija]		
	K v	K v	K v<
ameriški dolar	125 75	128 -	130 —
avstrijska krona	— 22	— 22	— 23
češkoslovaška krona	1 88	1 92	— —
angleški funt	— —	--	— —
francoski frank	— —	11 -	11 16
italijanska lira	6 75	6 83	6 96
bolgarski lev	- — —	1 56	1 56
carski rubel	- 36	- 37	— _
grška drahma	---	--	--
nemška marka	2 13	2 15	2 14
romunski lej	2 25	2 20	2 56
švicarski frank	— —	22 «0	— —■:>
poljska marka	--	.--	—" r
mažarska krona	--	— —	
PROMET.
g Za zgradbo proge Rogaška Slatina—+ Krapina. »Jugoslov. Lloyd« zahteva, naj sej iz notranjega državnega posojila prične nemudoma z zgradbo Železniške proge Rogaška Slatina—Krapina. Ta zgradba bi bila. dolga okoli 12 km in bi stala 60 do 80 milijonov kron. Vožnja iz Zagreba v Maribor bi bila s tem skrajšana za dve uri in£ promet preko Zidanega mosta znatno raz« bremenjen.	. i
UVOZ IN IZVOZ.
g Izvoz vina iz zasedenih krajev. Finančni minister je izdal naredbo, ki dovoljuje, da se uvaža v našo državo vino iz onih naših zasedenih krajev, ki jih Lahi še niso izpraznili, carine prosto,
RAZNO.	/	:
g Žitni trg. Inozemstvo se je zanimalo za našo koruzo,, ker pa cene še vedno niso padle, ni prišlo "do kupčije. Niti pšenice se( ni prodalo, pa tudi povpraševanj ni bilo nobenih iz tujine, veliko domačih rclmovi pa stoji. Po moki je povpraševanje, in sicer za domačo porabo. Opaža se, da moka št, 0 izginja. Izvoz je otežkočen, ker je ameriška moka v Avstriji cenejša od naše. Največje povpraševanje je po ovsu.
g Živinorejska zveza za kamniški pol. okraj v Kamniku tem potom naznanja vsem svojim članom živinorejcem, kateri so priglasili svojo živino za v pašo na Križko planino, Ida ni od nas odvisno, če boste prišli v poštev, ampak je to odvisno od Načeta pri Sv. Ambro-r žu in od Vampka na Kregarje-vem, ker ta dva sta sedaj gospodarja Križke planine. Oglasite se pri njih, koliko boste od goveda plačali in podkate** rimi pogoji bodo vzeli živino y pašo; tO boste pri njih zvedeli. Imena vseh pri-glašencev smo mi poslali k Sv. Ambrožu. Koliko vas bodo pa izbrali, boste že tam zvedeli.. Vsak živinorejec, ki bi rad dal S pašo na Križko planino, naj se priglasi k! pri Pašni zadrugi pri Sv. Ambrožu. Pri živinorejski zadrugi sedaj ne pomaga nifl več priglašati svoje živine za V pašo, —< Sft B o r c, L 5. predsednik.	„ '
g Hmeljski nasadi. Iz Savinjske dolin«; poročajo, da se mor« stanje hffleajskih n^j
sadov označiti kot prav dobro. Rastlina je dospela do polovice, tulntam celo do dve tretjini hmeljskih drogov, se razvija prav krepko, je zdrava in brez vsega mrčesa. Vreme je razvoju rastline najugodnejše. S hmeljem zasajeno ozemlje se je nekoliko povečalo.
g Enoten obrtni zakon nameravajo izdati za celo državo. Posvetovanja strokovnjakov glede tega zakona se bedo vršila v Zagrebu.
—	Pozor čitatelji. Preberite današnje vrlo zanimivo prilogo in oglas Mednarodne banke d. d., Zagreb, Gajeva ul. 8 glede državne razredne loterije.
—	Opozarjamo na današnji oglas Gospodarske zveze v Ljubljani, katera ima v zalogi najboljše češko in angleško manufakturo. Priporočamo domače zadružno podjetje.
Najboljša in ualsigiimejša prilika za sledenje!
Ljudska posojilnica
v LJubljani, Miklošičeva cesta št. 6 (tik za
frančiškansko cerkvijo) obrestnje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po
n
brez odbitka rentnega In invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v LJubrani jc največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1920 nad 60 milijonov kron vlog in nad K 1,100.000 rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo na osfebni kredit (proti menici), na hipoteke v tekočem računu.
