Kultura in sedanje razmere. Piše K. K. V svoji zadnji razpravi sem v splošnem imenoval kulturo ugodni in udob°l življenski položaj družbe sploh, oziroma vseh kristno delujočih. Koder prevladuje uboštvo in beda v množici ljudstva ter ivseh drugih proizvajajočih stanovih, ni mogoče govoriti o kulturi prebivalstva, oziroma naroda; tako stanje imenujemo nizko kulturo. oziroma pomanjkanje kulture. Pri kulturnih narodih izkuša produkcija vseh panog gospodarstva v čim večji meri zadoščati potrebam po življenskih sredstvih. delavnost. podjetnost in energija na vsakem polju. v kmetijstvu. obrtništvu. rudarstvu je živahna in intenzivna. Z vsakovrstnimi tehničnimi pripomočki, z organizirano solidarnostjo si prizadevajo skrajšati dobo proizvajanja življenskih sredstev in drugih potrebščin, zakaj čim hitreje se prideluje. tem večje zaklade si nabavi prebivalstvo v določenem času. Vzporedno s tem si prizadevajo pomnoževati idejni zaklad vsakega rodu. zbujajo inteligenco. iznajdljivost, samostojnost v ukrepanju in določevanju akcij. ter zaradi tega skrbno goje znanosti. umetnosti. širijo izomiko. naobrazbo med najširše sloje. Z novimi idejnimi pridobitvami, ki jih udejstvujejo v iznajdbah in dovršenejših metodah, si olajšujejo proizvajanje in pridobivanje. z umetnostmi si pa življenje lepšajo in slajšajo. Produkcija. promet, vse se vrši v hitrem toku^ intenziteta življenja narašča. Blaginja. udobnost, izomika, samostojnost in svoboda ne učinkujejo le med srednjimi in višjimi sloji. ampak polagotna pa sigurno prodirajo navzdol med množico delavstva in ljudstva, ga povzdignejo in preobrazujejo. opremijo z agilnostjo in živahnostjo, čim bolj nauče vsak rod razumevati človeško dostojanstvo in njemu primerno življenje. Bogastvo raste, število velikih in malih kapitalistov se množi. ter izkuša sprejemati v svoje okrilje čim več posameznikov iz možice ljudstva. Za brezobzirni boj med ljudmi in strankami v svrho obvladanja nasprotnika in oropanja njega pravic ni časa ne volje, vse se asocira ali združuje v medsebojno pomoč ali solidarnost v svrho krotenja naravnih sil. v obvladanje prirode ali nje prilagodenje človeškim življenskim potrebam. Priviligirancev je čim manj, nihče več ne izkuša kratiti pravic in svobode bližnjemu. za vse to skrbi uprava in strogo sodstvo, ki vzdržuje socialni red na podlagi jamstva v spoštovanju vseh človečanskih pravic vsakega posameznika ter vlada stroga pravičnost. Vsakdo se svobodno razvija na podedovanih gmotnih in duševnih podlagah, nikomur se ni bati, ako se ne pregreši zoper uveljavljen red. kršenja pravic. svobode ali varnosti. Silo ima le vlada. ki ob vsaki priliki hitro in izdatno funkcionira, ako je treba braniti motenje pravičnega reda, oziroma kaznovati rušilca. Smoter skupnega solidarnega prizadevanja je. prilagoditi si ozemlje tako. oziroma proizvajati vedo toliko. da bo pretežni večini vsakega rodn moči udobno stanje. Zato se uveljavljajo tudi jasni nazori in gineva zmota. Siri se spoznanje, da je bogastvo le posledica boljega doslednega izrabljanja prirode vnajkrajšem času, da rop. odiranje in oškodovanje soobčana ne pomnožuje blaginje. ampak ga le močno zmanjša; istotako. da kršenje in kratenje pravic sodržavljana. stremljenje po njegovi nesvobodi ne pomnožuje udobnosti ne za povzrcčitelje. niti za usužnjene. oziroma oropanje pravic. ter da tako početje odvaja od prave poti do pr.ej imenovanega smotra. Niti so taka početja običajna. niti legalna, ker iih ne dopušča strogo uvedena pravičnost v sodstvu in upravi. Zakoncdajstvo se vrši v skupščinah po najplemenitejših na podlagi brezobzirne pravičnosti. Take vzorne družbe s tako visoko kulturo sicer danes še nikjer ne nahajamo. vendar ie vredno, da si jo vemo predstavljati. (Dalje prih.)