PROLETAREC ŠTEV.—NO. 1011. CHICAGO, ILL., 27. JANUARJA, (JANUARY 27), 1927. LETO—VOL. XXII. VSEBINA. ČLANKI. Dviganje azijskega velikana. Ameriški "farmarji" v Mehiki. Nauk za delavce. — Kedaj je opreznost na mestu. Krščanske konfesije med seboj. Politične stranke v grškem parlamentu. Kako se trosijo sredstva "International Labor Defense". John L. Lewis ponovno izvoljen. Socialisti v Franciji imajo nov dnevnik. Edinstvo soc. gibanja v Češkoslovaški. 1,837 jetnikov v zveznih zaporih radi kršitve "suše". "Radnik" in njegovo dolarsko "revolucionar-stvo". Knjiga o civilnih svobodščinah v Rusiji. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. O tem in onem iz Bridgeporta. Ako se pripravljamo na stavko— Važne collinwoodske priredbe. Domača zabava "Zarje". Maškaradna veselica kluba JSZ. v Detroitu. Seznam priredb kluba št. 1, JSZ. Milwaučanje pridejo na predstavo "Tkalcev" s posebno karo. Maškarada ženskega društva "Nada" št. 102 SNPJ. Važna seja kluba št. 1 v Chicagu. Maškaradna veselica kluba JSZ. v Spring-fieldu. "Razvalina življenja" bila na sheboyganskem odru dobro igrana. Veliko zanimanje za vprizoritev "Tkalcev". Novi odbor kluba št. 27 JSZ. v Clevelandu. Konferenca JSZ. v Warrenu dne 30. januarja. Akcija za dom JSZ. in "Proletarca". Listu v podporo. Račun razpečanih znamk. RAZNO. Divji plameni (4. nadaljevanje). Modri šakal (Ivan Vuk). Entered as second-class matter December 6, 1907, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March Srd 1879 Published by Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba (Jugoslav Workmen's Publishing Co.) Izhaja vsak četrtek. Published Everv Thursday. Naročnina (Subscription Bates): United States and Canada za vse leto (per year) $3.00. pol leta (half vear\ 11 in • -p^-sZZ Countries, za leto (per year) »8.60; pol leta (half year) $2.00. 1 y ' * iorelen Address: PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, 111. — Telephone: ROCKWELL 2864. 2348234823482353484823535348235323532348235323532348235323532353535353482348235323532323235323532353534890 239053234848532323235323232323232323482348534823484823535348532348235353235348534823482348235323534848234823 482348535323532348235323482353484853482353535323534853534848532348230123482348535300010102234823535348234823532348234823532348535323484853535353482353235323 4823485348234823532348484848235323532323235348484823235323482348234823534848234848482348484823484848234823 Dramski Odsek Kluba št. J. S. Z. I CHICAGO, ILL. m v nedeljo 30. januarja 1927 ob 2:30 popoldne fl v dvorani Č. S. P. S., 1126 West 18th Street | M ü iti ii H y Ü « TKALCI DRAMA V PETIH DEJANJIH, SPISAL GERHART HAUPTMAN. Prvič na slovenskem odru v Ameriki. PO IGRI PROSTA ZABAVA IN PLES. / Med dejanji in po predstavi igra orkester "Zvonimir". Vstopnina 75c. » OSEBE V Draissiger, izdelovalec tkanine,. . Andrew Miško Rozi, njegova Žena...... Frances A. Tauchar Pfeifer, poslovodja............ Peter Bernik Neuman, blagajnik............... Louis Zele Vajenec......................John Kovach Ivan, kočijaž..................Anton Trojar Služkinja Ema................Tillie Udovich Weinhold, učitelj Dreissigerjevih otrok .......................v ■ L- Zele Kittelhaus, Župnik.........."Martin Mihelich Ga. Kittelhaus................ Albina Logar Heide, policijski načelnik . . Anton Andrejasich Kutsche, policaj.......... Rudolph Hochevar Welzel, gostilničar........... Frank Udovich Ga. Welzel.................... Mary Sifrar Ana Welzel . ................Matilda Beniger Wiegand, mizar................ Ivan Beniger Trgovski potnik........... Donald J. Lotrich Kmet ........................ Chas" ^enar ....... Anton F. Žagar ............ John Rayer ........ Stanko Možina ......Charles Pogorelec Gozdar ......... Smidt, ranocelnik. Rornig, cunjar... Wittig, kovač---- IGRI: TKALCI: Becker ....................... Joško Oven Moritz Jager................ Louis Beniger Stari Baumert..............Vinko Ločniškar Stara Baumert................ Mary Kovach Berta )_ . „ . (......Tilka Udovich Ema |Baumertovi hčeri j;..... Angeline Tich Fric, Emin sin...............Vladimir Alesh August Baumer.................. S. Možina Ansorze.......................John Hujan Ga. Heinrich ...............Frances Swolšak Stari Hilse.....................Anton Slabe Stara Hilse.....................Mary Aucin Gottlieb Hilse..................Otto Dernull Marija, njegova žena...........Mary Kovach Lilica, njuna hči.................Anna Türk Reimann ........................ C. Renar Heiber........................Joe Kocjan Tkalčeva žena............... . France» Vider Drugi tkalci, Joe Župančič, Joe Oblak, Joe Golob in drugi. Režiser ANDREW KOBAL Iti Ü iti m iti iti iti «LOKALNA ŽELEZNICA", komedija v treh dejanjih, bo nasa prihodnja predstava, ki se vrsi v ne-delio 27 nfarca v ravno te dvorani. — V nedeljo 1. maja priredi klub st. 1 prvomajsko slavnost v dvoraiii SNPJ — Pevski zbor "Sava" bo imel svoj koncert v nedeljo 22. maja v dvorani SNPJ. Ü STEV.—NO. 1011. Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 27. JANUARJA, (JANUARY 27), 1927. LETO—VOL. XXII. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. DVIGANJE AZIJSKEGA VELIKANA. Zgodovinska važnost preporoda Kitajske. V zgodovini Kitajske je opij zabeležen z velikimi črkami in mnogokrat. Okrog 1. 1830 so angleški trgovci prvič razprostrli svoje mreže po Kitajski. Stanovalcem nebeškega carstva so prodajali največ opij, ki so ga izvažali iz Indije. Kitajske oblasti niso brezbrižno gledale, kako jim Angleži zastrupljajo ljudstvo. L. 1839 so zasegle ves opij, last angleških trgovcev, in ga uničile. Predstavljal je "vrednost" $20,000,-000. To je bil "atentat" na "privatno lastnino" angleških državljanov, in radi zaplembe tega opija je prišlo 1. 1840 do vojne med Anglijo in Kitajsko. Teritorijalno mala Anglija, oddaljena od Kitajske tisoč in več milj, je v tej vojni premagala ogromno kitajsko cesarstvo in mu 1. 1842 narekovala poniževalne mirovne pogoje. Ves čas od tedaj je Kitajska pod nadvlado tujih kapitalističnih sil, in vso to dobo se jim je organizirano in neorganizirano upirala. Naj-prvo Anglija, in potem Francija, Nemčija, Rusija in Japonska so se polastile kontrole nad kitajskimi pristanišči in tudi plovbe po kitajskih rekah. Prevzele so kontrolo nad carinarnami in nad prometnimi sredstvi (železnicami, brzo-javom in paroplovbo). Kitajci so se vsled silnega gnjeva, toda brez pravega vodstva, upirali usiljivcem, in vsled tega je prišlo mnogokrat do lokaliziranih izgredov, ki so se potem razširili po vseh večjih kitajskih mestih, posebno v obrežnih provincah, kjer je bil in je danes pritisk tuje invazije najhujši. Evropske sile so hotele Kitajcem dokazati, da njihova volja ne bo obveljala. L. 1857 sta Anglija in Francija skupno navalile na Kitajsko in jo še bolj podjarmile. A Kitajci se niso udali. L. 1859 so se z omenjenima državama zopet zapletli v vojno in dosegli — poraz. Angleške in francoske čete so v znak svoje premoči okupirale kitajsko glavno mesto Peking. A niti to veliko ponižanje ni uklonilo Kitajcev. Sovraštvo proti imperialistični invaziji ni ponehalo — ni moglo — in tako je bil na Kitajskem vedno "nered" in "nemir". Medtem je zrasla v Aziji nova moč — Japonska. V primeri s kitajskim ozemljem le ma- lo več kakor pika, se je oprijela evropskih metod; to je, pričela je graditi kapitalizem in militarizem po vzgledu evropskih držav. Ko je videla, kako so jo evropske velesile prehitele na Kitajskem, je 1. 1894 napovedala vojno Kitajski, — seveda ker so jo Kitajci "izzvali" in je morala rešiti svojo "čast" in take reči. Kitajska je bila v tej vojni z Japonsko poražena na suhem in na morju, in izgubila je Korejo. Japonski je morala odstopiti Formozo in ji ob enem plačati visoko vojno odškodnino. Čemur se bo družba bodočnosti posebno čudila, je, da je morala Kitajska plačati stroške vsem, ki so jo prišli ropati. Dati jim je morala plen, oziroma so ji ugrabili kar so hoteli, ob enem pa so si dali od Kitajcev plačati še "potne stroške". Breme imperializma je tiščalo Kitajce bolj in bolj. Pojavilo se je med njimi takozvano boksarsko gibanje, ki je 1. 1900 do vedlo do velikih izgredov pred poslaniškimi uradi v Pekingu, proti "krščanskim" misijonarjem v vseh krajih Kitajske, in proti Evropejcem sploh. Vse "krščansko" kapitalistično časopisje je zakričalo o krvavih orgijah na Kitajskem proti kristjanom in kristjanstvu. Naravno, da je moral krščanski svet "v imenu križa in civilizacije" nastopati skupno. Organiziral je protiboksarsko ekspedicijo, katere so se udeležile Anglija, Francija, Japonska, Nemčija, Rusija, Zedinjene države, Avstro-Ogrska, Italija in tudi nekatere manjše dežele. Rusi so ob tej priliki v imenu krščanstva zasedli Mandžurijo, to pa ni ugajalo Japoncem. Leta 1904 sta se zapletli radi tega v vojno, in tedaj se je prvič v zgodovini sedanje dobe zgodilo, da je azijska država mongolcev premagala evropsko velesilo. Boksarsko gibanje na Kitajskem je bilo še pred pričetkom sovražnosti med Rusi in Japonci zadušeno; vlada v Pekingu je morala podpisati vse mirovne pogoje in obljubila plačati $337,000,000 vojne odškodnine. Nad deset let je bila Kitajska potem ukročena, ni se pa onesvestila in obležala. Dvignila se je na svoj način in se pričela gibati v novo smer po dveh tokih. Eden je kapitalistični. Ta je zelo nesamostojen in pod vplivom kapitalističnih interesov drugih dežel. Drugi tok tvori gibanje, kateremu pravijo eni da je nacionalistično, drugi boljševiško, in tretji socialistično. Za slednje je bilo krščeno posebno pred padcem carizma v Rusiji. Temeljno podlago temu gibanju je dal Sun Jat Sen, ki se je v Evropi in Ameriki navzel socialistične vzgoje ter študiral socialistično gibanje in socializem. Socialstične nauke je prkrojil za razmere na Kitajskem. Stranka, ki danes prenavlja Kitajsko in katero je ustanovil pokojni dr. Sun Jat Sen, se imenuje Kuomintang. Svojo utrdbo je prvotno dobila v Kan tonski provinci, vpliv pa je razširila po vsi Kitajski. Kitajska je bila v vojnah z evropskim in ameriškim imperializmom poražena, ker je vzlic temu da ima najstarejšo kulturo na svetu, zastala na enem mestu. Ob svojih mejah je postavila zid in zadremala. Medtem pa so se kav-kaska ljudstva povzpela iz primitivnega in srednjeveškega barbarizma na najvišjo stopnjo civilizacije, ki sicer še ni to kar pravi da je, a je vendarle v akciji uspešnejša kakor starinstvo Kitajske. Razvila je nov ekonomski sistem — kapitalizem, Kitajska pa je za svojim zidovjem bila tam kakor pred stoletji. Krah je moral priti. Japonska ga je v svojem procesu iz primitivnosti v kapitalizem premagala v nekaj desetletjih. Kitajska nikoli, ker so jo premočno zagrabili za vrat, predno se je zavedla. Površina Kitajske meri nad en in četrt milijona kv. milj več kot površina Zed. držav. Ali jasnejše: Površina Kitajske je tolikšna, kot površina Zed. držav, Nemčije, Francije, Italije, Anglije (brez kolonij), Španije, Švedske, Turčije in Jugoslavije skupaj. Po prebivalstvu je Kitajska večja kot Ze-dinjene države, sovjetska Rusija, Velika Britanija (brez kolonij) in Francija skupaj. Ogromnost Kitajske si lahko predstavite na podlagi te primerjajoče statistike. In vzlic tej njeni velikosti je bila desetletja tako neznatno majhna, da so jo premagovale dežele, ki so v v primeri z njo kakor pike. Kje so vzroki ? V gospodarski zaostalosti Kitajske, v zidovih s katerimi se je skušala zakriti pred svetom, v pomankljivosti njenih jezikov in šolstva, v neslogi, in še v marsičem drugem. Toda tudi druge države niso perfektne. Že pet let prihajajo iz starodavnega cesarstva, ki se je 1. 