IfSTpffe!		OOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOgOOOOOOOOOOOOOOOOOO!	
(9		Listek.	Pili
mm		10000000000000000008888000000000000000000	ofajaj
Bog se ne pusti zasramovafi
Povest.
(Dalje.)
. Iz varnostnih razlogov včeraj druge polovice rib nismo spekli; da si namesto zamujene večerje pripravimo zajutrek, smo sedaj podnetili ogenj. Tudi Flečer je dobil svoj delei. Med tem ko smo jedli, je hotel Hamerdul sprožiti vprašanja, o katerih je dosedaj mirno molčal. Namiglil sem mu naj molči, zakaj Flečer ni smel o vsem tem ničesar slišati. Ko se je najedel, smo mu zopet zamašili Uf ia in ga z njegovim konjem vred odpeljali gotovo razdaljo proč in ga tam zopet trdno zvezali.
_ Hamerdul pa se sedaj ni mogel več premagovati, zakaj prevelika je bila njegova radovednost. Zato je vprašal: »Šaterhand, zakaj ne bi starec ostal tukaj, zakaj ga zakrivate tam v grmovju?« >Zato, da ga njegovi sin ne vidi, če bi se slučajno tukaj izkrcal. Razgrajal bi proti nam, med tem ko bo sicer najbrž že ostal miren, ker ne ve, kakšen namen imamo z njegovim očetom.
• »To je pmaetno; »toda jaz imam še sto vprašanj, katera.. .<
»Veliko boljše, da jih obdržite zase,« sem ga prekinil. »Vzemite te trnke in poskusite, če je tukaj kaj rib. Ko pride Vineton in njegovo spremstvo, bodo lačni. Medtem pa vam povem to: Panti nas bodo seveda zasledovali na suhem in na vodi. Ker pa v temi niso mogli naših sledi videti, so morali čakati do jutra, in so porabili noč zato, da so si zgradili splave. Obenem so medtem pokopali oba mrtveca, da jim nI sta zjutraj delala napotja. Lahko si »računate, sa koliko smo mi pred njimi,
. »Potem nas ne bodo dohiteli.« 5
»Ne, toda da Jih ukanlmo, Jih pustimo, da se nam kolikor mogoče približajo. Potem bodo toliko neprevidni, da nam slede v sotesko.«
»Ali bodo Novaji že tam?«
»Sedaj še ne; toda mi pridemo do soteske šele zvečer in do takrat bodo vojniki že tamkaj. To je vse, kar moramo sedaj vedeti. In sedaj glejmo, da pridemo do mesa.«
Hamerdul in Holbas sta imela danes zopet sročo. Hitro sta nalovila nekaj rib in davno ko sta se vračala, smo zagledali na reki brod. Hitro smo si pripravili rib, da ne bi bilo treba lačnim čakati. Vineton je stal pokonci na brodu in je napeto geldal proti nam. Ko ni opazil starega Fle-čarja, mi je zadovoljno pokimal in je obrnil brod proti bregu in kmalu so sedeli vsi možje okrog ognja in s slastjo povživali pečene ribe.
Sedaj pri belem dnevu sem lahko razločil obraze. Štirje možakarji, ki so bili Flečerjevi tovariši, niso imeli ravno obrazov, ko bi vzbujali zaupanje. Z Vinetonom sva se ob stran; tiho pogovorila o nadaljnjem in sva ravno končala, ko nama zakliče mladi Flečar: »Kakšne skrivnosti pa imata? Imata li morda slabo vest, da ne bi smeli tudi mi slišati, kar vidna govorita?«
Tedaj mu je odgovoril Hamerdul: »Vi menda ne veste, s kom govorite, gospod Flečer. Old Šaterhand in Vineton pač nista navajena, da bi se kdo na tak način vanje zaletaval.«
»Tako? Ali naj se jim še prav globoko klanjam zato, da mi sploh dovolita govoriti?«
»Če dovolita ali ne dovolita, to je končno vseeno. Toda vi zelo veliko tvegate, da je ne skupite!«
»Rad bi videl tistega, ki bi še to upali Da ste nas osvobodili, to je postranska stvar, zakaj to je bila vaša prokleta dolžnost in zato vam nisem dolžan nikakšne hvaležnosti. Sedaj pa hočem brezpogojno vedeti, kje je moj...!«
Nezaslišano nesramen je bil izraz, ki ga je rabil za besedo oče.
