Lea Falur:
Leži otok na sred morja . ..
(Dalje.) 4.
^^¦^^^^^^^Hj risio kliče »gospodic!« izpod obokanili vrat Grgurinove ^^^^^^^^^^^H palace. Njegov mladi gospodar ne sliši. Sloni tam ob B^V/iT^^r I zvoniku in posluša, kako pljuska morje ob mastni zid. K ^\ft jW\ 9 Kristo pokima gospe Bernardi, ki maže rumeno maslo in H P^t^f \f fl še bolj rumeni med na velike kose kruha. Gospa se mu K ¦ ^H^^^l I nasmehne. Tudi ona ve, kaj pripoveduje Adrijanu morje: B WM v    ^W S o večnem boju zanj.
¦MM^I še preden so se bili Grki in Rimljani z Iliri in Kelti, z Liburni in EtrušČani in Umbri za Jadran, še preden so rezale grške trireme in rimske ladje te valove, je prevažal v izdolbenem deblu po njem prastari prebivalec ieh otokov in bregor kameno orodje, bičje in kože, lan in med, ki so ga pritovorili kupci iz dežel, daleč za morjem. Usmilila Be je ueukin brodarjev sama Mati božja in naročila sv. Nikolaju, da pokaže oiočanom, kako se skladajo deske, zloži ribina, postaTi jambor. Pa so rasli na otokih štveri, po morju so svigale urne šajke, kljunaste liburne, krilate bregantine, trebušni karavli, široke barke. Osvo-jitelji sveta, Grki in Rimljani, so zidali po otokih trdnjave, da krotijo nporne otočane. Mirje pri Sv. Damjami, Kaštelina, Punta spomiDJajo se onih davnih dni. Zdaj stoji ponosni rabski zvonik na rimskih kanmih. A odletel je rimski orel, zbežal bo tudi beneški lev z Raba...
>PokIiči Adrijana,< veli gospa Bernarda, >ded ima novice zanj.c Dujmo, Mijo in Manda pridrev^ z vria: »Kranjskib dečkov ni!<
Kristo razširi oči, mnnra po ploščadi:  »Novice niso dobre za nas, Ce indi   veselijo  gospo.   Mamica  pride  po   sinčka.   Pa   kranjskih ne  maram
50
b a t i n. Dobro, da Be je požuril Mate; jaz in gospodič sva tukaj tako zastražena, da ne moreva sama nikamor. Nekaj skrivajo, neČesa se bojijo. Slišal sem, kakor da bi bil Djokovič na Rabu. Kaj ko bi bil zvedel, da je Adrijan tukaj? Adrijan ne sme zvedeti, sicer ga ne spravimo naprej. Oj, goepod Grgurinf Dobro ste naredili. Pisali sie takoj po mamico, obvestili starse vseh beguncev, povedali častitim očetom pri Sv. Jakobu — pa mi odjadramo kljub vsemu temu.«
»Gospodič!« se ustavi Kristo pred Adrijaaom in mečka evojo rdečo čepico. >GospodičI Z Bogom, otrok zaktadov! Vsak osel ga bo videl prej kakor midva. Jutri pride gospa. Objela bo sinČka in se razjokala, pa bomo prosili odpusčanja, da smo hoteli pomagati cesarju iu deželam iz tUrške stiske. Turek si bo osvojil Frimorje in Zamorje, tebi se bodo posmehovali ivoji plemeniti sošolci, nam vsem pa čevljarski in pekoveki vajenci, da ne govorim o mesarskib. Častiti očetje in hudi stric pa bodo sprejeli izgub-ljenega kozliča z usmiljenjem.«
Bliski švigajo iz Adrijanovili oči. Strese Kriata za rame in bmime: >2 mecem in pestjo pokažem vsakemu, ki se bi posmehoval — meni! Ded, dedl Kako me je osmešil! Po mater je pisal, da me odvede nazaj, dečka, ki ima dvanajst letl Kaj sem dojencek: >Nezrel deček si,« pravi meiii, tneni, ki bi odsekal na mah dve glavi kakor Skenderbeg. Ne grein nazaj — ne prenesem sramote. Bova pa ušla do prve trdnjave in stopila t cesarsko službo.<
>Pa preden pride gospa,« se reži Kristo. >Poslušaj, gospodič: Maie ti Bporoča, da pridi pod večer na Kašielino.« sVse je pripravljeno,« je rekel. »Ah!< se je oddahnil Adrijan, »Vse je pripVavljeno.. .< In ravno v času, ko bi me razoroŽile materine solze. Moja maiil Ali jo vidim še kdaj? Kaj, ko bi počakali, da vidim svojo mater?«
»NikarU odsvetuje Kristo. >Ne boš se ved iztrgal iz njenili rok. Pojdi zdaj, gospodič, gospodar te pričakuje.c
Pri veliki marmornati mizi v veži je sedel ded v krogu svojih vnukoT. Ostro je gledal Adrijana: »Kam so dečki s Kranjskega? Odgovoren sem zanje. Tukaj je nevarno. Dobro, da pride jutri tvoja mati do Ueke. Pošljem brod ponjo. In potem se vrnete z mocno stražo v Ljubljano. Tukaj je nevarno. Sumljive ladje krožijo okoH otokov, gusarji Jovijo dečke in jih prodajajo na Turško in v Afriko. VČeraj je izgiuil VučiČev iz Jablanice. Treba bo spraviti naso galejo na morje. Imeli bomo zdaj sejo pri Sv. Nikolaju. Ne hodi nikamor, Adrijan, najbolj Taren si v dedovi biši.t
Rahlo pretrese zrak. Zvon kliče k seji. Dujmo poda dedu palico, dosto-janstveno se vzravna Grgurin. Adrijana zapeče v duši, vrže se dedu okoli vratu ter prosi: »Ded, moj ded! Saj vendar nisi kud uame? Ne smeŠ biti hud name in tudi mamica ne sme biti iiuda name,<
Ded pogleda ljubeče Adrijana: »Ti si nas pogumni deček, vem. Ko odrasteš, se bos sinejal temu, kar si hotel kot otrok in livaležen nam boš, da smo te obvarovali hude nesreče. Bog te obvaruj, moj Adrijan, ti zelenu vejica nase hiše. Ti pa, Bernarda, pošlji hlapca, da poisce kranjske dečke.*
»Šli so z Matetom na luko in še naprej,« se oglasi mali Dujmo. Kriato in Adrijan prebledita.
