SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVIEKAEL 4 II 520297 SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH Ljubljana, 2000 Slovenske knjižnice v številkah ISSN 1408-4031 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana telefon: (061) 126 20 80 http://www.nuk. uni-lj .si Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc Za program knjižnice: Vilenka Jakac-Bizjak Urednica zbirke: Eva Kodrič-Dačič Naslovnico oblikoval: Aleksij Kobal Fotografija na naslovnici: Goran Bertok Tisk naslovnice: Tiskarna Simčič, Ljubljana Narodna in univerzitetna knjižnica Državna matična služba za knjižničarstvo SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE POROČILO ZA LETO 1998 Ljubljana, 2000 ?oolo\HO Naslov podzbirke: Podatke zbrala, obdelala in uredila: Naslov: Vnos podatkov: Prevod: Priprava za tisk: Izdala in založila: Odgovarja: Naklada: Splošnoizobraževalne knjižnice ISSN 1408-4031 Silva Novljan Slovenske splošnoizobraževalne knjižnice, Poročilo za leto 1998 Matija Trošt in Damjana Tizaj Jože Kokole in Irena Sešek Marija Herakovič in Matjaž Kragelj Narodna in univerzitetna knjižnica mag. Lenart Šetinc 75 izvodov CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 027.022(497.4)"1998" NOVLJAN, Silva Splošnoizobraževalne knjižnice : poročilo za leto 1998 / [podatke zbrala, obdelala in uredila Silva Novljan]. - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, Državna matična služba za knjižničarstvo, 2000. - (Slovenske knjižnice v številkah, ISSN 1580-0032 ; 4) ISBN 961-6162-56-X 1. Gl. stv. nasl. 109357824 ISBN ‘ILl-LILE-SB-K 789616 162562 VSEBINA SLOVENIJA - STATISTIČNI PODATKI 2 SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE V LETU 1998 5 L Organiziranost knjižnic 5 2. Odprtost 5 3. Prostor in oprema 5 4. Knjižnično gradivo 6 5. Knjižnični delavci 7 6. Finančna ocena 7 7. Uporabniki 8 TABELARNI PRIKAZI L Izposojevališča v številkah 12 2. Povprečne vrednosti elementov knjižnične dejavnosti po velikosti izposojevališč 20 3. Knj ižnična dej avnost na območj ih osrednj ih knj ižnic 22 RAZVOJ V OBDOBJU 1990 DO 1998 L Povprečje nekaterih značilnosti splošnoizobraževalnih knjižnic 26 2. Delovni pogoji in uporaba knjižnic 27 SUMMARY 28 PRILOGE L Navodila 34 2. Seznam splošnoizobraževalnih knjižnic 43 3. Pregled občin v Republiki Sloveniji v letu 1998 49 4. Slovenske knjižnice v letu 1998 55 1 SLOVENIJA - STATISTIČNI PODATKI 1998 Površina: 20.256 km Število prebivalcev: 1.978.334 Narodnostna struktura: Slovenci 87,84%, Hrvati 2,76%, Srbi 2,44%, Muslimani 1,36%, Madžari 0,43%, Črnogorci 0,22%, Makedonci 0,22%, Italijani 0,16%, Albanci 0,18%, Romi 0,12% in ostale narodnosti. Število občin: 192 Občine po številu prebivalstva: do 2.500 prebivalcev: 35 občin s skupno 54.756 prebivalci 2.501- 5000 prebivalcev: 60 občin s skupno 222.131 prebivalci 5.001- 7500 prebivalcev: 32 občin s 193.920 prebivalci 7.501- 10.000 prebivalcev: 11 občin s 94.496 prebivalci 10.001- 15.000 prebivalcev: 22 občin s 277.028 prebivalci 15.001- 20.000 prebivalcev: 14 občin s 244.913 prebivalci 20.001- 30.000 prebivalcev: 10 občin s 245.606 prebivalci 30.001- 40.000 prebivalcev: 2 občini s 70.015 prebivalci 40.001- 50.000 prebivalcev: 3 občine s 137.615 prebivalci 50.001- 60.000 prebivalcev: 1 občina s 51.497 prebivalci nad 60.000 prebivalcev: 2 občini s 386.357 prebivalci Število gospodinjstev: 594.571 - število gospodinjstev s kmečkim prebivalstvom: 192.090 število gospodinjstev brez kmečkega prebivalstva: 402.481 Velikost gospodinjstev: 3,3 člana v Število izdanih naslovov leposlovja: 707 romani: 173 pesništvo: 175 pesništvo za otroke in mladino: 13 drame: 14 kratka proza: 132 kratka proza za otroke in mladino: 107 drugo: 93 Serijske publikacije: 1.424 časniki: 247 druge serijske publikacije: 1.177 2 Knjižna proizvodnja: 3.722 izvirna dela: 2.653 prevodi: 1.069 prve izdaje: 3.208 ponatisi:541 Brezposelne osebe: 126.625 ženske: 63.264 moški: 24.141 Povprečna mesečna plača na zaposleno osebo: 158.069 SIT Povprečna letna razpoložljiva denarna sredstva gospodinjstev (1997): povprečno na gospodinjstvo: 2.112.667 SIT povprečno na člana gospodinjstva: 698.851 SIT Bruto domači proizvod: - skupaj: 19,5 mrd USD letna stopnja rasti (%): 3,9 na prebivalca: 9.847 USD Narodnostna struktura (1991): Slovenci 87.84%, Hrvati 2,76%, Srbi 2,244%, Muslimani 1.36%, Madžari 0,43%, Črnogorci 0,22%, Makedonci 0,22%, Italijani 0,16%, Albanci 0,18%, Romi 0,12% in ostale narodnosti. Število osnovnih šol: 444* Število srednjih šol: 140** Visokošolski zavodi Slovenije: Univerza v Ljubljani: 27 Univerza v Mariboru: 10 Samostojni visokošolski zavodi: 4 Število študentov: 64.678 Univerza v Ljubljani: 44.573 Univerza v Mariboru: 18.935 - Samostojni visokošolski zavodi: 1.170 Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije Legenda *: Štete so samostojne in matične osnovne šole (brez podružnic). **: Skupno število šol zajema matične šole za mladino brez dislociranih enot in šolske centre. 3 SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE V LETU 1998 . .v,- ■ SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE V LETU 1998 1. Organiziranost knjižnic • Knjižnična mreža 60 osrednjih knjižnic (upravnih enot) deluje na območju 193 občin, 43 upravnih enot je samostojnih. Upravne enote vodijo delovanje 299 stalnih izposojevališč. Povezujejo jih v mrežo, ki jo sestavlja 60 upravnih enot, ki so hkrati izposojevališča, 230 krajevnih knjižnic in 9 bibliobusov. V knjižnično mrežo je vključenih še 595 postajališč potujoče knjižnice. Po velikosti knjižne zbirke uvrščamo upravne enote in dislocirana stalna izposojevališča: 113 knjižnic med izposojevališča do 5.000 knjižnimi enotami, 53 knjižnic med izposojevališča od 5.001 do 10.000 knjižnimi enotami, 56 knjižnic med izposojevališča od 10.001 do 20.000 knjižnimi enotami, 77 knjižnic med izposojevališča nad 20.001 knjižnimi enotami. 