Hamerdul je odgovoril: »Ce s tem lepim izrazom mislite svojega očeta, tedaj Vam moram povedati, da je oče že pred nami na potu proti No-vajom. Ali ne, stari Holbers?« _(Dalje.)_
Varčna gospodinja rabi edino le
GflZELfl MILO
ki je najboljše In najceneje.
Zahoala.
O priliki smrti naše srčno ljubljene nepozabljene hčerke
miDke Debsnc
izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so jo v dolgotrajui bolezni obiskovali, jo v trpljenju tolažili, v smrti zanjo molili in jo ob pogrebu spremili k večnemu počitku.
Prisrčno zahvalo izražamo preč. gospodu župniku za dušno tolažbo in spremstvo od biše žalosti na pokopališče, gosp. organistu in pevskemu zboru za ginljivo petje ob njeni gomili, vsem dekletom, ki so požrtvovalno kinčale mrtvaški oder in krsto z vencem in cvetlicami ter jo v cvetju spremljale na njeni zadnji poti, končno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za obilni obisk ob njenem odru in spremstvo ca pokopališče. Bog plačaj vsem!
Pri Sv. Duhu, dne 1. rožnika 1921,
Žalujoči ostali: Starši, bratje In sestra,
Izjava. Podpisani obžalujem in prekličem vse žalitve, katere sem Izrekel dne 7. aprila t. 1. v R0. stilni Brigeljnovi v Jastrobljah o gosp. Engelmanu v Šmartinu. — V Špitaliču, dne 2. junija 1921. -Anton Mezeg.	_
□C3C3C3C3C3C3CaC3C3C3C3C3C3C3aa
D D D
S,
tj v LJubljani, Dunajska cesta št. 17. |
fj Sprejema v zavarovanje: [ Q 1. Proti požaru.
n 2. Zvonove piotl raz »ok in prelomu, n 3. Sprejema v novoustanovljenem življenj- r U skem oddelku zavarovanja.	|
D Skupno preiMupneleM Svoji h svofim [
D
C3DCaC3E=3C3C3CaC3r=3C3C3C3C30a
Kot
generalni zastopniki m Slovenijo
vitevii
Prekmurje in Meiljimurje Mineralne Rafinerije delniške družbe na Reki
ponudimo po najnižjih cenah in prvovrstni kakovosti, pri manjšem odjemu iz komisijske zaloge v Celju, ter v celih vagonih iz tovarne v . Reki: Gasolin, ligroin, lahki, srednjeteškl In teSkl bencin, nadomestek terpentina, petrolejski rafinat, olje za pogon Diesel-jevih motorjev, vulkansko olje za osi železniških vozov, olje Batsching, oije zrn vretena, vse vrste rafiniranlh in destiliranih lahkih in teSkih mazilnlh olj, olje za cilindre in avtomobile, tovotovo mast, parafin, sveče, koks in asfalt.
3 ..II!««"
91
priznano najboljši cement oddaja na vagone in v manjših množinah po najnižji ceni tvrdKa Anion Kalan, Skofja loka, (kolodvor).
Pišite takoj po ponudbe.
rm
JOS
Tovarna
. REICH
Barva vsakovrstno
blago.
PODRUŽNICE i f*--
.\i3Hw
.,4 Kemično čisti obleke. Svctlolika ovratnike, za-1 Dl. C pestnice In srajce._
MHHIBOH^ ^.N070 MESTO KOČEVJE
' ul.	Glavni trg.	_______Stev.39.
Tovorna kem. izdelkov v Miku.
Kristalna soda
Glauberjeva sol kale. fn krist.
Grenka sol, prosta
Pralni prašek
Natrijev in kaiiiev soliter
Zelena in modra galica
Superlosfaf
Kalijeva sol
Prstene barve
AntichUor
Chromkali
žvepiena kislina
Solna kislina
Solširova kislina
Črniila vseh vrst in barv
šSampiljska barva brez olja
Gumi arabikum
„Neosan" terpentinova krema
za čevlje Modrilca esenca Črnilo za usnje.
IV. JAA 1IM 5IN
Dunajska cesta št. 15, LJUBLJANA ŠfualnS sJioJj ln sfroii za pletenje.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. — Ustanovljena 1. 1867. — Dožlo je ravnokar večje število strojev za
vsako obrt. Vezenje poučuje brezplačno. Piselnl stroji „ADI,EK". Ceniki znstonj in franko. Kolesa lx prvlb tovarn: DOrkopp, Stgria, Waffenrad.
