Novičar iz domačih in ptujib dežel.
Že v zadnjih „Novicah" omenjena obravnava o adresi se je pričela 3. t. m. v obeh zbornicah. Govorilo jih je v gosposki zbornici 8. Prvi med tem je bil bivši minister kupčijstva grof Wickenburg. Ozira se v svojem govoru na nesrečo lanskega leta, napada politiko Belkredija, omenuje sedanji stan Avstrije in želi, da bi se duhovske zadeve okoliščinam primerno vredile. Po vsem se lahko reče, da je bil govor preobilen. — Za njim poprime besedo vitez Hasner, kterega imenujejo filozofa razprave. Govor njegov je tudi v resnici po novih filozofičnih sistemah (sostavih) narejen, pa zarad tega tudi [ne ves jasen. On govori zoper razpravo z Ogri, kakor se zdaj podaja. Potem je govoril baron Hock za adreso, in hudo pretresoval denarstvene na-redbe tako imenovane dobe ustavljenja. Za tem kardinal Rauscher govori za adreso. Vladni svetovalec Arndts pravi v svojem govoru zoper adreso, da je zdajni državni zbor le oži, v vseh drugih vprašanjih pa on državni zbor spoznava le za posvetovalni. Baron Lichtenfels obeta zdajnemu ministerstvu podporo, čeravno je centralist. Grof Rechberg, bivši minister vna-njih uprav, je zagovarjal svojo politiko zoper napade grofa Wickenburg-a. Glavni dokaz zagovora je stavil v to, da je on zvezo s Prusom više cenil ko vojsko zato, ker mu je bilo znano, da je Prus močnejši. Zadnji je govoril pl. Schmerling. Pričel je s svarjenjem, da naj se dokončano pri pokoj i pusti, karkoli se more. On se spoznava zvestega centralista in pravi med drugim: naša naloga je, našo ustavo z ogersko zložiti. Ta naloga pa ne more obstati v tem, da nepogojno vse prevzamemo , kar so Ogri napravili. Pri Ogrih naj si bo to že dodelano, pri nas še nima zdaj državopravne veljave. Naša dolžnost je, vse natančno preiskati, prevda-riti, kaj se more prevzeti oziraje se na korist dežel takraj Litave, glede na moč in edinost države. Dolžni smo to odvreči, kar se ne vjema s temi pogoji; če pa kaj tacega prevzamemo, tako potrdimo stan, od kterega smo že prej prepričani, da ne bo dolgo trpel. Diplomatom sezaklicuje, ne sklepajte trohnelega mini; ne nare-jajmo mi trohljene razprave. Ne bojim se, da bi se podrla razprava ^s tem, če mi skrbno preiskujemo predložene reči. Ce državni zbor za trdno izreče, le to in druzega nič ne more prevzeti, tako se jaz zanašam, da Ogri ne bodo nepogojno odrekli. Ne sme nas motiti v spolno vanj i naših dolžnosti to, da se nam je predstavila storjena reč. Ogri so s stanovitnostjo to dosegli, kar imajo. Tudi mi bodemo najbolje skrbeli za korist države, če smo v tirjatvah stanovitni. Ce potem vendar razprave ne bo, tega ne bomo mi krivi. — 5. t. m. je ministerski predsednik baron Beust bral cesarsko po-
ročilo o tem, da bi se udeležila zbornica svečanosti pri kronanji. Sprejame se predsednikov nasvet, da naj se privoljenje naznani z ostajenjem in da naj se predsed-ništvu izroči volitev deputacije. Potem se je nadaljevala obravnava o adresi. Ko odgovori grof Wickenburg na govor grofa Rechberga in pl. Schmerlinga prejšnje seje, poprime besedo grof LeonThun. On, kardinal J3chwar-zenberg, grof Schonborn, Jožef grof Nostic, Hugo knez Taxis, knez Windischgratz, grof Harrach, knez Hugo Salm, grof Bouquoy, grof Brandis in Ferdinand knez Lobkovic podajajo popravni adresni nasvet, kterega vkup brati ni mu bilo dovoljeno. Pripuščeno je pa bilo zoper njega govoriti. Za grofom Thun-om govore še baron Gablenz, baron Wassilko in grof Goluchovski. Zadnji pravi med drugim, da brez ustavljenja ne bi se bila mogla razprava z Ogersko napraviti. Poročnik o adresi grof Anton Auersperg zagovarja postavnost februarskega patenta in ustavnost državnega zbora in govori proti nasvetu, kterega je stavil