■> Leto l V Trstu dne 7. februvarja 1908 St. 6 Izhaja v Trstu vsak ^ petek popoldne Uredništvo in npravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. št, 1570 -J Delavski List Posamezna številka 6 vin. Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Postanek Internacionale in moderno delavsko gibanje. Evropo j e spreletel velik strah. Buržoazijo vseh narodov je obšla groza prod nekaj tajinstvenim. Meščanska stranka in časo¬ pisje je že delj časa šepetalo o Zvozi Pravičnih CVVoitling) in o Zvezi Komunistov (London) razne skrivnosti. Mark s in En¬ gels sta izdala leta 1847 spomenico, na¬ slovljeno Komunistični Manifest, kjer go¬ vorita o novem delu človeške družbe in ga pozi vijeta s klicem “Proletarci vseh t dežel, združite se!» h boju. Nihče ni mogel prav pojmiti, kaj pomenja vse to. Čutili so le instinktivno, da stopa nekaj novega in neizmernega na dan, da prihaja nekaj gigantskega. Nastala pa je uprav splošna panika, ko sc je raznesla po Evropi vest, da se je ustanovila dne 28. septembra 18(34 v Lon¬ donu v St. Martins Hall, Mednarodna De¬ lavska Zveza, The International Vorking Men’s Association, na kratko: Inter¬ nacionala. Vse so jo spraševalo, kaj hoče Inter¬ nacionala, kaj pomenja, čemu se je usta¬ novila. (lasi so bili tedaj viharni, vso jo pričakovalo nove revolucije in za to je bil strah pred Internacionalo uprav neiz¬ meren. Internacionala — kaj jc, kaj hoče, od kod je prišla? To so bila vprašanja, na katera si ni mogla jasno odgovoriti tedanja meščanska družba in si pogosto tudi še danes ne moro. Internacionala, katere znanstveno podlago tvorijo ekonomska raziskavanja obeh gorej imenovanih mož, pomenja prvo zgodovinsko obliko delavskega gibanja. Ona začrta de¬ lavstvu v mednarodni organizaciji pot kot poseben sloj t. j. v 'proletarski smeri. Na pristopnih legitimacijah izjavlja kratko: Osvoboditev delavskega stanu si more izvojevati le delavski stan sam. Boj za emancipacijo delavskega družabnega raz¬ reda, ne pomenja bojevanja za nove raz¬ redne predpravice, marveč hoče odpraviti vsako, kakršnokoli si bodi vladanje po enem razredu družbe. Delavna sredstva tvorijo podlago vsemu življenju; od last¬ nikov le-teh jc delavec gospodarsko za- visen, kar pomenja zanj hlapčevanje v tem ali onem zmislu, njegovo socialno bodo, njegovo duševno zaostalost in njegovo po¬ litično odvisnost. Gospodarska emancipa¬ cija delavskega razreda je torej oni veliki cilj, ki mu služi • vsako politično gibanje kot sredstvo. Vsi poskusi, ki so stremili IM j a n e c. v ' Spisal: Josip PremK. I. Lep dan je bil zunaj — jesenski dan; solnce je preplezalo s svojimi zlatimi tra¬ kovi malo vasico Doc. Gregorčeva bajta je stala zunaj vasi na malem brdu — pol strel ja ja od drugih vaških hiš ~— kot da se sramuje med nje, ki so nekatere nove ali vsaj popravljene, z rumeno slamo krite, a Gregorčeva jo bila siromašna, ni imela ob sebi polnega ko¬ zolca, ker ga sploh ni bilo in tudi svinjaka ne; sama je stala kot zapuščena od vese¬ lih prebivalcev, samotna kot mogočna želja sredi plahe, bolne duše... Stara Gregorčevka je sedela za vegasto, piškavo mizo in nemo, skoro začudeno je zrla v osivele, zamazane stene, ki so no¬ silo čudna znamenja: mastne madeže, črne liže in križe, katere je risala bogve katera roka... Zna bog kaj da je mislila stara Gregorčevka v tem trenotju, da so se ji zbirale velike grbe okolo velih, višnjevih, razpokanih ustnic v otožen, dolgočasen nasmeh... Težke misli so ji morale begati preko srca, težke misli, mučne slutnje, ki uagravijo človeka dolgočasnootožnega. — Dvignila je suhi koščeni ročici, na kojih so se poznale le kosti ogrnjene v velo, orumenelo in na mnogih krajih globoko razpokano kožo. — Dvignila jih je in skle¬ za tem ciljem, so sc dotlej izjalovili, ker ni bilo delavstvo ene dežele, med seboj niti delavski razred vseli, dežel na sploh ujedinjen. Emancipacija delavcev ni niti lokalna, niti nacionalna ampak socialna na¬ loga. Razteza se po vseh deželah, kjer obstoji moderna družba. Rešiti jo je mo¬ goče le tako, če delujejo vse te dežele po istem načrtu v enakem smislu”. In Internacionala sc je pričela razvijati tako naglo in silovito, da jo bilo jasno, da mora v svrho uspešnega delovanja razpasti prav kmalu v mnogo, za-se samostojnih delov. Po kratkih šestih sedmih letih se jc to v resnici zgodilo. Kar šteje danes k mo¬ dernemu delavskemu gibanju — vse to je nekdanja stara Internacionala, diferencirana v vse polno nacionalnih Internacional. Po revoluciji leta 1848 — ki nosi na sebi še v veliki meri meščanski znak — se je pričel razvijati kapitalizem v zapadni Evropi naravnost ogromno. Celo v tako zakrknjeni državi, kakor je bila tedaj Avstrija, je stopal vzlic vsej oviri s strani nje birokratsko-policijskega vodstva silo¬ vito hitro naprej. Bili so torej dani vsi ekonomski predpogoji proletarnemu boju ali v čemur sta zgrešila tako Marles kakor Engels - manjkali tedaj skoro še v vsej Evropi politični predpogoji takemu gibanju. Marks in Engels sta menila, da je treba po kapitalizmu rojeni sloj proletarjata samo vzbuditi in razvneti, pa je dan s tem dvi- ženjem no samo predpogoj meščanski ampak tudi proletarni revoluciji. Orjaški razvoj kapitalizma je motil zelo, pripravljala se jc meščanska revolucija, ki je pričela leta 1859 v Italiji in je končala po zmagi Nemčije (Bismark) nad Francijo (Napolen III.) leta 1871. Onadva pa sta mislila, da stojita na pragu drugačne evropske revo¬ lucije, na pragu socialne, internacionalne revolucije. Zato sta porabila prvo ugodno priliko, da pripravita organizacijo za