Linnre« M. Sedej«. ST.3 1954/35 VRTEC LETNIK 65 P. J. Statd — A. A Maruška (Dalje.) .-MaruŠka,« ji pravi oče, ;si poslušala, kaj smo se razgovarjali?« >Niscm hotela poslušati,« oclvrne MaruŠka. jNehote sem najprej sli-lu; ko sem pa slišala. sem posluŠala.< .-In kaj si slišala?* >\se sem slišala.« Njen glas je eudovito zvenel. sPovej mi, kar si slišala, deklica moja.* Žarece Maruškine oči so se >niile v poslajica s Siča: >Razumela sem, da mora veliki prujatelj tega Oera priti prav hitro v Cigirin in priti do ataranna, da bo potem dobro krajiui.-- . Res, vse si slišala,« pravi Dauilo, >in vse si razumela. Zclaj me pa ^lušaj, Maruška: kar si slišala, ne povej živi duŠi. Če te kdo vpraŠa, veš nič. Veš, kaj je skrivnost?« >Vem.« »Dobro,« prari oče rcsno, >ti veš za skri>Tiost.< iDa. oče.< Gospodar Daiiilo na govoril o tem naprej. Maruški ni bilo treba nič Ijubljati. Dve besedi: sDa, oče«, ki jih je izgovorila na prav svoj naČin, l>ilo dovolj. >Kje je mati?« vpraša Danilo. H1 »Večerjo pripravlja.« B »Povej ji. da so liratcj zaspani.-r H MaruŠka je šla proti vratom, a prav, ko jih je odptrala. se je kar Havifa in nastavila uho, ker je bil zunaj nenavaden hrup. Zclelo se je, H dirja oddelek jezdecev proti hisi. Hrup je liitro naraščal; kriki in Bfcvc so se že mešale i. rezgcntaBjem konj. PSobiia vrata se odpro in prikaže se raati, bela ko sneg. »Vojaki so, Helek konjenice, morebiti polk. rFu so .. .c 35 >Glave ne sfaemo izgubdti,< pravi Danilo. Poslanec s Siča je Ttftjfl čisto tnirno, drugi prav tako. Niti besede uiso izpregovorili, vsak je pnH mišljeval. ^B I Maruškina mati je zavarovala zapahe dn je 8 hrbtom naslonjena nM opaž pričakovala, kaj mož porece. Maruska se je stisnila k materi. Ustnicfl so ji pa bledele, a obraz je bil miren. ¦ >Ti, Vorošilo. in td, Kruk,* pravi Danilo, >vidve spita. Žena in haM imata opraviti s Čivanjein; taaiv ni douia. Sel sem obiskat prijatelja. Vorofl šilo in Kruk sta prišla k mend kupovai vole; morebiti sta preveč pilftfl pa smcčita in nie Čakata... Za cas nam gre.c Potem se obrne k poslancafl >HiSa je zasetienft samo spiedaj; okiio iz kuhinje je obrnjeno ua vrt. Pofl dite za menojU I Ko je oce odbajal, se je spogledal s hčerko. I Vse to se je tato hitro zgodilo, kakor bi se že dotgo pripravljali na ixm Oba moža sia ltsiala na kJopeh Ln tako mirno spala kakor Maruakldfl braici. Gospodinja in hči sta šivale. Danilo in poslanec sta izgijiila. H jSkočite s konj in potrkajte na vrata,* je kričal osoren glas od zunaJ ¦ >Grom in strela, prebijte jik!« je rohnel drag glas, ka je bil boM zapovedujoč od prvega. ¦ L Gospodinja je šla k oknu, ne da bi popustila delo. I l >Kdo je tu? Kaj hočete?« je rekla neustrašeno. Za odgovor se je razletelo na kose nekaj šip v oknu. V istem času 8 je sklonila preko razbitiii Šip obilna postava, ka je bila od jeze rdeča - obraz iii iinela naježene brke. Vse kote in koticke sobe je ta Človek jezn in zanifljivo pregledal. I >&&j nae gledaš?