—
NAS CASOP
Naslednja številka bo izšla 2. aprila, gradivo se oddaja do 27» marca
IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA
LETO XXVI, ŠT. 240
Horjul ne bo občina!
Sklep vladne komisije za lokalno samoupravo, da krajevne skupnosti Horjul ne bo med predlaganimi novimi občinami, so v Horjulu sprejeli z ogorčenjem. Na razširjeni seji sveta KS, ki so se je udeležili tudi občinski svetniki iz KS Horjul m predsedniki vaških odborov ter političnih strank, so nadrobneje pretresli odločitev vladne komisije in ponovno potrdi-"> da morebitna nova občina Horjul absolutno izpolnjuje vse Pogoje, ki jih določa 13. člen Zakona o lokalni samoupravi.
Z ustanovitvijo nove občine Horjul v ničemer ne bi bil okrnjen preostali del zdajšnje občine, so ponovno poudarili na se-Jii nova občina pa bi bila tudi ekonomsko dovolj močna, da bi se sama preživela. Pozitivno njnenje za ustanovitev občine Horjul je dal tudi občinski svet, kar je še posebej pomembno. Občina Horjul bi bila teritorialno smiselno oblikovana in zaokrožena s katastrskimi občinami, gospodarsko bi bila zaključena celota, upravičujejo pa jo tudi izkušnje iz zgodovine: nekoč je namreč takšna občina že obstajala.
Na razširjeni seji sveta KS Horjul so bili še posebej presenečeni ob obrazložitvi v Poročevalcu državnega zbora, češ da nastanek dveh občin v zdajšnji občini Dobrova-Horjul-Polhov Gradec ne bi bil smiseln in da občini ne bi v celoti izpolnjevali zakonskih pogojev.
»Preostali del občine bi še vedno imel 6.000 prebivalcev in spolnjeval vse ostale pogoje, ki Jih določa 13. člen ZLS,« so Horjulci zapisali v sporočilu s seJe, ki ga bo kajpak dobila v ■"oke tudi vladna komisija za lokalno samoupravo, in dodali: "Se posebej smo začudeni, da nam oporekate ustanovitev občine zaradi premajhnega števila Prebivalcev, čeprav vas to ne moti kar pri petnajstih od dvajset predlaganih občin.«
Branko Vrhovec
Odločilno leto
FEBRUAR 1998
Praznovanja, praznovanja
Minili so februarski prazniki - slovenski kulturni praznik, Valentinovo.... Že v mesecu marcu pa pričakujemo dan žena in materinski dan, tako da lahko vsaj enkrat tudi ženske in dekleta praznujejo.
Ob praznikih naših mater in deklet pa vsem bralkam Našega časopisa iskreno čestitamo.
Običajnim ljudem seveda ni jasno, zakaj vsako leto na začetku leta taka hajka čez drn in strn in povprek čez številke. Mislimo na občinske proračune. Letos je morda pozornost ob tem celo nekoliko večja, kot je bila prejšnja leta. Prej se je namreč še mislilo, da imajo garniture, kiso ugriznile v kislo jabolko pionirskih časov nove lokalne samouprave, še veliko časa. Letos se naposled vidi, da tega časa preprosto ni več in da štiri leta minejo, kot bi mignil.
Zato letos tudi nekakšno nelagodje ob tem, da je treba postoriti marsikaj tega ali onega, kar ni narejeno pa bi moralo biti.
Zdi se, da je prvi mandat županov in občinskih svetnikov novih manjših občin pripeljal do nekaj nespodbitnih ugotovitev. Če nič drugega, se je ugotovilo, da so bile vse velike objube o tem, kako bo država pomagala tem novim občinam, le nekoliko prenapihnjene. Tudi vsi tisti, ki so od države pričakovali več, kot jim je pripravljena nuditi, so torej doma pretiravali z obljubami. Celo osebna znanstva lokalnih veljakov z uglednimi politiki iz državnega vrha nič ne pomagajo, kajti tudi ti ugledni politiki imajo še več drugih dobrih znancev.
Pokazalo se je, da bi celo dobro pripravljeni projekti, ki bi v očeh vladnih funkcionarjev, zlasti pa državnega proračuna morali biti deležni nekakšnega razumevanja, tega razumevanja niso deležni. Morda pred državnimi volitvami kdo res naredi vtis, kot da posluša, potem je nadaljevanje največkrat samo pogovor gluhih.
Alije torej rod županov in občinskih svetnikov, ki so prvoborci nove lokalne samouprave in obenem topovska hrana, vnaprej žrtvovan, da za vselej izgine s prizorišča urejanja lokalnih zadev. Najbrž ne. Se bo pa ta rod moral, če bo na koncu letošnjega leta hotel biti ponovno izvoljen, potruditi in pojasniti, s kakšnimi težavami vse se je srečeval, ko je utiral nova pota.
Imamo nekoliko boljši pregled, ker le gledamo čez plot več kot le ene občine. Eno je zanesljivo mogoče videti in tudi ugotoviti: v manjših občinah ali v krajih, kjer se med seboj skoraj vsi poznajo, zelo dobro vedo, kakšne so želje, ki jih ne postavljajo anonimni ljudje, ampak ljudje s konkretnimi imeni in priimki. Ti so najbrž res dosegli, da se je na njihovem območju marsikaj obrnilo drugače in zgradilo več, kot bi se, če bi bil občinski sedež kje drugod. Krajevni dejavniki so bolj dosegljivi, župana lahko pocukaš za rokav, kot smo zapisali, razmere so nekoliko preglednejše.
Žal se je zgodilo, da država ne županom in ne občinskim svetnikom ni prepustila toliko pristojnosti, kot bi pri urejanju zadev na domačem dvorišču lahko njim tudi šlo, seveda po znanem reklu: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. A li kakor radi pravijo v državi: ko se boste med seboj zmenili, bomo pa pomagali.
Naš časopis, ki ga lahko prebirate tudi na interne tu, predvsem skrbi, da bi o teh stvareh več vedeli in da bi se med seboj laže zmenili. Zato je odprt za predloge, pobude, pojasnila zlasti letos, ko se izteka mandat prvim ekipam občinskih mož in ko si krepelca za prevolilni obračun že reže druga ekipa.
TONE JANEŽIČ
Borovniški praznik
Za letošnji občinski praznik pripravljajo v Borovnici zanimive prireditve: med drugim turistično tekmovanje mladih, promocijo pesniške zbirke preserskega zapornika Filipa Ri-harja, za sklep prireditev pa bo v nedeljo, 15. marca po podelitvi občinskih priznanj še predstava Štajerec v Ljubljani. Vsi lepo povabljeni na prireditve.
-v
Tudi v naših krajih pod Žalostno goro pri Preserju za železniško postajo smo imeli nekaj dni prave pisanske Poševne stolpe. Podjetje SCTse je namreč odločilo podreti betonske silose za shranjevanje peščenih agregatov. Zato jim je šla mila zima na roko, da so jih lahko pospravili. O nadaljnjih korakih pri urejanju opuščenega kamnoloma bomo še poročali.
Pustno rajanje v dvorani osnovne šole
Kot prejšnja leta, je tudi letos Društvo prijateljev mladine Vrhnika pripravilo veselo pustno rajanje, na pustni torek, 24. februarja, v večnamenski hali osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki.
Vse maškare, od najmlajših do nekoliko starejših, so se zbrale pred dvorano ter v sprevodu krenile po Vrhniki. Šle so po Tržaški cesti, Stari cesti in po Ulici 6. maja ter se množično udeleževale rajanja v dvorani. Ta pa je kmalu postala pretesna, saj je bilo maškar kot še nikoli. Celo nekateri starši so se skupaj z otroci našemili. V dvorani pa je za veselo vzdušje poskrbel znani pevec Vili Resnik, kije znal otroke pritegniti k sodelovanju. Marljivi delavci Društva prijateljev mladine pa so vse maškare postregli s čajem, sokom in piškoti. Nekatere maškare pa so prejele tudi nagrade, saj je Vili Resnik vseskozi vodil različna zanimiva tekmovanja. Rajanje je tako bilo resnično veselo, igrivo in seveda pustno. Vsega pa je hitro konec in misli so že ušle na naslednji šolsko-delovni dan.
S. S.
8. IZREDNA SEJA VRHNIŠKIH SVETNIKOV
Najprej bo zgrajena šola, šele potem vrtec
Konec januarja so vrhniški svetniki 8. izredno sejo namenili obravnavi in problematiki gradnje osnovnev šole na Vrhniki, igrišča pri OŠ Log Dragomer in otroškega vrtca, ki je nesrečno pogorel januarja 1997.
Uvod k tej točki je pripravil župan Vrhnike in dejal, da so vse tri investicije za nadaljnji razvoj Vrhnike zelo pomembne. Investicija v novo šolo je dopolnjena s samoprispevkom, učenci osnovne šole Log Dragomer nimajo možnosti zunanje vadbe telesne vzgoje, pogoreli vrtec pa je nakazal potrebo po izgradnji novega. Tako so naenkrat nastale velike investicijske potrebe, ki bodo v zelo zajedale občinski proračun več let naprej. Zato je potrebno, da svetniki v razpravi sprejmejo konkretne sklepe in smernice, ki bodo vodile občinsko upravo pri razreševanju te problematike. Iz sklepa zadnje seje sveta je bilo pripravljeno gradivo, ki je temelj za nadaljnjo razpravo. (Načrt zagotovljenih sredstev za gradnjo šole in igrišča posredujemo posebej.) Po županovi uvodni pojasnitvi je sledila zanimiva razprava, ki jo lahko strnemo na skupni imenovalec:
- načrt financiranja investicij pripravljen stvarno, toliko je občina sposobna prispevati iz proračuna
- za gradnjo šole je država obljubila 40 % sredstev, ki pa jih še ni načrtovala v državnem proračunu
- zahteva po obljubljenih državnih sredstvih
- izgradnja šole dopolnjena s samoprispevkom
- če ostane vse financiranje iz vrhniškega proračuna, je vprašanje, ali prva šola ali vrtec
- kot občina smo tudi precej obremenjeni z vojsko, zato bi lahko od države na ta račun več iztržili
Načrt zagotavljanja sredstev za gradnjo šole in igrišča	
Leto 1998	
1. Potrebna finančna sredstva	
a) za izgradnjo šole do 3. faze	260 mio SIT
b) za igrišče v Dragomeru	20 mio SIT
Skupaj	80 mio SIT
2. Zagotavljanje sredstev	
a) proračunska sredstva	150 mio SIT
b) blagovno posojilo - kratkoročno	80 mio SIT
c) najetje dolgoročnega posojila	50 mio SIT
Skupaj	280 mio SIT
Leto 1999	
1. Potrebna finančna sredstva	
a) za izgradnjo šole	300 mio SIT
b) za poravnavo blag.posojila	80 mio SIT
c) za plačilo anuitete	
(posojilo v letu 1998)	10 mio SIT
d) za igrišče v Dragomeru	20 mio SIT
Skupaj	410 mio SIT
2. Zagotavljanje sredstev	
a) proračunska sredstva	200 mio SIT
b) sredstva iz proračuna RS	100 mio SIT
c) blagovno posojilo - kratkoročno	110 mio SIT
Skupaj	410 mio SIT
Leto 2000	
1. Potrebna finančna sredstva	
a) za nadaljevanje gradnje šole	300 mio SIT
b) za odplačilo anuitete	10 mio SIT
c) za poravnavanje blagovnega pos.	HOmioSIT
d) za igrišče v Dragomeru	30 mio SIT
Skupaj	450 mio SIT
2. Zagotavljanje sredstev	
a) proračunska sredstva	200 mio SIT
b) sredstva iz proračuna RS	130 mio SIT
c) kratkoročno blagovno posojilo	100 mio SIT
d) sponzorska sredstva	20 mio SIT
Skupaj	450 mio SIT
Leto 2001	
1. Potrebna finančna sredstva	
a) dokončanje gradnje šole	200 mio SIT
b) poravnavanje blagovnega posojila	100 mio SIT
c) za odplačilo anuitete	10 mio SIT
Skupaj	310 mio SIT
2. Zagotavljanje sredstev	
a) proračunska sredstva	150 mio SIT
b) sredstva iz proračuna RS	120 mio SIT
c) blagovno posojilo	40 mio SIT
Skupaj	310 mio SIT
28. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA VRHNIKA
Osnutek občinskega proračuna 45 dni v obravnavi
Prva letošnja redna seja občinskega sveta je bila 12. februarja. Glede na zanimiv dnevni red in zelo zanimivo in delovno razpravo, pa so svetniki izpeljali samo tri točke dnevnega reda, druge pa so preložili na marčev-sko redno sejo.
Pri prvi točki dnevnega reda so se svetniki seznanili s predlogom za povečanje cene vzgoj-novarstvenih storitev v vrtcih na Vrhniki ter o ceni ure za varstvo, daljše od 9 ur. V predlogu za povečanje cen je za I. starostno skupino predlagano, da bi se iz 42.174,00 povečala na 48.943,00 (16,1%), za II. starostno skupino pa bi se iz 32.607,00 povečala na 38.369,00 (17,7%). Predlog je utemeljen predvsem zaradi izpada dohodka v višini 4,5 mio SIT, ki je nastal v poletnih mesecih, koje bilo izpisanih 173 malih šolarjev.
V precej burni razpravi so svetniki menili, da bi morali tudi v vrtcih pripraviti večjo realizacijo in se zaradi izpada števila otrok varčneje obnašati ter poskušati preusmeriti lasten kader. Tudi predlog dviga cen je od oktobra 1997 do danes 14=, od lani pa celo 33 kar je več kot inflacija v naši državi. Pri glasovanju so svetniki soglasno zavrnili predlog povišanja cen vzgojnovarstvenih storitev, potrdili pa so ceno ure za varstvo, kije daljše od 9 ur, to pa je 50,00 SIT.
Zanimiva razprava seje vnela tudi pri osnutku proračuna občine Vrhnika za leto 1998. Svetni-
ki so zopet imeli največ pripomb na investicijo, ker država ne bo financirala pričetka gradnje nove šole, čeprav so to obljubili. Prav zato so morali nekatere postavke v osnutku proračuna občutno zmanjšati. Treba bi bilo počakati na realizacijo proračuna za leto 1997 ter primerjati nekatere postavke, saj je bil v zadnjem četrtletju sprejeti rebalans načrta.
Na koncu so se svetniki strinjali s predlogom osnutka proračuna ter sprejeli sklep, da gre v javno obravnavo za 45 dni. V tem času pa naj se svetniki aktivneje vključijo v razprave pri posameznih odborih in komisijah, ki zastopajo določene strukture, da bi proračun resnično postal del odločitve in prizadevanj vrhniških svetnikov.
S.S.
- če država ne bo izpolnila obljubljenih sredstev za izgradnjo šole in vrtca, se bodo lahko ustavile vse investicije v občini za več let
- ali je mogoče za vrtec pridobiti še eno stavbo v vojašnici
- preveriti je treba višino načrtovane investicije 71 mio za izgradnjo igrišč pri šoli Log Dragomer
- tudi sam projekt od prvotnega, s katerim smo se seznanili ob samoprispevku, je precej dražji (3 mio DEM)
- več mora narediti tudi gradbeni odbor, ki gaje treba razširiti s strokovnjaki, občasno pa mora z delom seznanjati svetnike.
Po razpravi so svetniki z glasovanjem 16 ZA, 1 proti in 2 vzdržanima sprejeli naslednje tri sklepe:
1. V letu 1998 je investicijska prednost izgradnja nove osnovne šole na Vrhniki do III. gradbene faze
2. V proračunu za leto 1998 je treba zagotoviti postavko za izgradnjo vrtca, ki pa bi jo črpali pod pogojem, da bi pridobili sredstva iz proračuna RS za leto
4
RENAULT
1998. Izgradnjo vrtca bi nadaljevali glede na sklep Občinskega sveta.
3. Preveriti je treba projekt za izgradnjo igrišča pri šoli Log Dragomer, v letu 1998 pa bi v proračunu zagotovili potrebna sredstva za dokončanje dokumentacije, s samo gradnjo pa bi pričeli v letu 1999.
Naš časopis ima naposled odgovornega urednika
Na zadnji seji občinskega sveta občine Vrhnika so svetniki pri tretji točki dnevnega reda imenovali Toneta Jane-žiča, dosedanjega v.d odgovornega urednika, za odgovornega urednika Našega časopisa s štiriletnim mandatom.
Uradno obrazložitev je pripravil predsednik komisije za izdajanje Našega časopisa inž. Leopold Blaznik. Poudaril je, da je komisija oba prijavljena kandidata za odgovornega urednika, Boštjana Horvata in Toneta Jane-žiča, povabila na predstavitev njunih programskih zasnov. Oba kandidata sta predvsem odgovarjala na vprašanja članov komisije.
Komisija je odločala z glasovanjem, katerega rezultat je bil: 5 glasov za Toneta Ja-nežiča in 2 glasova za Boštjana Horvata. Tako je predlagala občinskemu svetu v potrditev Toneta Janežiča.
V kratki razpravi so nekateri svetniki spregovorili o ceni tiska ene številke Našega časopisa, saj sodijo, da bi se dalo stroške znižati. Rekli so, naj urednik razmisli o tem, zlasti o o računalniškem prelomu, pri čemer naj zbere in nato predlaga najbolj ugodno ponudbo za grafično pripravo in tisk Našega časopisa.
Nato so občinski svetniki glasovali o sklepu (13 za, 3 vzdržani in 5 proti), ki se glasi: Za odgovornega urednika Našega časopisa, ki izhaja za štiri občine: Vrhnika, Borovnica, Brezovica in Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, je za mandatno obdobje 4 let imenovan Tone Janežič.
Člani komisije štirih občin za izdajanje Našega časopisa so se tudi dogovorili, da se bodo takoj po imenovanju sestali z odgovornim urednikom, se z njim pogovorili o izvajanju in posodabljanju programske zasnove časopisa, ki sojo že sprejeli vsi štirje občinski sveti, zlasti pa o učinkovitosti in racionalnosti pri pripravi za tisk.
S.S.
Kaj
pričakujemo od Našega Vrhniko časopisa?
Naš časopis že nekaj let uspešno poroča o dogodkih in problem« j iz našega območja. Ob vseh teh pozitivnih ugotovitvah pa je korist no, da se vprašamo, kaj bi lahko še izboljšali. Ze sam naslov časopis nakazuje njegov namen. Časopis bo postal še bolj naš, če bomo tud ] bralci k temu pripomogli. Zato ne bo odveč, da nekoliko razmislim' ob vprašanju, kaj prebivalci našega območja resnično potrebujemo
Sredstva družbenega obveščanja in med njimi seveda tudi »Na časopis«, lahko posamezniku pomagajo rasti v razumevanju prt stnih problemov družbe in uveljavljanju vsega pozitivnega, ali pa S spremenijo v razdiralne sile, ki nasprotujejo splošni blaginji...Pravi svoboda obveščanja ne dela mimo resnice. Resnica pa nikoli ne ome juje prave svobode. To velja v zasebnem in javnem življenju.
Izhajajoč iz gornjega lahko pridemo tudi do nadaljnjih zaključ kov. Tako občutljivo področje, kot so sredstva obveščanja, se mora jo držati določenih mer. Zato ne more biti prepuščeno igri trga, ka1 pomeni, da ima vsakdo pravico do celostnih in resničnih informact pa tudi do opozoril in predlogov, kaj bi bilo mogoče in potrebn' spremeniti. Ustvarjati je treba okoliščine, da ne bomo prisiljeni sprt jemati kakršnahkoli sporočil in informacij. Soočanje mnenj mor! biti uravnoteženo in demokratično. Le tako bomo lahko ohranil pravice posameznih članov družbe, posebej pa še mladih in tistih, It imajo manj možnosti za kritično presojanje. Zato tudi ne bi smel brezbrižno slediti prevladujočemu javnemu mnenju in se podrejat tržnim zahtevam.
Sredstva obveščanja bi morala ustvarjati občestvo ljudi, ne p< brezoblične množice. Zato bo treba najti primeren način, da bi pj globljeno obravnavali temeljna vprašanja, ki zadevajo naše območ; je. To bi pripomoglo, da bi ljudje spoznali, da smo dolžni sodelovat pri ustvarjanju boljših razmer. Da bi pozitivna sporočila sprejeli i' upoštevali tudi tisti, ki so jim namenjena, moramo znati ustvarit primerne okoliščine in ozračje.
»Naš časopis« dobro obravnava splošna vprašanja, ki zadevajo celotno medobčinsko območje, poleg njih pa tudi zadeve posameZ-nih občin. Občinske meje presega veliko več zadev, kot bi morda n> prvi pogled pričakovali. Vrsta problemov, ki bi jih bilo treba bolj učinkovito razreševati, se pojavlja na območju posamezne občine-vzroki in posledice pa segajo preko njenih meja.
Naš časopis naj bi pripomogel k prepričanju, da naše območje nujno potrebuje veliko več sodelovanja na različnih ravneh. Bolj al manj sistematično bi torej morali obravnavati glavna tematska vprašanja, s tem pa tudi spodbuditi ljudi, da bi sami v časopisu opo-zarjali na probleme, s katerimi se srečujejo in podajali predloge Ti njihovo razrešitev. Vse to se sicer do neke mere že dogaja, vendat mislim, da premalo.
Naštejmo nekaj tematskih področij, ki so prav gotovo aktualna:
- Geografsko območje, ki mu je namenjen Naš časopis, bi moralo ohraniti svoje značilnosti, obenem pa v čim večji meri izrabiti svoje možnosti. V prehodnem obdobju, ko vmesna stopnja meii občinami in državo še ni določena, moramo še posebej stremeti za tem, da bodo občine našega območja čimbolj učinkovito sodelovale. Vpliv Ljubljane je namreč tako močan, daje ta potreba življenjskega pomena, čeprav se je mnogi ne zavedajo. Ni dvoma, da to območje -ne glede na možne formalne oblike organiziranosti - potrebuje poenoteno razvojno politiko. Izraz poenote-nost v tej zvezi pomeni predvsem zamisel o ohranjanju pestrosti-naravnih kvalitet in tudi drugih možnosti.
- Omogočiti je treba enakovredne, vendar ne enake življenjske razmere posameznih delov območja, kar bo povečalo njihovo pestrost in privlačnost.
- Spodbujati je treba svobodno iniciativo, vendar tako, da bo delovala tudi v korist splošne blaginje. Za dosego tega cilja bo treba na medobčinski ravni uvajati primerne pospeševalne oziroma usmerjevalne ukrepe.
- Pri usmerjanju razvoja v prostoru bo treba upoštevati tudi varstvo okolja.
- Uvesti bo treba primeren red glede oglaševanja ob prometnih poteh. To še posebej velja za del ljubljanske vpadnice skozi Brezovico. Veliki oglasni panoji kvarijo urbanistični videz. Razen tega je tudi vsebina oglasov pogosto nekulturna in je lahko cel" vzrok prometnih nesreč. Dohodek od tovrstnega oglaševanja nikakor ne more biti opravičilo zanj.
- Izgrajevati je treba enoten pogled o prihodnjem razvoju našega območja. Zato bi bilo treba na medobčinski ravni sprejeti soglasje o temeljnih konceptualnih usmeritvah, ki presegajo lokalno raven.
- Z opozarjanjem na možnosti za ublažitev ali prenehanje birokratskega ravnanja bi lahko tudi Naš časopis pripomogel k bolj učinkovitemu delovanju državne uprave in lokalne samouprave-Vsaka od njih ima sicer svoje lastno delovno področje, vendar je njuna temeljna naloga delovati v korist splošne blaginje. To pa je možno le, če bosta našli ustrezno obliko medsebojnega sodelovanja, pa tudi odnosa do ljudi.
Naštel sem le nekaj aktualnih vprašanj iz našega območja. Ne predlagam polemike, ampak dobronamerno izmenjavo mnenj in seveda pripravljenost vseh prizadetih za izboljšanje zadev.
Lojze Gosar
PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO •   PREJELI SMO
Zakaj sem glasoval proti
Na odmevni izredni seji občinskega sveta 29. januarja letos smo obravnavali tudi perečo problematiko financiranja izgradnje nove osnovne šole na Vrhniki in športnega igrišča ob osnovni šoli Log-Dragomer. Moj edini glas proti sprejetim sklepom je bil, žal, interpretiran kot nasprotovanje gradnji nove
šole, v resnici pa se nisem strinjal s spremenjenim načinom financiranja. Vztrajal sem, daje treba pridobiti že obljubljena sredstva Ministrstva za šolstvo in šport, ne pa se dodatno drago zadolževati.
Zaradi tovrstnih nesporazumov želim svoje volivce in druge občane, ki plačujejo samoprispevek, seznaniti z nekaterimi podrobnostmi, ki pojasnjujejo moje ravnanje.
Odločitev za gradnjo nove osnovne šole na Vrhniki in igrišča ob Osnovni šoli Log-
Dragomer smo občinski svetniki sprejeli skoraj enoglasno. Ob razpisu referenduma je bila finančna konstrukcija takale: sredstva za 5215 m2 površin naj bi zagotovila občina, za 3791 m2 pa Ministrstvo za šolstvo in šport. Izgradnjo športne dvorane (1200 m2 nad standardom, ki ga priznava omenjeno ministrstvo) naj bi sofinanciralo Ministrstvo za obrambo. Sredi lanskega leta pa smo bili občinski svetniki obveščeni, da sodi Vrhnika med občine, ki morajo take investicije samofinancirati,
zato bo sofinanciranje države, časovno in po obsegu, bistveno drugačno od tistega, ki je bilo občanom predstavljeno pred referendumom.
Nastalo situacijo in s tem veliko finančno luknjo naj bi občina reševala z dodatnim dragim zadolževanjem, kar poleg drugega, predstavlja tudi »lepo« popotnico županu in svetnikom, ki bodo izvoljeni na jesenskih lokalnih volitvah ter seveda vsem davkoplačevalcem v občini Vrhnika. Omenim naj še, da se je predračunska vrednost
investicije povečala skoraj za 100%.
Menim, da je iz napisanega mogoče sklepati, da seveda nikakor ne nasprotujem gradnji nove vrhniške osnovne šole, menim pa, da je treba od države odločno zahtevati, naj svoje obljube in obveznosti tudi izpolni. Občina Vrhnika ima v Državnem zboru tri poslance, v Državnem svetu pa enega svetnika.
Peter Mausar, občinski svetnik SDS Dragomer
/RHNIŠKI POLICISTI PRI ŽUPANU
S skupnimi močmi kontrolirati mirujoči promet
Na tradicionalni vljudnostni 'Prejem in pogovor je župan Vrhnike Vinko Tomšič povabil predstavnike Policijske postaje Vrhnika. Razgovora so se udeležili poveljnik postaje Zdravko Godnjavec, policisti Janez Po-držaj, Miro Drole in Franc Ber-n'k ter Andrej Treven, predstavnik Komisije za prometno varnost, in Cveto Mole, vodja Oddelka uprave za notranje zadeve.
Županje na začetku razgovora poudaril, da so vsakoletni sprejemi namenjeni tudi izmenjavi vsakodnevnih problemov 'er izboljšanju splošne varnosti vrhniških občanov. Poveljnik vrhniške policijske postaje Zdravko Godnjavec pa je prisotne najprej seznanil z varnostno oceno iz leta 1997. Naj navedemo samo nekaj podatkov:
" nivo varnosti v občini je ostal
na predlanskem stanju
" Povečala seje kriminaliteta, bi-
•° je 647 kaznivih dejanj
- raziskanost je bila 55 %, zaradi
večjih vlomov konec leta
" povečali so se tudi vlomi in
tatvine
- v prometni varnosti so se prekrški povečali za 8 %
- prometnih nesreč s smrtnim izidom je bilo8(vletu 1996- 13)
- tudi število hudih telesnih poškodb seje povečale iz 25 (v letu 1996) na 33; zmanjšalo pa število nesreč z lažjimi telesnimi posledicami iz 82 na 79
-javni red in mir seje povečal za 8 %, tu se kršitve pojavljajo v lokalih in zasebnih stanovanjih
- v letu 1997 so obravnavali 104 tujce (ilegalni prehodi in brez delovnega dovoljenja)
- bilo je tudi 12 samomorov
- za zmanjševanje posledic v prometni varnosti so v letu največ kontrolirali: pripetost voznikov, hitrost in alkohol.
V nadaljevanju razgovora so policisti še povedali, da se bodo letos zanesljivo lotili adaptacije bivšega samskega vojaškega doma, ki naj bi postal nova policijska postaja skupno s prostori Oddelka za obrambo.
Predstavniki občine so tudi poudarili, da je sodelovanje prek Komisije za prometno varnost dobro in zgledno, daje tudi
sodelovanje z obema šolama v občini dobro, še posebno v prvih dneh šole. še več pa bi bilo treba narediti za varnost otrok, predvsem tam, kjer ni pločnikov in prehodov. Pri prometni varnosti pa je treba več pozornosti nameniti urejanju mirujočega prometa, in sicer za parkiranje in ustavljanje na nekaterih ozkih vrhniških cestah in ulicah.
Na koncu zelo delovnega razgovora pa so se dogovorili za nekaj skupnih aktivnosti za izboljšanje varnosti občanov:
- povečati kontrolo mirujočega prometa, skupno - komunalni redar in policisti
- na nekaterih ulicah omejiti hitrost
- večkratne akcije za pravilno -zakonsko odstranitev zapuščenih vozil
- na pobudo komisije za prometno varnost omogočiti merjenje hitrosti tudi na drugih nevarnih delih cest in ulic v občini
- v delu je prometna študija občine Vrhnika, ki naj bi razrešila oziroma najprej prikazala možnost obvoznice, kolesarske steze - poti, nove parkirne prostore tudi za tovornjake,...
S.S.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Vrhnika na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Vrhnika št. 1 l/l-skl-025/97 z dne 27. 10. 1997 in na podlagi 5. člena Odloka o podeljevanju priznanj (Ur. 1. RS št. 24/92) razpisuje za leto 1998 podelitev občinskih priznanj
I.
»PLAKETA PISATELJA IVANA CANKARJA« za leto 1998
t.
Občina Vrhnika bo v letu 1998 podelila tri »plakete pisatelja Ivana Cankarja«.
2.
»Plaketa pisatelja Ivana Cankarja« se podeli za dosežke trajnejšega pomena na področju gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti.
3.
Plaketo lahko prejmejo:
— pravne in fizične osebe za posebne zasluge na področju znanstvenega, kulturnega, športnega in drugega družbenega razvoja občine Vrhnika in za razvijanje in utrjevanje sodelovanja med Vrhniko in drugimi mesti;
— pravne in fizične osebe za reševanje človeških življenj, preprečevanju škode na premoženju ter za uspešno sodelovanje v drugih humanitarnih akcijah;
—- prijateljska, pobratena, druga mesta, tuja mesta, ustanove in posamezniki, tudi iz tujine, ki so zaslužni za gospodarski in družbeni razvoj občine Vrhnika.
4.
Kandidate za plaketo lahko predlagajo pravne osebe, društva, zveze kulturnih in športnih organizacij, druge družbene organizacije in politične stranke ter posamezniki.
5.
Predlog za podelitev mora vsebovati:
— ime in naslov predlagatelja
— ime in priimek, naslov oz. zaposlitev kandidata
— obrazložitev predloga z dokazili, ki so potrebna za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata.
6.
Pismene predloge za plaketo je potrebno poslati do 30. 3.1998 na naslov: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Tržaška 1, 1360 Vrhnika, s pripisom »za plaketo«.
II.
PETKOVŠKOVA PRIZNANJA ZA LETO 1998
Občina priznanja«
1.
Vrhnika bo v letu 1998 podelila tri »Petkovškova
»Petkovškovo priznanje« se podeli za pomembne dosežke na področju ljubiteljske in poklicne kulturne ustvarjalnosti, in sicer:
— aktivno delovanje v vseh družbenih sredinah v prid uveljavljanja kulturne ustvarjalnosti, še posebej ljubiteljske, zaradi zagotavljanja pogojev za njen razvoj,
— vsestransko in celovito razumevanje pomena kulturne dejavnosti,
— organizacijsko utrjevanje kulturnih društev, skupin, ZKO in ustvarjalnosti na vseh področjih povezovanja z Vrhniko,
— vzpodbujanje, usmerjanje in organiziranje kulturnega življenja in kulturne dejavnosti, zlasti še med mladimi ljudmi in delavci,
— uvajanje novih sodobnih vsebin in oblik kulturne dejavnosti,
— celovito, stalno in dolgoročno načrtovanje kulturno umetniškega delovanja,
— kvalitetno in množično rast v kulturnem delovanju,
— pospeševanje kulturne ponudbe, pripravo in izvedbo različnih izobraževalnih oblik,
— celovito in vsebinsko poglobljeno obveščanje o kulturnem življenju in delovanju,
— poglobljeno prizadevanje pri zbiranju, ohranjevanju in urejanju dokumentacij o ljubiteljskem kulturnem gibanju.
3.
Petkovškovo priznanje lahko prejmejo:
kulturna društva in skupine, poklicne organizacije, krajevne skupnosti, druga društva in organizacije in posamezniki.
4.
Kandidate za plaketo lahko predlagajo pravne osebe, društva, zveze kulturnih in športnih organizacij, druge družbene organizacije in politične stranke ter posamezniki.
5.
Predlog za podelitev mora vsebovati:
— ime in naslov predlagatelja
— ime in priimek, naslov oz. zaposlitev kandidata
— obrazložitev predloga z dokazili, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata.
6.
Pismene predloge za Petkovškovo priznanje je potrebno poslati do 30. 3. 1998 na naslov:
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Tržaška 1, 1360 Vrhnika, s pripisom »za Petkovškovo priznanje«.
III.
PRIZNANJE ZA PODROČJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA ZA LETO 1998
i.
Občina Vrhnika bo v letu 1998 podelila dve »priznanji za področje vzgoje in izobraževanja«.
2.
Priznanje za področje vzgoje in izobraževanja se podeli za izredne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja.
3.
Priznanje lahko prejmejo:
— posamezniki in skupine za izredne uspehe pri napredku vzgoje in izobraževanja, dosežene z delom v vzgojnoizobraževalnih organizacijah z oganiziranjem vzgojnoizobraževalne dejavnosti, s strokovnimi in raziskovalnimi deli ter pri oblikovanju učnih sredstev
— gospodarske firme, zavodi in društva za izredne uspehe na vzgojnoizobraževalnem področju, ki so rezultat kolektivnega dela na področju občine Vrhnika.
4.
Priznanja se podeli na osnovi naslednjih kriterijev:
A) Delo z otroki
1. uspešno pedagoško delo v osnovni šoli, Glasbeni šoli in vzgoj-noizobraževalni organizaciji,
2. vodenje izvenšolske dejavnosti na šoli oziroma v vrtcu,
3. vidni uspehi, ki jih je delavec dosegel z učenci na šoli oziroma v VVO in izven ustanov,
4. izvajanje uspešnejših novih oblik in metod dela z otroki.
B) Delo v vzgojno-izobraževalnem zavodu
5. čas, ki ga je prebil pedagoški delavec v naši občini na področju vzgoje in izobraževanja,
6. skrb za uveljavljanje tovariških medsebojnih odnosov v kolektivu,
7. pripravljenost za redno strokovno, metodično in drugo izobraževanje in pripravljenost posredovanja znanja drugim.
5.
Kandidate za priznanje lahko predlagajo pravne osebe, društva, druge družbene organizacije in politične stranke ter posamezniki.
6.
Predlog za podelitev mora vsebovati:
— ime in naslov predlagatelja
— ime in priimek, naslov oz. zaposlitev kandidata
— obrazložitev predloga z dokazili, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata.
7.
Pismene predloge za priznanje je potrebno poslati do 30. 3. 1998 na naslov: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Tržaška 1, 1360 Vrhnika, s pripisom »za priznanje«.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Lokalna samouprava ■ quo vadiš?
Piše:
Dr. Helena Hren - Vencelj
Ob obravnavanju predloga Odloka o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter sprememb njihovih območij seje v Državnem zboru (DZ) razvila obširna debata o predlogih za nove občine in vladnih postopkih ter stališčih vladne koalicije v Komisiji za lokalno samoupravo DZ.
Sklep o začetku postopka je DZ sprejel marca preteklo leto. Zadolžil je vlado, da opravi pregled vloženih predlogov za nove občine ali zahtevkov za spremembe območij ter se do njih opredeli. Zahteval je tudi, da se pozove občinske svete, naj se opredelijo do teh zahtevkov. Pri tem pa so se že pokazale težave. V nekaterih krajevnih skupnostih (KS) ni prišlo do obravnave v času, ki je bil določen, v drugih so bili svetniki, ki so zastopali interese po ustanovitvi nove občine svoje KS enostavno preglasovani, nekatere predloge pa so občinski sveti podprli.
V razpravi o tem, kako so nastale dosedanje občine in o predlogih za nove, je vlada priznala, da sedanji sistem lokalne samouprave ni razrešil vseh vprašanj ter ni odpravil nekaterih slabosti, ki so se pokazale v tem kratkem času. Da je to res, je priznala vlada tudi pri obravnavi Strategije RS za vključitev v EU, kjer je v projektu Zakon o lokalni samoupravi priznala, daje bil zakon sprejet v naglici, da ni dober, daje potrebno njegovo vsebino sprememniti v smislu dograditve sedanje strukture in funkcij lokalne samouprave.
Vlada RS torej trdi, da je potrebno na ustanovitev novih občin gledati v povezavi z njenimi nalogami in financiranjem, da je potrebno na občine prenesti bistveno večji del zadev lokalnega pomena, predvsem gospodarjenja s prostorom.
V času od 2. svetovne vojne je prevladovala težnja krčiti gštevilo občin do 1. 1964, ko jih je bilo le 62. Leta 1994 je bil v DZ sprejet koncept 160 občin. Nekateri vladni predlogi za nove občine očitno niso bili dobri. Vendar vlada še vedno vztraja pri konceptu 160 občin iz leta 1994, zato seje pozitivno opredelila le do 20, ostale predloge pa je ocenila kot neprimerne in kot take, ki ne zadostujejo kriterijem zakona. Ob obravnavi na Komisiji za lokalno samoupravo DZ so nekateri člani zastopali mnenje, da bi morali ustavno in zakonsko določene kriterije za ustanovitev novih občin iz 13. in 13a člena Zakona o lokalni samoupravi dograditi gše pred začetkom postopka in tako onemogočiti prevlado subjektivnih ocen in političnih pritiskov. Vlada očitno ni dosledno upoštevala kriterijev pri oblikovanju predlogov za nove občine, zato so poslanci opozicije zahtevali, da se odpre vprašanje celotne mreže občin. Omogoči naj se ustanovitev občin glede v Ustavi zagotovljene možnosti po lokalni samoupravi in voljo ljudi. Na razpravi v DZ je minister s tem, daje poudaril, daje potrebno na pobude za ustanovitev novih občin »gledati celostno ter ne s filigransko natančnostjo gledati le na en pogoj«, nehote potrdil, daje vlada upoštevala različne kriterije že pri dosedanjih 147 občinah ter enako ravnala tudi pri novih. Poudarjanje tega, da nove občine niso sposobne preživetja, je sicer pomembno, morda potrebno, da smo si v vsem na jasnem, vendar je bilo tudi med 147 sedanjimi občinami leta 1996 140 takih, ki so svoje proračune dopolnjevale iz finančnih izravnav. Prav tako je med novimi predlogi, kijih vlada podpira, 5 novih občin, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev ( pogoj 13a člen zakona), pa tudi med 147 sedanjimi občinami je takih 51. Očitno je, da vlada zakonsko predpisanih kriterijev ni upoštevala v celoti niti v preteklosti niti sedaj, da se želja ljudi po samoupravi ne upošteva, daje to projekt vladne koalicije inje sklicevanje na zakonske kriterije zgolj sprenevedanje.
Na poti v EU je bila prav lokalna samouprava tisti projekt, ki so ga ljudje vzeli za svojega, ker so bili prepričani, da bodo na ta način lahko izrazili svojo voljo, ki jo zagotavlja tudi Ustava in jo mora tako vlada kot poslanci v DZ upoštevati.
Lepo zimsko vreme je omogočalo delavcem Gradisa iz Ljubljane, da so nemoteno opravljali vsa dela pri prenovi mostu čez Ljubljanico na cesti Vrhnika - Verd. Sedaj dela potekajo na levem voznem pasu, desni pa je že prenovljen in na njem poteka enosmerni promet. Cestišče bo nekoliko širše, z obojestranskima pločnikoma in po zagotovilih naj bi bila otvoritev prenovljenega odnosno skoraj novega mostu v mesecu aprilu. Do tedaj pa moramo vozniki pokazati dovolj strpnosti in mirnosti ob večkratnih kolonah vozil v obe smeri.
S.S.
Župan, tajnica in fikus?
Piše:
Richard Beuermann
V preteklem mesecu je Državni zbor zaključil še eno izredno sejo, na kateri je vlada med drugim predstavila predlog letošnjega državnega proračuna. Poslanske skupine in posamezni poslanci smo vložili na predlog proračuna kopico dopolnil, ki so jih nato obravnavala matična delovna telesa.
Tudi vrhniški trije poslanci smo ob podpori še treh poslancev oblikovali dopolnilo, s katerim želimo zagotoviti sofinanciranje investicij v osnovne šole in otroške vrtce tudi tistim občinam, ki so zaradi kriterijev zagotavljanja finančne izravnave izpadle iz predloga proračuna. Ob tem je dobra novica, daje Odbor za kulturo, šolstvo in šport dopolnilo podprl, slaba je pa ta, da je podprl tudi večino ostalih vloženih dopolnil, kar objektivno zmanjšuje možnosti, da bo postavka dvestopetinosemdesetih milijonov, ki smo jo z dopolnilom predlagali, dejansko uvrščena v letošnji proračun. V primeru, da bi se to vendarle zgodilo, bi v občinski proračun priteklo petdeset milijonov za izgradnjo nove osnovne šole ter petdeset milijonov za izgradnjo novega otroškega vrtca.
