I m m ■ P|J 9 il 1 mr fcT F wic OLETARCI Razmišljanja o potrebi ustanavljanja kadrovsko-socialnih služb USTANOVITEV SLUŽBE NI KONEC TEMVEČ ZAČETEK AKCIJE ^iinidiiiinraioiiiiiiiiiffliiiiiiiimiiiiuiiitiiaiiiBmiiauiiiaiiiiiiiuiiiianaira^iiatuMiuiiBiiiiiiiinmiiuiiiiiiiraiiinmHiMiHifluuHiHiiiniBnHiuBffliiumK Porazni podatki o majhnem številu strokovnja- | | kov v proizvodnji so spodbudili več razprav o nujni I | okrepitvi kadrovsko-socialnih služb v podjetjih. O | | tej problematiki je skupno z okrajno gospodarsko § | zbornico razpravljalo tudi predsedstvo Okrajnega jj | sindikalnega sveta v Kopru. Z razliko od nekaterih | | drugih posvetovanj so se problema lotili pri jedru | | — to je — pri proizvodnji. § ^iiMiiiiii[|iiiiiffiiiiminHiliiHfflii»iuiiiiiaiiiiiiiiiiiHttiiiiHiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiMiiKiiiHHUiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiii[iiiiiiiiiii[iiiiiimuinii;iiiiiiHm[in.. ’ PROIZVODNJA DIKTIRA POTREBE PO KADRIH Ne bi mogli reči, da je to običaj, vendar dogaja se, da skušamo pogosto problem razrešiti organizacijsko, shematično! Ugotovljena potreba po boljši kadrovski sestavi podjetja je Porodila idejo po ustanovitvi kadrovsko-sogialne službe. Ta služba je vsekakor potrebna, toda samo služba še ni »čarobna palica«, s katero bomo urejali vse kadrovsko-socialne probleme. Zato pozivi in sama ustanovitev takih služb še ne pomenijo konca, ampak začetek akcije. Tudi v tistih redkih delovnih organizacijah, kjer te služile že imajo, ugotavljajo, da so jim v večini primerov le razkrije probleme, analizirale stanje, medtem ko razrešitev težav zahteva skrb vsega kolektiva. Zato tudi strokovno najbolj izdelane sheme pomenijo samo ustanovitev delovne skupine, ki bo opozarjala in tudi izvrševala nekatere naloge, v nobenem primeru pa ne bo sposobna samostojno ugotavljati potreb po perspektivnih potrebah strokovnjakov. Tisti, ki mislijo, da lahko strokovnjak-psiholog ali celo inženir iz te službe predvidi vse potrebe, izdela profile kadrov, živijo v zmoti. Vsak nov stroj, vsaka nova proizvodna rešitev zahteva nove kadre, nova znanja. Kakšne kadre, kakšna znanja, to pa morajo in lahko ugotavljajo tehnično proizvodne službe. Seveda pa tehnične službe niso najbolj primerne, da v praksi izpeljejo šolanje. Za to je potreben bodisi izobraževalni center, kadrovska služba ali pa, kadar gre za posamične primere, tehnični strokovnjak, ki priuči delavca nove delovne operacije. INTEGRACIJA IN MONOPOL O integraciji je bilo v zadnjem razdobju res že veliko povedanega. In vendar se integracijska gibanja v našem gospodarstvu večkrat začno razvijati v smer, ki s sprejetimi načeli nima nič skupnega. To pomeni, da je integracija našega gospodarstva težak in dolgotrajen proces, ki bo zdaj tu, zdaj tam spravil na površje vprašanja, s katerimi se bo treba temeljito ukvarjati, če bomo hoteli, da bo integracija dejansko dosegla svoj pravi ekonomski cilj: povečanje produktivnosti in izboljšanje poslovanja. Med taka vprašanja vsekakor sodijo tudi monopolistični pojavi, s katerimi se že srečujemo v naših integracijskih gibanjih. ne- za- Vzemimo dvoje približno enako °čnih podjetij, ki proizvajata ,ste izdelke in si medsebojno tudi , °nkurirata. V bolj ali manj ostri °nkurenčni borbi za uspeh na tr-$ta si obe podjetji prizadevali ^večati in modernizirati proizvod-J°> izboljšati kvaliteto, osvojiti fl°Ve izdelke, povečati produktiv-v°st, znižati cene itd. Poslovanje Pogojih konkurence še zdaleč ,l bilo lahko in enostavno, ven-i Pa je 0ba kolektiva naučilo, ako je treba premagovati eko-oPiske težave. Te izkušnje pa so veI° dragocene predvsem zato, ker v°sta morala stopiti oba kolektiva se hujši konkurenčni boj z ino-n Ptskimi konkurenti na svetovji*’1 trgu, če se bosta hotela še ta«alje razvijati, saj bo domači j, 8 Prej ali pozneje postal za nju-0 Proizvodnjo preozek. , Lahko se pa zgodi, da naša dva ektiva izbereta namesto borbe fspeh na svetovnem trgu dru-ta, lažJ° P°t- Preprosto »spoznate'1 njuna medsebojna konku-sj5Ca samo otežuje njun ekonom-$5* Položaj na domačem trgu. Ce jjj družita ali poslovno povežeta Ijtj^odita »pametno« prodajno po-° ali pa si razdelita trg, bo zac^l° precej skrbi glede reali-b,,Cl]c Proizvedenega blaga, cen ne jjj Vaba zniževati, s kvaliteto' bo Cj skrbi, saj bodo morali kup-(jej,eniati blago, kakršno bosta iz-dj a a- združeno podjetje bo zara-av°je pomembnosti laže izpeti] ;| a ° Prepoved uvoza podobnega i0 8a itd. Skratka — namesto kurence si bosta ustvarila mo- nopolni položaj. Skoraj odveč bi bilo poudarjati, da v tajcem položaju ne bo treba resno misliti niti na izvoz niti na raziskave niti na razvoj proizvodnje, saj bo pro- daja na domačem trgu kljub koliko slabši izrabi še vedno gotavljala zadosten dohodek. Navedenemu primeru bi bilo mogoče očitati marsikaj: da je pretiran, čmobel, neživljenjski, da prikazuje samo skrajnosti itd. Zoper konkurenco namreč poznamo celo vrsto raznih ugovorov — od najbolj primitivnih (»zakaj naj si podjetja konkurirajo, ko so vsa sredstva tako ali tako družbena last in konkurenca samo škoduje družbi«) do najbolj rafiniranih (»enotni nastop na trgu zagotavlja podjetjem in družbi večji ekonomski učinek« itd.) Zato se tudi mnogokrat zdi, da delamo gospodarstvu veliko uslugo z integracijo, ki izločuje »nepotrebno« konkurenco. (Nadaljevanje na 3. strani) BOLJŠA KADROVSKA SESTAVA — SPOZNANJE NUJNOSTI Uvodoma smo zapisali, da so spoznanja o porazno nizkem številu strokovnjakov v podjetjih spodbudila razprave. Zal pa je večina razprav ostala v tisku, večinoma so o tem razpravljali na republiških, okrajnih in občinskih posvetih, manj pa v delovnih organizacijah. Ob tem postaja čedalje bolj jasno, da je večina dosedanjih razprav samo signal, opozorilo za akcijo, kajti še tako dokumentirane statistike ne bodo razrešile težav, če se ne bodo zganili v delovnih kolektivih. Marsikdo se celo vprašuje, kako je mogoča tolikšna kratkovidnost, brezbrižnost proizvajalcev. Kako morejo delavski sveti, upravni odbori mirno preko spoznanja, da nimajo v podjetju nikogar s fakultetno izobrazbo, da komaj premorejo enega ali dva tehnika? Hkrati pa spoznavamo, da se moramo vključiti v mednarodno menjavo. Kako je to mogoče? Osnovni vzrok za te slabosti je najbrž treba iskati v zelo pavšalnem, da ne rečemo brezskrbnem spremljanju stroškov proizvodnje. Dokler bo delovni organizaciji vseeno, kakšni so stroški proizvodnje, dokler je konkurenca ne bo prisilila na znižanje, dokler se tudi dohodki proizvajalcev ne bodo oblikovali v večji odvisnosti od delovnega uspeha, od rezultatov gospodarjenja, do takrat interes za odkrivanje notranjih rezerv ne bo občutno porasel. Dokler ima delavec občutek, da se njegovi dohodki oblikujejo samo za delo, ki ga opravlja, do takrat njegov interes za odkrivanje proizvodnih rezerv ne bo naraščal. In dalje: dokler delavcu ne bo jasno, kakšno delo opravlja inženir, tehnik, predvsem, kakšen je ekonomski uspeh tega dela, do takrat tudi ne bo zavzet za sprejemanje novih strokovnjakov, za štipendiranje, za sodelovanje z znanstvenimi ustanovami. Dokler v delovni organizaciji ni premagan občutek, da gre po starem dovolj dobro, do takrat tudi ne bo zavestnih teženj po spremembah, po izboljšanju. (Nadaljevanje na 2. strani) -- S Korenita preobrazba — Toliko so nas kritizirali zaradi profila kadrov — pa smo naročili vsem mojstrom, naj si obrijejo brke! Kailkaturat MILAN MAVER p||§\ m ' | ^ lH-sP li!ig w v it)> v? 'm v §i Danes na 5. strani: KADAR SE ILUZIJA RAZBLINI V NIC ... Sobota, 11. maja 1963 št. 18, leto XXI V OKVIRU i V zadnjem času smo slišali tudi nekaj pripomb na račun našega lista. Tako so nekateri bralci želeli več zabavno informativnih strani v stilu »Nedeljskega dnevnika«, nekateri si želijo obširno zunanjepolitično rubriko, spet tretji — pisanje o njihovem kolektivu in zadnji: politični aktivisti (mislimo le na tiste, ki so želje izrazili), da bi dajali več napotkov za konkretno politično delo. Če začnemo odgovarjati lepo po vrsti: »Delavska enotnost« bo iskala svoje mesto kot politični list za člane sindikatov, za organe proizvajalcev. Zato ne moremo ustreči želji nekaterih bralcev, da bi večali zabavne strani lista. Prvič, ker menimo, da je naša naloga prvenstveno — politična, drugič, ker zabavno časopisje že imamo, in tretjič, ker nam materialni položaj ne dovoljuje, da bi večali obseg lista. (Mimogrede: lastna cena enega izvoda »Delavske enotnosti« je 83 dinarjev. Razliko od dejanske in prodajne cene pokrivamo z družbeno dotacijo in oglasi.) Prav tako ne nameravamo uvesti zunanjepolitične rubrike. Menimo, da ima skoraj sleherni naročnik našega list tudi radijski sprejemnik, kjer dobi obilo zunanjepolitičnih vesti in tudi komentarjev. Večina bralcev je tudi MED ŽELJAMI IN MOŽNOSTMI naročena na dnevnik, ki prav tako objavlja obilico zunanjepolitičnega gradiva. Z našimi skromnimi silami bi lahko samo ponavljali komentarje večjih novinarskih hiš, kar ne bi imelo pravega smisla. > Kar pa zadeva očitek, da premalo pišemo o delovnih kolektivih in sindikalnih organizacijah, o delu samoupravnih organov, se z njim strinjamo! Kot ste lahko v zadnjem času opazili, pišemo več o delovnih kolektivih in v bodoče nameravamo razmerje v korist prispevkov iz delovnih organizacij še povečati. Radi bi pa odgovorili tudi na naslednji očitek: pišite bolj preprosto, ne tako učeno. Morda res nekateri naši prispevki, predvsem na prvi in tretji strani, izzvene malo bolj učeno. Nam in našim sodelavcem se zdijo dovolj razumljivi. Največkrat smo trdno prepričani, da ni mogoče posameznih gospodarskih problemov napisati bolj preprosto. Najbrž se pri tem motimo. Eno pa drži: kadar pišemo, predpostavljamo, da so bralcu znane vsaj osnovne besede in pojmi politične ekonomije. Pa če se o tem motimo, bomo skušali popraviti. S prvim, junijem bomo v naš list uvedli stalno rubriko: »Ekonomski leksikon«, kjer bodo naši strokovnjaki poljudno razlagali posamezne ekonomske termine in pojme. Najboljša pot pa bo ta, da se bodo naši bralci izobraževali, mi pa trudili, da bomo pisali čimbolj preprosto in razumljivo. Nemogoče pa se nam zdi, da bi ustregli želji tistih bralcev, ki bi radi konkretnih napotkov za svoje politično delo. Tega nismo sposobni — in tudi če bi bili — velike koristi si od tega ne bi obetali. Zdi se nam, da je proces samoupravljanja, novi družbeni odnosi, ki v zvezi s tem nastajajo, tako razgibal naše politične organizacije, da so začele samostojno, odvisno predvsem od konkretnih prilik, v katerih živijo, obravnavati svojo problematiko. Prav zato se pogosto deset sindikalnih organizacij ukvarja z desetimi različnimi problemi. In kako naj potem z enega samega mesta nakazujemo probleme in naloge? To se nam zdi polonoma nemogoče in tudi nekoristno. Drugo pa je seveda takrat, kadar se pojavi večja družbeno-politična naloga: razprave o ustavi, predvolilna zborovanja, statuti itd. O teh nalogah pišemo in bomo pisali zelo obširno. Vse drugo naše pisanje pa je usmerjeno v informiranje o uspehih političnih in delovnih organizacij, v kritiko slabega, v opozarjanje na slabosti, v prenašanje izkušenj, v popularizacijo dobrih rešitev. Skratka: trudimo se, da di s svojim novinarskim peresom pomagali vsem tistim silam v naši družbi, ki se zavzemajo za napredek; želimo jih podpirati v tej borbi, kot tudi želimo opozarjati na vse, kar to zavira. Seveda pa so tu pospešitve nemogoče, kajti nekje je enkrat direktor na čelu progresivnega gibanja v borbi s kolektivom, drugje je spet obratno. In v istem podjetju se lahko v kratkem slika spremeni. Nekje je tehnično vodstvo lahko nosilec progresivnih stremljenj, drugje ovira. Tudi delavski sveti sprejemajo dobre in slabe sklepe. Kako bi potem za vse te pojave našli skupni imenovalec in celo za vsak teden posebej? Edino, k čemur lahko pripomoremo je, da čimbolj natančno informiramo, da z našim pisanjem prenašamo dobre in slabe izkušnje. Bralci in politični aktivisti pa bodo iz teh prispevkov lahko črpali pobude in nekatere ideje za svoje delo. Prav gotovo drži, da noben časopis ne more dajati zaokrožene politične izobrazbe. Lahko k njej samo prispeva, lahko pomaga razkrivati probleme in opozarja na naloge. In prav to smo si v našem uredništvu zadali kot prvenstveno naloga- našega pisanja. t O PROBLEMIH EKONOMSKO POLITIČNEGA RAZVOJA V GRADBENIŠTVU NAJPREJ KRITIČNOST V LASTNIH VRSTAH Republiški svet sindikatov in sindikat delavcev gradbeništva Slovenije sta pred kratkim pripravila posvetovanje o problemih ekonomsko političnega razvoja v gradbeništvu. S tega posvetovanja, ki se ga je udeležil tudi tovariš Stane Kavčič, povzemamo nekaj misli in ugotovitev. Navzlic bolj umirjeni investicijski potrošnji v zadnjih letih, ki terja tudi enakomernejši razvoj zmogljivosti v gradbeništvu, se še v marsikateri delovni organizaciji uveljavljajo težnje po ekstenzivnem širjenju zmogljivosti. Močnejša konkurenca, kot posledica objektivnih pogojev, je sicer že vplivala na pocenitev del in hitrejši potek gradenj. Vendar to v večini primerov ni bila posledica izboljšane splošne organizacije podjetij, boljše priprave dela, specializacije ali tesnejšega sodelovanja; skratka notranjih rezerv. Namesto tega je precej gospodarskih organizacij gradbeništva večino težav v zvezi z otežkočenimi pogoji na Tržišču gradbenega materiala in storitev enostavno prevalilo na gradbenega delavca. To je seveda vplivalo na poslabšanje njihovih življenjskih in delovnih pogojev. Podatki na primer povedo, da je realni 'standard gradbenih delavcev v Sloveniji lansko leto v primerjavi z letom 1961 zaostajal za 12 °/o, čeprav je bila dosežena proizvodnja nekako za 7 % večja, ' produktivnost pa višja za 8”/o v primerjavi s prejšnjim letom. Če tem, na videz suhoparnim podatkom dodamo še zaskrbljujočo ugotovitev, da se zavoljo nekaterih, subjektivnih vzrokov, predvsem velikega formalizma pri decentralizaciji delavskega samoupravljanja v delovnih organizacijah gradbeništva relativno zelo počasi razvijajo družbeni odnosi, je s tem malone že izluščeno jedro sedanjih problemov v gradbeništvu. Če bi se namreč tudi v gradbeništvu sproščale iniciative neposrednih proizvajalcev vsaj tako hitro kot v ostalem gospodarstvu, gradbinci prav gotovo ne bi vedno znova ugotavljali istih problemov in se tudi ne bi o težavah gradbeništva samo načelno pogovarjali, marveč bi jih tudi v praksi reševali. Ze zato je toliko bolj zanimiva ugotovitev s posvetovanja, ko je eden izmed udeležencev takole spregovoril o sedanjih razmerah v gradbeništvu in o dogajanjih znotraj kolektivov: »Medtem ko proizvajalci v industriji vedno bolj smotrno gospodarijo, ko imajo pobudo v svojih rokah, v gradbeništvu nismo znali povezati vseh elementov gospodarjenja, vseh udeležencev, ki sodelujejo pri gradnji med seboj; nismo povezovali projekti ve in opera ti ve znotraj podjetij. Namesto da bi naš razvoj načrtovali v skladu z lastnimi silami, se med seboj povezovali in iskali rešitve za proizvodne in politične probleme, smo se neredko ali celo rajši prepirali med seboj. To našo slabost pa so izkoriščali drugi. Nadalje nismo znali izkoristiti velikih možnosti, ki nam jih je družba dajala v tistih letih, ko je bilo povpraševanje po naših proizvodih in storitvah večje od naših zmogljivosti. Vsi, ki so že ob tedanjih »trdnih« razmerah ugotavljali, da ne morejo zagotoviti potrebne razširjene reprodukcije in skrbeti za življenjski standard zaposlenih, so samo dokazovali, da ne znajo gospodariti. Namesto da bi iskali re-rešitve v lastnih silah, so tarnali in se pritoževali nad mačehovskim odnosom skupnosti do gradbeništva, kar je res mogoče dokazati s podatki o investicijskih vlaganjih za razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti. Ker pa so se navadili tarnati, tarnajo še naprej, čeprav splošne družbene razmere že davno niso več take, da bi to opravičevale ... Nasprotno: družbene deklaracije in dokumenti, med njimi nova ustava, nadalje položaj gradbenih delavcev in njihove zahteve po dostojnejšem življenju nas obvezujejo, da se prav tisti, ki opravljamo takšne ali drugačne dolžnosti v gradbeništvu, iz oči v oči pomenimo o nas samih, o dosedanjem delu, težavah, možnostih boljšega poslovanja. Gre torej zato, da moramo tudi na področju proizvodnih odnosov v gradbeništvu s večjim zaupanjem in pogumom uveljavljati načela delavske samouprave in delitve po delu. To je ključ za rešitev problemov, o katerih se že toliko časa samo pogovarjamo... če bo tako, bomo lažje »prepričali« zunanje činitelje, ki nam dostikrat še »režejo« kruh; drugače se bodo reševala vprašanja lokacij in urbanizacije na sploh; zares bomo' lahko začeli v večjem obsegu uresničevati sodobne oblike dela in proizvodnje ter z njimi dosegati tudi boljše poslovne uspehe.« Te misli iz razprave pravzaprav vsebujejo poziv na spopad s samozadovoljnostjo, ki se že kaže v kolektivih; signal, ki naj sproži naglej še in bolj učinkovito sproščanje notranjih rezerv. In če se bodo v vseh delovnih organizacijah gradbeništva (ne le v večjih!) zares odkrito začeli pogovarjati o notranjih odnosih in problemih v kolektivih, se bo precej hitro, morda celo mimogrede, utrdilo spoznanje, kako narobe je, da v kolektivih niso posvečali zadostne skrbi strokovnim službam (v večini podjetij sploh ni podatkov, kolikšna je zmogljivost podjetja, če_ bi začeli bitko za 100 °/o izkoriščanje kapacitet); kako narobe je, da so pozabljali na stimulativne oblike nagrajevanja, pose- ■ bej še za strokovni kader; kako narobe jo ... da delavski sveti ne dobivajo niti toliko podatkov, da bi lahko vodili in načrtovali vsaj razvojno politiko podjetij. Tako ni nič čudnega, da do največjih podrobnosti obravnavajo obrobne zadeve (ker jih poznajo), zelo na hitro in na osnovi nezanesljivih, nepopolnih, pa tudi nejasnih podatkov pa razpravljajo in odločajo o tistih problemih, od katerih rešitve je pravzaprav odvisen obstoj in tudi nadaljnji razvoj gospodarskih organizacij gradbeništva. Urejeni notranji odnosi v gradbeništvu — na kar bi očitno vplivala predvsem naglej ša, doslednejša in življenjska decentralizacija upravljanja in v zvezi s tem dosledno uveljavljanje nagrajevanja po delu — torej pomenijo tisti vzvod, s katerim bi se delovne organizacije te gospodarske dejavnosti izkopale iz sedanjih težav in tako zagotovile tudi uresničevanje načela, da višjo produktivnost spremljajo tudi višji realni dohodki. Pri urejanju teh nalog pa je seveda pred gradbeništvom obilica problemov. Med drugim gre za postopno specializacijo podjetij, za uvajanje industrializacije gradenj, za tesnejše sodelovanje med podjetji, za ustvarjanje zaupanja med kolektivi delovnih organizacij gradbeništva. Nedvomno najpomembnejša ugotovitev s posvetovanja pa je, da se v večjih gospodarskih organizacijah pravzaprav ne boji- jo spregovoriti o lastnih slabostih in na tej osnovi izmenjati tudi izkušnje. V večini manjših podjetij namreč še ni tako, čeprav šele kritična razprava o slabostih v lastnih vrstah lahko pomeni osnovo za oblikovanje in uveljavljanje naprednejših teženj in konkretnih razvojnih načrtov. Tako je ta ugotovitev hkrati signal sindikalnim organizacijam v teh kolektivih, v kaj naj predvsem usmerijo svoje delo, če želijo z mobilizacijo ustvarjalnih sil vseh članov kolektiva zagotoviti zanesljivejšo prihodnost svoji gospodarski organizaciji in svojemu članstvu. -mG Zbor volivc.ev v Litostroju O MESTU, ŠTEVILU IN VLOGI STROKOVNJAKOV V TOVARNI VERIG V LESCAH Več zaupanja v mlade ljudi »Ko se menjajo generacije in mlado »izpodriva« staro, prihaja večkrat tudi do skaljenih notranjih odnosov, do medsebojnih očitkov, predvsem pa do teženj, naj bi pač ostalo tako, kot je, vse dotlej, dokler posamezniki, ki so sedaj na vodilnih delovnih mestih, ne bodo šli v pokoj.« Tako pravijo v Tovarni verig tisti, ki vidijo v zamenjavi kadrov povečano proizvodnjo, izboljšane tehnološke postopke, večji prihranek materiala, zmanjšanje proizvodnih stroškov in ob vsem tem seveda boljši gospodarski uspeh podjetja. Teh pa v kolektivu ni malo. Vendar o tem delavski svet še ni razpravljal! Kolektiv šteje blizu 950 ljudi, od tega imajo dva diplomirana inženirja, dva pa bosta diplomi skoraj dobila. Pomislil sem: dva strojna inženirja, dva metalurga, saj to je vendar premalo za tako velik kolektiv! O teh in drugih strokovnjakih je sindikalni odbor tega mnenja: »Nekajkrat smo že razpravljali o delu naših strokovnih služb in pri tem ugotavljali njihove pomanjkljivosti. Pravimo namreč, naj bi bili strokovnjaki s srednjo in visoko strokovno izobrazbo več povezani s proizvodnjo. Izvršni odbor sindikata je predlagal upravnemu odboru, naj sprejme sklep, da bo vsaj po en tehnik nekako »zadolžen« za oddelek. Vendar težko prodremo!« Povedo vam, da kaže, kot da je v nekaterih službah preveč tehnikov, medtem ko bi jih drugje zelo potrebovali. V konstrukcijskem oddelku sicer naredijo vse, kar jim naročijo, vendar je njihova produktivnost majhna, saj imajo toliko časa, da so dvajset minut pred drugo uro že pripravljeni za odhod. Ker menda razen sindikata nihče ni razpravljal o delu in vlogi strokovnega kadra v podjetju, je ostalo vse po starem. Ugotovili so namreč, da ni nikogar, ki naj bi strokovnjakom te naloge dajal! Vrtam naprej! Kdo pa so ljudje na vodilnih mestih, kakšna je njihova izobrazba, njihovo strokovno znanje? »V šestih proizvodnih obratih je takole: trije obratovodje so tehniki, dva imata delovodsko šolo, medtem ko je eden kovač z dolgoletno prakso. Vsi pa naj bi bili strokovnjaki z visoko izobrazbo! Prav tako je za vodilne ljudi v operativi, vendar ...!« Toda zakaj ta vendar? O tem pripoveduje eden izmed mladih strokovnjakov: »Saj pri nas se o teh stvareh konkretno ne splača govoriti.« Zakaj ne?« »Imhm občutek, kot da se ljudje na vodilnih delovnih mestih, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe, bojijo, da jih bo kdo od mladih zamenjal. Za naše delo nam ne dajejo nobenih priznanj, ne kakih pobud ali nasvetov, česar bi bili zelo potrebni. Na primer: Naročili so mi naj izdelam neki načrt, pomemben za nadaljnji razvoj podjetja, ko pa o razvoju razpravljajo, se name nihče ne spomni. Torej, zakaj sem delal? Zakaj ne vrednotijo mojega dela?« Spraševal sem dalje in zvedel še marsikaj. Vprašujem: »Torej menite, dajste strokovnjaki zaposleni na delovnih mestih, na katerih bi lahko delali ljudje z nižjo izobrazbo, z manj strokovhega znanja?« »Na vseh deiovnih mestici, kjer sedaj delatno, naj bi delali ljudje z visokošolsko izobrazbo. Vendar vidimo, da je v podjetju še toliko zahtevnejših delovnih mest, kjer delajo ljudje, ki po svojih strokovnih sposobnostih ne sodijo ravno tja! Občutimo, da smo premalo izkoriščeni in da bi lahko mnogo več naredili, če bi nam zaupali zahtevnejše delovne naloge.« Sicer vam ti mladi ljudje brez oklevanja povedo, da je vsekakor potrebno tudi temeljito spoznati podjetje, njegovo organizacijo in praktično delo in šele potem zasesti odgovorna delovna mesta. Ko urejujem vtise in misli, ki so se mi porodile v razgovorih, vidim, da v kolektivu v eni sapi ugotavljajo, da imajo premalo strokovnjakov, da so ti premalo izkoriščeni. Cel kup ugotovitev! Pa bodo šli od ugotovitev kam naprej? V kadrovsko-socialnem sektorju mi o tem ne vedo kaj dosti povedati. Pripovedujejo, da imajo dvaindvajset štipendistov, od tega tri na fakulteti za strojništvo in štiri na ekonomski fakulteti. Pristavijo tudi, da bodo sedaj manj štipendirali, ker bodo s tem dobili že dovolj strokovnjakov (mar res?). »Imate morda kak načrt potreb po strokovnjakih' za nekaj let naprej? Predvidevamo, da...« Vendar me ne zanimajo predvidevanja, rad bi zvedel kaj konkretnejšega. »Za to pa ste prišli en mesec prezgodaj, žal, vam še ne moremo postreči s podatki. Šele deiamo na tem.