ta mednarodni prevrat, ki naj stoprav pride. Kar se je dogajalo v Evropi med 1859 in 1871., vse vojske in podobne homatije ni pomenjalo v taki meri prve faze pro- letarne, kakor zadnjega čina buržoazne revolucije. Triumfiralo je meščanstvo, usta¬ novilo si je svoje države in si zagotovilo moč in vlado za bližnjo dobo. Ali ta re¬ volucija ni bila več oni vzplamteči duh iz leta 1848; ni bilo več v meščanstvu onega mladostnega ognja in hrepenenja po svobodi, buržoazija se je bližala vladanju in zato je postala konservativna, emancipirala se jc nila tesno, da so se ovili drobni prsti, kot da hoče moliti... Stara je bila Gregorčevka in težko je prisopihala do vaške cerkve, kamor je ho¬ dila ob nedeljah k maši. Težko je prilezla in hropla jc kot meh; iz prsi ji je priha¬ jalo cvileče, zadušno sopenje in utrujenja so se ji zasolzile male, dobrodušne oči, ko jc sedla v klop. V licu je bila suhljata, vsa izmučena in otrgla; globoke gube so se ji zbrale na čelu in okolu ustnic in pričale so, da Gregorčevka ni pretrpela malo,.. «Moj Bog... odpusti mu !... Usmili se ga!... Dolgo, dolgo je šc molila stara Gregor¬ čevka in pregibala suhe, razpokane ustne v vroče prošnje... Potem pa je vstala prav počasi, oprijela se za mizni rob in drsala s težkim korakom tja proti postelji. Glo¬ boko je posegla pod zglavje, da je zašu- mela slamnica in privlekla je iz postelje poguljen star mošniček. Pazno sc jc ozrla po izbi, proti oknu, proti vratom in celo tja na peč je pogledala, bogve zakaj, potem pa je stisnila mošniček v suhljati roki, zganila je z ustnicami bolestno in stopicala zopet proti mizi. E Gregorčevka jc lezla v pozno jesen, morda že v zimo; žile na vratu so se ji natezale, debele so bile in ves vrat je bil stvorjen iz njih, tudi lase je imela sive, redke in na temenu se ji je prikazovala gola glava. Strašen nasmeh kakor skopuhu-bogatinu, ki prešteva svoje cekine vso svetle in zato tem jasneje od proletariata in prole¬ tariat - od nje. Zgubila je vso nekdanjo vero v se, in pričakovala je odslej samo še, kaj ji prinese lepega in velikega ta ali oni državni, ta ali oni koristni voditelj. Meščanska revolucija je pričela pač (pri barikadah in političnih bojih končala je pa na bojnem polju Solferina, Magente, Sedana in Kraljevega Gradca. Buržoazija jc pomagala raznim mogočne¬ žem do moči in s tem zagotovila tudi sebi važno besedo. Njej v prilog so dobile države drugačno notranjo in včasih tudi zunanjo obliko. Nacionalno idejo je razu¬ mevala in izvedla buržoazija tako, da je ustanovila posebne narodnostne države (Zedinjena Nemčija, Zedinjena Italija) kjer je sedla le ona na krmilo. Proletariat je bil pač priča temu veli- koinu meščanskemu gibanju v Evropi, zrl je to evropsko revolucijo v pariški komuni 1871 — a ni je izvedel do svojega konca v svoj prid. Po strašnem klanju, sredi ognjenega morja, je bila udušena francoska komuna. Buržoazija se je strahovito mašče¬ vala nad proletariatom, delavska kri je v pravem pomenu besede namakala francoska tla in jih delala ročne: v dnevih meseca majnika 1871 je bilo masakri ranili okrog 25.000 mož in žen, 14.000 obsojenih zve¬ čine na dosmrtno ječo itd. Bilanca mašče¬ vanja buržoazije nad proletarjatom za re¬ volucije 18. marca kaže število 110.000 žrtev. To je bila legitimacija buržoaznih herojev: Garubetta, Thiers, Jules Favre. Toda, kakor se jc kazal proletarijat v komuni očito, tako je revolucioniral i drugod, če tudi manj izrazovito. Delavske mase so stopale ravno tako na bojišče in so bile potisnjene nazaj samo vsled tega in šele v tistem trenotku, ko so hotele tudi one poseči za kosem vlade. S padcem komune, s triumfom buržoa¬ zije nad proletarjatom, jc bila le-temu obenem dana zgodovinska pot in smer bodočega delovanja; proletarni emancipa¬ cijski boj je bil začrtan v nacionalne meje, v točne politične oblike. Gospodarski boj je postal v prvi vrsti politični boj. Inter¬ nacionalno vodstvo, kakor ga je imela Internacionala v svojem generalnem srdu, ni moglo dajati takemu gibanju taktičnih direktiv, kajti vsak politični boj sc odi¬ grava v mejah kake narodnosti. Internacionala se jo diferencirala v na¬ rodne celote. Dobili-smo tako raznonarodni proletarjat v svojih organizacijah : belgijski (1885), danski (1878), švedski (1875), španski (1888), italjanski (1882), švicarski skrbno shranjene sredi strahov polne polnoči ji je zaigral na obrazu, ko jc od- vozljala s koničasto vrvico zamotano de¬ narnico in — — pet svetlih kronic s ce¬ sarsko podobo se jc zatrkalikalo po mizi. “Oh, samo pet šc!* sc ji je izvilo iz suhih, izsušenih prsi in izginil je nasmeh raz njen obraz. Počasi je pomikala svetle kronice po vegasti mizi kot da se hoče še enkrat prepričati ali jih je res samo še pet. Morda se je uštela — stara je in lahko, da so jo prevarale oči, oh tako dolgo jih že ni preštela in tudi spomin ji je oslabel. Morda jc ostala le še kaka v mošničku. — A'mošniček je bil prazen in zaman je preobračala Gregorčevka kronico za kronico — ostalo jih je le samo pet, samo pet majhnih in tankih iz dragega srebra. “Da res! Samo pet jih je še... Moj Bog! Ivan ne zasluži ničesar, kako bodeva izha¬ jala — tako dolga, dolga bo zima...