2. Odprtost Povprečno je knjižnica odprta na teden 21 ur ali 0,38 sekund na prebivalca. Povprečna tedenska odprtost knjižnice raste z velikostjo knjižne zbirke: - izposojevališče do 5.000 enotami je odprto 3,16 ure, - izposojevališče od 5.001 do 10.000 enotami je odprto 8,65 ure, - izposojevališče od 10.001 do 20.000 enotami je odprto 20,60 ure, - izposojevališče nad 20.001 enotami je odprto 54,74 ure. 3. Prostor in oprema • Prostor Vse knjižnice imajo 52.352 m , kar predstavlja v povprečju 26,46 m na 1000 prebivalcev. Od skupne površine pripada 60 osrednjim knjižnicam (upravnim enotam), 76% prostora, to je 34.919 m 2 . Vsaka upravna enota ima v povprečju 582 m 2 . Vsa ostala izposojevališča imajo skupaj 17.432 m 2 , vsako od 239 ima v povprečju 73 m 2 neto površine. • Oprema Računalniška delovna mesta za uporabnike : V knjižnicah je skupaj 272 računalniških mest za uporabnike, v povprečju 0,9 na eno knjižnico ali 0,14 na 1000 prebivalcev. Na teh mestih je uporabnikom dosegljiv tudi katalog knjižnične zbirke, v katerem je zajeto 77 odstotkov knjižničnega gradiva vseh knjižnic. V COBIB so knjižnice prispevale 37.468 zapisov, prevzele pa 305.639 zapisov. Uporabnikom je na voljo v knjižnicah, razvrščenih po velikosti njihove knjižne zbirke, naslednje število računalniških mest: - izposojevališča do 5.000 enot imajo 3 računalniška mesta, v povprečju ima vsako izposojevališče 0,027 računalniških mest, - izposojevališča od 5.001 do 10.000 imajo 17 računalniških mest, v povprečju ima vsako 0,32; - izposojevališča od 10.001 do 20.000 imajo 32 računalniških mest, v povprečju vsako 0,57; 5 - izposojevališča nad 20.001 enot imajo 220 računalniških mest, v povprečju vsako 2,86 računalniških mest. Sedeži za uporabnike: Knjižnice imajo skupaj 5.075 sedežev za uporabnike, kar prestavlja 2,57 sedeža na 1000 prebivalcev. Od skupnega števila pripada 3.011 sedežev 60 upravnim enotam, to je 59%. Ena upravna enota ima v povprečju 50 sedežev. Preostalih 2.046 sedežev si deli 239 izposojevališč, v povprečju ima vsako 8,6 sedeža. Police za knjižno gradivo : V vseh knjižnicah je 135.672 m dolžine polic, od tega pripada 76% upravnim enotam. Na enem metru police je v povprečju 50 enot knjižničnega gradiva. Knjižnice navajajo, daje 88% vsega knjižničnega gradiva v prostem pristopu. 4. Knjižnično gradivo • Knjižnična zbirka Knjižnična zbirka vseh izposojevališč skupaj obsega 96,09 odstotkov knjig in vezanih letnikov časnikov in časopisov, od tega je 1.112 enot na CD-ROM-ih. Med 3,69% neknjižnega gradiva pripada največ enot avdio gradivu (98.311 enot), video gradivu (69.580 enot), sledi drugo neknjižno gradivo: igrače, zemljevidi, fotografije, drobni tiski, slike, plakati, notno gradivo (68.801 enot), kombinirano avdio-video gradivo (10.353 enot), mikrooblik pa je 2.497 enot v knjižnični zbirki. Od neknjižnega gradiva je 729 enot na CD-ROM-ih. Od celotne knjižnične zbirke je 0,03 % enot knjižničnega gradiva na CD-ROM-ih. Povprečno število enot knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev je 3.420. 6 • Pri rast knjižničnega gradiva Vsa izposojevališča so v tekočem letu pridobila skupaj 91,81% knjig in vezanih letnikov časnikov in časopisov, od tega je 361 enot na CD-ROM-ih. Pridobljenih je bilo 201.515 naslovov. Tako seje naslov pojavil v 1,8 izvodu. V izposojevališčih je bilo skupaj 14.341 naslovov serijskih publikacij, od tega je bilo 31 naslovov na CD-ROM-ih, 54 dosegljivih on-line. V povprečju ima vsako izposojevališče 48 naslovov tekoče naročenih časnikov in časopisov. Med 8,16% neknjižnega gradiva največ enot pripada video gradivu (13.111 enot), avdio gradivu (12.609 enot), sledi drugo neknjižno gradivo: igrače, zemljevidi, fotografije, drobni tiski, slike, plakati, notno gradivo (68.801 enot), kombinirano avdio-video gradivo (4.156 enot), mikrooblik pa je med prirastom 533 enot. Od neknjižnega gradiva je 628 enot na CD-ROM-ih. Od skupnega števila prirasta je bilo 0,25% enot knjižničnega gradiva na CD-ROM-ih. Povprečno število novih enot knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev je 202 enot. 5. Knjižnični delavci V knjižnicah je zaposlenih 587,5 strokovnih delavcev: 162,3 delavcev si je strokovno znanje pridobilo s formalnim šolanjem na področju knjižničarstva, 425,2 pa je izučenih knjižničarjev. V knjižnicah je zaposlenih še 187,5 upravno-tehničnih delavcev in manipulantov. V vseh knjižnicah je redno zaposlenih 775 knjižničnih delavcev. Knjižnice so imele poleg teh še 203,98 honorarnih delavcev. Na 1000 prebivalcev je 0,3 strokovnega delavca. Na 1 redno zaposlenega knjižničnega delavca je 2.553 prebivalcev. En strokovni delavec je izposodil 26.531 enot knjižničnega gradiva. 6. Finančna ocena Knjižnice so pridobile povprečno 2.422 SIT na prebivalca, na člana pa 10.337 SIT. Strošek izposojene enote knjižničnega gradiva je 307 SIT. Ena pridobljena enota knjižničnega gradiva je stala 2.847 SIT, kupljena pa 3.600 SIT. 7 Od skupnih sredstev je bilo porabljenih 23,73% za nakup knjižničnega gradiva, 25,02% za materialne stroške, 42,40% za plače in 8,85% za investicije. Lastni prihodek knjižnic znaša 10,77% celotnega prihodka, pri čemer je bilo 82,77% pridobljenega s poslovanjem, 17,23% pa z darili, sponzorstvom. 7. Uporabniki • Člani Med člani je 32% mladih do 15. leta starosti. Na 1000 prebivalcev je 234 članov. • Obiskovalci V povprečju je na 1000 prebivalcev 3.159 obiskovalcev. Član si je izposodil 34 enot, ob vsakem obisku povprečno 2,7 enot knjižničnega gradiva. Obrat knjižnične zbirke je bil 2,3-kraten. Med izposojenim knjižničnim gradivom je bilo 93% knjig, serijskih publikacij in rokopisov, 5,8% neknjižnega gradiva in 1,2 % kopij originalov. Na 1000 prebivalcev je bilo izposojenih 7.885 enot knjižničnega gradiva. • Prireditve Knjižnice so imele 10.635 prireditev. Na eni prireditvi je bilo povprečno 36 obiskovalcev. • Posebne zbirke in storitve Domoznanska zbirka: vse knjižnice, za pokrajine pa knjižnice v Celju, Kopru, Kranju, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ptuju, Ravnah, Mariboru (Univerzitetna knjižnica Maribor). Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo: Knjižnica Otona Zupančiča v Ljubljani, Mariborska knjižnica v Mariboru Artoteka: Knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani Ludoteka: Knjižnica Bežigrad v Ljubljani. Mariborska knjižnica v Mariboru Informacijsko središče lokalne skupnosti: Matična knjižnica dr. Slavka Gruma v Litiji Informacijsko središče za mladino: Osrednja knjižnica Celje, Mariborska knjižnica Mesta miru. Zbirka informacij in gradiva o OZN in Mestih miru: Knjižnica Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu Življenje brez predsodkov. Knjižnična dejavnost za Rome: Knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu Informacijski kotiček SE. Informacije in gradivo o Svetu Evrope . V povezavi z Informacijskim dokumentacijskim centrom Sveta Evrope pri Narodni in univerzitetni knjižnici: knjižnice v Celju, Kopru, Kranju, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ptuju, Ravnah, Mariboru in v Krškem. Borza znanja: Informacijsko središče v knjižnici, kjer se zbirajo, urejajo in posredujejo podatki o ljudeh, ki znanje iščejo ali ponujajo. V povezavi z Andragoškim centrom Republike Slovenije: Knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani, Matična knjižnica Izola Središča za samostojno učenje za posamezne ciljne skupine ali ciljne vsebine. V povezavi z Andragoškim cetrom Republike Slovenije: Knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani, Matična knjižnica Izola 9 Univerza za tretje življenjsko obdobje. Delo za upokojence in z upokojenci. V povezavi s Slovensko univerzo za tretje življenjo obdobje: Osrednja knjižnica Celje, Mariborska knjižnica v Mariboru Borza dela. Nasveti, informacije o Zavodu za zaposlovanje, o koncesiomarjih, vpisih v šole, o štipendiranju. V povezavi z Zavodom za zaposlovanje: Knjižnica Otona Zupančiča v Ljubljani 10 TABELARNI PRIKAZI n IZPOSOJEVALIŠČA V ŠTEVILKAH (1998) 12 lž l w ®l to._ ~o| gl i'§ > 1 ° 03,0 CD 1 fO ol gl° ° Oio d) cl° 0 : =|o o c I °- ^l-o o <33, O CM dl 51 N» !!■ i §§ ® o|o g ^l 10 o ■510 ? W l S r 'o |in i-g 3 to > 3 o o > "O 03 < O > TD 03 O) o '*o > 03 O °r 6 0 ca c 03 0)1 0 1 o > '-XD ca 03 o o O) E a tj 5 C3) ca C 3 ) c ca N c O Q_ > O -b CD E >o o o ■b a> E >o o CL O -M O cc o cr o 03 2 .E XI o o -M 13 14 L \S !w .21 "v- §1 f '8 > 1 ° 03,0 N ,C ^ — 1-0 <33 1 03 C | C 03 * = 1 gl© i£lO do •Ni 15 16 17 Skupno število potencialnih uporabnikov _ j Število članov knjižnice % 1.978.334 _ 463.652 _ 23,4 Od tega: število mladih do 15. leta S Število mladih članov _ 397,792 _ 150.704 37,9 < S LU cč CL O 2 LU CO Q < CtL CD N LU 2 KJ 2 >N * 5 O POVPREČNE VREDNOSTI ELEMENTOV KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI PO VELIKOSTI IZPOSOJEVALIŠČ (1998) 20 21 KNJIŽNIČNA DEJAVNOST NA OBMOČJIH OSREDNJIH KNJIŽNIC Upravne enote so (razen Knjižnice Šiška in Knjižnice Jožeta Mazovca) v dodatku vprašalnika navedle naslednje podatke o lastni splošnoizobraževalni knjižnični mreži na svojem območju: 1. Kraji s sedeži osrednjih knjižnic, upravnih enot. 2. Število krajev na območju osrednje knjižnice za organiziranje knjižnične dejavnosti. 3. Število stalnih izposojevališč (vključno z osrednjo knjižnico). 4. Število bibliobusnih postajališč. 5. Število premičnih zbirk. 6. Število krajev nad 1500 prebivalci brez knjižnične dejavnosti. 7. Število krajev pod 1500 prebivalci brez knjižnične dejavnosti. 8. Število načrtovanih bibliobusnih postajališč. 9. Število m 2 potrebnega prostora (novega ali prenovljenega) za organizacijo knjižnične dejavnosti. 22 23 Opomba: - Poročilo je nastalo na osnovi podatkov, ki jih je z izpolnjenim vprašalnikom posredovalo 60 osrednjih splošnoizobraževalnih knjižnic, upravnih enot. Zadnji vprašalnik je bil vrnjen 18.6.1999. Vprašalnik za leto 1998 je prevod Unesco vprašalnika Questionnaire on Statistics of Librarie: Public libraries - Primerjave so narejene na število prebivalcev z dne 31.12.1998 (Urad za statistiko Republike Slovenije): 1.978.334. 24 . RAZVOJ V OBDOBJU 1990 DO 1998 25 . ■ ■ 1. Povprečje nekaterih značilnosti splošnoizobraževalnih knjižnic 26 Delovni pogoji in uporaba knjižnic Upoštevana je samo medknjižnična izposoja v tujino. SUMMARY • ■ BASIC INFORMATION ABOUT SLOVENIA Surface area: 20.256 km 2 No. of the inhabitants: 1.978.334 Population density: Slovenians 87,09%, Hungarians 0,43%, Italians 0,16%; the rest mainly emigrants from former Yugoslav republics Official language: Slovenian, in parts of Prekmurje also Hungarian, and Italian in the coast area Religions: 82% Catholics in three dioceses, the remainder Protestants, Orthodox, Muslims Gross national income per inhabitant: USD 9.847 State borders: Italy 235 km, Austria 324 km, Hungary 102 km, Croatia 546 km; and the Adriatic coast 46,6 km Political system: Slovenia is a republic with parliamentary democracy; its governing bodies are: a two-house assembly, the president of the republic, the government. In 1995, Slovenia was divided into communities; now 192 Universities: in Ljubljana and Maribor Numbers ofstudents per 1000 inhabitants: 32,7 Books (titles published): 3.722 Daily nawspapers: 6 Other periodicals: 1.177 PUBLIC LIBRARIES IN SLOVENIA The most prominent feature of public libraries is their openness to general public. With special regard to this characteristics origins of public libraries in territories, which nowadays form the Republic of Slovenia, can be traced back as far as to the year 1569 when the first library of the kind was founded by the States of the Province of Kranjska (Carniola), its individual instigator being Primož Trubar, founder of Slovenian literary tradition. Treasures of libraries, established from then omvards either by convents and other ecclesiastical institutions or as family assets by nobility, were hardly accessible to anyone but a very restricted circle of users, moreover, most of them remained completely closed to outsiders up to the end of the 18' h Century. The only notable exception were a few proprietary libraries owned by wealthy townsmen which fulfilled to a certain degree general cultural and educational missions