« Sicer je kadrovsko-socialna. služba v podjetju šele v razvoju, vendar pomislek, ali niso že mnogo zamudili, ni odveč. Do sedaj so obdelali tretjino delovnih mest v podjetju in določili, kakšno strokovno izobrazbo ali kakšno kvalifikacijo naj bi kdo imel na posameznem delovnem mestu. Ko bodo s tem delom končali, bodo imeli približno točno sliko, kakšne in koliko strokovnjakov rabijo v podjetju. Potem pa bodo morali spregovoriti tudi organi delavskega samoupravljanja; spregovoriti bodo morali bolj odločno, kajti prav gotovo bodo marsikje osebni interesi še hoteli prevladati nad interesi kolektiva. VLADO ERJAVŠEK Ustanovitev službe ni konec temveč začetek akcije (Nadaljevanje s 1. strani) To se pravi, da je treba razprave o potrebnosti, koristnosti, nujnosti drugačnega obravnavanja dela, drugačnega nagrajevanja, takšnega, ki bo v tesni odvisnosti od dela in gospodarjenja — prenesti na proizvajalca. Če bodo proizvajalci jasno spoznali nujnost in koristnost boljše kadrovske sestave, potem se bodo zanje tudi zavzemali. Prav to spoznanje, da je treba razprave prenesti med delavce, je bila največja odlik? koprskega posveta. TUPI V KADROVSKO-SOCIALNIH SLUŽBAH INTEGRACIJA Doslej smo namenoma govorili predvsem o kadrih, manj Pa o službah in njihovi problematiki. To pa predvsem zato, ker smo prepričani, da mora vsaka služba izhajati iz konkretno ugotovljenih potreb. Tako se bomo ubranili pred iluzijami, stroški in dosegU — kar je najbolj bistveno — večjo funkcionalnost. Če pa skušamo službo organizirati zato, ker jo Imajo drugje, nismo pa jasno označiti njenih potreb, potem prevzemamo tudi različne sheme. V tem pa tiči velika nevarnost preveličevanja' Kajti realno je, da ima vsaka delovna organizacija takšne službe, kot jih ekonomsko zmore. Službe v podjetju ne morejo biti spisek želja niti ne vedno potreb, ampak predvsem potreb in materialnih zmoglji' vosti. Tako na priliko manjša podjetja ne zmorejo bremen za »idealno shemo«. Recimo: Ne potrebujejo psihologa, ne zmorejo stroškov, včasih bi pa P0' trebovali njegovo pomoč. V tem primeru bodo zaprositi za pomoč službo v večjem podjetju, ki.' ima strokovnjaka in večje iz' kušnje. Morda bodo - drugod organizirali dobro kadrovsko-socialno službo za vso komun0 skupaj, v posameznih delovnih organizacijah pa bodo namestil' samo toliko ljudi, kot jih potrebujejo. S tem pa seveda ne nameravamo dajati potuhe tistim podjetjem, ki za te službe nis° niti s prstom migniti. Radi h' posredovati samo to misel, ds naj začno razprave v delovnem kolektivu, da je treba videti i® dokazovati nujnost. Če bom0 proizvajalce v to prepričati, zainteresirali, potem bodo tud' pomagati poiskati najbolj smotrne rešitve. VINKO TRINKAUS VEČJA DELOVNA STORILNOST POGOJ ZA 42-URNI DELOVNI TEDEN Vedno bolj številne so delovne organizacije, ki na podlagi ustavne določbe uvajajo v svojem poslovanju 42 urni delovni teden. Vendar stvar ni tako preprosta in rešljiva z enostavnim sklepom o uvedbi skrajšanega delovnega časa, marveč zahteva predhodne številne organizacijske rešitve. Na vse te opozarja tovariš Roman Albreht, podsekretar Zveznega sekretariata za delo, v sestavku, ki ga je napisal za zagrebški »Informator« (članek je objavljen v številki 954/955 z dne 1. maja 1963). Zaradi velike aktualnosti in pomembnosti po-natiskujemo z dovoljenjem avtorja in redakcije »Informatorja« članek v celoti. V naši novi ustavi je neposredno določen maksimalni delovni čas za delavce 42 ur na teden. To pomeni praktično, da se ustavno skrajšuje maksimalni delovni čas od sedanjih 48 ur na 42 ur na teden. Sjcoraj ni potrebno posebej poudarjati družbenega pomena tega ukrepa: predpis o skraiša n ju delovnega časa sam po sebi odraža uspešen razvoj naših proizvajalnih sil in močno ofir-macijo družbenega samoupravljanja ter odpira nadaljnje perspektive za še bolj vsestransko in bogatejšo družbeno aktivnost dela delavcev na vseh področjih družbenega življenja. In prav ta dejstva so vir novih močnih izpodbud za prihodnja gospodarska in družbena gibanja ter potemtakem tudi pomemben činitelj v dviganju delovne storilnosti in gospodarske učinkovitosti. Čeprav se obseg vseh navedenih spodbud v planu gospodarskih gibanj ne more matematično ugotoviti in izmeriti, je treba vendar z njimi najresneje računati Kajti prav te spodbude ustvarjajo posebno ugodno družbeno in politično ozračje, to je vzbujalo zavestno pripravljenost delavcev, neposrednih proizvajalcev, za praktične tehnične, organizacijske, ekonomske in druge ukrepe, , s katerimi se lahko povsem neposredno organizirano zagotovi 'O nadaljnja družbena in eko> nomska gibanja. Z drugimi besedami, to pomeni, da ima skrajšanje delovnega časa, ki je določeno z ustavo, v sebi tudi močno neposredno spodbudo za povečanje delovne storilnosti, oziroma bolj točno, poglablja in razširja interes delavcev za to, da se še bolj angažirajo za sprejemanje ln lz.Yaianie ukrepov v proizvodnji, s katerimi se lahko v vsaki konkretni situaciji naj-oof.ie vpliva na povečanje de- Roman Albreht lovne storilnosti in gospodarske učinkovitosti. Prav tako razpoloženje delav-feY "^varjeno z ustavno določbo o krajšem delovnem času, zahteva samo po sebi zelo intenzivno angažiranje vseh družbenih in strokovnih sil, da se cimprej in družbeno ter gospodarsko kar najbolj ’ učinkovito, uvede krajši delovni čas v poeameznih gospodarskih organizacijah. Vendar se v proizvodnji ne more spremeniti dolžina delovnega časa samo z enostavnim sprejetjem ustreznega sklepa, ker se z vsako spremembo dolžine delovnega časa dejansko poseže v sam proizvodni in delovni proces, marveč je treba ustrezno reorganizirati proizvodni in delovni proces tako, da se proizvodnja prilagaja spremenjenemu delovnemu času. Pri iskanju najboljše rešitve, da se proizvodnja kar najbolje prilagodi pogojem krajšega delovnega časa, je treba imeti pred očmi nalogo, ki je izven vseh dvomov, ta pa je: najti je treba take praktične rešitve, s katerimi se ne bo samo zagotovila sedanja, marveč tudi povečana raven proizvodnje in delovne storilnosti Iz teh razlogov je tudi naloga, ki jo je treba opraviti v organizaciji proizvodnje, dvojna. Predvsem je treba posamezne delovne faze in cikluse tako organizirati, da se prilagodijo razpoložljivemu delovnemu času, in obratno, razpoložljivi delovni čas je treba tako razporediti, da se zagotovi delovni potek, ki ga zahteva tehnologija Če se to ne bi moglo doseči z razpoložljiv*1^ delovnim časom, bi bilo potreb' no vključiti (zaposliti in str°' kovno usposobiti) v proizvo0 njo tudi nove delavce. n Vendar je to samo ena stm, potrebnih ukrepov. Če bi °staa samo pri tem, bi bil prehod ® krajši delovni čas izveden Pr^ cej statično in bi bila zaposta' ljena ena bistvenih sestav tega "prehoda, to je — poveča®!, delovne storilnosti. Zaradi te£j se sama po sebi vsiljuje ' ^ druga stran naloge. Zat uvedbe krajšega delovnega čase mora povečati delovna štor -nost. To pa pomeni, da mor .j gospodarske organizacije za . z resnimi analizami vseh c' tel jev, od katerih je odv' raven in dinamika delovne = 5 rilnosti, z jasno težnjo, d ^ konkretnimi ukrepi vplivajo povečanje delovne storiln Ko se potemtakem pri uV.gSa nju krajšega delovnega gleda tudi s stališča produ« u nosti — in ta v tem Pr° ,ej< ne more biti niti za tren ^ zanemarjen ali postavijo® gll drugi plan, ker je popolen u K}e krajšega delovnega časa m°g doseči samo s povečanjem s, podarskih rezultatov —■ P -ja je treba že v začetku pr® . ng na krajši delovni čas m. ' dve pomembni dejstvi- krajši delovni teden m ega mehanično skrajšanje d®1® je-časa, in drugič, skrajšani lovnega časa ne pomen' INTEGRACIJA IN MONOPOL (Nadaljevanje s 1. strani) In vendar ni mogoče povsem Zanikati zrna resnice v našem pri-^ru. Takih primerov namreč v naši dosedanji praksi okrog inte-Sracije niti ni bilo tako malo: nastajali so monopoli, in to od najmanjših — v občinskih mejah, pa tja do naj večjih — v mejah celot-®e države. Prav takšne združitve Pa so imele skupno značilnost: vsi fezultati, ki so jih dosegle, so bili omejeni samo na področju trgo-vanja, torej navzven, v proizvod-n3I pa je praviloma ostajalo vse Pti starem. Produktivnost in konkurenčna sposobnost našega gospodarstva v svetovnem rtierilu se *aradi takšnih integracij navadno Pl prav nič zvišala. , Če priznavamo, da blago pro-l*vajajo proizvajalci, ki ga prodajmo na trgu, smo s tem avtomatično tudi priznali obstoj, funkcijo th pomen konkurence med proiz-Vajalci. še več: konkurenca je v Ustreznem obsegu tudi zelo po-Piemben pogoj za delovanje vrste ekonomskih in družbenih meril v Pašem gospodarstvu. Vzemimo sarno nagrajevanje po delu. Pod-J£tje, ki je v monopolnem položaju, lahko zelo slabo gospodari. Pa vendar doseže zadovoljiv ekonomski uspeh zaradi visokih cen, ki jih diktira trgu. Nasprotno pa dosega v pogojih konkurence boljši ekonomski uspeh samo tisti ko-iektiv, ki dejansko dosega boljše Rezultate v proizvodnji, pri izrabi kapacitet, zvišuje produktivnost Pd. šele konkurenca pokaže, kdo Je boljši; kdo v približno enakih osnovnih pogojih dosega boljše in trajnejše rezultate. To pa še zdaleč ne pomeni, da $e konkurenca in integracija medsebojno izključujeta. Cilj integrale mora biti večja konkurenčna sposobnost, tako na domačem kot Pa svetovnem trgu. Poslovno povezovanje in tudi združevanje, ki Ježi k takim ciljem, je družbeno 'P ekonomsko utemeljeno in bo *Udi zanesljivo rodilo trajne rezultate. Integracija, katere namen je krepitev konkurenčne sposobnosti, Se tudi ne bo mogla omejiti samo Pa formalne ukrepe, ki pomenijo v bistvu le drugačno organizacijo dosedanjega blagovnega prometa. Integracija mora poseči mnogo Sloblje — v proizvodnjo, saj so te-*ave na trgu samo končna posledica in zunanji izraz neurejenih Potranjih problemov proizvodnje. DELAVSKA ENOTNOST Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo Izdaja CZ P Ljudska pravica v Ljubljani List le ustanovljen 20 novembra 1942. Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik VINKO TRINKAUS Naslov uredništva m uprave. Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2. Poštni predal 313-VI. • telefon Uredništva 33-722 In 36-672. uprave 33-722 ln 37-501 Račun Pri Narodni banki v Ljubljani *t. NB 600-11/1-365 — Posamezna številka stane 20 din - Naročnina ie: četrtletna 250. polletna uOO in letna 1000 din - Rokopisov ne vračamo — Poštnina platana v gotovini — Tisk in klicen Czp »Ljudska oravica* Ljubljana Če je naša proizvodnja predraga, premalo produktivna in zato nekonkurenčna, ne leži krivda za tako stanje v konkurenci na trgu, ampak v slabostih same proizvodnje. če bomo z integracijo izvedli specializacijo proizvodnje, zvišali proizvodne serije, izboljšali kvaliteto, boljše izkoriščali kapacitete, uvajali moderno organizacijo dela itd., torej zvišali produktivnost in znižali stroške, bomo s tem samo povečali konkurenčno sposobnost naše proizvodnje, še tako ostra konkurenca nam v tem primeru ne bo pomenila ovire, ampak nas bo še bolj spodbujala k doseganju še boljših rezultatov v proizvodnji. Zato tudi pomembnosti in uspešnosti integracije ne gre presojati po tem, kakšne oblike povezovanja so bile uporabljene (npr. kooperacija, poslovno sodelovanje, poslovna združenja, fuzije itd.), ampak izključno po tem, ali smo z integracijo uspeli rešiti vse tiste bistvene ekonomske probleme v proizvodnji, zaradi katerih je bila naša proizvodnja pred integracijo manj konkurenčna. Ponekod bo mogoče te cilje doseči že z večjo kooperacijo in delitvijo dela med proizvajalci, drugod pa se bo treba še tesneje povezati — v poslovna združenja ali celo združiti doslej samostojna podjetja. Taki integraciji, ki dejansko povečuje ekonomičnost proizvodnje in s tem njeno konkurenčno sposobnost, pa je treba zagotoviti tudi vso možno družbeno podporo. Nasprotno pa je nujna borba proti vsem integracijskim gibanjem, katerih namen je zoževanje konkurence in ustvarjanje monopolnega položaja. Trajne in pomembnejše rezultate pa bomo pri tem dosegli samo z ukrepi, ki bodo monopolistom usmerili pozornost od trenutnih uspehov na trgu na dejanske probleme v njihovi proizvodnji. Edini učinkoviti ukrep pri tem pomeni zaenkrat integracijski uvoz. Uvažati pa je treba takšno blago, ki bo zanesljivo ustvarilo močno konkurenco izdelkom domačih monopolistov. Zasičenost domačega trga bo monopoliste prej ali pozneje prisilila, da si bodo za svoje izdelke poiskali kupce na svetovnem trgu. Tam pa bodo uspeli samo v primeru, če bodo temeljito spremenili svoje razvade, ki so se jih navzeli v monopolnem položaju na domačem trgu. V končni posledici bodo taka podjetja s svojim izvozom tudi devizno finansirala tisti intervencijski uvoz, ki jim je razbil monopolni položaj na domačem trgu. Izboljšanje devizne bilance, ki smo ga dosegli v zadnjem času sicer predvsem po zaslugi prizadevanj subjektivnih sil, dejansko že omogoča, da začnemo bolj pogumno kot doslej urejati tudi tista vprašanja v našem gospodarstvu, od katerih je precej odvisno, ali se bo naš izvoz začel razvijati kot ekonomska nujnost za vse proizvajalce, ne pa samo kot bolj ali manj »prisilna« dopolnitev prodaje na domačem trgu. Monopolni položaj na domačem . trgu, ki ga utegnejo nekatere oblike integracije še razširiti, pa pomeni v vseh primerih elo resno oviro tudi za hitrejše vključevanje našega gospodarstva v mednarodno menjavo. R. vtomatično skrajšanje časa, katerem obratujejo delovna ^stva. No govorimo o tem, da se ne 'ore uvesti krajši delovni te-®n z enostavnim mehaničnim ^ajšanjem delovnega dne, narno dejansko pred seboj dva 0rriPleksa problemov. Prvi vira iz samega tehnološkega r°cesa. bodisi da proizvodni £0ces zahteva določen delovni ^°ces, bodisi da se dela brez ekinitve, v izmenah itd. Drugi /‘Ljpleks problemov izvira iz stopnje organizacije dežnega procesa v proizvodnih rr°cesih. Na tem pdročju se ^-ujemo s kopico pojavov, ki p?Cr|o učinkujejo na stopnjo lovne storilnosti. Vsi ti po-se kažejo v razlikah med e:°Vnim časom v celoti in eJanškim delovnim^ časom, to p’, časom, v katerem delavci riansko sodelujejo v delovnem tncr>su. Navedene razlike na-: )a.io zaradi različnih činite-ev-,Tako npr. zaradi: nezadost-. sinhronizacije med posamezne1’ delovnimi fazami, ki so i d seboj povezane; prekinitev Proizvodnji; pogostih spre-a.r?b v serijah, ki zahtevajo j/^hlavo delovnega orodja ter ltPemembe v organizaciji in rvet. rbi delovnih mest s pred-3 dela in pomožnim materia-3 slabo organiziranega spre-3 obdelanih izdelkov, ki "eya od delavca precej časa Skladiščenje izdelkov, pre- dajo itd; slabega vzdrževanja sredstev za delo, kar povzroča večje zastoje in večja popravila v delovnem času; še precej pogosta praksa, da so v delovnem času seje organov delavskega samoupravljanja; pošiljanja nezadostno poučenih ali sposobnih delavcev na posamezna strokovna dela; prevelikega števila delavcev na posameznih delovnih mestih, delovnih operacijah itd.; resnejših pomanjklivostih pri .prevažanju delavcev na delo; prevelikih izostankov delavcev z dela, kar zavira delovne procese, ki so med seboj povezani itd Eden argumentov, ki govori za uvedbo krajšega delovnega časa, je tudi ta, da so v sedanjem delovnem času precejšnje rezerve, ki če se razumno angažirajo, ne omogočajo samo predvidenega skrajšanja delovnega časa, marveč lahko precej vplivajo tudi na pevečanje delovne storilnosti. To pa zahteva od vsake gospodarske organizacije posebej, da skrbno prouči razpolaganje in ekonomi ziranje z. razpoložljivim delovnim časom v najširšem smislu besede in da na podlagi lastnih spoznanj ukrene vse potrebno, da doseže tako formalno skrajšanje delovnega časa kot povečanje delovne storilnosti. Tak učinek skrajševanja delovnega časa pa ne moremo doseči, če se omejimo samo na formalno skrajšanje delovnega časa. V teh dneh smo se odločali za kandidate, ki naj bi nas zastopali v občinskih, republiških in zveznih predstavniških organih. Naš fotoreporter je na celuloidnem traku zabeležil tudi tale razgovor volivcev tik pred sestankom volilne enote, na katerem so delavci gradbenega podjetja »Tehnika« izbrali svoje kandidate Foto: MILAN ŠPAROVEC RAZŠIRJENI PLENUM RO SINDIKATA KMETIJSKIH, ŽIVILSKIH IN TOBAČNIH DELAVCEV SLOVENIJE: V KMETIJSTVU JE PREVEC ADMINISTRATIVNIH POSEGOV Vabilo za zadnje plenarno zasedanje je napovedovalo obravnavo samoupravljanja in delitev dohodka v kmetijskih zadrugah. V to je bil usmerjen tudi uvodni referat Zelo razgibana in tehtna razprava, ki mu je sledila, pa je analizirala vzroke posameznih problemov samoupravljanja, ki segajo izven zadrug in jih lahko na kratko imenujemo: administrativni posegi v kmetijsko gospodarjenje ali pa: kratenje samoupravnih pravic. Med razpravo je nekdo rekel: »Dostikrat slišimo zlobne pripombe: če bi znali tako hitro pridelovati pšenico in vzrejati živino, kot znamo reorganizirati zadruge, se pravi po dvakrat ali trikrat na . leto, bi imeli v Sloveniji in Jugoslaviji dovolj pšenice in mesa. Nekaj resnice je v tem. Z reorganizacijami (o katerih se največkrat z nami nihče ne pogovori, kakor da kmetijske zadruge nimajo delovnih kolektivov, ki so jim priznane samoupravne pravice kot tovarniškim) nas begajo in vznemirjajo. Kadar morda prav zaradi teh reorganizacij in drugih administrativnih posegov v naše gospodarjenje doživimo neuspeh, pa s prstom kažejo na nas: kolektiv je kriv.« Z izjemo predstavnika Sekretariata Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, ki ...je skušal z višjimi gospodarskimi cilji pojasniti kategorično zahtevo tega foruma, da kmetijske zadruge odstopijo svoje gozdarske enote gozdnim gospodarstvom, so razpravljavci — sindikalni delavci kmetijskih zadrug — z najrazličnejših vidikov prikazovali krnjen j e samoupravljanja :n kvarne posledice tega, hkrati pa obsodili neupravičeno nezaupanje v delovne kolektive kmetijskih zadrug, saj v skladu z agrarno politiko in gospodarsko ter družbeno - politično vlogo kmetijskega zadružništva večina usmerja svoje delo v lastno proizvodnjo in v in-tenzifikacijo proizvodnje na zasebni zemlji s pogojem, da ti zadružni kooperanti oddajo vse tržne presežke zadrugi. Citat iz referata: Nekateri pri tem povsem pravilno gledajo, da je gospodarjenje z delovnim časom ena izmed stalnih nalog gospodarskih organizacij in ne samo pri prehodu na krajši delovni teden. Vendar pa sklepi dokazujejo, da včasih v celoti spregledamo dejstvo, da prehod na krajši delovni čas daje močno spodbudo za boljše razpolaganje in gospodarjenje z delovnim časom in da se v tem pogledu gospodarjenje z delovnim časom vendar specifično veže za njegovo skrajševanje. Specifično prav v tem, ker skrajševanje delovnega časa močno vpliva tudi na interes delavcev za gospodarjenje z delovnim časom. Če bi ob prehodu na krajši delovni teden spregledali, podcenjevali ali zanemarili to spodbudo, ki vsekakor obstaja, ker ima vsak delavec osebno neposredno interes, da svoj delovni čas tudi racionalnejše izkoristi, da bi bil ta krajši, bi napravili veliko napako, ki bi lahko imela mnogotere negativne posledice. Neposredno je za boljše izkoriščanje vezana tudi razporeditev delovnega ča^a v dnevu, tednu itd Po eni strani na razporeditvi delov, časa vplivata tehnološki proces in delo v izmenah, po drugi strani pa praktična spoznanja o učinkovitosti, ki se doseže z ustreženo razporeditvijo delovnega časa. Tako eno kot drugo je < ba ob tej priložnosti pozorno proučiti v vsaki gospodarski organizaciji posebej. V neprekinjenih procesih (tri izmene) ni mogoče, recimo, enostavno skrajševati delovnega dne za eno uro, ker ostanejo v enem dnevu tri ure neizkoriščene, delovni proces pa se ne more prekiniti. Taka situacija ne zahteva ustrezne razporeditve delovnega časa v enem dnevu, marveč v tednu ali mesecu. Posebnosti vnašajo v razporeditev delovnega časa tudi nekatera sezonska dela. Nadalje je precej znano, da je učinkovitost dela v delovnem času različna in da je praviloma pod povprečjem v zadnjih urah dela. Zaradi tega je zelo važno, kako je delovni čas razporejen glede na odmor’ (med delom, dnevni, tedenski). Ena povsem naravnih teženj je, da se delovni teden skrajša tako, da se tedenski delovni čas razdeli na pet dni in dobi še en prosti dan v tednu Pri taki, orientaciji je potrebno zelo pazljivo preiskati, kakšne posledice ima taka rešitev v dnevnem delovnem času (ta se podaljšuje) in v učinkovitosti dela. V zvezi s tem bi bilo potrebno preizkusiti delovne možnosti za uvedbo daljšega odmora med delom, z drugimi besedami z uvedbo deljenega delovnega časa, in vse posledice, ki jih prinese taka razporeditev delovnega časa v teku dneva. (Nadaljevanje prihodnjič) »So še slabosti v našem zadružništvu. Pogosto so zadružna vodstva izgubila kontakt z zasebnimi kmeti m se je zmanjšal njihov vpliv na organizirano proizvodnjo... Vseh slabosti pa niso krive samo zadruge, saj večkrat niso vedele, ali bodo ostale ali se bodo priključile kaki drugi organizaciji. Lansko leto je poteklo v znamenju nenehnih reorganizacij, kadrovskih sprememb, razpravljanj o ponovni integraciji pa teorij, da bo vse slovensko kmetijstvo vodilo nekaj kmetijskih kombinatov. Te reorganizacije in govorice so ovirale gospodarjenje v zadrugah, povzročale fluktuacijo med najboljšimi strokovnjaki in paralizirale konkrčtne akcije v organizaciji kmetijske proizvod-hje... Delovni kolektivi zadrug velikokrat tudi niso sami odločali o raznih investicijah. Imamo 'primere, ko so zgradili hlev, šele potem po ugotovili, da ni pašnikov in da so Slabe perspektive za odkup. Zadrugi pa je bila investicija vsiljena. Podobne drastične primere najdemo pri arondiranju. Ali ima smisel arondirati zemljo vrtičkarjev, za vsako ceno izvesti družbeno akcijo, ni pa zato pogojev in že naprej veš. da bo povzročila zgubo? Tam, kjer so pogoji za arondacijo ugodnejši, pa akcija počasi poteka, čeprav ima družba prvenstveno interes za zemljišča, ki obdajajo močne baze družbene zemlje.« Tovariš Leopold Krese', podpredsednik RS ZSJ, je o po-družbijanju obdelovalnih zemljišč pripomnil: »Naš cilj v kmetijstvu je, visoka produktivnost. Podružbtja-nja ne bi meril s tem, koliko, žemlje je pridobil kmetijski kombinat ali kmetijska zadruga oziroma v kolikšni meri so kmetje razlaščeni. Po mojem socializacijo vasi lahko ocenjujemo po tem, ali zasebniki sodelujejo pri izvajanju naše agrarne politike, ali zemlja, ki je še njihova, maksimalno rodi kar trg potrebuje in zahteva, in ali odvečne pridelke prodalo zadrugi, družbenemu posestvu ali državni trgovini, kar potrjuje, da ne špekulirajo Vprašanje je, ali ni morda boljša takšna oblika postopne socializacije, kakor nasilno odkupovanje zemlje. Naj ohrani kmet občutek lastništva, če ga to spodbuja k delu. dejansko pa je tako — socialistični proizvajalec Morda je tudi bolje, da državno posestvo ali zadruga porabi denar, namenjen za 'odkup zemlje, za življenjski standard, za investiranje v stanovanja. da pridemo čim prej tud’ v kmetijstvu do strokovno usposobljenih delavcev ki ne bodo nenehno fluktuirali. Vse, kar obravnavate, pa jasno kaže, kako potrebno je. da se delovni kolektivi čimbolj usposobijo, da postanejo dejanski nosilci odgovornosti in da začnejo samostojno in trezno presojati, kakšne investicije in akcije so gospodarne. V kmetijstvu imamo že sposobne strokovnjake (v 120 KZ več ko 40 inženirjev in 600 tehnikov, z višjo' izobrazbo pa 29; op. ur.), lahko jim toliko zaupamo, da njihovi predlogi ne bodo slabi. Kmetijstvu najbolj škodujejo razne kampanje. Bolje - bi bilo, če bi si v Ljubljani manj belili glave z organizacijo teh kampanj in bolj proučevali, kako delujejo na kmetijstvo ekonomski avtomatizem, bančni sistem in sistem delitve dohodka. Zdi se mi, da bi moral sindikat kmetijcev prav to doseči.