1912 proglasilo za republiko, vesti o resničnem vstajenju po prebivalstvu največje kontinentalne države na svetu. In prvič po 87. letih so se evropske velesile in Zedinjene države pričele zavedati, da vstaja v Aziji orkan, ki ga ni več mogoče držati k tlom. Evropa izgublja v igri za dominacijo nad svetom. Kar pa se tiče Kitajske, izgubljajo vse dežele, ki so se zajedle vanjo. Ako se kedaj dogodi, da postane Kitajska sorazmerno toliko močna kakor je Japonska, ali Francija, ali Zedinjene države — kaj tedaj? Skupno z Japonsko in Indijo bi bila v stanju kontrolirati svet — če ne bi beležil od sedaj naprej nobenega napredka. Toda svet napreduje. In ker napreduje, napreduje z njim na svoj naraven način tudi Kitajska. Ko se otrese pijavk, bo na mesto nasilja in podjarmljenj stopila potreba kooperacije. Kitajska ne potrebuje evropskega in ameriškega imperializma. Potrebuje pa kooperacijo vseh dežel, in vse dežele potrebujejo njenega sodelovanja. Azija ne bi mogla uničiti Evrope in drugih kontinentov, na katerih prevladujejo belo-poltni ljudje. Strašila o "rumeni" nevarnosti so le strašila. Rumene nevarnosti ni, medtem ko "bela nevarnost", ki je tlačila Kitajsko toliko let, polagoma izginja. Prerojena Kitajska ne bo iskala maščevanja, ampak kooperacije z ostalim svetom, in v tem je zgodovinska važnost njenega preporoda. Bila je bičana in zbita na tla. In sedaj vstaja kakor orkan, ki ne grozi nikomur, ampak nudi roko v spravo. Nudi roko vsem deželam pod pogojem, da bodo v bodoče druga drugi pomagale. Taka je nova Kitajska, ki bo v desetletju ali dveh ena vodilnih držav na svetu. (^t (^t Ameriški "farmarji" v Mehiki. Amerikanci imajo ravno tako pravico iti v Mehiko in si tam pridobiti premoženje, kakor so jo imeli sinovi kranjskih kmetov, ki so prišli v Zed. države in si pridobili premoženje, piše "neodvisen list za slovenske delavce v Ameriki", z drugimi besedami, Pirčeva "A. D." Amerikanci v Mehiki lastujejo skoro vsa oljna polja in kontrolirajo oljno produkcijo. Polastili so se teh bogastev "legalno", predno pa so to dosegli, so z "revolucijo" spravili na vlado Mehike svoje agente, da so jim dajali koncesije. Mehiko je proporčno po prirodnih zakladih najbogatejša država na svetu, toda njena bogastva niso njena last, — to je — ne lastuje jih Mehiko kot država, niti ne posamezni Mehikanci. Bila so jim ukradena, in vsled tega se že dolgo trudijo dobiti nazaj kar jim je bilo ukradeno. To je seveda atentat na "ameriške interese". Mehiko ima veliko rodovitne zemlje ,ki šele prehaja v last tistim ki jo obdelujejo. Nekatera mehiška veleposestva so bila že razdeljena, toda tista ki jih lastujejo tujci so "privatna lastnina". Mehiko ne pravi, da jo bo "zaplenila", ker ve, da bi to pomenilo vojno z Zedinjenimi državami in Anglijo, skuša pa jo pokupiti po "zmerni ceni". Vrednost zemlje, ki jo posedujejo ameriški državljani v Mehiki, znaša $150,000,000. Eden največjih ameriških "farmarjev" v Mehiki je milijonar William Randolph Hearst, ki kontrolira celo vrsto dnevnikov v vseh večjih ameriških mestih. Radi te zemlje je bil Hearst dolgo let glavni hujskač za vojno proti Mehiki. "Za Mehiko je najboljše, ako postane ameriška kakor je Texas," je vpil Hearst, in parkrat se mu je že res posrečilo naščuvati javno mnenje proti nji in za vojno. Slučajno je bila v Washingtonu administracija, ki ni hotela slediti Hearstovim krikom. Noben ameriški "farmar" v Mehiki ne obdeluje zemlje sam. Marsikakšen ameriški državljan ima več zemlje v Mehiki, ukradena Mehikancem, kakor pa jo imajo vsi jugoslovanski farmarji v Zedinjenih državah skupaj. To naj si "neodvisen list za slovenske delavce v Ameriki" dobro zapomni. «¿5® NAUK ZA DELAVCE. Ricciotti Garibaldi kot revolucionar in agent provokator. V Franciji se vrši obravnava proti Ricciot-tiju Garibaldiju, ki je vnuk slovitega stvoritelja zedinjene Italije. Ricciotti je igral v Italiji tradicijo svoje slavne rodbine. Bil je upornik in zagovornik svobode in pravice. Vsi cd fašističnih nasilij je "pobegnil" v Francijo. Vsi Italijani, ki so se umaknili Mussolinijevemu terorju v Francijo, so se ga razveselili. Saj so z njim pridobili osebo, ki je poznana vsemu svetu, ne radi sebe, ampak radi svojega deda. In Ricciotti je mnogo govoril za liste in razgaljal fašizem. Postal je voditelj italijanskih republikancev v Franciji. Imel je zveze z Italijo, organiziral atentate na fašistične državnike, koval načrte in pošiljal tajna pisma po svojih zaupnikih v Italijo nasprotnikom fašizma. Ne samo to. Zvezal se je tudi s Katalinci, ki se bore za osvoboditev izpod španske nadvlade. Dal jim je vse mogoče sodelovanje za organiziranje čet, ki bi iz Francije udrle v Katalonijo in jo osvobodile. Velikan, Garibaldi, osvoboditelj ! Poročali smo že, da ta Garibaldi ni bil drugega kakor agent provokator. Sedanja obravnava proti njemu to bolj in bolj dokazuje. Francoske oblasti so ga aretirale takoj ko so zasumi-le, da je v službi fašizma kot agent provokator. S svojim organiziranjem Kataloncev na francoskem ozemlju je hotel diskreditirati Francijo v očeh španske vlade ter jo s tem pognati v tesnejše zavezništvo z Mussolinijem proti Franciji. Imena italijanskih protifašistov v Franciji je pošiljal tajni policiji v Rim in marsikakšnega je izročil na ta način fašističnim rabljem. Pošiljal jih je v Italijo v past, ki jim jo je nastavil. Agen-tje italijanske policije so bili z njim v osebni, seveda tajni zvezi, tudi v Parizu. Ricciotti Garibaldi si je s svojim "navdušenim revolucionarstvom" pridobil veliko zaupanje. V resnici je bil čisto navaden agent provokator, judež, ki je onečastil ime rodbine Garibaldi. Katalonski revolucionarji v Franciji, ki so bili aretirani zaeno z njim, so prosili za separatno obravnavo, in utemeljili svojo prošnjo s tem, da bi jih bilo sram sedeti na zatožni klopi skupno s človekom, "ki ima pečat največjega izdajstva v zgodovini". Na tej obravnavi je bil Ricciotti oproščen, ker je menda tako "boljše" zanj, za Francijo in za Italijo. Baje pride v Ameriko, kjer živi njegov brat. A dejstvo ostane, da Ricciotti ni bil nedolžen. Med hujskači in propagatorji nasilja, ki delujejo med ljudstvom kot revolucionarji, je mnogo iskrenih, poštenih ljudi. Nihče izmed takih pa se ne razlikuje od agentov provokatorjev, kajti oboji govore enako, propagirajo iste metode, in delujejo za "krvavo revolucijo" v času, ko ni zanjo nobenih izgledov in pogojev. Večinoma koristijo reakciji, povzročajo gibanja kakor je fašizem, in rušijo konstruktivni delavski pokret. Kadar takih Tierazsodnih karakterjev ni zadosti, jih kapitalistični in razni reakcionarni interesi najamejo, zato da z njih pomočjo podero ali vsaj ovirajo tisto, kar jim je v resnici nevarno. Zedinjene države v takih metodah niso izjema, kar je posebno dokazala žalostna zgodovina ameriških komunističnih strank, Palmer j e-vi-Burnsovi progoni, razni sodni procesi, konvencija Ruthenbergove-Fosterjeve kom. stranke v michiganski šumi, in pa komunistični voditelji, ki so bili plačanci "justičnega" depart-menta ter drugih vladnih, napolvladnih ter kapitalističnih agentur. Vzlic velikanskemu vrišču, ki so ga povzročili, (kapitalistično časopisje jim je na svoj način pridno pomagalo in jim še pomaga) so dosegli natančno to, kar je hotela reakcija: Niso se vzdignili kot stranka, ampak ostali kot malenkostna sekta, ki ni 1. 1924 dobila niti 50,000 glasov. Pognali so unije še bolj "na desno" in oslabili socialistično stranko, v nekaterih krajih pa jo popolnoma porušili. Takoj ko je bil dosežen ta cilj, so "razpadle" tudi komunistične sekte v takih krajih. V Chicagu npr. je dobila W. P. novembra prošlo leto samo par sto glasov, dasi dela v tem mestu nad sto ljudi, ki so plačani komunistični agitatorji . Sedaj se selijo v New York z istim ciljem.— Delavci, rabite razum. Ne sledite taktiki, ki je provokatorska, tudi če jo vodijo drugače pošteni ljudje. TONE SELIŠKAR: DIVJI PLAMENI. Socialni roman. (Nadaljevanje.) III. Inženjer Horwath, ki so ga rudarji imenovali "Podgana", je postal lani glavni obratovodja vseh rudnikov. Njegovo stanovanje je bilo v prvem nadstropju velike palače upravnega sveta. Celo vrsto sob je imel opremljenih z razkošnim pohištvom. Dragoceni kosi čistega germanskega sloga so stali med posnetki baroka in slogi različnih narodov so se bratili med seboj: kakor hitro je zagledal kje kako posebnost, takoj jo je posnel in jo pustil izdelati v centralnih delavnicah, kar ga ni nič stalo. Uporabljal pa je samo nekaj sob. Jedilnico, delavnico, spalnico in potem še eno sobo, v kateri je preživljal noči z naročenimi ženskami. Ta soba je bila najbolj razkošna. Težke vijoličaste zavese so visele z okna, mehke preproge so pokrivale tla in lep gobelin je visel nad posteljo, ki je bila oblečena s svilenim perilom. Na stojalih so stali marmornati kipci Vener in Dian, po stenah pa so viseli v bogatih okvirjih posnetki Makartovih aktov. Bronast lestenec z vijoličastim senčnikom je visel nad okroglo mizo, na katerih so resnobno umirale rumene krizanteme. Horwath je sedel v delavnici pred kupom papirja. Čital je poročila vrhovnega direktorija iz Pariza, podčrtal važna mesta in se zamislil. Potem je stopil k telefonu in poklical orožniške-ga majorja. — Gospod major, oprostite! Ali je vse zastraženo ? —0, klanjam se! Vse, vse! Dobili smo ojačenje. Tudi vojaštvo je pripravljeno, če bo treba. Je kaj posebnega? — Ne! Mislim, da ne bo prehudo. Saj vam je znano, da so razbili najmočnejšo delavsko stranko. Pravzaprav jo šele bodo. Jutri, ko bodo imeli zborovanje, bodo nastopili proti staremu vodstvu komunisti. Tako sem zvedel. — Ali naj prepovem zborovanje? Želite, da zaprem