* In zopet jc položila počasi kronico za krono v oguljen mošniček, skrbno zarož¬ ljala in ga skrila na polico nad oknom. Zhnaj se je jelo mračiti in tudi po izbi so se začele vlačiti večerne, dolge sence od kota v kot; večale so se in segale do stropa, raztegnile celo do okna in kmalu je nastal popoln mrak. Tedaj sc je prigu- gala v sobo visoka, moška postava; na pragu se je spodtaknil in v kolobarju se je zatekel proti mizi. “Juh, juh! No, kaj me gledate tako — tako zaspano ?! No, danes je dan — to se (1887) itd, organiziran kot socialno demo¬ kratična stranka r okviru srnje narodnosti. T. Portugalski kralj in prestolonaslednik umorjena. V soboto dne 1. t. m. sta bila umorjena v Lizboni, portugalski kralj Karol in nje¬ gov sin prestolonaslednik Ludvik Filip. Umor se je izvršil na vogalu trgovskega trga (Prača de Commcrcio) in arzenalske ulice v Lizboni, ki je glavno mesto Por¬ tugalske, med tem, ko je ljudstvo po¬ zdravljalo kraljevsko družino, ki se je vra¬ čala v kočiji iz Vile Viciose v kraljevski dvor. Na tem trgu se zbere vsako soboto ve¬ liko ljudstva. Ker pa se je znalo, da se vrne ta dan kraljevska družina iz A'ile Viciose, kamor je bila na jesenskem leto¬ višču, sc je zbralo na trgu tudi veliko ra¬ dovednežev. Kraljevska družina je iztopila kakor po navadi pri mostu ferrv-boats ter stopila v svojo kočijo takoj potem, ko je hčerka tamošnjega župana ponudila kra¬ ljici tradicijonelni šopek cvetlic. Redarstvo ni ukrenilo nobenega varstvenega aparata. Le malo redarjev je bilo raztresenih po trgu in ulicah skoz katere je morala peljati kraljevska kočija. Ob 5. uri in pol popoldne se raznese po trgu glas, da se bliža kraljevska kočija. Od daleč je bilo videti kokarde dvorske ekvipaže. V prvi kočiji sede štiri osebe. V ozadju na desni strani kraljica Amelija na lovi pa kral j Karlos. V ospredju pa pre¬ stolonaslednik nasproti očetu, mlajši sin dom Manuel pa nasproti materi. Dve drugi kočiji slede kraljevski. Kočije peljejo čez trg in ljudstvo po¬ zdravlja kralja. Dosedaj se ni pripetilo še nobene nezgode. Toda takoj, ko obrne kočija v arzenalsko ulico pred palačo fi¬ nančnega ministra, se sliši pokanje pušk. Gruča mož, zavitih v črne halje planejo iza enega oboka palače. Eden izmed njili vzame izpod halje samokres in ustreli v kraljevsko rodbino. Kralj vstane nagloma in dvigne roke, kakor bi hotel govoriti toda pade takoj na svoj prostor. Iz grla mu teče kri. Ravno v istem trenotku ustreli en drugi dvakrat s puško na prestolona¬ slednika, ki pade takoj mrtev. Kraljica pa plane nagloma po koncu in se postavi pred svojega mlajšega sina, ki si tišči usta iz katerih mu teče kri. Vse to se je zgo¬ dilo v eni sami minuti. pravi vesel, dober dan !... Hej bodite veseli nkajte z menoj — — kaj — no — kaj me gledate kot hudič —! “Moj Bog — ne kolni Ivan. Zopet si pil!» Sklenila je Gregorčevka sivo glavo nad piškavo mizo in solze so ji polzlc iz oči. “Hej le zmarite se! Saj drugega dela itak nimate. Pil sem da — to se razume; kdo ne bi pil če plačajo. Plačali so — drugi so plačali razumete — dolžan nisem ostal ničesar!* Ivan je govoril glasno in poznalo se mu je v glasu kakor v motnih očeh, da je pijan. Gregorčevka je čutila njegov od pijače opojen dih in proseče se je ozrla nanj. “Ivan! Glej kam prideva ako bodeš tako venomer pil! Bog pomagaj! Poslušaj me in stori dobro — — delaj, da si kaj prislužiš. Glej vsi te že zaničujejo ubogaj!...» “Kaj!? Kdo me zaničuje!?* Udaril je s pestjo po mizi, da je votlo zabobnelo in je prestrašena vstala Gre¬ gorčevka. “Sin bodi miren ! Glej vse te tako raz¬ buri in ako bi ti kdo v gostilni, ko si takole... rekel kaj tacega gotovo bi se kaj pripetilo!... O, kako se bojim!... Ivan poslušaj me, ostani nocoj doma, nikar ne hodi na vas. Večerjo ti skuham takoj saj kaše je še tudi ječmena imam nekaj, kar hočeš Ivan. Le ostani in nikamor ne hodi*. (Dalje prih.) 9 DELAVSKI LIST Med napadalci in nekaterimi častniki sc je vnel boj in je bilo več napadalcev ustreljenih in ranjenih. Kral j in prestol naslednik sta bila takoj prenešena v arzenal mornarice, kjer se je balzamiralo njihovi trupli. Morilci. Morilci niso bili, kakor trde nekateri slovenski časniki, anarhisti, marveč pristaši portugalske republikanske stranke, ki se je uprla absolutizmu kralja in diktaturi ta- mošnjega predsednika ministrov M. J. Franca. Seveda je blio takoj tisti dan mnogo oseb aretiranih. Novi kralj. Naslednik umorjenega kralja, je že pro¬ glašen drugi sin Mamici, ki je star 11) let. Takoj drugi dan je izdal proglas na Por¬ tugalce, v katerem zatrjuje da bo branil krščansko vero in konstitucijo po kateri sc bo vedno ravnal. Diktator Franko jo oddal takoj svoje mesto. Sestavilo se je takoj novo minis- terstvo in sicer: Ferreira do A marci, predsednik; Tekscira Srnino, finančni mi¬ nister; Breirao, notranje zadeve; Lima, zunanje zadeve; Josfe Azcvedo, javna dela; in Anten Cabral za mornarico. Novi kralj je dal novemu ministrstvu vso oblast. Portugalski kralj Karol 1. (dom Carlos), sin prejšnjega kralja Ludovika I.in Marije Pije, hčere italijanskega kralja Viktorja Emanuela IT., se je rodil v Lizboni dne 28. septembra 1862; bil je torej 4T let star. Po smrti svojega očeta, dne P), okt. LS89, je zasedel portugalski prestol. Dne 22. maja 1886. se je poročil z Amalijo, princezinjo Orleans-Bourbonsko (rojeno 1. 