Državni zbor je prejšnji teden pričel z osmim rednim zasedanjem, ki gotovo zasluži oznako maratonsko, saj je na dnevnem redu kar šestinšestdeset točk. Samo z naštevanjem le-teh bi dvakrat prekoračil časopisni prostor, ki mi je na razpolago.
Prvi dan zasedanja smo obravnavali zahtevo Socialdemokratske stranke in štiriinštirideset tisoč volivcev, ki so s podpisi zahtevali takšno spremembo ustave, ki bi omogočala odpoklic poslanca. Sedanja ustava odpoklic onemogoča, saj 82.člen ustave pravi, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. Po relativno kratki razpravi je bil predlog z veliko večino zavrnjen, saj je za predlog glasovalo le šestnajst poslancev.
Nato je bila na vrsti obravnava strategije republike Slovenije pri vključevanju v Evropsko zvezo. Ker se nekatera delovna telesa še niso sestala, je bil sprejet sklep, da se točka prekine. Podobno seje zgodilo še z nekaj točkami, tako da je državni zbor v četrtek, 19. februarja pričel z obravnavo predloga odloka o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter določitev oziroma sprememb njihovih območij ter razpisu referenduma za spremembo imen in sedežev občin.
Ker imam o poskusih ustanavljanja novih občin svoje mnenje, sem se odločil, da posežem v razpravo, tako vam v nadaljevanju predstavljam del moje diskusije:
Pred štirimi leti so se krajani Borovnice na referendumu odločili proti ustanovitvi nove občine Borovnica, pa je Državni zbor vseeno sprejel sklep, da se formira občina Borovnica in mimo volje volivcev vsilil svojo voljo. Osebno sem že v tistem času dvomil v racionalnost odločitev, ki so objektivno preveč razdrobile to našo majhno državo Slovenijo.
Glede na dejstvo, da še vedno nimamo ustrezne regionalne politike in da nam zaradi tega grozi, da bodo majhne oziroma premajhne občine prepuščene na milost in nemilost državi, se mi zdi nujno , da državni zbor pred sprejemom odločitve za novo drobitev občin zahteva od vlade pripravo ustrezne spremembe financiranja lokalnih skupnosti.
To svoje mnenje utemeljujem s predlogi rešitev, ki jih je oblikovala vlada RS v svoji analizi financiranja lokalnih skupnosti v RS po uveljavitvi nove lokalne samouprave inje objavljena v 57. številki Poročevalca DZ v decembru lanskega leta.
V omenjeni analizi je jasno razvidno, da ni bilo v letu 1995 niti ene občine, ki bi 99% zagotavljala financiranje svojega delovanja iz lastnih virov. V letu 1996 pa je bilo le sedem takih občin, ostalih 140 pa je seveda svoje proračune dopolnjevalo s finančno izravnavo,
Podrobnejši pogled v to analizo pokaže, daje bilo samo 50 občin, ki so zagotovile več kot 75% lastnih virov.
Seveda je jasno, da trenutne rešitve financiranja občin favorizirajo manjše občine in dobesedno silijo v razbijanje večjih občin. Tako bomo lahko prav kmalu prišli v absurdno situacijo, da bo praktično vsaka krajevna skupnost želela postati občina.
Zgodba me močno spominja na dogajanje v prejšnji državi in na takratni družbeni sistem, ko smo v določenem obdobju zelo besno ustanavljali vedno nove in nove tozde in s tem objektivno slabili gospodarsko moč delovnih organizacij, hkrati pa povzročili bistveno povečanje administriranja in naraščanja birokratskega aparata, ki se je razširil preko vseh razumnih meja.
Takrat se je uveljavila sintagma Direktor, tajnica in fikus.
Kako se je zgodba končala takrat, vemo, bojim pa se, da se tudi sedaj ustvarjajo pogoji, da bomo govorili o županu in fikusu, seveda z dodatkom finančne izravnave iz državnega proračuna. Še na nekaj me spominja primerjava dogajanja v samoupravnem socializmu in sedanjim dogajanjem.
Tako kot seje včasih splačalo biti nerazvit in čakati na državo, ki je uspešno prelivala precejšna finančna sredstva, je tudi danes podobno.
Danes sem prejel od neke majhne krajevne skupnosti, ki ima ambicijo postati občina, lobistično pisanje, kjer seveda prosijo za podporo v tej njihovi ambiciji.
Dopis, pravzaprav sta dva, sta napisana na elegantnem lepo grafično oblikovanem papirju, kakršnega si recimo občina Vrhnika, ki je ena redkih občin, ki 100% zagotavlja lastne vire v svoj proračun, pač ne privošči. Nasprotno, kljub uspešno izglasovanem samoprispevku za izgradnjo prepotrebne osnovne šole bo verjetno ostala brez že dogovorjenega denarja iz državnega proračuna, ker po nekih čudnih, da ne rečem čudežnih merilih nima pravice do finančne izravnave, češ saj ste bogata občina. Ob dejstvu, da smo v lanskem letu v požaru izgubili tudi otroški vrte"c, in da v tem trenutku naši otroci prebivajo v vrhniški vojašnici se nam finančna konstrukcija dobesedno sesuva.
Ker nisem ljubitelj dolgoveznih govoranc bom zelo kratek in bom citiral samo dve po mojem mnenju najpomembnejši točki predlogov rešitev iz prej omenjene analize financiranja lokalnih skupnosti:
1. S sprejemom zakonodaje, ki ureja financiranje lokalnih skupnosti, bi bilo potrebno pripraviti kriterije za financiranje občin na novih osnovah. Ti kriteriji bi morali biti pripravljeni preprosto, pregledno in razumljivo, da bi vsaka občina lahko vedela, po kakšnih osnovah in v kakšni višini je upravičena do dopolnilnih sredstev in
2. V zakonodaji, ki ureja financiranje lokalnih skupnosti, bi bilo potrebno vključiti ustrezne limite, s katerimi bi se opredelila višina finančne izravnave v deležu od lastnih virov prihodkov.
Taka rešitev naj bi destimulirala nastajanje novih občin, preprečila pa bi tudi pritisk na povečanje dodatnih sredstev za financiranje javne porabe.
Informacija združenja žrtev komunističnega nasilja
Preteklo je leto od sprejema Zakona o popravi krivic. Kako je z njegovim uresničevanjem in uvajanjem v življenju? Komisija, ki bo ugotavljala in priznavala status političnega zapornika in status svojca po vojni pobite osebe, je bila s strani vlade imenovana v oktobru 1997, konstituirana in je začela z delom. Premaknilo seje. Do 8. 1. 1998 je na komisijo prispelo 843 zahtevkov za priznanje statusa političnega zapornika in statusa svojca po vojni pobite osebe. Obravnavanih je bilo 157 zahtevkov, rešenih pa 106. Nekaj vlagateljev zahtevkov pa je komisija pozvala, naj svoje zahtevke dopolnijo, nakar jih bo ponovno obravnavala. Bili pa so tudi primeri, ko je komisija zahtevke zavrgla, ker jih ni vložila upravičena oseba, in zavrnila tudi neutemeljene zahtevke.
Zakon, ki bo formiral sklad za poplačilo vojne odškodnine, iz katerega bodo namenjena sredstva za odškodnine po Zakonu o popravi krivic, še ni bil sprejet, zato komisija upravičencem zaenkrat priznava le čas, ki se jim šteje v pokojninsko dobo. Upravičencem stausa političnega zapornika Zakon o popravi krivic priznava pravico do odškodnine za čas odvzema prostosti in vštetje tega časa v pokojninsko dobo v dvojnem štetju, in sicer za čas dejanskega odvzema prostosti v preiskovalnem zaporu in čas zapora prestajanja kazni s prisilnim delom v KPD oz. delovnem taborišču.
V pokojninsko dobo v enojnem štetju pa se šteje čas v predkazenskem ali preiskovalnem postopku pred odvzemom prostosti ali po prenehanju odvzema prostosti, ko je upravičeni osebi bila onemogočena zaposlitev oz. opravljanje samostojne dejavnosti.
Vse pravice po Zakonu o popravi krivic pripadajo izključno le državljanom republike Slovenije, če imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Vloženi zahtevki morajo biti dokumentirani. Pri izpolnjevanju zahtevka za popravo krivic, če s tem zahtevkom uveljavljate čas, ko zaradi bolezni ali invalidnosti, ki je bila posledica zapora, niste mogli delati oz. niste dobili zaposlitve zaradi izgube državljanskih pravic, morate to dokazano izkazati (z dokazili — s fotokopijami iz zdravniške kartoteke, z ustreznimi izvidi, časom zdravljenja, zdravniškim spričevalom, odločbo o invalidnosti, s kopijami prošenj za zaposlitev in odgovori organizacij oz. ustanov, na katere ste se obračali za zaposlitev, kopijami prijav na uradu za zaposlitev, pa tudi pričami). Izjave prič mora potrditi notar oz. morajo biti poad-ne pred pristojnim Okrožnim sodiščem.
Zakon o popravi krivic velja tudi za tiste osebe oz. družine, ki so bile zaradi političnih razlogov in politične nezanesljivosti izgnane, preseljene iz obmejnega pasa na druga območja Slovenije, npr. na Kočevsko oz. zunaj države.
Svojci po prestani kazni umrlih upravičenih oseb, ki niso bile rehabilitirane, imajo pravico do statusa svojca političnega zapornika, to so predvsem možje in žene bivših političnih zapornikov. Pokojninska doba se takim umrlim upravičenim osebam ravno tako šteje po prej navedenih merilih v dvojnem oz. enojnem štetju. Zato naj žene — vdove oz. vdovci pokojnih oseb zahtevajo ta status, saj, če je od upravičene umrle osebe pokojninska doba večja, lahko to pokojninsko dobo uveljavljajo v svojo korist po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z uvelja-
vitvijo družinske pokojnine po umrli upravičeni osebi.
Komisija upravičencem izda sklep o priznanju časa odvzema prostosti, katerega le ti potem pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vložijo kot dokument k zahtevi za ponovno odmero pokojnine, z upoštevanjem priznane pokojninske dobe v dvojnem štetju ali enojnem štetju. V vlogi, naslovljeni na SPIZ, s katero zahtevate ponovno odmero pokojnine, morate navesti, da zahtevate ponovno odmero pokojnine po Zakonu o popravi krivic, da se vam prizna zavarovalna doba po najboljši odmeri. Če pa je upravičena oseba umrla pred vložitvijo zahteve, zahtevo lahko vložijo osebe, ki po predpisih o pokojninsko invalidskem zavarovanju lahko uveljavljajo družinsko pokojnino po umrli upravičeni osebi, nimajo pa pravice do prejema odškodnine po umrli upravičeni osebi. V Zakonu o popravi krivic je določba, ki morebitne upravičence pri uveljavljanju družinske pokojnine napotuje na SPIZ, ki pri odločanju o priznavanju družinske pokojnine uporablja pokojninsko invalidsko zakonodajo. Tako se v pretežni meri pravica, ki jo zakon sicer priznava določeni kategoriji upravičencev, miniminizira oz. povsem izniči.
Pri tem se postavlja vprašanje na novo odmerjene pokojnine in s tem povezanega obračunavanja razlike za nazaj. Od katerega dne? Stališče našega Združenja je, da bi moral SPIZ upoštevati zapornikom naknadno priznano delovno dobo v čas štetja zavarovalne dobe zavarovanca od dne, ko mu je bila prvič izdana odločba o upokojitvi in izplačati razliko za nazaj. Naši člani pravilno ugotavljajo, da so tako prikrajšani, javno okradeni. Nihče od organov, ki morajo spremljati in nadzorovati zakonitost, izvajanje človeških pravic — pa nič, ko je evidentno, da so v danem primeru kršene človekove pravice. Naši člani — bivši zaporniki —
niso krivi za pomanjkljivo zakonodajo, ki v 271. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne predvideva izjemnega primera, ko država z zakonom omogoča uveljavljanje novih dejstev in s tem povezane pravice do zavarovalne dobe, ki se šteje v pokojninsko dobo.
Zakon o popravi krivic je pričel veljati 8. 11. 1996. Zahteva za priznavanje statusa političnega zapornika in statusa svojca po vojni pobite osebe pa je mogoče vložiti v roku 18 mesecev po uveljavitvi tega zakona. Ta rok velja tudi za vložitev zahteve za revizijo sodb, izdanih v času od 15. 5. 1945 do 2. 7. 1990, ki so temeljile na takratni kazenski zakonodaji, ki jo taksativno našteva 3. čl. Zakona o popravi krivic. Opozarjamo člane Združenja žrtev komunističnega nasilja in vse druge žrtve komunističnega nasilja, bivše politične zapornike, taboriščnike, osebe, ki jim je bil izrečen ukrep določitve prebivališča in svojce po vojni pobitih oseb, naj pohitijo z vložitvijo zahtevka za pridobitev statusa političnega zapornika in zahtevka svojca po vojni pobite osebe, ker bo 18-mesečni zakonski rok za vlaganje tozadevnih zahtevkov potekel 8. 5. 1998.
Vsebina zahtevka je navedena v 11. čl. Zakona. Ministrstvu za pravosodje, sektor za popravo krivic, oddelek za izvajanje Zakona o popravi krivic, Ljubljana, Zupančičeva 3, pa dobite že natisnjen obrazec, kakor tudi na našem Združenju, ki ga izpolnite, dokumentirate in priporočeno pošljete na navedeni naslov Ministrstva.
Kot rečeno, tisti, ki še niste vložili omenjenega zahtevka, pohitite, da ne bo prepozno, da ne boste zamudili roka in tako omogočili, da bi bil iz formalnopravnih razlogov vaš zahtevek zavržen kot prepozno prispeli —po izteku roka. Združenje žrtev komunističnega nasilja, Štefanova 11, 1000 LJUBLJANA
UPRAVNI ODBOR
Hotel Mantova v novih rokah
VRHNIŠKE ZANIMIVOSTI v sliki in besedi
Edini hotel na Vrhniki »Mantova« je propadal kar nekaj dolgih let. Bilje zaprt in v njem se ni nič dogajalo. Pred nekaj leti gaje kupil podjetnik Čučnik iz Ljubljane in obljubljal razcvet nekdaj znanega gostinskega objekta. Vendar iz tega ni bilo nič. Vrhničani in drugi so samo nemo hodili mimo in razmišljali, kaj se v njem dogaja.
Zob časa je naredil svoje in notranjost je začela propadati. Ob lanskem požaru v vrtcu je skoraj prišlo do dogovora, da bi začasno varstvo otrok imeli prav v hotelskih prostorih. Vendar je bilo ob ogledu prostorov ugotovljeno, da bi morali za obnovo dati preveč denarja, tudi lastnik je ponujal nemogoče pogoje.
V letošnjem februarju pa smo opazili, da se tam nekaj dela. V hop-telu matova in okrog njega so se začeli nekakšni premiki. Pri pristojnih krogih smo zvedeli, daje Hotel Mantova kupila znana gostinska družina TURŠIČ. Takoj so pričeli pospravljati notranje prostore. Vsa oprema je bila neuporabna, in sojo zvozili na deponijo. V izdelavi je projekt, ki naj bi Hotel Mantovo pripeljal v B - kategorijo. Tako se bodo dela pričela že v mesecu marcu. Obnovili bodo vse sobe, ki bodo pridobile sanitarije in kopalnice, prenovili se bo kuhinjo in z njo tudi restavracijo. Brez obnove elektrike, centralne napeljave in vodovoda tudi ne bo šlo. Sedanja lastnika brat in sestra TuršiČ sta še povedala, da bo hotel moral pridobiti B kategorijo z več kot 50 prenočišči.
Sobe naj bi imele tudi telefone in televizijo ter seveda vsaka še obvezne sanitarije. Če bo šlo vse po sreči, bo hotel odprl svoja vrata po pomladnih mesecih.
Po vsej verjetnosti in ker zaupamo sposobnostim družine TURŠIČ, bo Hotel Mantova le vzcvetel.
S.S.
Stara cesta neko soboto dopoldan ali skoraj ob vsakem času. Parki' rani avtomobili iz obeh strani ulice, po sredi komaj prevozno cestišče, nasproti kolesar, pešec pa po voznem pasu, ker je pločnik zaseden. Ves cestni odnosno vrhniški kaos se vidi na naši Stari cesti, inje še sreča, da ni hujših nesreč. Če pa so pripeti listki za brisalci stekel naših avtomobilov, pa je brž ogenj v strehi. Takrat so krivi vsi drugi (najbolj občina in policisti), samo mi ne, ki smo naredili prometni prekršek.
Takale je videti tankovska cesta ob vznožju Storževega griča na Vrhniki ob sončnih sobotah in nedeljah, ko Vrhničani in drugi trumoma odhajajo na krajše in daljše izlete na Planino, v Stari maln, na Zaplano, na Jelovco, v Staje, na Blaten dol,...
Jekleni konjički pa so varno parkirani na tankovski cesti, saj imajo tudi »tankisti« prost vikend. S.S-
Zupan Vrhnike, Vinko Tomšič, je na vsakoletno srečanje povabil župnike, ki službujejo v občini Vrhnika. Srečanja so se udeležili iz Župnijskega urada Vrhnika novi župnik Vinko Podbevšek, kaplan Pavel Okoliš in upokojeni župnik Stanko Kapš, iz Podlipe pa župnik Anton Gradišek ter tajnica občine Sonja Pirnat Keršmanc. V prijetnem razgovoru so vsi poudarili, da je sodelovanje na zavidljivi ravni ter že tradicionalno dobro. Tudi v prihodnje si želijo dobre odnose med cerkvijo in občino, saj je le-to tudi v korist vseh vernih v celotni občini Vrhnika, (foto Markelj)
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA, KRAJEVNA ENOTA VRHNIKA
Da ne bi gorelo
Letošnja zima je zelo suha. Meteorologi pravijo, da je padla le četrtina padavin, normalnih za ta čas. Te dni velja tudi splošna prepoved kurjenja v naravnem okolju. Kljub temu pa daje naša dežela vtis, kot da bi vanjo vdrli Turki. Gozdni požari v naših krajih niso prav pogosti. Pa vendar skoraj vsako leto zagori tudi v gozdu. Tako je predlani nek lastnik neprevidno kuril v lastnem gozdu. Ogenj mu je ušel iz nadzora. S skrajnimi napori je preprečil, da mu ogenj ni zajel traktorja in posod z gorivom. Lani je bil v gozdnem požaru uničen mlajši nasad smreke.
In kako je urejeno kurjenje v gozdovih v obdobjih, ko sicer ni razglašena splošna prepoved kurjenja v naravnem okolju? Zakon o gozdovih prepoveduje kurjenje v gozdovih, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja podlubnikov. Nadalje prepoveduje tudi po-
žiganje travišč in ledin na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd. Dovoljuje pa požiganje rastlinskih ostankov na njivah, vendar le ob navzočnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorom.
V primeru, da je gozd v požaru uničen, zagotovi Zavod za gozdove v sodelovanju z lastnikom obnovo gozda na pogorišču. Povzročitelj požara je odškodninsko odgovoren lastniku gozda za povzročeno škodo in izgubljeni dobiček, Republiki Sloveniji pa za stroške obnove gozda. Obnova pogorišč je draga. Za ponazoritev naj navedemo samo lanski primer. Povzročitelju požara, v katerem je pogorelo samo 3.000 m2 gozda je bil izstavljen račun za 377.000 sit, pri čemer stroški gašenja sploh niso bili upoštevani. Zato je prav, da pomislite tudi na svojo finančno stran, preden zakurite v gozdu ali poleg gozda.
Kje so obtičale spodbude?
Zaradi zagotavljanja in krepitve splošno koristnih funkcij gozdov država sofinancira lastnikom gozdov yečino del pri obnovi, negi in varstvu gozdov. Lastnikom gozdov, ki jih je prizadel žled, je lani sofinancirala tudi del nadstroškov poseka ter izjemoma izgradnjo m rekonstrukcijo vlak. Po Novem letu so se nam številni lastniki gozdov potožili, da še niso dobili plačanih spodbud za opravljena dela V svojih gozdovih. V prejšnji številki smo sicer zapisali, kakor nam je pač bilo zagotovljeno, da naj bi bile spodbude poravnane do konca januarja. Zal se besede niso spremenile v dejanja. Tako je sredi februarja še vedno precej spodbud neporavnanih.
Da bi se izognili nesporazumom, želimo zapisati naslednje: Zavod za gozdove ugotavlja upravičenost posameznikov do vzpodbud, pripravlja obračune in izplačila itn.., ne zagotavlja pa sredstev za izplačila. Leta zagotavlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zato na vprašanja lastnikov, kdaj bodo prejeli spodbude, ne moremo odgovoriti, saj nam ni znano, kdaj bo ministrstvo zagotovilo ustrezna sredstva. Na prav tako pogosto postavljeno vprašanje, ali bodo obračunane vzpodbude sploh kdaj poravnane, lahko zapišemo samo, da so bile doslej še vse obračunane spodbude tudi izplačane.
Janko Vidmar Zavod za gozdove Slovenije
radio urkiriikai
tel: 061/75 7 262, tel/fax: 061/757261
SDS
J Občinski odbor Vrhnika
Vabimo Vas na javno tribuno z
Janezom Janšo
v petek, 27. februarja, ob 19. uri v
mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki
o aktualnih političnih dogodkih in bližnjih lokalnih volitvah.
Predšolska vzgoja otrok s posebnimi potrebami na Vrhniki
V svetu poznajo različne oblike predšolske obravnave otrok s posebnimi potrebami. Takšni otroci se lahko vključujejo v posebne vrtce, v posebne oddelke, ki so ustanovljeni bodisi pri rednih osnovnih šolah, pri šolah s prilagojenim programom ali pri rednih vrtcih, obstajajo pa tudi integrirane oblike. Pri nas se predšolski otroci z motnjami v razvoju lahko vključujejo v takoimenovane razvojne oddelke v rednih vrtcih. Gre za posebne oddelke v vrtcu, v katerih je manjše število otrok (5), tako da se lahko čimbolje posvetimo vsakemu otroku posebej in njegovim posebnim potrebam. V takšnem oddelku dela z otroki specialni pedagog in pomočnica. V delo se po potrebi vključujejo še zunanji strokovnjaki (nevrofizioterapevt, socialni delavec, psiholog, pediater in dru-gi)-
Prvi razvojni oddelek je bil v Sloveniji ustanovljen leta 1971 v Mariboru, v Ljubljani pa leta 1974. In kako je na Vrhniki? Na pobudo staršev, predvsem sedaj zelo aktivne predsednice društva Sožitje, gospe Milene Kržič, je bil razvojni oddelek ustanovljen jeseni leta 1985. Vse do sedaj je lociran v vzgojnovarstve-ni enoti VVZ Vrhnika na Poštni ulici. V letošnjem šolskem letu je vanj vključenih pet otrok s posebnimi potrebami. Igra je naša osrednja dejavnost. Otrok z motnjo v razvoju je najprej in predvsem otrok in kot vsem otrokom je tudi njemu »otroštvo dano, da bi se igral«. Za vzgojo otrok z motnjami v razvoju je pomen igre še toliko večji, ker je hkrati igra osnovna metoda in eden temeljnih ciljev vzgoje. Igra se prepleta z delom in usmerjenimi zaposlitvami. Predšolski otrok se igra in se uči. Pridobiva si predstave o svetu okoli sebe, o sebi in o svojih sposobnostih, o sovrstnikih in o ljudeh. Z igro se uči delati, sodelovati in čutiti z drugimi. Uči se obnašati v skladu z normami svojega okolja, gradi si odnos do okolja in do samega sebe.
Nekateri naši otroci potrebujejo poleg specialnopedagoške obravnave tudi nevrofiziotera-pevtsko. Če želimo takemu otroku omogočiti razvoj na vseh področjih, je potrebno izvajati vaje po navodilih nevrofiziote-rapevta, za kar potrebujemo tudi primerne fizioterapevtske pripomočke. Del nam jih bo prispeval vrtec, kljub pomanjkanju sredstev zaradi požara. Pomoč pri nabavi nam je namenilo tudi društvo Sožitje, za kar se zahvaljujemo. Nekateri otroci potrebujejo tudi drugače prilagojene stole z mizicami. Takšna oprema je zelo draga. Kljub temu pa smo dobili v dar tri takšne stole. Za velikodušno darilo pa se zahvaljujemo gospodu ing. Džiniču, ki jih je izdelal in tovarni Liko, ki mu je to omogočila. Tako bodo tudi ti naši otroci lahko na teh mizicah
ustvarjali in pokazali kaj zmorejo, četudi težko držijo barvico, voščenko ali čopič in četudi je za vsako potezo potrebno veliko truda in vztrajnosti.
Naši otroci iz razvojnega oddelka pa se srečujejo in družijo s svojimi vrstniki iz drugih oddelkov zjutraj, ko se zbirajo, v dopoldanskem času na skupnih sprehodih, na dvorišču... Letos smo se skupaj s »skupino mišk« podali na »čudno pot«, kjer skušamo vsi skupaj in vsak na svoj način občutiti sebe in svet okoli sebe. Imamo tudi to srečo, da sta igralnici mišk in naše skupine skupaj, tako da so lahko vrata večkrat odprta in se tako otroci družijo med sabo. S tem se spoznavajo in učijo sprejemati drug drugega. Če se otroci znajo učiti živeti skupaj v najnežnejših letih, bodo znali tudi v svetu odraslih sprejemati drug drugega. Veseli me, ko gledam vedro nasmejane otroške obraze, ki velikokrat brez besed razumejo drug drugega.
Nataša Beden
Nekaj o delu župnijske Karitas v letu 1997
Dva meseca je že skoraj, kar smo zakorakali v leto 1998 in prav je, da vas malo seznanimo, kako smo delali v letu 1997.
Obiskovalo nas je 46 družin, 8 samohranilk in 11 samskih. Nekateri prihajajo vsak mesec, nekateri občasno, nekaterim pa smo pomoč poslali po znancih ali prijateljih. Pomagali smo tudi povprečno 50 beguncem. Teh imamo sedaj še 28.
Razdelili smo 4921 kg hrane, 866 kg higienskih potrebščin, skupaj z Rdečim križem smo razdelili 5000 kg krompirja (30 kg na osebo). Poleg tega smo delili sadje in poljske pridelke, ki so nam jih prinašali Vrhničani.
Plačali smo za 158.079 sit položnic, trem otrokom smo dajali po 5000 sit na mesec za mesečno vozovnico, petim ljudem smo plačali naročnino za »Družino«.
Sodelujemo s Šolo s prirejenim programom, z OS Ivan Cankar, Centrom za socialno delo, Sožitjem in Društvom invalidov. Ti nas seznanjajo s težavami, v katere zaidejo posamezne družine in mi poskušamo po svojih močeh pomagati.
Odzvali smo se klicu na pomoč sestre Mirjam Praprotnik, ki deluje kot zdravnica v mestu Drač v Albaniji. S pomočjo »Marijinega dela« iz Trevisa, tovarne Krka in Vrhničanov smo poslali veliko količino zdravil.
Poslanska klop št. 48
Piše:
Leon Gostišča
Demokracija je gotovo še najznosnejša oblika sobivanja ljudi, vsaj zgodovinska izkušnja tja od prvobitne rodovne skupnosti dalje to potrjuje. Ni pa sama zase dovolj, je kot nežen cvet, ki hitro ovene, če mu ne prilivaš. Stalno se mora potrjevati v svobodi posameznika in svojo notranjo moč črpati v zavestni odgovornosti vseh, ki so od ljudi prejeli mandat, da odločajo v njihovem imenu. V nasprotnem primeru se zgodi, da postane »oblast sredstvo, da ostaneš na oblasti«, kot je zapisal Žarko Petan.
Zdi se, da je prav zavest odgovornosti eden najšibkejših členov naše mlade demokracije. Država z zakonodajo sicer lahko poskrbi, da posameznik odgovarja za svoja dejanja, storjena proti njenemu pravnemu redu, ne more pa predpisati odgovornosti za izrečene besede ali postavljati meril obnašanja. Te oblikuje skupnost. Ne, da podredi posameznika, saj so posledica privzgojenih vrednot in življenjskih spoznanj. So le okvir nepisanih norm, po katerih se lahko brez vatla izmeri stopnjo sožitja posameznika z družbo, njegove tolerantnosti in čuta odgovornosti. Koje odgovornost materialne narave, je merljiva, otipljiva in celo iztožljiva. Moralna odgovornost pa je intimna zadeva posameznika in njegovega sprejemanja nepisanih norm skupnosti.
Državni zbor je pred kratkim z veliko večino zavrnil pobudo več kot 40.000 volivk in volivcev za začetek postopka za spremembo ustave, ki bi omogočila odpoklic poslanca. Nepopularna odločitev, ki bo verjetno še zmanjšala že tako ničen ugled poslancev? Beg pred odgovornostjo? Kljub vsemu menim, da smo se odločili pravilno! Ob jupoštevanju dejstva, daje odpoklic nemogoče vgraditi v veljavni proporcionalni volivni sistem (o tem so si bili edini vsi ustavnopravni strokovnjaki), je bila odločitev razumljiva. Izpostavila pa je nedorečenost postopka, saj je Državni zbor na enostaven način lahko blokiral pobudo več kot 40.000 ljudi, ki so z možnostjo odpoklica posredno zahtevali večjo odgovornost poslancev. To bi bilo formalno sicer mogoče doseči s spremembo volilnega sistema v večinskega, vseh pomanjkljivosti pa ne bi odpravilo. Odgovornost je v ljudeh, ki imajo imena in priimke, ki so bolj ali manj znani v svojih okoljih, ki so se bolj ali manj izkazali s svojim delom. Med njimi izbiramo pri volitvah, pri njih lahko ocenjujemo tudi njihov čut za odgovornost. Kasneje je prepozno!
Ko je v zadnjem času nek poslanec osrečil Slovence z izjavami dvomljive vrednosti, je dr. Franc Zagožen posrečeno komentiral, da bi mu bilo potrebno izreči »tovariško kritiko«. V prejšnjem sistemu je to bilo mogoče, dogajalo seje še kaj hujšega, danes pa nikomur ni moč odreči svobode besede. Stvar posameznika in njegove odgovornosti je, ali bo to svobodo zlorabil, pravica drugih pa je, da se v okviru družbenouveljavljenih, v danem primeru tudi zakonskih norm zaščitijo.
V politiki obstaja tudi objektivna odgovornost, šiba božja za ljudi na izpostavljenih vodilnih mestih, ki morajo na ta način prevzemati nase napake svojih podrejenih. Slovenske izkušnje so na tem področju kaj klavrne. V preteklosti je le takratni notranji minister Ivan Bizjak ponudil odstop po incidentu specialcev na avstrijskem Koroškem. Dogajanje v Zavrču v začetku tega leta je dodobra zamajalo obrambnega ministra Tita Turnška. Kljub temu, da sta njegovo vodenje ministrstva ocenila pozitivno (veliko je bilo napravljenega pri depolitizaciji vojske, pomembni so bili premiki v vojaško-političnih odnosih z nekaterimi zahodnimi državami, predvsem z Nemčijo), sta Izvršilni in Glavni odbor Slovenske ljudske stranke predlagala ministru odstop zaradi objektivne odgovornosti in mu hkrati zagotovila vso podporo. Zal se je minister, verjetno zelo pod vplivom ljudi zunaj stranke, odločil drugače.
Leon Gostiša
			
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE			
Občinski odbor Vrhnika
Cankarjev trg 8, tel. 752 001
Članice in člane Liberalne demokracije Slovenije ter simpatizerje vabim, da se udeležijo zbora članic in članov Občinskega odbora LDS Vrhnika, ki bo v ponedeljek, 9. marca 1998 ob 19.00 uri v dvorani Doma Karla Grabeljška, Trg Karla Grabeljška 3.
Dnevni red zbora:
1. Izvolitev delovnih teles zbora
2. Potrditev zapisnika zbora članic in članov OOLDS Vrhnika z dne, 13. 10. 1997
3. Informacija s kongresa LDS v Mariboru
4. Priprave na lokalne volitve
5. Razno
Občinski odbor LDS Vrhnika predsednik Tomislav Grom
V decembru smo pomagali Miklavžu obdarovati otroke ter obiskali in obdarovali več starih in bolnih ljudi.
Da smo vse to zmogli, se moramo zahvaliti Vrhničanom, ki nas skozi vse leto podpirajo z denarjem, oblačili in poljskimi pridelki, za Miklavževo obdarovanje pa so nam pomagali:
Trgovina Orel z bonboni in kavo
Konzum Grogar z bonboni in piškoti Pekarna Adamič s piškoti Mogota iz Bistre s čaji in Janez Marolt s čokolado. Vsem za vse prisrčna hvala, naj vam Bog stotero povrne. Priporočamo se še za naprej, saj je Jezus rekel, da bomo imeli uboge vedno med seboj.
Župnijska Karitas Vrhnika
NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠI
Predstavljamo vam KS Drenov Grič -Lesno Brdo
Vrhniška občina šteje 15 krajevnih skupnosti, ki so po velikostih in dejavnostih zelo različne. V zadnjem času je ena izmed najbolj aktivnih tudi KS Drenov Grič - Lesno Brdo. S svojim četrtim samoprispevkom, zadnji poteka ie dve leti in pol, pa počasi in vztrajno postajajo tudi ena razvitejših KS v občini. To pomeni, da se vsi krajani zavedajo, kaj pomeni vsak napredek za nadaljnji razvoj kraja in življenja vnaprej. Čeprav goto-
Samoprispevek v polnem zamahu
KS Drenov Grič - Lesno Brdo leži ob magistralni cesti Ljubljana Vrhnika na obrobju Barja, 14 km iz Ljubljane in 4 km pred Vrhniko. KS sestavljata vasi Lesno Brdo in Drenov Grič. Vseh prebivalcev je od 900 do 1000. Skozi vas potekata stara cesta Ljubljana - Postojna in avtocesta. Prebivalci se večinoma vozijo na delo v Ljubljano in na Vrhniko, približno 20 pa se jih ukvarja s kmetijstvom.
V samem kraju imajo trgovino in šolo, ki gostuje nad gasilskim domom, obiskujejo pa jo učenci od prvega do četrtega razreda.
V gasilskem domu imajo tudi verouk, ki ga obiskuje 50 vero-ukarjev. Kraj nima ne cerkve ne svojega pokopališča in mrliške vežice, za katero pa upajo, jo da bodo v bližnji prihodnosti še zgradili. V kraju delujejo štiri društva, in sicer: Gasilsko društvo, športno društvo Dren, Kulturno društvo in Društvo Me-ček. Vsa imajo svoje prostore v gasilskem domu, športno društvo pa ima svoje prostore in zelo lepe športne objekte v severnem delu vasi. Krajani KS so se v letu 1995 odločili za četrti samoprispevek, ki so ga namenili gradnji javne razsvetljave, asfaltiranju krajevnih cest, gradnji mrliške vežice, dokončni izgradnji gasilskega doma in pripravi na gradnjo novega pokopališča.
V dveh letih in pol so tako vložili v svoj kraj že prek 50 mio SIT. O gradnjah se sproti dogovarjajo s predloženim načrtom za vsako prihodnje leto, ki ga obravnavajo v začetku leta na zboru krajanov. Zelja je vedno več, kot je na voljo finančnih sredstev, vendar menijo, da uspevajo nekako usklajevati želje krajanov. Največ denarja so doslej namenili za javno razsvetljavo, asfaltiranje cest, gradnjo vodovoda (tega ne gradijo s samoprispevkom, ampak izključno s samoudeležbo krajanov in sredstvi občine), gradnji pokopališča na Lesnem Brdu, urejanju makadamskih cest in kolovozov, gradnji gasilskega doma in dvorane. Večji del naštetih naložb poravnavajo s samoprispevkom, dodatnim sofinanciranjem krajanov ter deležem Občine Vrhnika.
Predsednik KS Franc Jelovšek pa nam je predstavil naloge za leto 1998: »V letu, kije pred nami, bo treba asfaltirati še nekaj cest, nadaljevati z gradnjo javne raz-setljavein vodovoda, prav tako pa tudi nadaljevati z izgradnjo večnamenske dvorane in spremljajočih prostorov v gasilskem domu. Največji težavi v kraju pa sta neurejeno križišče pri Gostilni Kavčič in kanalizacija. Za oboje sedaj pripravljamo projekte, prav tako pa se bomo krajani na enem izmed zborov morali pogovoriti o nadaljnjem razvoju naše KS. Pri tem mislim predvsem, koliko bomo v samem kraju še namenili prostora za stanovanjsko gradnjo. Dolgoletna želja krajanov pa je tudi gradnja cerkve. Prav tako bomo krajani morali razmisliti o gradnji vrtca in šole. Vse je seveda povezano z velikimi finančnimi sredstvi, ki jih bomo lahko zagotovili samo s podaljšanjem samoprispevka. Izkušnje iz dveh let in pol kažejo, da bi bila taka opredelitev pravilna, saj menim, da samoprispevek posameznika ne obremenjuje preveč, sredstva, kijih zberemo na tak način, pa dajejo kraju nek zagon ter novo in lepšo podobo.«
N.Č.
Nov asfalt na Papeževem griču in Gabrovcu v dolžini 800 metrov (dva kraka) je bil narejen v jeseni leta 1997. Financiranje v višini 6 mio SIT je bilo poravnano iz samoprispevka, prispevka krajanov, ki tod živijo (vsak posameznik je prispeval 4000 DEM) in iz občinskih sredstev.
V letošnjem januarju je zasvetila javna razsvetljava ob delu magistralne ceste (od križišča pri Gostilni Kavčič do Mihevca - proti Ljubljani). Naložba je bila poravnana iz samoprispevka in prispevka občine.
Veliko sredstev iz samoprispevka je bilo namenjenih za obnovo večnamenske dvorane in pomožnih prostorov v gasilskem domu. Lepo urejena dvorana služi številnim kulturnim prireditvam, redni gostje pa so učenci od 1. do 4. razreda osnovne šole Log - Dragomer, ki imajo v njej redno telesno vzgojo. V zadnjem času pa jo v večernih urah uporabljajo za rekreacijo tudi krajanke krajevne skupnosti. Moški del pa je že obljubil, da se bodo tudi oni organizirali.
V letu 1997 je gasilski dom pridobil tudi lepo urejen predprostor velike dvorane, kjer seje po končanih prireditvah mogoče srečati in pogovoriti ob kozarčku dobre kapljice.
vo večkrat nastanejo kakšna nesoglasja, jeza in prepiri, pa svet KS uspešno premaguje vse ovire.
O uspehih športniko v Drenovega Griča - Lesnega Brda smo v Našem časopisu že večkrat pisali, tudi delo vanju Društva Meček smo namenili že več prostora. Kaj pa je bilo narejeno v letu 1997 in kaj krajani lahk pričakujemo za naprej, pa v naslednjih prispevkih. S.S
Obnovljena dvorana - nov kulturni zagon
Prostovoljno gasilsko društvo Drenov Grič - Lesno Brdo je lani obnovilo 75 let staro Renaultovo brizgalno, kije razstavljena v predprostoru doma.
Na Drenovem Griču je kulturno življenje že od nekdaj veliko pomenilo. Že starejši vaš-čani so peli, prirejali recitacije in igre v gasilskem domu na Drenovem Griču in z njimi gostovali tudi po drugih vaseh.
Nekaj časa je bilo kulturno življenje na vasi odvisno od pridnosti in iznajdljivosti učiteljev, ko so pripravljali šolske proslave, zadnjih dvajset let pa je bila dejavna predvsem folklora pod skrbnim vodstvom gospe Ton-ke P'ermoser - Žvab.
Že trinajsto leto deluje v KS Mešani pevski zbor, ki uspešno predstavlja KUD doma, v občini in tudi na gostovanjih zunaj občinskih meja.
Prav v zadnjem času pevci pojemo še z večjim veseljem in zagnanostjo, saj lahko nastopamo v obnovljeni dvorani gasilskega doma, v katero z veseljem povabimo v goste priznane zbore in vokalne skupine (Komorni zbor AVE in KRILA, MePZ šentviški zvon, MPZ LPP Ljubljana, Oktet Raskovec, ŽPZ Li-gojna in druge).
V letošnji sezoni smo v prepolni dvorani gasilskega doma pripravili božični koncert skupaj z gostom večera Oktetom Raskovec. V prvem delu so se predstavili naši najmlajši iz ve-roučne skupine, skoraj 50 otrok od prvega do četrtega razreda. Zapeli so tri pesmice ob spremljavi kitare, na katero je igral Uroš Metljak. Otroke je z veliko ljubezni na nastop pripravila gospa Katarina Jesenko.
V nadaljevanju se je predstavil Oktet Raskovec z Vrhnike pod umetniškim vodstvom gospoda Toneta Jurjevčiča. Zapeli so deset božičnih pesmi in navdušili številno občinstvo. Oktet dobro poznajo v občinskem kulturnem življenju, s svojim lepim petjem pa je pridobil številne poslušalce in ljubitelje lepe slovenske pesmi v številnih krajih po Sloveniji in tujini.
MePZ Drenov Grič - Lesno Brdo je zapel osem pesmi ob klavirski spremljavi domačinke, gospodične Dominke Na-veršnik. Za izbor lepih božičnih pesmi in njihovo izvedbo ima največ zaslug zborovodkinja gospodična Mojca Oblak, ki uspešno vodi zbor že več let.
Z izbrano vezno besedo je koncert povezovala gospa Ljubica Jelovšek, ki je hkrati tudi članica domačega pevskega zbora.
Koncert je povsem uspel, zadovoljni so bili obiskovalci in nastopajoči. Po koncertu se je prijeten večer nadaljeval z družabnim srečanjem vseh sodelujočih in obiskovalcev.
Koncert je lepo uspel tudi s pomočjo KS Drenov Grič -Lesno Brdo, JFM Electronik Franca Jelovška, Gostilne in mesarije Kavčič, Hallo pizze griče, Servisa Cimos Citroen Anton Merlaka, ZE-GO Trgovskega in proizvodnega podjetja Francija Maroka, Modnega šiviljstva MAŠA Marije Lovrinc, za kar smo jim pevci hvaležni.