Novovpeljina — trgovina — Ljubljans, Sv. Petra c. 13 (vogal Kolodvor, ul.)
Usnje ter potrebščine.
Cene konkurenCne, postrežba solidna.
w* Dečka
starega 14-15 let sprejme v uk Janez Vidmar,
kovač v Dobu pri Domžalah.
da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari i'o-movini in vsled nepotrebnega1 preiskovanja pri nas ter po poštah, Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strog! preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsai;em slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denorja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V pesnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelnl preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno -zplačan, Izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Hmerikl pošiljati denar potom naše banke, Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo.
62 €CmTlfig*mT STREET, NEW V08K, N. Y.
limm sune ooiie
S priporočamo pa vse vrste semen za ^ poletje in jesen! — Sever & Komp, Ljubljana, Wolfova ulica Stev. 12.
M PFAFF Ši
za šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, igle, olje itd. za vsakovrstne šivalne stroje priporoča Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ulica št. 7.
ni sporne
grobnice, mavzoleji, marriornate plošče vseh barv za oprave in strojarje, kiksuzni izdelki in dekoracije, kipi in portreti po fotografiji, cerkvena dela, kot vsa stavbena dela. Kamnoseška industrija ALOJZIJ VODNIK, Ljubljana ustanovljeno 1.1860.
Iziava.
Podpisani Ivan Cvar obžalujem vse razžalitve, ki sem jih izrekel o g. Jožefu Cvaru, po-sestnikovem sinu iz Zamostcca št, 17, ter izjavljam, da f.a te žalitve nisem imel niknkega povoda. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od kazenskega postopanja, in se zavezujem plačati stroške njegovega zastopnika ter za telovadni odsek . Orel" v Sodražici 250 K.
Sodražicti, dno 20. maja 1'j21.
Ivan Cvar, Jelovec h, St. 2
lesenih barak
več stoječih
razno velikosti, različnega mehkega in trdega ža-gacgalesa, starihoken In vrat, želez jaln drugih predmetov se vrši v sredo 15. junija 1.1. ob 9. uri dopoldne na parni žagi V. Scagnettl, Ljubljana, Cesta na gorenjsko železnico 16, za državnim Kolodvorom.
2. državna razredna loterija
Prvo žrebanje
15. in 16. julija t. L
5 premij! 100.000 srečk - 50.000 dobitkov
Absolutna sigurnost in državno jamstvo. V teku pet mesecev Izžrebalo se bo
no Kron
brez vsakega odbitka v gotovem denarja.
Z eno srečko se more dobiti:
4 milione Hron. 2 milima 400.000,1 milioo 600.000,
880.000, 800.000,400.000, 320.000, 280.000, 240.000, 200.000, 160.009, 120-000. 00.000 1 It
srečke na izbiro:		
| 34.722 |		136.484 |
j 49.5191		| 52.953 |
| 67.116 |		| 69.398 |
| 78.407 |		j 83.207 |
		
188.779 |		1 93.214 |
| 71.836 | | 84.483 |
Cena srečk za vsako izbiro:
Cela srečka Dinarjev 48'— ali Kron 192-
Četrtina srečke Dinarjev 12 — ali Kron 48--
Polovlca srečke Dinarjev 24-— aH Kron 96--
Osmlna srečke Dinarjev 6-— ali Kron 24--
Listo dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju 1 Hitra in točna postrežba, — Naročila is cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterijo.
Mednarodna banka d. d.
(Oddelek razredne loterije.)
Nikoll6e*a ul. 7. Zagreb Sajeva nI. 8.
Telefon 11—19 in 23-98.
Naročila se izvršujejo samo proti predplačilu zneska,
gfrttf 253
,»v - -f***-.
DOMOLJUB 19211
Btev, 23
Cumrd
Vozni red iirzoparofirodov za Severno Ameriko in Canado.
_ Cherboarg — New York — Canada. -
Spremembe se pridržijo brez posebne objave.
Od Cberbonrga Jo New Yorka		Parobrod
sobota	18. junija J	Imperator
četrtek	23. „	Sazonia *)
sobota	25. , [	Aquitania
NaivečU ln najhitrejši parobrodi na sveta.