1865), s katero je imel dva sina : Ludovika Filipa, roj. 21. marca 1887, sedaj ob enem z očetom umorjenega prestolonaslednika, in Manncla, roj. 15. novembra 1889., ki je sedaj 19 let star zasedel portugalski prestol. * Dvojni kraljevski umor, ki se ga ne sme smatrati kot naravno posledico anarhistične propagande. Usoda, ki je zadela avstrijsko kraljico in predsednika francoske republike Carnot-a, je vzbudila med ljudstvom obža¬ lovanje. Toda zaman iščemo olajševalnih besed nad gomilo dom Carlos-a. Ne brani ga niti dejstvo, da je zadela taka kazen tudi druge vladarje, ki so bili orožje in ob enem tudi žrtve krivičnega gospodar¬ skega in političnega sistema. On umre radi svojih posebnih napak in radi svojih posebnih pregreh, zadet od terorizma, ki ga je sejal sam. Svoje kraljestvo je smatral za nekako blagajno, parlament jo imel v zasmeh, zakone je smatral za kose papirja. Sam je bil največji anarhist svoje države. S svojo roko je oborožil svoje morilce. V polnem 20. stoletju si je upal dom Carlos uničiti parlament, časopisje in go¬ vorniško tribuno. Govoriti je dovolil samo puškam in puške so govorile ! Tako je ozadje strašnemu umoru v Lizboni, ki nas spominja V svoji zunanjosti na klasične grške tragedije. Umor, ki uniči rod, umori mladega sina pred očmi matere in meša kri umorjenega kralja s krvjo morilcev. Strašen umor klasičnih znakov, ki uči k previdnosti vse tiste upa¬ joče, ki se spuste v val sentimentalnosti in ki še niso utrdili svojih idej z resnico. Naj pade prestol rodbine Braganze- Coburgo. Kdo sc bo naselil na njegovih minah? Morda pretendaiit don Miguel ali pa drugi sin dom Carlosa 1’ enfant Emanuel in bo skušal s svojo materjo težke poti vladarja, ali se pa porodi iz krvi umorje¬ nega kralja lusitanska, meščanska repub¬ lika? Naj bo kakor hoče.. Portugalj bo ostal šc v nadalje dežela, ki hrani 80% analfabetov, ostala bo zanemarjena agrarna dežela s primitivnimi cestnimi zvezi, de¬ žela politikantov, fanatičnih praznoverskih mas. Ostala bo dežela, ki vidi daleč še porajajočo zarjo nove dobe. In mogoče ne bo povspešila niti krvava sobota napočiti dan osvobojcnja. 'To je pa za nas najbolj žalostna kon¬ stelacija. RAZ IV O. Hči francoskega socialista .laii- vesa ne gre v samostan. Pred krat¬ kim so objavili meščanski listi vest, da gre hči francoskega socialista Jaurcsa v sa¬ mostan. Tudi slovensko časopisje se je bavilo obširno s to vestjo. Posebno «Slo- venec» je napisal uvoden članek v kate¬ rem je pripovedoval zakaj in kako da sc je vsa stvar zgodila. No dognalo sc je končno, da je vsa stvar zlagana. Vest je stril raznesti francoski naučili minister Briand, ko je pričel braniti Jan res sinda- kalistično gibanje. Klerikalci in liberalci so jo pa pobrali in izkoriščali v svoje po¬ litične svrhe. Jaures ui maral vesti demon¬ tirati, ker se mu je zdela premalenkostna, da bi mu morala kaj moralno škodovati in ker se mu je gabil način s katerim so posegli po njej njegovi nasprotniki. Sedaj je pa pod pritiskom svojih prijateljev iz¬ javil, cla njegova hči ne gre r samostan, da se ji o tem se sanja ne, da ni reli¬ giozna in da ni nikdar zahajala r cerkev. «I)elavski List objavlja z veseljem to izjavo sodruga Jaurcsa. Kakor drugod, tako je načipkarilo o tej zadevi tudi slo¬ vensko meščansko časopisje veliko stru¬ penih komentov katerim se mi smejemo sedaj-iz srca. Ubogi žurnalisti so kritizirali svobodomiselstvo Jaurcsa na podlagi bajke, ki je izšla iz meščanskih krogov. Ekspozč ministra Acrcutiiala. V delegacijah je razvil minister Aerenthal svoj ekspoze. Povedal je namreč to, kar smo vajeni slišati vedno. « Avstrija je v dobrih odnošajih s to in to, v prisrčnih odnošajih pa s to in to državo . Tako pravijo vedno vsi ministri zunanjih zadev. Samo to je slabo, da govore vojni ministri popolnoma drugače. Oni pa pravijo vedno, da preti državi nevarnost od te ali druge strani. Po ekspozeju Aerenthala bi se človek lahko vprašal, čemu pa rabimo nove kanone in nove bojne ladije. Na od¬ govor ni treba seveda čakati niti vojnega ministra. Odgovore vam slovenski narod¬ njaki takoj češ, da niti minister zunanjih zadev ni na jasnem in da ne pozna ne ljudskega ne vladnega mnenja v Italiji. Od Italije preti nevarnost Avstriji prav gotovo, zato pa rabimo kanone, pravijo slovenski narodnjaki in slovenski poslanci, ki so bolj vneti militaristi nego sam vojni minister. Ekspoze ministra Aerenthala je napravil v obeh državnih polovicah dober utis. Španska ttlatla jc predložila parla¬ mentu zakonski načrt zoper anarhiste. Po tem zakonu bi vlada imela pravico, zati¬ rati časopise, zapirati anarhistične klube in zborovalne prostore ter izganjati pri¬ staše anarhizma. Kakor so vidi, se hoče posluževati španska vlada samih modernih sredstev. Xa otoku Haiti sc je vnel punt. Vodja revolucije Joan Jumeau jo bil v Dessalines v jot in takoj ustreljen. Domače stvari. ŽALOSTINKE. Portugalski kralj in prestolnaslednik sta bila umorjena. Veliko solz odkritosrčnih in neod- kritosrčnih - se sveti v kraljevskih in ljudskih očeh v teh dneh krvi in smrti. Solze smrti in strahu. V boli plakajo vdove, sirote in sorod¬ niki mrtvih, v strahu plakajo ostali. Materi, ki sta ji bila ustreljena prod očmi sin in soprog, je dovoljeno jokati, kakor je dovoljeno tudi tistim, ki preta¬ kajo oddaljeni solze v strahu pred nego¬ tovo bodočnostjo. Iz državnih in kraljevih palač vise-črne zastave v znamenju sožalja. Današnji vla¬ darji smejo misliti po vsej pravici na svojo bodočnost. «Hodic mihi cras tibi». — Danes meni jutri tebi, •— Toda jok kra¬ ljevskih vdov in sirot ne zakrije vpitja jeze in boli zatiranega naroda. In v teh krvavih dneh čutimo mi olajšu¬ joči duh, ki veje iz ljudskih src rešenih mogočne noge despotizma. Kdor ne čuti groze krvi, ne spada civiliziranemu svetu temveč je brat hijene. Toda če narodu ni mogoče doseči drugim potom svojih naj¬ višjih pravic in svobode, kdo je kriv? Četrt«> slkSsidišče tržaških de¬ lavskih zadrug. V soboto dne 25. t. m. so odprle tržaške delavske zadruge četrto skladišče in sicer v ulici Acquedotto št. 67. Prostori skladišča so veliki zračni in elegantno opravljeni. Razlikujejo se popol¬ noma od umetno in neestetično oprenllje- nih