voditelje? — Hvala, gospod major! Ni potrebno. Prepričan sem, da jih bomo ugnali tudi brez tega. Ali imate kaj časa? — Za vas vedno, gospod obratovodja! — Pridite k meni. Povabil sem tudi ravnatelja in milostljivo ter novega zdravnika. Ga še nisem videl. — Bom prišel, seveda! Nasvidenje! Prižgal je luč v obednici in naročil služkinji, da pripravi mizo. Potem se je pogledal v visoko zrcalo in se sam sebi nasmehnil. Bil je močan in velik. Obriti obraz je bil zelo oduren. Vendar pa ga je lahko spremenil vsakikrat v hinavsko potvorjeno prijaznost in dobrohotnost. Prižgal si je cigaro in razpravljal sam s seboj. — Danes torej sem štirideset let star . . . In sem dosegel kar sem želel! Zadovoljno je pogledal po svojem bogastvu. Skozi vrata se je zagledal v knjižnico, kjer so stale na vrhu dolge steklene omare lepe vezane knjige. Na hrbtiščih je razbral: Schopenhauer. Veselo jim je po-kimal in jih nagovoril: — Kaj ne, predragi Schopenhauer, dobro sem jo pri vozil do sem. Glej, in nikdar nisem razmišljal vprašanja čemu da sem. E, česa ti vsega ne poveš v učenih svojih razpravah. Ti nisi bil pameten! Glej, kako živim! Dobro, in zadovoljen sem. Denar in ženske — vidiš to je vse na svetu. Ti si jih pa zametaval — Toda, veš, ženske samo za kratek čas. Nič otrok! Nekdo je pozvonil. Služkinja je privedla v sobo Klingerja. Horwath mu je hitel nasproti in mu segel v roke. — Ah, to me veseli, gospod doktor, prav zelo me veseli ,da ste prišli! Sedite, prosim! — Hvala, gospod inženjer! — No, vidite, to je lepo, da ste prišli. Izvolite cigarete — cigare — ? Ah, veste, dolgčas je pri nas, pa se takole snidemo včasih, da postanemo dobre volje in da pozabimo za hip na to črno sodrgo, ki jo je polno povsod kakor nadležnega mrčesa. — Kako sodrgo mislite? — No, rudarje! To je namreč ona vrsta delavstva, ki je najbolj predrzna. Ivlinger se je udobno zleknil v naslanjač in je, kakor da bi preslišal te zadnje besede, začel ogledovati sobo. Na sredi je stala velika miza, pregrnjena s svetlim prtom, okoli nje z usnjem preoblečeni stoli, ob sprednji steni omara z brušenimi stekli, za katerim so bili shranjeni srebrni podstavki in v srebro okovana posoda, na steni pa so visele ogromne slike prestavljajoč prizore iz Wagnerjevih oper. Potem se je okrenil k inženerju. — Gospod inženjer, vi se motite! — Nikakor ne! Vi jih še ne poznate. Le počakajte, kmalu se vam bodo odprle oči. — 0, prav gotovo se motite! Ali ste že kdaj pomislili, kdo vam je kupil onole zlato uro? — Kako mislite to? Kdo—? Jaz sam! — In zopet se motite! Hor\vath je pogledal osuplo v zdravnika in občutje neprijetnosti ga je obšlo. — Ne vem kaj mislite. Ali je mogoče kaka dvoumna šala tole vprašanje? — Ne! Tiste zlate ure niste kupili vi, temveč jo je kupila črna sodrga, o kateri ste govorili. Horvvath se je prešerno zasmejal. — E, to je stara bajka! Pravijo, da je tako. Ali gospod doktor, vi vendar ne mislite tega resno? Tedaj se je ustavila pred hišnimi vrati kočija in ravnatelj Kari von Rosenstein s svojo ženo Heleno je odšel počasi po stopnicah. Trenutek pozneje se je pripeljal v eraričnem vozu major Završnik. Ko so se izmotali iz kožuhov, jih je peljal Horvvath v sobo. Predstavil je zdravnika Heleni in majorju. Z ravnateljem sta se že spoznala. —Lepo toplo je tukaj, je dejala Helena, ko se je vsedla za mizo. — Je mraz zunaj, kajne milostljiva? se ji je nasmehnil Horvvath, in jo pritajeno pogledal v oči. Toda ona ni spremenila svojega obraza. Obmolknila je in se zagledala v sliko. Čez hip pa je vstala in šla v knjižnico. Ko pa je bila miza pripravljena, je stopil za njo in Klinger je videl v steklu nad sliko, da jo je objel. .. Med večerjo jih je ves čas opazoval. Velika svetloba lestenca je tako močno obsvetljevala obraze, da je videl vsako najmanjšo spremembo in vsak blesk njihovih oči. Med večerjo so se pogovarjajali o vsakdanjih rečeh. Klinger jih ni poslušal, tembolj pa jih je motril in jim gledal v duše. Karel von Rosenstein je bil petdesetletnik. Značilnega judovstva ni imel na sebi, dasiravno je bil potomec stare judovske rodovine. Obraz njegov je bil zalit z mastjo, oči majhne, nos močan in rdeč, bradg. pa se je v maščobi skoro spajala z vratom. Trebuh se mu je zibal na majhnih nogah in je bil ves zelo smešne zunanjosti. Sorodniki, ki so posedovali veliko delnic so ga potisnili na ravnateljski prestol. Hudo je bil zabit, imel je slabo voljo — in delal je tako, kakor mu je svetoval Horvvath. S Heleno je bil poročen že dvanajst let. Ta pa je bila nenavadno lepa ženska, z dostojanstvenim pogledom, za katerim pa ni bilo ne vlažnosti ne domišljavosti — in njen smeh je razodeval, da ni veselja ne radosti v njem. Svojega moža ni nikdar ljubila. Čim dalj časa je živela pri njem, bolj se ji je studil. Iskala je zato utehe pri drugih moških. Pri nobenemu pa ni našla tistega, za katero je vedela, da mora nekje biti: ljubezni. Za nobenega moškega je ni občutila, to je spoznavala bolj in bolj, zato je bila nesrečna in je svojo nesrečo potapljala v spolnosti. Major Završnik, bivši avstrijski stotnik, ki se je včasih pisal Sa\verschnigg, je bil petoliznik. Brez vesti bi postreljal cele kolone rudarjev, če bi- vedel, da ga potem povišajo v generala. In ravnatelju bi brez sramu polizal podplate, če bi vedel, da dobi za to lepo nagrado. Klinger je bil med temi ljudmi tujec po mislih in dejanjih. Ni se nikoli vznemiril, premišljeno je ogledoval ljudi, ki mu ni bilo do njih. Tudi ni govoril. Samo odgovarjal je na vprašanja. Včasih je zategnil svoj odgovor v daljšo razpravo in ni ničesar zakrival. Če bi ga ravnatelj vprašal: — Povejte mi, ljubi gospod doktor, kaj si mislite o meni — bi mu takoj odgovoril, da je neverjetno velik požeruh. Po večerji so se vsedli v fotelje okoli majhne mizice, obložene s cigaretami in cigarami. Služkinja je prinesla nekaj steklenic vina, slaščice in likerja. — Tako, gospoda, je dejal sedaj gostitelj, pa pokramlajmo malo. Milostljiva, predlagajte temo! — Kar hočete, gospodje! Jaz bom šla v vašo knjižnico, gospod jnženjer, če dovolite. — Prosim! Ravno včeraj sem dobil precej novih knjig. Na mizi jih boste videli. Helena je odšla v sobo. Horwath je z dopa-denjem pogledal za njo. Danes je bil razposajene volje. Vedel je, da bor ravnatelj odpotoval te dni v Pariz za nekaj dni — in tedaj bosta sama s Heleno ... Skoraj objel je Klingerja in ga skušal zaplesti v pogovor. — Povejte nam, gospod doktor kaj o vaših krajih! Ali je tudi pri vas tako pusto kakor tu? — Kraji so različni. Tudi pri nas so žalostni koti. Toda, ljudje so povsod enaki. Povsod vidite bogate in revne, pametne in neumne in tudi črne sodrge je precej, če vam je ta izraz bolj umljiv kakor rudarji. — Haha, da veste, je pripomnil Horwath, gospod doktor hoče zagovarjati naše rudarje. Toda kajne, gospod major, treba jih/je spoznati naj prvo! Ravnatelj, ki si je z zadovoljstvom prižgal dobro cigaro, se je naenkrat spomnil stavke. — Torej, kako bo s stavko? Bodo stavkali? Da bi jih vrag, umazane capine! — Ne bodo, je razlagal Horvvath, ki je vodil pogajanja. Dajal sem jim deset odstotkov pa niso zadovoljni s tem. Jutri pridejo zaupniki še enkrat. Še pet odstotkov jim primaknem in po-tolaženi bodo. Ravnatelj se je nasmehnil in je pomežiknil Klingerju: — Kaj ni to sodrga? S petnajstimi odstotki se zadovolji — mi pa bomo na ta račun podražili produkte za trideset odstotkov. Ha, mislijo nas zadaviti — pa nam sami ponujajo bogastvo! Major se je zasmejal in dejal ravnatelju. — Genialno jih znate potegniti. Imenitna strategija. Klingerju se je gabilo to govorenje in komaj se je brzdal, da jim ne bi razložil, da so capini ravnotako ljudje kakor oni, in da po svojem delu zelo nadkriljujejo delo teh ljudi, ki se rode in umirajo v sleparstvih. Zato je vstal in dejal, kakor da bi se dolgočasil pri pogovoru o stavki. — Gospoda, jaz se umaknem debati o stavki, ker nisem vešč takim zadevam in si grem ogledat vaše knjige, gospod inženjer. — Dobro, dobro! se je nasmejal ravnatelj. Te reči resnično niso prijetne. V knjižnici, ki je imela bogato zbirko starih in modernih knjig je bilo tiho. Skozi zaprta vrata je komaj slišno prilezel smeh iz obednice. — Ali motim, je vprašal Heleno, ko je zaprl vrata ? — Ne, ne, gospod zdravnik. Kaj se tudi vi dolgočasite med gospodi? — Zelo! — Vas prav nič ne zanima stavka? — Vsekakor me zanima. Toda ne zanima me tisto kar gospodje o stavki govore. Vsedel se je v nasprotni naslanjač in jo gledal naravnost v oči. In zgodilo se je z njo nekaj posebnega, kar še ni nikoli občutila. Odprla je oči toda sklonila je glavo in gledala v knjigo. Klinger pa je videl njen lepi obraz in njene zbegane oči, ki niso zrle v knjigo, temveč v pro-stranost, kakor da bi iskale resnico svojih želj, svojega hrepenenja. Ali je vedel njen mož, česa išče njena duša? Kaj si pravzaprav misli, kadar jo objema on, ki si jih je že toliko kupil pred njo? Za drag denar včasih, včasih tudi s sladko besedo? (Dalje prihodnjič.) Socialisti v Franciji imajo nov dnevnik. Po razkolih v socialističnih strankah, ki so nastali po drugi (boljševiški) ruski revoluciji in posebno po končani svetovni vojni, je izmed večjih socialističnih strank najbolj trpela francoska, ki je bila par let skoro v popolnem razsulu. V vsesplošnem metežu se je novi val "radikalizma besed", ki si je nadel ime "komunistično gibanje", v Franciji nasilno in z drugimi metodami polastil velikega socialističnega dnevnika "L'Humanité" katerega je urejeval do svoje smrti veliki francoski socialistični mislec Jean Jaurès. S premenitvijo kontrole nad tem dnevnikom je bila socialistična stranka Francije ob najefektivnejše orožje. Ustanovila je tednik "Populaire", ki ga je do volitev 1. 1924 vzdrževala z največjimi napori, po volitvah pa ga je izdajala le dvakrat na mesec, ob enem pa sklenila delovati z vsemi močmi za ustanovitev dnevnika, ki je taki stranki kakor je socialistična v Franciji življensko potreben. Francoska socialističan stranka je v šestih letih vzrasla s pogorišča tako močna kakor še nikoli ni bila, in je danes ena najjačjih strank v Franciji ter ena izmed največjih v socialistični delavski internacionali. Glavni urednik novega dnevnika, ki je pričel izhajati januarja t. 1., je francoski socialistični voditelj Léon Blum. Oddelek za zunanje zadeve, uključujoč članke o svetovnem političnem položaju, urejuje so-drug Alexandre Bracke. Paul Faure, Delepine in Emil Kahn ter drugi so ostali člani uredniškega štaba. Z ustanovitvijo dnevnika "Popularie" sta prenehala socialistična tednika "Le Combat Social" in "La Correspondance Socialiste", z namenom, da se vso agitacijo koncentrira za razširjenje dnevnika. Krščanske konfesije med seboj v vprašanju Mehike. Zedinjene države so po veliki večini protestantska dežela. Ali izmed vseh krščanskih konfesij je katoliška najboljše organizirana, dasi ni največja in tvori Ie< okrog šetino prebivalstva, ima pa' najbolj disciplinirano organizacijo. Nobena krščanska konfesija v tej deželi ni celotno toliko udinjana kapitalističnim interesom, kakor je katoliška cerkev. Pripravljena je vzeti podporo (dolarsko) od vsakega, ne glede na veroizpoved. Evhari-stični kongres 1. 