« kričd. »Zakaj ne odpres vral? Ali hočes, da ji) snamemo?« ¦ Gospodinja gtopi korak nazaj. I »Oiroci spe,^ pravi, »tudi oba moža spita. Ne delajte takega hrupa.( I >Ali boš odprlo, ženšče neumno?* vpije ko obseden. r Danilova žena se ne gaue, kakor da je oliromela od strahu. | Vojak, rdeč od jeze, je koncno uapol prisel skozi razbito okno v sobc | S piŠtolo je pomeril na gospodinjo: ¦ >Če ne bodo v trenutku vrata na stežaj odprta, (e pobijein kot vranol [ Danilova žena stopi korak prod vratom, kakor kamenit kip, ki sLo^H ubogafi ukaz, ki ga ne razume. ^M i »Uporntca!< vpije jezni častnik. Toda nekdo od zunaj ga vteČe BO4^| bh gu odirga od okiia. Obraz drugega častnika se prUtaže: »Žena, ogejB bo iinel opraviti z vrati in s eek> hišo in nihče ne pride živ iz nje, ce ^M odprete vrat našim Ijudem.t IM i Goapodinja, lcii je radi groze skoraj zblaziiela, se je zagnala proi vratom; toda bodisi da je bila nerodna, bodisi da je bila prestrašeiu I zdelo se je, da se ji zapabi upirajo. I >Odpiram, odpirom gospodje, ali ne vddite? Toda ta ključavnica m I bo stala glavo; še jutri jo inoram popravith« Končno «o se vrata le odprl( [ Vojaki in častniki so se zagnali v hišo in začelš preiskovati vse njefB I kote, kakor volkovi, kj iščejo izgubljeni plen. 1 Najmaujši deček je skouil pokonci iz spanja in predirljivo krifiaL I >Kričač, boš molčal!« zukriči častiiik dečku, ki je kričal. Drugi častnikt ves zaripel v obraz, mu ne reče nič, ampak brcne g pod klop, na kateri je pravkar spal, : »Podlež!« pi^vi starejsi bratec. >Podlež! Ko bom velik!...« Rdrf čostnik je imel dovolj drugih opravkov in ga ni poslušal. Z drugo brC i 36 J je zbadil Kruka, ki je bil od spanja kar pijan in je z neizmerno tezavo zdaj odpiral, zdaj zopet zapdjaj začudene oči. Vorošilo, ki so ga. prav talco pjebudjli. je bil, kakor da ne ve, kaj naj misH, ko je gledal svoje napa-dalce. De!>elega časinika je imenoval botra Generazija iu drugega botra Stefana: enemu se je smehljal, dnigemu je prijateljsko mežikal, potem ps je padel nazaj na klop in zamrmral: ^Pojdimo spat, eas je.< Vojaki so se spogledali. >On je«, so pravili eni> >To ni on,< so govorili drugi. ^Kaksni pre-tkancil Vsak je nepošten.« »Molčite!« je vpil moč z zariplim obrazom, sedel za mizo in surovo ukazal gospodioji: *Sem!« Kdo si!< >Dauila Čabana žena sem.< >Kje je raož?« >K prijatelju je šel.« >Čakaj, te bom že uaučil, kaj je prijatelj.* Vzel je bogato okrašeao io na rocu izrezljano knuto, ki 30 je držal vojak. »ln (a clva pijanca, ta psa ?< Da bi bolje pofcazai, koga misli^ je ¦ iazil s knuto Kruka po ramah, Vorošila pa po obrazu. *BoŠ govorila?« Žena se je umaknila, kukar da bi se nenadoma znašla pred zverjo. Potem je s teJavo premagela strah, je odgovorila: >Moji sosedje so, gospod; li 50 kupovat vole iu so zaspali, ko so Čakali na mojega moža.« Vojaki, zvežite mi ta dva Io-a, pa trdolt Andrej Kruk in Scmea Voro-¦ sta bila v^trenutku zvezana in uklenjeDa. Tedaj vstopi hišni gospodar. Kdo si ?i zagrmi mo? z rde-1 obrazom. >Kako so te spustili ¦r?