by allowing men of letters and scholars to make use of their holdings. Evolution of the public function of libraries was accelerated by the enlightening, state- supported policy of Austria which decided to establish a central and publicly accessible research library in each of its provinces. Thus it came about that, in 1774, the Lyceum Library, made up mostly ofbook collections of abolished convents, was founded, initiating so to say the era of publicly accessible libraries. Public libraries, established primarily in order to meet general needs of common rural as well as urban population, have their origin in the enlightenment movement of the late 18 lh Century which resulted in the promotion of theological and other reading societies. In the mid-19 th Century, a netvvork of 450 libraries vvith total stock of about 122.000 books, run by reading, educational and workers’ societies, was established by Slovenian Christian Social Union, making true the initiative first explicitly proclaimed by the Slovenian Societv in 1948. In boroughs and towns the so-called public reading societies had been introduced since 1861; as a result as many as 54 reading societies were active by the end of the decade and some of them, in particular those in more developed localities, got eventually transformed into real public libraries. The second half of the 19 th Century saw also appearing of societies or libraries established primarily for vvorkers. In the period between the two world wars the number of public libraries, mainly sponsored either by political parties or by local authorities and schools, increased considerably. Prior to 1940 there were thus already 850 libraries possessing total stock of 580.000 books. Municipal public libraries, hovvever, were practically the only ones to be run according to professional standards as customary at the time. After World War II. public libraries vvere also official!y recognized as a public service; this status of theirs was explicitly confirmed by the first Slovenian Library Law of 1961. Parallel to public libraries, however, libraries 29 also serving basically general reading needs were organized by trade unions in enterprises and institutions. Public libraries with collections and catalogues of bibliographic tools for local history research, called “study” libraries, were established in regional centres. In 1971, for ali enumerated types of libraries a netvvork of public libraries was established in order to meet general readers’ needs with regard to education, information, cultural activity and entertainment. Library Law of 1982 stipulated modalities of their cooperation with other types of libraries with a view of establishing in this way a single Iibrary information system in Slovenia. Detailed standards for their management, activities and Services were endorsed in 1985. Consultancy and information centre for public libraries is with the National and University Library, Turjaška I, 1000 Ljubljana, The State Center for Library Development, telephone +386 61 126-20-80 fax: +386 61 125-92- 57, e-mail: dms@nuk.uni-lj.si and with the following library associations: - Union of Public Libraries - Section for Public Libraries of the Library Association of Slovenia 30 PUBLIC LIBRARIES LIBRA RIES Total Administrative Units: 60 Number of Respondents: 60 Service Points: 299 COLLECTIONS Books and Bound Periodicals: 6.482.207 Current Periodicals - Titles: 14.341 Manuscripts: 14.940 Non -Books Materials: 249.542 Total: 6.761.030 ADDITIONS Books and Bound Periodicals: 366.814 Manuscripts: 32 Non - Books Materials: 32.600 Total: 399.446 FACILIT1ES AND SERVICES Percentage Stock on Open Access: 88,0 Percentage Catalogue Records Automated: 77,0 Number of Workstations for users: 272 USE AND USERS Registered Members: 463.652 Loan Transactions: 15.600.266 Number of Visits: 6.250.428 Inter Library Loans - Issued: 57 Inter Library Loans - Received: 122 Potential Total population Served: 1.983.000 LIBRARY STAFF Trained Librarians: 587,5 (78%) Other Library Staff: 187,5 (22%) Total Staff: 775,0 (100%) 31 RECURRENT EXPENDITURE Staff: 2.032.041.738 SIT Aquisition of Stock: 1.137.390.986 SIT Other Expenditure: 1.199.261.475 SIT Total Expenditure: 4.368.694.109 SIT INCOME Public Funding: 3.843.353.370 SIT Fees and Charges: 383.874.610 SIT Other Income: 79.892.534 SIT Total Income: 4.307.120.514 SIT CAPITAL EXPENDITURE (not includel above) Nev/ Buildings / Refurnishment: 423.976.983 SIT Total Capital Payments: 423.976.983 SIT Statistics 1998 PRILOGE 33 ■ NAVODILA Zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjižnic Zakonske osnove Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (UL SRS, št. 27/82, člen 34) spremlja delovanje knjižnic. Enako dolžnost ji nalaga Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica ( UL RS, št.84, 11.12.1998, člen 6). V skladu z Zakonom o državni statistiki (UL RS, št. 45/95, člen 32) deluje kot registrski organ, ki vodi uradno zbirko podatkov o knjižnicah, potrebnih za knjižnično dejavnost. Zaradi racionalnega izvajanja nacionalnega programa statističnih raziskovanj je dolžna posredovati te podatke Statističnemu uradu Republike Slovenije. Na osnovi Nacionalnega programa statističnih raziskovanj (UL RS, št. 70/97, zaporedna številka ZS/19.14) zbira podatke o šolskih knjižnicah Statistični urad Republike Slovenije, vse druge knjižnice pa morajo poročati Narodni in univerzitetni knjižnici. Vsebina vprašalnika Namen tega vprašalnika je zbiranje najosnovnejših statističnih podatkov o slovenskih knjižnicah. Vprašalnik temelji na definicijah in klasifikacijah Priporočil Generalne konference UNESCO o standardizaciji knjižnične statistike in mednarodnem standardu za knjižnično statistiko ISO 2789. Deloma je usklajen z vprašalnikom evropskega projekta za poenotenje knjižnične statistike LIBECON 2000, vendar ne izpolnjuje vseh zahtev tega vprašalnika (predvsem glede finančnega poslovanja knjižnic). Definicije in navodila o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja, je