« Citat iz referata: »Zadnje leto nastajajo novi problemi pri podružbljanju gozdne proizvodnje. Zakon o gozdovih, uveljavljen pred dvema letoma, je postavil okvire glede gozdno-gcspcdarskih območij, upravljanja gozdov in vloge gozdno - gospodarskega načrta. Uzakonjeno je, da zasebne gozdove upravljajo tiste organizacije, ki so boli usposobljene, bodisi gozdna gospodarstva bodisi kmetijske organizacije ali kmetijsko - gozdarska posestva. ... Toda zdaj nihče ne vpraša zadružnikov, ali se jim vidi pametno in gospodarno, da se jim odvzame gozdarska - dejavnost oziroma gozdarska enota in se pripoji gozdnemu gospodarstvu. Tudi ta akcija se enostransko izvaja. Razprave o tem niso objektivne. Tisti, ki forsirajo reorganizacijo, oči^gjo gozdarskim ekonomskim enotam v zadrugah, da niso ničesar napravile za dobro gospodarjenje z gozdovi, znano pa je, da so imele kmetijske zadruge v gozdnih predelih že dobro organizirano gozdarsko službo, ki jo je strokovno vodilo 54 gozdarskih inženirjev in 160 tehnikov. Mnoge kmetijske zadruge so že sklenile dolgoročne^ kooperacijske pogodbe z zadružniki, začele odkupovati in zakupovati gozdove ... Razpravljalen: »Čemu ni nihče zadružnikov vprašal, kaj menijo o predaji gozdov gozdnim gospodarstvom? Vsaj anketirali naj bi nas, Ponekod je gozdna proizvodnja glavno delo zadruge, so predeli, kjer kmetje živijo izključno od gozdarstva... ta ukazana reorganizacija bo povzročila številne nepotrebne probleme prav zato.« Tovariš Krese: »Pred leti smo gozdove v celoti priključili kmetijstvu, zdaj, ko smo na nekaterih primerih ugotovili, da se ta priključitev ni obnesla, jih spet vse osamosvajamo. Zdi se mi, da to posploševanje ni v redu. Nekje morda izračuni kažejo, da je bolje, če se gozdarstvo osamosvoji, drugje drugače. Takšno organizacijsko nihanje iz. enega v drug ekstrem, ki ga ne narekuje ekonomika, ampak morda en sam ali peščica ljudi, upravičeno povzroča, nerazpolo-ženje in onemogoča, da bi se delovni kolektiv usidral in začel ekonomično in samostojno upravljati in gospodariti« MARTOLA KOBAL DELAVSKA ENOTNOST - St. 18 - 11. maja 1963 / KANDIDATI GOVORIJO • KANDIDATI GOVORIJO II mmm Marta Žnidarič Marta Žnidarič: Delitev dohodka naj bo kar najbolj spodbudna Tovarišica Marta Žnidarič, dvaindvajsetletna laborantka v Kolinski tovarni hranil v Ljubljani, je kandidatka za zbor delovnih skupnosti meščanske občine. Spočetka sva sodila, da bi bilo najbolj prav, če bi govorila predvsem o sedanjosti — o zadevah in vprašanjih, ki jih srečuje in jih pomaga reševati kot odbornik občinskih in republiških sindikalnih vodstev — in o prihodnosti, ki bo, kot kaže, terjala od nje še večjo družbeno prizadevnost. Pa sva med pomenkom nehote zašla tudi v preteklost, kajti izkazalo se je, da si brez poznavanja tega, kar je Marta bila in danes je, ni moč ustvariti niti skromne slike o tem živahnem dekletu, polnem želja in hotenj, ki navzlic svoji mladosti s tolikšno zrelostjo gleda na današnje skupne probleme in razmišlja o njih rešitvah. »Veste, sem začetnik, in dogodi se, da pred razpravo le s težavo premagujem tremo in včasih težko najdem pravšno besedo. Sicer pa, vsak začetek je težak; vsi se učimo, jaz pa se rada učim.« , Pa ni tolikšen začetnik kot v svoji skromnosti sodi. Res je, da je šele pred nekaj leti prišla iz okolice Ormoža v Ljubljano, toda na svoji poti k poklicu, ki si ga je izbrala, je poskusila že marsikaj. Preden se je zaposlila v Kolinski tovarni, je delala med drugim tudi kot gospodinjska pomočnica, potlej je bila v tej tovarni delavka in po treh letih so Se ji odprla vrata laboratorija. Vpisala se je v enoletni laborantski tečaj, delala je in hkrati študirala — danes pa je laborantka. Ljudje, ki delajo z njo, so kaj kmalu spoznali, kaj vse se skriva v njej in pot od tega spoznanja do zaupanja novih in novih družbenih dolžnosti ni bila dolga. Izvolili so jo za predsednico mladine v tovarni, pa v delavski svet in upravni odbor, za predsednico počitniške zveze v podjetju, potlej pa še v predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in v republiški odbor sindikata kmetijskih, živilskih, tobačnih in gozdnih delavcev. »Zanima me vse, kar na vseh teh številnih sestankih govorimo. Lahko pa rečem, da me problemi standarda še posebej zanimajo. Delam v tovarni, v kateri smo pretežno ženske in znano je, da me bolj občutimo vse tegobe ali pa tudi dobrine na tem področju. Pravzaprav, ko govorim o problemih. za katere se predvsem zanimam in pravim, standard, bi morala reči, delovna storilnost in standard, saj je višja življenjska raven lahko le plod večje delovne storilnosti. Toda, ljudje, ki se tru- »Rada bi predvsem, povedala, da je standard moč dvigovati le z večjo delovno storilnostjo; ljudje, ki se trudijo, da bi več napravili in bolje gospodarili, pa naj sadove te svoje prizadevnosti tudi uživajo.« Ing. Leopoldma Krč-Ovčak: PROJEKTI LEŽIJO, KER NI URBANISTIČNIH NAČRTOV dijo, da bi več ustvarili in bolje gospodarili, bi morali dobrine te svoje prizadevnosti še bolj občutiti kot doslej. Kaže, da sedanji način delitve ni dovolj spodbuden. Pri nas v Kolinski smo na primer letos povečali proizvodnjo za 39 odstotkov, storilnost pa za nekaj manj — v primerjavi s prvimi meseci lani — toda od tega nam ostane bore malo. Če* 1 več ustvariš, več daš. Občina je svoj prispevek povečala od 20 na 30 odstotkov, rezervni sklad smo morali povečati od 2 na 5 odstotkov itd. No, če želite, še bolj konkretno. O naši produktivnosti. Lani se je pri nas povečal celotni dohodek na enega zaposlenega za 35 odstotkov, čisti dohodek pa za 48 odstotkov. Medtem pa so se prispevki družbi povečali za 65 odstotkov — od 73 milijonov v letu 1961 na 120 milijonov v letu 1962. Za sklade smo pa lahko namenili le 14 milijonov več kot prejšnja leta. Torej, za vse sklade, le malo je ostalo za družbeni standard. Pri nas, pa tudi v drugih podjetjih v občini, imamo na primer precejšnje težave s prehrano. V vsej občini ni niti enega obrata družbene prehrane. Veliko naših delavk boleha, kerx se neredno hranijo. Rabili, bi takšno samopostrežno menzo, kot jo imajo že v nekaterih drugih krajih, ki bi upoštevala tudi denarne zmogljivosti človeka. Ali pa na primer — stanovanja. Potrebe po stanci vanjih so še vedno zelo velike, čeprav se v podjetjih, vsak po svojih močeh, trudijo, da bi jih nekako zadostili. Pri nas smo v zadnjih dveh letih kupili pet stanovanj. Posojila za stanovanja pa smo dali petim ljudem. To ni veliko, če upoštevamo, da nas dela v Kolinški skoraj 300. Vse to pa pripovedujem predvsem zaradi tega, ker bi rada povedala, da bi morali višjo storilnost bolj spoštovati, se pravi, omogočiti bi morali ljudem, ki več ustvarjajo in bolje gospodarijo, da sadove svojega dela tudi uživajo. Marsikaj se da storiti v podjetjih, marsikaj pa tudi, če podjetja sredstva združujejo — sama ali pa v okviru občine — in prav o tem bomo morali v občinski skupščini še govoriti.« Vrste risalnih miz, skladovnice papirjev, to je — projektivni biro gradbenega podjetja »Tehnika« v Ljubljani. Sredi projektov sem v beli halji našla Leopoldino ing. Krč-Ovčak, kandidatko za občinsko skupščino. Delavci je niso izbrali slučajno. Leta nazaj se že ukvarja z vsemi njihovimi težavami, ki niso majhne, kot član centralnega delavskega sveta pa tudi s težavami podjetja. Še posebej pozna kot član stanovanjske komisije njihove stiske glede stanovanj. »In če ,rešetaš’ te stvari, moraš poznati tudi razmere, v katerih delavci živijo«, pravi kandidatka za občinski zbor delovnih skupnosti. »Razmere pri nas niso rožnate. Gradbišča so raztresena, saj veste, kako je v gradbeništvu. Na leto lahko damo okrog 50 stanovanj, prošenj pa je veliko, veliko več. Poseben problem je pri nas fluktuacija delovne sile. No, s tem se ukvarjajo domala vsa gradbena podjetja. Pri nas je okrog 60 % sezoncev. Vendar, če bi jim lahko nudili primerna stanovanja, bi jih bilo veliko manj. Za tem tudi stremimo. Delo na gradbiščih smo organizirali tako, da imamo poleti tako imenovane odprte gradnje, pozimi pa zaprte. Le če je zelo huda zima, takšna kot letos, plačamo delavcem zimski dopust (seveda, če ne vzamejo rednega), to je 50 do 75 % dohodkov, kot na primer v deževnih dnevih Primanjkljaj v. zimskih mesecih krijemo z dohodkom letnih mesecev, ko je gradbena sezona na višku. Tako dela,vce obdržimo, če pa so stalni, tudi socialnih problemov ni. Seveda, stalnih pa bo več, ko bo več stanovanj, dobrih stanovanj. To pa rešujemo, kolikor je v naši moči«. Vse sami ne zmorejo. Podjetje da za stanovanja. 40 do 50 % sredstev, sami delavci prispevajo 10%, za ostalo pa so navezani na stanovanjske sklade. In prav ti ter investicijska stanovanjska politika zanimajo inženirko, kot bodočo občinsko odbornico. Ne samo stanovanja, za delavce so važni tudi dohodki, urejena prehrana, predvsem za samce, pa pravilno koriščenje prostega časa za mladino in Vajence in še in še ... Vse te stvari se dajo urediti v podjetju, če jih nekdo stalno zasleduje, opozarja nanje in seveda tudi s prizadevnostjo rešuje. Kot predsednik komisije za zaposlovanje mladine in vajencev v podjetju ima ing. Leopoldina Krč-Ovčak posluh za mladino In tudi bogate izkušnje. Je mati dveh otrok, kaj pa se pravi od malega skrbeti sam zase, tudi ve, saj se je od trinajstega leta dalje skozi ves študij preživljala sama. »Pa je kar šlo. Tudi svoja otroka navajam že od malega na delo in samostojnost. Posebno rada se ukvarjam . z mladino. Vajencev imamo v podjetju veliko Največ pridejo s podeželja in so tako odrezani od doma. Zato pa moramo poskrbeti, da dobe v naših domovih drugi dom. V prostem času jih nadzorujejo vzgojitelji, vajenci se v domu učijo, z velikim veseljem pa se ukvarjajo tudi s športom.« Med drugim je inženir Leopoldina tudi navdušena športnica, rada smuča, vsak teden pa si utrga čas, da gre telovadit k Partizanu. »Pa se ne razgibate dovolj doma, saj ste brez gospodinjske pomočnice?« »Telovadba je čisto nekaj drugega, tam se razvedrim in spočijem. Za'1 mladino pa je šport tudi zdrav. Da bi videli naše vajence, kakšni dobri nogometaši in košarkarji so!« • Na vprašanje, za katere konkretne stvari se bo v primeru, da bo izvoljena, angažirala v občinski skupščini, je ing Leopoldina Krč takole rekla: »Da me zanimajo stanovanjski problemi, sem že povedala. Seveda pa me zanima tudi stroka. Vse projektantske organizacije, tako tudi naša, imajo večno borbo za lokacije. Projekti so gotovi, ne moremo pa jih »plasirati«, ker urbanistični programi niso narejeni. Tako nam zastaja delo in večkrat sem zaradi tega slabe volje.« »In kako si ' predstavljate svojo nalogo kot občinski odbornik?« »Vem, da bo zelo odgovorno. Upam, da bom upravičila zaupanje, če bom izvoljena. Veste, tako je. Raje delam, kot pa preveč govorim. Predvsem bi rada sodelovala pri problemih, ki jih poznam in s katerimi sem že poklicno vezana. Mislim pa, da si bomo morali delo razdeliti, ne pa naložiti vse na nekatere. Tako gledam na te stvari: rafe manj, pa dobro, kot veliko, pa slabo.« N. L. Janko Košir Janko Košir: Najbolj me zanimajo gospodarski problemi Jože Kos Tovariš Janko Košir, obrato-vodja v kovinskem obratu »Gradisa« v Ljubljani, je zadnjih pet let že bil odbornik zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora v Mostah. Pa so mu volivci vnovič izkazali zaupanje in ga izvolili za kandidata v nov občinski zbor delovnih skupnosti. »Že dolgo delam v delavskem upravljanju — zdaj sem član centralnega delavskega sveta Gradisa — in spričo tega sem se v dosedanjem občinskem ljudskem odboru predvsem ukvarjal z gospodarskimi vprašanji, kot so rast proizvodnje in produktivnosti, preudarno gospodarjenje. V minulih petih letih je bilo na tem področju v naši občini marsikaj storjenega. Družbeni bruto produkt se je v tem času povečal od 22 milijard v letu 1959 na skoraj 51 milijard v letu 1962 (za letos smo planirali nekaj več kot 55 milijard), kar pomeni, da bomo v borih petih letih podvojili naš bruto produkt v občini. K temu je seveda prispeval svoj delež tudi naš zbor proizvajalcev. Bilo je veliko dela in če bi ga tako na kratko ocenjeval, bi moral reči, da je bila njegova vrednost predvsem v tem, ker nikoli niso prevladali nekakšni posebni interesi te ali one delovne skupnosti, pač pa smo se trudili, da bi interese delovnih kolektivov vskladili s skupnimi interesi. Ko pa danes ocenjujemo, kaj smo v preteklih letih v občini storili za rast gospodarstva, se ustavimo predvsem pri enem vprašanju, s katerim se ukvarjajo skoro vse gospodarske organizacije v naši občini: na kratko -i— naši stroji so zastareli. Ta problem postaja »Naši stroji so pretežno zastareli in ta problem postaja v sedanjih pogojih, ko sta visoka proizvodnost in rentabilnost imperativ gospodarskega napredka, vedno bolj pereč.« • v sedanjih pogojih, ko sta visoka rentabilnost in delovna storil' nost imperativ gospodarske!3 napredka, vedno bolj pereč’ Kljub temu, da smo v Mostah porabili za gospodarske invesh' cije od leta 1959 pa do kon°3 lanskega leta več kot 9 milijav dinarjev, se strojne naprave h1' tre j e trošijo kot obnavljajo. St°' jimo pred problemom, kako za' gotoviti enostavno reprodukcij0’ kaj šele da bi zagotovili razširi j eno. Tetos predvidevamo, d3 bomo porabili za gospodarske investicije več kot 6 milijard d1' n ar jev, toda tudi ta tako visok3 investicijska sredstva ne bod° bistveno zboljšala razmer, ker so pretežno namenjena za zač®' tek gradnje toplarne, za nadalj®' vanje gradnje živilskega komb1' nata »Žito« in nove kemične varne, le malo sredstev pa h? ostalo za rekonstrukcijo dru!1*1 industrijskih podjetij. O tem problemu, ki sem = sicer samo na kratko omet111, bomo morali, kot kaže, v bori0} če bolj razmišljati kot doslej. koristiti pa bo treba vse nas notranje rezerve in še neodki-11 možnosti v industrijskih P°? jetjih, da bi hitreje ne samo navijali, temveč tudi povečeva proizvodno zmogljivost Jože Kos: Decentralizacija upravljanja omogoča boljše gospodarjenje Obiskali smo ga v novi stavbi Podjetja TOS v Ljubljani. Tovariš Jože Kos (starejši) je tehnik, obratovodja v ekonomski enoti »Optika«, predsednik sindikata v Podjetju, zdaj pa so ga v njegovi volilni enoti izbrali za kan-didata v zbor delovnih skupnosti občine Ljubljana-Čenter. »Od tega, kako gospodarimo v gospodarskih organizacijah, je odvisno gospodarstvo v občini. Pozitivne izkušnje ene delovne skupnosti bi naj postale last vseh kolektivov. Toda v današnjih pogojih še toliko bolj velja, Ing. Leopoldina Krč-Ovčak kajti vedno bolj je jasno, da je politika pravzaprav — gospodarjenje.« Naš razgovor ni potreboval nobenega standardnega uvoda. Tudi vprašanj ne. Tovariš Kos je pripovedoval o družbenih problemih, s katerimi se ukvarja, tako kot ljudje navadno pripovedujemo o svojih vsakdanjih zadevah, ki nas spremljajo na vsakem koraku. »Lani smo imeli v našem podjetju precej težav, gospodarskih in drugih, in v teh težavah se je rodilo spoznanje, kako pomembna je dejavnost družbenih organizacij v podjetjih, še zlasti pa sindikata. Za našo tovarno velja — in kolikor vem, ne samo za nas — da sindikalna organizacija od takrat, ko je zaživelo delavsko samoupravljanje, precej časa ni našla svojega mesta, da se je ukvarjala s postranskimi problemi in da je bila njena vloga dostikrat zgolj simbolična. Zdaj, ko smo prebrodili najhujše težave, ki so nas morile lani, je vsem nam jasno, da mora nositi sindikalna organizacija glavno breme v prizadevanjih za čimboljše gospodarjenje in ustvarjanje takšnih odnosov v delovnem kolektivu, ki spodbujajo maksimalno delovno storilnost. Naš sindikat se je doslej že toliko uveljavil, da je povsem normalno in nujno, da v njegovem vodstvu sodeluje tudi strokovni kader, inženirji in tehniki, saj rast njegove družbene veljave vedno bol} terja večjo neposredno angažiranost strokovnjakov v njegovih vrstah in vodstvih. Politika je namreč — »Ni važno, kaj govorimo in koliko časa na sestankih premlevamo ta ali oni problem. P°' membno je le, kaj koristnega storimo.« gospodarjenje. Zdaj se pri 0 " sindikalna organizacija — paj z drugimi družbenimi °r* nizacijami, samoupravnimi , gani in upravnim vodstvom P jetja — tudi trudi, da bi uZ°' nili vse naše pozitivne izkus v statutu podjetja. Razprav® j tem, kaj je vodenje in \n upravljanje, kdo lahko voCrjaj kdo upravlja, kh so bile r-eWL\e pri nas pogoste, so le odvra° našo pozornost od bistvenih P\y blemov; ko pa smo uvelJa ,fl omogočili proizvajalcem. v nomskih enotah, da se ek0' n eP0' IV' sredno uveljavljajo kot up®^ ljavci, takšnih razprav ni Ni važno, kaj govorimo, >^0 membno je le, kar storim0-^^ prakso smo že uresničili' in v„ nam je decentralizacija n P go 1 jan j a le sredstvo za d agi večina v Titanu. m T Ljudje odhajajo iz podjetja, pojas-L.Jc sekretar osnovne organizacije Rajh. jj,Zenirji, tehniki, delavci. Prav zdaj, ko bi S[. Pajbolj potrebovali. Po petnajstem bo-o' ostala za ekonomske enote remont, i„Ddjarna, ključavnice predelovalni obrati S|Po fitingi samo še dva inženirja. Včasih jih imeli tudi po osem ali celo deset. b0]^ Grem zato, ker bom imel drugod ty]Se osebne dohodke, pravi vodja kapica izgradnje inž. Mulej. Nekaj pa tudi o®* tega, ker se ne strinjam s sedanjo Pizacijsko ureditvijo, ko bi naj kot 0je kapitalne izgradnje prevzel vzdrževala ,R* preskrbovalne obrate. Spet povsod . bj| 0 in nikjer nič. Tako kot lani, ko sem lj£ v enem letu premeščen na štiri raz-a delovna mesta. aj ne, da bi v Titanu ne imeli sredici štev, da bi morali deliti osemdeset-odstotne plače. Mali investicijski kfed. Program, skorajda že zagotovljeni tud?1 H. naj bi do konca prihodnjega leta 6(,l' Pfecej spremenili sedanji materialni ve„d ai podjetja. Toda nezaupanje se je j rle prikradlo med ljudi. Livarja Ser-tfj j11 Bergant mi pravita, da gredo vsaj kfateta prepozno v rekonstrukcijo ... Ta-dat- ’ ko smo še imeli sredstva, bi morali i|) ^ 6ekaj več na sklade. Pa več v stroje •ti0 samo v dobro počutje. Kaj pa ima-tega, če je vse po tovarni asfalti-k’11 če so nove dvorane, stroji pa pri % izza Franca Jožefa. In je res treba, ^atn • Titan na j dražja stanovanja v Pa j,*11*1!!? Razen tega, kdo od delavcev ien, ? lahko plačeval po 10 tisočakov na-Tac6 v stolpnicah? ... hfe^ko se je tako rekoč čez noč, v do-vtr0,. ,etu zasukalo. Samo da so globlji starj za ta skorajšnji polom veliko bolj v ‘ Sami pravijo. elika obrt SroTi?ična »Meiscenvirtschaft«, pravi >1 °Vn'k. šolski primer, bi lahko rekel. %lt0Je sPloh lahko Titan primer, kam IRlta ''.današnjem času privede ta obrt-Miselnost. — In čeprav je v Titanu zaposlenih kakih 1000 delavcev in čeprav z letošnjim planom predvidevajo proizvodnjo v vrednosti pol tretje milijarde? — Saj s tem še ni rečeno, da bi ne mogli še enkrat ali celo dvakrat toliko narediti, utemeljuje Dobrovnik. Že samo to, da se v podjetju vsakih dvajset minut menja delovna operacija, pove svoje. Gospodarskega planiranja v Titanu sploh ne poznajo. Prvič v svoji zgodovini so letos sploh upeljali proizvodni plan. Kolikor je tehnične dokumentacije, je vsa retrogradno posneta po starih tehnoloških postopkih. Da imajo samo izkustvene norme namesto tehničnih in zato tudi enega samega normirca, mi skorajda ni treba pripovedovati. — Toda kako potem v Titanu sploh lahko gospodarite, jim ponujam razgovor. — Resnici na ljubo, saj sploh ne moremo gospodariti, pravi vodja livarne inž. Sila. Preprosto zato, ker sploh ne vemo, s kakšnimi stroški poslujemo, kakšna je naša dejanska proizvodna cena, kako se giblje stopnja naše rentabilnosti. Rentabilnost lahko samo občutimo na koncu vsakega leta, ko vidimo, koliko nam ostane v skladih. Saj smo včasih imeli obratni obračun, pa je prejšnje upravno tehnično vodstvo mislilo, da ga ne potrebujemo in ga seveda tudi ukinilo. — Pa kako potem sploh lahko kaj prodate in kaj delite. — O ja, prodamo pa lahko vse, pravi vodja plansko operativnega oddelka Bračič. Vse, kar naredimo. Zato pa tudi imamo več kot 100 artiklov in še vedno kakih 12.000 ali 13.000 živih delovnih operacij. — V Titanu nas ni nikoli doslej bolela glava, da bi proizvodnje ne mogli prodati. Pošiljk niti skompletirati ne moremo. Še danes bi lahko prodali trikrat več kot zmoremo narediti. In prav to nas je tudi neslo. Po pravici povedano, uspavali smo se. Medtem ko so se druga podjetja organizacijsko in sploh notranje krepila, smo pri nas nazadovali. -r e vem več, kdo Je pripomnil... prava zmeda, v Titanu nihče ne ve, I kdo pije in kdo plača... V prvem ' trenutku so se mi zazdele te besede skorajda malce demagoške ali vsaj pretenciozne. Navsezadnje so tudi v Titanu decentralizirali upravljanje, ustanovili ekonomske enote in izvolili njihove svete... Saj smo jih, pa zato, ker so bile v modi, nobenih pristojnosti nimajo... mi odgovarja sekretar aktiva Rajh. Pa — ali je potem res kaj čudnega, če v Titanu ugotavljajo, da nihče ne ve, kdo pije in kdo plača? Takale papirnata decentralizacija bržčas res ne more združiti Interese posameznikov in celotnega kolektiva. Saj mi sami pravijo, da pri njih vsakdo vleče na svojo stran. Ali je potemtakem kaj čudnega, če jih v Titanu boli glava zaradi notranjih odnosov, pri tem pa si sploh ne vedo pomagati, kako bi jih popravili? Boleča nasprotja Najbolj boleče je v Titanu, da je tako velik prepad med delavci in uslužbenci, pravi predsednik sindikata Marinšek. Vodja ekonomske enote ključavnice in predsednik delavskega sveta Jeran pa pravi, da v tem ni nič čudnega. Že sam sistem delitve osebnih dohodkov da povzroča ta nasprotja. — Imamo še kar tarifni pravilnik in še kar naprej vztrajamo pri plačah, pravi Marinšek. Od plačilnega razreda je potem največ odvisno, koliko je ob koncu meseca v kuverti. Pri tem pa je tako, da dekle, ki pride iz proizvodnje v pisarno, vselej pride tudi v višji plačilni razred, tudi če je bila premeščena na lažje in manj zahtevno delovno mesto. In potem tole: delavcu izmečka ne priznamo pri izplačilu, plače v pisarnah pa so vedno enake, če naredijo dobro ali slabo, malo ali veliko. Inženir Mulej pravi, da so tehniki in inženirji v Titanu slabo plačani. Tudi notranja nesorazmerja med plačilnimi razredi povzročajo nesoglasja in pogoste odpovedi. — Mladega inženirja, ki pride v podjetje, vtaknemo v 17. plačilni razred, čeprav ima večina mojstrov višjega. Toda najbolj žalostno je to, da ga potem v tem razredu pustimo tudi po dve leti in več. Pa je kaj čudnega, če potem na vsem lepem pride odpoved in če odide drugam, kier bo namesto 40.000 dinarjev zaslužil 60.000 pa morda pri tem opravljal še lažje delo. Še slabše je s tehniki. Kdor ni na vodilnem položaju, pristane tam nekje od štirinajstega do šestnajstega plačilnega razreda. — Pa, ali res niste mogli spremeniti nagrajevanja, dregam naprej. — Prosili smo litostrojčane, da bi nam pripravili tak sistem, kot ga imajo pri niih, pravi predsednik delavskega sveta Jeran. Analitično ocenjena delovna mesta in na tej osnovi točkovni sistem. Bi kar bilo, če bi ostalo pri prvotnem predlogu. Samo, da se je potem začelo mešetarjenje za tega in za onega, dokler se ni vse skupaj izmaličilo in smo predlog na delavskem svetu zavrnili. Čudno, mar ne, saj bi po prvotnem predlogu 700 delavcev v podjetju nekaj pridobilo pri osebnih dohodkih in samo 200 bi jih nekaj izgubilo. Pa ie res čudno. Še v javni upravi opuščajo plačilne razrede v sistemu nagrajevanja, ti na kar naprej po starem, čeprav ugotavHain. da jim povzročajo več zmede kot koristi! ~r ekai je gotovo: tako dolgo ne mo-I re naprej. Sami tako pravijo v Ti-I tanu. Toda kljub temu mi pripo-^ veduiejo, da sta se doslej že dve reorganizaciji podrli in zdaj s pomočjo Zavoda za produktivnost pripravljajo tretjo. Boj za stolčke? Nekaj tega je prav gotovo bilo. Nekdo mi spet pravi, da mora biti v Titanu skupina ljudi, ki jim ni do tega, da bi se podjetje razvijalo. Pa po mojem mnenju je to bolj malo verjetno. Prej bi rekel, da vsakdo vleče na svojo stran in si po svoje predstavlja napredek. Nerazmejene pristojnosti, dolžnosti, naloge, tudi premalo odločne besede povzročajo notranja nesoglasja. Inženirji in tehniki krive mojstre. Ti spet s prsti kažejo na tehnike in inženirje. Upravno tehnično vodstvo krivi samoupravne organe, ti spet vodstvo. Pri vsem tem pa ima vsak po svoje svoj prav. Contra — re Ena izmed analiz o strokovnem kadru