< >Gospodar te hiše sem, fgo-¦i]T€ odgovori Danilo, ko| po-/¦navlja. zHoia :* Postavite s^rara pri vratih in iiihče ne sme ne ven, ne noter, me razumete ?« ukazuje čast-aik možem. Potem se obrne k Da-niiu z besedami: »Če ti je kaj za ži\ljenje, mi odgovarjaj, ne da bi (¦¦ prosil, Kje je Zaporožec, ki ga IUD ?< Zaporožec,« pravi Danilo mimo in zaČudeno, >prvič slišim to iaie. . benega Zaporožca ne poznam,< »Ali mi hočeš aatvesti,« rohai Častnik, *da ne poznate razbonjikov, ki vas ščuvajo? To je isio, kakor če bi mi pravil, dn moji vojaki svojega poveljnika ne poznajo. Ta Zaporožec je v deželi, sem je prišel; kje j^ f Takoj priznaj, sicer zažgem tvoje gnezdo in te dam speči z ženo Ja: otroki.- sčudim se, predragi,« pravi tretji častnik, ki se ni ganil s sede^a, >Zakaj taka jeza ? Ali nimamo časa zgrabiti tega zauikarneža ? Ali__ nič boij nujnega kot ustreliii ga ? Ce nam je ušel, Jii za dolgo. Ali po-zabljatt?, da že od jutra drevimo kot besni brez jedi in pijače in da ni zdravo imeti prazen želodec ? Ali bi ne bilo prijetno, da v tej hišici ko» simo ? Po južini bomo vse bolj pripravni, da nadaljujemo lov na r«z-bojnike.« 37 Mož z rdeeiiu obrazom se obrne proti Danilu: >Si slišal 'i Naj bo vse, kar je dubrega v tvojj shrambi, v dveh miuutah no tej mizi . . . v dveh minutah!< Iu udati s pestjo po mizi. da se je hiša stresla. *Odarka,< ptavi Dauilo ženi, »postrezi!« Otlarka odide z obema dečkoma na rokah; starejši se upira in uoče iti od očeta. Kmalu se spet pokaže, roke polne jedil. Mirna je bila in ni govorila. Medteni so njene oči begale po sobi zelo vzneinirjeno. Seraen VoroŠilo in Ajidrej Kruk, ki sta iinela roke zvezaue u*t lirbtu. noge 30 jima pa stiskule mocnc vrvi, sla stala v kotu, Douilo se i prekiiiaiiimi rokauri držal v drugem. Razen straže, ki je bilu pri vh«: je vse vojaštvo izginilo, častniki so sedeli za uiizo; imeli so sablje .n, straui, pištole nu niizi, pili eo in jedli, smejali se in se veselo pomenkovfili. A kje je Maruška? Noč je bila ta vecer čarobna. Kakor oa krilili je Maruška molčc kui kaka senca izginila aekaj trenutkov po očetovem prihodu. Očetov i-n-gled, ki se iii zmcnil za nobeno drugo stvar, ji je povedal, kaj moia storiti. Neopaženo se je aplazila iz sobe in prišla na vri mimo vojakov in konj, ki so ohkrožaii hiŠo. Na vrtu se je ustavila pod veliko češnjo in z roko je pritisnila na arcc, kakor bi hotela ustaviti njegovi- olripe. Kako so ji bili dragi ti kraji in kako ji je bila draga vsa fkrajina! Otrok je poklekuil in z ?arecima ustnicamn poljubil to zemljo, ki jo bo morebiti zapustil. >Moj Bog. pomagaj mi!