1926 v Chicagu je bil v precejšnji meri financiran od pripadnikov "drugih" ver in tudi od "brezverskih" kapitalistov. Namen vseh teh je bil, napraviti z njim manifestacijski pritisk na našo sosedo Mehiko — češ, glejte, kako silna je moč papizma! Ce se mu do kraja zamerite, pa bo konec Callesove vlade. V Mehiki so dobro razumeli migljaj. Cerkev je šla prošlo jesen v vojno proti Callesu in — podlegla. Petrova skala v Mehiki je bila vse preveč naslonjena na dolarski gramoz Wall Streeta, zato ni mogla kljubovati veletoku ljudskih interesov, ki ga je hotela zajeziti, dasi so tudi katoličani Zed. držav z denarjem amer. kapitalizma dvignili velikansko propagando, da zapletejo to deželo v vojno z Mehiko. Wall Streetu se je igra ponesrečila, in papizmu tudi. Protestantovske cerkve so nastopile proti "katoliškim" intrigam s tako moralno silo,xkakršne papizem ni pričakoval. Sedaj je razkrinkan, razgaljen do nagega, in vsakdo lahko vidi, da je služil Rockefellerjem, ne pa učeniku, ki je živel med ubogimi, jih zdravil, tolažil in branil. V gonji za ameriško intervencijo v Mehiki ima svojo umazano pego tudi hlapčevska Kranjsko slovenska katoliška jednota, ki je na svoji konvenciji v jeseni prošlo leto zahtevala od ameriške vlade, da naj podvzame vse potrebne korake "za varovanje ameriških interesov in ameriških življenj v Mehiki." Ni vprašala za protekcijo verstva, ampak za protekcijo roparjev, ki so Mehikance okradli in jih hočejo obdržati v ekonomski odvisnosti s pomočjo katoliške cerkve. Kaj bi dejal sin tesarja, če bi prišel in pogledal maziljencem, ki se štejejo za njegove namestnike, v obraz in jim videl v umazane duše! Pljunil bi prednje in jim prav gotovo obrnil hrbet. t^ Edtnstvo socialističnega gibanja na Češkoslovaškem. Odnošaji med nemško in češko socialistično stranko na Češkoslovaškem se zboljšujejo. Storjeni so že mnogi koraki za skupne akcije obeh strank, kar bolj in bolj uglaja pot v enotnost. — Sod. Jaroslav Marek, gl. tajnik češke socialistične delavske stranke, je vsled svojega slabega zdravja odstopil, njegovo mesto pa je dobil s. Vojteh Dundr. Letni kongres socialistične stranke v Karpatski Rusiji (provinca v Češkoslovaški) se je vršil dne 5. in 6. decembra' v Beregsazu, katerega se je udeležilo 160 delegatov in 260 gostov. Agitirajte za razširjenje "Proletarca". "Radnik" in njegovo dolarsko "revolucionarstvo". Ako je laž v interesu 'revolucije', laži! Obrekuj, ako se s tem služi 'radnički stvari'! Ne straši se nobene lum-parije, ako bi ti pomagale v tej 'silni borbi' protiv kapi-talističke klase in njenih žutih saveznika socijalista . . .!" To so nepisane "komunistične" "lozinke", katerih se drži kakor klošč tudi hrvatski laži-komunistični "Radnik". V Proletarcu z dne 6. januarja je bil priobčen članek "RADNIKOV UREDNIK—AGENT PROVOKATOR", ki so se ga jezuitski "revolucionarni" kruhoborci previdno ognili. Ali molčati niso mogli in niso smeli. Kaj storiti? In prišla jim je srečna misel: Zuti "Proletarec" napada sovjetsko unijo! Tako je! "Proletarec" z dne 13. januarja je v članku "Rad-nikova demagogija" konstatiral dejstvo, da "Radnik" fanatizira svoje pristaše s hvalospevi o Rusiji, in da počne to edino radi svojih bizniških interesov. Kadar prično naročnine in podpore pojemati, pa gre kakih šest "organizatorjev" po deželi in in "Radnik" jih v dolgoveznih člankih obseva z Leninovim žarom in z veličino sovjetske unije. Njihove metode so v bistvu enake onim kapitalističnih listov, in oboji žive od zavajanja. Edina razlika je, da ameriški takozvani komunistični listi lažejo še veliko bolj kakor kapitalistični. Polemizirati resno z ljudmi ki o resnosti nimajo pojma, bi bilo smešno. Govoriti z njimi o rečeh katerih ne razumejo, ravno tako. Prečitaj enega "Radnika", pa je zadosti, kajti če boš čital vse naslednje, boš čital ves čas isto melodijo, samo besede so drugače razpodeljene — a niti to ne vselej. A "Radnik" bi rad bil važen in zato se je njegovim urednikom zahotelo debate s Proletarcem. Čudno da so se jo drznili omeniti, ko so vse ponudbe za debato v prešlem letu tako strahopetno odklonili. A tudi sedaj so pokazali strahopetnost, kajti debatirali bi o rečeh, ki jih Proletarec nikoli trdil ni - kar znači, da vabijo na debato samo radi demagogije, da napravijo "ugoden vtis" na svoje pristaše. Kako nizkotni ljudje so danes okrog neradničkog Radnika, boste spoznali, ko prečitate sledeče, ki je ponatis iz Radnika z dne 19. januarja (uredniški članek): 1. "Proletarec" trdi, da v kapitalističnih deželah ni pekel za delavstvo, to je, da ni resnica, da žive delavci v njih bedno življenje, kakor se je glasilo v našem proglasu. (V Radniku v apelu za več naročnikov.—Pr.) 2. On (Preletarec) trdi, da se v Rusiji ne razvija in ne cvete nov družabni red, v katerem ni mesta za razrede, to je, on (Proletarec) trdi, da se delavčev položaj v Rusiji ne izboljšuje . . . Lepo. Ali bo Proletarec imel pogum voditi javno debato o enemu izmed gori navedenih predmetov. Taka debata bi mogla biti ustmena na odru pred maso. V prvi točki bi zastopali mi (Radnik) negativno stran, v drugi pozitivno . . . V nadaljnih stavkih prerokuje, da bo Proletarec gotovo našel kake izgovore, proti debati, toda odgovor žele v teku osmih dni. Potem bo vojna napoved in peresa se bodo potapljala v tinto v imenu "svetovne revolucije" in borbe proti — Proletarcu. Pa bo zopet romantično nekaj časa, in potem maček za naše "Rad-nikovce", katerim gre od dne do dne na slabše. Proletarec seveda ni nikdar trdil to kar mu pred- baciva Radnik v prej citiranih "točkah". "Proletarec" je pisal veliko več resničnega o Rusiji in v prilog Rusije, kakor "Radnik", kajti tisto, kar piše "Radnik" o nji, je njegova vsakdanja molitvica, kakor za katoličane "očenaš". Radnik" mora biti danes z Zinovje-vom, jutri s tem, predvčerajšnjim je bil s kom drugim. Ravnati se "mora" po "lozinkah", kot so navedene v uvodu tega članka. Kar pa se tiče njegovih urednikov, sploh niso uredniki. Če bi bili postavljeni urejevati tak list, ki ne bi apeliral na sentimente in fanatizem, bi ne shajali niti teden dni. Pri "Radniku" ne poznamo nikogar, ki bi bil vreden da se z njim debatira. In njegovi "uredniki" to dobro' vedo. Človek, ki hoče s kom debatirati, mora imeti, prvič znanje o predmetu o katerem debatira, drugič, biti mora pošten v zagovarjanju svojega stališča, in tretjič, držati se mora resnice. Takih kvalifikacij pri "Radniku" nimajo, zato pa tudi drsajo tako naglo navzdol. Edini, ki so vredni pomilovanja, so oni njegovi čitatelji, ki mislijo, da je edina "duševna hrana" tista ki jo dobe v Radniku. S pomočjo takih ljudi se vzdržuje fakinaža kruhoborcev, ki ne bi imela mesta v nobeni pošteni delavski organizaciji. Ni čudno, da je med hrvatskim delavstvom že toliko razočarancev, in da se njihovo število bolj in bolj množi! "Radnik" povzroča s svojo demagogijo in provo-katorstvom delavski stvari med ameriškimi Jugoslovani ogromno škodo. To bolj in bolj spoznavajo tudi mnogi izmed tistih, ki so mu najbolj verjeli. Vzlic vsestranskim kampanjam in velikemu navalu "organizatorjev" po kolonijah pada v številu naročnikov. V fond za dnevnik je dobil v teku leta blizu dvajset tisoč dolarjev, a je kljub temu v dolgu in se zanaša za oporo na svoj koledar in brošure ter knjige. "Daily Worker" je v Chicagu čisto odigral in se vse križem zadolžil, dasi vsote, ki jih je dobival iz raznih virov, niso bile majhne. Poskušal bo še enkrat svojo srečo v New Yorku z bojem proti newyorški socialistični stranki, kajti slednje je njegov glavni namen. Taka je družba, ki laže o "Proletarcu" in o vsakemu, ki ji ni po godu. Ni čuda, da je diskreditirana med delavskim ljudstvom in živi le še kakor sekta, ki se drži na površju z razgrajanjem in lažmi ter s plaščem ruske revolucije, ki pa ji nič ne pristoja. t^i Knjiga o civilnih svobodščinah v Rusiji. Roger N. Baldwin, direktor splošno znane American Civil Liberties Union, in drugi njeni vodilni člani, pišejo na podlagi svojih preiskav knjigo o civilnih svobodščinah v sovjetski Rusiji, ki bo izšla v založbi Vanguard Press v New Yorku. V Rusiji je mnogo političnih jetnikov, ki pripadajo raznim socialističnim skupinam in niso nikoli delovali za carizem ampak proti. Zaprti so radi svoje opozicije proti diktatorskim metodam. Kot poročajo, bodo v tej knjigi poleg raznih podatkov navedeni tudi vzroki in mnenja raznih ljudi o opravičenosti in neopravičenosti nasilnega zatiranja delavske opozicije v Rusiji. ^^ Ali vaš klub oglaša svoje priredbe v "Proletarcu" ? Ali kaj storite, da jih oglašajo v temu listu društva, katerim pripadate? John L. Lewis ponovno izvoljen. Vprašanje bodočnosti U. M. W. of A. V zadnji volilni .bitki v uniji premogarjev (United Mine Workers of America) je zmagala takozvana "Lewisova mašina", kot običajno. John L. Lewis, predsednik unije, je bil ponovno izvoljen. Dobil je, kot se glasi poročilo iz Indiana-polisa z dne 23. januarja, 112,662 glasov večine. Njegov protikandidat John Brophy (Clearfield, Pa.), predsednik premogarske unije 2. distrikta, je dobil 60,661 glasov in Lewis 173,323 glasov. Vodstvo unije ostane torej v rokah Lewisa, ki je njen predsednik od leta 1919 naprej. Neglede kako kdo sodi o njegovih nazorih in taktiki katero zavzema, mu gre priznanje, da je borec, ki zna zastopati svoja stališča in "krotiti" opozicijo. V lažeh in demagogiji se uspešno kosa s komunisti in jih v nekaterih ozirih celo* prekaša. Za podpredsednika je bil ponovno izvoljen Philip Murray, ki je dobil 109,587 glasov večine. Thomas Kennedy ostane glavni tajnik unije z večino 75,079 glasov. Glasov so dobili: Za predsednika: John L. Lewis, Indianapolis, Ind., sedanji predsednik..............................173,3*23 John Brophy, Clearfield, Pa................. 60,661 Za podpredsednika: Philip Murray (sedanji podpredsednik)......167,270 William Stevenson, Bay City, Mich........... 57,683 Za tajnika-blagajnika: Thomas Kennedy (sedanji tajnik)............149,999 William Brennan, Clearfield, Pa............. 38,914 Charles Harris, Herrin, 111................... 