Informacija za potnike:
Lenitlmaclle; Vsak potnik mora imeli predpisani potni list, vidiron od najbližjega amerikanskega konzulata (Zagreb, Jezuitski trg 1) dalje od konzulov istih ari a v, akoai katere se mora potnik voziti do loke ukrcanja. — Do ntulalj-nega se morajo v«i potniki n. in IU. razreda podvreči 18 dnevne.] karanteni v Inki okrcani*, vsled tega je potrobno, da bo potniki ki potujojo proko Oiiorburga ■glase za odhod pri zastopstvu 18 dni in oni ki potujojo proko Trsta pa 14 dni pred odhodom paruika.
») 1'arobrod ,SaxonIa" vo«i do luko Halifax (Kanada).
Natančneja pojasnila daje:
Zaslopslvo CoDsm Line, Ljubljana, Kolodvorska ulica S!cv. 26. .
fes^E s
Rnton Kunstek Liublja"a'
priporoča svojo veliko zalogo
a in čevlj. potrebščin
na drobno in debelo.
Naznanilo!
Konces. potovalna pisarna IVJPLN KRflKER v Ljubljani se je preselila z Gosposvetske ceste št. 13 (Kolizej) v KlolDdDOrskO nllCO ŽS. 41 blizu glavnega kolodvora.
Najkrajše linije Havre, Cherbourg in Antwerpen v Ameriko.
Ali sle že naročili
»Domoljuba" ?
Kupim
zlato — srebro
staro,	zlomljeno,
F. Čuden — Ljubljana 22. Prešernova nI. 1.
Gospodarska zveza Ljubljana
Prvovrstno čežko letno
blago m moške in ženske obleke
po izredno nizkih cenah. Perilno blago v vseh vrstah na zalogi. Na debelo!	Na drobno I
| vseh številk, pošilja najce-■ neje J. Dollnar, Svetje, p. Medvode
9 Modna In manufakturna trgovina *
„PRI IVHNKI" 1
Ljubljana Sv. Petra cesta 29. |
naznanjamo svojim cenj. odjemalcem, da od | 1. junija naprej brodaja razno manufakturno | ^ blago za 20 odstotkov ceneje ter se pri- 9 ^^	porota za obilen obisk.	|
I
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto!
SUTTNER
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto!
H. Suttner, Ljubljana št 1
Mestni trg št. 23.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
.nnMSBiBtSEaaMHi

«3
H,
v
■M
n
>
CS 0
• S
N
e a
(A
w
CA
60
C
cd ž
I
*m*
X i
"S
* I
cd * ■O 2 O S
A (0
T* ® M
O
a
cd
d >N
£ g«
^
cd N

i
0 O
CD
«a
ej
I d
■s.
o a
a
i -s
d M
o »O
(S m
"S
c
<n
a) •d
cf I-O
■s
NI
a
o
ia
ca
08 a
o
a
XJ
A
0
al ® P« O
a> r-)
1	S
T) 2
0) O
r—■	««
£ co ts
0	_
e« -S
1 a
-i
•a — a
® 03
rt-fl rt o « » ►
a3 ®
2'S N "S a c3
rtS S
f- al O
o2 S §
-■aa £
•f-s s
l-H M
nj '5 rt xn
N £ rt ^
g WQ T3> .g
OO? S fl ° 2 o o -h
o -i « rt 'C rt <o
rt Is i 3 >
>g -g rt rt "rt o
ftftrt^art ^Ouo fl rt ^ m ti." o
tflrtfa
.•o
£.2 a « 8 ® -S 2 >S-a ® rt
® 2 > 2 S
: « 03 Ut --■rH •—.•S O
_ "r— -i—i '
O -t*-n
1

o rt t» rt
cd rt
rt TJ
S> M
60 fl <=	—
o oj g	o H
p,-o a	® 3
a> <»	fl m O ®
» ?	. . P.— £<N<m
«■5 fl fl (8
*d o (0 o > NPUC«
a
« S .s® s S .2
rt g	o es © n t«
-j g^sja . § ^o-lS-a-Sge
»-O-O ® 3-3
•g rt« »I-s "P-S n
o >t> . •—; »»-j fl ® _
-	'g,.* O o fl rt ® -
-	H -rt >d >N -5 ts — "2 3M <s> a _*a
„5 -S 53 -o o-S 5 5 o j* b o. 3 5 '3 S »-S rt J
■S g -o >0 3(2 rt! »I rt-°| ® g^a
■glsi^ssf
kri CD O^ cd o> g
m rt rt
•o o p.