prodajaln privatnih trgovcev. Delavci in delavske družine, ki bodo kupovale svoje potrebščine v tem novem skladišču tržaških delavskih zadrug, se bodo smeli ponašati s ponosom nad delom, ki so ga izvršili na zadružnem polju. — Zadruge so eno izmed najboljših sredstev, s katerim se bojuje delavstvo za svojo gospodarsko osamosvojitev. Iz današnjih delavskih zadrug, se bo porodila bodoča družba dela brez špekulantov. Zato pa gre vsa čast sodrugom, ki vodijo nesebično zadruge od vspeha do vspeha in vsem de¬ lavcem, ki podpirajo in ki bodo podpirali to našo delavsko ustanovo. Vodstvo zadrug opominja, da člani, ki kupujejo v zadružnih skladiščih, naj se izka¬ žejo vedno s člansko izkaznico. %o|iet kruniirst vo I>. A. O. Je neverjetno, toda žalibog resnično. Slovenski narodnjaki so ustanovili svojo N. D. O. samo zato, da bodo v njej vzgajali kru- mirje. Takrat nastopa N. D. O. v Pulju kjer so pekovski delavci v stavki. Tudi sedaj pripovedujejo slovenski in hrvatski narodnjaki, da ni bil čas ugoden za stavko, celo, da niso imeli pekovski delavci v Pulju nobenega povoda zahtevati od go¬ spodarjev zboljšanje gmotnega položaja, kaj še stopiti v stavko. Kakor povodom gibanja železničarjev, stavke težakov in arzenalskih delavcev, tako skušajo škodo¬ vati tudi sedaj linijskim pekovskim delav¬ cem. Tudi sedaj obrekujejo delavstvo in trosijo v svet najneresničnejše vesti in preškrbljajo delodajalcem krumirice, ker ne morejo najti krumirjev. Razlika je le ta, da so nastopili sedaj odkrito z itali¬ janskimi nacijonalci. Pekovski delavci v Pulju so sami Slovenci. Vsakemu pošteno mislečemu človeku bo takoj jasno, da ako se ne želi slovenskemu delavcu košček boljšega kruha, se pravi delati proti slovenskemu narodu. Toda slovenski narodnjaki bi radi pokrili ta zločin, ki so ga naredili v škodo slovenskemu narodu. Zato pačijo imena slovenskih delavcev. Sodi'. . Gota.nl Nardin je doma i\ lične na Goriškem. Slovenski narodnjaki so ga pa prekrstili v Gotardo Nardini doma iz Italije. Tako delajo tudi iz imen drugih sodrugov in delavcev. Vse to pa samo, ker pošteni in razredno za¬ vedni slovenski delavci nočejo na noben način trobiti v rog slovenskih narodnih reakcijonarcev, v rog narodnih organiza¬ torjev krumirstva. Le tako naprej gospoda. Le tako gosp. Laginja, Ribar in kompanij i bela. Toda zapomnite si dobro, da bo znal slovenski delavec si zapomniti dobo, ko ste delali proti njemu. Slovenskemu delavcu pa pra¬ vimo. Organizujmo se, ker le tako nam bo mogoče bojevati se proti- izkoriščevalcem delavstva, proti organizatorjem krumirstva ih proti narodnim izdajalcem, slovenskega naroda. Narodna logika. List «Giornaletto», ki izhaja v Pulju in ki je glasilo tamošnjih italijanskih kamoristov, je povedal v enem svojem članku proti stavki tamošnjih pe¬ kovskih delavcev, da so vsi stavkajoči (pekovski delavci) sami Slovenci. «Omni¬ bus* (glasilo puljskih hrvatskih narodnja¬ kov) je pa hotel dokazati, da ni res in je odgovoril tako-lc: « Giornalettu, ki kon- štatira, da so stavkajoči vsi Slovenci, mo¬ ramo odgovoriti, da ni res, ker so dotični vsi sami socialisti .» Na najvišji hrib, strele pa res še samo z neba padajo. Aaroditl t« k |»ež. V torek dne 4. t. m. je imel konsorcij jestvinčarjev v Trstu svoj letni občni zbor. Med zborovanjem je pa prišlo do spopadov med slovenskimi in italijanskimi jestvinarji, ki so se pričeli pretepati s palicami. Slovenski jestvinarji so zahtevali pravico govoriti tudi v slo¬ venskem jeziku, italijanski tovariši jim pa tega niso dovolili. K temu narodnjaškemu tepežu, bi ne imeli mi nič govoriti. Pripoznamo, da je v Trstu število slovenskih jestvinčarjev ve¬ liko, ki imajo popolnoma prav zahtevati, da se rabi v konsorciju poleg italijanskega tudi slovenski jezik. loda tepež, ki se je vršil na rečenem občnem zboru, je bil vprizorjen umetnim potom strani slov. in ital. jestvinarjev, ki so hoteli na tak način preprečiti razpravo o nedeljskem počitku v dosego katerega se bojujejo uslužbenci prodajaln jestvin že dve leti. To smo izvedeli iz gotovih virov. To je bilo tedaj, ki je gnalo slovenske jestvinarje nastopiti s tako energijo za slov. jezik proti kateremu so sc uprli italianski tovariši z ravno enako energijo. To naj si zapomnijo dobro uslužbenci v prodajalnah jestvin. Delodajalci so se poslužili tega sredstva, ker niso znali nastopiti na drug način proti zahtevi delavstva. Seveda so naredili to slov. narodnjaki dogovorno z italijanskimi. V imenu narodne pravice proti pravicam in zahtevam delavstva. r * 4 mu odgovore tako, da se mu ne zljubi iti v drugič k njim s takim ponižnim vpral 1 šanjem. Kdo je kriv temu? Gotovo največ sani ker smo preponižne ovce, in ker si ni upamo nastopiti proti onim, ki nas izsesal vajo in ker nismo pravilno organizirani De volimo v odbor sedanje organizacije j može strahopetneže, in ki spe kadar ji najprimernejši čas, da nastopijo, potem g sedaj se je proglasilo dva kandidata. } Sodrug Anton Vrčon, trgovec in posestni v Skriljah na Vipavskem in II. SodrUl Peter Leban, železniški delavec. deželnozborske volitve n 11 ■4ranjwkcm. Sporazumno z zaupnik jc izvrševalni odbor sklenil, da se strank) aktivno udeleži deželnozborskih volitev | sledečih okrajih: a) Mesta Ljubljana, 1% dovljica Tržič in Idrija, b) Kmetske občine Ljubljanska okolica, Radovljica-Kranjs^- gora, Litija-Višnja gora, Idrija-VipaV Kandidate se razglasi provočasno. Volilno praviso za deželni zbor i®* kdoi je volilcc ,1, ali drugega občinske)? \olilnega razreda, v tretjem razredu 1? I vsakdo, če plačuje 8 kron direktnega