Natanko 8. februarja leta 1985, na večer slovenskega kulturnega praznika, smo se na Drenovem Griču zbrali pevci in ustanovili MePZ Drenov Grič -Lesno Brdo. Ob tej obletnici in v počastitev spomina na velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna smo 6. februarja pripravili prireditev, na katero smo povabili otroke VVZ Antonije Kucler iz enot Dragomer in Log ter vokalno skupino KRILA.
Mladi Murenčki iz Drago-merja, ki so stari od 4 do 7 let, so za ta večer pripravili štiri pesmi-
ce pod vodstvom vzgojiteljic: Dragi Slana, Polone Vuk in Helene Tomažin.
Komarčki iz Vrtca na Logu, v starosti od 5 do 7 let, pod vodstvom Nataše Kogovšek, so mladi folkloristi, ki so v lepih oblačilih zaplesali štiri plese.
Murenčki in Komarčki so s svojo prisrčnostjo navdušili polno dvorano in dokazali, da narodna pesem in plesi ne bodo izumrli.
Za malimi folkloristi smo pevci MePZ zapeli šest ljubezenskih pesmi in pesmi, ki opevajo našo domovino.
Kot gostja večera je zapela vokalna skupina KRILA iz šmar-tnega pod šmarno goro, ki jo tako kot domači zbor vodi gospodična Mojca Oblak.
Pevci MePZ in vokalne skupine so na koncu prireditve zapeli Prešernovo zdravljico in z njo nazdravili vsem obiskovalcem, sebi, vsemu lepemu in dobremu. Tudi ta večerje povezovala gospa Ljubica Jelovšek.
Prireditev je potekala v lepo okrašeni dvorani z deli na temo Prešeren in njegova dela, ki so jih pripravili otroci Oš Log Dragomer, Enota Drenov Grič, pod vodstvom njihovih učiteljic.
Člani KUD-a, še posebno! pevci MePZ, uspešno sodeluje-j mo s svetom KS Drenov Grič I Lesno Brdo in se skupaj veselimo najnovejše pridobitve v gasilskem domu - pred nedavnim urejenega večnamenskega pred-prostora, ki služi kot garderoba in priložnostni bife, v katerem se po končani prireditvi izmenjujejo marsikatere misli. VsiJ skupaj si želimo kar najhitreje urediti prostor za odrom, ki bo služil potrebam KUD-a.
Upamo, da bomo s skupnimi močmi uspeli dokončati začeto delo in bo dvorana s pripadajočimi prostori pripravljena gostiti zahtevnejše glasbene, gledališke in druge skupine.
Miran Kržmanc, predsednik MePZ
Pastoralno na Drenovem Griču
V vrhniški župniji je Drenov Grič ena redkih vasi, ki nima niti cerkve niti kapele - je brez bogoslužnega prostora. Nima niti primernega prostora za poučevanje verouka. Želja, da bi na Drenovem Griču zgradili, cerkev ni čisto nova. Na zboru krajanov 12. maja 1995 je bilo na dnevnem redu vprašanje gradnje cerkve. Prisotni so zamisel z veliko večino podprli. Že sama velikost vrhniške župnije in oddaljenost vasi Drenov Grič in Lesno Brdo sta terjali novo rešitev. Pri pastoralni službi ljubljanske nadškofije so 24. oktobra 1995 izdelali sociološko študijo za lokacijo nove cerkve na Drenovem Griču. V zaključku služba ugotavlja, da je zaradi ugodne lege in zaradi sedanjih ter predvidenih potreb vernikov treba pričeti postopek za zidavo nove cerkve. V ta namen predvideva odkup dovolj velikega zemljišča, ki bi poleg cerkve omogočil oblikovanje poznejšega župnijskega središča (župnišče, učilnice,...) V zapisniku s seje Duhovniškega sveta z dne 13. marca 1996 piše naslednje: »Ustanovitev pastoralnega centra Drenov Grič. Podana je utemeljitev. Ne gre za ustanovitev nove župnije, pač pa pastoralnega centra v okviru župnije Vrhnika...« Krajevna skupnost je rezervirala zemljišče v središču Drenovega Griča za javno gradnjo. Na tej lokaciji je poleg pastoralnega središča predvidena gradnja mrliške vežice, otroškega vrtca, šole in še česa. Zemljišče leži južno od bivše železniške postaje na Drenovem Griču. To je t.i. Okroglica (v katastrskem načrtu Pri podlipci, parceli 1472/1 in 1472/4 v skupni izmeri 12.642 m2. Župnijski urad Vrhnika (uradno: Rimskokatoliško župnijstvo Vrhnika) ima v soseščini s pare. št. 1472/4 zemljišče s skupno površino 6.565 m2. Ta površina je dovolj velika za celotno pastoralno središče. 14. novembra 1997 je župnik Vinko Podbevšek za pomoč in svetovanje ustanovil Pripravljalni odbor za gradnjo Pastoralnega središča, ki šteje poleg župnika še 6 članov. Pripravljalni odbor je takoj začel z delom. Treba je speljati vse postopke, ki so predpisani za začetek gradnje (menjava zemljišča, gradbena dokumentacija, pridobivanje potrebnih finančnih sredstev za gradnjo). Medtem je Krajevna skupnost naročila zazidalni načrt. V kratkem pričakujemo njegovo izdelavo. Na osnovi tega bomo lahko izpeljali vse potrebno za pridobitev celotne gradbene dokumentacije za začetek gradnje. Na Pavlovo nedeljo (26.januarja 1998) se je Pripravljalni odbor srečal z g. nadškofom. Na srečanju smo g. nadškofu predstavili naše želje in potrebe. Obenem so člani Pripravljalnega odbora želeli odgovor na nekaj vprašanj: Ali bo Drenov Grič z ustanovitvijo Pastoralnega središča postal samostojna župnija ali bo še naprej deloval v okviru vrhniške župnije? Kakšne so možnosti za nastavitev novega duhovnika? Nadškof je podprl prizadevanja za ustanovitev Pastoralnega središča. Po njegovem mnenju je v začetku primerneje, da ostane le-ta še vedno v okviru vrhniške župnije. Novega duhovnika bi lahko dobili že avgusta letos. Začasno stanovanje je zagotovljeno v prenovljenih prostorih nekdanje osnovne šole v Veliki Ligojni.
Kljub pozitivnim stališčem na zborih krajanov leta 1995 in na zadnjem letos, pa ostaja glavno vprašanje - financiranje izgradnje Pastoralnega središča, člani Pripravljalnega odbora pripravljajo anketo, s katero želijo ugotoviti, kakšna je pripravljenost krajanov za materialno soudeležbo pri tem projektu, če se zavedamo, da »človek ne živi samo od kruha..,« bo odločitev za soudeležbo lažja. Skupaj bomo zmogli tudi to.
France Jesenko
iradio urnika
tel: 061/757262, tel/fax: 061/757261
IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAS
OBČNI ZBOR PGD DRENOV GRIČ -LESNO BRDO
Vedno več mladih gasilcev
V soboto, 14. februarja 1998, so gasilci PGD Drenov Grič -Lesno Brdo ocenili svoje enoletno delo na rednem občnem zboru, ki so ga imeli v svoji prenovljeni dvorani. Zbora se je udeležilo več kot 50 domačih gasilcev, predstavniki številnih sosednjih društev in nekaj drugih gostov, še posebno pa so pritegnili pozornost gasilci - pionirji, ki so nov podmladek v gasilskem društvu.
O delu društva je spregovoril Predsednik Dušan Rodošek, ki je med drugim povedal, da so po dolgih sušnih letih spet pričeli delovati z mladimi gasilci, ki so °d aprila do oktobra enkrat na teden obiskovali vaje, in to okoli 20 mladih gasilcev v starosti °d 7 do 11 let. Vsi drugi gasilci Pa so največ časa porabili pri nadaljnji izgradnji dvorane in drugih prostorov. Za lastne potrebe, lahko pa tudi druge prireditve so tudi izdelali 40 kom-
pletov miz in klopi ter obnovili staro Renaultovo gasilsko briz-galno.
Poveljnik gasilcev Jože Ogo-revc pa je v svojem poročilu navedel, da so se gasilci Drenovega Griča - Lesnega Brda udeležili treh požarov: na Vrhniki, ko je gorel vrtec, na gozdnem požaru pri Divači in pri požaru ob železniški progi na štampeto-vem mostu. Udeležili pa so se tudi številnih proslav in parad sosednjih gasilskih društev. Na koncu so spregovorili tudi župan Vrhnike in predstavniki sosednjih gasilskih društev ter predstavniki GZ Vrhnika. Vsi so pohvalili delo domačega društva, še posebno so poudarili ponoven zagon gasilskega podmladka, ki bo v prihodnosti lahko nadaljeval delo svojih starejših članov.
S.S.
Krajane Verda seznanjamo, da z deli pri mrliški vežici končujemo. Namestiti je treba le še e'emente v čajni kuhinji, montirati školjko in umivalnik v WC ter v vseh prostorih namestiti svetlobna telesa. Tudi okolico vežice urejujemo. Za parkiranje vozil bo dovolj prostora, pa tudi 23 vse udeležence pogreba pri vežici.
Člani sveta KS pa želijo, da bi °il parkirni prostor asfaltiran fer bližnja okolica vežice obsa-Jena z drevjem in posejana s travo. Za vsa ta dela pa še niso zagotovljena finančna sredstva in
o tem treba razmisliti spomladi, ko bo ugodno vreme za vsa taka opravila.
Se vedno je nekaj krajanov, ki niso še ničesar prispevali za gradnjo tega objekta. Tudi zdaj Jih še vedno samo prosimo in opozarjamo, naj poravnajo svoj dolg, sicer vežice ne bomo mogli dokončati. Upamo, da bodo vsi dolžniki razumeli potrebo po takem objektu v Verdu in bodo solidarni do vseh tistih, ki so svojo obveznost že zdavnaj poravnali. Če bi vsi ravnali tako
Ženski pevski zbor Ligojna
KUD LIGOJNA!
Kulturna prireditev
Na predvečer 8. februarja je Kulturno-umetniško društvo Ligojna iz ^'gojne v počastitev slovenskega kulturnega praznika za svoje vaščane Pripravilo manjšo kulturno prireditev.
Najprej sta Prešernovi pesmi Nezakonska mati in Zdravljica deklarirala Natalija Kogovšek in Franc Podlipec, nato so jih prepevale pev-*e ženskega pevskega zbora Ligojna, ki ga od nedavnega vodi Majda Smrke. O besedah, ki so korenine naših duš in ohranjajo narodovo bit, Pa je spregovoril Janez Frank.
Z upanjem, da so svojim sovaščanom vsaj nekoliko zaznamovali kulturni praznik, so se od gledalcev poslovili najmlajši člani društva s folklornim nastopom, in sicer spremljavi mladega harmonikarja Aleša Ogrina. Ljudske plese jih poučuje Nuška Pišek, mladi plesalci desetih [•ji nekoliko več ali manj, pa so dober dokaz, da ples v tej vasi, kjer njihovi starši plešejo v folklorni skupini že drugo desetletje, še dolgo ne b° zamrl.
Nataša Medvešček
STAROVRHNIŠKI
KOTIČEK
Lep uspeh Mihe Plahutnika
Na državnem prvenstvu v smučarskih tekih v Planici je Miha Plahutnik dosegel v članski konkurenci zelo dobre rezultate.
V klasični tehniki na 30 km je bil odličen tretji, za Sokličem in Rupnikom, toda pred Petkov-škom in Kavalarjem. Miha Grom je osvojil sedmo mesto.
V zasledovalnem teku v prosti tehniki na 15 km je osvojil 4. mesto, medtem ko je bil v teku na 5 km peti.
Ker je Miha še junior, je tako osvojil v svoji kategoriji naslov državnega prvaka in to na 30 in 15 km, medtem koje bil v teku na 5 km drugi.
Plan krajevne skupnosti za leto 1998
Na zadnji seji krajevne skupnosti Stara Vrhnika, kjer so bili prisotni predstavniki vseh treh gradbenih odborov, so se dogovorili o letošnji aktivnosti za asfaltiranje vaških cest.
V spomladanskem delu se bodo asfaltirale ceste od Birtiča do Klobasa, od Birtiča do Spi-kla, od Slabeta do Mira Mole in od Jereba do Martina Ogrina.
Gradbeni odbori aktivno delujejo, zato pričakujemo, da bodo krajani podprli to akcijo.
Zal v letošnjem letu ne bo možno asfaltirati ceste od Francke Grom proti Lukančiču, ker mora Komunalno podjetje zamenjati dotrajane vodovodne cevi.
Občni zbor športnega društva »Povž«
V torek, 17. februarja je v prostorih krajevne skupnosti potekal redni letni občni zbor Športnega društva »POVŽ«.
Prisotni so obravnavali minulo delo in ugotovili, da je športno društvo aktivno delovalo. Organiziralo je precej prireditev v občinskem merilu, udeleževali pa so se tudi številnih akcij po vsej Sloveniji. V tem letu bodo organizirali tradicionalni 19. gozdni tek Ulovka 98, 1. gorski tek na Planino, občinsko prvenstvo v smučarskih tekih in tradicionalni smuk Kuren, če bodo seveda neugodne snežne razmere to dovoljevale. Planirajo tudi več prireditev v košarki, balinanju in odbojki.
Za predsednika je bil za dobo štirih let ponovno izvoljen Franci Petkovšek, podpredsednik je Bogdan Grom, člani pa Metod Osredkar, Bojan Mesec in Janez Petkovšek.
Mrliška vežica v Verdu!
kot neplačniki, vežice sploh ne bi mogli pričeti zidati. Upamo, da boste ta opomin razumeli, ker bomo v nasprotnem primeru prisiljeni v naslednji številki čassopisa objaviti poimenski seznam vseh neplačnikov, čeprav nam je to neprijetno in ga štejemo kot skrajni ukrep. Znesek, ki gaje treba plačati v ta namen, ni tolikšen, da ga ne bi zmogli v
nekaj obrokih tako kot večina krajanov.
Svet krajevne skupnosti upa, da bo ta opomin učinkoval in boste vsi dolžniki svoj dolg poravnali. Hvala vsem.
Krajevna skupnost Verd
TRGOVINA „KOCKA'
Kdo da več?!
Kot prebivalka Verda nemočno opazujem nasilno uničevanje kulturnega prostora, v katerem živimo.
Sredi Verda se nam že nekaj let kaže šolski primer odklanjanja vrednot okolja, ki v sebi skriva kakovosti stoletnega razvoja naroda, ki mu pripadam. Postopek je logično proprost: z lažnimi, prirejenimi opravičili zanikati kakršnokoli vrednost arhitekturne (kulturne) dediščine in potem pripraviti prostor za svoje mojstrovine... In tako, eden za drugim, izginjajo materialni dokazi o načinu življenja in kontinuiteti razvoja naroda.
Kot edino sredstvo, s katerim lahko opozorim na čedalje bolj agresivne »trgovce z novci«, ki nam brezobzirno ropajo in siromašijo prostor, v katerem vsi skupaj živimo, sem izbrala diplomsko delo, ki obravnava Kotnikovo -Lenarčičevo posestvo v Verdu: »Konec 80.-tih je »ljubitelj lepega« odkupil od svojega podjetja nekdanjo Varškovo hišo, ki sojo Kotnikovi nekaj časa uporabljali kot kovačijo, Lenarčiči pa kot kaščo. Hiša je bila kot del likovno (in zgodovinsko) izredno pomembnega ambienta
Leta 1993 se vrata dvorišča odpro novi trgovini Peharček.
Več kot 200 let stara Varškova hiša, v kateri so bila do leta 1988 podnajemniška stanovanja, še stoji.
Iz Peharčka - Duh... iz Duha - Okence, dostavnim vozilom je spomeniško zavarovan vhod vsekakor preozek... in si ga z lastnikovo pomočjo - s pomočjo »ljubitelja lepega«, počasi vztrajno širijo.
»Ljubitelj lepega« stavbo čez noč podre. Na njenem mestu zraste arhitekturna mojstrovina -nadomestna gradnja, ki še najbolj spominja na transformator.
pod posebnim spomeniško - varstvenim statusom. Kupec, ki »ni znal prisluhniti« naši kulturni dediščini, je hišo »čez noč« zravnal z zemljo in na njeno mesto postavil novo, popolnoma neustrezno. Več kot dvesto let staro hišo je podrl, čeprav se je v prošnji obvezal, da jo bo adaptiral, »ker mu je všeč«. V njej je uredil trgovino in tovornjaki, ki so vozili blago, so postopoma podrli opečnata stebra, ki sta nosila kovana železna vrata. »Ljubitelj lepega« je sicer dal postaviti nova, tokrat širše razmaknje-
Vrata so neopazno odstranjena. Večino zanima le še, koliko je kdo pri projektu zaslužil.
na stebra, vrata pa je pustil ležati na tleh, »umaknjena od oči«. Hišo je prodal. Opogumljen z izkušnjami od prej, koje spoznal, da mu ob podpori »pravih« prijateljev nihče nič ne more, je preprosto prodal še izredno dragocena vrata.«
Službe, ki so za to odgovorne, so izrecno zahtevale, naj v celoti ohrani in obnovi stavbo, ki jo je medtem že podrl, obnovi zidano ograjo z vhodnimi vrati in vso zazelenitev. Dokumentacija o zahtevah je ohranjena.
Ali res nikomur ni nič mar in so papirji samo sami sebi namen?
Nataša Oblak, Verd
• » • •
COMING
COMING, d.o.o.
Družba za trgovino, Tržaška c. 28, Vrhnika
Zvok in slika, kot se šika
NOVOSTI V CANKARJEVI
KJNIŽNICI - februar 1998
mt-ti9t ™
TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA VRHNIKA
vabi na
REDNI LETNI OBČNI ZBOR ki bo v torek, 3. marca 1998, ob 18. uri v gostilni in pizzeriji Boter
Zbor bo potekal po običajnem dnevnem redu
Na občnem zboru bo tudi priložnost, da člani lahko poravnate tudi članarino
Program dela turističnega društva Blagajana za leto 1998
Leto 1998 je jubilejno leto in bo delovanje TD posvečeno 110-letnici ustanovitve Olepševalnega društva, kot predhodniku TD Vrhnika. Društvo je ves čas svojega delovanja skrbelo za lepši in urejen videz Vrhnike in okolice, za razvoj in urejenost turističnih postojank in zanimivosti, ki izhajajo iz naravne in kulturne dediščine kraja. Pri občanih pa je vplivalo na razvoj turistične miselnosti in odgovornosti do prostora, v katerem živimo. Ta visoka obletnica nam nalaga dolžnost, da še naprej delujemo za dosego istih oziroma podobnih ciljev, ki jih še dopolnimo s potrebami današnjega časa.
Za to ostanejo še naprej glavni cilji društva:
1. Spoštovanje tradicije društva
2. Delovanje v javnem interesu
2. Razvoj turizma in promocija kraja
3. Pestra in aktualna turistična ponudba
4. Skrb za okolje in olepšava
mesta z okolico
5. Zbiranje informacij in posredovanje istih vsem zainteresiranim
6. Organizacija turističnih prireditev
Videz in urejenost kraja
Urejenost kraja je osnova za turistično ponudbo Vrhnike, kakor tudi za prijetno bivanje občanov.
Vrhnika je že četrto leto zapored dobila priznanje za drugo mesto na republiškem tekmovanju za urejenost kraja. Za prvo mesto pa se lahko potegujemo le, če bomo odpravili posamezne negativne točke, ki kazijo podobo Vrhnike. Za dosego tega cilja se bo društvo skupaj z občani in krajevnimi skupnostmi prizadevalo za stalne aktivnosti, ki pozitivno vplivajo na podobo kraja.
Dali bomo pobudo za pripravo okrogle mize s temo: RAZVOJNI PROGRAM VRHNIKE IN POSEGI V OKOLJE.
Nadaljevali bomo z akcijo ocene najlepše urejenih hiš, vrtov, pročelij, ulic in zaselkov.
Organizirali bomo zanimiva predavanja o urejanju okolja in vzgoji okrasnih rastlin. V letu 1998 nameravamo izvesti ocenjevanje urejenosti trgovin.
Nadaljevali bomo z postavitvijo turističnih tabel, kažipotov in markacij.
Postavili bomo maketo s prikazom delovanja izvira Lint-verna.
Prizadevali si bomo za dodatno postavitev klopi in košev za smeti ob sprehajalnih poteh.
Skrb pri urejanju parkov Trojica, Retovje, Močilnik in Star malen, ter ureditev Ljubljanice z obrežjem — peš pot ob Ljubljanici od Stare pošte do mostu na Verdu.
FOTOMONOGRAFIJA
Planinsko polje
Lepota slovenske pokrajine je neomajno velika. To še posebno vidimo, če izide tako lepa knjiga, kot je zadnja izdaja mlade Založbe Turna, d.o.o., iz Ljubljane. Avtorica besedila, Tanja Žigon, diplomantka nemščine in zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti, je pripravila opis Planinskega polja in njene okolice. Avtorica, rojena v majhni vasici Grčare-vec pri Logatcu, je črpala snov iz življenja v mladosti in poizvedovanja po literaturi v zadnjih letih. V tej, svoji tretji knjigi je opisala klasično območje krasoslovnih raziskav in zaslu-
! PREVIDNO!
ŠOLSKA POT
©SPV
ge slavnih mož za poznavanje Krasa v svetu, kot so J. V. Valvasor, B. Hacquet, T. Gruber ter P. Kunaver in še množica mlajših raziskovalcev. V posebnih poglavjih nam predstavi izvire Unice in njen tok od izvirov do ponorov ter čas, ko reka prestopi bregove. Ne pozabi omeniti močerila ali človeške ribice ter mnogih redkih rož. V knjigi omenja tudi razmišljanje o izkoriščanju Planinskega polja za pridobivanje električne energije ter urejanje dostopov v podzemne kraške jame, s čimer bi povečali turistični promet v tem, manj znanem kotičku prelepe slovenske dežele. Poleg manjših vasi ob robu Planinskega jezera nam Tanja Žigon predstavi še osrednje naselje, trg Planino z njeno zgodovino, arhitekturo in kulturno dediščino, ki je ni malo.
Kaj pa fotografije in njihova ureditev? Vse in vsako fotografijo lahko zares le pohvalimo. Vsaka pove tisto, kar želi povedati, pa naj si bo to fotograf ali pa narava sama. Večina je celostranskih s primerno velikim belim robom. Le tam, kjer je na fotografiji malo podatkov, je slika manjša. Majhnih slik, ki navadno ne povedo ničesar, v knjigi ni. Drobne podobice na mestu »žive fotografske pagine« pa dajejo vtis kot vredni obeski okoli vratu mlade dame. Ob knjigi imam občutek, kot da sem na razstavi in ne da gledam knjigo, fotomonografijo. Čudoviti so posnetki planinskih voda v potoku, kanalu, jezeru in snegu. Nežna modrina neba in jezera na str. 49 gledalca-občudovalca
naravnost spočije. Široko polje in njegovi skriti kotički, stezice in sence dreves ustvarjajo romantične podobe lepega predela naše dežele. Vhodi v podzemne kraške jame z ledenimi stalagniti in kamnitimi stalaktiti, majhna naselja in posamezne zgradbe nas spominjajo na davne in polpretekle čase. Naravna in zgodovinsko kulturna dediščina je tudi tod pustila svoje spomenike.
Ciril Velkovrh
VABILO! PROŠNJA! POZIV!
Vrhničani in okoličani! Vzemite si čas in tole preberite!
Turistično društvo Blagajana letos praznuje 110-let-nico ustanovitve in delovanja. Med programskimi točkami za letošnje leto je tudi zbiranje starejšega, še ohranjenega gradiva s področja našega dela.
Pri pospravljanju podstrešja, kleti, omar ali preprosto pozabljenega kupa starega papirja boste morda naleteli tudi na kakšno fotografijo, risbo, sliko, staro steklenico, izkaznico, zapiske, pismo. Vsi taki in podobni predmeti naj nikar ne ramajo v kante za odpadke. Obvestite o najdbi, čeprav se Vam bo zdela neznatna, člane našega društva ali preprosto pokličite na tele-
fonsko številko 751-341, ali se oglasite v naši pisarni na Cankarjevem trgu 8, v prvem nadstropju.
Veseli bomo vašega obiska.
Vse predmete bomo popisali, jih strokovno ocenili in vam jih vrnili, če boste tako želeli, v nasprotnem jih bomo shranili v našem arhivu.
Vemo, da je bilo po vojni mnogo dokumentov uničenih. V marsikateri hiši pa se še skrivajo predmeti, ki nekaterim pomenijo nadlego, drugim pa neprecenljivo vrednost. Ne zavrzite jih! So dokumenti o dogodkih in življenju (pred davnimi časi ali samo pred desetimi leti) v preteklem času.
Člani TD Blagajana vam bomo za sodelovanje hvaležni.
Turistična ponudba
Promocija Vrhnike in organizirana skupna turistična ponudba ostaja tudi naprej osnovna naloga TD, ker želimo privabiti čim večje število izletnikov in turistov na Vrhniko.
Za dosego tega cilja je potrebno speljati sledeče naloge:
—Poudarek je na 110-letnici ustanovitve in obstoja društva, kar bomo poudarjali na vseh prireditvah in akcijah turističnega društva.
— Izdelavo logotipa društva, ovojne mape za prospektni material
— izdaja prevedenih zloženk v angleškem in nemškem jeziku, ter ponatis zloženk, Pešpoti po Vrhniki in okolici, Bistra, Po poti Cankarjevih obeležij, Gostinska ponudba, Izobraževalni program, Skrivnostna reka Ljubljanica — reka sedmerih imen, Sprehod po vrhniškem delu ljubljanskega barja
— izdaja novih razglednic
— usposobitev lokalnih vodičev za ogled Vrhnike in okolice
— spodbuditi razvoj, izdelavo in trženje spominkov našega kraja
— organizacija sejmov: Spomladanski, Argonavtski in Miklavžev. Po potrebi tudi na promocijskih prireditvah izven našega kraja
— priprava in izvedba dveh kulturno zabavnih prireditev na trgu za sodiščem
— izvedba silvestrovanja
— sodelovanje pri izdelavi karte Vrhnike v merilu 1:25.000
— Organizacija Argonavtskega sejma, kot turistične prireditve Vrhnike, ki naj bo zasnovana tako, da pritegne čim širši krog obiskovalcev.
— Nadaljevati z akcijo kolesarjenje in turizem s pripravo
Predstavitev naših občin na sejmu Alpe - Adria 1998
Od torka 17. marca do nedelje 22. marca bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani že 37. mednarodni sejem turizma, športa ter izdelkov, storitev in idej za prosti čas.
Tako kot lani se bodo tudi letos na skupnem razstavnem prostoru v hali B predstavile občine: Borovnica, Brezovica, Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, Ig, Škofljica in Vrhnika.
Turistična zveza Slovenije je letošnje leto razglasila za leto športa v turizmu, zato bo rdeča nit naše predstavitve ubrana na temo: TURIZEM IN KOLESARJENJE.
Najpomembnejša prireditev za naše občine na letošnjem sejmu bo predstavitev turistične ponudbe našega območja strokovni javnosti, medijem in gostom ter vsem ostalim zainteresiranim. Prireditev se bo odvijala v sredo 18. marca od 11. do 13. ure v dvorani Forum.
Vse turistične ponudnike vabimo, da nam posredujete svoje promocijsko gradivo najkasneje do 10. marca na naslov: NAŠ LAZ, Vrhniška c. 1, 1351 Brezovica (telefon in telefaks: 653 -237).
Vsi ste lepo vabljeni, da obiščete naš skupen razstavni prostor in prireditev v Forumu.
Štefan Skledar
zemljevidov novih kolesarskih poti in zgibank.
Investicijska vlaganja in obnova turističnih točk
Za leto 1998 se predvideva ureditev naslednjih objektov oz. področij:
1. Koča Star malen — zaključna dela na vhodu in podstrešju za pridobitev dveh sob, sanitarij in napeljava telefona.
2. Nadaljevanje priprav za obnovo mlina in jezu
3. Ureditev piknik prostorov z ognjišči, delno pokritimi
4. Odkup travnika pod mlinom za potrebe rekreacije in piknikov
5. Priprava idejnih ureditvenih osnutkov za parke: Trojica, Močilnik, Star malen in Retovje.
Društvena dejavnost
Ob 110-letnici TD bomo izdali zgodovinski pregled društva po posameznih obdobjih.
Tudi v letu 1998 bomo sodelovali s TZS in se vključevali v njene akcije, se povezovali z sorodnimi društvi tako na Notranjskem kot tudi ob Ljuljan-ski regiji. Z zanimivimi akcijami in prireditvami bomo spodbujali aktivnost članstva in pridobivali nove člane. Največjo pozornost bomo posvetili vključevanju mladih članov v društvo.
Sodelovanje z organizacijami v kraju, kot so ZKO, Planinsko društvo, Obrtna zbornica — gostinska sekcija, Športna zveza, Konjeniško društvo, DPM, DI in ostali bo potekalo tudi v letu 1998.
TD Blagajana Vrhnika
COMING
VRHNIKA TV, VIDEO, HI-FI CENTRI
STROKOVNA LITERATURA
Batmanghlidij, F.: Telo kliče po vodi
Benedik-Novak, M.: Vse o dojenju Bobek, D.: Finančni trg Denacionalizacija s sodno prakso Duval, L.A.: Otrok, ki seje igral z luno
Farman, J.: Staršem branje prepovedano Gale, J.: Boks
Guggenbrehl,-Craig, A.: Pomoč ali premoč
Hessavon, D.: Vrtnice Jelovac, D.: Poslovna etika Komat, A.: Nespametni bodo žejni Lipužič, B.: Evropska šola me državo in cerkvijo
Maning, M.: Šola naravoslovja Matthews, A.: Bodi srečen Mielke, U.: Če z otrokom ni lahko Mueršec, Z.: Izvorno tveganje pod nadzorom
Panafien, J.: Evolucija Rak, P.: Vrnil se je sveti serafin Squire, D.: Dnevnik vrtnarjenja Švorč-Urbančič, T.: S športom v zdravo nosečnost Varićak, V.: Ocenjevanje lovskih trofej
Wclwood, J.: Ljubezen in prebujenje
Wempen, F.: Deset minut za Po werPoint 97
Zagore, M.: Sprostimo se Zakon o prevzemih s komentarjem Zgodbe za dušo
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE
Asimov, L: Šaljivec Chang, J.: Divji labodi Crichton, M.: Kritična točka Dick, P.K.: Predelovalnik za glasbo Ferfila, B.: Antarktika Gallegos, R.: Canaima Hesse, H.: Umetnost brezdelja Jaklič, F.: Nevesta s Korinja ; Sin Kunst, B.: Višnje v čokoladi Kurja juhica za najstniško dušico Kušar, M.: Svila in lan O ljubezni ... Ocepek, J.: Trikrat B Očetje ...
Racine, J.: Zbrane drame Rebolj, T.j Človek, ki se je pretepal Rejc, V.: Žepno ogledalce Repar, P.: Mors larbariorum Štok-Vojska, N.: Naš pevski zbor Tomšič, M.: Vrnitev
LEPOSLOVJE ZA MLADINO
Black, F.. Motovilčica Black, F.: Slavec Blake, Q.: Gospa Trlica in veliki val Cain, S.: Pazi se velike zlobne ribe! Dahl.R.: Poba
Dušek, P.: Vrata v ključavnico
Easton, S.: Peter in volk
Ende, M.: Jim Knof in divja
enajsterica
Fabri, S.: Postala si kraljična Frančič, F.: Male pravljice Fritz, E.: Svet v naprstniku Greanway, J.: Špicparkeljc Grim, J.: Bremenski mestni godci Hill, E.: Piki obišče babico in dedka Hodeir, A.: Kleopatra se sanka Kdo se je ustrašil? Kotter, I.: O super starših lahko samo sanjamo
Lindgren, A.: Pobegnimo s Piko Nogavičko
Makarovič, S.: Kaj lepega povej Mangan, A.:  Rjavko, najmanjši medved
Pitcher, C: Ne boš me pogrešal Svetina, I.: Belina Svetina, I.: Kozel vrtnar Tako pa jaz eno zakuham Velthuijs, M.: Žabec je junak Velthuijs, M.: Žabec in ptičje petje Winkler, V.: Mladec Dragožit Zebre, Z.: V čudežni svet in nazaj
Deset udeleženk že drugega tečaja slikanja pod vodstvom ge. Andreje Toplek je 7. februarja preživelo čudovito sobotno dopoldne v Cankarjevi knjižnici, tokrat ob slikanju na steklo in porcelan. Navdušenje je bilo enkratno, izdelki prekrasni, srečanje pa nepozabno.
NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS    NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS
Januarski utrinki iz doma upokojencev
leti prišla zaradi bolezni, pripravili njeni otroci: Zvonka, Slavko, Stane in Tone, lepo in prijetno slavje ob njeni stoletnici.
Le malokateremu, je dano doživeti toliko let. Toda Antonija Lampič jih je dosegla in jih praznovala v krogu svojih najbližjih, znancev, prijateljev in tistih, ki skrbijo, daje njena jesen čim lepša in čimbolj spokojna.
Ob njej so se zbrali njeni, ki jo tako pogosto in zvesto obiskujejo, saj se zavedajo, da ima vsak človek le eno mamo, mamo, kije zanj skrbela, da je zrastel v poštenega moža ali ženo.
Slovenci smo pevci in zato nobena slovesnost ne mine brez petja. Tudi za mamo
Obiskali mamo...
so nas otroci Vrtca Pri pošti z igrico Piščanček Pik išče
Antonijo, kije že dolgo vdova, se je oglasila slovenska pesem. Pevci domskega zbora Zarja so najstarejši oskr-bovanki zapeli šopek pesmi; najprej seveda tisto: Kol'kor kapljic, tol'ko let...
Tisto popoldne sredi zime pa so se domačim pevcem pridružili tudi vsi tisti, ki jim je mama Antonija ogromno pomenila v njihovem življenju, pa tudi vsi drugi gostje.
Marsikdo si je moral priznati, da kaj tako lepega še ni doživel, da še nikoli ni bil na slavju stoletnice in najbrž tudi nikoli več ne bo. Toda ta danje bilje bila...
Vsem tistim, ki so se iskreno in nesebično trudili, da je srečanje ob stoletnici mame Antonije tako lepo uspelo, iskrena hvala!
Naj jo še vrsto let zvesto, tako kot doslej, obiskujejo njeni najdražji! Mama pa naj se počuti čimbolj zdravo in srečno!
Ivan Malavašič
Lutkovna skupina VDC Želva iz Ljubljane se je predstavila z 'grico Zajčkov zvonček...
Praznovanje 100-letnice v krogu najbližjih
ZBOR INVALIDOV VRHNIKE
Septembra v lastnih prostorih
Ponovno v prijetnem pogovoru z Valči Fefer...
Up jubilej v domu upokojencev na Vrhniki
15. januarja 1898 se je v *~erk:nici na Notranjskem ro-?ua Antonija Lampič, ki pa Je največ svojega časa prežita na Rakeku.
Njenemu možu ni bilo da-
no doživeti toliko let kakor njej-
Natanko sto let za tem, v četrtek popoldne, 15. januarja 1998 soji v Domu upokojencev, kamor je pred tremi
Dom upokojencev Vrhnika, Idrijska c. 13, želi obvestiti občane Vrhnike, da za starejše osebe uredi tudi naslednje storitve:
— vsak dan lahko pridete na kosilo,
— od ponedeljka do petka lahko pripeljemo kosilo na Vaš dom,
— v Domu se lahko s pomočjo negovalke okopate,
— lahko Vas obiskuje naša delavka, ki Vam pomaga pri osebni negi, ureditvi bivalnega prostora ipd.
— v Domu lahko preživite ves dan v tako imenovanem dnevnem varstvu (vključno — po želji: zajtrk, kosilo ali večerja, skupinska telovadba, družabne aktivnosti ipd.),
— v Dom lahko prinesete v pranje osebno in posteljno perilo.
Za informacijo se obrnite na Dom upokojencev Vrhnika, telefonska tševilka 754-400 ali 755-168 ali se osebno zglasite v Domu pri socialni delavki ali direktorici.
Gostilna Močilnik je bila v četrtek, 19. februarja, zopet nabito polna. V vseh njenih prostorih so se zbrali člani Društva invalidov Vrhnika, ki so imeli redni občni zbor. Povabilu na zbor so se odzvali številni predstavniki prijateljskih društev invalidov iz vse Slovenije: Kopra, Izole, Domžal, Žiri, Pirana, Gornje Radgone, Cerknice, Ilirske Bistrice in Logatca ter predstavnik KARITASA, društva upokojencev Vrhnika.
Kot stalni gost se je zbora invalidov udeležil tudi župan Vrhnike, Vinko Tomšič, in podpredsednik zveze društev invalidov Slovenije Mirko Kampič.
O delu društva je spregovoril njegov predsednik Janez Petrič, ki je poudaril, da so bile vse naloge opravljene, kot so se dogovorili. Se posebno pa so ponosni na delo socialne komisije, ki neutrudno skrbi za ohranjanje zdravja članov in za razne oblike pomoči socialno ogroženim. Uresničili so tudi športni program, kije v društvu vedno bolj priljubljen in prisoten, saj združuje vedno več članov. Lani pa so uspešno izpeljali tudi 15. obletnico delovanja invalidov na Vrhniki, ki so jo popestrili s 14. državnim prvenstvom v av-torallvju za invalide.
Vsi prisotni pa so najbolj z zanimanjem prisluhnili poročilu socialne komisije, ki ga je prebrala predsednica Mojca Seljak:
»V minulem letu je bilo delo na socialnem področju dokaj pestro in hkrati finančno zahtevno. Vse več članov se želi vključiti v program ohranjevanja zdravja v objektih ZDIS-a, kar je posledica manjše kupne moči invalidov, ki si ne morejo več privoščiti zdravstvene rekreacije v zdraviliščih. Komisija
ni imela težav z razdelitvijo redno dodeljenih terminov, kar je deloma tudi uspevalo. Potrebe po termalni terapiji je deloma omililo organizirano šestdnevno bivanje v termah v Čeških Luhačevicah, pri čemer je društvo poravnalo stroške prevoza svojim članom. Z različnimi zneski, odvisno od dohodka člana, je društvo regresiralo 8 članom njihovo bivanje v drugih zdraviliščih v Sloveniji.
Že nekaj let je nepogrešljiv izlet za invalide z večjimi težavami v juniju, za katere skoraj v celoti stroške poravna društvo. Lani je manjši del sredstev za izvedbo te akcije prispevala tudi Župnijska Karitas Vrhnika.
Pri opravljanju programa ohranjevanja zdravja bi radi opozorili na dva ekstremna primera naših članov. Prvi je naš član Bojan O., ki že 19 mesecev leži v komi v bolnišnici Šempeter pri Novi Gorici. Kot naš član je doživel hudo prometno nesrečo. V stanju, v kakršnem je, mu društvo trenutno ne more pomagati, občasno pa njihove družinske člane z našim društvenim vozilom brezplačno peljemo na obisk.
Poseben primer je naš Stojan S., ki je zbolel za neozdravljivo kožno boleznijo. V njegovem primeru spoznavamo vso bedo te družbe, posebno pa srhljivost našega zdravstvenega zavarovanja. Ustanova, kjer je Stojan nastanjen, edino od nas še pričakuje finančno soudeležbo pri preprečevanju vseh muk, ki jih prestaja naš član. Uspeli smo nabaviti prepotrebna oblačila in akumulatorje za njegov nepogrešljiv voziček. Sedaj smo pred nalogo, da zagotovimo 1.500.000,00 SIT na leto, kolikor primanjkuje za nakup zdra-
V ozadju delovno predsedstvo občnega zbora invalidov, Mojca Seljak (predsednica socialne komisije) pa je članom in ostalim prisotnim podala zanimivo in aktualno poročilo, ter je med prisotnim vzbudila največ pohval in odobravanja
vila, ker je zdravilo na negativni listi. Prepričani smo v svojo moč in dobroto občanov - do-natorjev, da opisani primer ugodno rešimo.«
Poslušali smo tudi poročilo o športni dejavnosti, ki postaja ena izmed glavnih vezi, da se invalidi množično rekreirajo. Največ zanimanja je za pikado in balinanje, pa tudi v avtorallvju radi sodelujejo. Ženska ekipa pikada je že dve leti državni prvak, moški pa so bili v letu 1997 drugi.
Po vseh naštetih in drugih prebranih poročilih je najprej spregovoril župan Vinko Tomšič z naslednjimi besedami: »Vesel sem, da imamo v občini tako zgledno društvo, ki dobro in humano sodeluje. Saj v tem hudem tempu življenja vse prevečkrat pozabljamo na sočloveka, na medsebojne odnose, kar se vidi, da nam primanjkuje duhovnega bogastva. Prav vrhniški invalidi pa s svojim humanitarnim in socialnim delom poizkušajo te stvari premostiti. Obljubljajo tudi vso svojo pomoč pri pridobitvi vaših lastnih prostorov. Občina in naše strokovne službe pa bomo naredili vse za angažiranje Vrhničanov pri reševanju statusa obeh vaših članov, Bojana in Stojana.«
Pohvalo društvu je izrekel tudi podpredsednik zveze društev invalidov Slovenije, ki je med drugim tudi povedal, da so uspehi društva vidni na vseh področjih, še posebno pa na socialnem programu, ki naj bi bil zgled vsem društvom v Sloveniji. Občuduje pa tudi povezanost občin, predvsem župana z invalidi, saj je videti, da prav župan stoji društvu na obeh straneh. Se posebno sedaj, ko potekajo zaključni dogovori o nakupu lastnih prostorov.
Zveza bo tudi na finančnem področju poizkušala po najboljši moči pomagati in nameniti dogovorjena sredstva (lastni prostor DI Vrhnika namensko že namenili: v 1. 1996 1 mio SIT, vi. 1997 2,5 mio SIT, v 1. 1998 predvidevajo 2,5 mio SIT).