3 «
S.
s
s
o>
2
<D
3
a
rt
«3
i—, XI rt
••i j
>
Poroč. prstani Oonble verižice Stenske ure
Burfllke 2e^.ne ure Uhani
Najstarejša trgovina ur,zlatnine in j srebrnim p< ^UDEN
LJUBLJANA 22, Prešernova 1.1
Zahtevajte ponudbe I
Fotograf gre na deželo.
Na deželo pride fotograf na zalitevo in ne aCuna nobenih potnih stroškov, ako se javi vsaj pet družin v enem kraju, ter izvršuje najlepše slike v najkrajšem Času. — Pišite dopisnico z natančnim naslovom na Hugon Hib Ser, fotograf, Ljubljana, Valvazor jev trg St. 7. naspr. Križanske cerkve.
5uchy & Gabrovšek
Tehnično instalacijsko podjetje. InStaladja kompletnih električnih central, mehanična delavnica in prodaja vsega električnega materijala. —
KRANJ.
jubljana, Krekov trg št 10
kupuje vse -vrste
davno živino
prašiče
po nafvišji ceni.
'Mššššššš
t ERJAVEC & TURK
♦ : TRGOVINA Z ŽELEZNINO : pri „ZLATI LOPATI" preje Hammers€hmldt (Htihlelsen)
LJubljana, Valvasorjev trg SI. 7, — nasproti Križanske cerkve. —
w Zaloga cementa.
♦ ♦
♦
Veliko zalogo poljedelskih strojev
iz tvornice U*nrath & Komp. ter
— bakrene kotle =
priporoča lastnica po umrlem soprogu
FRRMCCJ HITU, Ljubljana
Sv. Martina cesta št. 2._
■
l Cosulich-LIne
ES-KA KOLESA
NajfinejSe predvoj. I ne kvalitetno blago.
(prej flustro-fimerikana)
Trst - Amerika
prevaža potnike v New-York redno 3 krat v Južno Ameriko po 1 krat mesečno. Pojasnila in prodaja voznih listov.
Simon ICmetec
glavni zastopnik za Slovenijo — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26.
niiiiaaiaiaaaiia
IIA ATI II v krmo, angleški krmilni prašek za WO\ N živino, po pošti 5 zamotkov po '/« kg 1 ITIU11II za 50 kron. Glasom ukaza deželne vlade v Ljubljani smejo prodajati Mastin lekarnarji, trgovci, kramarji, kmetijske in konsumne zadruge. — Dalje od teh zahtevajte:
01 AAIU hrana za dojenčke, za otroke. Krepek MihIIIN za)utrek za odrasle, daje bolnikom UUnUlu kri, moč, zdravje. Z njegovo uporabo se prihrani mleka in sladkorja. To dokezuje na tisoče zahvalnih pisem. Po pošti 5 zamotkov po llt kg 100 kron.
kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila. — 1 lonček za eno osebo po pošti 15 kron pri
iia

J. GOREČ, Uubllana
Gosposvetska cesta 14.
niiii - podgane
stenice-Ščurki
in vaa golazen mora poginiti ako porabljate moji najbolje preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim in hišnim mišim 12 K, za podgane 16 K, za ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 15 K, uničevalec moljev 10 in 20 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi (unič. rasti.) 10 in 20 K, prašek proti mravljam 10 in 20 K. Preprodajalcem popust.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1.
Menjalnica
Slovenske eskomptne banke
LJUBLJANA
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute : po najugodnejših dnevnih cenah. :
(m nesete borzni oddelek- Prevzema m tečne nesli
Telefon Stev. 5.
Za spomlad in poletje
priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške ln ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, / Sifone, cefirje, tiskauino v najnovejših vzorcih in bogati izbiri, dalje različne '■-. -volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste robce za na glavo Itd. Opozarjamo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah.
A. i L MM,
un,
Mestni trt io.

Gospodinje, pozor I Cene našega prvovrstnega izdelka
]
so nižje, kakor pri importiranem, tujezemskem milu! Sezite tedaj le pogumno po njem! N Glavno zastopstvo prve mariborske tovarne mila, prej C. Bros v Mariboru, za Kranjsko: U
E, BOMO m PETO, LJmMJum, @mpmw<®t®h@, ©min T. 0
kppzorcij »Domoljuba«,
Pd*oyorni urednik Anton Sninik jr Ljubljani.
Xlsk* Jugoslovanska tiskarn«.