v Titanu priča, da skoraj 65 % anketiranih tehnikov in inženirjev toži, da se pri delu pojavljajo težave prav zaradi mojstrskih tendenc. Inženir Sila pravi, da je tak odgovor po svoje utemeljen. Službe v podjetju šele nastajajo, ni tehničnih norm in dokumentacije. Proizvodnja še vedno v večini obratov teče na pamet, po izkušnjah. Mojster je tako neizbežno glavni dirigent proizvodnega procesa. — Prav mojstri so tisti, ki zavirajo razvoj podjetja in se upirajo vsaki spremem- ni denarja in bi pridobili nova stanovanja ... — Drugih pa ne moremo dobiti v Titan, pravijo v upravno-tehničnem vodstvu. En sam se je javil na razpis, pa še ta ni bil primeren. ■ ® ygr orda se motim, ne vem, toda vse m / H to’ ° čemer mi pripovedujejo v 3» H Titanu, mi vzbuja vtis, da gre za •*" " nesporazum. Za nesporazum okoli tega, kako se izmotati iz sedanjih zadreg. /\Ji ima res upravno-tehnično vodstvo povsem enak koncept kot samoupravni organi, kot sindikat, kot aktiv Zveze komunistov, ali pa ima morda vsakdo svojega? Ali pa takega koncepta sploh ni. Ali je tudi povsem jasno opredeljena pot, kako bodo svojo zamisel uresničili, kaj bo treba ukreniti, kolikšna sredstva naložiti in slednjič, kaj bo na koncu prinesla rešitev? Inženirji in tehniki ne zaupajo mojstrom, ti spet njim ne, upravno tehnično vodstvo pravi, da sedanji samoupravni organi nasprotujejo njihovim predlogom, samoupravni organi pa spet ne zaupajo upravno-tehničnemu vodstvu. Kaj pa sindikat in aktiv Zveze komunistov? -r V pričakovanju — Sami stvari ne bi mogli rešiti, pravi sekretar osnovne organizacije Rajh. Poklicali smo na pomoč Zavod za produktivnost. Pa v sindikatu, kaj pri vas mislite, ponujam vprašanje. Upamo, da bo Zavod prinesel končno rešitev, pravi predsednik Marinšek. Med tem pa opozarjamo, kar je narobe in poskušamo ublažiti notranja nasprotja. — In kaj menite v samoupravnih organih, drezam. — Upamo, da nam bo Zavod -prinesel rešitev, pravi predsednik delavskega sveta Jeran. Vsaj zame je to njegovo posredovanje edino upanje. — Samo, doslej sta se vam podrli že dve reorganizaciji. Se ne bojite, da ne bo šla isto pot tudi tretja, če ne boste »reorganizirali« predvsem svojih pogledov? — Res, tudi tega se bojimo, pripominja sekretar Rajh. f-e-*Hežko bi se odločil, da je zaradi vseh j teh nesoglasij, ki pretresajo Titan, 8 slabo prav upravno tehnično vod-stvo, da sta slaba delavski svet in upravni odbor, da so slabi od a do ž vsi inženirji, tehniki, mojstri delavci in uslužbenci. Veliko bolj se mi zdi pravična misel, da so bile v Titanu preveč šibke notranje sile, mislim predvsem Zveza komunistov, sindikat. Prazaprav dvomim, da so doslej te sile sploh bile, sicer se v Titanu ne bi smelo primeriti to, kar se dogaja. Nekdo mi pravi, da zdaj v Titanu ne potrebujejo nič drugega kot leto dni miru. Sam pri sebi pa mislim, da bi bilo prav to narobe. Po mojem bi bilo treba najprej skupaj sesti in stvari razčistiti. Tudi če bi že bilo nekaj prepira in tudi če bi kdo iz podjetja odšel. Toda kje drugje, če ne prav na aktivu komunistov in v sindikatu? Pa seveda takoj zatem v samoupravnih organih. bi, pravijo v upravno tehničnem vodstvu Titana. Toda hkrati s tem prav ta anketa med inženirji in tehniki razkriva, da le-ti samo 2,5% svojega delovnega časa porabijo za družbeno politično, dejavnost v kolektivu in organih upravljanja. V tem primeru pa najbrž mojstrske miselnosti ne bo posebno lahko zlomiti, še posebno, če proizvodni proces sploh ni organiziran, če je zato tudi delo premalo strokovno. — V januarju bi morali začeti s proizvodnjo stavbnih ključavnic po JUS, pravi vodja enote ključavnic Jeran. Razvojni oddelek je pripravil načrte, tehnična priprava dela pa prototipe in orodje za vseh pet vrst. Ko pa smo naredili že serijo prvih 1500 ključavnic, smo odkrili, da ima vsak izmed tipov tako konstrukcijsko napako, da bi jih ne mogli poslati na tržišče. Zdaj smo v maju, pa zadeva še vedno ni rešena, čeprav bi bilo lahko napake odpraviti v nekaj dneh in sem že sam predlagal, kako. Mi pa imamo 100 ton materiala za JUS ključavnice na zalogi, medtem ko nabavna služba lovi material za drugo proizvodnjo, kajti na vso srečo smo "dobili dovoljenje, da še lahko delamo mimo standarda. Na upravno tehničnem vodstvu se pritožujejo, da organi upravljanja včasih a priori zavračajo njihove predloge... če hočemo postati industrija, rabimo strokovnjake. Zdaj se nam je ponudila priložnost, da bi dobili skupino tehnikov iz Tomosa za razvojni oddelek. Delavski svet in upravni odbor pa sta že dvakrat zavrnila predlog, da bi jim dali stanovanja. To je namreč pogoj, da bi prišli... — Nekateri se v Titanu boje, da bi se ; vrinila v kolektiv skupina, ki bi hotela po svoje delati, pravijo nekateri ob tem zadnjem zapletu. Člani samoupravnih organov pa drugače zagovarjajo svoj sklep ... Najprej so izsiljevali. Ta stanovanje v Ljubljani, drugi spet v Kamniku pol dvojčka. Pa ali so res taki strokovnjaki, da bi bilo vredno dati zanje toliko denarja? Za ta denar bi lahko dokončali stolpnico, za katero sedaj lilEEEEEEffllEEifflllfflEEEroi®l1IIIllllEElfflEEllllEllllllll*IEinSlEHEIIllEIEEII*EEEEi™ilE*lfflillllll*ISIIllEll IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN !ll!llllllllll[||l!!l!!llll!!OI!l!l!l!llllll!lll!!llll!ll!lllllll!llll!lllll!l[||l!!lll!!!llll!llllll!llll!ll!l'!!!!!i!!l!niIIIIIIII!llllllill]!ini!!llll!!llll!!!IIIMI]!!llllll!IIII!lllll!!lll!nillllll!lll§!ll( Na dnevnem redu: statuti • ZAGORJE OB SAVI: . | Osnutek prvega statuta kmalu v javni razpravi V zadnjem času je mogoče opaziti, da na področju za- M gorske občine komisije za izdelano statutov pospešeno g opravljajo svoje delo. Predvsem proučujejo dosedanjo in- m terno zakonodajo. Članom komisij je v veliko pomoč gra- g divo z dvodnevnega seminarja, ki ga je pripravil občinski 1 sindikalni svet. Nekatere komisije pa opozarjajo na pre- g počasno izdelavo osnutka novega satuta zagorske občine, jj Pravijo namreč, da še, sedaj ni jasno, kako bo občinski jj statut opredeljeval odnose med komuno in delovno orga- g nizacijo in podobno. To tudi nekoliko zavira izdelavo g statutov o delovnih organizacijah. V gradbenem podjetju Zagorje so z izdelavo statuta g že najdlje. Komisija bo predložila osnutek statuta te dni fj v javno razpravo. K. g • TGA KIDRIČEVO! Prisluhniti mnenjem in predlogom svetov CD S tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Ki- g dričevem je pred nekaj tedni imenoval komisijo za izde- g lavo osnutka statuta delovne organizacije. Čeprav sodelu- g jejo pri pripravi osnutka predstavniki organov samo- g} upravljanja in sindikalnih podružnic, se zdi, da je delo le g preveč zoženo. Pravilno bi bilo, da bi za razčiščenje raznih g vprašanj zainteresirali svete PE in EE, kajti ti menijo, da p so njihove pristojnosti še preozke. Pa tudi sindikat bi mo- g ral več prisluhniti mnenju svojih članov, kajti statut bo m dober in kvaliteten le, če bo pri pripravi sgdeloval celotni g kolektiv s svojimi mnenji in konkretnimi predlogi. M. F. • TOVARNA CELULOZ E IN PAPIRJA V EV ČE-MEDVODE: ’ 0 osnutku statuta že razpravljajo | Komisija za izdelavo statuta v delovnem kolektivu g Tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode, je. že opravi- g la del svoje naloge. Čeprav osnutek statuta še ni v celoti g sestavljen, je vendarle komisija že dala v razpravo prvi g dokončani del osnutka statuta. Gre za uvodne določbe in g poglavja o delovnem kolektivu in referendumu ter po- g glavja osnutka, ki govori o organih upravljanja podjetja g (delavski svet podjetja, upravni odbor in organi delovnih S enot). Komisija želi na ta način čimprej dobiti mnenja in g predloge članov kolektiva o posameznih poglavjih osnutka. gj J. | # TEKSTILINDUS KRANJ: Razen osrednje komisije še pet komisij Komisija za sestavo statuta, ki jo je imenoval upravni g j§ odbor Tekstilindusa Kranj, je že sestavila teze za bodoča g g poglavja statuta. Komisija tokrat ni izdelala konkretnih g g formulacij posameznih členov in ni iskala dokončnih re- g gj šitev, ker meni, da bi bilo dobro najprej razpravljati o te- g fj zah in tako dobiti mnenja in predloge o podrobnostih. Za- g jj to, da bi delo uspešneje potekalo, so imenovali tu pet ko- g m misij, ki naj bi samostojno izdelovale predloge za pet g g osnovnih področij, ki bi jih moral statut urediti. Med g m drugim naj bi komisije obravnavale področje samo- g jj upravljanja, delovnih razmerij, delitev sredstev„ finančno jj S poslovanje in planiranje ter organizacijo. P. 1 • TOVARNA CELULOZE IN ROTO PAPIRJA VIDEM-KRŠKO: V razpravi dvoje poglavij osnutka V tovarni celuloze in roto papirja Videm-Krško so g fj imenovali že lani novembra komisijo za izdelavo statuta. m jj Pred dnevi je komisija posredovala delovnemu kolektivu g B v razpravo prvi dve poglavji osnutka statuta, in sicer po- g B glavje z naslovom »Uvodne določbe« in drugo z naslovom g g »Organi samoupravljanja in organi upravljanja«. Poglav- g jj je, ki govori o samoupravnih organih, je komisija predlo- s g žila v razpravo, čeprav še ni v celoti zaključeno (oziroma g fj objavljeno v njihovem listu). To nezaključeno poglavje bo g jj vsebovalo še določbe glede organov upravljanja predra- g Sj čunske enote (centralne službe) in določila o vlogi in po- p jj menu obračunskih enot. Komisija želi tako dobiti čimprej g g mnenja in predloge članov kolektiva na doslej objavljeni p jj del osnutka statuta. * 'P. Prodajalci »Lučk« so sonca veseli, čistilcem čevljev pa lepo vreme najbrž ni preveč po volji • RUDNIK LIGNITA VELENJE: Predlog: Najprej povrnitev škode, potem prekinitev delovnega razmerja V rudniku lignita Velenje so najprej ^ izdelali teze za osnutek statuta. Razprava o načelih, ki naj jih vsebuje statut, pa je bila sploh glavna tema letošnjega občnega zbora tamkajšnje sindikalne organizacije. Vsi tisti, ki jim je bilo zaupano to opravilo, to je izdelava osnutka statuta, letos niso poznali prvomajskih praznikov. Oba prosta dneva so izkoristili za to, da so formulirali še zadnje člene posameznih poglavij osnutka statuta. Tako bo kolektiv velenjskih rudarjev naslednji teden že razpravljal o osnutku statuta. Sicer pa to ne bo prva razprava. Razprave o tezah osnutka so bile nadvse plodne že doslej. Vsaka ekonomska oziroma obračunska enota je na svojem delovnem sestanku razpravljala o tezah in predlagala, kako naj urede oziroma uzakone posamezne zadeve. Tako so rudarji razpravljali o oblikovanju in delitvi čistega ter osebnega dohodka, o sredstvih, s katerimi razpolagajo enote za enostavno in razširjeno reprodukcijo, problemih s področja delovnih razmerij in 'podobno. Doslej so v velenjskem rudniku uveljavljali načelo, da je prenehalo delovno razmerje tistemu, ki je zaporedoma trikrat izostal z dela. V razpravi o tezah statuta pa so posamezniki predlagali še ostrejši kriterij. Dejali so, naj bi v statutu uzakonili ne samo prekinitev delovnega razmerja za takšnega, ki ne pozna delovne discipline, temveč pred prekinitvijo delovnega razmerja povrnitev škode, ki je nastala zaradi njegove odsotnosti. Takšne in podobne zahteve so izrekali rudarji zato, ker ob- likujejo v tamkajšnjem rudniku dohodek na ravni ekonomskih enot in je dohodek enote, skladi enote ter osebni dohodek, odvisen od količinske proizvodnje, večjih ali manjših stroškov itd. Osnutek statuta bo torej v naslednjih dneh osnovna tema razprav velenjskih rudarjev. D. P. ® RUDNIK LIGNITA VELENJE: Dnevno povprečje skoraj 10.000 ton S proizvodnim planom rudnika lignita v Velenju je predvideno, naj bi letos nakopali 2,760.000 ton premoga. Dosežena proizvodnja v prvem tromesečju pa znaša 783.000 ton. če primerjamo proizvodnjo v prvem tromesečju letos z lanskim letom, je ta večja za 7°/o. plan pa izpolnjen z 29 %>. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK DODATNA PEC rgyi. • IDEALNA IZVEDBA PRIZNANA KVALITETA Manj skrbi — več veselja družina ne bo čakala na kosilo, če boste kuhali s pečjo TOBI ELEKTROINDUSTRIJA IN SPLOŠNA MONTAŽA MARIBOR Pri izvrševanju plana je imel rudnik v I. tromesečju težave z nabavo osnovnega in delno tudi pomožnega reprodukcijskega materiala. Težave so bile predvsem pri nabavi jamskega lesa. V februarju so rudarji delali vse nedelje na eni tretjini in zato je dobava premoga industrijskim podjetjem potekala v redu, čeprav je bilo povpraševanje večje in je posebno mnogo premoga potrebovala Termoelektrarna v Šoštanju. V februarju ni bilo dovolj vagonov in v rudniku so morali zopet deponirati večje količine premoga. Tako je bilo tudi v marcu. Industrijska podjetja in železnice so potrebovale večje količine premoga od pogodbenih zaključkov. V aprilu je spet potekala proizvodnja nad povprečnim proizvodnim planom, in sicer okoli 10.000 ton na dan. Rudnik lignita Velenje je brez dvoma dosegel velike proizvodne uspehe, če računamo, da je lani bilo dnevno povprečje 8000 ton, povprečje lanskega aprila pa 72.000 ton. V zadnjih treh mesecih so povprečno nakopali na dan 9763 ton, rekordna dnevna proizvodnja pa je bila 15. marca, ko so nakopali 10.950 ton premoga. V. V. • ŠTORE: Zakaj so potrebna stanovanja poleg železarne Člani delovnega kolektiva Železarne v Štorah prihajajo na delo iz devetih občin in 54 različnih krajev. Od skupnega števila zaposlenih jih stanuje v Štorah in bližnji okolici le 50,91 ifdst. Ostali stanujejo izven tega območja in pripotujejo na delo z raznovrstnimi prevoznimi sredstvi. Največ članov kolektiva prihaja na delo z avtobusi, t. j. 26,2%, z vlakom 17 °/», z dvokolesi 12,4 °/o, z motornimi kolesi 1,7 % in z lastnimi avtomobili 0,9 °/o. Za povračilo stroškov prevoza je podjetje v letu 1962 izplačalo 27,730.791 dinarjev. Zato je opravičeno prizadevanje, da bi zgradili več novih stanovanj v neposredni bližini tovarne. J. M. 7 dni v sindikatih LOŽ — Na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice delavcev Kovinoplastike, ki se ga je udeležilo okoli 150 članov kolektiva, so v prvi vrsti ugotovili, da zaradi pretesnih in razdrobljenih prostorov ne morejo doseči proizvodnje tako, kot bi želeli. Vendar je kolektiv v prvih dveh mesecih presegel proizvodni plan. Sklenili so, da bodo delali v tretji, to je v nočni izmeni. Ugotovili so, da disciplina ni zadovoljiva. Čimprej bo treba odpraviti tudi manjša nesoglasja med člani obratov in povečati občutek odgovornosti pri nekaterih članih v organih upravljanja. Kolektiv Kovinoplastike bo letos pričel z gradnjo nove tovarne. Zato, da bi bila gradnja čim cenejša, bo vsak član kolektiva opravil 50 ur prostovoljnega dela. Tako bodo prihranili okrog 30 milijonov dinarjev. -mad- CERKNICA — Vse sindikalne podružnice v cerkniški občini so že opravile občne zbore. Večje uspehe so dosegle samo nekatere sindikalne podružnice, mnoge so se ukvarjale le z nabavo ozimnice. Na zborih so razpravljali tudi o notranji delitvi. Se vedno so opazne nekatere pomanjkljivosti pri delitvi, prav tako so nekatera merila nerealna. V bodoče bo ena glavnih nalog sindikalnih podružnic, da odpravi neodgovornost članov delavskih svetov in formalna glasovanja. Večkrat bo treba v prihodnje uporabiti tudi pravico odpoklica predstavnikov kolektiva, ki neredno ali nepravilno opravljajo svoje . dolžnosti. Izobraževanje članov kolektiva je bilo ponekod premalo usklajeno s potrebami. Na večini občnih zborov so menili, da je treba izdelavo statutov pospešiti, pri tem pa najti boljše načine povezave z občinskim sindikalnim svetom in njegovimi komisijami. -mad- STORE — V prvomajskih dneh so predstavniki sindikalnih podružnic in izvršnega odbora sindikalne organizacije delavcev Železarne v Štorah obiskali vse tiste bolne člane kolektiva, ki se zdravijo v bolnicah, zdraviliščih, zavodih ali doma že več kot dva meseca. Svoje sodelavce so obiskali v Novem Celju, Topolščici in Splošni bolnici Celje. Razen pozdravov in čestitk so jih tudi obdarili. Izvršni odbor sindikalne podružnice je namreč za obdaritev namenil 170.000 dinarjev. Tako so obdarili 34 članov kolektiva. Na seji pred prvomajskimi prazniki so člani izvršnega odbora razpravljali tudi o tesnejši povezanosti s tamkajšnjim društvom upokojencev. V Društvu upokojencev Store—Teharje je namreč včlanjenih že blizu 200 delavcev štorske Železarne. Upokojencem bodo pošiljali svoje glasilo, za prvomajske praznike pa so se jih spomnili tudi z enkratno denarno pomočjo. J. M. .................................................................................................................................llllllllllllll.Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.1............UHIIIIIIIII...Illll...........Illllllllll.lllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllltlllllllMIIIII.Hilli.IIIIIUIIIIIIIIIIII.IIIIBII...................... IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNI*^ lMARIBORSKE TEKSTILNE TOVARNE Gospodarski uspeh podjetja je odvisen od donosnosti naših izdelkov V preteklem letu je bilo opaziti močan porast produkcije v I. polletju, medtem ko je produkcija v II. polletju nekoliko stagnirala. Letos smo prvič uspeli pri analizi zaključnega računa obravnavati tudi donosnost naših izdelkov. Če je dosežen dohodek v izdelku enak osebnim dohodkom tega izdelka, je to 100 °/o na osebne dohodke, pravimo, da smo pokrili lastno ceno izdelka, ne pa obvezne prispevke družbi, ki se odvajajo iz dohodka. To pa pomeni, da pri stoodstotnem doseganju dohodka še niso pokriti osebni dohodki, poleg tega pa ne ostane v tem primeru nič za sklade podjetja. Povprečje podjetja po stvarnih pokazateljih za leto 1962 znaša 148 %> dohodka na osebne dohodke. Dohodek preko 100 %> na osebne dohodke je potreben za prispevke, ki jih moramo odvajati družbi in za formiranje skladov pri delitvi 83:17. Procent dohodka na osebne dohodke 148 6/o nam je namreč potreben, če hočemo pokriti obveznosti, ki jih ima podjetje do družbe iti vršiti obnovo strojnega parka, ki je posebno v tekstilni industriji odpisan 70 »/o in še več. Z nadomeščanjem zastarelih strojev bomo lahko povečali produktivnost in na osnovi tega znižali cene našim izdelkom, s tem pa povečali potrošnjo tekstila na prebivalca, ki je pri nas, kakor so ugotovili na nedavnem posvetovanju tekstilcev v Portorožu, še vedno med najnižjimi v Evropi. Večjega dohodka pa ne bomo mogli doseči, če bomo še nadalje izdelovali takšne artikle, ki nam ne bodo prikrivali niti osebnih dohodkov, kaj šele formirali sredstva za enostavno ali razširjeno reprodukcijo. Zadovoljiv uspeh smo v preteklem letu dosegli pri proizvodnji sukanca. Vendar nas ta uspeh ne sme zavesti. Naša sukančama je v zadnjih treh letih dosegla maksimum 291 ton proizvodnje na leto, to se pravi, da je njena proizvodnja stagnirala. Morda bi z manj vloženimi sredstvi lahko povečali proizvodnjo in kar je najvažnejše, izboljšali kvaliteto našega su- kanca. Razvijajoča se konfekcija, ki je pri nas šele v začetni stopnji, bo v bodoče rabila precejšne količine sukanca. Nedvomno bp za svoje potrebe osvojila tistega dobavitelja, ki bo s svojimi izdelki konkurenčen tako v ceni kakor v kvaliteti. Te pogoje ima nedvomno lahko naše podjetje, ki ima dovolj strokovnega kadra in bogate izkušnje pri proizvodnji sukanca. Jasno pa je, da bomo tudi v sukančarno morali vlagati več sredstev, če bomo hoteli zadovoljiti tržišče, kajti konkurenca, ki se bo v bodoče porajala, bo tudi pri sukancu šla v smeri izločevanja tistih pro-. izvajalcev, ki ne bodo zmožni vključiti se v mednarodno delitev dela, kar nam bo narekoval tudi vedno večji izvoz. V letu 1962 smo izvozili okoli 4,880.000 tekočih metrov tkanin v različne države in na razne kontinente. Medtem ko se mno-ga podjetja bore za plasma svojih izdelkov, samo da bi zadostila obveznostim izvoza ter si delno zagotovila devize za nabavo surovin in pomožnega materiala ter prodajajo svoje izdelke tudi po nižjih cenah kot na domačem tržišču, je naše podjetje doseglo v letu 1962 zelo lepe rezultate. Povprečno nam je uspelo prodati tkanine po višjih cenah kot veljajo na domačem tržišču, čeprav smo pri tem morali posvetiti večjo pozornost kvaliteti. Klasifikacija blaga za izvoz je namreč neprimerno strožja kakor za domače tržišče in s tem v zvezi nastaja več neregularnih tkanin, ki se tudi na domačem tržišču ne morejo prodajati po regularnih cenah. Skupaj za vse izdelke so se povečale odobritve pri realizaciji nasproti 1. 1961 v absolutnem znesku 90 milijonov dinarjev. Tako so- se skupni odbitki povečali od 5,2 »/o na 5,6 »/o na fakturirano realizacijo. Vedno strožji kriterij pri kvaliteti, ki ga zahtevajo JUS standardi, je vplival na povečanje popustov. Izboljšati kvaliteto naših tka-nin mora biti naše geslo. K zboljšanju kvalitete lahko mnogo doprinese tako predica kot previjalka, tkalka ali oplemeni-tilec. Torej ekonomske -enote osnovne dejavnosti lahko povečajo dohodek z znižanjem stroškov in z izboljšanjem kvalitete. Ekonomske enote pomožne in stranske dejavnosti lahko pri-spevajo k povečanju dohodka z znižanjem poslovnih stroškov ter s solidno izbiro proizvodnega sortimenta, ki naj bo čim donosnejši, a vendar v skladu s ^ Pptrebami, ki jih zahteva tržišče. Sleherni član kolektiva lahko posredno ali neposredno do-prinasa svoj delež k povečanju dohodka. Samo večji doseženi dohodek je garant za višje osebne dohodke in za večje sklade, katere potrebuje podjetje za razširjeno reprodukcijo. IVICA KOCBEK Perspektiva delitve osebnih dohodkov Minilo je že skoraj tri mesece, odkar smo se združili v velik tekstilni kombinat, ki je prav gotovo eden izmed največjih v državi. Značilnost našega kombinata ni samo v tem, ker so se združila podjetja različnih proizvodnih zmogljivosti, deloma tudi s proizvodi druge surovinske baze in z različnim gospodarskim stanjem, ampak predvsem zaradi tega, ker so to podjetja s svojo dolgoletno tradicijo in več ali manj izoblikovanimi notranjimi odnosi, kar se brez dvoma tudi zrcali v problematiki notranje delitve. Menim, da je problematika notranje delitve, predvsem delitev osebnih dohodkov, prav danes za našega proizvajalca zanimivo vprašanje. Zakaj? Prav zaradi tega, ker je vsako integrirano podjetje imelo do sedaj svoje pravilnike o delitvi, z različnimi sistemi in po različnih osnovah. Jasno je, da bo kolektiv, ki je imel do sedaj nižje osebne dohodke, pričakoval od integracije, da mu bo le-ta prinesla višje osebne dohpd- ke. Kolektiv pa, ki je imel do sedaj najvišje osebne dohodke, S da na integracijo z bojaznijo. a se mu ne bi ti znižali. Treba J razumeti ene in druge kolekti'1-’ mislim pa, da problem ni ta. . nerešljiv, treba ga je le posta'1 na pravilno osnovo ... KAKO POVEČATI OSEBNI DOHODEK Če se spomnimo pretekle dob®’ ko smo še občasno sestavljali ‘ ko imenovane tarifne pravilo1 vemo, da smo takrat’ zavzeto stališče, da se morajo osebni j-hodki pri vsakem novem prav1 ku dvigniti — sicer zakaj se SP ^ sestavlja nov pravilnik — Prl ‘ -t. pa smo premalo mislili na Prl k-vodnost, kvaliteto in druge • . torje, ki bi lahko in edino m®‘ _ takšno zviševanje upravičevat' Danes nas razmere na trgu .igi lij o v to, da naši osebni don°^ ne smejo rasti na osnovi dra ^ ampak na osnovi večje, cenej se kvalitetnejše proizvodnje. T° ^ pomeni, povečati vso skrb, “a^no do strojne zmogljivosti Pra a. in v celoti izkoriščene, da bo ^ liteta na višini, da skrbimo ,z“a ja. cionalno zaposlitev, da Prol.