Nato pa so spregovorili še vsi drugi vabljeni predstavniki prijateljskih društev in gostov. Vsi so pohvalili delo društva ter društvu zaželeli, da bi se jim
uresničila dolgoletna želja pridobitve novih lastnih prostorov.
Na končuje še enkrat spregovoril predsednik vrhniških invalidov ter predstavil načrt za leto 1998. Kot prednostno in najbolj delovno nalogo so si zadali odkup in prenovo lastnih prostorov. Prav to pa je že dolgoletna želja, ki se je prav v teh mesecih zelo aktualizirala. Vsi v izvršnem odboru so staknili glave, se pogovorili z županom Vrhnike ter našli resnično doslej najboljšo rešitev. Predlog so takoj tudi pripravili in predsednik ga je posredoval občnemu zboru v potrditev.
Predlog se glasi: »10 predlaga spoštovanemu Občnemu zboru nakup poslovnih prostorov, ki so sestavni del stavbe na Poštni 7 B, torej podaljšek prostorov v lasti RK Vrhnika, kjer tudi gostuje naše društvo. Trenutni lastnik prostorov je g. Bogdan Blaznik. Cena predlaganega nakupa je 9.500.000,00 SIT, odvisno od deviznega tečaja na dan podpisa kupoprodajne pogodbe.
Za plačilo naj bi se dogovorili v dveh delih. Prvi del sredstev, cca 60 %, društvo zagotavlja iz že obstoječih skladov do 31. 3. 1998, preostali del pa do 30. 6. 1998 iz premostitvenih sredstev Občine Vrhnika ali posojila Delavske hranilnice, kar pa bo povrnjeno s predvidenimi investicijskimi sredstvi ZDIS-a do konca leta.
Predlog je podan po 39. členu Pravil društva, ki določa, da o nakupu ali prodaji nepremičnin odloča izključno Občni zbor.
Člani društva so predlog z navdušenjem sprejeli, saj se jim bo že v septembru, kot je obljubil predsednik Janez Petrič, izpolnila večletna želja - odprli bodo nove društvene prostore.
Tako se je končal uradni del občnega zbora, ki so ga popestrili še pevci lastnega pevskega zbora. Ža veselo razpoloženje je poskrbel muzikant Janez Kogovšek.
S.S.
POKLIČITE
irsrsn Ce ste ogroženi l\l 13w ali potrebujete pomoč policije
Za dobro razpoloženje je po zboru poskrbel Janez Kogovšek in člani DI Vrhnika so se tudi zavrteli ter pozabili na vsakodnevne težave
IZ ŽIVLJENJA VOJAKOV V VRHNIŠKIH VOJAŠNICAH
končuje 2. generacija vojakov
V vojašnici na Stari Vrhniki prav te dni končuje svoje služenje vojaščine 2. generacija vojakov po reorganizaciji v Slovenski vojski, ko je tod bil učni center. Sedaj tod vojaki opravijo enovito usposabljanje, ki traja 7 mesecev. V času usposabljanja se vojaki seznanijo z vsemi vojaškimi veščinami in znanji, kijih mora poznati vsak vojak ter jih vključiti v vojaško
celoto najprej v oddelku, vodu, četi in v bataljonu, kije kot največja skupina vojakov nastanjen v vrhniški vojašnici.
Prav v zadnjem mesecu, to je v februarju, so pripravili zaključno bojno streljanje, ki so ga opravili na vojaškem strelišču CRNGROB pri Škofji Loki. Na strelišču smo obiskali vrhniške vojake ter pripravili zanimiv zapis v sliki in besedi.
Po izdanem ukazu se oddelek vojakov razporedi v bojno črto in pričakuje »nasprotnika« ter nadaljnje ukaze, kako bojno delovati.
Poveljnik voda določa nalogo bojnega streljanja poveljniku oddelka, ta pa mora ukaz sporočiti vojakom v oddelku, ki nato pričnejo z bojno nalogo.
Vojaki v oddelku se morajo po pravilih premikati iz položaja na položaj.
Oddelek je uspešno opravil bojno nalogo in se zadovoljno vrača na izhodiščni položaj, kjer mora poveljnik oddelka obvezno pregledati orožje, saj je bilo v ceveh pravo bojno strelivo.
Na asfaltni ploščadi je bilo skoraj premalo prostora za svečan postroj vseh vojakov, ki so prisegli domovini, ter vseh staršev, prijateljev in deklet, ko so se v lepem petkovem popoldnevu udeležili svečanosti.
Prisega vojakov
v vojašnici Ivana Cankarja
ga vojakov je bila namenjena za dve enoti, in sicer za vojake 11. bataljona za zveze in 54. oklepno mehaniziranega bataljona.
Svečani postroj vseh vojakov in drugih prisotnih je pozdravil brigadir Alojz Jehart, načelnik učnega oddelka general štaba Slovenske vojske, ki je med drugim poudaril: »Mlade fante, sedaj že vojake, ste starši za sedem mesecev usposabljanja prepustili nam, vojaškim starešinam, da jih bomo usposobili za številne vojaške naloge ter za uporabljanje drage vojaške opreme. Obljubljamo, da jih bomo varovali, prav tako kot bi bili doma, saj so domovini potrebni mladi in zdravi vojaki. S skupnimi močmi bo usposabljanje hitro minilo in zopet se bodo lahko vrnili v svoje okolje.«
Vse prisotne je pozdravil tudi župan Vrhnike, Vinko Tomšič, ki je vsem zaželel lepo bivanje na Vrhniki ter po končanem služenju še kakšen turistični obisk.
Poveljnik vojašnice, podpolkovnik Robert Puš pa je po končani svečanosti vse starše povabil na ogled bivalnih prostorov, prikaz orožja in opreme vojakov ter vsem vojakom »odobril« prost vikend. Seveda je bila ta beseda pri vseh vojakih deležna največ odobravanja.
Poveljnik voda čestita mlademu vojaku iz Ligojne Klemenu Pisku, kije pravkar podpisal svečano prisego.
Podpolkovnik Robert Puš čestita slikarki samorastnici Marjani Božič.
Med številnimi Vrhničani je v Tankovskem bataljonu postal vojak tudi večkratni državni in mednarodni prvak v kartingu Tomaž Gorenc.
Sprejem za poveljnike vojaških enot iz Vrhnike
Župan Vinko Tomšič in poslanec Leon Gostiša sta na razgovoru gostila poveljnike vojaških enot, ki so stacionirani v občini Vrhnika. Razgovor je bil 9. februarja v sejni sobi Občine Vrhnika. Vsi so ocenili, da so taki razgovori že tradicionalni, in sicer na prijateljski osnovi in v prijetnem vzdušju. Poudarili so probleme, saj vemo, daje Vrhnika eden izmed krajev, kjer je največ vojske. To pa je tudi državni problem, od katerega bi Vrhnika morala imeti več prednosti in ugodnosti. Poveljniki so tudi ocenili, da v prejšnjem letu ni bilo sodelovanja občina - vojska eno izmed zglednih v naši državi. Tudi sami bi radi videli, da bi se poligon premaknil s Stare Vrhnike na terene blizu vojašnice na Raskovcu. Po obljubah je realizacija zelo blizu; nekaj je še težav z odkupom zemljišč. Tako bi se sprostila Tankovska cesta, ki jo sedaj v dogovoru s Komunalnim podjetjem redno vzdržujejo, preprečili bi prehod magistralne ceste ter asfaltirali bi lahko cesto do vojašnice Ivana Cankarja. Župan je še dodal, da bo treba po vsej verjetnosti pogodbo o uporabi prostorov za vrtec v vojašnici na Stari Vrhniki še podaljšati, ker se bo izgradnja novega vrtca zagotovo podaljšala. Urediti pa bi bilo nujno tudi lastništvo in ureditev samskega doma, saj se okoliški krajani pritožujejo, da so tam večkrat nepovabljeni gostje. Poveljnik vojašnice na Stari Vrhniki je povabil vrhniške svetnike, naj bi jih enkrat obiskali, kar je bilo že večkrat dogovorjeno, vendar neuresničeno.
Na koncu so se vsi zahvalili za povabilo na razgovor ter obljubili, da bodo po svojih močeh poizkušali razrešiti probleme.
S.S.
V nekaterih slovenskih vojašnicah vojaki končujejo svoj vojaški rok, v nekaterih pa se mladi vojaki šele navajajo za prve dni vojaškega življenja.
V vojašnici Ivana Cankarja na Raskovcu pri Vrhniki so mlade fante na služenje vojaškega roka sprejeli v začetku februarja. Po prvih spoznavanjih z vojaškim življenjem, načinom usposabljanja in prvimi vojaškimi koraki so v petek, 13. februarja 1998, mladi fantje svečano prisegli. Lepo petkovo popoldne je v vojašnico na Raskovcu pritegnilo številne starše, prijatelje, znance in dekleta, da prisluhnejo mladim vojakom, ko so v en glas vzkliknili: PRISEGAM. Po tem svečanem dejanju so se še podpisali ob dotiku slovenske zastave in resnično tako postali pravi vojaki. Prise-
Kot vedno doslej, je za kratek kulturni program poskrbel oktet Raskovec.
Vsi gostje obeh enot ll.bZV in 54.okmb so se po prisegi vojakov udeležili v »vojaškem klubu« še odprtja prve samostojne razstave višje medicinske sestre, slikarke samorastnice Marjane Božič. Razstavo je odprl podpolkovnik Robert Puš, ki je navzočim povedal, da ima vojašnica na Raskovcu odprta vrata za številne kulturne prireditve, saj je treba vojake pripravljati tudi na kulturno življenje, ne pa samo na vojaško usposabljanje, ki utrjuje borbeni duh.
Več o slikarki Marjani Božič pa v posebnem pogovoru z njo.
S.S.
Po napornem vsakodnevnem urjenju je dober zalogaj vedno prine sel dobro voljo in vedrino
Tabor usposabljanja
Za konec vojaškega usposabljanja so se v vrhniški vojašnici Pripravljali na štiridnevno urjenje, ko v bataljonu velja kot krona celotnega služenja vojakov. To usposabljanje poteka na terenu v obliki taborjenja, ponavadi na vojnem vadbišču Poček Pri Postojni. Vendar so se v vojašnici na Stari Vrhniki odločili, da bo zaradi zelo mrzlega vremena letošnje »taborjenje« oziroma urjenje potekalo v domačem okolju, to je v bližini vojašnice. Vojaki so na tej lokaciji opravili ravno takn vso tematiko, Predvideno po programu usposabljanja na taborjenju. V prvih dveh dneh so urjenja potekala v vsaki enoti posebej, v zadnjih dveh dneh pa so v koordinaciji vseh enot izvedli četno vajo v smeri Zaplane. Kljub mrazu, kar velja za težje vremenske razmere, so vojaki in častniki pokazali visoko pripravljenost in motiviranost. To pa pomeni, da so se v času usposabljanja dobro urili in pripravljali ter tako v celoti izkoristili celoten vojaški rok.
Ob tem je treba poudariti, da je bilo v dneh urjenja v okolici vojašnice na Stari Vrhnikji in v smeri Zaplane večkrat slišati streljanje in pojavljanje večjega števila vojakov naše Slovenske yojske, za kar se poveljstvo 3. bataljona vsem krajanom opravičuje in obenem zahvaljuje za razumevanje.
S.S.
CANKARJEV DOM NA VRHNIKI
Otvoritev kiparske razstave
V Cankarjevem domu na Vrhniki je bila v ponedeljek, 23. februarja 1998, otvoritev kiparske razstave z naslovom »ROG IZOBILJA«. Številnim obiskovalcem so bila predstavljena dela, ki so nastala v kiparskih delavnicah in tečajih Zveze kulturnih društev Slovenije v zadnjih letih in jih je vodila akademska kiparka Alenka Vidrgan. Vsem zbranim sta spregovorila dr. Franček Rudolf, predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije in umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj. Samo razstavo pa je otvorila Marta Rijavec, predstavnica Zveze kulturnih organizacij Vrhnika.
Na razstavi je možno videti dela v žgani glini, žgana in kasneje patinirana dela ter dela v kamnu, ki jih druži ista tema. Kot model so služile majhne
oblike iz rastlinskega sveta (semena, plodovi), ki so jih udeleženci delavnic povečane modelirali v glini oziroma klesali v kamnu.
Razstavljena dela so nastala v štirih delavnicah, tri od teh v Ljubljani, četrta pa je bila avgusta 1997 v Kuclerjevem kamnolomu na Lesnem Brdu pri Vrhniki. Prav to delavnico pa je omogočila Zveza kulturnih organizacij Vrhnika, s podjetjem Mineral, d.o.o., Drenov Grič —Lesno Brdo in vojašnico Ivan Cankar iz Raskovca pri Vrhniki.
Naj še omenimo, da na razstavi sodeluje vseh štiriindvajset avtorjev, ki so sodelovali v delavnicah. Dela pa bodo na ogled do 17. marca 1998.
S. S.
Na otvoritvi razstave sta spregovorila dr. Franček Rudolf (prvi z desne) in umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj.
GOSTILNA
Katarina Bašič
Sinja Gorica 109
1360 Vrhnika
tel.: 061/754-199, 753-509
Odprto 9. — 23. ure sreda zaprto
Zanimivi razstavljeni izdelki, ki predstavljajo modeliranje z dodajanjem gline in klesanjem z odvzemanjem kamna.
Prebivalci občin Vrhnike in Logatca se še živo spominjajo vojnih junijskih dni, koje Civilna obramba v tesnem sodelovanju s Teritorialno obrambo organizirala zdravstveno oskrbo kljub neprestanim grožnjam agresorske vojske, ki je bila močnejša tako v številu vojakov kot orožju. Zdravstveni domovi so se vestno organizirali. Zdravstveni dom Vrhnika je v Osnovni šoli Log-Drago-mer, na pričakovani težišč-ni smeri spopada, organiziral sanitetno postajo, ki jo je strokovno vodila dr.Du-nja Piršič-Koren. V Bevkah je dr. Tone Kenig, referent sanitetne enote v 53. Območnem štabu TO, s pomočjo prostovoljcev - študentov medicine - organiziral drugo sanitetno postajo na drugi težiščni smeri. Preudarnost ljudi in sreča sta bila osnovna razloga, da ni bilo več krvavih spopadov. V letalskem napadu na barikade na Vrhniki (2. junija 1991) so se zdravstveni delavci tudi operativno izkazali; dr. Primož Rus je s svojo ekipo prišel na prvo bojno linijo, ko so letala še krožila, in oskrbel tri ranjene civiliste.
Zmaga v zadnji vojni pa nas ne sme uspavati. V 54. okmb razmišljamo o sanitetnem vodu, v katerem bi bilo zadostno število medicinskih tehnikov in en vojaški zdravnik, opremljen z nekaj oklepnimi vozili ko-lesniki. Zdravstvene ekipe bi se s sanitetnimi oklepnimi vozili gibale na bojišču skupaj z oklepnimi vozili in nudile takojšnjo prvo pomoč na samem bojišču. Nato bi ranjence hitro in varno prepeljali do bataljonske sanitetne postaje v zaledju, kjer bi naprej nudili pomoč na višji ravni. Oklepna vozila bi bila predelana, kar pomeni, da bi bila v njih vgrajena 3 do 4 ležišča z vso pripadajočo zdravstveno opremo, dodatno vzmetena, seveda brez oborožitve, in označena s čim boljšimi prepoznavnimi znaki Rdečega križa. Oklepna sanitetna vozila uporabljajo že v večini sodobno opremljenih vojskah, ker se zavedajo težiščnega pomena oklep-
Sodelovanje z zdravstvenimi delavci
Življenjska povezanost med Slovensko vojsko in zdravstvenimi delavci se je v vsej svoji moči pokazala prav v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Zdravstvene ekipe večine slovenskih zdravstvenih domov, ambulant in bolnišnic so s strokovnostjo in požrtvovalnostjo reševale življenja in zdravje civilnega prebivalstva, policistov in teritorialcev, ki so se spopadali z Jugoslovansko armado. Pokazali so obilo človeške plemenitosti, saj so svoje humanitarne zdravstvene usluge enakovredno nudili tudi ranjencem nasprotne oborožene sile. S svojim neutrudnim delom so nudili več, kot bi od njih naša družba lahko pričakovala.
nih enot pri vseh večjih vojaških operacijah.
Sodelovanje med Teritorialno obrambo, ki je pozneje prerasla v Slovensko vojsko, in zdravstvenimi civilnimi institucijami seje po osvoboditvi še okrepilo. V javnosti so zelo opazne krvodajalske akcije, ki jih izvajajo enote SV skupaj z Zavodom za transfuzijo krvi. Slovenska vojska nima svojih vojaških bolnišnic, kot jih je imela bivša vojska, temveč le vojaške ambulante, ki delujejo v vseh večjih vojašnicah. V ambulanti se nudijo osnovno prvo pomoč vojaškim obveznikom in starešinam; na zdravstveno varnost prav tako ne pozabljamo na vseh večjih vojaških urjenjih. Za nadaljnjo specialistično zdravljenje se obračamo na različne bolnišnice. Klinični center je eden izmed najpomembnejših ustanov, ki vojakom nudi zdravstveno oskrbo na najvišji ravni.
PRISPEVEK
ZDRAVSTVENE
DELAVKE
Pri iskanju novih oblik sodelovanja smo pomislili tudi na druge zvrsti, kot je lahko kultura.
Tako smo na eno izmed najpomembnejših vojaških prireditev, ki bo v Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki (prisega 11. generacije vojaških obveznikov iz 54. okmb in 18. iz 11. bZv), k razstavljanju slik povabili višjo medicinsko sestro, slikarko samorastnico Marjano Božič. Doslej je najmlajša izmed vseh pri nas predstavljenih slikarjev inje zanjo to sploh prva razstava. Pripadniki vojašnice iskreno upamo, da ji bo le-ta vzpodbuda za nadaljnje likovno ustvarjanje. Ob po-
stavljanju slik v vojaškem klubu je z njo nastal tudi krajši pogovor o njeni življenjski poti in problemih, s katerimi se srečuje v današnjem času, ko ima sodobni človek toliko delovnih obveznosti, da mu zmanjkuje prostega časa za osebni razvoj.
Na ustvarjanje slehernega umetnika samorastnika vpliva mnogo dejavnikov: sorodniki, prijatelji, znanci, potovanja, poklic...
Doma sem iz majhne hribovske vasi v zasavskih revirjih, dobrih šest kilometrov od Zagorja. Moji predniki so bili manjši kmetje ali rudarji, ki so delali v bližnjem premogovniku. Pred štirimi leti sem končala Višjo zdravstveno šolo in sedaj delam v Ambulanti interni-stične prve pomoči v Kliničnem centru. Zaradi dolgoletne odsotnosti od doma v času šolanja na srednji in višji šoli v Ljubljani sem se odločila, da bom sedaj živela doma. Seveda sem se zaradi takšne zavestne odločitve morala sprijazniti z vožnjo do službenega mesta in nazaj po tri ure in več. V začetku je bilo malo težje, ker še nisem imela svojega avtomobila. Vstati sem morala ob četrti uri zjutraj in nato pot pod noge do železniške postaje Zagorje, od koder je vlak odpeljal ob pol šestih proti Ljubljani. Nato je sledila celodnevna služba od 7. do 19. ure. Domov sem se vrnila ob 22.00 uri. Da bi včasih prišla kaj prej, sem se obrnila na sosede, da so me zapeljali do oziroma od železniške postaje. Sedaj, ko imam avto, je bistveno lažje, saj mije prihranjeno najmanj dve-urno pešačenje. Poleg dnevne službe opravljam še nočne, ki jih je osem in več na mesec, in 24-urne, ki so po-
navadi ob vikendih. Zaradi pomanjkanja kadra in bolniških staležev pa so lahko še dodatne obveznosti. Zato nikoli ne veš, ali boš za praznike v krogu najbližjih ali ne. Takšen tempo še vzdržim, ker sem mlada in sem tu le dobro leto. Služba zahteva res celotnega človeka in prostega časa ti preostane le malo. Kljub vsemu pa je delo zelo zanimivo in razgibano, zaradi česar odtehta vse napore, ki sem jih prej omenila. Delo v Ambulanti internistične prve pomoči (IPP) daje neslu-tene možnosti za pridobivanje praktičnih zdravstvenih izkušenj in jih nikjer drugje ne moreš toliko pridobiti. Osebno menim, da nas, interniste, premalo cenijo glede na druge veje medicine, kot recimo v kirurgiji ali anesteziji. Pričakujem, da se bo naša ambulanta čim prej povečala, tako v številu osebja kot tudi prostorsko, kar je pogoj za ohranjanje potrebne kakovosti zdravstvenih storitev.
Zanima me vaša dosedanja slikarska pot.
Veselje do slikanja se je pojavilo že v osnovni šoli. Ure likovnega pouka so minevale nesluteno hitro. Vse slikarske vaje so mi šle kot po maslu. V času srednje in višje šole v učnih programih ni bilo slikanja in tudi časa nisem imela, da bi se ukvarjala z njim. Pred tremi leti, ko sem bila dve leti v jugozahodni nemški deželi Saarland, sem ponovno pričela slikati. Živela sem v mestu Saarbucken pri ugledni nemški zdravniški družini, kjer sem čuvala njihove otroke in se hkrati učila jezika. V drugem življenjskem okolju sem se počutila kar dobro, ker me je
mesto z rudniki spominjalo na domače okolje. V spominu mi bodo ostala nepozabna občasna potovanja po Nemčiji (Friedrichstadt, Nordstrand, Heidelberg), Švici (Luzern, Engelberg), Franciji (Pariš) in Luxen-burgu, ki sem jih obiskala skupaj z družino ali sama. Starša mojih varovancev, ki sta bila zelo razgledana, sta opazila, da sem z njihovimi otroki rada risala in sta mi zato za rojstni dan plačala poletni likovni tečaj. Le-ta je bil dvakrat na teden po dve uri zvečer; bilo nas je deset začetnic. Voditeljica je bila starejša gospa Elke Biel, slikarka samorastnica, kije imela za seboj že veliko uspešnih samostojnih likovnih razstav. V začetku smo se lotili najbolj preprostih upodabljanj; slikale smo nebo, cesto, drevesa, rože, svetlobo, sence, pokrajine in postopno prehajale na vse zahtevnejše stvari. Glavni poudarek je bil na akvarelu, kije osnova za uporabo drugih tehnik. Poleg tega je bil na tečaju poudarek tudi samostojnim slikarskim nalogam, ki smo jih morale opravljati doma in jih pozneje prinašati na vpogled. Po koncu prvega tečaja sem nadaljevala z občasnimi obiski nadaljevalnega. S tečajnicami, ki so bile večinoma poročene starejše dame, sem pogosto izmenjevala izkušnje o slikanju. Na moje takratno ustvarjanje so veliko vplivali tudi odkriti pogovori o mojem slikanju s člani družine, pri katerih sem živela.
Ob vrnitvi v Slovenijo pred dobrim letom sem se zaposlila v Kliničnem centru in želela s slikanjem nadaljevati, vendar mi čas to
vse manj dovoljuje. Najprej sem poskušala slikati v likovni skupini Dom iz Zagorja, ki jo vodi akademski slikar Per, vendar sem kmalu prenehala, ker mi njihov način poustvarjanja ni ustrezal. Ob izstopu iz skupine sem se začela zavedati, da moram slikati sama. V samoti ideje najlažje privrejo na površje; izdelki, ki nastanejo, so boljši in mi dajejo novo samozavest. Od domačih slikarjev je moja vzornica Ivana Kobilica, od tujih pa Rembrandt Har-menszoon van Rijn, Vin-cent van Gogh... Najraje slikam pokrajine, ki izžarevajo barve in svetlobo. Zavedam se, da sem šele na začetku slikarskega ustvarjanja in da bo potrebnih še veliko vaj.
Kaj vam pomeni razstavljati slike v Vojašnici Ivana Cankarja?
Vesela sem, da se bo to zgodilo prav v vrhniški vojašnici. Na Vrhniki, rojstnem kraju našega največjega pripovednika Ivana Cankarja, nisem bila še nikoli, čeprav je geografsko zelo blizu, le pol ure vožnje iz Ljubljane. Vrhniko in Vrh-ničane kot čudovite ljudi poznam iz pripovedovanj mojega očeta, ki obuja zelo lepe spomine na dni, ko je pred leti služboval v oklep-no-mehanizirani pehoti. Doma smo že večkrat sklenili, da se bomo odpravili na izlet in si ogledali mesto, kjer je oče služil vojaški rok, vendar je vedno prišlo kaj nujnejšega, kot je v vsakdanjem življenju običajno. Sedaj pa mislim, daje le prišel čas, da bom ob prisegi te generacije spoznala tudi ta delček Slovenije.
Upam, da bo naša vojska nadaljevala pot odprtosti in sodelovanja z vsemi deli civilne družbe ter da bo pripravljena ne samo nas braniti v vojni, temveč tudi pomagati ob vseh morebitnih elementarnih nesrečah.
Za mlade vojake na služenju vojaškega roka se mi zdi pomembno, da imajo možnost razvijati oziroma razširjati svoja obzorja tudi z dejavnostmi kultumo-špor-tnega značaja.
Samuel Lajevec
Občni zbori
prostovoljnih gasilskih društev
Od januarja naprej potekajo redni letni občni zbori gasilskih društev, ki so povezani v Gasilsko zvezo Vrhnika. Tako se gasilci zberejo skoraj vsak vikend in ocenjujejo svoje delovanje v preteklem letu. Na nekaterih občnih zborih so izvolili tudi nova vodstva, ki bodo vodila gasilce nadaljnja štiri leta. Nekaterih občnih zborov smo se udeležili tudi z Našega časopisa in nastali so naslednji zapisi.
- ob železniški progi Verd - Logatec, štampetov most
- vikend na Zaplani (odpoklic med izvozom)
- istega dne smo še enkrat posredovali na vikendu na Zaplani
- ob železniški progi Verd - Logatec, štampetov most.
* V oktobru smo se odzvali trikrat:
- ob avtocesti Vrhnika - Ljubljana (vendar mesta požara nismo odkrili)
- ob tankovski cesti - deponija pri Medičevem vikendu
- kozolec v Blatni Brezovici.
* V decembru smo posredovali pri dimniškem požaru v Verdu.«
Po vseh prebranih poročilih so spregovorili številni gostje: predsednik GZ Vrhnika Ivan Turk, župan Vinko Tomšič, Viktor Razdrh - CZ Vrhnika in predstavniki sosednjih gasilnih društev. Nekako so vsi pohvalili delovanje PGD Verd ter jim čestitali za visok jubilej. Vsi pa so tudi priznali gasilcem z Verda izredno pripravljenost in usposobljenost, kar so dokazali na zelo zahtevnih gašenjih požarov. To pa tudi pomeni, da veliko dajo na usposobljenost in izobraževanje mladih gasilcev.
Proti koncu letnega zbora so izvolili tudi novo vodstvo. Tako je predsednik društva ostal še naprej Urban Žirovnik, poveljnik PGD Verd pa je postal Tomaž Gorišek.
Čisto na koncu pa sta novi -stari predsednik PGD Verd Urban Žirovnik in predsednik GZ
Ivan Turk, predsednik GZ Vrhnika, (prvi z leve) in predsednik PGD Verd Urban Žirovnik (prvi z desne) sta podelila priznanje Cirilu Nago-detu za 60 let zvestobe gasilstvu.
Gasilci z Verda v letu jubileja
PGD Verd letos praznuje 115- letnico obstoja. V kroniki je zapisano: »Društvo oziroma požarna četa je bila ustanovljena davnega leta 1883, 19. marca, na dan sv. Jožefa ob 14. uri v Hrenovi gostilni«. In prav januarski občni zbor gasilcev z Verda je potekal v znaku visokega jubileja.
Občnega zbora seje udeležilo veliko domačih gasilcev, predstavnikov sosednjih društev ter številni gostje. Poročilo o delu društva je predstavil njegov predsednik Urban Žirovnik. Med drugim je omenil: »Naše društvo šteje 73 članov. Sestavljeno je iz naslednjih kategorij: 18jihjeod7do 14 let, 15 je mladincev in 40 članov. Po gasilski usposobljenosti imamo 12 gasilcev I.st., 14 gasilcev II.st., 10 nižjih častnikov II.st., 4 častnike, 2 častnika II.st., imamo pa še 7 strojnikov, 5 šoferjev, 3 republiške sodnike, 3 mentorje ter inštruktorja za dihalne aparate in nevarne snovi.
Letošnje leto je tudi leto jubileja in nas zato čaka več nalog. Kot prvo moramo dokončati in predati v uporabo predelano orodno vozilo z visokotlačno črpalko, obenem bomo nanj montirali napravo za gašenje s peno, saj se je izkazalo na požarih - tako gozdnih kot stanovanjskih - za zelo uspešno in tudi škoda ob gašenju je zelo majhna.
Druga naloga je izdelati na domu sliko sv. Florjana, našega gasilskega zaščitnika.
Tretja naloga pa je nov gasilski prapor, ki je že v izdelavi.
Upamo, da nam bo uspelo vse to napraviti do 10. maja, ko bo v Verdu slovesna maša v cerkvi sv. Antona, posvečena sv. Florjanu. Po maši pa bo g. župnik blagoslovil naš gasilski dom, sliko sv. Florjana, nov gasilski prapor in vsa gasilska vozila. Zato že zdaj vabimo vsa gasilska društva, naj s svojo čim
večjo navzočnostjo počastijo našo slovesnost.
V juniju, natančneje 20. junija, pa bomo priredili pravo gasilsko slavje s podelitvijo odlikovanj, svečano parado, srečo-lovom in gasilsko veselico.«
Poročilo je prebral tudi poveljnik gasilcev Jurij Krašovec, ki se je opredelil predvsem na operativno delovanje in poudaril: »V preteklem letu smo posredovali v 14 primerih: * 26.1. pri katastrofalnem požaru na Vrhniki, koje gorel vrtec.
Pogled na de) udeležencev Občnega zbora
Sodelovalo je 10 operativcev z dvema cisternama. Zvečer pa smo posredovali še v tovarni LIKO - Verd pri požaru transformatorske postaje na žagi. Sodelovalo je 5 gasilcev z enim gasilskim vozilom.
* 28.1. pa smo zopet s 5 člani ter avtocisterno posredovali na mestu pogorišča vrhniškega vrtca, kjer je nastal ponovno vžig.
* Marca smo posredovali dvakrat - ob železniški progi Verd -Logatec ter enkrat pri domnevnem požaru v Verdu (kurjenje na vrtu).
* V maju smo sodelovali:
- ob železniški progi Verd - Logatec, štampetov most
Občnega zbora PGD Verd v letu jubileja so se udeležili tudi mlajši gasilci - pionirji.
Vrhnika Ivan Turk podelila priznanja gasilcem z Verda za večletna članstva v vrstah gasilcev.
Za 10 let članstva so priznanja
prejeli: Franc Žibert, Boštjan Turk, Benjamin Sven-šek, Simon Kogovšek, Domen Drašler, Boštjan Za-krajšek, Miran Drašler, Franjo čretnikv Boštjan Žirovnik, Miha Žirovnik, Tomaž Drašler, Franci Drašler ml., Tine Drašler, šimen Drašler.
Za 20 let: Andrej Turšič, Ambrož Turšič, Sandi Riz-man, Jurij Svenšek mL, Janez Kern, Peter Radak.
Za 30 let: Stane Nagode, Toni Žnidaršič, Matjaž Žirovnik, Urban Žirovnik ml., Matjaž Cunder, Janez Žakelj, Gabrijel Hladnik.
Za 40 let: Franc Drašler, Nace Nagode.
Za 50 let: Anton Rizman, Alojz Dobrovoljc, Štefan Dobrovoljc, Matija Turšič, Franc Ogrin, Jakob Pet-kovšek, Nace Nagode, Pavle Trček.
Še poseben aplavz vseh prisotnih pa je prejel najstarejši gasilec z Verda Ciril Nagode, ki dopolnil že 60 let članstva v vrstah gasilcev.
S.S.
Vrhniški gasilci v letu jubileja
Vrhniško prostovoljno gasilsko društvo bo letošnje leto praznovalo 120 - letnico delovanja. Zato je tudi njihov občni zbor, v začetku februarja, potekal v mislih na letošnjo svečanost. V gasilskem domu seje zbralo kar precej gasilcev, še posebno so bili dobrodošli najmlajši gasilci - pionirji, ki bodo v bodočih letih zamenjali svoje starejše člane. Prebrana so bila vsa poročila o delu društva v letu 1997. Spregovorili so tudi številni gostje in predstavniki sosednjih društev. Več o 120 - letnici bomo prav gotovo še pisali.
S.S.
(foto Markelj)
Gasilci z Loga razglasili
Franca Stanovnika za častnega poveljnika
Francu Stanovniku. Prav Franca Stanovnika pa smo na Občnem zboru razglasili za častnega poveljnika PGD Log, saj je bil 42 let neprekinjeno njihov poveljnik. S tem dejanjem pa so se gasilci z LOGA zahvalili častnemu poveljniku za njegov prispevek k razvoju gasilstva v kraju in pripravljenost gasilcev delovati v vsakem trenutku.
S.S
Ali vam grozi sladkorna
Predsednik gasilcev Ivan Turk (v sredi) in novi poveljnik Rafael Kozjek izročata Francu Stanovniku priznanje za 50 let delovanja in razglas Občnega zbora, da je postal častni poveljnik PGD Log.
bolezen
V petek, 13. februarja, so se loški gasilci zbrali na rednem občnem zboru društva v gasilskem domu na Logu. Ob navzočnosti številnih domačih gasilcev, predstavnikov sosednjih društev, predstavnikov GZ Vrhnika, župana Vrhnike in drugih gostov je spregovoril predsednik PGD Log Ivan Turk, ki je orisal enoletno delovanje društva. Med drugim je poudaril, da je sodelovanje med gasilci in krajani enkratno, kar zagotavlja vzpodbudo za nadaljnje delo. Sami gasilci pa so povedali, da se srečujejo vsako nedeljo dopoldne in se dogovorijo za tedenske aktivnosti. Prav tako pa preizkusijo tudi delovanje gasilske tehnike, ki mora bili vedno v pripravnem stanju. Kot gasilci pa da ne delujejo samo deloma, ampak so v letu 1997 poskrbeli tudi za družabno življenje. V aprilu so organizirali izlet do Kobarida, kjer so si ogledali muzej grozot I. svetovne vojne ter se poveselili na kmečkem turizmu Pri šempasu. V juniju pa so se udeležili tradicionalnega pohoda na Polho-grajsko goro - na Sv. Lovrenca. Za glavno nalogo v letu 1998 pa so si zadali pridobivanje novih članov, še posebno najmlajših. Zato pripravljajo posebne obiske za otroke iz vrtca in nižjih razredov osnovne šole Log -Dragomer.
Nato je svoje poročilo prebral poveljnik loških gasilcev Franc Stanovnik ter med drugim dodal: »Pri operativnih nalogah smo sodelovali pri vseh večjih požarih v občini ter se udeležili vseh vaj in jubilejnih slovesnosti
sosednjih prostovoljnih gasilskih društev. Na regijskem tekmovanju v Logatcu so naši veterani dosegli 3. mesto in se bodo v letu 1998 udeležili državnega prvenstva v Sežani. Prav posebno pa smo ponosni na naš uspeh, kajti izvedli smo taktično mokro vajo na nekdaj nedostopno Ferjanko z dvema cisternama.« Po predstavitvi še drugih poročil so občni zbor pozdravili predstavniki sosednjih gasilskih društev, Pavle Bizjan, poveljnik GZ Vrhnika, in župan Vrhnike. Na Občnem zboru smo opravili tudi volitve novega upravnega odbora ter za predsednika zopet imenoval Ivana Turka, za poveljnika pa Rafaela Kozjeka. Novi - stari predsednik Ivan Turk je na koncu podelil priznanja za 30 let delovanja v gasilstvu Avgustu Ar-miču in Rafaelu Kozjeku, za 50 let pa Hermanu Završniku in
Območna organizacija Rdečega križa Vrhnika bo organizirala predavanje o sladkorni bolezni. Predaval bo zdravnik specialist mag. Marko Medvešček dr. medicine. Seznanili se bomo: zakaj mora biti krvni sladkor urejen, kateri so osnovni vzroki bolezni, kako je s pravilno prehrano in telesno dejavnostjo, kaj je samokontrola krvi in še kaj.
Medicinska sestra bo po predavanju na željo posameznega udeleženca opravila test krvnega-sladkorja.
Predavanje bo v TOREK, 3. 3. 1998, OB 18. URI V OSNOVNI ŠOLI IVANA CANKARJA NA VRHNIKI, Lošca 1.
Ker je število udeležencev omejeno, prosimo, da se prijavite na Rdeči križ Vrhnika, Poštna ulica 7B, ali po telefonu 752-105.
OO RK VRHNIKA
Udeleženci Občnega zbora, med katerimi je bilo kar precej gasilk.
Novi nižji gasilski častniki
Letošnji pust na Vrhniki
Slika prikazuje 48 gasilcev - tečajnikov in njihovih mentorjev z Vrhnike in iz Borovnice, ki so se udeležili zaključnega izpita za nižjega gasilskega častnika, kije bil v nedeljo, 15. februarja, v gasilskem domu v Sinji Gorici.
Gasilska zveza Vrhnika je v novembru lani razpisala tečaj za nižje gasilske častnike. Tečaj seje pričel v začetku decembra in končal konec januarja letos. Tečajniki so opravili 50 ur teorije in 25 ur praktičnega usposabljanja. Mentorji in predavatelji so bili vsi iz GZ Vrhnika, ki združuje gasilce dveh občin, Vrhnike in Borovnice. S.S.
Pustna sobota je prinesla kar nekaj zanimivih šem in maškar, ki so hodile od vrat do vrat. Po gostilnah so priredili številne pustne zabave z ocenjevanjem maškar. Vendar pa po neki oceni je bilo letos kar precej manj maškar, zabavali pa smo se lahko vsi. V gostilni Boter je za prijetno vzdušje poskrbel ansambel BOBRI iz Dragomerja, ki so maloštevilne maškare kar pošteno ogreli. Najzanimivejše maske so bile nagrajene.
Na pustni torek pa so se prebudili tudi v nekaterih krajevnih skupnostih in skupine maškar so celi dan hodile od hiše do hiše. Na Drenovem Griču smo skupino ujeli, ravno ko so se odpravljali na pot. V Bevkah smo srečali celo dve skupini maškar. Prva je hodila po vasi in napovedovala skorajšnjo pomlad ter dober pridelek kmetom — domačinom.
Druga skupina pa se je z štirimi »merčoti« in dvema vozovoma odpeljala proti Blatni Brezovici. Na makadamski cesti
v predpustnem času, že v soboto 14. februarja, so nas obiskali pravi Ptujski korenti. V Poslovnem centru Loka jih je sprejel vrhniški župan *inko Tomšič. Prebrali so poslanica Vrhničanov ptujskemu županu z lepimi željami ter v spomin na vsakoletno tradicionalno srečanje ob Ptujskih korentih, ki v številne slovenske kraje prinašajo pomlad. Korenti so vso soboto preživeli na Vrhniki, obiskali so gostilno »Pri Kranjcu« in gostilno »Močilnik«.
S.S.
Pust v Bevkah
Pust v Bevkah ima dolgoletno tradicijo in sega daleč v preteklost, močno pa je prisoten še dandanees. Mladi se ne dajo in nadaljujejo tradicijo prednikov in vse vasi. Za osvežitev spomina na lepa leta karneva-•a v obdobju od leta 1960 do 1970 prilagam nekaj slik.
Št. 3. Pust z ženo in njenim nezakonskim sinom, ki gaje takoj po poroki prepisal na svoj priimek. Šušljalo se je, da je najbrž njegov; če je, pa je njun problem.
4.
1-je bila posneta pred Gostilno Špilak - prvi konjeniki se zbirajo za Pohod na Vrhniko. To je samo del konjenikov, vseh je bilo 38 in 6 vpreg Za prevoz drugega spremstva.
Št. 4. Posneto na pepelnično sredo v kulturnem domu v Bevkah. Takoj po zažigu Pusta je ostal pepel, lepi spomini na žalovanje za njim. Na utrujenih udeležencih je to opaziti. Ansambel deluje samo še s polovično zmogljivostjo. Pozdrav vsem udeležencem.
Janko Japelj, Bevke
Kulturno-prlredltveni center In okrepčevalnica
Št. 2. je bila posneta na Vrhniki pred staro Mantovo. Videti je ženina, nevesto, 2 priči z dežnikoma (deževalo je) in pomožnega matičarja. Za mikrofon so uporabili gnojne vile. Stojalo, repa in mikrofon.
so se večkrat ustavili, opravili meritve z inšpekcijo ter tako nekako z najmlajšimi maška-rami prosili za čimprejšnje asfaltiranje ceste med Bevkami in
Blatno Brezovico.
V popoldanskem času pa so PTC Loko obiskali godbeniki in mažoretke iz Cerknice. S tem so držali obljubo, da bo to tradicionalno srečanje maškar iz Cerknice, seveda brez čarovnic iz Slivnice ni šlo.
S. S.
Bobri v gostilni Boter
Nagrajene maske pri Botru
Drenovške maškare na pohodu
Bevčani od hiše do hiše
Tržaška 3, Vrhnika, tet.: 061/752-714   Najmlajši iz Bevk pa kar na vozovih v Blatno Brezovico
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA
PROGRAM PRIREDITEV MAREC 1998
Petek, 6.3. ob 20. uri, KONCERT zabavne glasbe, nastopa MARJAN ZGONC z gosti:
Jožica Svete, Tanja Zaje Zupan, Viktorija, Trio Gaucho.
Petek, 6.3. in sobota 7.3., GLEDALIŠKA DELAVNICA,
ki jo vodi Simona Zoreč Ramovš.