treba pred izpolnjevanjem tega vprašalnika skrbno prebrati. Frekvenca zbiranja podatkov V skladu z Nacionalnim programom statističnih raziskovanj je treba podatke o delu knjižnic zbirati vsaka tri leta. Ker pa mora NUK redno spremljati njihovo delovanje, izpolnjujejo knjižnice vprašalnike vsako leto, z izjemo šolskih knjižnic, katerih podatke zbira Statistični urad Republike Slovenije vsaka tri leta. 34 Poročevalsko obdobje Poročevalsko obdobje tega vprašalnika je koledarsko leto 1998, to je obdobje od 1.1.1998 do 31.12.1998. Dostop do zbranih podatkov Posredovani podatki bodo objavljeni v publikacijah Narodne in univerzitetne knjižnice ter v publikacijah: Statistični letopis Republike Slovenije, UNESCO Statistical Yearbook. Preko Interneta so statistični podatki dostopni na domačih straneh Narodne in univerzitetne knjižnice (http:/ /www.nuk.uni-li.si ). Statističnega urada Republike Slovenije (http://www.sigov.si/zrs/ ) in projekta poenotenja statistike evropskih knjižnic LIBECON (http://www.libecon2000.org ). Uporabniki statističnih podatkov morajo pri njihovi uporabi navesti vir podatkov. 35 Definicije Knjižnica Knjižnica je vsaka organizirana zbirka monografskih in serijskih publikacij ter drugega knjižničnega gradiva, kjer zaposleni uporabnikom omogočajo uporabo gradiva ter jim pri tem pomagajo. Knjižnica zadovoljuje informacijske, raziskovalne, izobraževalne in sprostitvene potrebe uporabnikov. Ločimo naslednje tipe knjižnic: nacionalne, visokošolske, šolske, splošnoizobraževalne in specialne. Nacionalna knjižnica je osrednja knjižnica države oziroma naroda in je ne glede na svoj uradni naziv odgovorna za zbiranje in hranjenje vseh pomembnih dokumentov, ki nastajajo v državi oziroma so stvaritve nekega naroda. Praviloma opravlja naslednje dejavnosti: zbira, obdeluje, hrani in predstavlja obvezni izvod; izdeluje tekočo in retrospektivno nacionalno bibliografijo; hrani in dopolnjuje reprezentativne zbirke tuje literature, vključno z gradivom, ki se po svoji vsebini nanaša na državo oziroma narod; deluje kot nacionalni bibliografski informacijski center in podobno. Knjižnic, ki imajo ta naziv, pa ne opravljajo teh funkcij, ne uvrščamo v to kategorijo. Visokošolska knjižnica je namenjena študentom in učnemu osebju organizacij visokega šolstva, lahko pa služi tudi širši javnosti. Visokošolske knjižnice delimo na univerzitetne knjižnice in knjižnice fakultet, akademij, inštitutov ter knjižnice visokošolskih ustanov, ki niso sestavni deli univerz. Specialna knjižnica je organizacijska enota v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih in drugih organizacij. Podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje. S svojim zbirkami in storitvami praviloma pokriva posamezno znanstveno področje. Splošnoizobraževalna knjižnica je namenjena zadovoljevanju informacijskih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalne skupnosti. Služi vsem prebivalcem, lahko pa zadovoljuje specifične potrebe družbenih skupin, kot so otroci, pripadniki vojske, bolniki v bolnišnici, zaporniki, zaposleni v organizacijah. Svoje storitve opravlja brezplačno ali za simbolično nadomestilo. Upravna enota je vsaka knjižnica ali skupina knjižnic, ki delujejo pod enotnim vodstvom oziroma pod isto upravo. Izposojevališče je knjižnica ali del knjižnice, ki na določeni lokaciji služi uporabnikom, ne glede na to, ali gre za samostojno knjižnico ali del večje upravne enote. Kraji, kjer ustavlja bibliobus, ne veljajo za izposojevališče, pač pa kot izposojevališče štejemo bibliobus. 36 Knjižnična zbirka, prirast in odpis Knjižnična zbirka je vse knjižnično gradivo, kije v lasti določene knjižnice (sin. knjižnični sklad, knjižnična zaloga). Prirast je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je v določenem časovnem obdobju inventarizirala knjižnica. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo prirast v poročevalskem obdobju (to je v letu 1998). Odpis je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki so bile v določenem obdobju izločene iz knjižničnega fonda. Odpis mora biti evidentiran po predpisanih pravilih ( to je označen v katalogih in inventarni knjigi). Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo odpis v poročevalskem obdobju (to je v letu 1998). Obvezni izvod je način pridobivanja gradiva, ki zagotavlja knjižnici dotok določenega gradiva na osnovi zakonskega predpisa ali kakega drugega formalnega sporazuma. Inventarna enota je enota, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svoj fond. To je: pri monografskih publikacijah knjigoveška enota ali fizična enota knjižničnega gradiva (če imamo delo v več zvezkih, štejemo torej vsak zvezek posebej); pri serijskih publikacijah je enota letnik, ne glede na morebitno drugačno vezavo; pri neknjižnem gradivu je enota praviloma vsak samostojno uporabljiv fizični kos (gramofonska plošča, zvočna ali video kaseta, kolut ali kaseta filma, diafilm, vsebinsko povezana serija diapozitivov, mikrofilm in tako dalje...). Mikrofilme inventariziramo po zvitkih (kolutih), mikrofiše in mikrokartice po bibliografskih enotah. Diapozitive in kose filmskega traku inventariziramo po fizičnih enotah, če so uporabljivi samostojno. Filme na filmskem traku inventariziramo po kolutih. Po fizičnih enotah inventariziramo lepake, zemljevide v listih, slike, fotografije, nevezane glasbene liste, grafične liste in drobni lisk. Mape z grafičnimi listi in plošče v skupnih ovitkih štejemo kot inventarno enoto gradiva. Glasbene zapise in govorne zapise na kompaktnih diskih, magnetnih trakovih in podobno, inventariziramo po fizičnih enotah, tudi če so del kompleta, ki predstavlja samostojno uporabljivo celoto. Elektronske publikacije na fizičnem nosilcu zapisa inventariziramo kot vse ostalo knjižnično gradivo. Elektronskih publikacij, za katere knjižnica plačuje naročnino in do katerih ima dostop le on-line, ne inventariziramo. Rokopise inventariziramo po vsebinsko zaključenih celotah (v katerih je lahko večje število kosov), lahko pa tudi po fizičnih enotah. Fizična enota gradiva (kos) je fizično zaključena in samostojno uporabljiva celota gradiva v eni vezavi, ne glede na število bibliografskih enot v njej in ne glede na njen obseg. Naslov je publikacija, ki predstavlja vsebinsko celoto, ne glede na to ali izide v enem ali več kosih, na enem ali več različnih nosilcih zapisov. 