adresi grofThun. Za njim poprime besedo ministerstva predsednik baron Beust in razvija o dolgem govoru vladine misli, ktere je večina sprejela z dobro-klici. Potem se začne speci-jalna obravnava. Obveljali niso ne nasveti grofa Goluchovski-a ne grofa Thun-a in osnova adrese je bila sprejeta brez premembe. Ko se je še predsednik pooblastil, da podd adreso Njih Veličanstvu, se konča zadnja seja pred kronanjem. — V zbornici poslancev je govoril prvi proti adresi dr. Toman, kterega govor na drugi strani prinašamo. Za njim je za adreso govoril vitez Tscnabuschnigg in za tem zoper adreso S vete c, kterega govor hočemo cel natisniti. Potem je v dolgem govoru zagovarjal dr. pl. Kremer ideje dvalistiČne adrese. Obširno pa je govoril moravski poslanec S k ene proti osnovi adrese, ktero imenuje nedoločno. V nji se ne najde vzrokov, ki pešanje države dokazujejo. Po njega mnenji je to slabost vlade, ktera le znd razdjavati, ne pa zidati. Državi se ne d&, kar potrebuje k obstanku in zato propada. To bi pa mogel državni zbor vendar malu bolj obdelovati, ko se najde v omenjeni osnovi adrese. Vprašanje razprave se nam stavlja tako, ko bi se samo ob sebi že zastopilo. Vsaj se mora le vedno „da" „da" reči. On pravi, da pozna le dve poti, po kterih bi se mogle rešiti naše notranje zmešnjave (homatije). Ena je edinost države, druga je čista osebna zveza. On je za prvo in čudi se, kako da se more središče države v kraj postaviti, kteri je v delovanji, inteligenci]i, kapitalu, moči in v razvitku meščanstva popolnoma zaostal. Boji se, da bi v državi postal bankerot, ker Ogersko neče državni dolg prevzeti. To znd pa le tistim všeč biti, ki bi radi z malem svoje velike dolgove poplačali. Ce pa razprave ne bo, se je v resnici bati notranje vojske in državni zbor bode te kriv, če se ne drži svojih pravic. Skene pravi nadalje, da se ne more podati tako lahko storjeni reči ko osnova adrese, in vpraša, ali mora ljudstva zastopstvo vselej le „da" reči, če sila oskruni pravico? Sken& je ostre solil vladi, pa tudi Nemce je djal na rešeto! Govorilo je še mnogo poslancev za in proti dva-lizmu. Govoril je tudi minister Beust na veliko hvalo državnemu zboru. — Poljaki so o posamesnih adresinih stavkih svetovali in zahtevali premembe, ktere so podpirali s Tirolci tudi Slovenci; al nič ni obveljalo. Adresa je bila sprejeta od konca do kraja tako, kakor je bila osnovana po dotičnem odseku. Glasovale so vse stranke za-njo, tedaj tudi Poljaki in naši s lo-venski poslanci, le profesor Greuter in Jager, dva Tirolca, sta glasovala proti nji. Reči moramo, da glasovanje za adreso naših poslancev, ki so po izvrstnih govorih dr. Tomana in Svetca tako krepko branili federalistično,   Avstrii edino  pravo  stališče,  je osupnilo
199
vsacega, ter da od ust do ust je vprašanje: kako to? šlo ne samo pri nas, temuč tudi pri Hrvatih, ki so te dni došli v Ljubljano. Al ni čuda, da je osupnjenost bila povsod soglasno čutje, — saj so tudi naši po: slanci sami, ki so s Poljaki vred do zadnjega imeli namen, da glasujejo proti adresi, le malo minut pred končnim glasovanjem na svoje veliko čudo slišali, da Poljaki bodo za adreso. Kakor tudi „Wanderer", „Fremdenblatt" in drugi časniki potrjujejo, je minister-stva predsednik Beust Poljakom dal posebna zagotovila, pa tudi slovanskim deželam takraj Litave obljubil obširno deželno samoupravo (avtonomijo), ako se ne postavijo v nasprotje zoper zravnanje „Ausgleich." Vi-diti pa to, da Poljake, s kterimi so o adresini razpravi Slovenci in Tirolei zmiraj edinih misli bili, Je zdaj trdna volja glasovati za adreso, bila je našim poslancem prikazen nenadna; naposled je obveljal sklep, da glede na solidarnost s Poljaki, ktero so trdili