Zveza kulturnih organizacij Vrhnika,
Petek, 13.3. ob 19. uri,
PREDAVANJE: Pogled v arhive,
ga. Marija Oblak čarni, upok. direktorica Državnega arhiva Slovenije Muzejsko društvo Vrhnika Zveza kulturnih organizacij Vrhnika,
Sobota, 14.3. ob 19. uri,
PREDSTAVITEV knjige Lljubezen in okamenelo srce, avtorice Magdalene Metelko.
Nedelja, 15.3. ob 20. uri, GLEDALIŠKA PREDSTAVA za abonma KOMEDIJA in IZVEN,
Tone Partljič: šTAJERC V LJUBLJANI, Režija: Boris Kobal, gostuje Mestno gledališče ljubljansko.
Zveza kulturnih organizacij Vrhnika,
Petek, 20.3. ob 20. uri, 31. REVIJA OBČINSKIH PEVSKIH ZBOROV Zveza kulturnih organizacij Vrhnika,
Sobota, 21.3. od 9. do 14. ure, STROKOVNI POSVET fizio-terapevtov Slovenije. Zveza ftzioterapevtov Slovenije.
■ Sreda, 25.3. PRIREDITEV ob Materinskem dnevu,
00 SKD Vrhnika, Cankarjev dom na Vrhniki.
ZA OTROKE
Sobota, 14.3. ob 16. uri,
Otroški lutkovni ABONMA Enajsta šola in izven, CONCERTO GROSSO ( Veliki koncert), gostuje Lutkovno gledališče Maribor.
Zveza kulturnih organizacij Vrhnika,
RAZSTAVA Sreda, 24.3.,
OTVORITEV RAZSTAVE otroških slik. Razstava bo na ogled do četrtka 9.4.,
VVZ Antonije Kucler Vrhnika,
Cankarjev dom na Vrhniki.
SPORED VRHNIŠKEGA KINA
Nedelja, 1.3. ob 20. uri, TITANIK - amer. spektakel, režija: Mike Nevvell, v gl. vlogi: Leonardo Di-Caprio, Kate WINSLET.
Nedelja, 8.3. ob 20. uri, ZBOGOM DEKLETA -
amer. triler, ( Kiss the girls ) režija: Gary FLEDER, v gl. vlogi: Morgan FRE-EMAN, Ashley JUDD, Cary ELWES.
Sobota, 21.3. ob 18.uri, AUSTIN POVVERS - amer. parodija,
režija: Jay ROACH, v gl. vlogi: Mike MYERS, Elizabeth HURLEY, Mic-hael YORK.
Sobota, 28.3. ob 18. uri, ANASTAZIJA - amer. risanka,
režija: Don BLUTH in Ga-
ry GOLDMA,
glasovi: Meg RYAN, John
CUSACK, Christopher
LLOYD.
Nedelja, 29.3. ob 20. uri, DO NAZGA - angleška komedija,
režija: Peter CATTANEO, v gl. vlogi: Robert CAR-LYLE, Tom WILKON-SON, Mark ADDY.
V programu lahko pride do spremembe. Prosimo Vas, da spremljate naše objave v Kažipotu časnika Delo, na Notranjskem radiu, na Radiu Vrhnika, na drugih valovih slovenskih radijskih postaj in na stalnih oglasnih mestih po občini.
Prizor iz lepe čevljarke, kakor jo odigrajo mladi Korošci.
LEPA ČEVLJARKA gledališke skupine slovenskega Katoliško prosvetnega društva Planina iz Sel na Koroškem
Režiser Franci Končan iz Horjula že 20 let hodi med mlade, ki se družijo v slovenskem Katoliško prosvetnem društvu Planina iz Sel. Mladi Koršci poleg družabnega življenja ob prostih večerih vsako leto pripravijo gledališko predstavo.
V tem letuje to LEPA ČEVLJARKA, ki jo je napisal španski pesnik Federico Garcia Lorca.
Nekaj dni pred gledališkim nastopom je za predstavitev skupine in tega koroškega kraja potekala delavnica. Vodil jo je režiser Franci Končan. Obiskovalcem, učencem in pedagogom Osnovne šole Ivana Cankarja je predstavil zgodovino in življenje Slovencev, ki živijo na področju Roža, Podjune in Žile.
Za pogovor o Koroški in predstavitev gledališke skupine se sodelavci Zveze kulturnih organizacij lepo zahvaljujemo za sodelovanje režiserju g. Franciju Končanu.
NeM.
ALENKA VIDRGAR, AKADEMSKA KIPARKA
Glina in kamen
Srečanja s teboj mi veliko pomenijo, saj kot kiparka govoriš z ustvarjalnim gibom rok. Poznava se skoraj deset let, v Cankarjevem domu pa imaš atelje četrto leto. Ob tej priložnosti te pravzaprav prvič sprašujem, kako se počutiš na Vrhniki, kako vidiš in doživljaš Cankarjevo Vrhniko kot Ljubljančanka in kot umetnica?
Tvoje povabilo, naj vodim kiparsko delavnico za otroke, me je pred leti pripeljalo na Vrhniko. Z ureditvijo kletnega prostora - kiparski ateljeji so največkrat v kleteh ali pritličjih zaradi transporta materialov in izdelkov - v Cankarjevem domu, sem preselila atelje iz Ljubljane. Pravzaprav nisem niti Ljubljančanka in ne pogrešam tega mesta, saj me pri delu bolj zanima nemoteno ustvarjanje in dostopnost do potrebnih orodij in materialov kot mestno življenje. Res pa je, da Vrhnika nima podobnega življenja galerij in občudovalcev, kupcev kiparskih del kot središčno mesto.
Prva odkupna nagrada, ki si jo prejela nedavno na razpisu za spomenik slovenskemu generalu in pesniku Rudolfu Maistru, je pomembno priznanje; na razstavi vseh udeležencev natečaja v Mestni hiši v Ljubljani sem videla zanimive avtorske predstave in predstavitve te pomembne osebnosti naše zgodovine: Rudolf Maister na konju in portret. Pod vtisom tvoje zadnje razstave sem prepoznala arhaične linije ritualne mogočnosti konjenika, ki je vpet v našo zgodovinsko stvarnost brez posebne napihnjenosti, ampak z odločitvami v pravem trenutku in ob pravem času; prepričan je sam vase; konj je linija energije zgodovinskega trenutka, ki vodi v prihodnost in seva v neskončnost. Portret Maistrove osebnosti v izrazu na obrazu kaže človeka, zaznamovanega z vso težo bremen premišljevanja in odgovornosti, pa vendar pesnika. Pri drugih avtorjih se mi je likovno poudarjena nota imperatorstva, ki je nedvomno značilna za vojaške osebnosti, zdela presežena. Kaj je izzvalo tebe in tvoj umetniški ego?
Več kot desetletje trajajoč premor od zadnjega velikega natečaja za javni spomenik je pustil praznino, v kateri se moramo mlajši ustvarjalci ponovno naučiti sodelovanja z arhitekti, vrednotiti javni prostor in pomen spomenika. Zaprtost kiparstva v galerije je omogočila individualizacijo ustvarjalca do te mere, da ni več nujno komuniciral z okoljem, ampak vse bolj s samim seboj. Spomenik pa zahteva umestitev upodobitve v prostor in čas z ustvarjalno interpretacijo kiparja.
K delu za Maistrov spomenik me je pravzaprav spodbudila Staša Kokot, ki vodi Latobio -edino kiparsko galerijo pri nas; povprašala me je, če sem pripravljena delati na projektu z arhitektko dr.Tatjano Capuder. Srečanje v galeriji je vodilo do uspešnega zaključka. Na natečaju je sodelovalo presenetljivo veliko kiparjev. Sodelovanje pa, ker je to po mnogih letih večji javni natečaj, zahteva razmislek o svojem in o delu drugih kiparjev. Vrednotenje del drugih je, kadar sam ne sodeluješ na natečaju, pravzaprav pozicija, ki ti omogoča kritiko, ko sam svojega dela ne pokažeš, lahko pa govoriš, kaj vse bi storil boljše in drugače.
Spomenik sem zasnovala kot most, ker je Maister prestopil Dravo in skušal celo njeno južno ozemlje priključiti Sloveniji.
Konj, simbol, ki dvigne vodjo, se preoblikuje v most, tako visok, da lahko sprehajalci hodijo pod njim. Postavljen je neposredno, brez podstavka, na tlak med obema stolpnicama na Trgu Revolucije. Ravnikarjeva arhitektura in številne sodobne postavitve spomenikov na tem trgu ne dopuščajo klasičnega pristopa k upodobitvi, zato sem se odločila za postavitev, ki se odziva na arhitekturo in medprostor, ki bi zaživela v urba-
ga si zunanja ocenjevalka Republiškega izpitnega centra za predmet likovna teorija. Kako obvladuješ pedagoško in umetniško prisotnost v slovenskem prostoru kot samostojna ustvarjalka?
V letih brez ateljeja sem vodila najrazličnejše kiparske delavnice za otroke in odrasle. Knjiga Glina, ki bo izšla pri Založbi Mladinska knjiga, je rezultat večletnega dela z otroki in revijo Ciciban. Namenjena je predšolskim in otrokom na raz-
nem okolju. Konj je obrnjen na sever proti severni meji, Maister pa se obrne proti severovzhodu - proti ozemlju, katerega priključitev je omogočil in se zazre v skupščino, kije v osi njegovega pogleda. Portret je zasnovan realistično. Povezal naj bi realno vlogo Maistra s simbolno vlogo konja in mostu.
Študirala si na Pedagoški akademiji in na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Podiplomski študij (kiparstvo pri profesorjih Slavku Tihcu in Dragu Tršar-ju ter umetnostne teorije pri dr.Tomažu Brejcu ) si zaključila 1.1985.
Za fotografijo si prejela veliko nagrad in priznanj, imela si osem samostojnih razstav doma in v tujini. Kateremu področju umetnosti namenjaš največ pozornosti?
Na ALU sem študirala več programov: grafiko, keramiko, pedagoški izbirni program in vizualne komunikacije. Ves čas študija sem delala na področju fotografije, za kar sem dobila republiško nagrado Zlata ptica. Razstavljanje fotografij je v primerjavi s kiparstvom enostavno. Teorija fotografije, ki sem si jo izbrala za diplomsko delo, mi je pokazala, da fotografijo ne sprejemajo kot medij izven nivoja dokumentacije, zato sem se z njo prenehala predstavljati v javnosti in se posvetila kiparstvu.
Štiri leta sem preživela v šolstvu in nekaj let brez ateljeja.
Zelo pomemben se mi zdi tvoj prispevek pri vzgoji in izobraževanju: v našem Cankarjevem domu že četrto leto vodiš likovno delavnico Glina, ki je namenjena otrokom do enajstega leta starosti, pri Zvezi kulturnih društev Slovenije imaš delavnice za odrasle, veliko sodeluješ z revijo Ciciban; priloge in članki te revije so prava zakladnica osnovnih informacij o oblikovanju kiparskih materialov, katerih oblikovanje se navezuje na zgodovino umetnosti in etnologijo; v kratkem bo izšla tvoja knjiga Glina; poleg te-
redni stopnji. Želi jih spodbuditi k oblikovanju z glino tako, da jih pri gradnji volumna vodi od najenostavnejših do sestavljenih oblik. S fotografijo predstavljeni postopki gradnje so res nazorni in zato načrtujem novo knjigo s tega področja, pri kateri bo za didaktično fotografijo, tako kot doslej, skrbel Drago Bole.
Pri reviji Ciciban so prvi sprejeli fotografijo kot možnost ilustracije postopkov gradnje v najrazličnejših materialih. Prav ti članki mi odpirajo nove možnosti uporabe najrazličnejših medijev ob klasični, slikarski ilustraciji.
Likovna teorija me spremlja ves čas izobraževanja od osnovne šole naprej. Dobro zastavljena izpitna naloga na maturi in njene rešitve so tako povezane, da delo v izpitni komisiji predstavlja živo sledenje razvoju tega področja v praksi.
SMER
VRHNIKA
Na razvoj v ustvarjanju pomembno vpliva izobraževanje na vseh stopnjah. Povezovanje najrazličnejših področij daje širino v majhnem delu, v kiparstvu.
Tvoj atelje nudi pisano paleto kiparskih izdelkov od drobnih uporabnih predmetov in upodobitev, do portretov, nekaterih tudi povezanih z Vrhniko. Naredila si tudi Prešernov zlatnik; kaj pa Cankar?
Vrhnika bi lahko bolj živela z najrazličnejšimi upodobitvami Cankarja in popotniku pokazala svojo umeščenost v rimsko zgodovino ter argonavtsko legendo. Zato sem oblikovala male keramične simbole in certifikate z besedilom, ki bi jo predstavili.
Podoben simbolen pomen ima zlatnik z upodobitvijo Prešerna in reliefom Slovenije. Njegova modelacija je zahtevala posebno medaljersko znanje, ki kiparjem ni najbolj blizu, zato je kovance oblikovalo le malo kiparjev. Do izvedbe dela preteče-jo meseci z mnogimi tehnološkimi popravki in posvetovanji, tako da rezultata ni lahko primerjati z vloženim delom. Prvič je najtežje, zato bo naslednji srebrnik, morda s podobo Cankarja, enostavnejši za izvedbo.
Nekateri trdijo, da je slovensko kiparstvo v krizi; je to utemeljeno?
Kiparstvo nikakor ni v krizi. Kriza prevzame ustvarjalce, ko ni pravih možnosti za delo in preživetje, ko ni ustvarjalnega elana.
Počasi pa le sledimo umeščanju urbane plastike v prostor mesta, ki bo, vsaj upam, omogočila različnim ustvarjalcem postavitve skulptur, kipov, objektov ali kakorkoli jih že imenujemo in s tem obogatila prostor ter pomagala preživeti slovenskemu umetniku bolje, kot ga kaže cankarjanski čas.
Lani avgusta je potekala v znamenitem Kuclerjevem kamnolomu ena od številnih kiparskih delavnic pod tvojim vodstvom; povečave naravnih oblik iz gline in kamna z naslovom ROG IZOBILJA bodo predstavljene na razstavi v Mali dvorani Cankarjevega doma do sredine marca. Kakšno je tvoje videnje ureditve tega enkratnega dela naravne dediščine pri nas?
Kamnolom omogoča kiparju prvinski stik s kamnom, zato je tudi delo drugačno kot v ateljeju. Kuclerjev kamnolom je blizu Ljubljane in njegova vloga odprtega ateljeja na prostem je dostopna mnogim.
Načrtno delo, ki ne posega v njegovo ureditev in zaščiteno dediščino naravnega spomenika, je v obliki delavnic in simpozijev pomemben prispevek k ohranjanju in razvoju kiparstva v kamnu. Skulpture, nastale v njem, pa naj bi se preselile iz njega. Zanje naj bi načrtovali mesta postavitve še pred delom v kamnolomu samem.
Še enkrat čestitke za umetniške uspehe v zadnjem času in hvala za pogovor!
Marta Rijavec
POVABILO
S pomladnimi dnevi odpirajo svoja vrata muzejske hiše po Sloveniji, zato Vas vabimo, da obiščete Cankarjevo spominsko hišo na Klancu.
CANKARJEVA SPOMINSKA HIŠA je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure, v soboto, nedeljo in med prazniki pa od 14. ure do 18. ure. Vstopnina za otroke je 150 SIT, za odrasle pa 200 SIT.
INFORMACIJE: Zveza kulturnih organizacij Vrhnika, tel.: 754-648.
ZKO VRHNIKA
Počastitev slovenske
kulture z besedo, glasbo in sliko
V petek 6. februarja je v počastitev slovenskega kulturnega praznika v prostorih Osnovne šole Ivana Cankarja potekal umetniški večer, ki ga je v sodelovanju z osnovno šolo pripravila Galerija 2. V programu so se predstavili igralka in pesnica Mila Kačič, glasbenik Klemen Ramovš in recita-torka Simona Zore Ramovš. Umetniški večer je zaključil umetnostni kritik dr. Mirko Juteršek, ki je odprl slikarsko razstavo Marka Jakopiča, predstavil avtorja in njegova dela.
Mila - pesnica in igralka ...
V polni dvorani šolskega večnamenskega prostora je aplavz občinstva največkrat požela Mila Kačič, kije doslej objavila pet pesniških zbirk, od katerih je četrta doživela ponatis. V pogovoru, ki ga je zasnovala in vodila gospa Mojca Šega Novak, nam je razodela nekaj podob iz svojega življenjskega opusa. Skoraj vse pesmi so posvečene njeni največji ljubezni, življenjskemu sopotniku in umetniku Jakobu Savinšku. Z reprodukcijami njegovih risb in kipov so opremljene vse njene pesniške zbirke. Predstavila nam je ljubezenske in meditativne pesmi posvečene Jakobu, saj ti-
stih, ki jih je napisala tragično preminulemu sinu Davidu, ne pripoveduje.
žaja umetnikov, glede na dolgo in raznovrstno umetniško pot, ki jo ima za seboj, merodajna. Zlasti gledališki umetniki so si v tem stoletju priborili določeno spoštovanje javnosti, kar pa se jim na denarnici vselej ne pozna. Zlasti je težak položaj mladih umetnikov. Sama pravi, da seje podobnim težavam izognila, ker je bila zaposlena v Drami, saj se samo s poezijo ne bi dalo preživeti.
Glas kot instrument
V drugem delu večera smo prisluhnili skladbi Soneti nesreče skladatelja Pri-
		
	1 -i	
		
Pesnica je slovenski javnosti znana tudi kot radijska, gledališka in filmska igralka, saj seje od svojega šestnajstega leta, koje prvič stopila na amaterski oder v Trnovem, pa do leta 1983, ko je trema pred gledalci ostala tudi po osemnajsti izvedbi predstave Altamira Emila Filipčiča in je prenehala nastopati, preizkusila v vseh teh medijih. V letih, koje kot poklicna igralka v Drami morala po dolžnosti prevzeti marsikatero vlogo, ki ji, kot sama pravi, ni bila pisana na kožo, ji je pa potem na kožo prirasla, si je želela več tragičnih vlog, vendar jih ni dobila. Vsekakor je njena ocena polo-
preselil v Brežice. Festival Brežice je usmerjen v staro glasbo od zgodnjega srednjega veka do začetka 19. stoletja. Kot organizatorja umetniškega festivala smo ga vprašali, kakšne predloge ima glede financiranja kulture in umetnosti v Sloveniji. Zavzel se je za čim bolj samostojno financiranje. Rešitev vidi v spremembi davčne politike, ki bi podjetnike pritegnila v subvencioniranje kulture in umetnosti, saj bi subvencija pomenila veliko davčno olajšavo in s tem povečanje dobička. To bi državo bolj razbremenilo kot npr. obdavčenje avtorskih pogodb. Dovolj zgovoren je primer Festivala Brežice, ki je vreden 90 milijonov tolarjev, za kar država prispeva le 11 milijonov tolarjev, ostalo financirajo sponzorji. Zaradi podobnega načina dela in poslovanja je prišlo tudi
moža Ramovša, kije bil tudi gost prireditve. Leta 1992 je napisal glasbo za kljunasto flavto in recitatorja na ciklus Soneti nesreče Franceta Prešerna. Skladba je bila prvič izvedena v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju 6. februarja 1992. Tokrat sta recital izvedla Klemen Ramovš (kljunasta flavta) in Simona Zorc-Ramovš (recitacija).
Klemen Ramovš je tudi ustanovitelj in organizator Poletnega glasbenega festivala, ki je 14 let gostoval v Radovljici, leta 1997 pa seje
do sodelovanja med ARS Ramovš in Galerijo 2, ki bo za potrebe letošnjega brežiškega festivala oblikovala in izdelala protokolarne listine.
Marko Jakopič
Marko Jakopič seje rodil leta 1957 v Ljubljani, Pedagoško akademijo je končal leta 1978, v Društvo slovenskih likovnih umetnikov pa je bil sprejet leta 1981. Svoja likovna dela je predstavil na devetih samostojnih in devetih skupinskih razstavah. Zanje je prejel dve odkupni nagradi in odkup celotne razstave.
Po besedah dr. Mirka Ju-terška gre za samosvojega umetnika, ki je v likovni prostor prinesel drugačnost, s katero se vse bolj uveljavlja v slovenskem in tudi širšem umetniškem svetu. Daje njegovo slikarstvo ustrezalo vsem merilom, ki ga Društvo slovenskih likovnih umetnikov zastavlja, se razkriva v tem, da je bil slikar vključen v strogo selektivno programsko uravnano društveno skupinsko razstavo že leta 1986 in je s tem dosegel tisto, kar mnogim njegovim sočlanom še ni uspelo.
Slikarstvo Marka Jakopiča ostaja še naprej stilno slogovno vpeto v sedanji čas, saj v okviru sodobnih hotenj slikar svoj lastni izraz išče v možnostih sodobnega abstraktnega ekspresionizma, drugačnost pa dosega z obujanjem spomina in slikarskim nadgraje-
vanjem tradicionalnih vrednot, ki so še najbližje staremu knjižnemu slikarstvu. Razstavljena likovna dela temeljijo na hkratnem poudarjanju barve in risbe ter se povezujejo v povsem homogeno celoto. Čeprav vključi slikar v množico barvnih lis sem ter tja kak izrisan detajl, ki bi lahko predstavljal oči, ribo ali kak drug simbol, prepušča vse bolj fantaziji drugih kot pa lastnemu iskanju kakršne koli asociacije. Prav to pa daje slikam tisti skupni pečat, ki zagotavlja drugačnost, barvno prepoznavnost, skratka skrivnostnost draži sodobnega likovnega sporočila. Razstava, na kateri je razstavljenih 40 likovnih del, je na ogled do 6. marca 1998 v prostorih Osnovne šole Ivana Cankarja in v Galeriji 2 na Stari cesti 41.
V prijetnem vzdušju je minil kulturno-umetniški večer, ki je prav gotovo zadovoljil še tako zahtevne med številnimi obiskovalci. Posebno spodbuden je podatek, da seje prireditev odvijala v šolskih prostorih, kjer se vsak dan učijo in srečujejo s skrivnostmi življenja naši najmlajši. Na šoli že tretje leto prirejajo tovrstne kulturno-umetniške dogodke in prireditve, ki bogatijo bivanje učiteljem in učencem, obiskovalcem in staršem. Kako tovrstna dejavnost dolgoročno vpliva na življenje in razmišljanje posameznika v šoli, pa je že druga zgodba, ki jo je vredno objaviti kdaj drugič.
Elissa Tawitian
POGOVOR Z ROJAKI
Speleolog France Habe - Malnarjev France
Muzejsko društvo Vrhnika in ^veza kulturnih organizacij Vr-nnika sta konec meseca januarja pripravila srečanje in razgo-^r z dr. Francetom Habetom, /rhničanom, ki že vrsto let živi ln deluje v Postojni. Razgovor je s°dil v enega izmed programov vrhniških kulturnikov, ki pripravljajo pogovore z rojaki. To Je z znanimi Vrhničani, ki so se r°dili na Vrhniki, delujejo in ži-
Dr. France Habe v svojem živem e'ementu, kot se je samo imeno-
V vi ^a ")0 vecmo osta' Vrhničan in "Malnarjev France«, saj ga mladost spominja na domač mlin.
vijo pa izven svojega rojstnega kraja.
Na srečanju z Francetom Habetom, ki se sam še vedno smatra za Vrhničana, seje zbralo veliko število domačinov in prijateljev. Razgovor je vodil predsednik muzejskega društva dr. Peter Habič, njegov prijatelj in dolgoletni sodelavec.
V zanimive razgovoru se je dr. France Habe svojim rojakom predstavil v vsem širnem in ustvarjalnem duhu, ki gaje vodil od otroških let pa do današnjih dni. Spoznali smo tudi njegovo nemirno naravo in še vedno bogat spomin, čeprav je prav v mesecu januarju dopolnil 90 let svojega bogatega življenja.
Svoje odgovore je večkrat začinil s hudomušnimi mislimi ter se spomnil veliko veselih dni svojega bogatega življenja.
Dr. Peter Habič, tudi Vrhničan, pa je znal razgovor peljati in pripeljati v tiste vode, ki so poslušalcem omogočile, da so rojaka spoznali z vseh plati življenja. Takoj na začetku je v kratkem predstavil njegov življenjepis in njegovo ustvarjalno delo (objavljamo posebaj) nato pa z vprašanji stopnjeval življenjsko pot do današnjih dni.
Na koncu prijetnega večera pa so številni prijatelji, sodelavci iz Postojne in tudi znanci iz Vrhnike dr. Francetu Habetu čestitali ob visokem življenjskem jubileju, saj je 11.januarja praznoval 90. letnico.
Našemu rojaku dr. Francetu Habetu tudi v imenu bralcev Našega časopisa iskreno čestitamo ob visokem življenjskem jubileju ter da bi se še večkrat vračal na njegovo Vrhniko.
S.S.
0 dr. Francetu Habetu
Znani slovenski geograf, zgodovinar in speleolog dr. France Habe je te dni stopil v devetdeseto leto življenja. Rodil seje mlinarju Tomažu na Galetovcu ob Vaškem potoku na Stari cesti, dne 11. januarja 1909. Ker je bil Malnarjev France bistre glave, so ga dali v šolo v Ljubljano. Tam je leta 1928 ma-turiral, leta 1932 pa diplomiral iz geografije in obče ter narodne zgodovine. Za nalogo je opisal toplinske odno-šaje na izvirih Ljubljanice. Nato je nekaj časa delal na
V mali dvorani se je zbralo veliko poslušalcev, med njimi je bil tudi župan Postojne (prvi z desne), ki je ob koncu razgovora čestital dr. Francetu Habetu.
vrhniški občini, od leta 1934 dalje pa je služboval kot srednješolski profesor na II. državni gimnaziji v Ljubljani in na gimnaziji na Ptuju. Med vojno je ostal brez službe in bil interniran v Dac-hauu. Po vojni je poučeval na gimnazijah v Gornji Radgoni, Murski Soboti, v Postojni in na Rakeku.
Še kot dijak seje pod mentorstvom učitelja Ivana Mich-lerja pridružil jamarjem. V tistih letih so raziskovali jame med Vrhniko, Planino in Ložem. Raziskovanju pa se je lahko bolj posvetil šele po letu 1952, ko se je preselil iz Prekmurja v Postojno in ustanovil Društvo za raziskovanje jam Luka Čeč. člani tega društva so bili predvsem Habetovi učenci. V sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje krasa SAZU, so raziskovali jame na Pristranskem in Slavenskem ravniku, na Sajevškem polju, v okolici Predjame in Študenega. To območje je prof. Habe podrobno opisal v svoji doktorski disertaciji z naslovom Morfološko - hidrografski razvoj severnega roba Pivške kotline s posebnim ozirom na Predjamski sektor.
Doktoriral je na FF v Ljubljani leta 1965. Poma> gal je organizirati IV. med-narodiii speleološki kongres v Postojni, nato pa je bil še istega leta izvoljen za znanstvenega sodelavca v Inštitu-
tu za raziskovanje krasa, kot višji znanstveni sodelavec se je leta 1977 upokojil. Toda s tem se njegova vsestranska dejavnost ni končala, poslej se je še bolj posvetil jamarjem, promociji.
S svojo veliko življenjsko energijo je ves čas spodbujal mladino. Bil je organizator mnogih domačih in mednarodnih srečanj in posvetov. Navezal je številne stike z jamarji po svetu. Sodeloval je na mednarodnih speleoloških kongresih. Raziskoval, fotografiral, pisal in predaval.
V letih 1967 do 1971 je bil predsednik Društva za raziskovanje jam Slovenije, od leta 1970 do 1976 predsednik Speleološke zveze Jugoslavije in od leta 1976 do 1980 tudi njen podpredsednik.
V letih 1972 do 1982 je vodil jugoslovansko komisijo za varstvo jam in jamski turizem, od leta 1984 do 1996 pa podobno komisijo pri Mednarodni speleološki zvezi.
Deloval je tudi v Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, v Avtomoto zvezi, v Turistični zvezi Slovenije in v Zvezi društev za varstvo okolja. Prejel je številna priznanja in odlikovanja. Njegovo obsežno javno delo dopolnjujejo članki, strokovne in znanstvene objave, pisani turistični vodniki, monografije o jamah in knjige o mlinih in žagah.
BOJAN ADAMIČ MILENA ZUPANČIČ JANEZ PODOBNIK CIRIL ZLOBEC LEONŠTUKELJ
Karikaturist Borut Pečar
Čeprav ji ni odrekati bogate tradicije, spomnimo se samo nedosegljivo jedke risarske kronike iz slovenske politične in kulturne scene v prvih desetlet-
jih našega genialnega in hkrati norega stoletja, Hinka Smre-karja, ali sicer po svoji izraznosti malo milejših, bolj poetičnih, zato pa risarsko nič manj dog-
nanih karikatur Maksima Gasparija in Nikolaja Pirnata, bi lahko zapisali, da se je povsem nova zvrst angažirane, novinarske in hkrati likovno enako polnokrvne portretne karikature rodila pri nas šele po drugi svetovni vojni in sicer z ustvarjalnimi začetki Bineta Roglja in pa zlasti Boruta Pečarja. Za oba mojstra risarske 'fiziognomske grafologije', če ju lahko tako imenujemo, zlasti pa to velja za Boruta Pečarja, je značilno, da so že od samega začetka njune karikaturne stvaritve odraz povsem osebno naravnanega vizualnega opazovanja, osebno obarvane likovne govorice, kije likovno racionalen, hkrati zanesljiv in optično udaren ter zgoščen zapis človeškega obraza, z vsemi njegovimi najbolj izrazitimi potezami, zapis, skozi katerega skoraj vedno žarči tudi sublimirana podoba upodobljen-čeve duše.
Vse od prvih karikaturnih upodobitev, ki so se pojavile v študentski Tribuni, športnem časopisu Poletu in potem v hu-morističnem časopisu Pavliha, naprej, prištevamo Boruta Pečarja, sicer diplomiranega inženirja arhitekture in odličnega športnika, med najzvestejše in najdoslednejše kroniste, spremljevalce dogajanja v slovenskem političnem, gospodarskem, znanstvenem, zlasti pa kulturnem življenju. Borut Pečar s svojim delovnim elanom pravega športnika, s svojim izrednim darom za opazovanje bistvenega ter z risarsko spretnostjo in hkrati pedantnostjo, kije vredna arhitekta, s potezo, ki je bila vedno daleč od običajne, plehke rutine, nikoli tako zlobno in cinično kot recimo veliki Daumier v svojih plastičnih karikaturah ne razpenja na križ svojih bolj ali manj pomembnih sodobnikov, marveč prej pristopa k njim z rahlo prizanesljivostjo in kančkom humorja, odkriva v njih prenekatere značajske lastnosti, vrline in, redkeje, tudi slabosti. Trdno smo prepričani, da zaradi Pečarjeve karikature še nihče od tisoč upodobljenih slovenskih političnih in kulturnih delavcev ni izgubil svojega stolčka - ravno nasprotno, imeti svoj lik v bogati zbirki karikatur Boruta Pečarja pomeni v slovenskem prostoru že kar neke vrste statusni simbol.
Največja odlika in vrednost Pečarjevih karikatur je tudi ta, da se v njih skuša avtor poglobiti v značaj in osebnost slehernega upodobljenca - 'žrtve'; ob tem lahko zapišemo, da je domala vsak risarski portret, ki ga ustvari bodisi s peresom ali flo-mastrom, enkraten, neponovljiv, tako kot je enkraten sleherni predstavnik milijardne množice ljudi, ki poseljujejo in so nekoč poseljevali zemeljsko oblo.
In skoraj prav tako kot v nepregledni množici realistično
navdahnjenih risarskih portretov enega najplodnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev, mojstra Božidarja Jakca, se tudi v ogromnem opusu portretnih karikatur Boruta Pečarja pojavljajo obsežni, v sebi zaključeni tematski ciklusi risanih portretov kulturnikov, športnikov, politikov, znanstvenikov, igralcev, likovnih umetnikov, glasbenikov in drugih.
Brez dvoma se je prav po zaslugi Boruta Pečarja risana karikatura kot enakovredna postavila ob bok ostalim likovnim zvrstem, pomembnost in vrednost njegovih portretnih karikatur pa sta tudi v tem, da nam bosta zaradi njih, morda bolj kot zaradi drugih, na videz bolj popularnih sodobnih vizualnih medijev, ostala zunanja in duhovna podoba prenekaterih znanih Slovencev bolj živo in trajno v spominu kot bi sicer.
prof. Franc Zalar
Kratek življenjepis Boruta Pečarja
Borut Pečar se je rodil leta 1931 v Petrovčah pri Celju v učiteljski družini. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in Beogradu, leta 1961 pa je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani pri profesorju Edu Ravnikarju.
V času študija je treniral vrhunsko orodno telovadbo in bil večkrat državni re-prezentant. Leta 1954 je bil udeleženec svetovnega prvenstva v gimnastiki v Rimu.
Kot projektant je bil dolga leta zaposlen pri Sloveni-japrojektu in Splošnem gradbenem podjetju Gorica. Tri leta je bil urednik karikature pri Pavlihi (od 1988 do 1990), vse v Ljubljani.
Od konca petdesetih let se intenzivno ukvarja s por-tretno karikaturo in občasno s knjižno ilustracijo. Z upodobitvami znanih osebnosti iz kulturnega, političnega, javnega in športnega življenja je ustvaril enega največjih opusov karikatur na Slovenskem.
Pri različnih založbah je izšla vrsta njegovih knjig, poleg tega pa je pri številnih knjigah sodeloval kot ilustrator. Za svoje odlične karikature, katere je doslej razstavljal na več kot štiridesetih razstavah, je prejel več nagrad.
Borut Pečar živi v vasi Jezero pri Podpeči.
RAKIŠKI KULTURNI PRAZNIK - 8. FEBRUAR
Proslava in otvoritev razstave ob Prešernovem dnevu
Najbrž se marsikdo sprašuje, ali se je avtorica tega članka /motila ali pa morda kdo misli, da smo Rakičani tako samoljubni in smo nacionalni praznik vzeli za svojega. No, ni ne eno, ne drugo, res pa je, da bi našemu kulturnemu duhu že lahko posvetili dan s takim nazivom. Sicer pa je vsak dan, ko se naša kultura odpira za vse ljudi, tak dan, in teh dni je vedno več.
Prešernov dan nam je še posebno ljub, saj ga vedno praznujemo na ravni, ki bi se lahko primerjala s kako v večjem kraju. Tako smo, kot že mnoga leta do sedaj, v svojo sredo povabili umetnika, kije s svojo razstavo počastil naš kraj in našo kulturo. Razstava Boruta Pečarja, karikaturista, kije s svojo risarsko govorico portretov kulturnega in političnega sveta prinesel v Rakitno nov zapis k že dosedanjih razstavljalcem, nastop mešanega pevskega zbora kulturnega društva Rakitna in recitacije so tvorile tradicionalni program praznovanja slovenskega kulturnega praznika.
Se posebno smo veseli, da se povabilu našega kulturnega društva vedno odzovejo vsi umetniki, ki jih povabimo medse, pa najsi bodo tako ali drugače vezani na Rakitno ali pa so iz naše občine.
Obisk dotične prireditve (kot tudi vseh ostalih) in razstave, ki
je bila odprta še v nedeljo, je bil velik, kar je nam v zadovoljstvo in potrditev, prav tako kot za dovoljstvo obiskovalcev. Zahva ljujemo se gospodu Borutu Pe carju, da nam je obogatil kultur ni praznik, zahvale pa gredo tudi vsem pripravljalcem razstave in kulturnega programa ter vsem, ki nas tako ali drugače podpirate.
V prihodnje vas bomo razveseljevali še z kar nekaj prireditvami in dogodki: s pustova-njem, proslavo ob materinskem dnevu, potopisnimi predavanji, žegnanjem, knjižnim sejmom, sejmom rabljenih oblek in obutve, dramskimi in lutkovnimi predstavami in tako naprej. Bodite pozorni na plakate in vabila, ki bodo vedno pravočasno razobešeni na običajnih mestih ali pa razneseni po domovih. Na vse prireditve vljudno vabljeni, saj jih prirejamo za vas in vaše zadovoljstvo.
Alenka KovačiČ
tel: 061/751262, tel/fax: 061/757261
MOJA RAZMIŠLJANJA OB 25. OBLETNICI DRUŠTVA ZDRA VLJENIH ALKOHOLIKO V
»S kom se zrcalimo«
Nihče ne ve, kaj nam je usojeno in kaj ne, nedvomno pa drži, da smo arhitekti svojega življenja sami in da na večino vprašanj lahko odgovorimo samo mi. Po svojih močeh se trudimo, da bi svojo odvisnost čim bolj doumeli in prepodili meglo, ki zakriva pogled v našo prihodnost, hkrati pa vas želimo spodbuditi, da bi se v našo smer pogosteje ozirali tudi vi in večkrat razmislili ob pogledu nanjo.
Vemo tudi, da se hočemo znebiti njihovih tožb, ki prihajajo izza obrazov njihovih lačnih in vedoželjnih pogledov, ki silijo skozi duševne špranje negotovega obsojanja. Vendar njihova lastna zamišljenost in naše iskanje, sodelovanje, ne more biti harmonično s čustveno razvrednotenim občinstvom. Prepričan sem, da mnogi prikimavamo drug drugim ravno zaradi drugih in ne zaradi sebe kot takega.
Odkritost ljudi je že tako bolj izjema kot pa pravilo. Vendar iskanje skupnega jezika med nami, tako imenovanimi krivci, in vami, tožniki, ni preprosto. Živimo v družbi različnih avtorjev, katerih negativna čustva še vedno opazno postavljajo življenjske smernice, pa če tudi se pozneje kesajo za svoja početja, avtorji namreč. Rojeni naj bi bili za
odpuščanje, nismo pa rojeni, da tudi vse odpustimo. Komu mar zanj ali zanjo vse dotlej, dokler se to ne zgodi tebi, tvojemu najbližjemu, prijatelju, znancu,...
In odkrit pogled, začinjen z egoizmom, se počasi spremeni v »grimaso« senc, kajti notranjosti ni mogoče popravljati z ličili. In sedaj, ko nastanejo trenutki tišine, ki pa ni tista, ki si jo včasih zaželimo, ker potrebujemo malo miru. To je tišina, ki buči in razbija, tista tišina, ki nam pobere še tisto samozavest, samozavest, ki smo jo izumetničeno kazali, željni pohval in nenehnega aplavza množic. Seveda smo večkrat aplavz tudi poželi, saj človeška škodoželjnost ne pozna meja.
Ko se končno začnemo zavedati, da naša ušesa ne prenašajo več prej tako željenih lažnih pohval in iščemo pot iz tišine, ugotovimo, da smo bili ravno mi sami tisti, ki so se pustili zapeljati in bili željni oziroma potrebni pozornosti sočloveka, pa če tudi je bila ta skovana na neiskrenosti. Na žalost si nismo izbrali prave poti, ki nas bi pripeljala do realne pohvale judi, ki jim ni bilo vseeno, kaj se dogaja z nami in z njimi, pred vsem pa na tak način nismo mogli priti do samozadovoljstva in lažjega sprejemanja že tako ali tako nepredvidljivega sveta, v katerem živimo. Ko pridemo do spoznanja, da s takim načinom življenja škodujemo predvsem samemu sebi in s tem tudi vsem, ki so nam blizu, ko smo duševno in fizično na tleh, sledi ponižanje in klic v sili.
Kdo ga sliši? Pogosti pogledi v našo preteklost bi morali krepiti našo voljo, ne pa da sramotno sklanjamo glavo pred prodajalko za pultom, ker je to
naša soseda in seveda ve, da smo se zdravili za odvisnost. Pa vendar zaradi tega ne bomo iskali oddaljene trgovine, kajti kaj hitro se lahko zgodi da bo tam zmanjkalo kruha in bomo zaradi nelogičnega ponosa ostali celo lačni. Toda, tudi lakota ne sme biti tista, ki nam bi krepila samozavest.
Pri krepitvi samozavesti in ponovni pridobitvi moralno etičnih norm lahko pomaga predvsem spoznanje in obenem priznanje bolezni, v kateri smo. Pri ponovni graditvi življenja pa se poleg strokovnjakov lahko opremo tudi na ljudi, ki so ravni tako kot mi na tak ali drugačen način zašli s poti, vendar so s trdno voljo zopet začeli živeti življenje vredno samega sebe.
Verjamemo lahko njim, ki so pozabili na sebičnost in hočejo, čeprav sami ranjeni, prisluhniti vsem nam in podobnim, da s skupnimi močni blažimo rane in z nasveti iščemo lažjo pot, ki pa je vseeno naporna. Ravno tako kot mi potrebujemo njih, oni potrebujejo nas, zatorej: Verjemimo njim in oni nam bodo verjeli.
Iskanja
Lažno morje ljubezni, ki mi ga je dajala narkomanka, proti koncu pa pijanska naslada, me je vedno bolj odnašala od zanesljive obale. Z zadnjimi močmi sem se začel upirati valovom, ki so se kazali v vedno bolj prijateljski luči. Slednjič se mi je le uspelo povzpeti na rešilni čoln, ki je rezal valove proti pristanu, ki je bil v objemu normalnega življenja.
Vem, daje pristan še daleč, vendar se bom potrudil, da ne bi nikoli več padel iz čolna oziroma stopil bom iz njega, ko bo trdno zasidran v pristanu. Pot, po kateri plovem, pa bom natančno vrisal v življenjsko karto spomina.
Zakaj je nastalo tako razmišljanje? Prijateljstvo, človeško toplino in navsezadnje lastno potrditev sem iskal na senčni strani, ki seje proti koncu razlila, tudi čez sončno. To moje iskanje je botrovalo od-tujenju najbližjih. Lažem in iskanju krivca za moje početje na sončni strani.
Ne bom rekel, da mije žal, kar sem počel, prekleto žal pa mije, da nisem počel kaj bolj koristnega in se posvetil normalnemu pogledu na svet. In ko sedaj nag stojim pred vsem svetom in samim seboj, na začetku najbolj plodnega dela človeškega življenja, morda malce naiven, vendar poln upanja v nove »čudeže«, katerih avtor bom moral biti sam.