davD DELAVSKI LIST 3 Kandidatje liberalno stranke A - deželni zbor kranjski so: Za mesto Ljubljana: dr. Iran Tavčar in dr. Karol Triller. Za mestno skupino Kranj, Škofja Loka: tovarnar Ciril Pirc. Za mestno skupino Vrhnika, Postojna, Lož: graščak -Josip Lenarčič. Za mesto Idrija: učitelj Engelbert (Jangi. Za dolenjska mesjta Novo mesto, Višnja gora, Črnomelj, Metlika, Kostanjevica, Krško: notar Iran Plantan. Za mestno skupino Kamnik, Tržič, Ra¬ dovljica: odvetnik dr. Janko Wilfan. Za sirote vdove Žetko so darovali: Volilno gibanje i Goricm. Naš prvi volilni shod na Goriškem. V nedeljo se je vrši l v Vrt ojbi ,-na Go- . riškem prvi volilni shod jugoslov. soc. dem. stranke. Dvorana v gostilni H. Ba¬ tističa je bila natlačena. Poročal je sodrug Milost. -Predsednikom je bil izvoljen" sodi', Arčon. Sodr. Milost je napadal ojstro kle¬ rikalec, ki so skupaj z italjanskimi po¬ slanci, sklenili novo volilno «postavo» za deželni zbor goriški. Ta volilna postava je vnebovpijoča krivica bodisi v narodnem kakor v socialnem oziru. V narodnem oziru zato, ker ima 140.000 Slovencev 14 mandatov, SO.000 Italjanov pa 15 mandatov. V socialnem oziru pa zato, ker ima 200 veleposestnikov 3 mandate 100.000 pro¬ letarcev pa tudi 3 mandate. Ob enem se mora povedati, da imajo posestniki slovenskega dela dežele 11 man¬ datov, dočim imajo delavci le 3, mandate. Ravno tako je tudi v italjanskem delu dežele. Nadalje je sodr. Milost ožigosal ojstro meščanske stranke, ki niso ničesar naredile za ljudstvo. Obsojal je nesramni način volilnega boja, ki sega v privatno življenje posameznikov. Dostojna mora biti volilna borba in ne brezobzirno, fanatično obreko¬ vanje in pretepanje. Vsaka stranka ima pravico agitirati za svojo stran s prepri¬ čevanjem, z lepo besedo ne pa z' ostudnim blatenjem na osebe nasprotnikov in pre¬ tepanjem njih pristašev. Prijel je potem tudi «agrarce» ker sploh nimajo ciljev in imajo jako zmešane poli¬ tične pojme. Ta nova politična stranka na Goriškem je samo pojav ljudske nezado¬ voljnosti proti postopanju klerikalcev in liberalcev, ampak bivstveno se ne razlikuje ničesar od meščanskih strank. Delavci in kmetje nimajo ničesar priča¬ kovati od klerikalcev, liberalcev in agrar- cev. Spremeniti se mora družabni red, če se hoče kaj doseči; toda vse tri imenovane stranke so proti temu, zato jim ne bode mogoče ničesar doseči, ker v to ne privole razmere, ki jih vstvarja privatna posest, oziroma kapitalizem. Nato se je oglasil k besedi gospod Mer- molja vodja agrarcev in trdil, da ker so delavci združeni dosegli marsikaj, tako mislijo tudi kmetje združeno postopati na gospodarskem in političnem polju za ko¬ risti lastnega stanu. Klerikalno in libe¬ ralno stranko na Goriškem tvorijo večino¬ ma kmetje; te kmete hočemo mi agrarci organizirati gospodarsko in politično, da si bodo potem sami pomagali. Mermolju je odgovarjal sodr. Milost. Povedal je, da pozdravlja z veseljem novo organizacijo kmetov, ker se emancipirajo od meščanskih strank. Toda kmetje ne smejo ostati sredi pota. Treba je, da se. izrečejo za socializiran j e bogastva. Kmetje no/ smejo imeti pred očmi samo koristi lastnega stanu, temveč vseobče koristi človeštva. Kakor se' upira ljudstvo razredu bogatih, tako in še več se bode uprlo nadvladi enega stanu. Politična stranka ne sme biti stanovska ampak splošna, člo- ■ veška. Agrarci morajo povedati kaj so drugače sč jim ne more- zaupati. Ko so govorili še sodr. Arčon in Ba¬ tistič so bile soc. kandidature vsprejete in sodr. Arčon je zaključil ta lepi shod. Volilni shod v Podgori se vrši v nedeljo dne 9. t. m. v dvorani Br egant ob 3 uri pop. Volilni shod v Mirnu se vrši v nedeljo 16. t. m. DOPISI. ISTRSKO. Pulj. Delavsko ix obračevalno društvo i Pulju priredi v nedeljo dne 15. t. m. v gostilni gospoda Bastiančiča na Morite Gastanir-ju, društveni zabavni večer s šaljivo loterijo, šaljivo pošto, plesom in drugimi zabavami. Vstopnina za možke 40 vin. za ženske pa 20 vin. Vstop je dovoljen članom in vabljenim gostom. Vstopnice sc vdobivajo že sedaj v Arco Romano in pri sodrugu Jelčiču na Monte Castanir-ju. Cisti dobiček je namenjen društveni knjižnici. Sodruge poživljamo, da se udeleže tega večera v velikem številu. Člani Delavskega izobraževalnega društva in vsi pripadneži jugoslov. soc. dem. str. v Pulju, so vabljeni na važno sejo, ki se vrši v soboto dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v Arco Romano. Dnevni red seje je: 1. Poročilo ; 2. Strankine zadeve; 3. Stran¬ kino časopisje; (Delavski List in Rdeči Prapor). 4. Slučajnosti. Ker je seja zelo važna naj ne manjka nihče! Sodniki ki ne po,majo \akonov. Dne 2. novembra 1907. so priredili tuk. jugoslo¬ vanski soc. demokratje na kostanjevskem griču, (Monte Castanier) shod po paragrafu 2, ki se ga je udeležilo okolu 300 oseb. Puljski redarstveni oblasti se je zdelo to pa preveč. Ni ji šlo v glavo, kako da se mora udeležiti toliko ljudi shoda po § 2, ki ga skliče socialna demokracija. Tri me¬ sece so premišljevali redarstveni organi o tem čudesti, končno so se pa odločili tožiti sklicatelje. In res. Dne 30. januvarja t. 1. so vdo- bili sodrugi Petejan, Haramina in Jelčič vabila na sodnijsko obravnavo, ki se je imela vršiti dne 31. januarja, t. j. drugi dan. Že to ni pravilno, da sc pošlje taka vabila en sam dan pred obravnavo. Toda omenjeni sodrugi sc niso vstrašili niti tega in so šli. Takoj ob otvoritvi obravnave, je sodnik povedal, da so toženi od redarstvene oblasti, ker so . sklicali shod po § 2. ne da bi naznanili policiji tri dni poprej, kakor je predpisano v