36,006 To so številke, kakor jih je objavil štetni odbor. Uradni unijski krogi trdijo, da so absolutno točne, komunistični listi pa zatrjujejo, da si je Lewis večino ukradel. Oboji so se oprijeli neresnice. Absolutno "točnih" volitev v veliki organizaciji ni, kajti pomote se dogajajo lahko tudi brez namena goljufati. Ukrasti večino 112,000 glasov pa tudi ni tako enostavno, in komunisti bi to morali vedeti. V ameriških unijah je veliko nerednosti, in U. M. W. ni izjema v tem pravilu. Poslednja leta postaja reakcija v nji vse jačja — zasluga pa ne gre le konservativnemu vodstvu, pač pa v enaki ako ne še večji meri takozvanim "progresivnim blokom", pod katerimi "manevrisajo" — komunisti! Ce se bi slednji zavedali, koliko so v pomoč reakciji, bi se ne vtikali v decemberske volitve v U.M.W., in tedaj bi bilo vsaj malo upanja, da bo Brophy izvoljen. Ako so komunisti na vsak način hoteli "ma-nevrisati", naj bi agitirali za Lewisa in proti — Brophyju. Tako pa so slednjega v svoji kampanji "okupirali", in to mu je vzelo na tisoče glasov. Brophy ni "komunist" in ni v nobenem oziru pristaš Ruthen-bergove-Fosterjeve sektaške stranke, a vzlic temu je dala komunistična demagogija Lewisu vso priložnost, da je s citati in podobnim materialom dokazoval, da je Brophy "orodje moskovskega boljševizma". V letih ko se je v U.M.W. pojavil najjačji duh naprednosti — ravno ko so jo začeli osvajati nazori socialistične taktike in programa, je nastala v nji kriza, katere posledica je sledeča situacija: V.M.W. ima konservativnejšo vodstvo in taktiko kot kedaj poprej. Napredna delavska misel ni imela v nji še nikdar tako malo opore kakor sedaj. Demagogija ni bila v nji še nikdar tako utrjena kakor danes. Na eni strani se je poslužuje vodstvo, na drugi nečlani "komunisti", ki so s svojimi NAJETIMI agenti storili tudi v tej uniji skupnim delavskim interesom OGROMNO ŠKODO. Kaj sedaj ? . Za PREMOGARJE je POT JASNA. United Mine Workers je potrebno ohraniti. Demagogijo, naj prihaja od kjerkoli, je treba IZTREBITI, oziroma, ne se ravnati po nji. Premogarji imajo pred seboj bitke, od katerih od-visi, kakšno bo njihovo življenje v bodoče. Operatorji se smejejo in so prepričani, da ni bila U.M.W. v novejši dobi moralno še nikdar toliko šibka kakor je danes. Sedaj, ali NIKOLI, je njihovo mnenje. O teh volitvah bomo še poročali, enako o situaciji v uniji in o drugem, tikajoče se premogovniške industrije. Naš nasvet premogarjem pa je, kakor doslej: VARUJTE SVOJO UNIJO! Bodite oprezni pred DEMAGOGIJO, kajti kdor govori med premogarji tako da JE V ŠKODO UNIJI, četudi govori kot "najboljši" unijaš, ubija moralo članstva, če pa bo enkrat popolnoma zbita na tla ta, je bitka, ki se ima pričeti 1. aprila, že v naprej izgub- IjC bodite ZVESTI svoji uniji, in s svojo ZVESTOBO in RAZUMOM ter ZANIMANJEM zanjo boste napravili IZ NJE TO KAR BI MORALA RITI. Ker še ni, bo postala, ako HOČETE VI. U. M. W. ima vse pogoje, da ostane ne samo to kar je bila in več kar je, ampak resnična VZOR INDUS-TBIALNA UNIJA. V. RIHA: MODRI ŠAKAL, (Moderna basen. Prosto iz češkega Iv. Vuk). Bil je šakal, ki je ljubil pečeno meso. Nek večer je zavohal njegov nos, da struji od nekod prijeten vonj po slastni pečenki. Zmajal je z glavo in pomislil: " Pečenka. Tu nekje je pečenka. Poglejmo!" Napotil se je za vonjem in prišel do vasi. Tu je postal vonj po pečenki močnejši. "Tu le bo", je določil. "Tu, pri ljudeh." Ali ko je hotel stopiti v vas, so ga zavohali psi. Planili so nanj z divjim lajanjem. Šakal se je spustil v beg. Ali psi so mu bili trdo za petami. "V smrtni nevarnosti sem" je mislil med begom. "In to zavoljo pečenke. Kakšna neprevidnost!" Bežal je na vso moč. Temno je bilo, da ni videl kam beži. Nenadoma mu je zmanjkalo tal. Padel je v nekakšno jamo. Med padcem mu je šinilo v glavo: "Po meni je". Ali začutil je, da je padel v nekaj tekočega. Mimo so drveli psi, in se zgubljali nekje v daljavi. "Rešen", je pomislil. Počakal še je hipec, in ko je obmolknil lajež psov in je postalo vse tiho, je skobacal iz jame. "Kakšna tekočina je bila neki v tisti jami", je ugibal. "Voda ni bila.' ' Ko je pribežal v gozd in ko se je zdanilo, je videl, da je po celem telesu lepo moder. Padel je namreč v kad, kjer se je nahajala indigo barva. "Imenitno", je pomislil. "Povzdignjen sem nad vse zveri". Vse zverine, celo lev in tiger, so se prestrašile nepoznanega bitja. Ali zviti šakal je rekel: "Zakaj se bojite? Ali ne vidite, da sem kralj, ki je poslan, da vlada nad vami?" Tedaj so se zveri z levom na čelu pred njim globoko priklonile in ga pozdravile kot svojega kralja. Modri šakal je postavil kraljestvo in odmeril meje državi. Leva je imenoval za ministra. Tigru je poveril upravo palače-votline. Panter je postal čuvar živil. Slona je naredil za vratarja, opici pa dovolil, da je nosila za njim pahljačo. Pred vsem pa je dal izgnati iz kraljestva vse šakale. Tako je živel dolgo časa kot kralj in vsi so mu prinašali od svojega lova. Izgnani šakali so se pa podili ob mejah pragozda —države pobarvanega šakala in tulili. — Čez nekaj časa je začelo modrenu šakalu postajati dolg čas. Nekoč, proti večeru je zaslišal tulenje šakalov. Kri ostane kri. Vzbudilo se je v njem in prevzelo ga je tako koprnenje po potepuškem šakalskem življenju, da je tulečim šakalom odgovoril i šakalsko besedo. Komaj pa je zatulil, sta se dvignila lev in tiger .Spoznala sta, kdo jim je bil kralj. Planila sta nanj in ga požrla. ti® Politične stranke v grškem parlamentu. Proti koncu preteklega leta so bile na Grškem državnozborske volitve, ki so imele v glavnem značaj boja med monarhisti in republikanci. Bile so torej nekak plebiscit, ki je imel ponovno odločiti med republiko in monarhijo. Republikanske skupine so dobile 143 in protirepublikanske (v glavnem monarhistične) 119 poslancev. Devet komunistov v zbornici ne "priznava" sedanje republike in so všteti v protirepublikansko o-pozicijo. Grški komunisti niso trenirani v smislu delavskega gibanja v industrialnih deželah, so pa posebne vrste revolucionarna opozicija, ki živi v glavnem radi nasprotovanja in se odreka vsake odgovornosti in vsakega konstruktivnega dela. Grško ljudstvo ima v demokraciji zelo malo vzgoje; sedanji republikanski poskusi so le nekakšni eksperimenti. V takih okolščinah Grčija seveda ni idealna republika in še dolgo ne bo. V prilog republike so odločili največ tisti tisoči Grkov, ki so morali" iti iz Turčije v svojo prvotno "domovino". Organizirano grško delavsko gibanje ima okrog 400,000 članov, kar je sicer več kot jih ima v današnji Jugoslaviji, toda politično je neorientirano. Komunistični poslanci (9) so dobili štiri tisoč glasov, največ židovskih, v Solunu, in približno toliko od bolgarskih nacionalistov v Macedoniji. Ko so se vršile prve skupščinske volitve v Jugoslaviji, se je istotako dogodilo, da so neaadovoljne nacionalistične manjšinjske skupine glasovale za komunistično listo, ki je bila komunistična samo po imenu, v ostalem pa le izraz nezadovoljstva in protesta proti obstoječim razmeram in mejam. V grški zbornici Jtorej ni prave delavske repre-zentacije. Komunistr^so izvoljeni v krajih in od volil-cev, ki se ne morejo prištevati delavskemu razredu v smislu kakor ga razumemo tukaj. Grški delavci so glasovali večinoma za republikanske skupine. Socialistično gibanje v Grčiji pa je danes v glavnem intelektualno. A tudi Grčija ni izjema v razvoju. Grški socialistični delavci poročajo svetu, da so se pojavili vsi znaki, ki oznanjajo rojstvo in razvitek močne socialistične stranke. Grško ljudstvo jo nujno potrebuje. Čim prej da njenemu ogrodju moč in vpliv, toliko bolje zanj in za ves svet. Kako se trosijo sredstva International Labor Defense. Ako kaka organizacija nabira prispevke v določen namen, bi jih morala za tisto za kar jih nabira tudi porabiti. Ako potroši nad 50% od nabranih vsot za upravo, se temu lahko pravi "kolekta pod napačnimi pretvezami". V času, ko so komunisti ustanovili organizacijo "Prijateljev sovjetske Rusije", so nabrali v fond za po suši prizadete prebivalce v Busiji veliko vsoto, od katere pa so več kot polovico porabili tukaj za upravo in za pokrivanje stroškov tukajšnje Workers (Communist) Party. Ker so v tisti fond prispevali večinoma delavci ki niso pristaši W. P., so nekateri listi, posebno židovski "Forward", izsilili preiskavo, ki je dognala kar je bilo že preje dognano: to je, sredstva so bila v glavnem porabljena za prej omenjeno stranko. Podobno se sedaj dogaja s takozvano International Labor Defense (Mednarodna delavska obrana), ki so jo ustanovili komunisti z namenom, da zbira sredstva v obrambo sodno preganjanih delavcev. Dala si je pečat nestrankarske organizacije, kajti ako bi javno paradirala kot komunistična ustanova, ne bi nabrala veliko. V njenem glasilu "Labor Defender" od septembra 1926 so objavljeni računi za poslovno dobo, ki je končala s 30. junijem 1926. Dohodkov (članarina, literatura, prispevki, razne kolekte in drugi dohodki ........$50,672.63 Stroški: Plače, organizatorji, govorniki, , poštnina, voznine in podobno.. $18,279.36 Uprava: plače stalnih uradnikov, stanarina, luč brzojavi, in razni pisarniški izdatki .......... 7,159.40 Deficit njenega glasila "Labor Defender".................... 3,113.37 Skupaj stroški.......................$28,552.13 Ostalo je za namene za katere so prispeva- telji dali.............................