^e*ITiU mo takšne artikle, ki so stroj j parku primerni, finančno do'^ ja in ki jih tržišče rado kupl*a^ilno nenehno skrbimo za P neperspektivno investicijsko > ?a ko, kar je važno predvse vključitev v mednarodno IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • Zasavje — kamnik pred volitvami: Graditi, ko je na razpolago denar! Zadnji teden so zaključili v Zasavju (v občinah Trbovlje in Hrastnik) z zadnjimi predvolilnimi zbori v delovnih organizacijah, rncdtem ko so jih že pred prvim majem zaključili v ostalih dveh zasavskih občinah — v Zagorju ob Savi in Litiji. Občinski sindikalni sveti so v vseh štirih zasavskih občinah posvetili zborom in sploh bližnjim volitvam članov novih skupščin izredno pozornost. Na razširjenih plenumih skupaj s predsedniki sindikalnih podružnic, na sestankih političnih aktivov, v posameznih delovnih kolektivih, so razpravljali o pripravah na bližnje volitve. Uspeh teh prizadevanj ni izostal. Zbori delavcev so bili izredno dobro obiskani. Značilnost' za zadnje zbore je bila izredno razgibana in kvalitetna razprava. Na vseh zborih so namreč razpravljali o razvoju Posameznih delovnih organizacij, o doseganju letošnjih planskih nalog in o perspektivnih nalogah. Ugotovljeno je bilo, da so skoro ® vseh delovnih organizacijah v zadnjih letih močno povečali družbeni bruto dohodek, vendar ne vselej na račun večje storilnosti in večje proizvodnje, temveč novih zmogljivosti. Zaradi lega bo letos *n v prihodnjem letu treba posvetiti vso pozornost nadaljnjemu izkoriščanju notranjih rezerv, zniževanju materialnih stroškov in nadaljnjemu povečevanju storilnosti. Posebno pozorno so udeleženci razpravljali o izpolnjevanju Planskih nalog, ne samo v svojem kolektivu, pač pa v vseh delovnih organizacijah na področju občine. Zlasti v nekaterih manjših delovnih organizacijah zaradi določenih subjektivnih slabosti nam-reč ne dosegajo planskih nalog, kar v končni meri tudi zmanjšuje sredstva za občinski proračun, ta pa zmanjšuje možnost obsega del, ki so predvidena z družbenimi plani občin. Mimo drugega so predlagali, naj bi nove skupščine dosledno uveljavile načelo, da je treba najprej dokončati vse začete investicije, posebej negospodarske in se šele potem odločiti za nova investicijska vlaganja. Doslej se je namreč nekajkrat primerilo, da so začeli z deli na več krajih, čeprav ni bilo na voljo zadosti sredstev. Zaradi tega stojijo posamezni objekti že več let nedograjeni in tako nastaja precejšnja škoda. Dogovor o najvažnejših nalogah Sredi preteklega tedna so bili v kamniških delovnih kolektivih zaključeni zbori delovnih ljudi. Razprave so bile usmerjene v glavnem na najvažnejša družbeno-politična in gospodarska vprašanja v komuni in v posameznem kolektivu ter seveda na izbiro kandidatov za občinsko, republiško in zvezno skupščino. Čeprav je bilo zadnja leta vloženih veliko sredstev v negospodarske investicije, zlasti na področju stanovanjske izgradnje in gradnje šol, so vendar potrebe na področju družbenega standarda še vedno precejšnje. Zdravstveni dom, obrat družbene prehrane, ureditev trgovin itd., so vprašanja, ki jim bo morala bodoča občinska skupščina nameniti veliko pozornosti. V Kamniku pride še vedno en zobozdravstveni delavec na 6750 občanov. Problem prostorov za zdravstveni dom bo verjetno že letos rešen z adaptacijo dosedanje zgradbe Zavoda za usposabljanje invalidne mladine. Vprašanja komunalnega značaja v kamniških delovnih kolektivih (to so pokazali tudi zbori volivcev) vedno tesneje povezujejo s proizvodnjo in gospodarjenjem. Zato so tudi za kandidate za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine predlagali take ljudi, ki bodo aktivno sodelovali pri urejanju gospodarskih, komunalnih in drugih problemov komune. (-lj) • ŠKOFJA LOKA: Proizvodnja v marcu 28,5 °/o nad lanskoletno Občinski ljudski odbor je na zadnji seji razpravljal o rezultatih gospodarjenja v letošnjem Prvem tromesečju. Ugotovil je, da je proizvodnja v prvem tromesečju za 19,5 °/o večja kot lani. Na tako ugoden uspeh je vplivala zlasti proizvodnja v marcu, ki je bila v industriji kar za 28,5 »/o višja kot marca lani. V' mesecu marcu so bili doseženi tudi ugodni rezultati v izvozu. V minulem tromesečju so delovne organizacije izvozile Za 430.000 dolarjev raznih izdelkov ali za tretjino več kot prvo tromesečje lani. Podatki o gibanju proizvodnje v aprilu obetajo še ugodnejše rezultate. -n- • KIDRIČEVO: Končno ureditev naselja in bazen Doslej je bilo že mnogo govoric o ureditvi delavskega naselja in adaptaciji kopalnega bazena v Kidričevem. Na eni izmed zadnjih sej stanovanjske skupnosti so razpravljali prav o tem. Udeleženci so sklenili, da začno čimprej uresničevati ureditev tega delavskega centra po urbanističnem načrtu. Pri tem naj bi sodelovali občani z minimalnim prispevkom, in sicer vsaka družina naj bi prispevala 1000 din in nekaj prostovoljnih ur pri ureditvi bazena. K prostovoljnim prispevkom stanovalcev bo stanovanjska skupnost dodala 1,200.000 din, prav gotovo pa bo svoj delež prispeval tudi delovni kolektiv TGA. Prav tako bo nekaj sredstev prispeval ObLO Ptuj in Kmetijski kombinat. Z deli naj bi pričeli takoj, tako da bi bil bazen do 15. 6. 1963 pripravljen za sprejem prvih kopalcev — stanovalcev naselja. Hkrati ob tem naj bi uresničevali prvo fazo ureditve naselja. Med drugim naj bi dogradili osnovno šolo v popolno osemletko. Poleg šole naj bi zgradili tudi telovadnico. Del sredstev za telovadnico bodo prispevale delovne in poslovne enote Tovarne glinice in aluminija. M. F. ® LESCE: V »Verigi« rekordna proizvodnja Po razmeroma slabem startu v januarju in februarju so v tovarni verig Lesce v marcu dosegli zelo dobre rezultate v proizvodnji in tako deloma nadomestili primanjkljaj v minulih dveh mesecih. Čeprav je bilo letos marca samo 1,2 °/o več zaposlenih, so proizvedli za 236 kg več proizvodov na zaposlenega kot lani. Izvozne obveznosti so v mesecu marcu po dolarski vrednosti realizirali nasproti planiranim s 102,1 %. V »Verigi« pričakujejo, da bodo glede na zelo ugodne tržne pogoje še povečali proizvodnjo in realizacijo. N. B. • POSTOJNA: Ocena za občne zbore: prav dobro Ko analiziramo letošnje občne zbore sindikalnih podružnic, smo si v eni ugotovitvi edini:. tam, kjer so bile predpriprave opravljene z vso resnostjo, so bili občni zbori zelo kvalitetni in so udeleženci izbrali tudi v vodstva sindikalnih podružnic zelo dobre odbornike. Ta ugotovitev velja za večino občnih zborov na Postojnskem- To, da lahko ugotavljamo v tem pogledu zadovoljiv napredek, je v nemajhni meri tudi zasluga občinskega sindikalnega sveta. Ta je namreč nudil potrebno pomoč vodstvom podružnic za potek zborov. Organiza-cijsko-kadrovska komisija je svetovala odbornikom, kje naj bo težišče obravnav. V razpravah je sodelovalo več proizvajalcev kot prejšnja leta. Izrečeno je bilo veliko ukrekov za zboljšanje proizvodnje in pogojev dela, za dvig produktivnosti in boljšo opremo delovnih mest, grajane so bile napake posameznikov itd. Tudi o integraciji so udeleženci precej razpravljali, in sicer predvsem v Žagarskem podjetju, v Mestni pekarni in Jamski restavraciji. Zlasti v Žagarskem podjetju in v Mestni pekarni se je jasno izkristaliziralo stališče kolektiva, ki ni bilo v soglasju z nekaterimi mnenji vodstva podjetja. Kmetijski delavci so predvsem razpravljali o znižanju proizvodnih stroškov, o boljši rentabilnosti, zdravstveni delavci pa, kako poceniti zdravstvene usluge, kako boljše izkoriščati zdravstvene instrumente in prostore. Sklepi, sprejeti na občnih zborih podružnic, so bili konkretni. Občni zbori torej niso bili le organizacijski pregled opravljenega dela, temveč dogovor, kako in kaj delati v bodoče, in jih zato z upravičenostjo ocenimo kot uspešne. bc .................................... Kolektivov @ iz časopis ov delovnih kolektivov e iz časopisov delovnih kolektivov ® ^eJa. To pomeni osvajati zunanja ^išča ne z monopolnimi, temveč 8 konkurenčnimi cenami, oziro-takimi cenami, ki vsebujejo ^'žje proizvodne stroške. Take c®tte pa lahko dosežemo s primer-l'**n strokovnim kadrom in z vi-s°ko produktivnimi stroji, ki *ahtevajo manj vloženega dela, ,Pda ustvarjajo pri tem večje ko-Učine in boljšo kvaliteto. kakšnih faktorjev, ki imajo aj neposredni vpliv na osebni hodek, bi lahko naštel še več. >tel bi opozoriti samo na enega bed številnih ... čemimo praktičen primer, iz terega bo lahko sleherni naš ^izvajalec izluščil bistveni za-iuček. Recimo, da je po planu edvideno, da bo pri določeni °izvodnji in realizaciji te pro-,Qdnje na razpolago za osebne 'hodke 1,000.000 din. Ta znesek Potrebno razdeliti na 50 zapo-:nih in tako dobimo povpreček 1 enega zaposlenega 20.000 din. ! Pri tem upoštevamo samo fak-?"• racionalno zaposlitev, kar .ko z dobro organizacijo dela ‘tiarno za eno petino ali od 50 1 40 zaposlenih, dobimo povpre-k 25.000 din. Kaj to pomeni? Po-enb da smo samo z enim takim ;°nomskim ukrepom dvignili ’®bni dohodek za 5000 din. V na-;itl kombinatu imamo izrazit tak :°blem v obratu Merinka. Ugodeno je, da lahko v tem obra-1 Pri istih kapacitetah in isti proizvodnji samo z zniževanjem odvečno zaposlenih porastejo osebni dohodki do neslutene višine. S tem pa nočem trditi, da tudi po ostalih naših ekonomskih enotah ne obstajajo enaki ali podobni primeri. V času, ko sestavljamo plan zaposlovanja po ekonomskih enotah, je opaziti, da skušajo vodje EE na vsak način zviševati potrebe po novih zaposlenih, da bi jih lahko potem zniževali in si tako zagotovili takšen plačni fond, ki bi dovoljeval prilaščanje osebnih dohodkov v nesorazmerni višini nasproti doseženim poslovnim rezultatom EE. To pomeni — stopiti na »linijo najmanjšega odpora«. Proti takim tendencam se je treba ostro boriti, kajti lete prinašajo več škode kot koristi ne samo celotnemu kolektivu, temveč - za ureditev medsebojnih razmerij obdržati analitično ocenitev dela — tudi vsakemu posamezniku. V zvezi z racionalno zaposlitvijo pa bi hotel opozoriti še na drugo važno dejstvo, namreč, da ta proces ne smemo jemati preveč enostavno oziroma primitivno in prenagljeno. če te zadeve ne bomo dobro proučili in ne bomo upoštevali fizične obremenitve ter ostalih potrebnih faktorjev, bodo tisti, ki bodo ostali na svojih delovnih mestih, fizično preveč obremenjeni in dela ne bodo zmogli. Zato bo padla količina, kvaliteta, poslabšalo se bo zdravstveno sta- nje, skratka, s takimi ukrepi bomo naredili celotni družbi več dolgotrajnejše škode kot pa koristi. UVESTI MORAMO ENOTNI SISTEM Drugo važno vprašanje, ki nas posebno zanima, je, kako zliti vse pravilnike in sisteme delitve osebnih dohodkov v enoten sistem? Brez dvoma bo to delo zelo težavno in občutljivo. Ne samo različni sistemi, temveč tudi razne premestitve, ustanavljanje novih delovnih mest, druga organizacijska shema kombinata itd. so problemi, ki jih bo treba z enotnim pravilnikom rešiti. Menimo, da bo treba za ureditev medsebojnih razmerij obdržati analitično oceno delovnih mest, ki jih bo potrebno le še precizneje obdelati in izpopolniti. Brez tega verjetno ne bomo mogli novoustanovljenih delovnih mest pravilno oceniti, niti popraviti tistih, za katera obstoji mišljenje, da so nepravilno ocenjena. Pri tem bi ponovno poudaril, da služi analitična ocenitev delovnih mest v glavnem le za ureditev medsebojnih razmerij v vrednotenju posameznih del, daje pa seveda tudi osnovo za delitev osebnih dohodkov. Z njo je mogoče v večji meri ugotoviti primerljivost med posameznimi deli, kar ima za posledico tudi različne osebne dohodke. Na višino oseb- nih dohodkov pa vplivajo razni faktorji, o katerih smo že razpravljali. Poleg tega je vredno opozoriti še na druga razna merila, s katerimi lahko sistem delitve osebnih dohodkov izpopolnimo in ki imajo vpliv na individualno stimulacijo. V bodoče bo treba prav takim merilom dati oziroma posvečati posebno pozornost; to so: norme, akordi, kvaliteta, izkoriščanje zmogljivosti, ceniki itd. Menim, da bomo lahko te stvari podrobneje prediskutirali na raznih sestankih in predavanjih v času priprav za enotni pravilnik. Da potolažim nekatere »nemirne duhove«, moram povedati, da smo že začeli s pripravami za enotni pravilnik in da delamo s pospešenim tempom, kajti jasno je, da ne moremo nekaterih stvari v nedogled zavlačevati, ker nam to škodi tako na področju proizvodnje kot na področju medsebojnih odnosov. Želel bi poudariti še to, da ne moremo govoriti o novem sistemu delitve, kar smo že utemeljili. Torej nobenih utvar, proč pa tudi s črnogledostjo, kajti naši osebni dohodki ne bodo nižji, kot so bili leta 1962; lahko so samo višji ob upoštevanju že nakazanih faktorjev in če se bomo vsi v kolektivu zavestno prizadevali za uresničitev tega cilja. ALEKSANDER PRESKAR V spomin na veliki dogodek, ko je bila' 5. maja 1945 proglašena prva slovenska vlada v Ajdovščini, praznuje Ajdovščina svoj občinski praznik. Ob občinskem prazniku čestitamo vsem občanom, vsem kolektivom in vsem borcem NOV, z iskreno željo, da bi pod vodstvom Zveze komunistov dosegali čimvečje delovne zmage. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR AJDOVŠČINA Varčevanje na nepravem mestu lahko več škodi, kakor koristi Pa vendar zakadi zanemarjanja razsvetljave neodgovorno zapravljamo na tisoče delavcem vid, eno najdragocenejših dobrin. ELIC0 svetilko za vsak namen in za vsak prostor Koristite brezplačne usluge: nasvete, ponudbe in projekte naših strokovnjakov za razsvetljavo. Sporočite nam svoje želje in težave. Skupno bomo laže hitro rešili vsak problem razsvetljave. ELEKTROKOV1NA MARIBOR m ocene m ' : k krnice Ih!FORMA C/JZ JAPONSKA GRAFIKA V L.n\l!L,|AM iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini RAZSTAVA V LJUBLJANSKI MODERNI GALERIJI Naš svet je, kot pravijo, postal manjši. V Moderni galeriji v Ljubljani razstavljajo japonski grafiki, naši umetniki pa pošiljajo svoje stvari v Tokio in tam dobivajo najvišje nagrade. Razstava, ki je v spodnjih prostorih galerije, je obširna, vendar nekoliko monotona. Povprečni gledalec si bo verjetno najprej zastavil vprašanje: Kaj je na tej grafiki izrazito japonskega, mogoče celo eksotičnega, nekaj, kar si predstavljamo pod besedo japonski? Seveda bo ostal malce razočaran, kajti te abstraktne kompozicije v umirjenih barvah bi pravza- prav lahko nastale v kateri koli deželi. Tak je prvi vtis. Toda ta vtis se kasneje spremeni, saj pokaže podroben ogled vrsto posameznih, tipično japonskih elementov, ki so še ostali v tej splošni težnji po modernem likovnem izrazu. Precej ljudi stopi na to razstavo z mislijo na čudovite stare japonske barvane lesoreze, ki smo jih videli pred leti v isti galeriji. To je bila zbirka -Hiroshige«, v kateri so stari japonski umetniki upodobili popotovanje preko pol Japonske, v snegu, dežju in soncu, z veliko mero poezije in tenkim posluhom za realnost. Ne- kateri japonski filmi so nam posredovali podobno razpoloženje. Ce bi ga iskali v teh grafikah, potem je to iskanje zaman. Živimo v dobi, ko se prav v nekaterih likovnih zvrsteh zabrisujejo meje med posameznimi kulturami. Če je rezultat nekoliko dolgočasen je pa razveseljivo dejstvo, da se poraja tudi odpor proti splošni modni uniformiranosti v likovnem svetu in da smo pri nas v zadnjem času prav tu dosegli na mednarodnem torišču lepa priznanja. F. Z. Borivoje Maksimovič: Moja krava (1968) ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene SVET NAIVNIH NAIVNA UMETNOST V SLOVENJGRAŠKEM UMETNOSTNEM PAVILJONU V okviru prireditev Revije dramskih amaterskih skupin okraja Maribora je Umetnostni paviljon v Slovenjem Gradcu priredil razstavo del naivnih umetnikov Jugoslavije iz zbirke zagrebškega novinarja Ger-harda Lediča. Čeprav je bilo razstavljenih v slovenjgraških razstavnih prostorih le nekaj nad sedemdeset del znanih in neznanih naivnih slikarjev in kiparjev, je to le del Ledičeve zbirke, ki je seveda mnogo Družina Smajič (1960) večja (že nekaj nad 300 del), govoto največja in najpcpol-nejša tovrstna zbirka v državi. Zbirateljska vnema tega zagrebškega novinarja, znanega pod imenom »Lutajuči«, zasluži toliko večjo pozornost in podporo, kot je zapisal v motto ličnega in zanimivega razstavnega kataloga (ki mu pa ven-darle manjka uvodna beseda strokovnjaka) Krsto Hegedušič, "ker kompetentne ustanove niso doslej zadovoljivo izpolnile svojih dolžnosti in naloge, da bi prirejale razstave in manifestacije take vrste.-« Manifestacije take vrste? Res^ je treba priznali, da za stalnega obiskovalca likovnih razstav pri nas ogled naivcev predstavlja izredno sveže likovno doživetje, tako rekoč enkratno in neponovljivo, saj je prevzet od neposrednosti izpovedi preprostih ljudi, dostikrat celo nepismenih ali zelo slabo pismenih, ki pa so na svojih platnih, steklih in v lesu na samosvoj način izredno pripovedni, ko upodabljajo svet, v katerem žive in rastejo. Kot da bi bili to njihovi najpopolnejši življenjepisi. S svojo slikovitostjo veselih in temačnostjo palete žalostnih dogodkov, radosti in bolečine, dramatičnostjo in liričnostjo slik, ki so ponajveč nastale v dolgih zimskih večerih v njihovih slikarskih ateljejih po kuhinjah in hlevih, slikanji. ki so predvsem iskrene, te mahoma osvoje. Duhovitost, tudi to je element pripovedi, ki je zelo pogost na teh slikah in plasti- kah. Predvsem pa je v njih prisotna poštenost in iskrenost. Kaj je zapisal Ivan Lackovič, Podravac, zagrebški poštar o svojih slikah: »Morda moje slike niso lepe, so pa kakor življenje. Včasih lepo in veselo, včasih pa grenko in žalostno.« V zbirki, ki jo hrani Ledič (in za katero želi, da bi postala posebna kolekcija mesta Zagreba) so dela mnogih že znanih naivnih umetnikov od Vi-riusa, Hegedušiča, Generaliča in drugih, do povsem neznanih. Od hlebinjske šole do Slovenj Gradca, saj Tisnikar jeva platna gotovo polnopravno sodijo v ta svet naivnih. (Manj sodi v ta slikarski svet Joža Horvat-Jaki iz Nazarja!) Največ je med njimi slikarjev in kiparjev-kmetov, njim pa se pridružujejo tudi naivci drugih poklicev, ribiči, delavci itd.., ki slikajo in klešejo širom po 23 krajih Urvatske. Srbije in Slovenije. (Del zbirke iz Slovenije bi gotovo lahko upravičeno izpopolnili z deli naivnih slikarjev n. pr. pri nas v Poljanski dolini!)- Nekateri ne hranijo očitke, češ da je zanimanje za naivne umetnike v naši državi v zadnjem času le nek »modni popadek«. Upajmo, da bo Dedičeva zbirka še popotovala po Sloveniji in da bo sama — brez velikih besed — najbolje odgovorila tem »modnim kritikom«, ki vsled lastne prenasi-čenosti res menda ne morejo več doživeti najbolj preproste in neposredne umetnosti naivcev. S. G. ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije Roman kozaškega pisatelja Mihaila Solohova »Zorana ledina« sodi med vsebinsko in umetniško pomembne stvaritve porevolucijske sovjetske literarne generacije. Sočno, jedrnato in odkrito obravnava dogajanja v ■ kozaški vasi Gremjači log v obdobju med obema vojnama, ko se je sovjetska oblast borila s poslednjimi ostanki kontrarevolucio-narjev, s primitivnostjo in zaostalostjo podeželja, z osvaja-SOVJETSKI FILM »ZORANA "Jem naprednejšega gospodar-LEDINA« jenja in kolektivne obdelave zemlje. Pisatelj Šolohov je za svoje delo nedavno prejel Leninovo nagrado in nič čudne- ocene ga ni, da je delo izpodbudilo zodnih dogajanjih, kjer izsto-tudi filmske ustvarjalce. _ pajo posamezni junaki, kot je Tako lahko prav v teh dneh Davidov, Ščukar, Nagulnov in vidimo zadnji, to je tretji del drugi. Vendar tudi njihove po-sovjetskega filma režiserja dobe ostajajo blede, kajti v Aleksandra Ivanova »Zorana epizodnih odtenkih ne morejo ledina«. Kljub solidni literarni ustvariti polnih in izdelanih osnovi film ni ustvaril v gle- osebnosti. Seveda pa je treba dalcu popolne podobe in umet- izzvzeti posamezne, dobro iz-niške veličine Solohovega dela. delane, zlasti množične detajle, Zgodilo se je nekaj podobnega, ki so sicer redki in delu, žal, kot se dogaja običajno ob pre- ne dajejo dovolj za kvalitetno nosih literarnih del v film: celoto. Režiserju pa ob vsem film ne predstavlja tiste mo- prizadevanju in solidni igrav-gočne vsebinske celote, ki bi‘ sici zasedbi ni uspelo prenesti zajela vso širino in hkrati glo- na filmski trak ter najti bino dogajanja v kozaški vasi ustreznega filmskega izraza in v njenih ljudeh. Film je za to mogočno literarno snov. razdrobljen in grajen na epi- IVICA BOŽO VIČAR Ponesrečen poseg v Literaturo ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene PREMALO IN PREVEC GLASBE OPERNA PREMIERA: AMILCARE PONCHIELI — GIOCONDA Gioconda je opera, kakor si italijansko opero preteklega stoletja ponavadi predstavljamo. Melodija je glavno gibalo umetniškega izražanja, melodija, ki obstaja samo za sebe, za svojo lepoto, za svojo glasbeno tonalno logiko, vedno podobna, sveža in jasno oblikovana, hvaležna pevskemu glasu in udobna zabava poslušalcu. Vendar je danes že nekoliko nezanimiva. Nepogrešljiva Ponchielijeva muzikalnost, njegov srečni italijanski muzi-kantski instinkt, sta odliki, ki ju lahko vsak trenutek odkrivamo. Najdemo še nekatere resnično pomembne in nad- povprečne odlomke (balet v začetku tretjega dejanja, nekaj arij) so vrednote, ki naj bi opravičile uvrstitev dela v repertoar. Na drugi strani izstopa neži-vahna monotonost, pomanjkanje kontrastov, koncentracije in premajhne enovitosti v končnem efektu, kar vse pogrešamo v želji po krepki in izraziti umetniški resnici. Prav čudno zveni, da Ponchielijeva nujno ne potrebuje dobrega libreta. Se več: že kar zasenči njegove vrednosti. Besedilo Gioconde, ki ga je napisal skladatelj Arrigo Boito. namreč ni slabo, že skoraj nadpovprečno je včasih, a Pon-chielijeve osebe samo pojejo in v ozki izrazni krog omejene melodije zaradi nekritičnega zanemarjanja niansiranja razpoloženj in drugih vsebinskih momentov besedila dajejo junakom pečat neživljenjske patetike, teatralike. Končni vtis je tak, kot da smo poslušali izredno dobro uglasben črno-bel roman boljše vrste, izpod peresa kakšnega Zevaca. Naš ljubljanski operni ansambel je v zadovoljivi meri interpretiral in znal najti pot glavnim mikavnostim Ponchie-lijeve muzike. Trdno in zanesljivo vodstvo dirigenta Rada Simonitija J e z zdravo, polnokrvno sugestijo doživljajo primeren uspeh pri občinstvu. P. K. ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene festivalskim tednom Po vseh pripravah je fiziognomija letošnje prireditve z imeni nastopajoči! že jasna. Kakor prej, so izbrani najboljši slovenski mladinski pevski zbori, ki so si pravico udeležbe pridobili z nastopom na okrajnih revijah. V želji po razširitvi okvira festivala, ki naj bi zajemal vse glasbeno življenje in poustvarjalnost slovenske in jugoslovanske mladine, so prireditelji vključili še koncert mladinskih instrumentalnih skupin. Poleg gostov iz drugih republik, sta se vabilom odzvala še po en madžarski in bolgarski ansambel. Obeta se torej obilica in pestrost glasbenih točk — širok prikaz dosežkov naše mladinske glasbene poustvarjalnosti, ki ji je celjska prireditev postala velika spodbuda v premagovanju začetnih težkoč, v naporih hotenja po kvalitetni rasti. Ce se torej zavedamo, kaj pomenijo festivalski dnevi v našem kulturnem življenju, je tudi jasno, da ob njih prihaja na dan problematika rasti in razvoja naše glasbene kulture, problematika, ki se pojavlja ob osnovnem hotenju — glasbena umetnost z vsemi svojimi dosežki in razvojem naj tesno zaživi z našim človekom socialistične družbe, ki mu hoče nuditi možnost udejstvovanja v vseh umetniških panogah, možnost dviganja okusa in razgledanosti. Zadnji posvet glasbenikov v Celju, namenjen razpravi o osnutku referata Vlada Goloba na celjskem glasbenem festivalu, je to problematiko že nakazal. Tov. Golob je poudaril pomen vsakdanjih, danes tako stalnih stikov naših ljudi z glasbo: »Eno najbolj perečih vprašanj je vedno večja pasivi-zacija vedno številnejših množic poslušalcev glasbe, ki so dnevno podvrženi pravemu slapu najrazličnejših zvokov in imajo nanje psihološki kakor etični vpliv, čigar učinek še slabo poznamo, a nedvomno obstaja. Načelno zagovarja rešitev, ki se opira na dve med seboj povezani zahtevi : »V čim širši glasbeni aktivizaciji, vzporedno s široko in vsestransko glasbeno vzgojo, s čimer istočasno rešujemo tudi pravo demokratizacijo glasbene kulture.« V uresničevanju te aktivizacije bi morale sodelovati vse splošno izobraže- valne institucije in predvsem glasben šole: »Glasbeno vzgojni zavodi moral0 s svojim delom enako služiti profesi0' nalnim kot amaterskim potrebam • Oba pola: profesionalizem in amater1' zem sta dialektično protislovje: razb0' na in enovita istočasno in drug b:'eZ drugega ne moreta proevitati...