37 Knjižnično gradivo, neknjižnično gradivo Knjiga je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacije v obliki zvezka, ki ima 49 strani in več. Brošura je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija, ki ima od 5 do 48 strani. Serijska publikacija je publikacija, ki izhaja v zaporednih zvezkih, običajno s številčnimi ali časovnimi oznakami, ki se nadaljuje brez predvidenega konca. K serijskim publikacijam štejemo periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), zbornike, razprave itd. raznih združenj in knjižne zbirke. Ta definicija ne vključuje publikacij v več delih s predvidenim zaključkom izhajanja po določenem času. Za potrebe tega vprašalnika knjižne zbirke ne evidentiramo kot serijske publikacije. Časnik je serijska publikacija, ki izhaja v določenih in pogostih intervalih, navadno dnevno, tedensko ali poltedensko in prinaša poročila o tekočih dogodkih in splošnih temah. v Časopisje serijska publikacija, ki izhaja v rednih ali nerednih časovnih presledkih in prinaša znanstvene, strokovne in poljudne članke različnih avtorjev. Kartografsko gradivo so dve ali tridimenzionalne karte, atlasi, globusi, načrti, topografski modeli, karte za slepe, zračne reprodukcije oziroma posnetki in podobno. Sem ne prištevamo kartografskega gradiva v rnikro, avdiovizualni ali elektronski obliki. Slikovno gradivo je gradivo, v katerem prevladuje slikovna predstavitev. To so grafični listi, umetniški originali in reprodukcije, fotografije, lepaki, tehnične risbe in podobno. Sem ne prištevamo takega gradiva v knjižni obliki, mikroobliki ali v elektronski obliki. Rokopisno gradivo je vsak dokument, napisan ročno ali natipkan. Glasbeni tiski (sin.notno gradivo, tiskano glasbeno gradivo, muzikalije) so publikacije oziroma dokumenti, katerih vsebina je tiskan zapis glasbe. Lahko so v knjižni obliki ali kot samostojni listi. Mikrooblike so vse oblike mikrozapisov na mikrofiših, filmskem zvitku ali na drugih mikrofilmskih medijih. Avdiovizualno gradivo je neknjižno gradivo, ki zahteva posebno opremo za reprodukcijo. To so plošče, magnetofonski trakovi, zvočne kasete, CD-ROM-i, diapozitivi, prosojnice, videoposnetki in podobno. Avdio gradivo je zvočni posnetek na kakršnemkoli nosilcu zapisa. To so gramofonske plošče, CD-plošče, CD-ROM-i, zvočne kasete, magnetofonski trakovi, zvočne knjige in podobno. Video gradivo je projicimo gradivo (diafilmi, laserske plošče, diapozitivi, prosojnice...) ter videoposnetki in film (videokasete, filmski trakovi...). 38 Elektronska publikacija je publikacija, ki jo lahko uporabljamo le s pomočjo računalnika. Ločimo on-line dosegljive elektronske publikacije (podatkovne baze, domače strani...) in tiste, ki jih imamo na fizičnem nosilcu (CD-ROM, disketa...). Po svoji naravi so lahko elektronske publikacije monografske ali serijske. Programske opreme, ki podpira dejavnosti knjižnice oziroma jo uporabljajo delavci knjižnice pri svojem delu, za potrebe tega vprašalnika ne štejemo. Drobni tisk je skupno ime za različno gradivo, ki nosi besedno ali slikovno sporočilo, a ne izide kot standardna knjiga, brošura ali serijska publikacija. Ponavadi obsega en sam list papirja in izhaja izven redne knjigotrške mreže. Patent je dokument, s katerim se izumiteljem zagotavlja varstvo izuma. Patent zagotavlja izumitelju oziroma njegovim pravnim naslednikom v skladu z zakonom pravico izkoriščati izum. Standard je dokument, ki navaja splošna in večkrat uporabna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov. Njihova uporaba ni obvezna. CD-ROM je optični medij za shranjevanje podatkov v digitalni obliki. Za potrebe tega vprašalnika štejemo kot CD-ROM-e vse monografske in serijske publikacije na tem nosilcu zapisa. Oprema in prostor Čitalniški sedež je delovni prostor, namenjen delu uporabnikov ^ uporabljajo gradivo knjižnice ali svoje lastno. Za Ctalmske sedeže ne štejejo sedež, predavalnicah, konferenčnih dvoranah, hodnikih m restavracijah. mesto (PC, terminal, tiskalnik...) Računalniško delovno mesto je ustrezno knjižnice in s katerega lahko kjerkoli v knjižnic, k, je namenjeno izključno" oriblja računalniški katalog uporabnik opravlja eno ali vec naslednji J last i 'knjižnice oziroma do katerih l-niižnice in različne elektronske publikacije, ki so v lasi j v knjižnice m »j«,«,*;- a li na uporablja računalnik za druge knjižnica omogoča dostop, se vključuje v medmrežje ali P 1 potrebe (na primer pisanje). , v . .. v<;e h površin knjižnice (v kvadratnih Neto uporabna površina knjižnice je seštevek vse ^ dejavnosti vključuje metrih), ki so namenjene ali uporabljene za “f^dvanj e knjižničnega gradiva, prostore prostore čitalnic, skladisc m drugih prostorov za shranj > ; osojo , opremo za k op iranje za delo z uporabniki (vključno s prostor, za kaaloge ; na knjižnice ne vklju4uje in podobno) m delovne prostore osebjaNete> upoP y vamoslne službe h 4 ni k a , preddverja, veže m prostorov za transport gradiva P . - n po ki nis0 toaletnih prostorov, dvigal, stopmse, prehodov med namenjene knjižnični dejavnosti. metrih izmerimo tako, da merimo razdaljo Velikost neto površine knjižnice v va r zaseda vgrajeno pohištvo, kot so med fiksnimi notranjimi stenami. Talna PO vrs ‘ n ’ ‘^ seš tevek kvadratnih metrov. Stebrov izposojevalni pulti, omare in police, je vključena in drugih elementov gradbene strukture ne odštevamo. 