$22,120.50 Vse osobje, ki dobiva od te organizacije plačo, je včlanjeno v W. P. Agitatorji so za I. L. D. in ob enem za stranko. Na shodu ki ga skličejo v imenu I.L.D. nastopajo pod masko nestrankarstva v interesu kolekt, ves ostali čas pa porabijo za svojo W. P., oziroma za napade na vse, ki niso z njo in nimajo njenega odo-brenja. Temeljna pomankljivost organizacij kakor je I.L.D. je v tem, de delujejo maskirano in zato ne morejo biti odkritosrčne. DOPISI. O TEM IN ONEM IZ BRIDGEPORTA. BRIDGEPORT, O. — Delavske razmere so zelo slabe tukaj. Premogovniki obratujejo le polovico časa in nekateri tudi manj. Na oni strani reke Ohio je pogorel tipel premogovnika ki ga lastuje Camp Valey Coal Co. Obratoval je po "modelu" odprte delavnice in neunijske lestvice kakih osem mesecev. Kakor navadno v bojih med delodajalci in delavci, so tudi tukaj obdolžili stavkarje, dasi je možno da so zažgali tipel ljudje, ki so hoteli stavkarjem škodovati na ugledu. To je pri tej kompaniji že drugi slučaj požara. Prvi je bil nekje v Pa., kjer je ta kompanija ravno tako prelomila pogodbo z unijo. Bridgeport je mestece z okrog 4,000 prebivalci. Glavna slovenska naselbina v njemu je na takozvanem Boydsvillu, kjer je tudi Slovenski dom, katerega lastu-jeta društvi SNPJ. in KSKJ. skupno. Poleg premogovnikov so v tej okolici tudi industrijska podjetja, v katerih je zaposljenih precej naših ljudi. Dva večja mesta v tej okolici sta Bellaire, O., in Wheeling, W. Va. Slovenskih naselbin je mnogo, a so majhne. Socialistično gibanje se zadovoljivo širi. Shod, ki smo ga imeli pod avspicijo konference JSZ. na Novega leta dan v Bridgeportu je marsikomu pripomogel do večjega spoznanja. Jako me je razveselilo, ko sem na dan shoda prišel v dvorano. Videl sem sodruge iz vseh okoliških krajev, in vsem se je poznalo, da so prišli dopoldne na konferenco in popoldne na shod vsled resničnega zanimanja. Na shodu je vladal največji mir, in udeleženci so govorniku Fr. Zajcu sledili z veliko pozornostjo. Po shodu je bilo ravno tako vse veselo in zadovoljno. Kakor shod, je bila tudi večerna zabava uspešna. Godba se je občinstvu zelo dopadla, izmed godcev pa je vzbujal pozornost posebno deček, ki je, kakor je nekdo omenil, "klin grizel". Igral je na klarinet, ki je bil veiiji kakor on. Le nekaj ni bilo sodrugom po volji, in tega je kriv Nace Žlemberger. Sodruga Zajca je odpeljal kmalu zvečer na Glencoe in pri temu mu je pomagal tudi Flor. Pišek iz Neffsa. Slednji se je potem vrnil nazaj in s tem vsaj malo popravil "neprevidnost". Bilo kakor bilo, ko je odšel Frank Zajec, se je sodrugom zdelo, kakor da je v družbi nastala vrzel. Upamo da se drugič, ko pride govornik, kdorkoli že, kaj takega več ne dogodi. Sodrugi in rojaki čitajo: Ta in ta pride, in marsikdo bi rad kaj pokramljal ž njim in se seznanil. Upam, da Nace ne bo hud radi te upravične graje. Ce pride v kratkem k meni, mu bom že na kakšen način potolažil jezo. Mislim, da se vidiva kmalu in da ne bo nič hudega. Seja našega kluba št. 11 JSZ., ki se je vršila 16. januarja, je bila dobro obiskana. Udeležili so se jo tudi sodrugi kluba v Blaine. Ukrenilo se je marsikaj v prid stranke. Naročili smo večje število knjig in brošur za razpečavanje in s tem pripomogli širjenju socialistične misli. Seja je bila zanimiva in privlačna tudi vsled tega, ker so se jo udeležili, kot omenjeno, člani dveh klubov. To je dober in vesel znak kooperacije in upam, da bo postajalo sodelovanje med klubo- ma v Bridgeportu in Blaine še večje. Ako bodo razmere dopuščale, priredimo v kratkem zopet kaj primernega. Sedaj se pripravljajo v tej okolici društva SNPJ., da prirede velik shod in veselico. Le pogum, in naprej z delom! Članstvo klubov JSZ. v tem kraju je za tako priredbo z vami. Moje priporočilo je, naj bi društva ob priliki te priredbe vprizorila igro "Hrbtenica", kar bi bilo velikega agitatoričnega pomena. . Na rojake delavce v tem kraju apeliram, naj se pridružijo klubom JSZ. Tvorimo jih premogarji, ki storimo, tisti ki smo organizirani bodisi strokovno ali politično, kolikor največ mogoče. Dne 1. aprila poteče pogodba in tedaj je vojna med nami in baroni. Mi hočemo zmagati. V tej borbi bo socialistična stranka s svojo veliko moralno močjo in vsem svojim časopisjem na naši strani. Ne bo nam plačevala dnevnic, ker nima sredstev, storila pa bo v pomožnih akcijah kolikor bo mogoče, in iz njenih prošlih akcij vemo, da je bila v stanju mnogo pomagati. Enako apeliram na vas vse, da se naročite na "Proletarca", ako še niste naročnik. Ne bo vam žal, ker je to list ki stori za socialistično probujo in vzgojo jako veliko in ima v tem oziru neprecenljive zasluge. Opustite izgovore, češ, "saj ni vse skupaj nič", "imam preveč drugih izdatkov", "drugič, sedaj ne" in podobne, ter se odločite za trdno pot. V slučajih brezposelnosti so člani naših klubov upravičeni do izjemnih, to je, brezplačnih znamk. Kadar delajo, se zavedajo svoje dolžnosti in ravno člani JSZ. so bili vedno med prvimi kadar so se zbirala sredstva za to ali ono koristno stvar. Da pa je delavec o vsem pravilno poučen, mora čitati list, ki ga v tem pravilno informira, in tak list je "Proletarec". Seje našega kluba se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne na Stop 19 pri John Drečniku. Joseph Snoy, tajnik kluba št. 11, JSZ. AKO SE PRIPRAVLJAMO NA STAVKO, LOTIMO SE ORGANIZIRATI PREMOGARJE TUDI V NEUNIJSKIH ROVIH. YUKON, PA. — V slučaju stavke premogarjev na poljih mehkega premoga, ki se prične s potekom sedanje pogodbe dne 1. aprila, je za delavce ki garajo v rovih in so organizirani, važno to, da se organizirajo tudi drugi. Tu imamo West Virginijo in West More-land Co. v Pa. V slednji postopajo kompanije kakor da imamo fašizem. Pri tehtnicah ni dovoljen premo-garjem nihče, ki bi pazil na njihove interese. Westmoreland Coal kompanija ne dovoljuje svojim delavcem, da bi pogledali ,kako tehtajo znoj njihovega truda. In tehtajo vedno tako da je v škodo premogarjev. Tehtnica je vedno v prilog kompanije, ker jo kompanija lastuje. Tudi svobode govora in tiska ni v teh krajih. Socialističnega časopisja in unije ne smemo priporočati. Bosi nam priporočajo, da naj svoje otroke pošiljamo v nedeljske (verske) šole. Novembra p. 1. je bila v tukajšnjih neunijskih rovih povišana plača, kar pa se kopačem in nakladalcem ni skoro prav nič poznalo. Ce več zaslužiš, ti pa pri tehtanju vzamejo toliko več. Zaslužimo od 1. do 4 dolarje dnevno, tisti ki imajo slabe prostore, pa še toliko manj. Delamo okrog deset ur. Kamenje je treba spravljati proč brezplačno. Premogar mora kupiti vse potrebščine, in četudi sempatam "precej" zasluži, je treba vzeti v poštev njegovo nesigurnost in izdatke. Če se pritožimo, pa pravijo bosi: "Za kogar ni, naj pusti. Delavcev imamo na izbero . .." Dne 17. dec. sta dobila delo Robič in njegov sin 5 milj od tukaj na Herminie No. 1 pri Ocean Coal kom-paniji. Kar se tiče izkoriščanja, nista prav nič na boljšem, kajti pri tehtanju nam ukradejo kolikor največ morejo. Tudi strogost je velika. Ako nima premogar povsem "čistega" premoga, pa ga bo kaznoval, in ga morda celo poslal domov, — češ — ti ne delaš pravilno. Tudi kar se varnosti tiče, nimamo nobene prave garancije. Slučaji poškodb so nekaj vsakdanjega, pa tudi plini zaduše tu in tam katerega. Delamo od 10. do 11 ur, pa komaj komaj rinemo. Ako ni to krivica, potem kaj je? Pazimo na svojo unijo in nase. Rešitev problema premogovniške industrije je v naših rokah. Joseph A. Konec, Joe Robich. VELIKO ZANIMANJE ZA "TKALCE". Za vprizoritev svetovno znane Hauptmanove drame 'Tkalci", ki jo bomo imeli v nedeljo 30. januarja v dvorani ČSPS. (glejte oglas v tej številki) vlada veliko zanimanje. To je ena največjih iger, kar smo jih imeli na našem odru. Nastopa v nji nad petdeset oseb. Iz Milwaukee pride, kot nam poročajo, okrog 60 ljudi s posebno karo. Kakor na vsako našo predstavo, pridejo tudi na to posetniki iz Waukegana, North Chica-ga, Jolieta in drugih naselbin v okolici Chicaga. Pri-četek predstave bo ob 3. popoldne. Ker je igra precej dolga, je želja dramskega zbora, da pridejo vsi, ki jo žele videti, v dvorano točno ob določenem času. Dvorana je odprta ob 2:30. Vstopnina je 75c za osebo. Po igri plesna zabava. Med dejanji in po predstavi bo igral orkester "Zvonimir". — P. O. AKCIJA ZA DOM J. S. Z. IN "PROLETARCA" V CHICAGU. Agitacijski odbor Stavbihskega odseka JSZ. je na svoji seji meseca decembra 1926 sklenil, da podvzame vse potrebne korake, da se ideja za dom JSZ. in Prole-tarca čim prej uresniči. Uvidevši potrebo, so člani odbora sklenili da gredo takoj na delo in obiščejo vse so-druge in somišljenike v Gikagi ,ter jih pridobe, da nam pomagajo zgraditi Dom, katerega potrebujemo čimdalje bolj. Marsikatera dobra ideja, ki bi lahko veliko koristila našemu pokretu in naši aktivnosti, bi se dala izvesti, če bi imeli svoj Dom. Sodrugi! Brezdvomno se zavedate da JSZ. in Pro-letarec potrebujeta Dom, in če hočemo iti po začrtani poti naprej, moramo iti brez odlašanja vsi na delo za stvar. Dokler ne bomo imeli svojega Doma, bo naše delo zelo ovirano. Sodrugi in somišljeniki! Kadar vas bo vprašal kdo izmed spodaj imenovanih da kupite delnice, ne odrecite mu in kupite vsaj eno če jih ne morete več. Delnice, ki so po $25, lahko plačujete na lahko obroke eno leto. Toraj če vam je vresnici kaj za naš napredek, pokažitte sedaj! Izgovor, "bom že dal, kadar bo že kaj narejeno", rabijo le tisti, ki si ne upajo naravnost povedati, da so nasprotni tej akciji. Kakor sem že prej omenil, delnice so po $25 in plaču- jejo se lahko na obroke eno leto. Delničar postane lahko vsak član JSZ., somišljeniki in vsako napredno društvo. Noben posameznik ne sme vzeti več kot šest delnic. Seznam delničarjev se objavlja dvakrat na leto v Proletarcu; glejte da bo v prihodnem seznamu vključeno tudi vaše ime. Člani agitacijskega odbora so: V. Ločniškar, tajnik; D. J. Lotrich, A. Miško, J. Olip, Frances A. Tauchar, J. Turk in F. Podlipec. V. Ločniškar. VAŽNE COLLINWOODSKE PRIREDBE. COLLINWOOD, O. — Slovenci te naselbine smo imeli v tem letu že dva pomembna dneva, ki ostaneta trajno zapisana v njeni zgodovini. Prvi je bil otvoritev Slovenskega delavskega doma, drugi pa proslava dvajsetletnice društva "V boj", št. 53 SNPJ., ki se je vršila v novem domu. Oba sta imela značaj resnosti, dasi smo imeli na programu tudi plesno zabavo. Ker je sedaj predpust in doba maškarad, jo priredi, namreč maškarado, klub št. 49 JSZ. v novem Slov. del. domu v soboto 12. februarja. To bo torej dan same zabave za nas vse, in gotovo je, da bo to veselica, kakršne naš slovenski Collinwood še ni videl. Dan 12. februarja je važen spominski dan, in klub št. 49 ga kot takega tudi vpošteva. Dne 12. februarja je obletnica rojstva Abraham Lincolna, ki je s svojo pravičnostjo in državniško sposobnostjo vodil borbo proti konfederaciji, jo premagal in s tem osvobodil ameriške črnce telesnega suženjstva. Ob enem je to rojstni dan Chas. Darwina, velikega znanstvenika, ki je razkril nauk in teorijo evolucije, proti kateri so se zakleli ameriški bigoii, ki miže pred resnico, ker jim ni ljuba. 12. februar je tudi obletnica smrti bavarskega socialista Kurt Esnerja, ki je bil umorjen 1. 1919 v borbi delavstva proti reakciji. Vsi trije imajo častno mesto v svetovni zgodovini in poslednji posebno v zgodovini delavskih bojev. Na dne 12. februarja bo naš klub skušal, da napravi ne samo zabavo za zabavoželjne, ampak tudi primerno proslavo v spomin ljudem, ki so toliko pripomogli k napredku civilizacije. Kar se tiče naše maškarade, bo pač v resnici to kar jo imenujemo. Nagrade za najboljše maske imamo štiri, ki jih dobe: "TKALCI". drama v petih dejanjih, katere avtor je slavni nemški pisatelj Gerhart Hauptman, bodo vpri-zorjeni na slovenskem odru v Chicagu v nedeljo 30. januarja ob 2:30 popoldne v dvorani ČSPS., 1126 W. 18th St., en blok vzhodno od So. Ra-cine Ave. To bo največja naša predstava v tej sezoni. Podrobnosti so navedene v oglasu, ki je priobčen na drugi strani platnic v tej številki. Vstopnina je samo 75c; določili smo za to predstavo regularno vstopnino vzlic temu, da dohodki skorogotovo ne bodo pokrili izdatkov; eventuelni primankljaj plača naš klub. Komur je za predstavo, kakršne na našem odru najbrž ne bo več, naj se potrudi v nedeljo 30. januarja priti v dvorano ČSPS. Povabite s seboj tudi tiste, ki niso čitali naših naznanil v listih. 