« Ko v nadaljevanju teze za razprav° na Celjskem festivalu razkriva stanje glasbeni vzgoji vseh ustanov, vedn° znova izstopa problem pomanjkanj3 kadrov: »Kadrovsko vprašanje ]e osnovno in najbolj pereče, zato ga 3, treba pri vsem imeti nenehno Pre očmi in prav vse je treba storiti up°' števajoč ta vidik.« Strokovna podko'3' nost in razgledanost učnega osebi3’ zrelost in odgovornost v organskem /n kontinuiranem izpeljevanju izobraž®-valnega programa so osnovne zahtev^ a je prav s tega pogleda stanje krl' tično: »Za večjo in vsestransko usP°' sobljenost za glasbeni pouk učiteljev P3 osnovnih šolah skrbe razni tečaji seminarji, ki so pa še preveč odvis,!' od razumevanja, možnosti in prizade' vanj a posameznih lokalnih činiteli6^ predvsem zavodov za prosvetno ped3' goško službo in razpoložljivih strok^ njakov ...« Učiteijiščnik danes ne m®1, zadovoljiti zahtev, ki jih po-stavlJ3 glasbeni program ustanoVe, kjer bo P0^ učeval: »Za dijake učiteljišč se posta1' ljajo danes tako široke in vsestrans“ zahteve, da se ne morejo v dovoli1^ meri posvetiti zahtevnemu študiju gi3?^ be. In drugje spet pomanjkanje ustve2 nega učnega osebja: »Na ostalih šol°g druge stopnje in za sedaj storjeno -. skoraj nič. V 1. in 2. letniku gimna2” je sicer v zadnjem letu uvedena g’8* beno estetska vzgoja v minimalnf; obsegu. vendar je to vzvod, ki bo sc3-soma pomemben. Za večje število f0' denskih ur tega predmeta se trenutne kaže boriti, ker ne bi imeli za dovoli strokovnjakov.« Gibčno prehajanje od v osnut L prikazane problematike in načelno '*3' karanih rešitev k iskanju konkretn’.g rešitev v praktičnem delovanju. osnovni cilj, ki se v teh majskih dn^ ponovno postavlja pred našimi g1®5 benimi delavci. p. Zanemarjeno managersivo °nrlremd-tt0 V* 1 °rgan,izacjj°- vodenje^te^b^an ^SStrf prireditev le Koncer na direkcija v Ljubljani s svojimi podružnicami, (in poudarja, da je v nekem smislu tudi kulturni zavod, kot so gledališča in f-! mil Poslovalnica Festival v Ljubljani in nekatera turist društva (Bled, Celje, Rogaška Slatina). Vsi teatri, deloma muzeii. kot sta to rodoslovm muzej v Ljubljani in Slovenski etnografski muzej, galerije (Mode Narodna, Umetnostna v Ljubljani), filharmoniji, prosvetna društva. Svobode, ‘ rpipT? i ^ al?sambh’ kl s.° jami neposredni ustvarjalci in poustvarjalci, Pa Slh Prgr^6 f.udl lzven matične hiše in to v lastni organizaciji. \ imamo pisano vrsto občasnih managerjev, ki prav zaradi občasnosti in razdret nosti ne ustvarjajo neke enotne kulturne atmosfere, predvsem v tistih krajih ki nimajo svčjih kulturnih inštitucij in so odvisni od gostovanj Pokazalo se da tako managerstvo vsakega ansambla zase precej dviga stroške tako ansam ki gostuje, kot tudi tistega »posrednika«, ki se v posameznih krajih dogovaC njim in mu omogoča nastop. Vprašanje smotrnega, razvitega managerstva, v svetu že tako pomembne javnosti, je postalo torej tudi pri nas kočljivo, če hočemo uskladiti kulU življenje z zahtevami časa m njegovimi realnimi možnostmi Malodane v vseh komunah slišimo tarnanje, da imajo premalo kvalitetnih kulturno-umetniških gostovanj in premalo denarja zanje. Ce bi hoteli navesti povprečno število gostovanj vseh ustanov, društev, organizacij in skupin, ki smo jih našteli kot redne ali občasne managerje, bi bili v zagati. Skoraj noben okrajni svet za kulturo in prosveto, niti okrajni sveti Svobod, pa pogosto celo občinski, ne vodijo o tem nikakršnih računov. Res, da vedo povedati o nastopih naših osrednjih gledališč po podeželju, o filharmoničnih koncertih in solističnih nastopih uglednih umetnikov, ki jih organizira koncertna direkcija, toda vsega tega je v primerjavi s pisano, vrsto umetniških in »umetniških« skupin, ki preplavljajo naše kraje, razmeroma malo. Potuioče razstave ^ manj pomembnega. . torji Zanimivo je, kako se organiz8 kulturnega življenja po naših krajm a so največkrat kulturna in Pr?s,itar' društva in organizacije, redkeje »jj-rii ne ustanove), dogovarjajo z gostuj ansambli. Z gledališkimi hišami m dn» rama.v Ljubljani in Mariboru dosi sklepajo pogodbe za vso sezono nj vsako predstavo posebej, nek afr slabše je že s koncerti, vse drug^ ^aSl samble sprejemajo kot pač nan®"flniz3' prilika, denar, osebni interes org* »AVDITORIJ« PRAZNIH STOLOV t„ ^.do vse govori na Jesenicah o kul-. rnih vprašanjih? O kulturi? Tista j^ščica ljudi, ki se ji posveča, pravi, da p^ulturi na Jesenicah govore le sami. sta f““ forumi menda molčijo. Bila dit 6 dva razširjena plenuma, eden sin-vK®ta in drugi ObOSZDL, kjer so go-. rui o duhovni kulturi in potlej še eno . svetovanje v organizaciji SZDL, kjer klubih. Pa vse to i razpravljali o pi hoteli govoriti o kulturnih vpraša- ^Pred letom. Menda so potlej še en- tovv 80 pa po P°lurnem jecljanju ugo-Sg 'h, da temu ne bodo kos in sestanek . Preložili. Motivacija — stvari res ne JPamo toliko, da bi lahko o njej kaj eč govorili. Sprva tega nisem mogel verjeti. Ko .. sem si ogledal predlog družbenega .aha za leto 1963 in prebral v obsež-v j*1 ciklostiranem zvezku edini odsta-ki govori o kulturi, potlej sem tisti ^scici verjel. n *“len, M nima ne repa, ne glave in p tudi slovnice ne pozna, jeseniškim hošnikom kulture zagotavlja: Razvoju kulturne dejavnosti je po-skrb zlasti za kvaliteto pred-£*v za zboljšanje materialnega stanja Sradnjo kulturnih domov ostala sred-Va prispevati tudi podjetja. Hetiti Take naj bi bile pravice in dolžnosti. ( seničanov na področju kulture. Neka-se temu odstavku v družbenem pla-j: smejijo in s prstom kažejo nanj. , edvsem nedomačinom ga radi poka-stJ°- Škoda pa je drugod. Zakaj s pr-0rn niso pokazali nanj na zboru volil-lMorda so si mislili: naj ostane ta-sv ^ot je. saj je tako mnogo bolj važna v ®tilka pred novim blokom. Temu so phlci menda posvetili kar 25 minut in .‘komur se ni zdelo žal časa, ki so ga tem izgubili. l In kako bi bilo, če bi govorili tudi o khurnih vprašanjih? Bi bilo tedaj ča-a škoda? Izobrazba i. Včasih naletimo med branjem na evilke, ki si jih potlej ogledamo še Vkrat, kajti prvič jim nismo mogli ver-p1, pa naj bo to zaradi tega, ker so se zdele številke previsoke ali preteke. Celo tako nezaupljivi smo, da jim I tUui potlej, ko smo jih ponovno pre-ruli, ne verjamemo docela. a Nekaj podobnega se je zgodilo z me-.°h ko sem vprašal, s kakšno publiko korajo računati sestavljale! kulturnih ^gramov na Jesenicah. V občini Jese-ima od desetega leta naprej 8% I .e°:ivalcev le 1 do 3 razrede osnovne v e> 38,5 % samo 4 razrede, 16,8 % do-no osemletko, 15,3 % vajensko šolo .‘ kvalifikacijo, s čimer pa ni rečeno, ® imajo tudi dokončano osemletko, ker s si kvalifikacijo lahko pridobili tudi ; hviučitvijo na delovnem mestu, 3,4 % J*a dokončano srednjo šolo, le 0,2 višjo Vj6 visoko šolo. l Jn spet postavljam isto Vprašanje: S s ksnim občinstvom morajo računati ®tavljalci kulturnih programov na Je-bl csh? Po izobrazbeni stopnji sodeč, 0- Pričakoval, da je to dokaj nezahtev-Publika. Vse to se še najbolj kaže v v Posu do kulturnih prireditev. Pri do-Svobodi mi pripovedujejo, da niso primeri, ko je bilo na kvalitetnih jo-. Urnih prireditvah dosti več nastopa-‘h kot gledalcev oziroma poslušal- cev, ne manjka pa tudi primerov, ko so sicer dobro pripravljene prireditve zaradi premajhnega zanimanja morale celo odpasti. Kljub vsemu pa so najbolj zastopani med gledalci oziroma poslušalci ljudje ‘z nižjo in srednjo strokovno izobrazbo (morda zato, ker so številčno najmočnejši) medtem ko prireditelji pogrešajo na prireditvah ljudi z najnižjo izobrazbo in tehnično inteligenco, čeprav na Svobodi trdijo, da skušajo s svojimi programi zadovoljiti interese vseh. ' Postavi se nam vprašanje: Je bilo morda za kulturne prireditve premalo propagande? Pa dobimo odgovor, da temu ni tako. Pač pa kulturniki pravijo, da bi se morali s temi problemi poleg kulturnih aktivistov z enako prizadetostjo ukvarjati tudi organi samoupravljanja v delovnih organizacijah, politične in družbene organizacije, ker je prav v njihovi komuni vidno preobčutno zaostajanje kulture za ostalim družbenim razvojem. Se pa utegne to podcenjevanje kulture maščevati". V Železarni v zvezi s tem pravijo, da imajo toliko lastnih problemov, predvsem gospodarskih, da njihov delavski svet vsaj za zdaj še ne utegne govoriti o kulturnih vprašanjih. Kaj pa izobrazba? So o tem morda kaj več govorili? Zanimivo je, da nam je neka statistika pokazala, da se prav raven izobrazbe v samih organih samoupravljanja zelo čuti. Kadar se razpravlja o dokaj enostavnih stvareh, je udeležba na sejah polnoštevilna. Čim bolj pa s& na dnevnem redu vprašanja, ki zahtevajo poglobljenega znanja, vprašanja, ki jim ni vsakdo kos, toliko bolj se s tem zmanjša tudi Stavilo tistih, ki o njih razpravljajo. V največjem jeseniškem kolektivu — železarni, pa so doslej hote ali nehote puščali ob strani še en problem, ki resnično postaja problem. Tam se je namreč doslej vsako leto obvezno izmenjalo 2000 delavcev. Zdaj pa so postali tudi nad tem pozorni. Pravijo, da bo treba odslej večje selekcije nad tistimi, ki prihajajo, po rekonstrukciji pa dati tistim, ki ostanejo, večje možnosti pri izobraževanju. Kajti zdaj niso redki primeri, da so ljudje, ki so se preselili iz oddaljenih krajev pred desetimi ali celo več leti, v svojem prostem času ostali prav tako pasivni, kot so bili tedaj, ko so na Jesenice šele prišli. Niso postali odjemalci dobrin, postali so skromni potrošniki, predvsem pa skromni potrošniki izobraževalnih in kulturnih dobrin. Posebnost razvoja občine v zadnjih letih pa postavlja ta vprašanja še bolj v ospredje. Socialna struktura na Jesenicah se je v teh letih bistveno spremenila. In tudi s tem je treba računati. Seveda pa to zahteva mnogo več kot samo vztrajati na preživelih tradicionalnih oblikah dela. Društvo Tone Čufar, jeseniška Svoboda, ima danes 320 članov, od katerih jih je aktivnih 200 v društvenih sekcijah, ki združujejo pihalni orkester, ansambel narodnih, plesov z instrumentalnih sekstetom in vokalnim kvartetom, DOLIK (domači likovniki) in komorni zbor. Samo v letu 1961 in 62 je imelo društvo 250 nastopov in prireditev, kar naj bi pomenilo dve prireditvi tedensko. Brez dvoma je to precejšen delež, če upoštevamo, da je vse delo amatersko in da je društvo dobilo od občine za obe leti 2,400.Q00 dinarjev subvencije, vsi izdatki društva pa so znašali preko 6 milijonov dinarjev’. Razliko je društvo krilo s svojo dejavnostjo. Vsaj tako je razbrati iz pisanja tovariša Varla. (Pa niso tem lastno ustvarjenim stredstvom prišteli dobršen del sredstev, ki jih je doslej Železarna dajala za kulturno dejavnost na Jesenicah? Kajti pri vsem tem so prav svobodaši dobili v obliki daril, za kritje stroškov gostovanj posameznih skupin itd., lepa sredstva.) V zadnjih 17 mesecih smo imeli, razvija naprej svoje misli predsednik jeseniške Svobode Joža Varl v Železarju, 155 prireditev, od tega 60 nastopov izven Jesenic. Na vseh teh nastopih je bilo 39.000 gladalcev in poslušalcev. Če k temu prištejemo še 7000 obiskovalcev televizijskega kluba, potem, mislim, je bilanca društva zadovoljiva. Povprečno je tako nastopil vsak član društva enajstkrat, povprečno je izgubil 194 ur ali skoraj 24 dni v -letu. Če pri tem upoštevamo, da je 98 '/• vseh aktivnih članov zaposlenih v železarni, potlej lahko zaključim, da so člani na- Prizor z jeseniške uprizoritve »Pikice in Tončka« Gledališče Svoboda Tovariš Joža Varl je o uspehih jeseniških svobodašev v zadnji številki Že-lezarja med drugim napisal tudi tole: — Kaj hočemo doseči v Svobodi? Predvsem to bi radi dosegli, da človek ne bi bil samo pasiven spremljevalec kulturnoumetniških dogajanj, temveč tudi soustvarjalec kulture in umetnosti. Pozneje mi je omenil, da se te besede marsikomu zdaj že slišijo obrabljeno. No, pa so na Jesenicah še vedno aktualne. Ivan Lackovič: Poplava (1963) šega društva dali res vse od sebe. No, temu primerni so tudi uspehi, med njimi nam bodo ostali najbolj živo v spominu tisti, ki smo jih dosegli v inozemstvu, Italiji in Avstriji. Ali niso podatki v Železarju v nasprotju z dejanskim položajem kulturnega življenja na Jesenicah? Kaj je s tistimi 39.000 obiskovalci prireditev, če pa niso redki primeri, ko je v dvorani več nastopajočih kot pa gledalcev? Ali polnijo statistične stolpce le rezultati gostovanj v okoliških krajih? Tam, pravijo, povsod najdejo hvaležno publiko. Ali so tako številno obiskane le plesne in podobne prireditve, ki so tudi zajete v statistiki? Gotovo bi nam bolj nadroben pregled pokazal čisto drugačno sliko. Osem do deset premier letno. 100 do 120 predstav v eni gledališki sezoni, v; zimskem času slabe razmere za delo. Dvorane letos v zimskih mesecih sploh niso mogli ogreti. Treba je 1oilo celo prenehati z delom, kajti v takih razmerah ga ni- bilo mogoče nadaljevati. To pa je že problem, ki pomeni za ansambel, ki dela vsak dan — premor — ki ga je težko nadoknaditi. In še en problem. Sredstva. »Lani je še nekako šlo,« pravi umetniški vodja gledališča Bojan Čebulj, »lani smo dobili za svojo dejavnost 7,5 milijona dinarjev. Letos bo že teže. Samo 6,3 milijona so nam določili. Koliko bomo od tega dobili? To je seveda dtugo vprašanje. Železarna je v rekonstrukciji. Denarja ji primanjkuje za kritje lastnih obveznosti. To so občutili tudi gledališčniki. Sprva so še mislili in upali, da se bodo nekje našla sredstva za adaptacijo dvorane in odra, morda celo ža adaptacijo vse stavbe, ali kar bi bilo še bolj ugodno, da bi pričeli zidati kulturni dom, za katerega so projekti že nekaj let napravljeni. Pa za zdaj ne bo nič ne s prvim, ne z drugim. Čeprav gledališčniki vedo, da nova dvorana ne bi rešila kritičnega stanja, v katerem se je teater znašel, ker gre v gledališču le za vzdušje med publiko in amaterskim gledališkim ansamblom, pa si vendarle želijo delati v bbljših raz-mefah. (Morda pa je želja jeseniških gledališčnikov, kar zadeva novo dvorano, le malo-pretirana. Kajti njihov oder in dvorana nista slaba. Le malo je pri nas gledaliških amaterskih skupin, ki bi se lahko pohvalile s čim podobnim. Je pa res, da bi Jeseničani potrebovali kulturni center ali kot mu sami pravijo, kulturni dom, seveda pa ga, kar se uporabe tiče, mnogo bolj potrebujejo druge kulturne institucije, ki se zdaj stiskajo v resnično neprimernih prostorih, kot pa gledališče.) V čem pa so drugi problemi gledališča? »V repertoarni politiki,« pravi Bojan Čebulj, »nekateri, od nae zahtevajo, da se povrnemo spet k takemu programu kot smo ga igrali pred desetimi leti... Ali bolje, igrali naj bi taka gledališka dela, ki pri nas vlečejo... To pa so ljudske igre, pravljice ...« Gledališki .ansambel pa se čuti sposobnega, da lahko naštudira tudi zahtevnejša gledališka dela. Po prehojeni poti je zdaj težko nazaj, pravijo sami člani gledališča. Težko je 'spet igrati ali pa — čeprav še bolj redko, k0®res in želja širokega občinstva. Lah-9 S-icer tudi naredii° Pismene po-še češče pa se dogovore samo °bii? ‘n talco se skoraj redno dogaja, da k; spe ansambel kak kraj s programom, ti6s‘ ga organizator sploh ni želel in se VSj,?a nič več storiti. Program je torej gov,1en> plačan, in v čigavo škodo? Od-bjij°r je menda preprost: v škodo pu-tkgL6' Dogaja se, da pripotuje skupina, b6n. sem najrazličnejši zabavno-glas-tljv1 ansambli, se sami dogovore z last-tt,Q0rn dvorane, sami poskrbe za rekla-t* 0riv-vse ostala Dokazano je, da prav flohV - ni organizatorji tako rekoč mimo $VQ?ačih »posrednikov« popularizirajo $e io umetnost ali neumetnost, ne da bi ijjj.^do preveč razburjal' ali se jim V ,?rav tako šepa obveščanje publike. glav: nem se v vseh krajih, pa naj bo- k^ajhni ali veliki, poslužujejo lepa-žki so pogosto pisani ali risani kar kičasti in v slabi slovenščini. V 6a„v‘a Podjetjih vrše obveščevalno pro-po zv°čnikih (Ajdovščina), v bo r k,.z lokalnimi radijskimi postajami Vnadiu> često pa se zgodi, da gostujoča ^1Iaa sama poskrbi za delno reklamo. Se.ic> 0st je mai° ansamblov, ki prine-li§x s seboj tiskane programe (gleda-ieru vodiči po'razstavi Moderne ga-6ijJe iz Ljubljane), toda tudi ti progra- zgolj dodatek v predstavi, ne pa anje in opozarjanje nanjo. Kon- ?Mč klasične glasbe so, v zadnjem času tirani, tako si nastopajoči in krasto*, organizatorji prihranijo papir, in delo. Vendar prav ta veja togosti zahteva v sedanji situaciji, ko iti s° P° komunah, da nima občinstva sHl0^ ‘Piadina ne zanima zanjo, najbolj 110 in vsestransko obveščanje. Težko bi bilo potegniti zaključke, kdo pravzaprav nadzira organizacijo gostovanj, predvsem pa, kdo in kako se pravočasno pozanima za vsebinsko in umetniško plat bodočih nastopov. Sicer bi si ne mogli razložiti, kako je možno, da vsi mogoče fantje, bratje, kvarteti, trii narodo-zabavne glasbe preplavljajo naše kraje. Vse preveč še sedi na odgovornih mestih po komunah nerazgledanih ljudi, ki ne znajo in nočejo razumeti pomena resničnega kulturnega posredništva. Gredo celo tako daleč, da gledajo nekatere Svobode na gostovanje poklicnega gledališča kot na nelojalno konkurenco svoji lastni amaterski tvornosti, ali se — pod istimi pogoji, raje dogovore za zabavno^ glasbeno prireditev kot pa za večer klasične glasbe. Upravičen je očitek, ki se je pojavil v teh dneh, da premalo razmišljamo o managerstvu in da ga tako rekoč ne spremljamo niti z obveščanjem, kaj šele, da bi ga kritično motrili naše centralno in lokalno časopisje, radio, televizija — in, da ne znamo propagirati svoje lastne umetniške tvornosti in ne vemo, kaj je koristna reklama in kakšna mora biti. Pobuda za programske in vsebinske biltene in pobuda za močna centralna managerska telesa, ki bi se zavzemala za neko vejo kulture, v posameznih krajih in komunah pa bi usklajala vsa gostovanja, je resnično vredna premisleka in bi, če bi se uresničila, mnogo pripomogla k dvigu kulturnega nivoja široke publike. Tudi glede denarja stanje ni rožnato. Večina Okrajnih in Občinskih svetov za kulturo in prosveto in neposredno z njimi vsa prosvetno-kulturna društva in organizacije po naših komunah razpolagajo s skromnimi sredstvi. Takšno finančno stanje pa je gotovo le prehod- nega značaja, zakaj pokazalo se je, da v zdajšnji dobi komunalnega samoupravljanja, ko vendarle velik delež ustvarjenih sredstev ostane samim komunam, denar v njih tudi je, ljudje pa se šele v tem hipu pričenjajo zavedati, koliko kultura stane in kaj zahteva. Komune razumljivo najprej poskrbe za svoja ekonomsko družbena vprašanja in probleme, potem podprejo domačo kulturno dejavnost in šele nato razmišljajo o gostovanjih. To se pravi, da je tudi vprašanje sredstev v veliki meri odvisno od moralne zavzetosti vseh krajevnih činiteljev. Vzrok, da se je v letošnji sezoni zmanjšalo v nekaterih krajih Slovenije število gostovanj iz prejšnjih let (Zagorje, Ajdovščina, Idrija ...), moramo torej delno iskati prav v osamosvajanju komun in pa seveda i/ podražitvi vseh gledaliških in koncertnih ter podobnih uslug. Izkupički posameznih predstav so minimalni, dostikrat ne pokrijejo niti domačih režijskih stroškov, tako torej krajevni organizator komaj lahko ali pa sploh ne more pokriti marsikaterega gostovanja. Opera SNG iz Ljubljane zahteva v Zagorju 370.000 dinarjev od predstave, Drama SNG iz Maribora v Ljutomera 200.000 din, Mestno gledališče ljubljansko pa v Črnomlju za štiri predstave 400.000 din. Sicer skromni primeri, ki pa vendarle pokažejo, zakaj med drugim Mestno gledališče več gostuje kot ljubljanska Drama in — da se s pogodbenimi obveznostmi za več predstav ali daljše razdobje zmanjšajo denarne postavke. Povsem drugače je z gostovanji zabavno glasbenih ansamblov. Ti so s finančnega vidika najcenejši »nosilci kulture«. Ne le, da domačega organizatorja nič ne stanejo, prinesejo mu še denar za dvorano. Jasno je, da denarnega vprašanja ne bo moč rešiti z dodatnimi sredstvi, morebiti iz centralnega Sklada za pospeševanje kulture, ki bi podprla bodisi društvo in organizacijo, ki gostovanje . sprejme, bodisi ansamble, ki hodijo v goste. Zato je pač nujno, da bi se čim-prej ovedli razdrobljenosti, v svojem lastnem kraju (Idrijski rudnik živega srebra se je letos na primer uprl, da bi še naprej kril gostovanja Drame SNG iz Ljubljane sam, kot doslej, in zahteval, da mu po svojih močeh pomagajo tudi ostali kolektivi!) in oskrbeli telo ali zadolžili kako prosvetno, društvo, organizacijo ali ustanovo, ki bi vsebinsko, finančno po željah, potrebah in možnostih koordinirala gostovanja kulturnoumetniških prireditev. Kakšnih gostovanj si želi slovenska publika, kako in zakaj, ni prav lahko ugotoviti. Stvar variira zaradi različne sestave prebivalstva in njegove kulturne razgledanosti ali nerazgledanosti. Mislim, da ni povsem krivično, če rečem, da v mnogih krajih organizatorji kulturnega življenja svoje publike še ne poznajo. Trenutno je najbolj pereč in malodane vsem znan samo ta pojav, da ljudje vselej napolnijo dvorano, če gre za gostovanje zabavno glasbenega ansambla, predvsem pa se navdušuje za to vrsto- zabave vsa delavska in dijaška mladina. Bili- bi krivični, če bi ne povedali,, da imajo v nekaterih predelih nabito poln avditorij tudi, dramske predstave (celjski okraj), operne (Ljutomer), koncerti (Celje, Koper) in vsi ansambli resne jazz glasbe, da opažamo vse večjo žejo po kulturi predvsem na podeželju in zatorej managerske dejavnosti nikakor ni zanemarjati. AL A PEČE dela, ki jih je ansambel igral pred de-: setimi leti, ker zahtevnejših tekstov še zmogel ni. - Zanimivo pa je, da poklicne gledališke hiše doslej še niso našle pota do jeseniškega gledališkega avditorija. _ Kje vzrok? Jasno, nam je lahko nekaj. Ti gledališki ansambli naj bi ostrili okus Jeseničanom, jeseniški gledališki publiki. Prepričan sem namreč, da bi se marsikateri gledalec, ki se je sprva želel v gledališču le zabavati, čez čas spremenil in postal stalen obiskovalec teh kvalitetnih gledaliških skupin. In ob tem bi tudi njegove zahteve do amaterskega gledališča gotovo postale drugačne." Tu se opiram na podatke od drugod, ki kažejo, da sta Drama in Mestno gledališče, ljubljansko s to nalogo v večini primerov uspela. Pa na Jesenicah? Doslej s tem še niso poskusili. Je še vedno ukoreninjeno prepričanje, .da so te gledališke skupine predrage? Kot kaže, še vedno. Ali je res tisto, kar je pripravljeno doma — ceneje? Gledano skozi prizmo dinarja — prav gotovo. Kaj pa gledano skozi, prizmo opravljanja svojega poslanstva? Dviganja in ostrenja gledalčevega okusa? Vsakega posameznika?... Čeprav tu še ne poznamo meril, pa- si vendarle upam trditi, da so prav pri tem Jeseničani že veliko zamudili. Analize o, gledališki publiki doslej sicer kažejo, da je v teatru največji obisk prav tedaj, ko igrajo. dela, ki za gledalca niso prezahtevna, ki so zabavna. Analize tudi kažejo, da je na Jesenicah trenutno le peščica ljudi, ki si želi gledati zahtevnejših gledaliških del. Prav zaradi tega je treba začeti načrtno vzgajati gledališko ,publiko. Pa, tudi ž gostovanji. S kv^litetriinii' gostovanji. in uspehi se bodo " brž pokazali. •• "Toriiaže tudi primer iz Velenja in drugod, kjer struktura prebivalstva "ni nič manj, če ne celo bolj pisana kot na Jesenicah. Alkohol podpira kulturo Vse doslej sredstva za kulturo niso bila problem. Vselej je pomagala železarna. Zdaj pa so tudi tam v težavah. Pa kljub vsemu vendarle še pomagajo. Tako bodo plačali stroške za 35 ljudi iz folklorne skupine, ki odhaja na gostovanje v Genovo. To kaže še vedno pripravljenost železarne, da kljub težavam v katerih se je znašla — pomaga. Sicer vse lepo in prav, da Železarna pomaga. Tčda, ali bo imel jeseniški delavec kaj od tega, ker bo 35 ljudi gostovalo o Genovo? V dani sitttSciji bi bila pomoč drugod gotovo bolj na mestu. Sicer pa bodo sredstva za kulturo ostala približno taka, kot so bila preteklo leto. Glasbena šola, Delavska univerza, gledališče Tone Čufar in Svobode, naj bi .si razdelile sredstva iz občinskega sklada. To se pravi 43 milijonov’. Ta številka pa še ni dokončna. Bržkone bo nšž.ia. Odvisno od'tega, koliko alkohola bodo Jeseničani popili. Procent od alkohola gre namreč v- sklad za kulturo... In ta. številka mora doseči v24 milijonov.' Ni pa to odvisno samo od sklada za kulturo, kako bodo sredstva trošili. Sami kulturniki so namreč ugotovili, da v nekaterih kulturnih institucijah -bili pri razdelitvi sredstev znotraj ustanov dokaj enostranski. V knjižnici so na primer ugotovili, da imajo namesto treh knjižničark, kolikor je sistematiziranih delovnih mest, zaposlenih kar 7. Plačevati je treba seveda vseh sedem. In rezultat vsega tega? Ker je šel dobršen del sredstev za osebne dohodke zaposlenih, jim ga je zmanjkalo za nabavo novega knjižnega fonda. Knjižnica tako ni v.eč živela s časom. Na take in podobne ijrimere bi naleteli na Jesenicah tudi v drugih kulturnih institucijah. Zakaj je lahko prihajalo do teh anomalij? Krivec za tako stanje je gotovo razen vodstvs^ustanove tudi družbeni organ institucije, ki n-i imel pregleda nad delom zaupane mu ustanove. Taki so drobci o kulturni dejavnosti ■ na Jesenicah. Nekateri pokazatelji, ki ostajajo brez odgovora in komentarja. Doklej tako? To vprašanje' pa bi postavil kar samim Jeseničanom. JANEZ GOVC ■g INTERVJU Z LEOPOLDOM KRESETOM, ■ PODPREDSEDNIKOM RS ZSJ ZA SLOVENIJO TURŠKA Moj kolega se je tri dni mudil v neki tovarni in v g potu svojega obraza polnil beležnico za reportažo. Utru-E ja joče delo. Včasih, res samo včasih si je za poživilo za- g želel skodelico turškes pa je vse tri dni samo v mislih U koketiral z njo. Dali so mu kozarec, da si je natočil g vode... , p »Niso gostoljubni,« mi je potožil. E Pred tremi leti so meni postregli s turško in konja- l| kom, zato jih zagovarjam: »Gostoljubni so, najbrž si bil preveč nadležen.