Spreminjati bridkost v veselje, žalost v smeh in to znati deliti z ljudmi, ki so ti blizu, ne pomeni ničesar drugega, kot počasi uresničevati želje, ki sem jih s prejšnjim načinom življenja zaklepal.
Ključ, ki sem ga sicer vedno nosil s seboj, ni nikdar mogel priti do veljave, ker sem ga shranjeval v stvari, stvari brez dna. Sedaj, ko po daljšem času zopet stojim pred vrati do popolnejšega življenja in trdno držim ključ, s katerim počasi, morda še vedno z majhno negotovostjo, pa vendar le ta vrata tudi odpiram.
Milan Kump
10. MAREC PRAZNIK OBČINE BOROVNICA
Program: TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA
regijsko tekmovanje osnovnih šol bo v ponedeljek, 09 03 1998 ob 11. uri v osnovni šoli
SPOMINSKA KOMEMORACIJA V GRAMOZNI JAMI
bo v torek, 10 03 1998 ob 15 uri
PROMOCIJA PESNIŠKE ZBIRKE FILIPA RIHARJA
in
OTVORITEV RAZSTAVE STARIH FOTOGRAFIJ
bosta v petek, 13.03.1998 ob 18. uri v osnovni šoli
OBČINSKA PRIZNANJA
bo podelil župan Andrej Ocepek v nedeljo 15.03.1998 ob 15. uri v šoli v nadaljevanju pa si bomo ogledali komedijo
ŠTAJERC V LJUBLJANI
(Tone Partljič)
V tej veseli komediji, ki jo že tretje leto pred vedno polno dvorano uprizarjajo ljubljanski gledališčniki, avtor koketira z nekim večnim nasprotjem med Štajerci, ki jih seveda poosebljajo Mariborčani, in Ljubljančani. Štajerci zmerjajo Ljubljančane z žabarji in močvirniki, hkrati pa se po drugi strani doma vsi obnašajo, kot da je Ljubljana obljubljena dežela, kjer je edino zagotovljen uspeh.
Melanija	MAJA ŠUGMAN
Violeta	MAJA BOH
Nina	BERNARDA OMAN, kg.
Žuža	JUDITA ZIDAR
Vesna	VERA PER
Rozika	MARIJA LOJK TRŠAR
Ankica	MAJDA GRBAC
Justika	NADJA STRAJNAR ZADNIK
Živko	SILVU BOŽIČ
Ziatko Lasbaher	EVGEN CAR
Jerica	MOJCA PARTLJIČ, k.g.
Policaj	GREGOR ČUŠIN
2. policaj	IVAN JEZERNIK
Gospa Črnkotova	MARIJANA JAKLIČ KLANŠEK
VABLJENI!
h pravljične sobe v knjižnici so LEGO kocke za nekaj časa izrinile pravljice.
Mladi počitnikarji so se pomerili v »hitropoteznem« sestavljanju LEGO kock. Pomerilo seje 63 tekmovalcev. Sestavljali so podmornico, avtocesto, gusarski otok, grad in formulo, ki smo sijih sposodili v Trgovini KO CKA. Vsak dan so potekali hudi, a športni boji. Mnogi med sestavljala so že pravi virtuozi: ste vedeli, da je moč grad sestaviti v pičlih 23 minutah? Res, Tinetu je to uspelo!
Kjer pa je tekmovanje, ne gre brez nagrad. Prispeval jih je gospod Roman Jesenšek skupaj s podjetjem Emona Obala. Gospodu Jesensku se ob tem iskreno zahvaljujemo za pokroviteljstvo in prijazno sodelovanje.
Na koncu smo si objubili: drugo leto bomo še hitrejši!
Knjižnica Borovnica
Zahvala
Silvestrovo je že davno za nami. Kljub temu je prav, da kaj rečemo. Novoletni ples smo pripravili osmo-šolci za vse učence. Zaplesali smo ob glasbi, ki je nam mladim všeč. Poskrbeli smo za sokove in sladkarije. Najbolj mikaven pa je bil srečolov. Vsakdo od nas je prinesel najmanj pet dobitkov. Za pomoč smo prosili tudi sponzorje, ki so se odzvali našim prošnjam in prispevali veliko stvari. Zato se jim ZAHVALJUJEMO. In kdo so to bili ?
MERC ATOR SADJE ZELENJAVA • POMURS-
KE MLEKARNE • TRGOVINA KAMELIJA • RGOVINASTIK • GT KOCKA • TRGOVINA JUR-ČEK • ŠIVILJSTVO URH
• GOSTILNA GODEC • VRTNARSTVO RAHNE
• FNOLIT • LIKO • MAZI PLASTIKA • WE-VTT-AVTOMATERIAIJJOROV-NICA • TRGOVINA PRI PETRIČ • DONDO-NAT'S • PACUKI d.o.o.
• EMONA OBALA KOPER • CANKARJEVA ZALOŽBA • TEHNIŠKI MU-Z E J B I S -TRA • KLASEK D.O.O. DRAGOMER • ELLES • RGOVINA ŠKORPIJON DOL • TISKARNA AR-NA • MERCATOR IZBIRA • CHEMO DRAŽICA
PRI B O -ROVNICI • LB • PEKARNA PIŠKOTEK BOROVNICA • NOVAK -PLASTIK • KOMPLAST • B O M A -DI • IMB d.o.o. • GOSTILNA DANTE • LIVARSTVO BOROVNICA • VALKARTON • AUTO-COMMERCE LJUBLJANA
ZAHVALTUJEMOSE vodstvu šole, razredničarkama; še posebno pa učitelju Darjanu, učiteljicama Metki in Jožici, ker so nam pomagali pri izdelavi novoletnih voščilnic.
Martina Lužar za borovniške osmošolce
OBČNI ZBOR PGD BOROVNICA
Še več izobraževanja
Na 113. občnem zboru PGD Borovnica, ki je bil v petek, 20. februarja, so ponovno pregledali svoje delo za nazaj, pri čemer so imeli v gosteh predsednika GZ Vrhnika Ivana Turka, poveljnika GZ Vrhnika Pavleta Bizjana, podpredsednika GZ Vrhnika Brikcija Trčka, prišli pa so tudi predastavniki pobratenih gasilcev iz Preddvora z županom Miranom Zadnikar-jem. S strani borovniške »oblasti« se je zbora udeležil župan Andrej Ocepek, poveljnik štaba CZ Franc Drašler, častna člana Jože Brenčič in Franjo Modrijan.
Predsednik društva Ciril Kos je med drugim takole poročal o delu društva v lanskem letu:
»Zagotovo se ne zavedamo dovolj učinka društvenega življenja na posameznika, ki v njem uspešno deluje, čeprav nas prav to vedno znova in znova vabi v njegov objem. V njem najdemo enega od tehtnih razlogov trdo-živosti prostovoljnega druženja slovenskih gasilcev. Zato smo se tudi mi danes zbrali že na 113. občnem zboru borovniških gasilcev.
V lanskem letu smo se udele-
Drage mamice!
Otroci, ki nam nivseeno, da Vas je svet poln; kivemo, da nasbrez Vasnebi bilo; pripravljamo v gasilskem domuBreg-Pako, v nedeljo, 22. marca, ob 15. Uri prireditev Vam v zahvalo.
Kakor nam ni vseeno, da obstajate, nam tudi ni vseeno, če Vas ne bo.
Vabljene s spremljevalci/
žili praznovanj društev iz GZ Vrhnika, GZ Brezovica, GZ Kranj. Bili smo v Zaplani, Pod-lipi, v Bevkah, na Jezeru in na slovesnosti ob odprtju novega gasilskega doma našega pobratenega društva Preddvor.
Naši pionirji so se udeležili srečanja »Mladi gasilec«, ki ga je vzorno organiziralo PGD Bevke. Tu so jim bile predstavljene tekmovalne panoge za bližnje občinsko tekmovanje. Marsikdo od teh mladih gasilcev je tudi prvikrat videl R.G. A. v prerezu. Uporabo teh gasilnih aparatov je nazorno predstavil njihov mentor Vinko.
Člani društva smo si v lanskem letu pridobili tudi veliko novega znanja iz gasilskega in reševalnega področja. Začeli smo se bolj intenzivno udeleževati usposabljanja v učnem centru na Igu. Dva člana društva sta se udeležila tečaja »Nevarne snovi«, dva sta dobila naziv »Nosilec dihalnega aparata«, en član društva je uspešno opravil tečaj specialnosti »Predavatelj«. Prvikrat pa smo v društvu dobili tudi V.G.Č. Tudi v tem letu se bodo člani društva udeležili raznih tečajev v učnem centru na Igu.
Naše društvo je tudi organiziralo vajo GZ Vrhnika ob mesecu požarne varnosti. Načrt za to vajo, sva, tako mislim, dokaj uspešno naredila z občinskim poveljnikom Stanetom Brožem. Po vaji smo se zbrali tu pred domom, kjer sta potek vaje s strokovne strani ocenila poveljnik GZ Vrhnika Pavle Bizjan in regijski poveljnik in obenem član poveljstva GZ Slovenije Franc Jesenovec.
Dvakrat smo bili tudi na Drenovem Griču. Prvič je bilo predavanje o uporabi radijskih
postaj, drugič pa srečanje veteranov GZ Vrhnika.
Veliko časa smo porabili tudi za pripravo tekmovalnih ekip za udeležbo na tekmovanju GZ Vrhnika. Žal se je samo ekipa veteranov uvrstila na regijsko prvenstvo, ki je bilo v Logatcu. Tudi tu je ta ekipa zelo uspešno zastopala naše društvo. Že drugič zapored se je uvrstila na državno prvenstvo, ki bo 16. maja v Novem mestu. Pionirske in mladinske ekipe pa bodo tekmovale 9. maja v Žižkih pri Lendavi.
Prisotni smo bili tudi pri vseh večjih aktivnostih v domačem kraju. Od slovesnosti ob prihodu muzejskega vlaka, nato smo bili aktivni udeleženci ob slovesnosti v Peklu. Sodelujemo pri maši, ob godu našega zavetnika sv. Florjana, ob procesijah po vasi, pripravimo dom za blagoslov jedi na veliko soboto, sodelujemo pri polnočnici. Lansko leto sva s poveljnikom društva prepeljala iz Vrhnike v Borovnico tudi kip Fatimske Marije, ki je takrat romal po naši lepi domovini.
Pred novim letom smo obiskali naše podporne člane, jim voščili vesele praznike in zaželeli veliko zdravja v novem letu. Ob tem smo pobrali prostovoljne prispevke, društvo pa se jim je za to zahvalilo s koledarjem.
Naredili smo tudi 36 kompletov miz in klopi za potrebe ob veselici. Zahvalil bi se podjetju Elles in njihovemu direktorju g. Modrijanu, da nam je omogočil obdelavo lesa.
Prav tako bi se zahvalil 530. U.C. slovenske vojske za posojo šotorov ob veselici pred domom.
V mesecu decembru smo začeli s tečajem N.G.Č. - po no-
vem »vodja enote«. Vsi kandidati so pridno obiskovali tečaj. V nedeljo so tudi uspešno opravili zaključne izpite.
Upam, da bo lokalna skupnost, in tisti, ki dodeljujejo finančna sredstva, gasilcem naklonjeni in bodo tudi v bodoče pomagali ustvarjati materialne pogoje za delovanje gasilskih društev ter za ohranitev in izboljšanje dosežene ravni požarne varnosti v naši občini.
V SLUŽBI LJUDSTVA — NA POMOČ!«
Sprejeli so tudi načrt za delo v letošnjem letu: čimprej hočejo veteransko ekipo pripraviti za udeležbo na državnem tekmovanju, pripravljajo se na parado ob sklepu 13. kongresa GZS 31. maja v Sežani, v tečaje posameznih specialnosti na Ig bodo poslali čim več članov, veselica pred gasilskim domom bo junija, na osnovni šoli naj bi mlade navduševali za svoje delo s tečajem Mladi gasilec, urediti pa si nameravajo še manjšo sobo v domu. Seveda računajo, da bodo lahko nakupili nekaj najpotrebnejših stvari: med njimi univerzalni ročnik Turbo Matic, izolirni dihalni aparat Auer, 10 oblek za pionirje in še nekaj drugih stvari.
Kulturno-prireditvenl center in okrepčevalnica
PRORAČUN
OBČINE
BOROVNICA
Manj, kot bi želeli
Vsako leto se na začetku v vsaki občini ( pa tudi državi, če ni take zamude kot lani) zgodijo razprave o proračunih. Proračun je tisti meter, ki krajevne želje in potrebe uskladi z dejanskimi možnostmi, se pa lahko zgodi, da se proračun tudi zadolži.
Tako so borovniški občinski svetniki že prepustili zainteresirani javnosti osnutek borovniškega občinskega proračuna.
Tik pred njihovim sestankom je v šolskih prostorih župan Ocepek sklical vse proračunske porabnike, kijih je to zanimalo, da povedo, kaj bi letos naredili, če bi dobili denar. Želje so seveda večje od možnosti.
Številke so neizprosne: višina proračunskih prihodkov v borovniškem proračunu je 270 milijonov tolarjev. Glavnino prihodkov predstavlja dohodnina, precejšen del, okrog 50 milijonov tolarjev pa si občina obeta iz naslova delitvene bilance in sofinanciranja ministrstev.
Prihodek iz delitvene bilance je v veliki meri odvisen od sprejetja vrhniškega proračuna, ki v osnutku predvideva tako prihodke kot odhodke iz naslova delitvene bilance (kompenzacija), kar znese za Borovnico 5,5 milijona tolarjev in ne 20 milijonov tolarjev, kot bi morda lahko zmotno računali.
Ker osnutek borovniškega proračuna izkazuje 10 Mio Sit presežka odhodkov glede na prihodke in zaradi vprašljivih prihodkov, se zdi, da bo primanjkljaj večji, kot je v osnutku. Proračunski odhodki so poleg zagotovljene porabe ( vrtec, šola...) razporejeni po ustaljenem načinu delitve, s tem da so indeksi na področju kulture, športa in turizma pod 100, kar pomeni, da se za te dejavnosti namenja manj kot v preteklih letih.
Postavka otroškega varstva v osnutku ne upošteva novega načina delitve ( 70% občina, 30 starši), zato bo po vsej verjetnosti ta postavka precej višja.
Kmetijski proračun je enak lanskemu. Ostali odhodki so razporejeni na komunalne investicije (pokopališče, kanalizacija...) glede na plan, ki ga je pripravila občinska uprava.
Glede na predvolilni čas je torej pričakovati burne razprave v občinskem svetu, predvsem v tistem delu proračuna, ki je namenjen komunalnim investicijam. Mnenja glede tega so zelo deljena in prašanje je, ali bo proračun lahko sprejet na naslednji seji.
TURISTIČNO DRUŠTVO BOROVNICA V LETU 1998
Še bolj dejavni pri promociji kraja
ko*
Turistično društvo Borovnica je v letu 1997 še naprej urejalo objekte v Peklu, vendar seje kljub finančnim zagatam usmerilo še na druga področja delovanja, na primer v izdajanje propagandnega in promocijskega gradiva, pripravilo pa jc tudi v širšem slovenskem prostoru odmevno prireditev ob stoletnici pohodništva v Peklu, 140 letnici viadukta in 50 letnici nove proge. V celoti je bil izpolnjen program tradicionalnih in dodatnih dejavnosti društva (dva pohoda, okrog Planine in na Pokojišče, spomladanska prostovoljna očiščevalna akcija, prireditve, prvo ocenjevanje balkonov in hiš, novoletna okrasitev Borovnice, od dodatnih pa izid knjige Vodni pogoni v Borovniški kotlini pred II. svetovno vojno in izid dveh razglednic, ter borovniškega prospekta, ki velja za boljšega med slovenskimi).
V društvu so prepričani, da bi način druženja vseh Borovniča-nov veljalo ohraniti, letos v tretji tretjini julija z dnevom ameriških borovnic, kar bi bila idealna promocija kraja in njegovega imena.
TD Borovnica je pripravilo tudi zahtevani dokument - vizijo turističnega razvoja kraja, ki so jo občinski svetniki ocenili kot zgledno podlago za razmišljanje o nadaljnjih korakih na tem področju.
To stanje je izhodišče za planiranje dejavnosti v letošnjem letu. Ker bo letos ta mesec volilni občni zbor, daje društvo morebitnim novim sodelavcem v presojo delovni načrt za letos.
Urejanje Pekla - V zadnjih letih gre za kontinuirano obnavljanje brvi in poti mimo slapov v soteski Pekel. Ker se kažejo potrebe, da bi se delo nadaljevalo tudi letos, saj še ni vse urejeno, se bo moralo Turistično društvo Borovnica z občinsko upravo glede na proračunska sredstva dogovoriti o dinamiki del in obsegu stroškov, ki bodo pri tem nastali. Člani turističnega društva so še pripravljeni opravljati prostovoljne delovne ure, kar močno znižuje stroške živega dela, vendar z zagotovilom, da bo občina poravnavala vse materialne stroške obnove od drugega slapa naprej. Nekateri objekti namreč še kažejo klavrno podobo.
Promocija Borovnice - TD je s kreativnim sodelovanjem s šolskim turističnim krožkom s simpatijo ugotovilo, da se na šoli razvija dejavnost, ki utegne vedenje o turizmu in njegove vplive na ravnanje prebivalstva dvigniti na višjo raven. Najmanj, kar je pri tej dejavnosti pomembno, je to, da tudi gmot-
no podpremo dejavnost turističnega naraščaja. Spodbuda bo zanesljivo sodelovanje šolarjev iz turističnega krožka v slovenski akciji Turizmu pomaga lastna glava. Območno tekmovanje bo 9. marca v Borovnici.
Že dolgo potekajo pogovori z inž. Karlom Rustjo (dolgoletni uslužbenec SŽ), ki ima zbrano gradivo, podobno kot domačinka Dragica Turšič o graditvi železniškega viadukta v Borovnici. Inž. Rustja namerava Borovnici odstopiti svoje arhivsko gradivo. Turističnemu društvu predlaga, naj bi v sodelovanju z občino našlo razstavni prostor, ker sodi, da bi bilo gradivo v državnih arhivih za Borovnico za vselej izgubljeno.
Med promocijske dejavnosti sodi tudi aktualiziranje vsebine turističnega kažipota ob stebru.
Po lanskem občinskem prospektu naj bi letos izdali podrobnejši opis trgovske in gostinske ponudbe kraja tudi na prospektu. Nekakšen turistični informator. Izvedba naj ne bi bila pretirano razkošna.
V sodelovanju s sosednjimi društvi v regiji bi naj sodelovali tudi na sejmih (Alpe Adria in drugih turističnih ali sejmih kulture gibanja) in v okviru medobčinskih akcij. Med večje medobčinske akcije bi vsekakor sodila ureditev barjanskih kolesarskih poti, ki naj bi borovniško dolino povezale z drugimi občinami. Zamisel prihaja z Brezovice, kjer so si že ogledali poti in predlagajo, naj bi se kol-sarska pot do njih začela na Pa-kem ob Voščevkinem grabnu, se nadaljevala čez most (zdaj je podrt), za Goričico in Šivcevim gričem po barju čez morebiti na novo postavljen viseči most ob
železniškem in proti Notranjim Goricam. Za kaj takega bi morali urediti poti po barju, jih vsaj
nasuti, da pri kolesarjenju ne bo poškodb.
Za promocijo kraja naj bi letos končno poskrbeli za dolgo planirani nasad Paplerjevih jabolk, kakor je bilo planirano za predlani in lani. Nasad naj bi bil na občinskem svetu.
Pohodništvo - Glede na lepe rezultate tudi letos načrtujemo dva pohoda, konec aprila ali med prvomajskimi prazniki okrog Planine s piknikom za vse udeležence na stalnem mestu, in 26. decembra tradicionalni pohod na Pokojišče.
Letos nameravamo organizirati tudi dobrodošlico za udeležence železničarskega pohoda do Štampetovega mostu.
Organizirali naj bi tudi zanimive izlete v skladu z interesom prebivalcev.
Izobraževanje - Letos naj bi pripravili predavanje hortikul-turnega strokovnjaka, vendar v sodelovanju z domačim vrtnarjem. To naj bi bil začetek permanentnega olepševanja vrtov, balkonov in oken v kraju. Če bi le mogli, naj bi z občinskim sodelovanjem spodbudili urejanje fasad in starih hiš, kjer je to finančno izvedljivo, pri čemer naj bi k večjemu posluhu nagovorili tudi občinski svet.
Lepši kraj - Spomladi pripravljamo tudi s šolarji in vrtcem vsakoletno prostovoljno čiščenje okolja. Poskusili se bomo uskladiti z ribiško družino, ki vsako leto s tem nekoliko pohiti že precej pred dnevom Zemlje, ki je 22. aprila. Akcija terja nekaj stroškov za pvc vrečke. Potekala naj bi na samem začetku aprila.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO
BREZOVICA PRI BOROVNICI
VABILO!
Vabimo vas na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 1. 3. 1998 ob 14. uri v domu gasilcev v Brezovici pri Borovnici Dnevni red:
1. Otvoritev in pozdrav
Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in overiteljev
Izvolitev verifikacijske komisije Poročila: a) predsednika
b) poveljnika
c) blagajnika
d) predstavnika pionirjev
e) predstavnika mladincev
f) predstavnico pionirk
g) nadzornega odbora Poročilo verifikacijske komisije Volitve
Plan dela za leto 1998 Razno
Na pomoč! uq pgd
Brezovica pri Borovnici
2.
3. 4.
5. 6. 7. 8.
Druga akcija naj bi bilo ocenjevanje najlepše urejenih hiš, vrtov, balkonov in okolic hiš. Druga zaporedna akcija naj bi bila pripravljena s pozitivno konotacijo, da samo pohvalimo najlepše urejene objekte in njihovo okolico. Za ta namen naj bi pri društvu organizirali komisijo, k sodelovanju pa naj bi spet povabili tudi občane, ki naj prispevajo predloge.
Društvo bo skrbelo, da ne bo delovalo enostransko, da bo poskušalo k svoji dejavnosti pritegniti tudi druga društva s skupnimi programi, zlasti še
TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA
Območno tekmovanje v Borovnici 9. marca
kulturno društvo, gasilska druS tva, planince, jamarje, upoko jence in druga. Zlasti pa se b(_ društvo poskusilo kadrovski okrepiti z novim vabilom \ včlanje vanju. pl
bi
Borovniško turistično druS/u tvo se bo dejavno vključilo 1 nove razprave o podobi kraj (se pravi o novih ureditvenil načrtih), vsekakor pa bo podpioi ralo vsako pobudo, ki bo krajiif kaj prinesla pri promocijskilnj dejavnostih,   rekreativnih dep< javnostih in obenem zagotovilo.?« da bo vse delo potekalo v prizapi devanjih za lepše in bolj zdravi« okolje. Razveseljivo je, da sc po P, javljajo tudi nekatere nove mož čl nosti s tem, da različni organi'gi zatorji rekreacije že razmišljajo tudi o lepotah Borovnice.(tj) c<
6. lk G si
S(
b
»i
V ponedeljek, 9. marca bo na osnovni šoli dr. Ivana Korošca V Borovnici potekalo območno tekmovanje »kočevske regije« 12. festivala »Turizmu pomaga lastna glava«. Na tem tekmovanju se bo med seboj pomerilo sedem osnovnih šol in Turistično društvo Blagajana, in sicer na treh področjih: z raziskovalno nalogo, odrsko predstavitvijo in razstavo. Zmagovalna ekipa se bo udeležila državnega tekmovanja, ki bo 16. in 17. aprila v Šmarju pri Kopru.
Udeleženci tekmovanja se bodo zbrali ob 9. uri, do enajstih bodo vaje za odrsko predstavitev, hkrati pa bodo skupno postavili tudi razstavo. Od enajste do trinajste ure bo tekmovalni del festivala, po kosilu za udele-
žence pa bo razglasitev rezultatov.
Komisija bo petčlanska: trije predstavniki TD Borovnica in dva predstavnika Turistične zveze Slovenije.
V Sloveniji seje za to tekmovanje prijavilo kar 107 šol, nt, območnih tekmovanjih torej izbirajo dvanajst najboljših, ki se bodo pomerili na sklepnem tekmovanju.
Območno tekmovanje »kočevske regije«, kamor so spravK li tudi Borovnico in TD Blagajana Vrhnika, ima pod svojo streho sedem šol in eno turistično društvo: OŠ Ig, OŠ Stična, OS P.T. Velike Lašče, OŠZbora odposlancev Kočevje, OŠ Fara, borovniška šola in TD Blagajana.
1
PGD BREG - PAKO VABI
vse člane gasilskega društva in druge krajane na redni letni
OBČNI ZBOR, ki bo dne 7. 3.1998 ob 19. uri v prostorih gasilskega doma na Bregu.
Poleg običajnega dnevnega reda (poročila, plani) bodo tudi izvedene volitve organov društva.
Vabimo vse, ki vas kakorkoli zanima delo v društvu, na področju gasilstva, športa ali kulture, da se udeležite občnega zbora.
UPRAVNI ODBOR PGD BREG-PAKO
Solo iz Borovnice na Jalovec
Piše France Leben
Vsak začetek je težak, moj pa še posebno. 25.avgusta 1961 sem v borovniškem Peklu s pisano družbo ne meneč se za hudiča, ki naj bi prežal
na mojo dušo, vztrajal pozno čez polnoč. Tudi poslednja sodba, ki naj bi mi bila izrečena, me ni tako vrgla s tira, kot so me vseh vrst maligani, ki
so v mojo glavo zasidrali dobršen del pripovedi v nadaljevanju.
S polnim »rukzakom« le-onega, kar teče, sem torej v Ljubljani stopil k vratom na peronu, in pogledal v nebo, začuden, od kod naenkrat dež in luže. Tako zamaknjenega v to spremembo vremena meje zvedavost tako prevzela, da meje hladni curek vode pod nogami opozoril, da čistijo peron. Ne boste me več strašili! Vstopil sem v prvi avto-
Ko ves svet več ali manj odpira svoje državne arhive in strokovnjaki brskajo za skrivnostmi iz časov pred 40 in 50 leti, sem se tudi jaz odločil, da napišem svoje spomine.
V orlovskem domu v Borovnici je bil pred odrom lep, čudovit zastor s sliko mostu, ob strani pa je stala muza s harfo v roki, napis nad tem pa seje glasil: »Ljudstvu v poduk in zabavo!». Del tega zastora je (v zelo slabem stanju) v osnovni šoli v Borovnici, ki smo ga rešili izpod odra, kamor gaje italijanska okupacijska vojska nič kaj strokovno deponirala.
Nisem prepričan, da bo tudi mesto omenjenega napisa doseglo svoj cilj (da bi pr osvetljeval ljudi), katerega namen je po tolikih letih povedati le resnico in nič drugega! Vem, da bo marsikdo moje tekste jemal resno, drugi me bodo obsojali, se mi
posmehovati... Ne glede na vse to prevzemam te »grehe« izključno nase, s pripombo, da bom toliko pravičen, da me vsled tega nihče ne bo »vlekel za jezik« po sodišču ali pa da nikomur ne bom povzročil kakšnih posebnih težav. Ne glede na dejstvo, da so mi spomini za deset let in nazaj delno zamegljeni oz. bo kdo rekel, da se jih nočem spomniti, z vso odgovornostjo trdim, da je vse, kar boste brali, čista resnica. Tudi če bi bil profesionalni lažnivec, se toliko lepih dogodivščin ne bi mogel izmisliti — in obratno, če bi vse pripovedi pripisali moji bujni domišljiji, potem bi pričakoval samo to, da bi mi bralci čestitali in rekli »le s katerega obešalnika si vse to potegnil«. Pričakujem le, da bi danes ob pomisleku »tak si« upoštevali tudi pretekli čas. Na komentar pa bi vsakomur odgovoril: »Res je! In kaj zato!«
Na teh mojih poteh so me spremljali ljudje, katerih imena in priimki so mi dobro znani, navajal pa jih bom le z imeni (v oklepajih pa tudi z začetnicami priimkov). Ob dejstvu, da je »Naš časopis« namenjen bralcem jugozahodnega dela barjanske kotline, nimam strahu, da bi se našel kdo, ki bi se svojega imena sramoval — ali potomci onih, ki bi se neradi spominjali, kako so preživljali mladost njihovi predniki, držeč se za nebo, meglo in oblake, iz katerih nas je spremljal dež, grom in sneg. Žal smo ta čas preživeli le nekateri, o vseh tistih, ki jih je usoda doletela že prej, pa bo v meni ostal le lep spomin — do dne, ko se jim bom pridružil!
Ker sem pač Borovničan — »coklar«, bom uporabljal tudi narečna imena in besede. Kritike bom hvaležno sprejemal. Franc Leben
bus proti Kranju, misleč, da bo občutek tukaj le malo milejši, kot je bil na vlaku. A spremembe m bilo.
Aj, ti, France! Podal sem se na železniško postajo in milostno povprašal, kdaj gre prvi vlak proti Jesenicam. »Čez tri ure,« sem dobil odgovof od človeka z rdečo kapo na glavi.
Kaj pa naj zdaj počnem? Edina rešilna bilka je bila, da se umaknem nekam od ljudi, kjer bom lahko sam v miru prenašal svoje tegobe. Nekje vis-a-vis Majdičeve elektrarne (ali mlina) sem ob bregu Save našel zaželen kotiček in si v senci vrbovih vej uredil ležišče. Skozi vresi so mi nehote udarjali toni polk in valčkov; na žalost pa pri tem ni ostalo. Nekako v snu ali podzavesti sem zaznal, da se okoli mene dogaja še nekaj drugega.
Neko cviljenje, lomastenje ali kako bi temu rekel, se mi je bližalo kot pošast. Ko sem dvignil težko bučo, sem sam sebi zavpil in rekel: »Fant,J beži!«
Kot plah zajec izpod grma, sem zgrabil klobuk in nahrbtnik in se za nekaj metrov izognil gori »šudra«4 ki jo je šofer mirno pehal proti mojemu ležišču. Še danes ga vidim, kako je zategnil zavore tega strašila, vpil in žugal z rokami. Poleg ostalih kletvic in raznih imen v tej zvezi (baraba, lenuh, itd.) mi je žugal s pestjo, misleč, da sem res kakšen lačen klošar, ko sem se, priznam, tudi prestrašen umaknil temu neprijetnemu presenečenju.
V razmišljanjih o morebitnih posledicah tega
Glasbeni koncert v vrtcu
I »Glasba človeka oblikuje in plemeniti, osrečuje, razvija ljubezen ne samo do lepega, temveč tudi do skupnosti«.
Ludwig van Bethoven
! Od vseh zvrsti umetnosti je otroku že od rojstva najbolj dostopna glasba. V otrokovo življenje vnaša toplino in radost ter Pomembno vpliva na njegov duševni in telesni razvoj. Glasba prinaša živost in raznolikost. Tu jj* skriva njen čar in vzgojna moč. Poslušanje glasbe je že pri dojenčkih zelo pomembna sestavina glasbene vzgoje.
Znajmlajšimi v vrtcu Borovnico (enota Miš-Maš) smo v petek, 6- 2.1998, poslušali prav poseben koncert. Obiskali so nas učenci Glasbene šole Vrhnika pod vodstvom Darinke Fabiani. Zaigrali so nam preproste, kratke skladbe. Predali smo se zvokom violi-ne, klavirja, harmonike, čela in flavte.
Za večino otrok je bil to prvi stik s čisto pravimi instrumenti in Ze samo bežen pogled na najmlajše občinstvo je zagotavljal, da je otroke glasba povsem prevzela.
Verjetno ni več daleč čas, ko bodo njihovi starši poslušali: Ma-mi kupi mi flavto,... Ati rad bi 'gi-al klavir...
Napisala Erika Dolinar,
vzgojiteljica v VVZ Borovnica
Drugi del koncerta je bil nagnjen starejšim otrokom. Na
obisk so prišli tudi otroci iz vrtca Rega-Kvak. Učenci glasbene šole, pod vodstvom ge. Fabiani so nam predstavili različne instrumente in z njimi odigrali krajše skladbe. Najprej so nam predstavili instrumente, na katere se piha. Alja Drole in Žan Rot sta zaigrala na blok flavto. Otroci so poznali ta instrument, saj ga uporabljajo tudi vzgojiteljice v vrtcu. Meta Svigelj nam je zaigrala na prečno flavto. Po pihalih so se nam predstavili instrumenti s strunami. Andrej Cerk nam je zaigral na kitaro, katero otroci kar dobro poznajo. Čisto nekaj posebnega je bil trio violin, ki so ga sestavljale Saša Kžiš, Ana Rot in Nika Zorman. Ko violina »zraste«, postane čelo, je ga. Fabjani-jeva predstavila čelo in Uršo Pa-vlovČič, na katerega igra šele dober mesec. Ob poskočnih zvokih harmonike, na katero nam je zaigral Aleš Kržič, so otroci kar oživeli, saj jim je ta instrument znan predvsem s televizije. Tin Švigelj nam je zaigrala na električni klavir, ki smo ga s skupnimi močmi staršev in sponzorja kupili. Na klavirju je spremljal otroke Jaka Pucihar.
Otroci so uživali.
Niso poslušala samo ušesa, ampak tudi oči in roke. Hvala glasbeni šoli za tako prijeten zaključek praznovanja kulturnega tedna v vrtcu Borovnica.
Ravnateljica Mija Ocepek
OBČINA BOROVNICA, Paplerjeva 22,
1353 Borovnica, tel.: 061 /746-126, faks: 061 /747-006
OBČINA BOROVNICA, Paplerjeva 22,1353 Borovnica
objavlja prosto delovno mesto
DIREKTORJA KNJIŽNICE BOROVNICA
kandidat mora izpolnjevati pogoje:
— visoka ali višja izobrazba družboslovne ali humanistične smeri,
— pet let delovnih izkušenj na področju knjižničarstva,
— strokovni izpit iz knjižničarske stroke.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki izpolnjujejo dodatne pogoje:
— znanje enega tujega jezika,
"~ usposobljenost za delo s sistemom Cobiss, ~~ k prijavi na razpis priložena vizija delovanja in razvoja Knjižnice Borovnica.
dodatni pogoj: trimesečno poskusno delo.
Mandat direktorja traja pet let in se lahko ponovi.
Nastop dela po dogovoru.
Pisne prijave z dokazili o zahtevanih pogojih in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 8-ih dneh po objavi [fzpisa na naslov Občina Borovnica1 Paplerjeva 22, 1353 Borovnica, z oznako »RAZPIS - KNJIŽNICA«.
kandidati bodo o izbiri obveščeni pisno, v roku 30 dni po objavi razpisa.
MOŽNOSTI UPORABE OBNOVLJENIH VIROV ENERGIJE: LESNA BIOMASA
Uporaba lesa za kurjenje
Slovenija je ena izmed najbolj gozdnatih držav Evrope, saj je več kot polovica države pokrita z gozdom, tako daje les praktično povsod na voljo. V preteklosti so les za kurjavo zelo uporabljali, in to tudi v mestih in ne samo na podeželju, s pocenitvijo tekočih in plinastih kuriv pa je ekonomsko to vedno manj zanimivo. Veliko slovenskih gospodinjstev, tudi tistih, ki so lastniki gozdov, se je preusmerilo na tekoča in plinasta goriva. To je dodatno povzročila tudi naporna in dolgotrajna priprava lesa iz slovenskih gozdov za kurjenje ter zastarela tehnologija v glavnem ročnega kurjenja. Ta tehnologija se v zadnjem času hitro posodablja, s čimer postaja tudi les kot kurivo vedno bolj konkurenčen.
Razlog, da se zanimanja za les povečuje, je osvešča-nje, da so zaloge fosilnih goriv, to je nafte, zemeljskega plina in premoga, dejansko omejene in da je nujno treba povečati delež obnovljivih virov energije (sonce, voda, biomasa, termalna energija, veter, bio-plin, komunalni odpadki,..). Pomembno mesto med temi viri energije ima biomasa, kamor prištevamo les, lesne ostanke, lesne brikete, poljedelske odpadke, ipd.
Uporaba lesa in nasploh biomase v sodobnih kuriščih ima tudi veliko ekološko prednost pred fosilnimi gorivi.
V prid uporabe biomase razen ekološkega govori tudi širši ekonomski vidik: • les je poleg vode za pogon hidrocentral praktično edini domač obnovljivi energent, ki ga imamo v izobilju in ki še ni izkoriščen,
• z uporabo lesa je možno zmanjšati uvoz energentov (nafta, plin,...) in s tem izboljšati regijsko in pozitivno prispevati k republiški devizni bilanci,
• pri predelavi lesa praviloma ostane 35% — 40% odpadkov, ki jih je mogoče koristno uporabiti za kurjenje in s tem za pridobivanje energije,
• zbiranje vejevja in ostalih ostankov v gozdovih lahko nudijo perspektivno dodatno dejavnost za mar-
sikatero slovensko kmetijo.
Uporaba lesne biomase za daljinsko ogrevanje je v Evropi že uveljavljena in spodbujajo države. Tukaj še posebej prednjači Avstrija, kjer se že preko 200 krajev greje na ta način.
Zaviralni elementi
Če hočemo izkoristiti prednosti, ki jih nudi izraba biomase, je prej treba odpraviti oba glavna zaviralna elementa:
• čimvečja stopnja avtomatizacije pri pripravi lesne mase za kurjenje,
• ekonomska upravičenost, ki izhaja iz cenovne politike pri energentih.
Priprava lesa za kurjenje v ustreznih kotlih ni več tehnični problem, temveč je samo vprašanje naložbe v avtomatizacijo, ki jo cena energije ekonomsko prenese. Optimalno izgorevanje v sodobnih kotlih na lesne odpadke poleg žagovine in skobljancev v lesnih tovarnah dosežemo z lesom v obliki sekancev. Do sekan-cev pridemo na dva načina; sekanje različnih lesnih ostankov in odpadkov v drobil-nih strojih v lesnih tovarnah, kot potencialni vir biomase pa postaja aktualno tudi sekanje vejevja in drugega neuporabnega lesa v gozdovih.
Sodobni kotli na tehnološke lesne ostanke in se-kance omogočajo sledeče:
• možnosti reguliranja izgorevanja in s tem visoke izkoristke pri različnih obremenitvah,
• zelo kakovostno izgorevanje različnih lesnih odpadkov (suhih, vlažnih, lubja,...)
• nizke emisije, ki ustrezajo vsem slovenskim in mednarodnim standardom,
• avtomatsko delovanje brez stalnega nadzora ob minimalnem vzdrževanju. Strategija učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo
Slovenija je že sprejela Strategijo učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo, v kateri predvideva povečanje primarne energije, pridobljene iz biomase, s sedanjih 4,5% na 10% do leta 2010. S tem sledi zgledu energetsko naprednih evropskih držav, kjer je ta delež že
sedaj bistveno višji. Ta cilj bo lahko dosežen na dva načina:
• učinkovitejša izraba lesne biomase v obstoječih kotlovnicah z naložbami v obnove in modernizacije,
• izrabo lesne biomase za daljinsko ogrevanje, predvsem manjših krajev, s primerno lesno industrijo in lesnim zaledjem
Pri naložbah v tovarniške kotlovnice so nosilci investicij družbe same, ki investirajo v skladu s podjetniško in ekonomsko logiko. Možno pa je te naložbe združiti tudi s krajevnimi oz. občinskimi interesi, s čimer je možno pridobiti dodatne finančne spodbude.
Pri naložbah v daljinsko ogrevanje krajev pa imajo zelo pomembno vlogo župani, ki jim je občinska infrastruktura in s tem tudi daljinsko ogrevanje ena od pomembnejših nalog. Pri tem morajo župani prevzeti vlogo nosilca reševanja infrastrukturnih projektov, najti zainteresirane partnerje in prevzeti začetno financiranje. Z izdelavo krajevnih in občinskih energetskih zasnov ter predhodnih investicijskih študij se ugotovi primernost projektov za realizacijo. Pripravo končne investicijske in tehnične dokumentacije pa praviloma že prevzame obstoječa ali nova gospodarska organizacija, ki vodi investicijo projektno od začetka preko zagotavljanja finančnih sredstev in izvedbe do končnega obratovanja.
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti že od leta 1990 spodbuja naložbe v obnovljive vire energije in sicer v obliki sofinanciranja energetskih zasnov in študij izvedljivosti za naselja, sofinanciranje investicijskih projektov in investicij v izgradnjo ali posodobitev kotlov za kurjenje z biomaso in sofinanciranje investicij v daljinsko ogrevanje s pomočjo biomase. S temi spodbudami ministrstvo izboljšuje ekonomsko upravičenost naložb v izrabo biomase in s tem vsaj delno odpravlja zaviralni element, ki izhaja iz cenovne politike na področju energentov.
Po informacijah z Ministrstva za gospodarske de-
javnosti bodo v skladu s sprejeto strategijo sredstva za spodbude tovrstnih projektov na razpolago tudi v letu 1998 in v naslednjih letih. Iz izkušenj, ki jih imamo kot izdelovalci predin-vesticijskega in investicijskega programa za pilotni projekt »Daljinsko ogrevanje Gornjega Grada« izhaja, da imajo vedno največje možnosti za pridobitev spodbud projekti, ki so najdlje izdelani. Zato je pomembno, da se lokalne energetske zasnove začnejo čimpreje izdelovati in da prvo fazo študij sofinancirajo občine in zainteresirane gospodarske družbe.
Možnosti
v okviru regije
V okviru občin, ki so vključene v Lokalno razvojno koalicijo oz. se med seboj povezujejo pri skupnih projektih (Brezovica, Vrhnika, Borovnica, Dobro-va-Horjul-Polhov Gradec, Ig, Škofljica), so zanesljivo tudi možnosti za izrabo lesne biomase za daljinsko ogrevanje, zato predlagam, da jih čimbolje izkoristimo. Pri tem ne smemo imeti pred očmi samo neposredna učinka teh naložb, temveč tudi posredne. Ti so:
• koristna izraba tudi najslabših lesnih ostankov, ki se sedaj odlagajo na razne deponije,
• reševanje sedanjih ekoloških problemov zaradi nekontroliranega odlaganja v naravi,
• reševanje ekoloških problemov obstoječih kotlovnic na lesne ostanke,
• začetek zbiranja velikih količin lesnih ostankov po okoliških gozdovih,
• prispevek k prijaznejšemu videzu celotne regije.