1.) Žensko zapestno uro dobi najlepša maska (dama). 2.) Namizno orodje dobi maska ,ki bo najboljše predstavljala delavca boritelja, predstavljajoč osvoboditev iz mezdne sužnosti. 3.) Fino "fountain" pero dobi — najgrša maska. 4.) Najbolj šaljiva hohohoho-hahaha-hehehe maska dobi zavoj, — kaj bo v njemu, je pa za sedaj še skrivnost. Ta darila bodo na vpogled občinstvu v izložbenih oknih zlatarske trgovine John Prostorja na Waterloo Rd. Sodniki bodo izbrani izmed občinstva in ne izme<^ članov kluba. Prebitek te priredbe je namenjen za pokrivanje izdatkov agitacijskih, prosvetnih in drugih aktivnosti kluba št. 49 JSZ. Upamo, da boste v znak sodelovanja in prijateljstva do kluba napolnili v soboto 12. februarja dvorano Slov. del. doma na 15333 Waterloo Rd. do zadnjega kotička. Garantiramo vam obilo zabave, izborno postrežbo in dobre dobitke — č. DOMAČA ZABAVA "ZARJE" V CLEVELANDU. CLEVELAND, O. — Pevski zbor "Zarja" priredi od časa do časa domačo zabavo, na katerih imajo poleg gostov tudi pevci in pevke priliko da se zabavajo in razvedre med seboj in v krogu prijateljev "Zarje", kajti na koncertih nimajo te priložnosti v toliki meri. Zadnjo domačo zabavo je imela "Zarja" 12. dec., prihodnja pa se vrši dne 6. feb. ob 7:30 zvečer v spodnjih prostorih Slov. nar. doma. Vabljeni so na udeležbo vsi prijatelji "Zarje" in petja sploh. Kakor običajno na "Zarjinih" priredbah, bo tudi na tej vladala neprisiljena zabava, kar bo skrb članov zbora in kluba št. 27 JSZ. Vstopnina je 50c za osebo. Dasi bo to v prvi vrsti plesna zabava, bomo imeli na sporedu tudi pevske točke. Dne 10. aprila priredi "Zarja" svoj spomladanski koncert, na katerem bo ponovila opereto "Kovačev študent", ki je ob prvi vprizoritvi napravila na naše občinstvo največji vtis. — P. Odbor. VELIKA MAŠKARADA ŽENSKEGA DRUŠTVA "NADA" V CHICAGU. CHICAGO, ILL. — Žensko društvo "Nada" št. 102 SNPJ. priredi v soboto 29. jan. veliko maškarado v dvorani SNPJ., ki bo one ki smo jih imeli prejšnja leta v vseh ozirih prekosila. Nagrade, določene za najboljše maske (za posamezne in za skupine) so vredne precej nad sto dolarjev. "Nada" je bila z ozirom na nagrade vedno najbolj liberalno slovensko društvo v Chicagu in to tradicijo bo ohranilo tudi na maška-radi prihodnjo soboto. LISTNICA UREDNIŠTVA. Precej dopisov je moralo iz te številke izostati, priobčeni pa bodo v prihodnji (povečani) izdaji. Zapisnik milwauške konference JSZ. bo priobčen prihodnjič, enako zapisnik zborovanja klubov JSZ., ki se je vršila dne 1. januarja v Bridgeportu, O.' Dopisi Col-linwood, Detroit, St. Michael, Lawrence in drugi bodo priobčeni *lrugi teden! "Vščipci", ki so izostali iz dveh zaporednih številk, dobe v prihodnji zopet svoje staro mesto. SEZNAM PRIREDB KLUBA ŠT. 1, JSZ. V CHICAGU. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 30. januarja vprizori dramski odsek kluba št. 1 Hauptmanovo dramo "Tkalci", ki bo ena največjih iger, kar smo jih imeli na našem odru. Priredba se vrši v dvorani ČSPS. na 18. cesti blizu E. Racine Ave. V nedeljo 27. marca vprizorimo v isti dvorani komedijo "Lokalna železnica" in pa eno igro v angleščini. V nedeljo 1. maja bomo imeli prvomajsko slav-nost v dvorani SNPJ. z obširnim sporedom. Naš socialis. pevski zbor "Sava" bo imel svoj spomladanski koncert v nedeljo 22. maja v dvorani SNPJ. To bo naša zadnja priredba v tej sezoni. V prihodnji se bodo vršile na sledeče datume: V nedeljo 16. oktobra 1927 dramska predstava v dvorani CSPS. V nedeljo 27. novembra koncert soc, pevskega zbora "Sava" v dvorani SNPJ. V sobotu 31. decembra Silvestrova zabava v dvorani SNPJ. V nedeljo 29. januarja 1928 dramska predstava v dvorani ČSPS. V nedeljo 8. aprila dramska predstava v dvorani CSPS. V torek 1. maja prvomajska slavnost v dvorani SNPJ. V nedeljo'20. maja koncert pevskega zbora "Sava" v dvorani SNPJ. Klub št. 1 bo s svojimi odseki kakor doslej deloval i v bodoče in skušal bo svoje priredbe še bolj izpopolniti. Naše dramske predstave se lahko kosajo z vsakimi vprizoritvami na slovenskih ameriških odrih. Nobena velika slovenska naselbian v Ameriki ni dala na oder toliko prvovrstnih dramskih del, kakor jih je bilo na našem odru. S pomočjo občinstva, ki nam bo, upamo, ostalo naklonjeno kakor vedno, bomo v bodoče storili še več na polju naše dramatike in prosvetnega dela sploh, kakor doslej. — P. O. MILWAUČANJE PRIDEJO NA VPRIZORI-TEV "TKALCEV" S POSEBNO KARO. MILWAUKEE, WIS. — V nedeljo 30. januarja se odpelje od tukaj večja skupina sodrugov in somišljenikov s posebno karo v Chicago na vprizoritev Haupt-manove drame "Tkalci". Z njo pride tudi milwauški socialistični pevski zbor "Naprej", ki bo nastopil na tej predstavi s pevskimi točkami. — Poroč. V nedeljo 30. januarja konferenca J. S. Z. v Warrenu, O. V nedeljo 30. januarja bo imela v Warrenu, O. (blizu Johnstowna) svoje sedmo zborovanje Konferenca J. S. Z., katero tvorijo klubi v Ohiju izven onih v vzhodnem delu države. To zborovanje se vrši v Jugoslovanskem domu, Stop 37 V2 Borton Ave., Warren, O. Prične se ob 10. dopoldne. Med drugimi bo na tej konferenci tudi referat o problemu jugoslovanskih podpornih organizacij, nanašajoč se največ na bolniške sklade. — Vstop na konferenco imajo vsi člani JSZ. Svoje zastopnike pošljejo klubi in pa društva Izobraževalne akcije JSZ. Do doma, kjer bo zborovanje, se pride po Niles Ave., Stop 37 x/2- Listu v podporo. I. izkaz. Chicago, III.: John Olip $5; John Darovec $1.43; M. Keber (Dixon, 111.), $1; po 50c: W. Putz, A. An-drejasich, A. F. Žagar, F. Benchina, E. J. Arko, neimenovan, R. Basha; po 25c: R. Zavertnik, F. Zavertnik, L. Zavertnik, J. Bambich, M. Jellen, A. Koren, F. Stark, F. Podlipec, J. Hujan, Joseph Steblay, northsider, R. Hochevar, H. Christian (Indianapolis, Ind.), V. Vider-gar, V. Ločniškar, F. Wegle, A. Basha, J. Tolar, (nabral Donald J. Lotrich), skupaj $15.43. Glencoe, 0.: Po $1: J. Močan, Julija in Valentin Kobler, Albina in Anton Kravanja; N. Zlemberger $1.05; po 50c: J. Krasovic, Frank Zaitz; klub št. 2 JSZ. $5, skupaj $10.05. Clinton, Ind.: Po $1: A. Cizej, J. Cestnik, A. Božič, K. Božič; po 50c: M. Chesnik, M. Chesnik, L. Hudomal, J. Grachner, I. Spendal, J. Juvan, F. Bregar, (nabral Andrej Cizej), skupaj $8. Dixon, III.: Mike Keber $10.75. Chicago, III.: Mike Svigel $2; Peter Maurin 50c, skupaj $2.50. Scofield, Utah: Peter Zmerzlikar 60c. Park Hill, Pa.: Jacob Gabrenja 50c. Bingham Canyon, Utah: Fr. .Kascek 50c. North Chicago, III.: Frances A. Artach 90c. Universal, Ind.: Frank Juvan $1.05. Collinwood, O.: Rosa Selak 80c. Milwaukee, Wis.: John Magister $1. Farrell, Pa.: Frank Kramar 50c. Grays Landing, Pa.: Klub št. 17, JSZ. $2. Piney Fork, O.: John Robas $1.65; Fr. Završnik 25c, skupaj $1.90. Akron, O.: Joseph Irman 15c. Za povečanje lista: Girard, Kans.: Chas. Vorina $1. Chicago, III.: Peter Bernik $1.41. Aliquippa, Pa.: Geo Smrekar $1.20. Skupaj $60.24. Med prispevatelji iz Universala, Ind., je bilo v zadnjem izkazu ¡spuščeno ime John Gorsheta. Prispeval je 25c. MAŠKARADNA VESELICA KLUBA J. S. Z. V SPRINGFIELDU. SPRINGFIELD, ILL. — Klub št. 47 JSZ. priredi v soboto 29. januarja V Slov. domu maškaradno veselico, na katero vabimo rojake tu in v okolici, da se zabavajo ta večer z nami. Nagrade dobe: Prvo, najpomembnejša maska (s stališča delavstva); drugo dobi najkomičnejša in tretjo najgrša maska. Igrala bo prvovrstna godba in za postrežbo bo tudi dobro preskrbljeno. Veselica se prične ob 8. zvečer. Vstopnina za moške 50c, ženske v spremstvu moških so vstopnine proste, brez spremstva pa plačajo 15c vstopnine. Vstopnina za maske je 50c, ki je enaka za vse. Na to zabavo vabimo tudi naše prijatelje iz sosednih krajev in naravno, jugoslovansko občinstvo v Springfieldu. Klub prireja to maškarado, prvič radi zabave, ker jo potrebujejo delavci ravno tako in še bolj kakor drugi sloji, in drugič, da opomore svojo blagajno, iz katere pokriva izdatke, ki jih ima pri svojem delu za socializem. — John Goršek. MAŠKARADNA VESELICA KLUBA J. S. Z. V DETROITU. DETROIT, MICH. — Klub št. 114 JSZ. v Detroitu ni aktiven samo na političnem in prosvetnem polju, ampak poskrbi od časa do časa tudi za kako lepo zabavo. Njegova vsakoletna vinska trgatev je nekaj izrednega, in istotako njegova maškarada, ki jo prireja v "veselem predpustnem času". Njegova letošnja ma-škaradna veselica bo v soboto 12. februarja v Hrvatskem domu na 1331 Kirby Ave. Najboljše maske dobe nagrade v gotovini. Vstopnina za moške (maske •vključene) je 50c, za ženske 25c. Godbo bomo imeli prvovrstno. Naša maškarada dne 12. februarja bo razveselila vsakega. Kadar hočete neprisiljeno zabavo, ki jo ne pozabite kmalu, pridite na priredbe kluba št. 114 JSZ. VAŽNA SEJA KLUBA ŠT. 1, J. S. Z. CHICAGO, ILL. — Klub št. 1 JSZ. bo imel svojo redno mesečno sejo v petek 28. januarja. Na dnevnem redu bo letno poročilo tajnika o poslovanju in financah kluba št. 1 v 1. 1926, poročila raznih odsekov in funkcionarjev, ter razprave o stvarech, tikajoče se klu-bovih aktivnosti. Seja v petek 28. januarja ob 8. zvečer bo, kot običajno, v spodnji dvorani SNPJ. na 2657 S. Lawndale Avenue. — P. O. SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje ne. kluba it. 27. te Trie dvakrat v mesecu: vsako drugo nedeljo dopoldne in vsako četrto nedeljo popoldne. Seja četrto nedeljo v mesecu je namenjena ▼ glavnem za predavanja in diskuzije. — Sodrugi, prihajajte redne k sejam in pridobite klubu novih članov! SEJE KLUBA J. S. Z. V GIRARDU, O. GIRARD, O. — Seje soc. kluba št. 222 J. S. Z. se vrše vsaki prvi torek v mesecu ob 7 uri zvečer v Slovenskem Narodnem Domu. Delavci to je vaša organizacija, pridružite se ji! Naš klub ima tudi lepo zbirko knjig. Izposojajte si jih! TAJNIŠTVO. V soboto večer 29. januarja vsi na ŽENSKEGA 66 T^J fl /K 99 DRUŠTVA iMAUA. 9 št. 102 S. N. P. J. v dvorani SNPJ., 2657 So. Lawndale Ave. ■j Pričetek ob 8. zvečer. - Vstopnina 50c. Za najboljše maske pripravljena krasna darila. RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J. S. Z. za mesec december 1926. DRŽAVA • a ® JI S d a M i ■ së fond Z. IN MESTO V ■5 "-s M I • Ji 0 >to 0 i M g ¿a M WM '3 »H ! tu > • •S 3 es a *» Ù ¿¡•s ILLINOIS: Virden . . . 8 2.40 ; & .80 M. at L. 5 1.50 .50 Springfield. 