« Ondan pd zvem v drugi tovarni: »Naši inženirji so se sprli zavoljo ene same turške. g Strokovnjaku, ki je prišel na službeni obisk, so postregli g 2 njo, po njegovem odhodu pa se je vnel prepir, ali jq M bo plačala tehnična služba ali kontrola. Se vam ne zdi, | da gredo predaleč? Ce bi se delavci dajali zavoljo takšne 1 malenkosti, bi še razumel, toda intelektualci? Dokler je M s sredstvi za reprezentanco razpolagala splošna uprava, g niso mislili na takšne stroške.« »Dokaz, da so začeli gospodariti, odkar imate eko-| nomske enote,« zagovarjam inženirje, »nekje je pač treba 1 začeti. Zrno do zrna ... kava do kave ...« Potem potolažim tistega kolego, ki se je pritožil nad negostoljubnostjo: »Varčni so postali, zato nisi dobil kave. Vsaka polna skodelica jih useka po žepu, ne bodi krivičen.« Mislim resno. Nekje je treba začeti. Začneš pač tam, kjer sam najprej občutiš. Upam, da se ne bo dobro gospodarjenje končalo samo pri turški in ugibam, koliko manj pokvarjenih strojev in škarta bi imeli, če bi krivci vse to sami plačali.., Ne gre brez milijonov Lep, moderno urejen planinski hotel na lepi turi-g stični točki; zunaj obložen z lehnjakom, znotraj ves polo- g ščen in seveda natakarji v belih suknjičih in nepogrešljivi M ultrapas, pa še napis na vratih jedilnice' »Vstop dovoljen H samo v copatah!« da ne bi kak lahkomiselni gost prištor- 1 kljal po lepi kmečki navadi kar naravnost k mizi! Skratka fj — turizem na najvišji ravni! Turizem, zavoljo katerega je g bilo treba nekajkrat globoko poseči v blagajno. p Okrog tega turističnega objekta na visoki ravni pa g smrdijo kupi smeti, odpadkov — lahko bi naštel ves je- 1 dilni list za nekaj mesecev nazaj, ležijo razbiti sodi, de- m ske, tramovi, kamenje, vse skupaj pa nekaj sto metrov g daleč popackano z lepljivim mazutom, ki ga turisti od- E našajo na svojih hlačah kot spominek v dolino. Človek razume, da se ne da graditi brez gradbenega g materiala in da je treba tudi odpadke nekam spraviti. To- gj da hkrati se čudi, kako so mogli ljudje, ki so delali sredi jj tolikšne nemarnosti, sploh postaviti kakšno' spodobno -reč. Pa še nečemu se čudim: Vrsto let je hotel stal nedo-1 grajen. Ni šlo naprej, ker je zmanjkalo milijonov. Veliko 'stil milijonov je zmanjkalo. Ljudje so takrat zabavljali, češ da pri nas ni razumevanja za turizem in da se ne da nič napraviti. Zdaj, ko je investitorju le uspelo, da je zvrtal dodat- fj E ne milijone, pa se je očitno pojavil še hujši problem, ki E 1 zavira razcvet nadaljnje turistične dejavnosti, namreč: Kje H jg dobiti lopato in dvoje pridnih rok? E Nemara je res edina rešitev, da počakamo toliko časa, m H dokler ne bodo kupi odpadkov tolikšni, da bo treba za- 1 jj prositi za nove milijone za njihovo odstranitev. Kajti milijoni se bodo že dobili. Saj gre vendar za tu- jj g rižem na najvišji ravni... Za lopato in pridne roke — tako vsaj kaže — pa je gj jg stvar povsem brezupna. jj Pa tudi — kaj bi turizem na tako visoki ravni s čisto jj jj navadno lopato?! * jg | H KRONIKI TEDNA SO PRISPEVALI: J 1. Cinkarna Celje, Teol Ljubljana — MARIOLA KOBAL I jj 2. Dom na Krvavcu — MILAN MAVER liiiTiiiffliiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiinniiHiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHmtmiiiHiiniiiiiiiiiiiuiiiniiniiiiiiiiiiiiiiuiHniiiiim Nova ustava dovoljuje 42-urni delovni teden, če zaradi skrajšanega delovnega časa ne trpi proizvodnja in se ne zmanjša gospodarski uspeh podjetja. Litostroj je ta »privilegij« že izkoristil, več drugih podjetij pa se mu bo kmalu pridružilo. Delavcem in uslužbencem bo tako ostajalo več časa za počitek in za razne oblike razvedrila in oddiha izven doma. Prostora in objektov za udobno delovno rekreacijo pa je pravzaprav zelo malo.' Pet kilometrov okoli Ljubljane, na primer, skorajda ni kotička, kjer bi brez strahu, da te ne bo kmet nagnal, igral badmington ali brcal žogo, si postavil šotor za dvodnevno taborjenje ali pa si med kopanjem privoščil dva deci kisle. Že leta in leta to kritiziramo in pritiskamo na občinske ljudske odbore, na krajevne skupnosti in na turistične organizacije, vendar več aii manj brez pravega haska. Pri razvijanju turizma smo malo preveč megalomanski. Ogromne milijone smo že vložili v moderno urejene hotele, za preprostejše turistične objekte, kakor so bifeji in prenoče-valnice ob cestah, ter razne športne naprave, pa po navadi ni denarja. Mnogim se namreč zdi moderen hotel dovolj močan magnet za turiste, čeprav bi se lahko že prepračali, da ni tako. Nikjer v svetu, pa tudi pri nas ne. Menite, da se bodo turisti dolgo zadrževali v novem modernem hotelu v Bovcu, če in-venstitorji še za kopališče niso poskrbeli? To samo mimogrede. V zagovor tistih, ki naj bi urejali raznovrstne turistične objekte in iskali mikavne vabe za turiste, pa moram povedati, da jih k temu premalo materialno stimuliramo Pri nas gostincem in trgovcem malo ostane, če imajo majhen ali velik promet/ Cernu bi se potem bolj trudili? Brebrižnost, ki jim jo tolikokrat očitamo, je pogojena s samo družbeno akumulativnostio, z delitvijo dohodka med družbo in trgovskimi ter gostinskimi kolektivi in dokler ostane pri tem, naši očitki in kritika ne bodo veliko zalegli. Tujci bi verjetno zelo težko razumeli, da so med zadnjo smučarsko prireditvijo v Planici trgovinska podjetja šele na politični pritisk v nedeljo odprla poslovalnice. V drugih državah trgovina in gostinstvo rade volje ustrežeta turistom, ker imata za to materialni interes in sta primerno stimulirani. Potem so krivični tudi očitki, ki letijo na ljudske odbore, krajevne- in stanovanjske skupnosti zavoljo premajhne brige za turizem? Marsikdaj. Dopovejte občinskemu ljudskemu odboru, naj odkupi prostor za camping, nabavi razne športne rekvizite in naprave, če se bolj rentira in-venstiranje v druge gospodarske panoge? Občani bi jim upravičeno očitali- negospodarnost. Mislim, da skrbi za razvoj turizma ne slabi samo veljavna delitev dohodka med družbeno skupnostjo in prizadetimi kolektivi, ampak tudi naš kreditni sistem. Če mora na primer gostinsko podjetje v pletih letih povrniti posojilo, si mora izposoditi čimmanj denarja, da potem storitve niso predrage. Tako napravi križ tudi čez razne objekte za razvedrilo, četudi ve, da so potrebni. Naš bančni sistem je nasploh zastarel in v nasprotju z gospodarskimi prizadevanji. Kreditni roki so na splošno prekratki, še celo pa za turizem. Zgledovati bi se kazalo po tujcih, ki so v kreditiranju turističnih inven-sticrj razsodnejši. Četudi forsi-rajo predvsem komercialni turizem in povečanje harodnega dohodka s turizmom, ne pozabljajo, da se to doseže s primerno politiko cen, pri kateri igra kreditiranje pomembno vlogo. Mi bi morali biti v tem še bolj previdni, ker skušamo s turizmom hkrati popestriti delovno rekreacijo. S samim kreditiranjem turizma pa to otežkoča-mo. - ' Problem se bo v prihodnje še zaostril, Izletništvo se vedno bolj razvija. Baje odide ob lepih nedeljah samo iz Ljubljane okoli 60.000 ljudi v fičotih, na kolesih ali peš na izlete... Čimbolj se bo dvignil življenjski standard, tem več pristašev bo imel dnevni turizem Družbena skupnost, ki ima zanj interes, mora storiti vse, kar je v njeni moči, da že s samimi predpisi podpira množični turizem in z njim vred zdravo delovno rekreacijo, ki je za povečanje proizvodnosti zelo pomembna. Množični turizčm bi se nemara lahko okoriščal s počitniškimi domovi delovnih kolektivov, ki so zdaj zelo slabo zasedeni. Prav gotovo, saj je samo sindikalnih domov v Sloveniji okoli 200 z 8800 ležišči, če prištejemo še tiste, ki jih imajo naša podjetja ob Jadranu, jih ie skupno 343 z okoli 15.000 ležišči, s onimi vred, ki jih imajo Zveza borcev, Rdeči križ in razne druge ustanove, pa jih je skupno 467 s 25.000 posteljami. Sindikalni domovi pa so samo med glavno turistično sezono izkoriščeni, in še takrat ne vedno docela. Že po tem lahko pre-cenite, da imamo tudi v množičnem turizmu še velike rezerve. „ Kako jih bomo izkoristili, ce delovni kolektivi sami ne bodo uvideli, da jih ti objekti finančno močno obremenjujejo, ker so večidel prazni, kadar se jih pbslužujejo, pa so materialni in personalni stroški . zaradi majhnih kapacitet veliko večji, kot če bi te do- Izdelujemo strokovno klekljane čipke in strojne vezenine, ki vam jih nudimo po konkurenčnih cenah. POSLUŽUJTE SE NASE BOGATE IZBIRE! Tovarna čipk in vezenin bled move, skupno upravljali, kolikor so v istem kraju? Problem poskušamo rešiti z organizacijo počitniških skupnosti. Toda pravega uspeha ne bo dokler se ne spremenijo nekateri predpisi. Verjetno veste, da ni dovoljeno individualno regresiranje letnega oddiha. Delovni kolektivi smejo svoje sklade skupne porabe 'izkoriščati za dotiranje lastnih počitniških domov in tako p ocenjevati dnevni penzion svojim članom. Ne smejo pa jim na roko odšteti denarja. So sindikati opozorili pa ta absurd? Sploh pa, ali sami predpisi ne postavljajo del-1ovnih kolektivov v neenakopraven položaj, če je počitniški regres dovoljen samo tistim, ki imajo lastne počitniške domove? Na to smo že večkrat opozorili pristojne organe in predlagali individualne regrese. O višini naj bi odločali kolektivi sami glede na finančne zmogljivosti podjetij in na osebne dohodke zaposlenih Toda doslej nismo uspeli, četudi to pomeni najboljšo in najbolj ekonomično rešitev za gospodarske organizacije in za delovne ljudi Prve bi morale ob individualnem regresiranju z odpreti vrata svojih domov tudi tujim gostom in ne bi več odklanjale sodelovanja v počitniški skupnosti — člani kolektivov pa bi potem lahko letovali vsako leto drugje. Ih počitniški domovi nasploh bi bil bolje obiskani. Marsikdo bi se odpovedal vsakoletnemu dopustovanju v istem kraju, obenem pa bi se tudi sprostile gostinske kapacitete za komercialni turizem oziroma za inozemske goste. Tisti domačini, ki so pripravljeni globlje poseči v žep, pa bi kljub temu še vedno lahko počitnikovali v hotelih. Jasno pa je, da moramo tudi v množičnem turizmu uveljaviti načela ekonomičnega poslovanja. Zato pa ima verjetno počitniška skupnost več časa in možnosti kakor nasamezni delovni kolektivi. Če je več takšnih domov v istem kraju, se da stroške veliko zmanjšati, urediti skupna igrišča in zabavne prostore, organizirati skupno dobavo, prevoze in tako naprej, kar vse vpliva na penzionske cene. Ih na pogoje za vsakodnev-no delovno rekreacijo, ali n*T Toda... spet smo pri denar)11' Kdo pa naj bi dajal denar ** objekte in naprave, ki slu*1' jo razvedrilu, če skrb množični turizem prevzame)" počitniške skupnosti? Njihovi kolektivni člani < delovni kolektivi, saj bodo vsi “ objekti njihovi, kakor počitniški domovi. Počitniške skupnost* jih bodo samo ’ upravljale. Ste prepričani, da bodo r«* še kaj dajale za povečan)6 počitniškega udobja? Logično bi bilo, toda s tem rečeno, da ne bi smela inven' stirati počitniška skupnost, ka' dar ji bo to omogočeno. Mislite, kadar bo ustvaril* toliko čistega dohodka, da f bo lahko namenila tudi za *. reči? Hm, potem se bodo tu® cene počitniških skupnosti 11 ^ račun novih invensticij nere' alno dvigale. Mislil sem na invensticijsk® kreditiranje. Za zdaj o tem n' govora, ker počitniška skupn°s sploh ne dobi invensticijskrf posojila. Dokler so tako krat* odplačilni roki, ni velika škodaj če ga ne dobi, malo čudno P pa je vendarle, da na prih1® zasebniki dobivajo kredit ureditev tujskih sob in za °a kup ustrezne sobne oprem®! medtem ko počitniška skup, n ost zaman prosi, pa čeprav ° se obvezala, da zavoljo teg^ posojila ne bi podražila Peti' ziona. Slišala sem, da počitnBk* skupnost ne sme prenočcva tujcev, zasebniki pa lahko. Takšnih cvetk je še .več ^ naših predpisih, ki se tičejo m rizma Menim, da bi se P hitro znebili, če bi res temelj1 prerešetali globlje vzroke P° časnega turističnega razvoj. oziroma brezbrižnosti tistih' naj bi zanj. skrbeli. V škrip®1 zastarelih predpisov se t.uri^., tudi ne more hitreje pa naj še tako jasno mo njegove prednosti za Pov^a čevanje narodnega dohodka. ' zdrav oddih po delu in za veh . proizvodnost. Večje uspehe prinesla predvsem večja m® rialna stimulacija, kakor v dr gih panogah gospodarstva. MARIOLA KOBAB razvil- prikazuj TOVARNA ALKOHOLNIH IZDELKOV IN SADNIH SOK°V MARIBOR — PARTIZANSKA 39 priporoča svoje izdelke: žgane pijače, osvežujoče pivo, kis- Posebno priporoča izdelke, nagrajene na VIII. mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani z zlato medaljo1 vinjak, cassis liker, chocolate cocktail, jajčni liker in ribezovo vino. S p NAUK JE TU Saj se pravzaprav ni pripetilo nič novega. Ljubitelji športa v Ljubljani (lahko bi zapisali: v Sloveniji) so spet doživeli tazočaranje. Prinesla ga je kratka Tanjugova vest, da je najvišji organ Nogometne zveze Jugoslavije sklenil, da bo nogometna tekma med Reprezentancama Jugoslavije in Švedske namesto v Ljubljani, kot. je bilo že sklenjeno, v Beogradu. Ljubljana namreč nima primernega stadiona, ki bi omogočil, da bi vsaj 45 do 50.000 gledalcem Pobrali denar za vstopnice, nudili novinarjem primerne sedeže in telefonske naprave, reprezentantom pa dostojne garderobe... Razlogi, ki jim ni kaj reči. Samo čudno, da nihče že prej ni pomislil nanje. Tudi Nogometna zveza Slovenije je Po nepotrebnem »reševala Problem sredstev za ureditev stadiona« (in jih končno preskrbela, saj bi morali v teh dneh že na veliko urejevati bežigrajski stadion). Toda — ali res po nepotrebnem?-Ali ne bi kljub te-hiu kazalo urediti ljubljanski stadion in skočiti iz začaranega kroga? Zavedajmo se namreč, da so vrhunske športne prireditve navadno \nm, kjer imajo primerne športne naprave. Naše glavno mesto na primer ima že vse te objekte prav zaradi lega, ker je moralo prirediti nekaj evropskih prvenstev. Ljubljani pa, kot kaže ne Preostane drugega, da si naj-Prej omisli sodobne športne naprave in šele potem kandidira, za prireditelja kake 'tek-nne v evropskem merilu. Morda bi ji v tem primeru nspelo. »NI VEČ AKTUALNO« Sredi letošnje zime je Vse ljubitelje belega . športa prijetno presenetila vest, da bo-?}o dobili pod Vitrancem v kranjski gori eksperimentalno smučarsko šolo. Prvo te vrste pri nas. Vsem je pomenila ta novica Nekako zanesljivo zagotovilo, Nekakšen signal, da je konč-le nastopila tudi v naši js.mučariji« tako dolgo pričakovana preokretnica. Začeli bomo tako, kot je treba, in bo nas več strah tekmovalnih sezon, smo menili, in VCakgli... Pravijo, da kdor čaka tudi dočaka. No, v našem primeru rek ni uresničil. Sneg na .ftrancu je počasi skopnel, Judje že zamenjujejo dilce s ^opalkami, o alpski smučarji šoli pa še vedno ni ne uuha ne sluha ... . Sedaj baje pravijo naSmu-S-rski zvezi Jugoslavije v pogradu, da vprašanje — 8 ede na konec sezone — ni aktualno. Naši smučar-,1 strokovnjaki, ki so pra-[ c°sno zastavili vse sile in ° Potankosti preštudirali za-da bi šola res zagleda-;e “eU dan, pa se vprašujejo, lD,zveza to stvar s šolo °b resno mislila? ^daj človek res ne ve pri nj Je. Sicer pa, saj zadeva aktualna ... Illlllllllllllllllllllllllg PO DRŽAVNEM PRVENSTVU INVALIDOV V MNOGOBOJU ŠPORTNA REKREACIJA pomemben del rehabilitacije invalidov ... Več kot 11.750 vojnih invalidov in približno 31.000 delovnih invalidov vse bolj zaostruje vprašanje njihove rehabilitacije, vprašanje njihove ponovne vrnitve v življenje in delo. Danes sicer že imamo v Sloveniji več kot 10 samostojnih invalidskih ' športnih društev in še več manjših sekcij, vendar pa je že davno napočil čas, ko bi morali razširiti krog športne 'dejavnosti invalidov in vanj zajeti čimveč ljudi, športna rekreacija predstavlja za invalidne osebe namreč pomembno sredstvo za njihovo rehabilitacijo, za ponovno pridobitev veselja do dela ter veselja do življenja med ljudmi. Torej, gre za razvoj športnega udejstvovanja kot sestavnega dela kompleksne rehabilitacije invalidnih oseb ... V okviru Zveze vojaških vojnih invalidov in na pobudo nekaterih posameznikov pri Partizanu, so imeli invalidi že pred leti skromne možnosti za športno udejstvovanje. Seveda, pa vsa ta prizadevanja, čeprav v celoti pozitivna in pohvalna, niso mogla rešiti številnih vprašanj v invalidskem športu, saj so zajela le manjši krog ljudi. Po ustanovitvi Zveze za invalidski šport — ki je bila preteklo jesen v Ljubljani — pa se je pričelo organizirano delo na področju športa in rekreacije invalidov tako v organizacijski kakor tudi strokovni smeri. Tako je na letošnjem državnem prvenstvu invalidov v mnogoboju v Ljubljani, ki ga je orga- nizirala Zveza za šport in rekreacijo invalidov, nastopilo kar 35 invalidov-športnikov, ki so v nekaterih disciplinah dosegli take uspehe, ki bi jih bil lahko vesel marsikateri popolnoma zdrav človek. Vsi nastopajoči so predstavljali najbolje plasirane tekmoval; ce z republiških prvenstev, najbolj iiliemipli uspeli na tekmah v Ljubljani pa bodo zastopali .svojo domovino na svetovnem prvenstvu invalidov-športnikov, ki bo sredi julija v Linzu. Na vzorno urejenih športnih objektih Zavoda za rehabilitacijo invalidov in v kopališču Belinka, je vsak posameznik tekmoval v štirih športnih panogah. Vsi nastopajoči so bili razporejeni v pet kategorij, ki so prirejene glede na stopnjo invalidnosti. Tako so se tekmovalci pomerili v naslednjih dvanajstih športnih panogah: stilni hoji, skoku v daljino, slalom teku, metu težke žoge, skoku v višino, suvanju krogle, metu žoge s pentljo, teku na 60 m, metu žoge v koš, lučanju kopja v cilj, luča-nju keglja v daljavo in plavanju. čeprav ni bil edini in poglavitni cilj tekmovanja le želja po novih rekordih in boljših znamkah, lahko trdimo, da toliko vloženega truda, toliko volje in trdih borb že zlepa nismo imeli priložnosti videti. Po krajšem počitku se bodo zbrali po trije najboljši tekmovalci iz vsake kategorije, da na krajšem skupnem treningu dokončno določijo reprezentanco, ki bo zastopala naše barve na svetovnem , prvenstvu v Linzu. Rezultati — 1. kategorija (amputacija obeh nog): 1. Mikulič (Srbija) 3375 točk, 2. Petrovič (Hrvatska) 2980, 3. Sironič (Slovenija) 2814 točk; 2. kat. (amputacija obeh rok): 1. Čehovin (Sl) 3264 točk, 2. Bo-škovid (Sr) 2979, 3. Brekič (Hrv) 2551 točk; a 3. kategorija (amputacija ene noge): 1. Bevc (Sl) 3540, 2. Kasa-lovid (Sr) 3363. 3. Vil (Sl) 3205 točk; 4. kategorija (amputacija ene roke): 1. Bartolaci (Hrv) 3373, 2. Jereb (Sl) 3123, 3. Radulovič (Sr) 2960,5 točk; 5. kategorija (slepi): 1. Higel (Sr) 3384, 2. Barjaktarevic (Sr). 2969, 3. Porenta (Sl) 2653 točk. Illlllllllll*™ NEUTEMELJENI OČITKI Na sestankih, skupščinah, sejah — in tudi v prav = §§ kratkih pogovorih, kar takole mimogrede — pripisujejo g M številni telesnokulturni delavci nezavidljive rezultate || H predstavnikov našega vrhunskega športa velikemu po- g = manjkanju trenerjev. Pravijo, da bi bilo vse drugače, da |= H bi bili uspehi našega kvalitetnega razreda mnogo bolj raz- g g veseljivi in da bi lahko nastopali na mednarodnem odru n = res popolnoma enakovredno z vsemi ostalimi tekmeci iz |g g tujine, če bi klubi in -društva razpolagala s potrebnimi g g strokovno usposobljenimi športnimi' delavci, ki bi vse svo- g H je sile, ves svoj trud, posvetili vzgoji in rasti mladih ta- |=. g lentov... §j Do tu vse lepo in prav. Nikakor pa ne morem dojeti, g M da isti ljudje, ki imajo vsak dan opraviti s številnimi pro- = H blemi in vprašanji v telesnokulturnih organizacijah, prav g g tisti delavci torej, ki naj bi do jedra poznali vse najakut- n g nejše težave našega športa, trdijo, da je Visoka šola za g g telesno kulturo kriva, da imamo premalo visokokvalifici- g g ranih trenerjev, ker ne »proizvaja« ozko specializiranih j| g strokovnjakov za delo v različnih športnih panogah. In g g prav tako se mi nadalje zdi nevzdržna trditev, da bi bil g g v primeru, če bi šola vzgajala strokovnjake od trenerjev g g za skoke v vodo pa tja do ekspertov za judo in hokej g g na travi — problem našega vrhunskega športa rešen. Zajec namreč še zdaleč ne tiči v tem grmu! g Pa ne zato, ker je prvenstvena naloga Visoke šole za = g telesno kulturo vzgoja kadrov za delo s šolsko mladino, s g oziroma za delo na področju temeljne telesne vzgoje, pa g g naj bo to v okviru šole ali kake telesnovzgojne organizaci- = g je. In tudi zato ne, ker dejansko predstavlja usmerjanje v g g specializacijo na šoli nekako dodatno delo, dodaten študij, g g ki si ga študent izbere po volji in ki razumljivo ne doseže g g tiste ravni znanja, ki ga imajo diplomanti za delo na šoli, g g za delo s šoloobveznimi otroci. g Kot že rečeno — problem ni v tem, kajti tudi če bi g g omenjena šola ali morda kaka posebna trenerska ustano- g g va vzgojila na leto številne strokovnjake za najrazličnej- g g še športne panoge, vprašanje sploh ne bi bilo rešeno. Eno- g g stavno zato ne, ker še danes — vsaj v veliki večini prime- . g g rov — nihče ni pripravljen plačati trenerja. Menim, pla- g g čati ga primerno in mu poleg tega zagotoviti še tiste naj- g g osnovnejše pogoje za delo v društvu, brez katerih so vsi g g upi na kakršenkoli uspeh že v samem začetku obsojeni na g g propad. Kot pribito namreč drži, da mora biti trenerju — g g predno sploh prične uporabljati svoje znanje — zagotov- g g Ijena, če ne že odlična, vsaj dobra organizacija, stalen do- §§ g tok mladih in nadarjenih tekmovalcev, primerna stimula- g g cija, ter vsestranska podpora klubske uprave. Seveda, vse g g to, če si uspehov želimo, če želimo povečati svoj ugled g g doma in v tujini, če nam je dovolj stagnacije in celo na- g H zadovanja. g Dejstva pa kažejo, da nam vse to še ni prodrlo v za- g g vest. g Dokazano je namreč, da že razpolagamo s strokov- g g njaki za posamezne športne panoge, da pa zanje ni poseb- g g nega zanimanja, preprosto, da zanje ni kruha. Vsaj v g g športu ne. . Tako so številni študentje na VSTK v Ljubljani pogo- g g sto v veliki dilemi, ko si izbirajo usmerjanje v specializa- g g cijo. Ker pa se morajo za nekaj odločiti, navadno izbero g g tisto športno panogo, ki jim je najbolj pri srcu, ki jim, je g g v največje veselje. Na terensko službo za sedaj pri tem še g g nihče ne računa. Prav tako ni nič čudnega, da se v letos-, g g njem študijskem letu nihče ni usmeril v študij športne re- g g kreacije, pa čeprav so potrebe na tem področju tako ve- g g like! Ni delovnih mest! Govori se, da so ogromne potrebe g g po strokovnjakih za preventivno gimnastiko, zato se je g g sedem študentov odločilo za to usmeritev. Sedaj bodo šli g g vsi na šole, ker jim drugega pač ne preostane. Drugod jih g g nočejo. Kot da ne bi bili potrebni! g Torej, ni bistven problem v pomanjkanju strokovnja- g g kov za delo v društvih, za delo z vrhunskimi športniki. g g Vprašanje namreč že dlje časa uspešno rešuje trenerska g g šola v Beogradu in zadnje čase tudi Visoka šola za telesno g g kulturo v Ljubljani, ki je vrhu vsega pripravljena odpreti g g še nove smeri, seveda kolikor bi bilo to potrebno. Pro- g g blem je v tem, kako enkrat dokončno prepričati klube, g g društva in sploh telesnokulturne organizacije, da brez po- g g klicnih strokovnjakov pač ne gre več, da brez tega ni kva- g g litete, da se moramo enkrat dokončno sprijazniti z dej- = g stvom, da je potrebno prav tako plačati človeka, ki se g g ukvarja z vzgojo tekmovalcev in se enkrat za vselej po- g g sloviti od improvizacij, ki dejansko ne vodijo nikamor več. g g A. ULAGA 1 Illllllllllll!llllll!llll!llll!llll!l|||||!l|i|||||||!llllllllllllll|||||||||!lllllllllllllll|||||||||!ll||!ll!