Prepričan sem, da so lahko tovrstni projekti eden od povezovalnih elementov občin v regiji pri skupnem reševanju ekoloških in energetskih problemov in da bomo ob ustrezni predstavitvi projektov tudi pridobili podporo na Ministrstvu. Na osnovi dosedanjih razgovorov obstaja realna možnost, da bo prva lokalna energetska zasnova izdelana za Borovnico skupaj z družbo LIKO d.d.
Marjan Seliškar
»civilnega pogreba« brez sveč in vencev ter obveznega joka bi se zganila vsa takratna masa od mladine v gorski stezi, reševalcev, policistov kri-m'nalistov in še koga. Ob zidu »britofa« pri farni cerkvi bi se pojavil napis: »Dne 25.8.1961 je neznano kje preminil naš ljubi sin L.F.« Seveda tudi: "Slava njegovemu spominu.« . preden sem vse to premlel v glavi, sem si futu-nstno dopovedoval, kako bi čas nekoč le odkril m°je kosti. Stopile bi na plan; znanstveniki vseh Profilov bi ugotavljali, da nisem neandertalec, da sem človek moškega spola, star srednjih let in da seir> preminil tam nekje konec 20. stoletja. In ko-nec Mogoče bi tudi z vsemi znanstvenimi metodami odkrili, kakšna je bila vsebina v moji glavi.
Do tistega časa bi se mogoče tudi na »britofu« marsikaj spremenilo. Lične zapise na nagrobnih spomenikih bi zamenjali televizijski ekrani (seve-da brez ...).Vse bivališče pokojnikov bi bilo prepredeno z električnimi ali optičnimi podzemnimi ka°li. Naši potomci ne bi več prižigali sveč. Vse bi J* urejalo samo na »knofe« in celo slike prednikov bi Jih spominjale, od kod so njihove genetske zve-Ze- Takrat bi se nekje na dnu pojavila moja slika in n>č narobe ne bi bilo, če bi kakšni mladi zvedavi deklini lahko tudi malo pomežiknil. Kaj se ve, tu-dl zgodbe Julesa Verna dobivajo svojo vsebino. . Vstopil sem v vlak - v prvi vagon; sem mislil, da Je tam največ prostora. In glej ga zlomka! Nisem « dobro zaprl vrat, že me je sprejel starejši gos-
pod, s katerim sva se poznala iz službe. Predstavil meje gruči otrok in pripovedoval, kaj vse znam in kakšen »stručko« sem.
«Hvala lepa,« sem se potihem zahvalil, ali to ni nič zaleglo. Ob oknu pa so potuhnjeno sedeli trije pobje, ki me niso hoteli poznati že od takrat, ko sem jih na »šihtu« kot študent pod streho zalotil, ko so igrali tarok in se glasno izzivali; taroki, mondi in škisi. »Kar glejte stran! Samo da mi daste mir!« sem si mislil.
Koje vlak peketal proti Jesenicam kot lačen fi-jakarski konj, meje mularija morila in mi zastavljala tisoče vprašanj. Mislil sem, da jim bom z dopovedovanjem, kako se lovijo kače, močeradi (in ostala grda golazen) utišal firbec.
Sem ga krepko polomil! Kot bi dregnil v sršenje gnezdo, vprašanj ni bilo konec! Nisem vedel, kaj naj počnem. V glavi sem čutil neprijetne posledice, v ušesih pa samo šumenje, ko so kar tekmovali, komu bom bolj osolil pamet.
Želel sem samo, da se otresem teh nadležnih mulcev, kar se je na Jesenicah tudi zgodilo. Dovolj mi je bila le iskrena zahvala za tako lepo pripovedovanje, še bolj zadovoljen in srečen pa bi bil, če bi mi kdo ponudil en sam aspirin.
Fant, beži od te more!
Daleč od postaje in ob vlaku sem na svoj mir računal spet v prvem vagonu. Toda pojavilo seje nekaj drugega. Ob oknu je sedela lepo urejena to-varišica. Ko sem jo lepo po kranjsko nagovoril,
kam potuje, mije malo v zadregi odgovorila, da v Kranjsko Goro.
»Oho, ta pa ni naša,« sem modroval, ko sva vzpostavljala dialog tja do omenjene postaje.
Da ne bi ustvaril videza, da ne znam biti kavalir, sem prijel njen precej težak »kufer« in mahnila sva jo tam ob Černetovi domačiji, ki sem jo poznal že od leta 1944, proti križišču pri hotelu Razor.
«A kuda sada drugarice?« Na moje vljudno zastavljeno vprašanje je odgovorila: »Idem gore na Vršič.«
O Bog neskončni, ali si me res zapustil in za pokoro podaril še ta »kufer« do Vršiča? Saj bom imel roke tja do kolen, če me ne bo doletelo še kaj hujšega! A me ni!
Kot Mojzesu v puščavi, se je gori pri sedanjem hotelu »Lek« pojavilo neko znano dekle. To sem pred časom srečal v postajni restavraciji v Ljubljani. Ko mije pripovedovala, daje iz Breginjske-ga kota in da hodi čez mejo, sem jo takoj pobaral, če bi mi lahko priskrbela neke lahke italijanske čevlje, padole imenovane.
Obljubila mi je, vendar pedol in Irme do tega srečanja nisem več videl. Oba v zadregi sva se malo nasmejala, dala pa mi
je priložnost, da sem se od »drugarice« in njene obtežitve lepo poslovil. To nasmejano deklico sem tam nekje pri vili Diana počakal, ker je bila tudi precej obtežena z raznim blagom.
Ko sva vstopila v nek lesen provizorij, sem kmalu spoznal, daje tam kuharica. Starejši možje, ki so urejali hudournike, so me lepo sprejeli in glej ga spaka, zopet nalivali kozarce, ki jih spričo stanja nisem mogel videti.
Med tem vsiljevanjem je padla tudi pripomba, da ima nekdo dober apetit, nisem pa ugotavljal, komu so bile te besede namenjene. Od marsičesa v življenju mije pripovedovala tudi o nekem Viliju, daje pač ljubezen padla v vodo, kar mi ni nič pomenilo. Z mrakom sem se podal h glavni cesti in čakal rešitve, da pridem kakorkoli na cilj, to je na Vršič.
Nasmehnila se mi je sreča. Šofer velikega tovornjaka, kije vozil na Vršič pet »žakljev« cementa, me je vzel k sebi v kabino, na Vršiču pa je bil nagrajen z »dva deci«.
Prijetno družbo pri mizi sem povprašal, kam so namenjeni. »Na Jalovec, zgodaj zjutraj,« so odgovorili. »Če me vzamete s seboj, ker sem sam, me zbudite na skupnem ležišču takoj zgoraj pri vratih.« Besedo so držali.
Se bo nadaljevalo
NOVOSTI V KNJIŽNICI DR. MARIJE
BORŠNIK
OS BOROVNICA
Zimska šola v naravi
Učenci 5. razredpv OŠ dr. Ivana Korošca iz Borovnice smo zimsko šolo v naravi preživljali od 12. do 14. januarja v Kranjski Gori. Priprave na izvedbo celotnega programa smo pričeli že oktobra.
Letos smo bili ponovno nastanjeni v hotelu ALPINA. Imeli smo dobre pogoje za delo. Tri dni je bilo sončno vreme, dva dneva pa sta bila oblačna in tudi kakšna kaplja je že padla.
Učenci so bili razdeljeni na pet homogenih skupin. Ker naprave ob hotelu v četrtek in petek niso obratovale (zaradi pomanjkanja snega), smo se z avtobusom odpeljali v Podkoren. In kako uspešni smo bili ? Vsi učenci se lahko samostojno smučajo in se samostojno vozijo z vlečnico. Vseh zastavljenih ciljev šole v naravi pa letos nismo uspeli izpeljati. Na programu smo imeli namreč tudi smučarski tek, ki pa ga zaradi pomanjkanja snega na tekaškem poligonu za hotelom KOMPAS nismo mogli izpeljati.
V času popoldanskih in večernih aktivnosti smo si ogledali videokaseto o učenju smučanja. Klemen Stojanovič je imel predavanje o vzdrževanju in pripravi alpskih in tekaških smuči. Z učenci smo analizirali tudi vi-deoposnetke, ki smo jih napravili na smučišču. Sprehodili smo se proti Jasni in si ogledali FIS progo. Prvi in zadnji večer smo učencem omogočili zabavo.
Prostega časa so imeli učenci bolj malo. Izkoristili so ga za pisanje razglednic, prispevkov za stenčas, pisanje dnevnika ali za pripravo točk za zaključni večer.
Za učence je skrbelo pet vaditeljev in dva razrednika. Z bivanjem in hrano smo bili zadovoljni. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Svetu občine Bo-
rovnica, ki so za izpeljavo šole v naravi iz proračuna namenili velik del finančnih sredstev.
In še zanimivost ! Pred penzionom ALP smo se srečali tudi z japonskim skakalci, od katerih smo dobili avtograme.
Kot vsako leto, je tudi letos nastalo glasilo, ki ga sestavljajo prispevki učencev.
Predstavljamo vam delček le-tega.
V sredo pred kosilom smo se odpravili proti penzionu ALP, kjer so imeli Japonci kosilo. Težko smo jih čakali. Ko pa so prišli ven, smo se dobesedno zapodili mednje. Bili so zelo prijazni in so nam z veseljem dali avtograme. Videl sem Funakija in mu zaželel srečno v Naganu. On pa se je le zasmejal in mi stisnil roko. ■Jan, 5.b
Ko so se prikazali, smo vsi planili k njim. Nekateri so jih fotografirali. Jaz sem fotoaparat pozabila doma, zato me je slikala Tjaša. Postavila sem se zraven Funakija. On me je objel, Tjaša pa naju je fotografirala. Ko smo vsi dobili avtograme, smo se odpravili na kosilo. Nika, 5.b
Bili so si čisto podobni. Jaz in moja sošolka sva se tudi fotografirali z enim od njih. Tjaša, 5.b
Nekoliko smo jih počakali, ker so imeli še kosilo. Moram priznati, da smo bili vsi zelo nestrpni. Nekateri so se celo fotografirali z njimi. Tovarišica pa je nas snemala z videokamero. Špela, 5.a
Neučakani smo zrli v vrata, kdaj se bodo pojavili skakalci. Končno so se prikazali in mi smo planili proti njim.
»Vrsta« je obvezni del zimske šole v naravi.
Njihov trener je dal le nekaj avtogramov, skakalci pa so nam bili bolj naklonjeni. Matej, 5.a
Ko so prišli ven, smo bil kot novinarji in smo jim papirje kar rinili v roke. Z veseljem so se nam podpisali. Ta dan je bil zame nekaj posebnega tudi zato, ker sem imela rojstni dan. Pri malici sem dobila darilo tovarišic in tovarišev in torto - ježka, ki mi jo je podaril hotel ALPINA. Veliko sošolcev in sošolk mi je tudi čestitalo. Pri večerji pa so se tudi oni posladkali z mojimi bonboni. Polona, 5. a
Zadnji pogon
V večnamenskem prostoru borovniške osnovne šole so člani Lovske družine Borovnica tudi letos pripravili tako imenovani zadnji pogon, ko se nekoliko odkupijo svojim življen-skim sopotnicam, ki so pogosto same doma, kadar so lovci na terenu, in nekaterim drugim.
Lovskega krsta po borovniškem obredu so bili deležni štirje lovci: dva domačina in dva iz pobratene prleške družine.
Splošni vtis je, da je bilo občinstvo nekoliko nezadovoljno z neodločnostjo rablja, ki je premalo ostro tepel, sicer pa je večer oziroma noč minila v zadovoljstvo vseh udeležencev.
Bistriška balada
Pravila je stara žena, stara žena sivih las, da v mladosti zgodba ena je pretresla vso vas.
Mlada dva sta se ljubila
in bila bi srečen par,
če bi kdaj se poročila,
vendar on je bil žandar.
Služba ga je zavezala,
da ostane vedno sam,
če bi Cesarost klicala
na dolžnost ga kam drugam.
Pa vendar sta se ljubila,
kot ljubiti se je moč;
žaru sta se prepustila
na poletno zvezdno noč.
Dekle mlado je rodilo,
skrilo detece za kad,
potlej v vodo je skočilo
in umrlo, kot njen sad.
Trem zvonovi so zvonili
— ustrelil se je mlad žandar —
tiho so ljudje hodili
molit zanje pred oltar.
In še danes preko Barja, če prisluhneš, slišiš zvon; kembelj žalostno udarja tej ljubezni: »Din dan don...«
Frančiška Celarc-Klančič
P.s.
Tole resnično zgodbo i/ preteklih časov bistriškega prebivalstva mije povedala pokojna Helena Jerina-Kovačeva Lenka, jaz pa sem zgodbi dala rime.
radio urhifiika
tel: 061/757262, tel/fax: 061/757261
Bilo je lepo, a tudi naporno, zato se je malica kar prilegla.
OBČNI ZBOR UPOKOJENCEV V
BOROVNICI
Druži jih
skupno
delo
Borovniško upokojensko društvo sodi med najbolj aktivne v borovniški občini, kar ni čudno, saj je najbolj številno in poskrbeli so za to, da se člani lahko vsak teden sestajajo. Društvo se tudi samo vzdržuje, ne pozablja na najstarejše in bolne, zelo pomembna postavka družabnega življenja je pevski zbor, ki redno nastopa, kadar ga le zaprosijo. Lani je imel 6 nastopov, v njem redno vadi 25 pevcev vsak teden enkrat dve uri, vodi pa jih Marica Zore, ki je tudi članica društva.
Društvo je lani imelo 697 članov, od tega 239 upokojencev in 458 upokojenk, pri čemer lani članstvo pomnožili z 19 ljuidmi, pokopali pa so 25 članov. Organizirali so 10 izletov, ki se jih je udeležilo 454 ljudi, šli so tudi na srečanje upokojencev v Celje. Izleti bodo tudi letos od marca do novembra enkrat mesečno. Program je že pripravljen.
Novoletna voščila so na domove prinesli 175 članom, obiskovali so tudi upokojence v vrhniškem domu in jim tam pripravili skromno zakusko . Lani je stoletnico praznovala ena članica društva, toda če bo zdravje, bo letos spet tak okrogli jubilej, ki se ga veselijo.
Rekreacija je pomembna dejavnost v življenju borovniških upokojencev. Lani so upokojenci uredili balinišče pri Žalar-ju, tako da se imajo upokojenci kje zbirati, pozimi pa jim je na voljo gostilniška soba, kjer ej bil tudi občni zbor društva. Jožetu Zalarju se upokojenci prisrčno zahvaljujejo, ker jih je gostoljubno sprejel pod streho. Tam, se zbirajo vsak petek od 17. ure naprej. Vabijo še druge upokojence, naj se jim pridružijo. Zanje pripravljajo sprostitev ob pikadu, biljardu, šahu in poleti balinanju, nameravajo pa pripraviti tudi streljanje z zračno puško. Če bodo dobro pripravljeni, bodo poleti ali jeseni pripravili tekmovanje.
Pravijo, da z veseljem delajo, kar je na občnem zboru posebej poudaril predsednik DU Borovnica Franc Drašler, er jih druži veselje do skupnega dela. Zato so se najbolj aktivnim in prizadevnim članom na občnem zboru posebej zahvalili.
Raj za športne navdušence?
Borovnica je sicer precej znana zaradi izletniške točke v Pe-
Darovalci in pokrovitelji
Trgovsko podjetje LOKA
D.D., Škofja Loka s svojo
blagovno znamko:
LOKA KAVA — ZDRAMI
IN PREMAMI
Trgovina KARA ŠPORT —
PTC LOKA, VRHNIKA,
tel.: 061/755-457
Renault AVTO KLEMEN-
ČIČ, Notranje Gorice, tel.:
061/651-120
Zlatarstvo MOJCA LAN-ČIČ, Stara cesta 2, Vrhnika, tel.: 061/754-302 Trgovina DARILCE, PTC LOKA, Vrhnika, tel.: 061 / 754-677
OSNOVNA ŠOLA, Borovnica
Občina BOROVNICA
klu in možnosti planinskega pohodništva, ki ga ponujajo okoliški hribi. Kljub ugodni legi in precejšnjim možnostim, kijih kraj nudi predvsem za šport in turizem pa se ti dve dejavnosti v večjem obsegu do sedaj nista razvili.
V letu 1997 se je skupina zanesenjakov, ki so jo sestavljali učenci Osnovne šole Borovnica in njihovi starši (družina Bezek, družina Repar, družina Debe-vec, družina Jenko,...), gospod Gašper Petrič (zgradil je teniški športni park, ki lahko preraste v večnamenski športni center) ob strokovni pomoči podjetja G-ŠPORT iz Ljubljane, ki ga vodi prof. Dušan Gerlovič, pričela z intenzivno teniško šolo, v kateri je 20 borovniških otrok. Posebej uspešni otroci so pričeli z vadbo že v Ljubljani in se bodo vključili v teniška prvenstva (to so Nina Debevec, Luka Repar, Tomaž Demšar in Matej Jenko). Organizirali so tudi teniško-smučarski kamp v Kranjski Gori in načrtuje se podoben kamp na morju. Uspešno delo v pro-
gramu tenisa in možnosti, kijih pričenja nuditi športni park g. Petriča z zanimivo okolico Borovnice, nam daje ideje za nadaljnje delo. V prihodnosti nameravamo organizirati dodatne špo-rtno-turistične programe in k sodelovanju pritegniti vse zainteresirane skupnosti in poslovneže.
Želimo, da se ob sedanjem teniškem programu razvijejo tele dejavnosti:
vse vrste kolesarjenja s kolesarskim izletništvom planinstvo s pohodništvom dejavnosti v zraku (poleti z jadralnimi padali in poleti z zmaji) jahanje in jahalno izletništvo Borovnica ponuja zaradi svoje lege in naravnih možnosti enkratne pogoje za razvoj vseh zgoraj naštetih dejavnosti, kakor tudi možnosti za razvoj gastronomsko-kulinarične ponudbe, ki je tudi povezana z športno-rekreativno dejavnostjo.
Vabimo vse zainteresirane občane Borovnice in širše regije, da se nam pridružijo, in nam z
svojimi izvirnimi idejami in ostalo pomočjo pomagajo organizirati in izpeljati idejo, da Borovnica z širšim okoljem postane dejansko »raj za športnike in ljubitelje lepe narave«. Istočasno vabimo vse zainteresirane, da se prijavijo tudi že v delujočo teniško sekcijo (tel.: 061 1594204 ali GSM 041 704 079, odgovorna oseba Dušan Gerlovič), saj imamo zelo ugodne cene in kvalitetne storitve. Za sezonske teniške karte za leto 1998 je potrebno poklicati na tel.: 061 747 036.
Zavedamo se, da je za vsako uspešno dejavnost, tudi špor-tno-turistično, potreben tudi učinkovit marketing in spon-zorska dejavnost, zato smo že v letu 1997 pričeli z marketinško-promocijskim sodelovanjem za skupno promocijo z nekaterimi podjetji: Trgovsko podjetje LOKA D.D. iz Škofje Loke, Zlatarstvom Mojce Lančič iz Vrhnike, Športno trgovino KARA iz Vrhnike, trgovino Darilce iz Vrhnike in Avtohišo Klemenčič iz Notranjih Goric. V letu 1998 nameravamo sodelovanje še razširiti in poiskati še druge partnerje.
Posebej se moramo zahvaliti za dosedanjo pomoč tudi vodstvu Osnovne šole Borovnica in pa občini Borovnica, ki nam vsestransko pomagata po svojih močeh.
Da so možnosti za čudovite športne trenutke v Borovnici in njeni okolici res enkratne, se lahko prepričate sami, zato se nam pridružite. Zadeva je zelo enostavna: vzamemo teniški lopar, kolo, planinske čevlje in nahrbtnik, jadralno padalo,... in se vidimo v Borovnici. Še prej pa vam predlagamo — za vse informacije nas pokličite na tel. ali nam pošljite faks: 061 1594204, 1816251, in GSM 041 704 079.
Športni pozdrav!
Dušan Gerlovič Gašper Petrič
DOPISUJTE V NAŠ ČASOPIS
STROKOVNA LITERATURA
Benedik-Novak, M.: Vse o dojenju Bizjak, H.: Ustvarjalna pedagogik« za tretje tisočletje Bluestein, J.: Vzgoja brez stresa Chopra, D.: Mlado telo in neodvisen um
Dister, A.: Ročk : včeraj, danes, jutri
Drnovšek, M.: V Ameriko Eluere, C: Kelti, prvi gospodarji Evrope
Fogle, B.: Enciklopedija psov Hopkins, A.: Kanarski otoki Jean, G.: Govorica znakov: pisava in njena dvojnica
Jenčič, L: Slovenija: Turnosmučar-ski vodnik
Kam '98: Mali leksikon srednjih šol
in srednješol. programov
Korošec, T.: Stilistika
Kurja juhica za najstniško dušo
Kuščer, S.: Voda
Leech, M.: Amsterdam
Levvis, M.: Kemija
Marinšek, M.: Astrid Lingren
Mihelič, D.: Polje, kdo bo tebe ljubil
Moore, T.: Meditacije Thomasa
Moora
Okič, F.: Kraljestvo Velike kače Panafieu, J. B. de: Evolucija Pocock, T.: Benetke Rice, C: Budimpešta Samozavest — egoizem, ali ključni dejavnik uspeha? Scott, M.: Ekologija Svoljšak, P.: Prvi med junaki je naš kranjski Janez
Toulet, E.: Kinematograf, izum stoletja
Veliki skladatelji
Vidmar, M.: Pol sioletja ob šahovnici
Žigon, T.: Planinsko polje
MLADINSKO LEPOSLOVJE
Dekleva, M.: Naprej v preteklost Doskočilova, H.: Krtek in orel Gauthier, G.: Velike težave malega Marka
Gregorič, B.: Zaklenjeni volk Grimm, J.: Volk in sedem kozličkov Grimm, J.: Janko in Metka Hanel, W.: Prihaja Ana Nas Hebert, M.-F.: Čarovnica v juhi Jacques, B.: Mračne zgodbe Karlina, A. M.: Modri mesec Kuclar, Š.: Ne bom več pobegnila Leblanc, L.: Zofija počne neumnosti
Macourek, M.: Odtrgana slušalka Moevaert, B.: Gole roke Pravljice z vsega sveta Skrinjar-Tvrz, V.: Na drugi strani mavrice
Stark, U.: Sixten ali Nova žena za očka
Suhodolčan, P.: Peter Nos in prijatelji
Suhodolčan, P.: Peter Nos je še vedno vsemu kos
Suhodolčan, P.: Peter Nos. Najlepše je doma
Suhodolčan, P.: Živalski vrt Petra Nosa
Tomlinson, T.: Mali slepi potnik Trudel, S.: O fantu, ki sije želel postati junak
Umek, E.: Radovedni Taček v galeriji
Voigt, C: Nož v škornju Zorman, L: Moj Danijel
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE
Bukowski, C: Angeli so na dnu mojega kozarca
Clark, M.: Spominjaj se me Harrer, H.: Sedem let v Tibetu Harris, R.: Enigma Hibbert, E. B.: Zalostinka za izgubljeno ljubeznijo
Lange-Lipovec, M.: Morje in ljubezen II, III
Peters, E.: Volčja češnja Peters, E.: Vrabček v svetišču Sepulveda, L.: Zgodba o mačku, ki je naučil galebko leteti Skofljanec, I.: Rojstvo cveta Tan, A.: Žena kuhinjskega boga
VIDEO KASETE
Capi Fargo
CD PLOŠČE
Bravo: the hits '97 Kontrabant: Regrat u salat Now 38
Puff Daddy: No way out
Ročk songs of the 60's, 70's, 80's,
90's
Šank ročk: Bosa dama
URE PRAVLJIC
2. 3. Ezra, M.: Lačna vidra 9. 3. Scheffler, U.: Kdo ima čas za medvedka
16. 3. Artelj, L.: Dobri mož in hudobna žena
23. 3. Hasler, E.: Mesto cvetja 30. 3. Zlata ptica Vsak ponedeljek ob 17. uri
BREZOVICA
Povzetek poteka 31. redne seje občinskega sveta Občine Brezovice
Občinski svet občine Brezovica je imel svojo 31. redno sejo 12.2.1998. Dnevni red je bil kar obširen, saj je obsegal 14 točk dnevnega reda z pomembno vsebino.
t Ze pri prvi točki dnevnega reda, pri pregledu zapisnika prejšnje seje so svetniki predlagali popravek 381. sklepa, ki govori o 5-kratnem povišanju davka od premoženja od prostorov za počitek oziroma rekreacijo. Omenjeni davek se ne poveča. S to spremembo je bil zapisnik 30. redne seje tudi sprejet. v Tako kot ponavadi je na drugem mestu dnevnega reda poročilo župana, ki gaje podal v pisni obliki vsem svetnikom. Predsednikom odborov predlaga oziroma svetuje, da naj pri sestavi proračuna za leto 1998 vzamejo v naznanje gradnjo prizidka k OS Brezovica, kar predstavlja veliko finančno obremenitev proračuna za leto 1998, saj se dela zaključujejo in potrebno bo do 1.9.1998 učilnice tudi opremiti. Na prihodnji seji se bo ponovno obravnaval predlog proračuna za leto 1998.
Na podlagi sprememb zakona o lokalni samoupravi Ur.l.70/97 je statutarna komisija pripravila predlog dopolnitve statuta občine Brezovica. Na pripravljen predlog lahko svetniki občinskega sveta podajo svoje predloge oz. dopolnitve in sicer do 1.3.1998.
Prav tako je občinski svet obravnaval dopolnitve Odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin, katerega tudi v celoti objavljamo v Našem časopisu.
Obravnavani sta bili tudi predlogi: • Pravilnik o postopku javnega razpisa za izbiro koncesionar-ja in načinu izbire koncesionarja. Ta pravilnik je podlaga
tudi vsem drugim javnim razpisom.
• Odlok o komunalnem redarstvu v občini Brezovica
• Pravilnik o službeni izkaznici pooblaščene osebe za komunalni nadzor
Vsi ti predlogi so bili sprejeti in so objavljeni v Našem časopisu in Uradnem listu.
Sprejeta je bila tudi pobuda (pobudniki: Bregar Stane, Kovač Janez in Dvornik Marjan) za dopolnitev Pravilnika o obrazcih prometnih dovoljenj in vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablica in sicer v smislu uvedbe grba na registrskih tablicah za lastnike, ki imajo stalno bivališče v občini.
Občina Brezovica - KS Brezovica se prijavi na razpis za uvrstitev v prioritetni vrstni red gradnje domov za starejše osebe z lokacijo v Radni.
Bilo je še nekaj drugih informacij, in sicer je nadzorni svet podal svoje poročilo, Komisija za ureditev Tržaške ceste je predlagala sklepe v potrditev (bili so objavljeni že v prejšnji številki Našega časopisa), dva od treh predlaganih sklepov, je občinski svet sprejel, glede tretjega predloga oz. pod točko b. pa bo občinski svet na obravnavo povabil komisijo, ki bo občinskemu svetu predložila in obrazložila rekonstrukcijo Tržaške ceste in njegove glavne probleme. Pri reševanju Tržaške ceste se aktivnosti odvijajo tudi z dodatnimi priključki na avtocesto na Logu in Brezovici.
Finančno-premoženjski odbor je začel z akcijo zbiranja podatkov za občinsko evidenco o stanovanjskih hišah in stanovanjih, katero je občina dolžna imeti po stanovanjskem zakonu. Podrobnejše pojasnilo je v županovem prispevku z naslovom PRAVIČNO PLAČEVANJE DAVKOV.
Povzetek pripravila: tajnica občinskega sveta Ivanka Stražišar
ŽUPANOVA BESEDA
V februarju poudarjena kultura je kot zrcalo naše duše
Verjetno se nekateri sprašujete, zakaj se spuščam v pisanje ob vseh ostalih obveznostih. Prav gotovo tudi zaradi vedno jasnejšega spoznanja, da smo ljudje v marsičem neločljivo povezani med seboj, pa če si to priznamo ali ne! Je pač tako, da odločitve posameznika in skupnosti vplivajo posredno ali neposredno tudi na življenje vseh ljudi. Pri tem dela največ škode prepričanje, daje v življenju najpomembnejši lastni dobiček, četudi je dosežen na tuj račun.
Ob tem pa nam življenje samo ponuja edini, a zato vsem dosegljivi izhod iz sedanje krize. Ta jc v medsebojnem povezovanju in sodelovanju. Kjer se ljudje prepustijo tem naravnim zakonitostim, z lahkoto izkoriščajo dane možnosti in se imajo na vseh področjih res lepo.
Nekoč
so se naši predniki v glavnem preživljali s poljedelstvom in domačim rokodelstvom. Z razvojem industrije in še posebej v socializmu pa se je velika večina usmerila v tovarne (... na gruntih se naših pijavke redijo...), kjer je bilo laže vzgajati v novem duhu (... vera - opij za ljudstvo...) in obvladovati ljudi. Zakaj? Zato vendar, da niso bili več skupaj v družini in se med seboj niso več brusili ter tako pripravljali na odgovorno prenašanje od starejših zaupanega na mladi rod. Potem so bili v službi od šestih do dveh in popoldan doma. Namesto v družinah smo se brusili v službah, vrtcih, šolah in plehkih uživaških prireditvah. Glas po zastarelosti družinske kulture odnosov seje hitro razširil in se še vedno širi s pomočjo javnih občil in ostalih oblik omam kot bega od resničnosti.
Danes
pa so se službe raztegnile povečini preko celega dne. Tempo torej narašča, kot pri padalcu po skoku iz letala. In kaj se zgodi s padalcem, če samo uživa v padanju, namesto da bi pravočasno aktiviral padalo (predvsem kulturno)? Zastonj je vse znanje o sodobnih tujih padalih, saj nismo vezani nanje, lastnih pa se vse prepogosto sramujemo. Tudi zato padamo in razbijamo bistvo slovenskega naroda. Razdvojeni med seboj se panično in v veliki meri neučinkovito rešuje vsak po svoje. Se kdaj vprašamo, kaj nam bo ta medsebojna odtujenost prinesla
Jutri?
Povečini se odgovornost prenaša na druge in konča pri nemočnih in preobremenjenih starših, kateri se tudi povečini spet zanašajo na druge. Drugi pa želijo biti povečini priljubljeni, zato ne načenjajo bistvenih problemov. Ostajajo pač na lažji poti. Poglejmo, na primer, v naše ustanove in šole. Prisluhnimo idolom naših mladostnikov in njihovim staršem, pa se bomo hitro prepričali, koliko pristne kulture je še v naših medsebojnih odnosih.
Rešitev
je seveda vsem dosegljiva. Vendar pa je tudi odločitev zanjo v svobodni volji vsakega posameznika! Hinavsko čakanje v senci drugih in izgovori, naj bodo drugi prvi namesto nas, je neutemeljeno in škodljivo za vse. Istočasno pa to tudi potrjuje našo nedoraslost v samostojni domovini Sloveniji. In kaj naredijo ljudje, če je gospodar nedorasel? Pri nas seje obstoječi sistem preimenoval v demokratičnega. Demokracija to seveda v resnici še zdaleč ni! Bo pa, ko se bo to zgodilo v glavah in ne samo na papirju. V veliko svarilo nam je nasilna sprememba tudi s pomočjo bojev, pobojev in brezen! Z obilico dobre volje in modrosti pa ga lahko zamenjamo tudi na miren način. Iskren namen se gotovo pokaže tudi v tem letu. Toda dober učinek bo le takrat, ko med večino v posamezni skupnosti zaživi volja po iskrenih kulturnih medsebojnih odnosih. Spoznati moramo, da je vsak človek dragocen v svoji različnosti. Pomembno je le, da z drugačnostjo koristi tudi skupnosti!
Ali se bo to pri Vas zgodilo v letu Svetega duha, pozneje ali nikoli, pa je spet odvisno samo od Vas samih! Naj vam k pravi odločitvi pomaga torej tudi
Mesec kulture v medsebojnih odnosih
Vedno bolj spoznavam, da tisto, kar sem okusil v sebi in svoji sredini, velja prav za vsak kotiček naše občine in domovine. Povsem enako, kot nas postavlja življenje vsak trenutek v vedno nov čas, okolje in med nove ljudi, se moramo ob tem tudi neprestano poslavljati od starega in odločati za novo in v skupno dobro. To je kulturno, vse ostalo pa nekulturno! Vmesne poti ni. Je že tako, da ima v življenju vse svoj smisel! Vsa modrost pa je le v tem, da se naučimo razločevati dobro (kulturno) od slabega (nekulturnega) in tako tudi živeti. Prepoznavati moramo naravne zakonitosti in se po njih ravnati!
Za kulturo ali proti njej?
Odločitev za skupno korist je povezana z odpovedmi, napori, delom, resnico in tako dalje. Tej nasprotna odločitev pa se vrednotam izogiba, egoistično izkorišča vse okoli sebe in išče vsemogoče kratkotrajne omame.
V naši domovini so nas pred spremembo družbenega sistema usmerjali v napačno smer. Seveda zato, da bi nas laže obvladovali. Vzgojili so nas v poslušalce in med seboj izolirali v sicer dobronamerne skupnosti. Tako kot nam je skupna domovina Slovenija, je skupen tudi narod in je skupna kultura!
Nov čas prinaša priložnosti za spremembe tudi na tem področju.
Ali je po vsem napisanem trditev, da smo ena družina, res še protizakonita?
Z vso odgovornostjo trdim, da smo ena družina in to na vseh področjih. S kulturo pa se vsi med seboj dopolnjujemo, tako kot sc z ne-kulturo izključujemo! Rane preteklosti zaceli edino povezovanje med vsemi ljudmi. Kdor tega ne razume, ostaja na braniku starega in nasprotnik samostojnega razvoja našega naroda kot celote!
ZANIMIVOSTI
DVAJSET ZANIMIVIH DEJSTEV O OBČINI BREZOVICA
Spoznajmo svojo občino!
Dandanes se zelo zanimamo za daljne, eksotične dežele, obenem pa čedalje manj vemo o svojih domačih krajih, četudi znajo biti ti prav tako ali pa še bolj zanimivi kot tujina. Zato smo v pričujočem članku zbrali nekaj dejstev o brezoviški občini, ki vas bodo gotovo zanimala.
1. Občina Brezovica se razprostira na površini približno 30 kvadratnih kilometrov. V 16 naseljih občine živi skoraj 8.500 prebivalcev v približno 2.600 hišah. Največ prebivalcev ima naselje Brezovica (1997), najmanj pa Planinca (4). Sedanja občina Brezovica je nastala konec leta 1994 iz dela nekdanje orjaške občine Ljubljana Vič-Rudnik. Kot samostojna pa je brezoviška občina obstajala že tudi prej, v začetku stoletja.
2. V občini Brezovica deluje 6 raznovrstnih športnih društev, 5 vrtcev, 5 osnovnih šol (šteto skupaj s podružnicami), 5 gasilskih domov, 4 poštni uradi, 4 župnijski uradi, 3 kulturna društva, 3 železniške postaje, 2 zdravstveni postaji (Vnanje Gorice, Jezero) ter po ena policijska postaja (Kamnik pod Krimom), lekarna (Vnanje Gorice), fizioterapija (Vnanje Gorice) ter matični urad (Brezovica). V občini najdemo tudi več knjižnic, polharsko društvo Krim (Rakitna), več lovskih družin, puškar-stvo (Kamnik pod Krimom), balonarsko središče Slovenije (Vnanje Gorice), letalski oziroma Aero klub (Brezovica), skavtski rod Ostrorogi Jelen ter Društvo mladih.
3. Ljubljansko barje, ki zavzema dobršen del občine, je edinstven primer krajine. V kameni dobi seje po njem razlivalo jezero, sedanji osamelci pa so bili otoki. Na jezeru so živeli mostiščarji, poznani po gradnji naselbin na vodi (kolišč) in iz izdolbenega debla napravljenih čolnih (drevakih). Na Gmajni v Notranjih Goricah so odkrili najstarejše ostanke njihovih kolišč, v Zamedvejci pod Marinče-vim hribom pri Podplešivici pa so izkopali predmete, ki so jih mostiščarji uporabljali.
4. Naselje Brezovica je bilo v zgodovinskih virih prvič omenjeno leta 1341, naseljeno pa že v rimski dobi, saj je skozenj že tedaj vodila pomembna prometna povezava.
5. Najvišja točka občine Brezovica je veličastni Krim, ki se dviguje do višine 1107 metrov nad morjem oziroma kar dobrih osemsto metrov nad Ljubljanskim barjem. Zaradi izpostavljene lege velja vrh Krima za vremenskega preroka ljubljanskega okrožja: Kadar dobi oblačnato kapo, se obeta slabo vreme.
6. V brezoviški občini se Ljubljansko barje povzpne najviše, in sicer na 390 metrov nad morjem, kolikor je visok osamelec Plešivica. Na vrhu osamelca stoji velik lesen križ iz leta 1934 v spomin na svetovni evharistični kongres v Ljubljani.
7. Na sredi vasi Notranje Gorice stoji kapelica, ki predstavlja geometrično središče Barja. Zgradili so jo v spomin na strašno kugo in črne koze, ki so v letih od 1850 do 1860 pogubile več kot dve tretjini vaščanov.
8. Ker se na planoti pod Krimom mešata gorski in obmorski zrak, Rakitna že od nekdaj slovi po izredno ugodnem podnebju, ki zlasti dobro dene pljučnim bolnikom. V rakiškem zaselku Boršt tako učinkovito deluje mladinsko klimatsko zdravilišče.
9. V vasi Jezero leži kraško jezero premera približno 120 metrov, ki je z globino 47 metrov najgloblje naravno jezero v Sloveniji. Na sredini dna ima kraški odtok, skozi katerega se voda podzemno steka v 300 metrov oddaljene izvire Hruškega potoka.
10. V okolici Planince najdemo več kraških jam. Največja med njimi je 200 metrov dolga Ledena jama. S Planince je poleg tega čudovit in prav podroben razgled na barjanski del občine ter na sosednje kraje.
11. Nedaleč od vasi Goričica pod Krimom se nahaja Goriški mah, največji še ohranjeni sklop nekdanjega visokega barja. Njegovo rastlinstvo vključuje vse prave visokobarske rastlinske vrste, ki so se ohranile na Ljubljanskem barju.
12. Pod Dolenjo Brezovico se razprostira poplavno kraško polje Ponikve s ponikalnico. Na ravnici pod naseljem Kamnik pod Krimom pa leži kraški bruhalnik.
13. Obsežni krimski gozdovi rastejo na približno 60 kvadratnih kilometrih površine, od tega velik del sega v brezoviško občino. S svojo umaknjenostjo, tihoto in prvobitnostjo nudijo ugodne življenjske pogoje medvedom, ki še hlačajo pod Krimom, obenem pa predstavljajo pravo sprostitveno in rekreacijsko oazo, katere se poslužujejo tudi prebivalci slovenske prestolnice.
14. Z vrha Novaške gore pri Rakitni seže razgled na vse strani Slovenije: Na Gorenjsko do Julijskih in Kamniških Alp, na Primorsko do Nanosa ter na Notranjsko do Snežnika.
15. Plešivico krasi graščina Kušljanovgrad, sezidana domnevno v petnajstem stoletju. V Valvasorjevi dobi je bil grad zaradi močvirja dostopen le z ene strani. Ljubljansko barje je bilo namreč tedaj še precej bolj zamočvirjeno kot danes. Reka Ljubljanica je vsako leto tako obilno poplavljala, da je med Vrhniko in Ljubljano nastalo jezero s premerom od pet do deset kilometrov, prebivalci Vnanjih in Notranjih Goric ter Plešivice pa so se na Brezovico k maši vozili kar s čolni.
16. Blizu Rakitne je nekoč stalo rimsko obzidje oziroma limes. Ob cesti, ki pelje iz Rakitne proti Cerknici, so še vidni njegovi ostanki.
17. Žalostna gora, visoka 416 metrov, je priljubljena božja pot. Romarje na vrhu sprejme poznobaročna, leta 1728 zgrajena cerkev svete Marije Matere božje.
18. Naselje v občini Brezovica, kije bilo kot prvo omenjeno v pisnih zgodovinskih virih, so Notranje Gorice. Prvič je bilo zapisano že med letoma 1197 in 1202 kot last šentpavel-skega samostana na Koroškem.
19. V občini, natančneje v Vnanjih Gori-, cah, ima sedež medobčinsko središče za kulturo Barje z zaledjem, ki na področju kulture povezuje občine Škofljica, Ig, Brezovica. Borovnica, Vrhnika, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, Ljubljana in Velike Lašče. V Rakitni pa deluje turistično-informativni urad.
20. Za gostinsko ponudbo je v občini Brezovica poskrbljeno z 10 gostilnami, več okrepčevalnicami in bari, na Rakitni pa je tudi nekaj ponudnikov apartmajev in kmečkega turizma.
Miha Čcrnetič
Slovenska
ljudska
stranka,
podružnica
Brezovica
Delujoči v Slovenski ljudski stranki, podružnici Brezovica, odločno zagovarjamo večinsko voljo ljudi, utemeljeno z zgodovinskimi dejstvi, modrostnimi izkušnjami starejših, strokovnimi ugotovitvami, mladostno energijo mladih in z vzgojo srednje generacije, staršev, za katero so bili zaradi družbene klime prikrajšani (vzgoja za življenje).
Kulturo naroda gradimo na medsebojnem razumevanju, prenovi vseh tradicionalnih vrednot in spoštovanju družine kot temelja naroda.
V Slovenski ljudski stranki gradimo skupnost na dolgi rok, zato ne nasedamo medijskim omamam in manipulacijam. Seveda tudi ne pridobivamo članstva s pijačo, večerjami, omamami in v disku!