zbo- rovalnem zakonu. Na to so pa raztolmačili sodniku ome¬ njeni sodrugi (ki so navadni delavci) ves zborovalni zakon ter mu dokazali, da sho¬ dov po paragrafu 2 ni treba naznanjati policiji. Sodnik je kar obstrmel, priznal da imajo obtoženci popolnoma prav in jih oprostil. Čudno na vsak način da imamo danes sodnike in redarstvene oblasti, katerim morajo šele delavci razlagati zakone. Mi¬ slimo pa, da bi ne bilo nič slabega* če bi redarstveni organi pogledali v knjigo za¬ konov, preden pokličejo n'a zatožno klop delavce, katerim sc stri tako zgukljati čas in zaslužek, ki jim ga ne povrne nihče. «Omnibns >> pa zahteva še obsedno stanje. Prav res, še tega nam je treba v Pulju, potem pa bomo v popolnem avstrijskem raju. Shod čevljarskih delavcev, ki se je vršil preteklo nedeljo v dvorani A.polo, na ka¬ terem se je razpravljalo o razmerah čev¬ ljarskih delavcev je bil jako lepo obiskan. Govorili so opetovano sodrugi Petejan, Haramina, List in Lirussi. Sklenilo se je razviti agitacijo v svrho zboljšanja razmer omenjenih delavcev in v svrho pridobitve bolniške blagajne.- Pulj. Na zadnjem shodu v gledališču Politeama, je rekel sodr. Petejan med drugim tudi, da bi bilo bolje, da bi dr. Laginja zahteval od vlade ustanovitev ljudskih šol po Istri mesto se zavzemati za kanone. «Omnibus», glasilo hrvatskih narodnjakov, je pa odgovoril. «Kako pa morejo zahtevati socialisti od dr. Laginje, da naj zahteva pri vladi ljudskih šol za Istro. Kdo je napravil več za našo šolsko družbo v Istri nego dr. Laginja?» Lep odgovor, vreden bistrih glav uredništva pri Omnibusu, ' Toda mi nismo rekli, da dr. Laginja ni naredil nič za družbo Sv. Cirila in Metoda, pač pa, da naj zahteva 0(1 vlade naj tistanovi hrvatske ljudske šole v Istri. Hrvatski narodnjaki pa zahtevajo od ljudstva prispevke za Ciril Metodijevo družbo in za kanone. Cc bi vlada ustano¬ vila šole, bi ne bilo treba nabirati prispev¬ kov za šolsko družbo in če hoče dr. Laginja, da bi plačevalo ljudstvo še veče davke, potem naj bodo ti za šole ne pa za kanone. Toda z di;. Laginjo se ne da go¬ voriti o pametnih rečeh. GORIŠKO. V nedeljo dne 9. t. m. se vrši v Gorici v delavskem domu ul. Teatro 20. strankina konferenca. Sodrugi so naprošeni da se udeleže te kon¬ ference v velikem številu. Pred dežel nozborskinii volitva¬ mi. Tukajšnje meščanske stranke so že pričele agitirati za svoje deželnozborske kandidate. Seveda delajo to po svoji stari navadi. Osrečiti hočejo malega kmeta in veleposestnika, delavca in delodajalca. Posebno pa pripovedujejo voditelji liberalne in klerikalne stranke, kako da hočejo osre¬ čiti našega malega kmeta. Prvi in drugi ga vabijo s vso vnemo v svoje vrste tor mu obljubljajo boljšo bodočnost. Seveda bi bila to čisto lahka stvar, da bi kmet ne razumel njihove nakane in ako bi ne bil izpoznal iz dosedanjega njiho¬ vega delovanja, da delajo ravno narobe t. j. proti interesom malega kmeta in v svoje sebične svrhe. Tudi način, s katerim si hočejo pridobiti kmeta za se ni preveč odkritosrčen, ne lep. Med tem, ko agiti¬ rajo med delavstvom pripovedujoč mu, kako da bodo skrbeli, da se zboljša nje¬ govo gmotno stanje, pripovedujejo pa kmetu, da je delavstvo krivo njegovega slabega stanja. «Interesi industrij el nega de¬ lavstva nasprotujejo interesom kmeta*. S takimi argumenti hodijo med kmete libe¬ ralni in klerikalni voditelji. Seveda so taki argumenti popolnoma zastareli, ki nimajo pri našem kmetu nobene privlačne sile. Interesi malega kmeta so popolnoma enaki interesom industrij elnega delavstva. Naš kmet je ravno tak trpin, kakor in- dustrijelni delavec. Oba morata delati, ako hočeta živeti; razlika je le, da kmet dela na polju medtem ko dela delavec v to¬ varnah. Oba sta za svoje delo slabo pla¬ čana toda oba donašata velike davke svojim izkoriščevalcem, ki si delijo med seboj dobiček dela, ki ga izvršita kmet in industrijelni delavec. Vsega tega nočejo seveda priznati vo¬ ditelji klerikalne in liberalne stranke. Enim in drugim je ležeče na tam, da ne pride kmet do tega izpoznanja. Kakor industrijelni delavec, tako se mora združiti tudi kmet med seboj in skupno z delavstvom. Kakor delavec, tako potrebuje tudi kmet izobrazbe, zavarovanja za starost in onemoglost. Delavstvo se mora zavarovati proti nezgodam na delu, kmeta pa proti nezgodam na polju. Delav¬ stvo naj snuje konsumne zadruge, kmet pa naj snuje produktivne zadruge. Od vsega kar danes kmet pridela nima nobenega dobička ne on ne delavec marveč gre ves dobiček njegovega dela v žepe mešetarjev in trgovcev. Kar danes kmet pridela mora prodati po ceni, delavec pa mora ravno isto drago plačati. Kmet naj snuje svoje produktivne zadruge potom katerih bo prodal svoje pridelke naravnost delavskim konsumnim zadrugam. Kakor delavstvo, tako se seli tudi naš kmet v Ameriko. Ne enemu ne drugemu ni zagotovljena ekzistenca v domovini. Voditelji meščanskih Strank so znali vedno obljubljati toda naredili niso ničesar v prid kmetu ali delavstvu. To si mora zapomniti naš kmet posebno sedaj, ko smo pred de- želnozborskimi volitvami. Tudi sedaj pri¬ hajajo liberalci in klerikalci s svojimi ob¬ ljubami. Toda letošnjih dežel nozborskih volitev se udeleži s svojimi kandidati tudi socialno-demokratična stranka, katere zastopniki v državnem in deželnih zborih so pokazali, da znajo zastopati in braniti vspešno koristi svojih volileev. : Ako hoče tedaj goriški kmet zboljšati svoje dosedanje stališče se mora združiti, pridružiti in- dustrielnem delavstvu in nastopiti skupno proti izkoriščevalcem revnejših slojev. Le lia tak način si bo mogel pripomoči do boljše bodočnosti. Ko pa napoči dan vo¬ litev, tedaj glasujmo tudi mi kmetje za kandidate socialno-demokratične stranke. Miren. Krajema organizacija jugoslov. soc. dem. stranke je sklicala v nedeljo dne 2. t. m. vse svoje pristaše na. letno zboro¬ vanje. Po poročilu predsednika in blagaj¬ nika, se je volilo nov odbor v katerega so bili izvoljeni sledeči sodrugi. Alojzij Vuk, predsednik; Žigon Kafol, blagajnik; Žigon Josip, tajnik; Tomšič Peter in Marušič Fran zaupnika; Vinko Stanta in Anton Kolavčič, nadzorovalen; Petejan Leopold in Fratnik Ivan v širši odbor. Nato se je sklenilo'sklicati dne 16. 