< Ohrabrena se je dvignila, Previdno se je pogreznila v grmovje. Prav aa koncu je pod velikimi hruškami. Dolgo časa je slotiela ob drevesu, čigar lisije jo je branilo iu skri-valo. Lalieu veter je sejal bele cvetove na zeleao ttato. Bala se je, da ue bi šumenje listov preglušelo drugih glasovt laluiega znamenJH, ki ga je njena nagnjena glava in nastavljeno uho pričakovalo venomer, Ah, nt*kaj korakov od nje stoji ined dveina dreTesoma . . . Ne vara se ? Ali je samo senca ? Sts; to je velika ru vitka postava noreg« prija-telja, za katerega trpita oce iji mati, — za katerega bo ooa kljubovala vsemu k«t oHadcft. S hitrim korakora gre Maruška proti ujeoiu. Kmalu zašunii rvkn. Samo ograja jo loei od poslauca. >Deklica, kaj delaš tu ?< jo vprasa. Sinejal 8e je otroku, kukoi bi jo srečal na aprehodu. Toda minilo jr nekaj minut, predeu je ¦ rušku, ki je bila zasopla, mugla kaj odgovoriti. Mož je božal njene lase, kakor da bi ji hotel reči: »Počij, detece moj<-. »Reka ne bi pripeljala od tu v Cigirin, kaiuor moras prilj. Mislila sem na to, kako priti tja.< »Poslušaj!« odgovori ubežnik. »Pojdiva naprej ob tern starera zidu,<. mu pravi, >skril naju bo. Ko sta bila za starioi zidom, je rekla; >Tam spodaj v stepi ima nmj oče kočico iii hlev, kjer pušcamo poleti vole, ko spravljamo seno, da j ib ni treba vsak veČer domov goniti. V eui uri bova tam. Tedaj boin vpreglo Tole; ti se bos akril v seno, jaz pa te bom uajprej peljala v hišo go-spoda Kuiša. Cospod Kniš je prijatelj mojemu očeiu it vsem njegovim prijateijeiu. Ne povem raega. Tudi gospodu KuiŠu ne povem, če nočeš; jBicer se bom trudila, da boin . . . da bom . . .« h Neodločeiiu ,se je nstavila; kajti oi vedela dobro, kako bi povedala. * >Storila boni, kar mi boš rekel. Oh! Storila bom vse!« Popotnik jo je poslušal iu oci so nm poslajale vlažne: iKdo ti je vdihnil to misel, Maruška ?« (Dalje.) _ 38 i Ilusfrira! Fr. Gorle (Dalje.) Lčt-njaki so precej spoznali straŠno nevarnost, ki je grozila zdaj lju-dciu in vscin živim stvarem ua zemlji. Najprej od inorja, zakaj kakor ,je pljusknila \oda iz ribnikov in jezcr, tako t>o pričakovali, da bo pljuskuilo mcrjf proti vzhodu. \ztliguile se l>odo take vodeue gorc. da bodo na mah pu|ilči\ile in opustošile cele dežele. Poplave pa uiso grozile samo vzhotiiuim inoiskim obalam, temvec vsem olrrežnim krajem in nižinam, zukaj zaradi sukaiija zemlje okrog njene osi, se je nakopičilo ob ravniku več vodc kakor drugje. Zdaj, ko se je zeralja ustavila, bo ta nakopičeua voda od-tekla od ravnika proti (ecujema in inorje se bo tako razburkalo, da sploli isi inoč presoditi, kakšne strahote bodo svei zadcle. Drujta uevaruost je pretita od zeiulje same. Kcr se je že toliko tisoč jjj fjsut* jel vj-te]a, se je v teČajih jickaj spJoŠčiJa, ob ravjiiku pa razšijyJjj, tako, da je njeii prenier ckI tecaja do tcčaja za 43.J;(>S metrov manjši od prempra na ravniku. Zato jc tudi njena os, ki je bila od zacetka prttv iiiiifrjciia, postala predolga in Širli na vsakem tečaju za vec kot 20.000 ine-tii.A prazna v zrak, kakor je Jurček na severneiu tečaju na lastiie oČi \\i\f\. 