8 5 . 4.15 .... 1.30 Nokomis .. 4 6 3.30 .... 1.00 Waukegan 10 3 4.05 •. Î 1.30 Chicago(l) 100 10 . 33.50 $11.921 $11.921 11.00 INDIANA: Clinton . . . 5 5 . 3.25 .75 .75 1.00 KANSAS: Gross . 2 6 . 2.70 .60 .60 .80 MICHIGAN: Detroit 30 10 . 12.50 3.00 3.00 4.00 OHIO: Glencoe ... 5 2 . 2.20 * . . . .70 Cleveland . 60 18.00 .... • • 1 • 6.00 Blaine .... 5 6 . 3.60 1.10 Collinwood 15 4.50 .... .... 1.50 Power Point 2 4 . 2.00 .... .... .60 Bridgeport . 16 4.80 1.60 Barberton . 60 18.00 6.00 Neffs..... 2 4 . 2.00 .70 Maynard .. 2 9 . 31.75 1.10 Warren . .. 10 5 . 4.75 1.50 Girard .... 24 6 . 9.30 17.771 $17.771 3.00 PENNA: Latrobe . .. 3 8 . 3.70 .... ___ 1.10 Canonsburg .41 12.30 4.10 Burgetts- town ... 12 3 . 4.65 .... . . » . 1.50 Herminie .. 8 1 . 2.75 . . ." . .90 Renton ... 3 4 . 2.30 .70 Avella . ... 6 2 . 2.50 .80 Krayn . ... 10 3 . 4.05 .... 1.30 Braddock .. 6 1.80 .... .60 Forest City. 5 2 . 2.20 .70 Grays Landing . 30 9.00 3.00 Lawrence .. 9 1 . 3.05 1.00 West Newton . 5 2 . 2.20 .70 Luzerne ... 9 . . . 2.70 12.971 12.971 .90 WISCONSIN Sheboygan . 20 6.00 1.50 1.50 2.00 WYOMING: Sublet ____ 24 14 . 12.10 2.85 2.85 3.80 Skupaj..564 121 2 $211.55 $51.37J $51.371 $68.60 Rednih Dualnih Izjemnih Znamk na roki 1. dec..... 67 23 136 Prejeli od stranke.......500 100 — Skupaj ............567 123 135 Razpečanih tekom meseca.564 121 2 Znamk na roki 31. dec. '26 9 31 114 Za znamke Mladinske socialistične lige (Y. P. S. L.) so do 31. dec. 1926 poravnali sledeči klubi: 49, Collinwood, O.: 10 znamk................$ 2.50 45, Waukegan, 111.: 5 znamk ................................1.25 118, Canonsburg, Pa.: 24 znamk ........................6.00 235, Sheboygan, Wis.: 10 znamk ............................2.-50 1, Chicago, 111.: 42 znamk ................................10.50 2, Glencoe, Ohio: 5 znamk ................................1.25 178, Latrobe, Pa.: 5 znamk ....................................1.25 47, Springfield, 111.: 5 znamk ................................1.25 37, Milwaukee, Wis.: 10 znamk ........................2.50 10, Forest City, Pa.: 5 znamk ............................1.25 27, Cleveland, O.: 10 znamk ........7..............2.50 232, Barberton, O.: 10 znamk ................................2.50 Skupaj ............................$35.25 Klubom, kateri še niso poravnali za te znamke priporočamo da to store čimprej, da napravimo obračun z Mladinsko organizacijo. NOVI ODBOR KLUBA ŠT. 27, J. S. Z. V CLEVELANDU. CLEVELAND, O. — V odbor kluba št. 27 JSZ. so bili za to leto izvoljeni: John Krebelj, tajnik-blagajnik; Anton Garden, organizator; Jos. Jauch, zapisnikar; August Komar, tajnik med klubom in pevskim zborom "Zarja"; John Fatur, knjižničar. Nadzorni odbor: Fr. Vidrich, W. J. Lazar, Ernest Bajec. Delegatje v City Central Committee: A. Garden, J. Krebelj in Jos. Volk. 1,837 jetnikov v federalnih zaporih radi kršitve pro-hibicije. Vladni biro za statistike poroča, da je bilo koncem preteklega fiskalnega leta (30. junija 1926) v treh federalnih ječah 8,750 jetnikov, ali še enkrat toliko kot 1. 1919. Največji odstotek jetnikov tvorijo kršilci pro-hibicije, katerih je bilo v vseh treh ječah v omenjenem času 1,837. Največ kršilcev prohibicije pa je v okrajnih in državnih ječah, ki ne spadajo pod zvezno jurisdikcijo. ANTON ZORNIK HERMINIE, PA. Trgovina z mešanim blagom. Peči in pralni stroji naša posebnost. Tel. Irwin 2102—R 2. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite «i dnevnik "PROSVETA". LUt stane za celo leto $5.00, pol leta pa $2.50. Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndal* Ave., Chicage, 111. DR. JOHN J. ZAVERTNIK »ICAVNIK IN KIRURG Urad, 3724 West 26th Street Stan 2316 So. Millard Ave., Chicago, III. Tel. na domu Lawn dale 6707, v uradu Crawford 2212-2213 Uradne ure: Od 2 do 4 pop., in od 6 do 8 zvečer. NOV USPEH DRAMSKEGA ODSEKA KLUBA J. S. Z. V SHEBOYGANU. SHEBOYGAN, W;IS. — Drama "Razvalina življenja", katero je vprizoril klub št. 235 JSZ. dne 16. januarja, je bila nov uspeh klubovega dramskega odseka. Z dramatiko je pričel decembra 1925, in od tedaj je imel več predstav, ki so bile vse dobro izvedene in pomenile za klub moralen uspeh, ne pa toliko gmotni, ki je v danih okolščinah skoro nemogoč. Tako je bilo tudi s prej omenjeno predstavo: Bila je dobro vpri-zorjena, imeli smo avdijenco kakršno smo si želeli, dosegli smo velik moralen uspeh, a gmoten je majhen radi velikih izdatkov, a dramski odsek, oziroma klub nima nikake subvencije. Z našo zadnjo predstavo smo imeli precej težkoč. Preglavice nam dela marsikaj, npr. oder, ki ga je treba izboljševati in mu nabavljati novih kulis, neveli-ko polje za izbiranje igralskega osobja itd. Vzlic temu smo bili še vselej v stanju premagati vsako težkočo, in tako smo jih premagali tudi sedaj. Naš sodrug A. Zor-man, ki se zelo zanima za dramatiko in je bil režiser večih naših predstav, je v času ko smo se pripravljali na to, težko obolel. Teden pred vprizoritvijo pa je zbolela naša delovna sodruginja in igralska moč Mrs. Mi-lostnik, ki je imela v "Razvalini življenja" vlogo Len-čke. Je težka vloga, v katero se je poglobila z vso svojo BAR£TINCIC & HAKY POGREBNI ZAVOD 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. ft a D'C RESTAVRACIJA l/Ar O IN KAVARNA L. CAP. lastnik 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III. Phone Crawford 1382 Pristna in okusna domača jedila. Cene zmerne. Postrežba točna. odersko sposobnostjo. A zagrabila jo je bolezen, in če smo hoteli iti z igro naprej, jo bilo treba namesto nje dobiti drugo igralko. Obrnili smo se na Mrs. J. Ribič. Ker se je zavedala koliko vloga Lenčke zahteva, in ker je vedela da je teden dni premalo časa da se človek dobro pripravi, je imela svoje pomisleke, toda je vlogo prevzela, ker se je šlo za dramsko predstavo socialističnega kluba. Hotela je pomagati dobri stvari in ji je res veliko pomagala. Izrekamo ji na tem mestu priznanje in zahvalo. V vlogo se je dobro uživela in občinstvo je bilo z njenim nastopom prav zadovoljno in jo je splošno hvalilo. Upamo, da jo vidimo še mnogokrat na našem odru. Mrs. Milostnikovi želimo, da čimprej ozdravi in se zopet pojavi v krogu naših aktivnosti. "Razvalina življenja" ni bila zadnja predstava v tej sezoni. V kratkem se oglasimo z novo. Podrobno, sti sporočimo, ko bo vse definitivno določeno. Organizator. SODRUGOM IN SOMIŠLJENIKOM V COLLINWOODU. Saj« kluba it. 49 JSZ. s* Trša T»ako prvo nedeljo ▼ mesecu ob 9. dopoldan t Kunčičevi dvorani, WaterIoa Rd. Vsa tista Id »impatizirajo z našim gibanjem rabimo t naš b-af. Sodrugi, agitirajte za pojačanje kluba I Uda-ležujta se redno saj, kajti agilnost organizacije je odvisna ad agilnosti članov.—TAJNIK. Frank MvšekSSraSg! Waukegan, III. Phone 2726 6% IN VARNO 6% IN VARNO Zlati bondi na prvo vknjižbo za na imenitnem prostoru ležečo lastnino, na prodaj pri nas MILLARD STATE BANK 3643-3645 WEST 26th STREET At Millard Avenue CHICAGO, ILL. Oglejte si naše varnostne bančne shrambe, največje na zapadni strani mesta. BANČNE URE: V pondeljek in četrtek od 9. zjutraj do S. zvečer; v torek, sredo in petek od 9. zjutraj do 5. popoldne; v soboto od 9. zjutraj do 3. popoldne. NERVOZEN ČLOVEK. Volitve načelstva za Kaspar American State Bank Na letni seji delničarjev Kaspar American State Bank v Chicagu, 111. obdržavana v dvorani Pilzenske-ga Sokola v sredo 12. jan. so bili od sedanjih članov ponovno izvoljeni: Otto Kaspar, predsednik Kaspar American State Bank; John Červenka, predsednik Pil-sen Product Co.; Ignatius F. Dankovvski, odvetnik; Jos. Dušek, trgovec; Adolph Karpen, blagajnik tvrdke S. Karpen & Bros.; Charles Krupka, podpredsednik Kaspar American State Bank; H. E. Otte, psedsednik National Bank of Bepublic; J. Peschel, podpredsednik Turk Mfg. Co.; Emil F. Zmrz, blagajnik Kaspar American State Bank; Walenti Szymanski, trgovec, in Michael Zimmer, uradnik okrajne bolnišnice. Po končani seji je bila takoj sklicana seja novega direkto-rija, ki je soglasno izvolila za predsednika Kaspàr American State Bank ter obenem predsednika ravnateljstva dosedanjega predsednika Otto Kasparja. Nadalje so bili ponovno izvoljeni sledeči dosedanji uradniki: Charles Krupka in John Červenka, podpredsednika, Emil Zmrz, blagajnik; August Filek, Anton Ječmen in William F. Kosobud, pomožni blagajniki, Frank Mayer in George Holek, odvetnika. William Slavik avditor. Čikaška kino-gledališča. "Šangajski sen" je naslov programu, ki ga bo prihodnji teden izvajal v Oriental teatru Paul Ash in njegov jazz orkester. Ash je s svojimi "programi" magnet za to gledališče, ki je napolnjeno veliko prej vsak večer kot katerikoli drugi kino-teater v Chicagu. "Johnnnie Get Your Hair Cut" je film, ki bo na platnu drugi teden v istem gledališču. Posebnost v Chicago Theatru bo ekstravaganca "Biser Damaska", ki predstavlja trg za bele sužinje v orientu. Na platnu bo film "Paradiž za dva", igra "iz pečlarskega življenja". V McVickers Theatre je na sporedu film "The Kid Brother", v katerem je privlačna zvezda sloviti "ko-medijont" Harold Lloyd. Harold povzroča smeh v vsakem prizoru svojih iger in ima v tem oziru danes izmed filmskih zvezd, ki nastopajo v komedijah, prvenstvo. Pišite po pojasnila tajništvu JSZ. za ustanovitev socialističnega kluba v vaši naselbini, ako ga še nimate. VEČ KOT Imovina $19,000,000.00 služi ta banka verno in pošteno vsem ki z njo poslujejo. Prihranki, ki jih imajo v nji tisoči zaupnikov, znašajo mnogo milijonov dolarjev. Kakorkoli nameravate vložiti vaše prihranke, poizvedite preje, kakšne ugodnosti dobivajo tisti, ki poslujejo s to banko. KASPAR AMERICAN STATE BANK vogal W. 19th St. in Blue Island Avenue. CHICAGO, ILL. NAJVEČJA SLOVANSKA BANKA V AMERIKI. Uradne ure: od 9. zjutraj do 4. popoldne, v pondeljek in v soboto od 9. zjutraj do 8. zvečer. Pred enim stoletjem je angleški poet Thomas Hood opisal nervoznega človeka v sledečem verzu: "Ljubosumen,' zavisten, in ves nevoljen čez dan, — ponoči, po svoji lastni domišljiji na preži, leži kakor jež obrnjen na napačno stran, ............mučeč z bodicami ^^VlŠEdSPffiftf}samega sebe." E- nako je danes, toda Trinerjevo grenko vino, zanesljiva želodčna tonika, izčišča odvajalne organe, obnovi dober tek in da zdrav spanec in kot tako je izborna pomoč proti nervozno-sti. Odstrani tudi neprebavo, zaprtje in podobne želodčne nerede. I steklenica $1.25, vzorčne steklenice proti prejemu 15c, ki jih pošljite na Joseph Triner Company, 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. — Sedaj smo v dobi prehladov in kašlja. Vprašajte lekarnarja za najzanesljivejša zdravila: Trinerjeve Cold Tablets in za trinerjev Cough Sedative!