j-Tako!< se namrši ded. »Najbolje bo, da zaprem Mateta v hiralnico, dokler ne odidejo dečki v Ljubljano. Stari bedak je vsem zmešal glavo ., .t
Adrijan gleda za dedom, dokler mu ne izgine za sv. Marijo Veliko. Mestni ocetje imajo v stari cerkvi sv. Nikolaja sejo. In rabska galeja bo lovila gusarje. Kaj če zasledi deČke?
5i
>Gospodičl Urno, preden mine seja,* migne Kristo. Kakor veter brzita do luke, mimo luke, na pot sv. Evfemije. Hiti Adrijan, a vest rau pravi: »Vrni se!c Pa trma ga žene naprej. Dobro poznata s Kristom pot, kjer zakriva gosto grmovje in drevje staro zidovje. Tam je majhen skrit zaliv. Ladja, čoln sta v njem varno spravljena. Nikogar ne srečata na tej poti. Hlapec, ki ga je poslala teta Bernarda, je zavil proti solinam, kmetje so na poljih. Vendar se zdi Adrijanu, kakor bi šel kdo za njima. Včasih zafrfoče splašena ptica, včasih poči vejica na stezi, zašumi karaen. »Mogoče gre kdo v samostan sv. Evfemije.* reč-e Kristo. »Kdo bi mogel zdaj za nami?«
Molče hitita dečka miino samostana
1\K> Kamponski dolini. Pa tisto, ki gre za ^^^^^^^^|^» ajima, se ni ustavilo v samostanu. Kakor ^^^^^^^^^^^BH^^^^^^H slabu vest žene dečka mimo lepe doline, H^^^H^^^^^^^^^^^^^^H žareče oči išČejo sania znameuja, uaesa ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H poslušajo napeto. In tam ua rtu prodi-^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H rata z očmi v grmovje in drevje. Kaj ne ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^J moli jambor svojega vrha izza drevja. In ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H žvižg? To ni jastrebov žvižg, to je Ma-^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H tetov klic. Med kopinami se spustita do ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H zaliva, pred njima se ziblje karavel. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H loštvo na njem vlece jadra, dviga ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H sidro, pripravlja vesla. Tam so Mate, ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H Nikola, Šime, Juro, sami stari mor-^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H uarji. Med njimi so mladi, ki jih ne po-|^^|^|^^^^^^^HIH^m zna Adrijan. Turnski in GrimsiČ, Andrej-Ček  in Rok,   Janezek  in Primožek  svi-
gajo  po  krovu.  DeČka  ne   vprašujeta,  odkod  je  ladja,  kar  vržeta  se  v morje  in  plavata do  nje in  priplezata na krov, burno  pozdravljena  od
52
svojih tovarišev. \esla udarijo in karavel se zgane — plava. Veter se ujaiue v jadra, vedno hitreje se odraika ladja od brega. Adrijan stoji ob kljunu. Z nemirnimi očmi gleda na rt Kašteline. Da ne prihiti Še kdo, ki bi ga videl in ustavil na potu. Duleč je Se veliko morje ... Adrijan gleda, ostrmi: ua vrhu rta se je oČrtatu molka postava. Momar je po obleki. Rjavi obraz ima nekaj divjegn, razbojniskega. Strastna jeza ga mu je spačila, ko gleda na ladjo, ki se oddaljuje. Da — kje je videl Adrijan ta obraz? Kaj se ni kazal v sanjah duši, biepeči po maščevanju? Kar zakriči Adrijan: >Djoko"\ič,< izdere svoj meč in hoče skočiti v vodo. Kiepke roke ga zadržujejo. Psovke letijo raz kroT na breg do moža, ki maha groze^e in vpije. Maie mn pokaŽe dolga uŠesa, zadržuje besnega Adrijana: >Pusti ga, naj se iztogoti. Prišel je na Rab, da odvede tebe, mi pa smo mu odvedli ladjo, vso pripravljeno za dolgo pot, Ali ni to najlepše maščevanje? Mi gremo po zaklad, njega bodo pa izteknile straže in ga izročile mestu.«
>Djokovič!< se je tresel Adrijan, pa saj mi ne ho odlel. Glej! SkoČiJ je v morje in plava za uami.j;
(Dalje.)