1 iVnjabi so uganili, da se bo začeta ustavljena zeinlja zdaj spet v teeajlh napenjati. /aradi lega napenjaiija bodo nastale v nji strašne, jm veL sto metroT široke in Bog ve kako globoke razpoke. Grozni potr-bodo nasiali, a če bo kje skozi tako razpoko udrlo v žareco notranji. zemlje morje, se lahko zgodi, da se bo vsa zemlja razlefela kakor prc-razgret parni kotel. Učenjak, ki je prvi prJšel na to misel, je bil od veselja ves iz sebt. — Zdaj, — je rekel, — si lahko Čisto preprosto razložimo, zakaj in kaku so so nekaleri svetovi razbili! — Brž je hoiel svojo misel v radio ixi -časnikih razglasiti pa mu k sreči niso pustili, ker se je ijudi že tako / dosti velik strah polašcal. To ni čudno. zakaj poleg učenjakov dandanes tudi Še marsikdo k ve. Tako so Ijudje sami kraalu spoznali Iretjo ncvarnost, ki jim je groi*! od sonca, in ki je bila skoraj še bolj groziia od prvih dvch. Zemlja, obmjena zmerom z eno sfranjo proti soncu, z drugo pa eonca, se bo na sončni strani ktnalu neznansko scprela, a na senčni r-znansko shladila. Na sonČiii strani bodo vode lako izhlapevale, da se hc-morja do dna posu.šila. \ \~kVi sopari, ki bo kmalu zagrnila to straii. bo že prve tedne skuhalo vse, kar je živega. Nobena senca, nobcna kl noben rov ne bo mogel Ijudi rešiti. Na senčni polovici bo pa zavla>f mraz, ki bo pravtako vse življenje uuičil. Kjer ne bodo morja do vivni še siraii-a niso obcuiiU! lJri novadnih Ijudeh je bilo drugače. Njim je bilo najbolj na misli, da bodo motali vsi Ijudje na zemlji kmalu žalostno poginiti. Nekaieii so i 8e siccr tolažili. da bosta država in občina v skrajni sili že kako z elek- I mio Ijudstvu uu pomot priskočili, če ne boclo Že ognjegasci prej kaj I ukrenili. a drugi so dejali, da tudi z elektriko ne bo nič. Spremenila se bo. 1 ali pa kam prešla, zakaj zaiijo tudi ni vsceuo, če obseva sonce 2ng^^H samo cno polovico zeiulje. — In res so se že po nekaj urah pokamjfl^B radio niotnje, ki si jlh ni znal nihče razlngati. ^H >Sodnji dan nas čaka!« ifl Ta strasua beseda se je kakor blisk raznesla po celem svetu iu |^^H v aajbolj odročne vasi, v nejbolj samotne koče in tiajbolj od«i^^^^| paščave, kjerkoli so Ijudje živeli. Jiuiakom je upadal puguiu, Piv^^| krčmah je imnevalo norčavost. L)rug za drugiui so se iz krčem izguJj^^H v cerkve, kjer so preplošene muožice molile iu pomota prosiic. ^ekw^H so sicer še zmerom akoziokajene šipe gledali v* sonce ali v skrheh nad^H zakoličene sence, če so se že kaj premakiiile- Ali sence so ostalc. kjer ^| bile in se niso ne zti las geiiile. N.ič, prav nič upanja ui bilo, pri beli^| duevu ae jc režala Ijudem smrt v obraz, da jOi je do kosti mrazilo. ^ Še otroci, ki imajo vselej zaljavo, pa naj bo siurt. potres. povodenj dl ogenj, še ti so nehali kričati in norcti. K iuaterani so prilezli in » skrod| ženimi usii spraševali: Mama, ali buino res kmalu vsi pumrli?': — Msj^fl so jih ihte stiskale k scht ia clcjale: Ljubčki. ppositc Boga, naj nom^^H zaneself — Očetje so se pa v stran obračali, da bi otroci njlh solz ne iš^^^| Marija pomagaj, je bilo tu žaJostuo! (On^^l