vseskozi o adresini debati, in gledč na korist domači deželi, glasujejo s Poljaki vred za adreso, da pa pred glasovanjem po dr. Tomanu odločno izrečejo, da mala strančica sicer ostane na svojem stališču, v dr. Tomanovemu govoru naznanjenem, da pa bode glasovala za adreso zat6, ker noče motiti soglasja v zboru. In to se je tudi zgodilo. — Kdor vse to z mirno dušo pretehta dandanes, ko je povsod vsa politika tako mršava, da zastopniki dežel le bolj gledajo na momentanini prid deželni kakor na doslednost principa, miloval bode sicer, daje tako, al opravičil bode iz tega stališča tudi glasovanje naših poslancev. Ne moremo si misliti, da bi le ena živa duša bila med Slovenci, ktera bi kak drug vzrok podtikala našim poslancem in ki bi mislila, da dr. Toman in Svetec, kterih govora o adresi se nista vjemala z glasovanjem njunim, sta se izneverila federalističnemu programu. Domoljubje njuno čisto je kot zlato, pa slovenski narod tudi predobro je prepričan od ljubezni do domovine in prevdar-nosti svojih poslancev, da bi mogel misliti, da ne delajo na korist deželi svoji ali da niso na tanko pre-udarili, kar so storili. Da ves narod slovenski izvč, kako sta Toman in Svetec zagovarjala to, kar za pravo spoznata, prinesle bodo „Novice" cela njuna govora, _ Grenki je stan poslanca dandanašnji, in žali-bog, da vsak priprost človek se dela sodnika, če tudi ne vidi, kaj se včasih za kolisami velicega politiškega igrališča godi! Če pa je nenavadna množica ljudstva dandanes, ko se vsak bavi s politiko, predrzna s kritiko svojo, mislili bi, da vsaj časniki, ki zastopajo naše interese, kakor na priliko „Zukunft", ne bi sodili prehitro, dokler niso izvedeli, kako in kaj? Mi saj smo te vere, da pred bo tekla Sava nazaj v Savico, predno bota Toman in Svetec se izneverila narodu, zatajila pravo in poštenje. Kakor nas je srce peklo, ko smo v preteklih letih culi posamesne glasove, da ban Jelačič je izdajica, da Strossmajer seje izneveril domovini, tako bi nas peklo v srce, ako bi kdo glasovanju naših državnih poslancev hotel podtikati nezrelost, ne-preudarnost ali sebične kake namene. Ali pa se bojo ministrove obljube vresničile tudi slovenski deželi, prihodnost bo kazala; saj poslanci naši ne bojo krivi tega, da so nam oni zavoljo opozicije svoje deželo ubili! — Kronanje našega cesarja kot kralja ogerskega bilo je v saboto z veliko slovesnostjo, o kteri govorimo več v prihodnjem listu. — Na cesarja ruskega je v Parizu neki Poljak strelil, ko seje v vozu peljal s cesarjem Napoleonom; k sreči ga ni zadel. Ljudstvo je morivca zgrabilo in obesti ga je hotlo ko bi ga ne bili branili. — V Parizu so izprva namenili za razstavljene reči
100 zlatih, 3000 srebernih in 4000 bronastih svetinj (me-dalij); zdaj so pa število svetinj povikšali, razdelili bodo namreč 900 zlatih, 4000 srebernih in 5000 bronastih. Avstrijski razpostavljavci bodo neki veliko svetinj dobili. Razstavljavcev je avstrijskih 3072, francozkih 11.615, angležkih 3609, severno-nemskih 2206, belgi-ških 1448, ruskih 1392, severno-amerikanskih 778, švicarskih 986, holandskih 404, švedskih in norveških 602, španskih 2071, turških 4499, kineških 72, japaneških 24, sijamskih 13, virtemberških 297, bavarskih 405, tuneških in marokanskih 47, danskih 283, južno-ameri-kanskih in braziljskih 143, rimskih (iz papeževih dežel) 140, egipčanskih 70. — Kronane glave ^ potujejo v Pariz k razstavi; skoro vsi evropski kralji in cesarji in tudi več neevropskih so že besedo dali, da pridejo tje. Ruskega čara sprejemajo z veliko veliko slavo. — Srbija in Crnogora sta se zvezali za boj proti Turku, ako se vojna vname. Rusija je obljubila orožje, denarje in častnike v pomoč.    Tako pišejo časniki.
200