39 Uporabniki in uporaba knjižnice Uporabnik knjižnice je fizična ali pravna oseba, ki uporablja gradiva in storitve knjižnice. Uporabniki knjižnice so torej vsi, ki izkoriščajo usluge knjižnice: iščejo informacije po katalogih, priročnikih, bibliografijah, kopirajo gradivo, restavrirajo lastne publikacije oziroma uporabljajo knjižnico na daljavo. Član knjižnice je uporabnik (oseba ali ustanova), ki se včlani v knjižnico, da bi v skladu z njenimi pravili v njenih prostorih ali izven njih uporabljal knjižnično gradivo in storitve knjižnice. Kot člane štejemo le tiste vpisane osebe, ki so knjižnico obiskali vsaj enkrat v letu (poročevalskem obdobju) ali so se njenih storitev posluževali na daljavo. Obiskovalec je vsak uporabnik, ki je obiskal knjižnico, posamezen oddelek ali delovno mesto, da bi si izposodil, vrnil, poiskal ali rezerviral gradivo ali dobil informacije. Če uporabnik vse postopke opravi na enem mestu naenkrat, je to en obisk, prav tako je en obisk, če je uporabnik podaljšal izposojo. Kot obisk pa ne beležimo uporabnika, kije samo prišel po prej naročeno in zanj pripravljeno gradivo, že prej naročeno poizvedbo, v knjižnici pozabljen predmet in podobno. Obiskovalce prireditev, ki jih je organizirala knjižnica, prikazujemo ločeno. Potencialni uporabniki knjižnice so tisti uporabniki knjižnice, ki jim je knjižnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena. Glede na tipe knjižnic so to: nacionalna knjižnica: število prebivalstva države na začetku poročevalskega obdobja; visokošolska knjižnica: skupno število študentov in učnega osebja visokošolske ustanove v okviru katere knjižnica deluje; specialna knjižnica: skupno število zaposlenih v matični ustanovi oziroma v ustanovah, ki uporabljajo storitve knjižnice; splošnoizobraževalna knjižnica: skupno število prebivalcev območja, ki mu knjižnica služi; šolska knjižnica: skupno število učencev in profesorjev šole, v okviru katere knjižnica deluje. Uporaba knjižnice na daljavo pomeni uporabo zbirk in knjižnice v primeru, ko uporabnik sam fizično ne obišče knjižnice (uporaba službe za dostavo gradiva, dostop do knjižničnih katalogov ali drugih podatkovnih zbirk, kijih izdeluje knjižnica, uporaba knjižničnih storitev preko terminalskih mest izven knjižnice, preko telefona, telefaksa, elektronske pošte ali naročanja storitev). Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo le uporabo službe za dostavo gradiva ter naročanje storitev po telefonu, telefaksu ali po elektronski pošti. Izposoja je posojanje knjižničnega gradiva uporabnikom na dom ali v uporabo v knjižnici. Medknjižnično izposojo beležimo posebej. Enota štetja je fizična enota gradiva. Medknjižnična izposoja je izposoja in posoja knjižničnega gradiva oziroma kopij tega gradiva med knjižnicami, ki niso pod isto upravo. Posebej evidentiramo medknjižnično izposojo znotraj države in mednarodno medknjižnično izposojo. 40 Odprtost knjižnice je čas, ko je knjižnica odprta za uporabnike. Zbiramo podatke o številu dni oziroma ur odprtosti na teden. Če se število ur odprtosti med letom spreminja, je treba navesti podatke za najbolj tipično obdobje. Če ima knjižnica ločene enote, moramo ločeno navesti podatke za odprtost glavne knjižnice in ločeno za enote. Prireditve so različne oblike motivacijskih, propagandnih, kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, kijih organizira knjižnica. Štejemo vsako prireditev, torej tudi njihove ponovitve. Zbirka v prostem pristopu je knjižnično gradivo, ki je dosegljivo za uporabnike neposredno, brez pomoči knjižničarja. Računalniški kataložni zapis je zapis v računalniškem katalogu (vzajemni katalog, lokalna baza...), kije neposredno ali s pomočjo knjižničarja dosegljiv uporabnikom. Knjižnični delavci Zaposleni delavci so vsi, ki delajo v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Sem ne spadajo delavci, ki so zaposleni po pogodbi o delu, preko študentskega servisa ali prostovoljci. Honorarni delavci so vsi tisti delavci, ki delajo v knjižnici preko študentskega servisa, po pogodbi o delu, v okviru javnih del ali kot prostovoljci. Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) nam kaže število polno zaposlenih delavcev v primeru, ko so v knjižnici zaposleni delavci s skrajšanim delovnim časom. Primer: V knjižnici delajo trije delavci. Dva od njih delata četrtino delovnega časa, eden pa polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = O- Strokovni knjižničarski delavci so vsi tisti delavci, ki imajo opravljen knjižničarski strokovni izpit (izučeni knjižničarji) ali formalno izobrazbo (diplomo, magisterij, doktorat) s področja knjižničarstva ali informacijskih ved (diplomirani knjižničarji). Izučeni knjižničarji so vsi tisti delavci, ki imajo opravljen strokovni knjižničarski izpit ali pridobljene višje strokovne knjižničarske nazive in ustrezno stopnjo izobrazbe, ki pa ni iz področja bibliotekarstva in informacijskih ved. Diplomirani knjižničarji so vsi strokovni delavci knjižnice, ki imajo formalno izobrazbo (diplomo, magisterij, doktorat) s področja knjižničarstva ali informacijskih ved. Drugi knjižnični delavci so, ne glede na stopnjo izobrazbe, vsi v knjižnici zaposleni delavci, ki so potrebni za uspešno delo knjižnice. Sem spadajo delavci v upravi, administraciji, finančnem sektorju, delavci, ki opravljajo računalniške storitve, manipulanti in podobno. Sem štejemo tudi vse delavce, ki brez ustrezne strokovne izobrazbe opravljajo knjižničarska dela. 41 Finančno poslovanje Lastni prihodki so tisti prihodki knjižnice, ki jih je knjižnica pridobila sama v skladu s poslovnikom (članarina, zamudnina, izposojevalnina, odškodnina in podobno...) ali na drug način (na primer sponzorstvo). Splošna navodila za izpolnjevanje vprašalnika 1. Vprašalnik vrnite v predpisanem roku: do 31. marca 1999. 2. Opremljen mora biti z uradnim žigom in podpisom odgovorne osebe, ki prevzema odgovornost za pravilnost podatkov. 3. Izpolnjen mora biti čitljivo in z neizbrisnim pisalom. 4. Pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno preberite definicije, navodila in opombe o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja. 5. Vse rubrike v vprašalniku morajo biti izpolnjene: z besedo, obkroženim odgovorom ali z vnesenim številčnim podatkom od 0 naprej (če nimate na primer glasbenih tiskov, vpišite v okence številko 0), s pomišljajem (-), če podatkov ne zbirate (če na primer ne zbirate podatkov o glasbenih tiskih, vpišite v okence pomišljaj (-)), če je podatek vaša ocena, ga opremite z zvezdico (*), če podatek zahteva pojasnilo, ga označite z dvema zvezdicama (**), v opombah na koncu strani (vprašalnika) pa napišite pojasnilo. 