't. ' m. volilni shod, po shodu pa diskusije, ki sc bodo nadaljevale Vsak večer. Nadalje se jo sklenilo, ustanoviti delavsko izobraževalno, pravovar.stve.no in podporno društvo v Mirim, ki je zelo potrebno. Ker je bil dosedanji odbor še precej nedelaven, jo zakasnilo marsikatero delo, ki se ga bo mogel poprijeti novi odbor. Zlasti v sedanjem volilnem času se bodo mogli poprijeti dela vsi sodrugi, ako ho¬ čemo, da doseže stranka res svoj namen. Sodruge, ki še niso poravnali stranki¬ nega davka za t. 1. se naprosi, naj store to nemudoma. Vse uplačevalce stranki¬ nega davka se pa poživlja naj se naroče na «Delavski List-, ki je glasilo primor¬ skega delavstva katerega pravice in zahteve brani in zastopa. Zaupnik «Delavskega Lista* je sodrug Petejan Leopold, pri ka¬ terem naj se sodrugi naroče. Tudi naj se oglasijo sodrugi pri omenjenem sodrugu, kadar bi želeli objaviti kaj v ..Delavski List' 1 . Noben sodrug ne sme biti brez svojega lista. Na delo tedaj! KRANJSKO. Poslojiia. V nedeljo dne 2. t. m. se je vršil pri nas v Burgerjevi gostilni javen ljudski shod. Poročala sta sodruga Kopač iz Trsta in Tokan iz Ljubljane. K točki organizacija je govoril sodrug Kopač. K točki deželnozborske volitve je pa govoril sodr. Tokan. Oba govornika, sta poživljala delavstvo k organizaciji in k energičnemu nastopu pri prihodnjih deželnozborskih volitvah za splošno volilno pravico, potom katere edino more priti delavstvo do besede v deželnem zboru in otresti Kranjsko nemškega upliva. Shod se je zaključil z viharnim ploskanjem govornikom. Društvene stvari. Orgiiuizucija sodarskih delav¬ cev priredi v soboto dne 8. t. m. v veliki dvorani Delavskega Doma ul. Boschetto 5. I. nad. društveni plesni venček. Vstopnina 60 vin. za osebo. Začetek ob 9. uri zvečer. Zabavni večer s plesom otrok v kostumih, se vrši v nedeljo dne 9. t. m. v redutni dvorani (Sala del Ridotto) gle¬ dališča Politeama Rossetti, ki ga' priredi odbor za ekskurzije socialističnih otrok. Sodruge, ki imajo otroke, se vabi da se udeleže prav gotovo te gracijozne veselice, katere čisti dobiček je namenjen skladu za ekskurzije. Plesni venček prirede kurilniški delavci (podružnica III. sp. pr. društva) v soboto dne 8. t. m. ob 8 uri zvečer v veliki dvorani gostilne Vojnovič ul. Boccaccio št. 25. Med plesom bo poslovala šaljiva pošta. Ples bo trajal do 4. ure zjutraj. Vstopnina za možke 40 vin. Ženske so vstopnine proste. Cisti dobi¬ ček je namenjen sirotam vdove Žetko. Vse cenjene sodruge poživljamo da se udeleže tega plesnega venčka v velikem številu. Izobraževalno društvo nemških sodrngov v Trstu priredi v nedeljo dne 9. t. m. ob 9. uri zvečer v Delavskem Domu, ul. Boschetto 5. 1. nad. plesni venček s kotilonom in šaljivo pošto. Vstopnina 60 vinarjev za osebo. Cisti dobiček je namenjen v društveno knjižnico. Državni železničarji pozor! V sredo 12. t. m. se vrši občni zbor krajevne skupine II. v ^Delavskem domti» ulica Boschetto 5 II. nadst. Poročata sodr. J Kepnik iz Dunaja in Kopač iz Trsta, žačetek ob 8. uri zvečer. V soboto 15. t. m. se vrši v Her- peljah železničarski shod. Začetek ob 8. uri zvečer. Poroča Kopač iz Trsta. ,,Delavski List“ se prodaja: V Pulju: v tobakarnah ZADNIK, ulica Promontore; BLAKA, ulica Giovia; Zanon, Čampo Maržo; CAMUF0, ulica lircolazione del Arsenale; BENUSSI, ulica Sisiano; PETAR0S, Corso Francesco Giuseppe I. V Gorici: v tobakarnah: SCHWARZ, ul, delle Scuole, KREBEL, ul. Rabata in BAIT, ul. Camposanto. IVAN H0VANSK! ul. Corno 22. V Podgori: v tobakarnah SKOČIR ANE in PREGARO JEREE. Vrtojba: FABIAN FRAN. tob. Gabrovim: FURLAN BENEDIKT tob. Jesenice: MARIJA NOVAK, Gostilna pri Masarju. Nadalje, se prodaja v TRSTU, in v okolici v vseh važnejših tobakarnah. 4 AV S K I LIST KNJIŽEVNOST K « Gostilna „Alla Lealta ANTON SAITZ ulica tlelle Acquc Vina najfinejša, domača kuhinja Družinske zabave. F ima na prodaj P Anton V er con I posestnik in trgovec ^Maja samo n debelo oi 50 liirov naprej. " ŠKRILJA8 na Vipavskem = CENA ZMERNA. = (pošta Sv. Križ Cesta). Fran Cantoni Trst ul. Barriera vecchia št. 23 VeliKa zbirka manu f aMurnega tkanega blaga in drugih potrebščin. CENE ZHERNE mz Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST -- ulica delle Acque št. 20. ■— = TRST = Ulica Caserma = in ulica — Torre Bianca. ■ Napitnina je odpravljena. ~~ Velika zbirka političnih in leposlovnih revij — in časnikov v vseh jezikih. — 1 ^.* Vi. 1 »A(;a\i 7 TRST. Ulica Acquedotto št. 6. - Velika zbirka igrač, okraskov, parfu - marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. _y Delniška glavnica K 10,000.000. Telefon 19-95. OSR. BANKA CESK1H HRANILNIC Podružnica v TRSTU, Piazza del Ponterosso 3 Vlog okoli K 77,000,000. Naslov za brzojavke: „Sporobanka“. 1 V 1 07 / 2/0 vloge n.'t l^ojižioe - Vloge n. t tek, račun „ Menjalnica - Bančno trgovanje vseh vrst. Centrala denarnih zavodov avstro-ogerskih. Izdaja sirotinsko-varne bančne obligacije. Premijeve vloge P« 674%.