||||||||||l!lll!llll||||||||||||||||||||||!lllil!|||||||||j||i Športniki Dravskih elektrarn v letu 1963 Športniki delovnih kolektivov Dravskih elektrarn imajo v letu 1963 obširen program. 2e v letu 1962 »o po združitvi v eno samo podjetje želeli, da bi z novo organizacijo podjetja okrepili delo na športnem polju, ter tako omogočili članom vseh kolkktivov potrebno razvedrilo v prostem času. Ce jim to ni popolnoma uspelo v letu 1952, so sedaj sklenili, da se to ne sme več ponoviti v letošnjem letu. Zato so izdelali program, po katerem se že odvija delo na športnem področju posameznih kolektivov. Kegljači vseh kolektivov (HE Dravograd, HE Vuzenica, HN Vuli-rad, HE Fala) so med zimo marljivo trenirali ter priredili več tekmovanj, tako medsebojna, kot tudi z ostalimi kolektivi v svojem okolišu. Želeti je, da bi si uredili kegljišča še HE Ožbolt in HE Mariborski otok. Lokacija kegljišča bi bila najprimernejša v že delno obstoječem športnem parku ob Mariborskem jezeru, Iti bi ga morali dopolniti še z objekti za rekreacijo. Tudi strelci že pridno vadijo. Najprej se bodo spoprijeli s člani kolektivov v internem prvenstvu, nato pa za prvenstvo dravskih elektrarn. Vzporedno s temi nastopi bodo tekmovali tudi z drugimi strelskimi družinami, pripravljajoč se s tem za prvenstvo dravske cone ZSSA Elektra ter za letne igre Elektrogospodarstva. Strelci DE želijo, da si letos ponovno priborijo naslove prvakov v streljanju tako posameznikov kot ekip. Prepričani smo, da jim bo to z intenzivno vadbo in pogostimi tekmovanji tudi uspelo. Sahisti še nimajo za seboj bleščečih uspehov v tekmovanjih na letnih igrah Elektrogospodarstva. Ni jim namreč še uspelo sestaviti vigrano in dovolj borbeno ekipo, ki bi dosegla boljše rezultate ter se prebila na vrh šahistov Elektrogospodarstva. Z željo po boljši kvaliteti bodo priredili šahisti v letošnjem letu številna interna srečanja, kot tudi srečanja z drugimi delovnimi kolektivi. Tudi ostale športne sekcije se že pripravljajo na poživitev svoje dejavnosti in se trudijo, da bi realizirale svoj načrt in tako pomnožile vrste aktivnih športnikov ter izboljšale uspehe na letnih igrah Elektrogospodarstva. I. Košak Poživljeno delo sindikalnih odborov Komisija za športna tekmovanja pri občinskem sindikalnem svetu v Slovenjskih Konjicah je zadnje tedne organizirala več različnih tekmovanj, v katerih so sodelovale ekipe iz sindikalnih podružnic z območja občine. Zlasti velika je bila udeležba na strelskem tekmovanju, saj je sodelovalo kar 18 moštev, med katerimi so bile tudi ženske ekipe. Pri tekmovanju v namiznem tenisu, šahu in strelstvu so sodelovali člani iz podružnic Konus, Kostroj, LIP, prosvete, TKO Zre- če in še nekateri drugi iz območja sindikalnega sveta. V namiznem tenisu in šahu sta bili najboljši ekipi iz usnjarskega kombinata Konus, v strelstvu pa so bili najboljši^ člani ekipe iz sindir kalne podružnice občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice. Prvih šest najboljših strelskih ekip (ObLO Slov. Konjice, Konus, Slov. Konjice I. ekipa, Kostroj, Slov. Konjice II. ekipa in TKO Zreče) bo sodelovalo na okrajnem sindikalnem strelskem prvenstvu, ki bo v Rogaški Slatini. Tekmovanja so močno poživila delo sindikalnih odborov, najboljše ekipe pa so po končanem tekmovanju prejele diplome, posamezniki pa priznanja. Aktivnost oganizacije ZROP Krajevna organizacija ZROP v Slovenskih Konjicah je pred dnevi organizirala ekipno strelsko tekmovanje z vojaško puško. Nastopilo je pet ekip, in sicer: ekipi ZROP Slovenske Konjice in Vitanje, strelska družina LIP Konjice, ekipa slušateljev predvojaške vzgoje ter ekipa postaje LM. Vsak posameznik je izstrelil sto nabojev. Prvo mesto s 401 doseženim krogom od 500 možnih je' zasedla strelska družina LIP Slovenske Konjice, ekipa odreda predvojaške vzgoje pa je bila s 384 krogi na drugem mestu. Njima so sledile ekipe ZROP Slovenske Konjice, ZROP Vitanje in postaja LM Slovenske Konjice. S 87 krogi je bil najboljši strelec Slavko Petrič iz LIP. Član iste družine Franc Kadivnik je s 86 krogi zasedel drugo mesto, tretji pa je bil Anton Jurgec iz odreda prčdvojaške vzgoje, ki je dosegel 85 krogov od 100 možnih. V. L. Obisk v Splošnem gradbenem podjetju »Primorje« v Ajdovščini Trinajstorček v Novi Gorici MED NAČRTI PRIZADEVANJI IN TEŽAVAMI Splošno gradbeno podjetje »Primorje« v Ajdovščini, ki je lani z 830 delavci opravilo za milijardo in 815 milijonov dinarjev del, .računa letos s prekoračitvijo celotnega dohodka, ki je bil planiran na 1,9 milijarde dinarjev. Zmogljivosti podjetja pa so še precej večje. Sami jih ocenjujejo približno na 2,5 milijarde dinarjev, od tega 2 milijardi visokih in industrijskih gradenj ter za približno 500 milijonov dinarjev nizkih gradenj, kontinuirano skozi \rse leto. Za tak obseg dela in proizvodnje podjetje že razpolaga s potrebno strojno opremo ter mehanizacijo in urejenimi servisnimi delavnicami. Dokaj uspešno premagujejo tudi težave glede strokovnih kadrov (trenutno imajo devet štipendistov na srednjih in visokih šolah) in ... Zakaj pravzaprav s takimi podatki in tako osvetljen uvod v zapisek o željah, načrtih in možnostih splošnega gradbenega podjetja »PRIMORJE« v Ajdovščini, če pa bi podjetje - po njihovih podatkih in zagotovilih - ob sedanjem številu zaposlenih in sedanji opremljenosti te delovne organizacije zmoglo tudi večji obseg del? Odgovor je preprost: tako kot gradbeništvo v celoti tudi splošno gradbeno podjetje »Primorje« iz Ajdovščine prizadevajo nekatere neurejene zadeve v naši investicijski politiki, ki so po besedah ajdovskih in tudi drugih gradbincev konec koncev tudi vzrok vrste nezdravih pojavov v našem gradbeništvu. Samo primer: tako kot druga podjetja bi tudi »PRIMORJE« želelo, če bi bil dovolj zgodaj, vsaj okvirno znan program investicij, ki jih bodo izvajala gradbena podjetja. Ce bi bil obseg investicij, roki gradenj in vrsta gradenj znani, seveda v najbolj grobih obrisih, na pri-v mer za eno leto vnaprej, bi gradbena podjetja lahko pripravila kontinuirano delo skozi vso gradbeno sezono. Tako bi se približala optimalnejšemu izkoriščanju vloženih osnovnih in obratnih sredstev, kar bi seveda vplivalo na boljšo rentabilnost poslovanja in na znižanje stroškov. Ob sedanjih razmerah pa, ko dostikrat tudi še v prvi polovici leta ni znano, kakšna dela se bodo izvajala (zato pa investitorji z zamudo pripravljajo načrte), gradbena podjetja pravzaprav ne morejo bistveno vplivati na ceno gradbenih del. Vrednost živega dela v ceni izgotovljenega objekta je namreč nekako konstantno okoli 15 °h>. Ta strošek bi bil morda lahko za kak odstotek nižji, če bi gradbinci izboljšali organizacijo in če bi bolje izkoriščali razpoložljivo mehanizacijo. Bolje izkoriščali v tem ^mislu, da bi bila čimbolj in konstantno zaposlena. To pa ni mogoče, če ne veš, kaj boš delal in se tako po sili razmer prilagajaš vsakokratnim prilikam . . . Premlevanje teh podatkov - samo tako, na splošno - nemara ne bi dovolj prepričalo. Zato k omenjenemu še konkreten primer: letos si je »Primorje« zagotovilo za dva in pol-krat več del pri nizkih gradnjah kot kdajkoli doslej. Za ta dela bo potrebno precej mehanizacije in strokovnjakov. Mehanizacijo, kot rečeno imamo. Težave s kadrom — upajo — bodo tudi premeščene; predvsem z boljšo organizacijo dela. Ko pa bodo ta dela končana -zvečine so terminirana na prvo polletje letošnjega leta! - kje naj podjetje potlej zaposli dragoceno mehanizacijo in strokovnjake — specialiste za ta dela? In dalje: ker investicije niso programirane na daljša razdobja, se na sploh dogaja, da včasih primanjkuje dela, drugič pa ga je pre- več. To vpliva na splošno razraščanje podjetij ali pa na splošna stagnacijo v gradbeništvu. Prav zaradi te nevsklajenosti investicij z dejanskimi zmogljivostmi gradbeništva pa rti mogoče razporediti gradbena podjetja glede na sposobnosti za izvajanje posameznih vrst del. Tako prihaja do nepotrebne konkurence znotraj gradbeništva, čeprav je znano, da nekaterih vrst specializiranih gradbenih dejavnosti močno primanjkuje. To notranjo neurejenost v odnosih med delovnimi organizacijami gradbeništva — ki je, kot omenjeno — pretežno posledica objektivnih razmer — seveda spretno izkoriščajo investitorji; še posebej pa občinski ljudski odbori, kadar nastopajo v tej vlogi. V podjetju »Primorje« so potožili, da se jim neredkokdaj dogodi, da občinski ljudski odbor v vlogi investitorja zahteva posebne »pogoje« (največkrat brezplačno opravljeno delo v vrednosti nekaj milijonov), ob katerih šele »ugotovi« najbolj »ugodnega« ponudnika. Tako tudi glede p rak- Vinska klet v Vipavi Tovarna cementa in salonita »15. september« Anhovo ličnega izvajanja investicijskih del postane očitno, kako malo gradbena podjetja lahko sama vplivajo na pocenitev del, če »najboljšega« izvajalca izbirajo po omenjenih ali podobnih merilih. To, kar smo zapisali, naj bo dovolj za osnovno informacijo o željah, prizadevanjih, načrtih in sedanjih možnostih gradbincev iz Ajdovščine. Za podrobnejšo ilustracijo o delu, ki ga opravlja to podjetje, pa omenjeno seveda nikakor še ni dovolj. Zato naj zapišemo še nekaj podatkov iz kronike podjetja! »Primorje« ima svoja stalna gradbišča v Anhovem, Gorici, Ajdovščini, Postojni, Ilirski Bistrici in v Kopru; zadnji čas pa tudi v Vipavi., Podjetje, ki gre zdaj že v osemnajsto leto delovanja, je doslej opravilo skoraj nepregledno vrsto gradbenih del, izmed katerih omenjamo le nekatera iz zadnjih let. Svojstven ponos in priznanje za kolektiv »Primorja« je bila nedvomno gradnja cementarne v Anhovem. Po pogodbi so jo zgradili v enem letu. Inozemski dobavitelji opreme za cementarno niso verjeli, da bodo gradbena dela končana v tako kratkem času in zato opreme pravočasno tudi dobavili niso. Zato pa so plačali dokaj visoke penale v devizah! Kdorkoli je že videl novo vinsko klet v Vipavi, verjetno ni prezrl napisa, da jo je, zgradilo »Primorje«. Za druge naj zadostuje podatek, da se strokovnjaki laskavo izražajo o tej gradnji. Novi hotel v Postojni tudi gradi »Primorje«. Prav tako, kot zdaj z vso naglico opravlja dela na kraški cesti (Gorica—Divača) v dolžini 17 kilometrov od Sežane do meje bivšega goriškega okraja. Zahtevno ljubeljsko cesto, bolje rečeno priključek do novega predora v dolžini dveh in pol kilometrov (z dvema mostovoma, 4 propusti in 130 metrov dolgim tu-neiom-galerijo) bo predvidoma gradilo tudi »Primorje«, potem zdaj zidajo 87 stanovanj za tržišče v Ajdovščini, Ilirski Bistrici, Postojni itd. Za konec še nekaj podatkov: zavoljo izredno hude zime v prvih dveh' mesecih letošnjega leta »Primorje« ni doseglo načrtov za to obdobje, z boljšo organizacijo dela, večjo storilnostjo in s prevzemom novih del bodo izpad nadomestili. Prav ob tem, ko pišemo, kako menijo premagati težave iz začetka letošnjega leta, pa kaže zapisati še nekaj misli o življenjskih in delovnih pogojih članov tega kolektiva. Podjetje je doslej zgradilo 80 stanovanj. Letos gradi samski dom v Postojni, prihodnje leto pa naj bt ga uredili tudi v Ilirski Bistrici. Kmalu bodo - tako vsaj upajo - bistveno izboljšali tudi življenjske pogoje tistih članov kolektiva, ki delajo na gradbiščih v Gorici. Po dolgotrajnem sporu pred sodiščem so namreč uspeli dokazati, da je neka večja stavba, ki so jo pred desetimi leti dali v najem občinskemu ljudskemu odboru res njihova last. Ko bo zgradba izpraznjena, bodo v njej uredili samski dom.1 Da pa bi podjetje lažje premagovalo težave, ki jih ima ob sedanji neurejeni politiki investiranja in ob razmerah v gradbeništvu na sploh, so zdaj ustanovili tudi lastno projektantsko skupino. Novi. projektivni biro naj bi podjetju pripomogel, da bo postalo proizvajalec in ne le izvajalec gradbenih del. TA PROSTOR SMO ODSTOPILI SPLOŠNEMU GRADBENEMU PODJETJU »PRIMORJE« IZ AJDOVŠČINE <1 2 3 9 5 6 7 8 9 to 11 12 13 /4- 15 * n /7 18 19 c mmmm ko 21 22' | 23 29 25 26 27 28 29 3o 3/ EDINI NAČIN — Mesec dni neplačanega dopusta ?... ja. kaj pa nameravate z njim? — Pričakujem tiste s servisa, da mi bodo v kuhinji popravili električno štikalo! KRIŽANKA Vodoravno: 1 barvitost, 7 gospodinjska potrebščina, 8. šahovski izraz, 9. vrsta zelenjave, 11. prestol, 13. začetnici znanega slov. kiparja (Miklošičev spomenik v Ljubljani), 14. oslov glas. 15. membrana, 17. ustvaritelj kakega dela, 18. gusar, 20. muslimansko moško ime, 21. kratica humane organizacije, 23. sr-bohrv. predlog, 24. Ober, 26. reka v Zahodni Nemčiji, 28. neznanka v matematiki, 29. kreposten, zdržen človek, 31. vojna umetnost, umno poveljevanje. Navpično: 1. krščanski potomci starih Egipčanov, 2, del pohištva, 3. daljša časovna enota, 4. angleško pivo, 5. kaznivo dejanje, 6. bajeslovno ime za podzemlje; 10. del stanovanja, 12. italijansko mesto, 16. kratica našega poštnega podjetja, 17. naplačilo, 18. lastnina, 19. vrhovni cerkveni poglavar muslimanov, 21. kraj na Notranjskem, 22. rakev, 25. skrajšano moško ime, 27. ribiška potrebščina, 30. kratica za starejši. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. medalja; 7. aviza, r; 8. LRS; 9. tla; 10. TOKO; 13. or; 14. as; 15. gala; 17. ornat; 18. karat; 20. ovoj; 21. VF; 23. Ra; 24. aker; 26. Ira: 28. ala; 29. Cadiz; 31. omorika. Navpično: 18. korito. — Tovarišica, tole ste natipkali z dvojnim presledkom. Morali boste še enkrat, da nam ne hi kdo očital, da ne varčujemo z materialom! NA IZLETU — Tovariš šef, saj ste vendar rekli, da se bova odpočila in izognila pisarniškemu delu! — Zelo sem zaskrbljen, % tovariš doktor! Začenjam | videti tisto, kar slikam. % Prodajni servis Ljubljana — Cigaletova ulic* ZADNJE MODNE NOVOSTI ZA SPOMLAD IN POLETJE SI OGLEJTE V MODNI HIŠI XXXXXxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX.XXXXXV-XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXX\XX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXX^.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXVXXVXVXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXX\XXVXXVXXVXVXXXVXVXXXXXXXXxxxxxxxxxxxXxxxXXXxxxXXXXXXXXXXXXXXXXXX'>' Spored RTV Ljubljana za teden od 13. do 19. maja 1963 PONESEL JEK 13. maja 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 • Odmevi ljudskih pesmi — 3.30 Nekaj glasbe ob delu — 8.">5 Za mlade radovedneže — 9.25 Antonin Dvorak: Godalni kvartet — 10.15 Duet iz 2. dejanja Saint Saensove opere »Samson in Dalila« — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Jelka Hočevar: Krompirjeva plesen in njeno zatiranje — 12.15 Poje kvintet »Niko Štritof« ob spremljavi »Štirih fantov« — 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Zalostinka in Simfonietta Stanka Premrla — 14.05 Iz vlog sopranitske Zlate Ognjanovič — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Strauss in Kalman — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Obdobja slovenskega samospeva — 17.45 Kitarista Johnnv Smith in Toots Thielemans — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Veseli zvoki izpod zelenega Pohorja — 18.30 Pianist Errol Gam er s svojim triom — 13.45 Radijska univerza — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radij siti dnevnik — 20.00—22.00 Skupni program .TRT — studio Zagreb —- 20.45—21.00 Novo v znanosti — 22.15 Naš nočrji koleitioskop — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 P<'lesna glasba TOREK 14. maja 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Obisk v operni hiši — 8.40 Vedre in poskočne — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo —' 9.25 Narodne pesmi iz Mediterana — 10.15 Pianist Zdenko Marasovič z orkestrom Slovenske filharmonije — 10.40 Rapid Speech — 5. lekcija — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti? — 12.05 Kmetijski nasveti — Zorko Petrovič: Zakon o vinu v službi proizvajalca in potroš--nika - 12.15 Slovenske narodne pojeta Danica Filiplič in Franc Koren — 12.30 Glasba za dober tek — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Geor-ges Bizet: Tretje dejanje opere »Lovci biserov« — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 15.15 Iz partitur orkestra Ed-die Calvert in ansambla Bert Kaempfert — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Narodi v svojih pesmih — 13.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 »Dol-cissimo« — 20.15 Radijska igra — 21.15 Mala nočna glasba — 21.30 Od popevke do popevke — 22.15 Skupni program J RT — studio Ljubljana — 23.05 Plesna orkestra George Rus-sell in Larry Clinton — 23.20 Skupni program JRT — studio Sarajevo — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje SREDA 15. maja 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni sporedi — 8.05 Pisana galerija orkestralnih zvokov — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Vaši ljubljenci pojo — 10.15 Skladatelj Ivo Petrič — 10.30 Narodne za glas in klavir v različnih priredbah — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Špalirji iz sadnih okrasnih rastlin — 12.15 Dva rukoveta Stevana Stojanoviča Mokranj-ca — 12.30 Arije iz Verdijevega »Plesa v maskah« — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pol ure pred štirinajsto — 14.05 Radijska šola ja srednjo stopnjo — 14.35 Blaž Arnič: Zapeljivec — 15.15 Zbor in orkester George Shearing in Ray Conniff — 15.30 Tako igra violinist Devy Erlih — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 »Zgodba o Rusalki« — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Vrh planin ... — 18.30 Portret v miniaturi — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Petinštirideset minut za vas — 22.15 S popevkami okoli sveta — 22.50 Literarni nokturno 23.05 Benny Goodman in Tito Rodrigez igrata za ples — 23.22 Franz Schubert: Trio št. 1 v B-duru — 24.00 Zadnja poročili in zaključek oddaje CETRTEti 16. maja 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — s.05 »Pomladni spev« — 8.35 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu — 8.55 Radijska šola za višjto stopnjo — 9.25 Odlomki iz oper jugoslovanskih avtorjev — 10.15 Pet minut za novo pesmico 10.40 Tečaj ruskega jezika 85. lekcija — 10.55 Vsak dan nova popev- ka — 11.00 pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Erik Eiselt: Ob pričetku paše - 12.45 Pet- najst minut s Kmečko godbo — 12.30 Od tod in ondod — 13.15 Obvestila m zabavna glasba — 13.30 Preludij, con' certino in rapsodija — 14.05 Violinist Ali Dermelj izvaja Štiri skladbe — i*-20 Petnajst minut v plesnem ritmu — 14.35 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo — 15*15 Trikrat pet — 15.30 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasba iz Talijinega hrama — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — I8.10 češke narodne pesmi — i8-25 Naš plesni kariiet 1n*£-45 Kulturna kronika 19.00 Obvestila — 19.05 G,laj!iene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Zabavni orkester Jackie Gleason - 21.00 Literarni večer ___ 21.40 Iz starih časov — 22.15 Po svetu jazza — 22.45 V tričetrtinskem taktu — 23.05 Zbor in orkester Ray Ellis — PETEK 17. maja 4.00—8.00 Dobro 1 jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Plesne in razpoloženjske skladbice — 8.30 Križem - kražem po svetu — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Petkovo simfonično dopoldne — 10.15 Pihalni orkester LM — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, niftiaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Ciril Remic: Povečajmo proizvodnjo smrekovega lubja — 12.15 Poje Akademski oktet — 12.30 Pier-re Foumier igra Ravela, Gra-nadosa in Faureja — 12.45 Zabavni orkester Bob Moore — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Plošča za ploščo — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Arije iz Meyerbeerovih oper — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Od polke do bosse nove — 15.45 Jezikovni pogovori — 1C.00 Vsak dan za vas — 17.05 Ivo Kirigin: Vrata pobede — 13.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Iz arhiva ZORL — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Štiristo let klavirske glasbe — Petnajsta oddaja — 21.00 Havajski napevi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana — 23.05 Joseph Suk: Poletna pravljica — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje SOBOTA 18. maja 4.00—i. 00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Pianistka Rosalyn Tureck in Bach — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Ciganske melodije — 9.40 Mali vokalni ansambli pojo narodne pesmi — 10.15 Na obisku pri makedonskih skladateljih — 10.40 Seznanite se s Parker) evimi — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 'Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — Dr. Albin Sedej: Pomen nove uredbe o zatiranju svinjske in perutninske kuge — 12.15 Narodne in ponarodele v priredbi Vlada Goloba — 12.30 Pred petdesetimi leti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Zabavna paleta — 14.05 -Nathan Milstein igra Mendelssohna — 14.35 Naši poslušalci .čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Dva orkestra — dva stila — 15.40 Na odru z zborom Roberta Shawa — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — It.50 Kvartet Jonah Jones — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — IS.10 Uvertura in drobne scene iz opere »Rihard Orlando- — 18.45 Naši popotniki na tujem — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Po domače ... — 20.00 Trop z zvoncem - 21.00 Za konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešimo v sobotno noč — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje NEDELJA 19. maja ^ 6.00—8.00 Dobro jutro! 6.30—6.35 Napotki za turist® ^ 7.40 Pogovor s poslušalci __ 8.00 Mladinska radijska m'. A. A. Milne - M. Stanov ^ Tiger v pujevi druščini (Y Primorski mladinski zbori ^ jo — 9.00 Poročila — 9< ^00 nedeljsko razvedrilo *- Se pomnite tovariši • • gV-o' Peternelj: Iz ofenzive v 0* b.odo — 10.30 Matineja pe- škega in mladinskega P ga zbora RTV Ljubljana ^ 11.30 Nedeljska reportaž* ?s 11.50 Tisoč pisanih dober tek — 12*05 Nasi P o šalci čestitajo in P0^dr vas — I. — 13.30 Za našo > 14.00 Koncert pri vas 14.15 Naši poslušalci ces ^ in pozdravljajo — IL bavni o rkester No ne r urK-— 45.30 Chopin: Iz ma valčkov in polonez Humoreska tega tedna ~ eg* Stankovič: Predavatelj p ^ razreda — 16.20 Ogrlica■ jo£jr pevkami in prijetnimi šeStjb jami. - 17.05 Glasba na jgra strunah — 17.15 Radiji — Leck Fischer: vefin‘L,7D01.«( — 18.08 V prijetnem ra žen ju — 18.30 Športno P petine — 20.00 Izberite svoj«’ ,4 lodijo - 21.00 Ot rojstva Johannesa Brai 22.15 Skupni' program J ertfl* studio Beograd — p,eSn* -zabavna glasba — glasba.