6. V primeru, da ne zbirate podatkov, ki jih zahtevamo že več let, vas prosimo, da nam pojasnite zakaj. Objektivne razloge bomo upoštevali, po potrebi vam bomo nudili dodatne informacije oziroma spremenili naša vprašanja. 7. Poročajte nam o novostih in posebnostih (novi prostori, nova dejavnost in podobno...), ki so se v poročevalskem letu zgodile v knjižnici. 8. Prosimo, da priložite tudi poslovnik in cenik, ki sta bila na voljo uporabnikom knjižnice v poročevalskem letu. 9. Pred odpošiljanjem preverite točnost podatkov in seštevkov in primerjajte ujemanje podatkov v različnih rubrikah. 10. Napačno izpolnjene vprašalnike bomo zavrnili. 42 SEZNAM SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNIC V SLOVENIJI ( 1998 ) Zavod za kulturo, izobraževanje in šport LAVRIČEVA KNJIŽNICA Cesta IV.Prekomorske brigade 1 5270 Ajdovščina KNJIŽNICA BREŽICE Trg izgnancev 12b 8250 Brežice OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg la 3000 Celje KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA Partizanska 9 1380 Cerknica Zavod za izobraževanje in kulturo KNJIŽNICA Župančičeva 7 8340 Črnomelj KNJIŽNICA DOMŽALE Ljubljanska 58 1230 Domžale KNJIŽNICA DRAVOGRAD Koroška cesta 47 2370 Dravograd Ljudska Univerza OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA Trg svobode 4 9250 Gornja Radgona KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15 1290 Grosuplje Kulturno-rekreacijski center Hrastnik KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA Novi log 4 1430 Hrastnik 43 MESTNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA IDRIJA Ul. Sv. Barbare 4-5 5280 Idrija KNJIŽNICA “MAKSE SAMSA” Titov trg 2 6250 Ilirska Bistrica MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Ul.Oktobrske revolucije 1 6310 Izola OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE Trg Toneta Čufarja 4 4270 Jesenice MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1 1240 Kamnik KNJIŽNICA KOČEVJE Ljubljanska c. 6 1330 Kočevje OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA Trg Brolo 1 6000 Koper OSREDNJA KNJIŽNICA OBČINE KRANJ Tavčarjeva ul. 41 4000 Kranj VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO Cesta krških žrtev 26 8270 Krško OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA LAŠKO Aškerčev trg 4 3270 Laško Ljudska univerza Lenart, p.o., podružnica MATIČNA KNJIŽNICA LENART Nikova ulica 9 2230 Lenart v Slovenskih Goricah KNJIŽNICA LENDAVA KONYVTARLENDVA Partizanska 10 9220 Lendava 44 Zavod za izobraževanje in kulturo MATIČNA KNJIŽNICA DR. SLAVKO GRUM LITIJA Parmova 9 1270 Litija KNJIŽNICA BEŽIGRAD Vodovodna 3 1000 Ljubljana KNJIŽNICA OTONA ŽUPANČIČA Dvorni trg 2 1000 Ljubljana KNJIŽNICA JOŽETA MAZOVCA Zaloška c. 61 1110 Ljubljana KNJIŽNICA PREŽIHOV VORANC Tržaška 47 a 1111 Ljubljana KNJIŽNICA ŠIŠKA Celovška c. 161 1000 Ljubljana Zavod za kulturo in izobraževanje KNJIŽNICA Glavni trg 1 9240 Ljutomer KNJIŽNICA LOGATEC Tržaška 44 1370 Logatec MARIBORSKA KNJIŽNICA Rotovški trg 2 2000 Maribor LJUDSKA KNJIŽNICA METLIKA Cesta bratstva in enotnosti 23 8330 Metlika Zavod za kulturo KNJIŽNICA Hribemikova 1 3330 Mozirje POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA p.o. Grajska ul. 2 9000 Murska Sobota 45 GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA Kidričeva 20 5000 Nova Gorica KNJIŽNICA MIRANA JARCA Rozmanova 26,28 8000 Novo mesto KNJIŽNICA FRANCA KSAVRA MEŠKA ORMOŽ Kolodvorska 9 2270 Ormož MESTNA KNJIŽNICA PIRAN Tartinijev trg 1 6330 Piran KNJIŽNICA BENA ZUPANČIČA Trg padlih borcev 5 6230 Postojna KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ Minoritski trg 1 2250 Ptuj KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI Koroška cesta 61a 2360 Radlje ob Dravi KNJIŽNICA ANTONA TOMAŽA LINHARTA RADOVLJICA Gorenjska 27 4240 Radovljica KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR. FRANCA SUŠNIKA Na gradu 1 2390 Ravne na Koroškem KNJIŽNICA MIKLOVA HIŠA Škrabčev trg 21 1310 Ribnica Zveza kulturnih organizacij Sevnica OBČINSKA KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 Sevnica KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA Mirka Pirca 1 6210 Sežana 46 KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKA SLOVENSKA BISTRICA Trg svobode 16 23 10 Slovenska Bistrica KNJIŽNICA KSAVERJA MEŠKA SLOVENJ GRADEC Ronkova 4 2380 Slovenj Gradec Svetovalnoizobraževalni center KNJIŽNICA Mestni trg 4 3210 Slovenske Konjice KNJIŽNICA ŠENTJUR Dušana Kvedra 16 3230 Šentjur pri Celju KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA Šolska ul. 6 4220 Školja Loka Ljudska univerza OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH Aškerčev trg 20 3240 Šmarje pri Jelšah KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA TOLMIN Tumov drevored 6 5220 Tolmin KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA Ul. L junija 19 1420 Trbovlje KNJIŽNICA PAVLA GOLIE TREBNJE Kidričeva 2 8210 Trebnje Zavod za kulturo in izobraževanje enota TRŽIŠKA KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA Balos 4 4290 Tržič Kulturni center “Ivan Napotnik" KNJIŽNICA Titov trg 4-5 3320 Velenje 47 CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Tržaška 9b 1360 Vrhnika Kulturni center - Delavski dom KNJIŽNICA ZAGORJE Cesta 9. avgusta 1 1410 Zagorje ob Savi Zavod za kulturo Žalec OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC Aškerčeva 9a 3310 Žalec 48 PREGLED OBČIN 49 so 51 52 53 54 SLOVENSKE KNJIŽNICE V LETU 1998 Državna matična služba za knjižničarstvo, NUK Ni CD O CJ > E s rE >0 2 O -s KO KJ •S E CL ^ 'P C ; 3 Ji : T%r .s,ž -S . •O O e rt o-. 0.-0 o - š a«‘ c g 1 2 rt o C oD ' ° *S > t/i O 3 C C ■ : i_ ■ > jo c_ 3 o j *0 03 'rSF ! O -S 9 . E ~ Č3 ra ffl S -o -o , O O ( r a a . to »o !