Kljub temu se lahko pohvalimo s prisotnostjo v skoraj vseh skupnostih in ustanovah. Veseli pa smo tudi vedno novih talentov na praktično vseh področ-jih.
Tako kot do sedaj, bomo tudi v prihodnje namesto lastne režije podpirali vsem koristne akcije posameznikov in skupnosti in o tem pisali tudi v tem časopisu.
Če vam je tovrsten način blizu, Vas vabimo k sodelovanju. Pokličite številko 631-338 (Jože Repar) ali 651-136 (Drago Stanovnik), ali pa nam pišite na naslov: Slovenska ljudska stranka Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica (telefon in faks: 653-223).
Vodstvo podružnice Slovenske ljudske stranke
Drage občanke in občani!
Naša dosedanja skupna pot je rodila že toliko lepega, da sem ponosen na Vas in Vam zaupam. Prav to zaupanje pa nas vse spodbuja, da tudi v prihodnje v svojih bivanjskih in delovnih skupnostih storimo vse, da bi se vsi ljudje in vse skupnosti med seboj vedno znova povezovali in resnično zaživeli. Poglejte, v mnogih sredinah živimo navidez zdravi ljudje in skupnosti med seboj kot spački, slepci in invalidi. Poslanstvo meseca kulture in leto Svetega duha pa nas ob tem dobrohotno nagovarjata k novim čudežem!
Naj gluhi (skregani) spregovorijo! Naj slepi (brezbrižni) spregledajo stiske bližnjih in bivanjskega okolja! Naj spački (potuhnjeni in napihnjeni) postanejo odprti za majhne in velike!
Zaživite v vsej polnosti torej tudi vi in bodite tudi na tem področju med prvimi!
Prav medsebojno sodelovanje je temeljna naloga mojega javnega delovanja. Je pa to tudi pogoj za:
Medsebojno zaupanje
Pravo zaupanje se ustvarja šele v stiskah in težavah. Tudi zato je prav, da nas življenje preizkuša in terja od nas jasne opredelitve za ali proti. Le tako se utrjujemo in tudi duhovno rastemo. Potrjuje pa se tudi zakonitost naše vpetosti v skupnost in povezanost z njo. Seveda pa je tudi to področje v marsičem razvrednoteno in zato škodljivo nekaterim ali pa tudi večini. Pa kaj bi se razpisoval, saj vsi vemo, kako je s to stvarjo.
Pomembno je, da nobenih vez ne zapostavljamo in da si pred nikomer ne zapiramo vrat. Prizadevati si moramo za pošteno medsebojno izmenjavo uslug, s katerimi pa ne smemo postati od nikogar odvisni in seveda tudi nikomer omejevati svobode razvijanja in delovanja.
Ne hinavščina in ne strahopetnost, pač pa edino pošten pogum nas popelje iz krize. Tudi samostojni bomo šele takrat, ko nam uspe med seboj splesti mrežo dobrih sodelavcev na vseh področjih.
Ta modrost ni značilna za naš narod. Zato smo si, žal, neprestano v laseh. Seveda pa se lahko učimo pri sosednjih narodih in v tistih skupnostih, kjer se razumejo.
Vabim vas torej k modrosti medsebojnega sodelovanja in povezovanja. Pozabimo na stare zamere in začnimo z vsakim dnem novo, vsem koristno rast medsebojnih odnosov. K temu vse nagovarjam na mnoge načine. Učinek pa je seveda odvisen od odziva vsakega posebej.
Skupne površine so zunanje znamenje naše kulture
Vsa moja povabila so namenjena prav vsem ljudem. So povsem konkretna, tako kot je konkretno tudi življenje vsakega posebej. Tudi ne nameravam ovinkariti ali lepotičiti. Ponosno pa zapišem, da ' nam je seveda ob mnogih sodelavcih uspelo v vseh dosedanjih akcijah precej polepšati tako naselja kakor tudi zelene površine naše občine. Ob tej priliki se vsem iskreno zahvaljujem, seveda z željo, da tudi v prihodnje čimbolj pogosto in na lastno pobudo skrbimo za red in čistočo na celotnem področju naše občine.
Včasih se zastavlja vprašanje, kdo je odgovoren za red. Odgovor je: Vsak na svojem, na skupnem pa najprej tisti, ki živijo v neposredni bližini. Skupaj z domačini nam je uspelo postaviti zabojnike v vsa naselja naše občine, tako da bi lahko vsak odvrgel smeti vanj. Postavlja pa se tudi še večje vprašanje, ali se bomo pravočasno navadili ločevati smeti in jih doma spreminjati v kompost in surovine. Tudi to nam bi moralo biti že zdavnaj jasno, podobno kot v šoli pošte-vanka, drugače se bomo zadušili v lastnih smeteh, pa čeprav so deponirane sredi barja! Če se tudi na tem področju pravočasno ne naučimo spoštovanja naravnih zakonitosti, nas bo v to pač prisililo življenje samo. Seveda pa se temu cilju hitro približujejo tudi ukrepi občine in države. Vabim Vas torej k napredovanju tudi na tem področju in se Vam v imenu vseh ter še posebej vseh naših potomcev zahvaljujem za razumevanje in Vaš tovrstni prispevek!
Izkoristimo čas pred listjem in travo in uredimo okolje! Naj bo pa to res tudi zunanje znamenje urejenih medsebojnih odnosov!
Pa obilo uspeha Vam še želim!
Županove zahvale
Zahvaljujem se vsem ljudem dobre volje, ki podpirate naše delovanje s svojim sodelovanjem in s tem potrjujete vlogo odgovornih sodelavcev ter dobrih gospodarjev tistega, kar nam je zaupano v oplemenitenje in ne v uničenje!
Kultura ob pustu...
Naše osnovne šole so spet obiskali Kurenti, po celem svetu poznana slovenska in ptujska maska. Sin Luka me je poprosil za fotoaparat in domov je med mnogimi zanimivimi posnetki prinesel tudi tega, ki ga objavljamo.
Slike Izidorja Moleta
V meni pa je zbudil naslednje misli:
Nekoč so pustne šeme preganjale zimo in mraz. Ljudje so se skupaj poveselili rojstva nove pomladi in se tudi tako povezali pred začetkom večjih del v novem letu. Menda je prav to glavna simbolika maškar. Če je to res, je v veliki meri tudi ta temeljni pomen pusta popačen! Dokaz za to je v redko pristnih domačih maskah in poplavi najrazličnejših tujih, običajno negativnih filmskih likov. Človek si pač običajno in logično nadene tisto, kar si v življenju najbolj želi.
Pomislimo torej, kaj vse predstavljajo naše maske in naša dejanja pod njimi!
Povsem isto se lahko vprašamo tudi na vseh drugih področjih naših medsebojnih odnosov. Kaj nam, na primer, pomenijo kakovostni igralci, pisci in vsi ostali, če nas s svojim izdelkom ne znajo smiselno in logično pospremiti naprej k popolnejšem življenju? Komu
Življenjepis
Izidor Mole je bil rojen 1. aprila 1927 na Logu pri Brezovici v kmečki družini kot četrti izmed devetih otrok. Maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani leta 1946, se vpisal na tamkajšnjo Akademijo upodablja-
ta 1975 je doživel hudo prometno nesrečo, ki mu je čedalje bolj onemogočala delo. Živi na Brezovici pri Ljubljani.
Kaj vam pomeni slikarstvo?
Celo življenje sem živel od slik, tako sem si tudi zgradil hišo. Sedaj, ko sem obnemogel in
jočih umetnosti (v 1. in 2. letniku pri profesorju Miheliču, v 3. in 4. letniku pri profesorju G. A. Kosu) ter leta 1950 z odličnim uspehom diplomiral. Vpisal se je na specialko za slikarstvo, toda ker ni dobil štipendije, se je zaposlil na učiteljišču v Novem mestu, kjer je bil med leti 1951 in 1954 profesor risanja. Leta 1954 seje vpisal na restavratorsko specialko in jo leta
1956 uspešno končal. Do leta
1957 je delal na republiškem Zavodu za spomeniško varstvo v Ljubljani kot restavrator, med letoma 1957 in 1964 je bil svobodni umetnik in restavrator, nato tri leta vodja restavratorske delavnice pri republiškem Zavodu za spomeniško varstvo v Ljubljani in od leta 1967 ponovno svobodni umetnik. Leta 1956 seje tri mesece izpopolnjeval na Instituto Centrale di ri-stauro v Rimu. Pisal je tudi strokovna besedila in ocene z restavratorskega področja. Le-
PRI UVELJAVLJANJU
OBČINSKEGA
ODLOKA
priklenjen na posteljo, skoraj ne delam nič več. Ko mi je odpovedala desnica, sem si pomagal z levico, toda to ni isto. Pred leti sem se lahko še gibal z invalidskim vozičkom, tako da sem lahko slikal pokrajino. Potem ko tudi tega nisem mogel več, mi je žena v sobi naredila šopek, ki sem ga prenesel na platno, tako da sem v zadnjih letih ustvarjal predvsem tihožitja.
Kaj je najpogosteje zaznati na vaših slikah?
Največkrat sem upodobil barjansko pokrajino s tipično barjansko meglo ter sonce z obrisi. Barje ima nekaj svojega, edinstvenega. Posebno so mi bili pri srcu tudi kozolci, od nekdaj so mi veliko pomenili. Moje slike so ljudje zelo radi kupovali, predvsem za razne obletnice, rojstne dneve in godove.
Pa vaša posebnost, po kateri ste poznani?
To so vsekakor freske na lehnjak. Lehnjak je kamen, ki raste
Pomagalo tudi podjetje Rival
Svet občine Brezovica je že sprejel potrebne odloke, kateri bodo začeli veljati po objavi v Uradnem listu. Odloki so namenjeni javnemu redu in miru. Njihov temeljni namen je varnejše življenje vseh ljudi in varovanje na vseh področjih. Pri izvajanju se opiramo na vse ljudi, društva, skupnosti, pa tudi na varnostne službe.
«Zaenkrat bodo pod varovanje vključeni obe osnovni šoli in vrtci, o ostalih pa se še dogovarjamo,, je povedal inšpektor in hkrati vodja varnostne službe Rival ter naš občan gospod Ivan Zbačnik. Pod nadzor spadajo redno preverjanje in obhodi
okrog objekta, ki ga varujemo, tako da vanj ne stopijo nepridipravi in daje zaščiten v primeru požara.
Ponujen nam je tudi predlog s strani župana, da bi skrbeli in odkrivali krivce, ki na črno odlagajo odpadke in s tem delajo 'ekološki kriminal'. Zato ob tej priliki vabim vse, da sami naredimo največ za lastno varnost. Zbirajte otipljive dokaze in sporočite krivce, onesnaževalce okolja, da bodo primerno kaznovani za svoja dejanja. Predlagam, da se sami organizirate po zaselkih in krajih ter tako skrbite za urejenost svoje okolice.
Meta Kastelic
v vodi, podobno kot kapnik. Ta način slikanja sem odkril sam in tovrstne freske sem s precejšnim uspehom tudi razstavljal. Kot primer bom povedal, da je kri-žev pot v cerkvi v Vnanjih Goricah narejen na lehnjaku. Pri tem delu moraš biti še posebej pozoren, saj je potrebno nanesti svežo malto na kamen, jo zravnati in nato hitro naslikati.
Kam so vas vodile razstave?
Z velikim uspehom sem razstavljal v Trstu, Kopru, Krom-bergu, Hrvaški Slatini, Ljubljani, Kočevju, Mariboru in Novem mestu. Imel sem tudi več samostojnih razstav v domačem kraju na Brezovici, udeležil pa sem se tudi dveh slikarskih kolonij.
Kaj menite o sodobnem slikarstvu?
V modi je abstraktno slikarstvo, ampak tudi za abstraktno slikarstvo moraš biti nadarjen, barva vse pove. Čista umetnost in kompozicija.
Vidim, da imate tudi veliko portretov.
Pri portretu skušam na platno ujeti človekovo dušo. Zato je najlažje portretirati otroke, ki so odkriti in nenarejeni. Odrasli pa so drugačni, eni dovolijo, da jim prideš blizu, medtem ko drugi pred teboj 'igrajo'. Zelo težko je narediti tudi portret iz fotografije; to sem nekoč po-
skušal, vendar je na platnu nastal čisto drug človek.
Kot opažam, ste bili zelo vsestranski, saj ste se ukvarjali tudi z lesorezom...
Lesorez je zopet neka posebna tehnika, ki pa zahteva veliko moč v rokah in natančnost. Ko sem bil še zdrav, sem jih veliko naredil, celo prodajalca sem dobil, ki mi jih je zelo uspešno prodajal. Ko pa sem izvedel, da on dvakrat več zasluži kot jaz sem, lesorezov nisem več tako masovno izdeloval. Za to tehniko je priporočljiv hruškov les.
Kako preživite dneve, ko ste priklenjeni na posteljo?
Zelo pogosto dobivam obiske prijateljev iz gimnazije in akademije. Zelo scin vesel, če se kdo oglasi. Gledam tudi televizijo in kaj malega preberem, pa mi hitro mine čas. V posebno veselje mi je, ko lahko sinu, ki se navdušuje predvsem nad karikaturami, podelim nasvet ali mu popravim kako njegovo delo. Tudi žena je vedno ob meni in mi dela družbo.
Še misel za konec...
No, malo za šalo in malo zares, vsem, ki se ukvarjajo s slikarstvom: Zdravnikove grehe pokopljejo, slikarjeve pa obesijo na zid!
Kljub onemoglosti ima Izidor Mole v sebi veliko željo po življenju in delu, ki jo je čutiti v pogovoru. Iz njega veje silna energija, ki se kaže, tako kot se jej nekoč izražala na njegovih platnih, koje poln svojstvenega duha spremenil kos tkanine v ne-' kaj neponovljivega.
Meta Kastelic
Stara šola na Brezovici je dobila novo ostrešje, v ozadju pa se župnijski irad na Brezovici že pripravlja na novo preobleko. Star omet bodo zamenjali z novo fasado, vzidali pa bodo tudi nova okna.
Zimske počitnice so se pričele. Škoda, ker ni snega. Toda tudi brez njega je lahko zabavno. Naši najmlajši skavti iz cele občine so se odpravili na zimovanje na Gore nad Idrijo.
V maju se pripravlja Krimski komarjev kros '98. Kolesarska rekreativna prireditev bo potekala z gorskimi kolesi po gozdnih in kolovoznih poteh, zato je potrebno poskrbeti, da bodo te poti do maja nared.
Meta Kastelic
Knjižnica Rakitna
Rakitna je kot hribovska vasica, ki še do nedavnega ni imela dobrih infrastrukturnih zvez, za svojo majhnost in geografsko sprtost izredno dejavna. Dejavnosti, ki so razvite, so raznolike: od gasilcev, polharjev, lovcev, jadralnih padalcev do ljubiteljev kulturnega udejstvovanja m se bi lahko naštevali. S tem se kaže zavest, navezanost in ljubezen do kraja, ki je oddaljeno od sveta večjih mest, ki nudijo mnoge možnosti za širjenje duha in rekreacijo. In izmed vsega, kar nam Rakitna nudi, je knjižnica že vrsto let neločljiv člen med svetom in prebivalci. Da danes knjižnica stoji na primernem prostoru, daje gradivo dostopno in da se izpopolnjuje ter da ej sploh središče oziroma nram kulture v Rakitni, gredo zasluge kar nekaj navdušencem, « so spodbudili knjižnično dejavnost in jo doslej tudi vodili.
Da bralne navade ne bi zamrle, se od leta 1994 trudi Gorazd Kovačič, ki mi je v pogovoru za Ja članek podal vse podatke o knjižnici od nastanka do danes.
Pobudo za ustanovitev je dal gospod Peter Kovačič v času, ko Je v kraju nastajalo tudi kultur-"odruštvo. Leta 1985 je tako Knjižnica začela z izposojo knjig v Podružnični šoli Rakitna (v sedanjem vrtcu) pod okriljem matične knjižnice občine Vič-^udnik, imenovane Prežihov v°ranc. Le-ta je skrbela za nabavo knjig in jih tudi primerno opremila. Takratni vodja Peter Bezek pa je svoje uporabnike Prav zvito privabil v knjižnico: .'Ja je prinesel svoj računalnik ln ker je za tisti čas bila to edinstvena priložnost, da so se mladi Janko zabavali z računalniškimi 'gricami, se je obiskovalcev kar trlo. Toda kdor je hotel priti do računalnika, si je moral najprej ■zposoditi knjigo.
Naslednje leto je mesto vodje Prevzel Rafko Kovačič, štiri leta zatem pa Matej Kovačič. Z
ustanovitvijo vrtca seje morala knjižnica preseliti, in sicer v gasilski dom. Tamkajšnji prostor pa je bil za knjige in obiskovalce neprimeren, saj je bil mrzel in vlažen. Ko seje leta 1994 odprla možnost za pridobitev prostora v nekdanji gozdarski pisarni in poleg napeljave CATV, je sedanji vodja knjižnico preselil v ogrevano, a majhno sobico. Po odselitvi gospoda Janeza Kle-menca v Ljubljano pa se je knjižnica tik pred novim letom 1996 še tretjič preselila in se, upajmo, dokončno nastanila poleg pisarne krajevne skupnosti. To je prijeten in velik prostor ter temu primerno izkoriščen in opremljen.
Seveda pa v vsem tem času niso skrbeli le za sam prostor, temveč se je gradivo stalno dopolnjevalo. Svojčas je knjižnica letno dobivala tudi dve do tri škatle knjig od matične knjižnice, ki je knjige strokovno izbrala in jih tudi že katalogizirala. Nabavo pa plača občina s sredstvi iz namenskega sklada pri Ministrstvu za kulturo. Sicer pa je knjižnica nekaj gradiva 'podedovala' od prosvetnega društva, precej jih je dobila z odpisom na Gimnaziji Poljane, kar nekaj pa jih je podarila tudi gospa Berta Sotenšek. Danes je vsega gradiva skupno blizu 1.800 enot. Teme in področja, ki jih knjige zavzemajo, se vrstijo od kozmetike, pravljic, zgodovine, življenjepisov (na primer o papežu Janezu Pavlu II. in Elvi-su Presleyju) do številnih romanov in tako dalje. Seveda je treba povedati, da bodo tu tudi učenci in dijaki našli vse knjige, ki jih potrebujejo v šoli (obvezno branje, leksikoni), pa tudi študentje, kaHirih je v Rakitni čedalje več, bi našli čtivo zase, tudi v tujih jezikih (angleškem, nemškem, francoskem). Za vse pa je tudi dovolj zabavne literature (na primer romanov in kriminalnih zgodb), ki je, sku-
Obvestila in vabila
OB MATERINSKEM DNEVU
Vabimo vas, da z nami prijetno preživite naš praznik, v soboto, 21. marca 1998 ob 18. uri v osnovni šoli Rakitna.
Ogledali si boste razstavo na temo velikonočni običaji.
O velikonočnih običajih bo spregovoril etnolog dr. Janez Bogataj. Pripravili smo tudi kulturni program.
Veseli vas bomo!
Kulturno društvo Rakitna
Turistično društvo Rakitna Vabim vas na
REDNI OBČNI ZBOR
Turističnega društva Rakitna
v petek, 27. februarja 1998 ob 19. uri v prostorih Krajevne skupnosti Rakitna.
Dnevni red:
1- Razrešitev vodstva turističnega društva Rakitna
2. Izvolitev novega vodstva turističnega društva Rakitna
3. Razno
Predsednik: Aleš Petrič
paj z mladinsko literaturo in stripi, najbolj brana.
Zal pa je težava, kot povsod, v obisku. Vpisanih jc 133 članov, toda izposoja je borna, izgovorov pa nešteto. Morda bo obiska kaj več v naslednjih mesecih, ko bo knjižnica začasno spet dobila nekaj videokaset z zanimivimi filmi. Ti bodo gotovo pritegnili več izposojevalcev.
Od obiska je seveda odvisno, koliko sredstev in novih knjig bo knjižnica dobila, navsezadnje pa tudi sam obstoj knjižnice, v katero je bilo v preteklih letih vloženega mnogo truda. Morda se vsi skupaj premalo zavedamo, da je v knjigah znanje, v znanju pa moč, ki nam bo odprla marsikatera strah vzbujajoča vrata. Zavedati se moramo tudi, da v Sloveniji, pa tudi v evropskem merilu, ni prav dosti tako majhnih krajev, ki imajo svojo lastno knjižnico. To je bogastvo, na katerega bi morali biti ponosni. Marsikateri tujec se je že začudil, ko je izvedel, da imamo knjižnico, in dodal, daje to dokaz visoke kulturnosti kraja.
Večji obisk in pomoč pri delu v knjižnici (zavijanje knjig in podobno) sta bili Gorazdovi največji želji (ki se mu bosta, upamo, z našo pomočjo uresničili) ob koncu najinega pogovora. Upamo lahko, da ne bo opustil svojega dela, saj se lahko upravičeno bojimo, da nihče ne bo nadaljeval njegovega poslanstva. Zato gredo Gorazdu in njegovim pomočnikom pohvale za vztrajnost in skrb, da je knjižnica odprta vsako soboto od 19. do 20. ure v prostorih poleg pisarne krajevne skupnosti. Naša dolžnost pa je, da preprečimo izumrtje kulture branja, kar je, žal, pogost pojav v današnjem svetu drugih, 'atrak-tivnejših' medijev, ki pa nam ne bodo nikoli prinesli toliko duhovnega bogastva kot pisana beseda.
V naslednji številki pa bom predstavila vodjo knjižnice v Notranjih Goricah Robija Čudna, njegovo vodenje knjižnice in nekaj misli o tem, kako knjižnica vpliva na bralne navade ljudi v njegovem kraju.
Alenka Kovačič
LOVCI
Obisk pri lovski družini na Rakitni
Mrzle januarske nedelje nas je pot vodila na Rakitno, prijetno planoto, za katero je značilna zdravilna klima. Zjutraj nas je pred cerkvijo Svetega Križa že čakal lovec Klemen Šuštar-šič, s katerim smo bili domenjeni, da si ogledamo njegov lovski rajon. Mrzel veter, kije neusmiljeno bril okrog naših ušes in nas premrazil do kosti, je povzročil, da smo celo pot poskakovali in si poskušali ogreti premrle ude. Sedem stopinj pod ničlo ni nič nenavadnega za gorsko vasico Rakitna, kije lansko leto pridobila dolgo zaželeno pošto in turistično-informativ-no središče ter za to tudi priznanje Turistične zveze Slovenije, v spodbudo pri nadaljnjem razvoju na področju turizma.
Gozdna pot nas je vodila proti Zakotku, kjer Klemen, vodja rajona, oskrbuje postavljene krmilnice, tako da živali vsak dan pridejo do hrane. V zimskem času gozd ne nudi dovolj zalog hrane, tako da lovske družine poskrbijo za živali. Ra-kiška lovska družina ima enega najbolj pestrih lovišč v Sloveniji, saj na njihovem področju domujejo medvedi, risi, gamsi, kune, fazani, seveda tudi jelenjad in srnjad, pred nedavnim pa je bil opažen tudi volk.
Lovišče se razteza vse od reke Zale pa do Ljubljanice in je raz-
deljeno na 12 rajonov. Zanje skrbi 68 članov lovske družine, imajo pa tudi tri pripravnike, ki čakajo, da bodo opravili lovski izpit.
Klemen je lovec že pet let in iz njegovega nastopa je bilo čutiti, da je to delo zelo vzljubil in ima tudi rad živali. V zimskem času se namreč vsak dan odpravi na krmišča, kjer živalim natrosi koruzo, jabolčne tropine, sladkorno peso in sol. Poleti je večina časa posvečena košnji, spravilu sena in oranju ter pobiranju pridelkov, tako da imajo čez zimo dovolj zalog hrane. Tako pri delu kot tudi na lovu jih spremljajo pravi lovski psi. Imajo več pasem: jazbečarje, brake, ptičarje in krvosledce. Vsak lovec mora letno opraviti določeno število prostovoljnih delovnih ur, poznati pa mora tudi živali, ki se gibljejo po njegovem območju.
Po pestrem programu smo ugotovili, da je naloga lovcev predvsem v pomoči živalim in v skrbi za naravno ravnovesje. Lovec Klemen je pokazal, da mu je skrb za živali in delo v lovski družini način življenja, zato se želi tudi izpopolniti ter se že šola za lovskega čuvaja. Domov smo odšli premraženi, vendar polni lepih vtisov, predvsem pa očarani nad lepo naravo.
Meta Kastelic
koristijo brezsmiselna in negativistična prizadevanja, katera naj bi vsak normalen človek zatiral tako v sebi kot svojem okolju, ne pa jih še podpihoval?
... in po pustu
Letos bo to še posebej zanimivo tudi zaradi volilnega leta, zato bodimo pozorni in z izvirnim delom pridobimo k sodelovanju vse poštene in iskrene ljudi, torej tiste, ki še kljubujejo vsakovrstnemu in neprestanemu razvrednotenju vsega. V svojem imenu, imenu Občine in tudi Ljudske stranke Vas vabim, da vztrajamo v odprtosti in sodelovanju prav z vsemi ljudmi! S tem se namreč med seboj spoznavamo in v kali razčiščujemo morebitne nesporazume.
Kljub vsem podtikanjem in navideznim razkritjem poskušajmo do zadnjega povezovati vse na skupni strani in biti vedno ponosni na tradicionalne vrednote. Le na ta način je namreč mogoče upravičiti naše poslanstvo in pokrivati prostor, katerega so hoteli, hočejo in bodo vedno hoteli obvladovati še posebej tisti z apetiti po nadvladju nad ljudmi in narodom.
Drago Stanovnik
Športni dan na Soriški planini
Natrpan tempo vsakdanjega življenja in druge nujne obveznosti so nas v današnjem gmotnem svetu pripeljale do tega, da se med seboj več ne poznamo, zanemarjamo trenutke, ki bi jih lahko posvetili družinskemu življenju, pogovoru z našim mladostnikom, branju dobre knjige ali pa udejstvovanju v kaki športni dejavnosti. Postajamo čedalje bolj nedejavni, naš gospodarje televizija, ki nam krade domišljijo in jemlje duha ustvarjalnosti.
Da bi bilo opisanega čedalje manj, je medobčinsko središče za kulturo Barje z zaledjem v januarju začelo z dejavnostmi, ki vas bodo vsak mesec vabile na zdravo, duhovito in poceni preživet prosti čas.
V januarju smo začeli s smu-čarijo na Soriški planini in nadvse hitro napolnili dva avtobu-
sa, ki sta 120 mladih in družin popeljala na snežne poljane Gorenjske. Sončen dan in ne prevelika gneča na smučišču sta okrepila našo dobro voljo, ki je dosegla vrhunec na veleslalom-ski tekmi. Na progo sta se podala tako najmlajši udeleženec, šestletni David, kot tudi najstarejša udeleženka brezoviške smučarske odprave, gospa Helena. Dobili smo prave štartne številke in z njimi tudi pravega tekmovalnega duha. Seveda so na koncu posebno pozornost zaslužili zmagovalci, toda nagrajeni smo bili vsi. Svež zrak in zdrava rekreacija sta se prav prilegala našemu telesu in udeleženci so na posebni anketi obljubljali, da se bodo z veseljem še odzivali podobnim vabilom.
Ker pa imate tudi vi, dragi bralci, svoje želje ali zamisli, kako preživeti prosti čas ali kam bi se radi odpravili, mi to čimprej sporočite. Kmalu pa boste povabljeni na kolesarski izlet po barjanskih poteh, pripravljamo tudi spust po Ljubljanici ter izlet na Bovško, kjer se bomo poskusili v raftingu.
Meta Kastelic
OBVESTILO!
Od Stanovanjskega sklada Ljubljanskih občin, Zarni-kova 3, Ljubljana (tel. 17-10-600), smo prejeli obvestilo o Javnem razpisu za oddajo stanovanj socialnim upravičencem v najem.
Namenjen je prosilcem s stalnim prebivališčem na območju bivših ljubljanskih občin.
Besedilo razpisa je bil objavljen v časopisu DNEVNIK 14.2.1998.
Občinska uprava Občine Brezovica
OČISTIMO SVOJO ULICO, ZASELEK, KRAJ, OBČINO!
Na sosedov dan: v soboto, 21. marca
Letošnje leto nam je narava še posebej prizanesla s hudo zimo in nas prijetno obdarila skoraj že s sredozemskim podnebjem. Zunaj že vse cvete in se pripravlja na novo rojstvo. Prav grdo pa so 'zacveteli' tudi odpadki, ki so posejani, kamorkoli lahko stopi človekova noga. V mesecu marcu, natančneje v soboto, 21. marca 1998, medobčinsko središče za kulturo Barje z zaledjem vabi vse občane dobre volje, da nam priskočite na pomoč. Očistili bomo vso nesnago, ki kazi našo okolico, in s tem očiščeni vstopili v pomladni čas.
Vabljena so vsa društva, upokojenci, športniki, skavti, šolarji, mladina in starši, da poprimejo za delo in priskočijo na pomoč.
Zbirna mesta v soboto, 21. marca ob 9. uri so naslednja: Brezovica - pred gasilskim domom Vnanje Gorice - pred kulturnim domom Notranje Gorice - pred gasilskim domom Podpeč - pred gasilskim domom Preserje - pri osnovni šoli Rakitna - (Očiščevalna akcija bo v aprilu.)
S seboj imejte zaščitne rokavice in vsaj eno vrečo za odpadke.
V aprilu (22. april - Dan Zemlje) pa skupaj s turistično-informativnim središčem Rakitna pripravljamo akcijo Cvetlico na vsako polico. V ta namen bomo na zgoraj omenjenih zbirnih mestih ponudili sadike po znižanih cenah za okrasitev vašega doma, ulice, zaselka, vasi in s tem naše občine.
Naj vam ob koncu namenim še kratko misel Kahlila Gibrana:
Kje boste iskali lepoto in kako jo boste našli, če vam ne bo ona sama pot in vodnik?
Seveda pa so dobrodošle in zaželjene tudi okoljske akcije na lastno pobudo v manjšem obsegu in ob kateremkoli času!
Meta Kastelic
VVZ BREZOVICA
V RADNO 9, BREZOVICA
SPOŠTOVANI STARŠI,
ALI ŽELITE VKLJUČITI OTROKA V VRTEC?
Vsem staršem, ki želite v šolskem letu 1998/99 svojega otroka vključiti v vrtec BREZOVICA, VNANJE GORICE, NOTRANJE GORICE, PODPEČ ali RAKITNA, sporočamo, da lahko oddate vloge za sprejem otrok najkasneje do 30.04.1998.
Vloge, ki bodo prispele po 30.04.1998, bomo za šolsko leto 1998/99 upoštevali le, če bo prostih mest več kot oddanih vlog.
Obrazce za sprejem lahko dobite vsak dan od 7.00 do 15.00 v vseh omenjenih vrtcih, oddate pa jih lahko v vrtec Vnanje Gorice ali v vrtec, kamor želite vključiti svojega otroka.
V mesecu maju in juniju bomo na podlagi prispelih vlog opravili uradni sprejem v vrtec. Vsi starši, ki boste ali ste že oddali izpolnjene obrazce, boste o sprejemu otrok pismeno obveščeni, predvidoma v mesecu juniju.
Uradne ure, ob katerih lahko dobite podrobnejše informacije o vpisu otroka v vrtec, so ob ponedeljkih od 12.30 do 15.30 v vrtcu Vnanje Gorice, Nova pot 9 (telefon 651-233).
Ravnateljica VVZ BREZOVICA Alja Kuk
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Iz Vnanjih Goric:
OSREDNJI KULTURNI MEDSOSEDSKI PRAZNIK
Kako lepo je žeti tam, kjer smo najprej sejali!
Na sliki z desne: gospod Franci Mlinar, med najdejavnejšimi v kraju, gospod Marko Skubic, balonarski in kolesarski sodnik, gospod Ivan Klemen, predsednik radiokuba Bober, nekdanji veleposlanik gospod Victor Jackovich in tisti, kije to zapisal in slikal: Drago Stanovnik.
Ob novi predstavi kulturnega društva Janeza Jalna
Odstopna izjava
predsednika KS Rakitne
Svet krajevne skupnosti Rakitna obveščam, da odstopam z mesta predsednika in člana sveta krajevne skupnosti Rakitna. Zgoraj navedeni svet prosim, da me razreši te funkcije.
Razlog za mojo odločitev je predvsem odnos občine Brezovica in njenega župana Draga Stanovnika do delovanja krajevnih skupnosti.
Proti volji krajanov, zborov krajanov in svetov krajevnih skupnosti v občini Brezovica smo po zaslugi župana in osem-najstčlanskega občinskega sveta izgubili že pridobljene in dodeljene pravice. Naj jih nekaj naštejem:
1. Pravni status Krajevna skupnost Rakitna
(in tudi ostale krajevne skupnosti v občini Brezovica) ni več lastnik premoženja, katero je bilo vpisano v zemljiško knjigo kot lastnina krajevne skupnosti Rakitna.
2. Ukinitev žiro računa Krajevna skupnost Rakitna
ne sme samostojno finančno poslovati. - Denar je na občinskem podračunu in le župan lahko odobri izplačila iz tega računa.
3. Ukinitev tajnika krajevne skupnosti Rakitna
Po odhodu redno zaposlenega tajnika krajevne skupnosti Rakitna smo dobili zagotovilo župana, da bo tajnik pogodbeno plačan 32 ur na mesec. Z lanskim avgustom pa občina ne plačuje niti teh 32 ur.
4. Samostojnost
Medijsko napihovanje v Našem časopisu o ljubezni, spravi, sožitju in ne vem kakšnem še sodelovanju je še daleč od prakse. Sklepi in odločitve sveta kra-
jevne skupnosti Rakitna so v tej navidezni demokraciji le želja, saj občina le redko upošteva naše sklepe. Dogaja pa se, da pri spremembah, ki se tičejo kraja, nismo niti vprašani za mnenje. Naj navedem še primer, ko je župan proti volji krajevne skupnosti Rakitna odobril in plačal iz namenskih sredstev krajevne skupnosti Rakitna približno 400.000,00 tolarjev. Ko pa sem zahteval pojasnilo o odtujitvi
sredstev brez naše vednosti, je prišlo do spora z županom. Okarakteriziral me je za zdra-harja in ostanek komunističnega režima.
Glede na vse našteto, na vsa posvetovanja, pogovore, obljube, pritiske in izsiljene sestanke, sem prišel do spoznanja, da je namen občine in predvsem njenega župana postopna ukinitev krajevnih skupnosti, istočasno pa zaposlovanje in sodelovanje z ljudmi, ki si jih je v kraju izbral po lastnem okusu.
Po tej žalostni bilanci se tudi opravičujem krajanom Rakitne, da nisem znal in zmogel v danih razmerah zadržati pridobljenih in dodeljenih pravic, ki jih je Rakitna uživala pod upravo občine Ljubljana Vič-Rudnik. Obenem pa pozivam vse krajane Rakitne, da se udeležujete vsaj zborov krajanov in sodelujete v društvih, katerih člani ste, saj le tako podpiramo Marijo Bezek, ki nas zastopa v občinskem svetu, in svet krajevne skupnosti Rakitna.
Svetu in novemu predsedniku pa želim, da bi vaše delo obrodilo obilnejše sadove.
Bojan Borštnik
T-------------!
j Uporabno j dovoljenje ; še za en del ; doma krajanov ;
V domu krajanov Vnanje 1 Gorice smo imeli tudi inš-
■ pekcijski pregled za pridobi- i
■ tev uporabnega dovoljenja za ■ 1 del doma in betonsko na- 1 j strešnico. V prisotnosti treh
, med seboj sodelujočih pred- ■
i sednikov se ni bilo treba bati ■
■ slabih rezultatov. ■
■ Drago Stanovnik '
Seveda ni tisti, na katerem večina nastopa le s ploskanjem. Pravi praznik medsebojne kulture je lahko le tam, kjer, na primer, vsi sosedje sedejo skupaj in sepoveselijo. Praznik kulture je tudi tam, kjer v vasi ali kraju skupaj preživijo večer predstavniki vseh skupnosti in ustanov. Saj je menda temeljni cilj kulture v medsebojnem sprejemanju različnosti. Mar ne?
Prav tak dogodek se je spet zgodil na predvečer Prešernovega dne v domu krajanov Vnanje Gorice. Dvorano je čudovito okrasila prizadevna gasilka gospa Jožica Perne. Na stara glasila je igral gospod Brane Což. Barbara Susman pa je povedala posebej za to priložnost napisano pesem gospoda Ivana Malavašiča z naslovom Ob okroglem jubileju. Prireditev smo začeli s slovensko himno in končali z občinsko svečano pesmijo. Praznovanje Prešernovega dne in okroglega jubileja je s pesmijo obogatil tudi gospod Marjan Zgonc. Kot vidite, ni bilo veliko nastopajočih v kulturnem programu, a ta zato ni bil nič manj bogat, saj so zato 'nastopili' predstavniki vseh skupnosti in še mnogi drugi, kajti občnega zbora so se udeležili gasilci ter predstavniki vseh društev in ustanov, pove-
zanih s krajem, ter predstavniki ostalih prostovoljnih gasilskih društev iz občine in župnije Brezovica.
Za mnoge je bila nova in zanimiva tudi že sama predstavitev stoletnega delovanja društva. Predstavnik župnije, gospod Branko Potočnik, seje, na primer, med drugim zahvalil tudi za vso pomoč in še posebej pohvalil vse gasilce, ki tudi v uniformah spremljajo pokojne od doma (vežice) do groba skozi cerkev. V domu krajanov pa je bila tudi stenska predstavitev vseh sosednjih občinm, katerim je skupno Barje z zaledjem.
Gasilci so nas skupaj z lovci lovske drušine Sveti Vid-Žilce postregli z dobrim srninim golažem, sladicami in pijačo. Na odru pa so se kar vrstili domači godci in ustvarili tudi ansambel domačina gospoda Marjana Mas-leta z imenom Vad dvans da jutr.
Praznovanje je z obiskom počastil tudi nekdanji ameriški veleposlanik gospod Victor Jackovich, kateri se je zahvalil za vnanjško gostoljubje. V spomin smo mu dali knjižico z naslovom 100 let gasilstva v Vnanjih Goricah, okrasni krožnik z vaškim motivom in uokvirjen grb Občine Brezovica.
Drago Stanovnik
Dobra komedija lepo mesto najde. Ni kaj, ob deseti obletnici neprekinjenega delovanja gledališke skupine kujfurnega društva Janez Jalen res nismo zgrešili, ko smo pred nekaj meseci v roke vzeli komedijo angleškega sodobnika Reya Cooneva Pokvarjeno... in jo pod močnim glasom in živahnimi rokami našega zvestega režiserja (in igralca) Janeza Cimpermena pripeljali do premiere. Hvaliti se res ni lepo, čeprav včasih dobro dene, zato v tem prispevku ne smemo toliko hvaliti samih sebe, kot moramo, saj nam to velevata čast in dobro ime, hvaliti gledalce. Ti so nas res lepo presenetili, pa naj kdo reče, kar hoče! Ne le, da so (ste?) trikrat za-
poredoma do zadnjega kotička napolnili našo dvorano, temveč so (ste?) pokazali tudi neverjetno miselno in pljučno kondicijo. S takim občinstvom se lahko še daleč pride! Vsem gledalcem res iskrena hvala. Se posebej pa bi se ob tej priložnosti za obisk in izraženo podporo zahvalili Mili Kačičevi, Ivanki Mežanovi in Janezu Mikliču.
In še poduk za zaključek: Od smeha jih je kaj malo umrlo. Če ne verjamete, se v to prepričajte sami! Na primer v soboto, 21. j marca 1998 ob 19.30 uri v dvorani v Notranjih Goricah, na I zadnji ponovitvi komedije Pokvarjeno... v letošnji sezoni. Kulturno društvo Janez Jalen
Predlog krajevne skupnosti
Zaradi nekaterih strankarskih zavajanj in gostilniških govoric krajevna skupnost Rakitna objavlja Predlog krajevne skupnosti Rakitna za proračun 1998, katerega je Valentin Bezek dne 1. decembra 1997 osebno prinesel na občino Brezovica. Oddan je bil v enem izvodu in krajevna skupnost Rakitna srčno upa, da se ni izgubil kot lansko leto dvakrat predračuni za javno razsvetljavo.
Člani sveta krajevne skupnosti Rakitna so obravnavali vse predloge investicij za leto 1998 in sprejeli naslednji sklep:
INVESTICIJE ZA LETO 1998
OBČINSKE POSTAVKE
KOMUNALA:
- vodovod Boršt - 9 do 10 milijonov tolarjev,
- odkup zemljišča pri 'Stavbi',
- pridobitev načrtov za kanalizacijo,
TURIZEM:
- odkup dveh zemljišč v jezeru,
- projekti na področju turizma (glej prilogo),
DRUŽBENE DEJAVNOSTI:
- povišanje ograje okrog igrišča,
- gradnja večnamenske dvorane, sedanja dvorana v podružnični šoli pa naj se preuredi v vrtec, ker obstoječi prostori niso primerni za to dejavnost,
KMETIJSTVO:
- melioracije in čiščenje jarkov,
- urejanje in čiščenje pašnikovin košenic,
KOMUNALNA DEJAVNOST NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI RAKITNA:
- javna razsvetljava po celotni Rakitni, do konca
februarja se zbirajo potrebe po svetilkah na
krajevni skupnosti,
- javna razsvetljava v vikend naselju, vendar le, če krajevna skupnosti dobi denarna sredstva od davka na vikende,
- asfaltiranje ceste do Pristova, interesenti imajo 50 odstotkov udeležbe že zbrane,
- postavitev mrtvaškega odra v mrliški vežici,
- tlakovanje pokopališča,
- osvetlitev igrišča z reflektorji,
- struženje parketa v sejni sobi krajevne skupnosti Rakitna.
PROJEKTI NA PODROČJU TURIZMA V LETU 1998
Glede na predpostavko, da je Rakitna v letu 1997 s strani Turistične zveze Slovenije prejela drugo mesto med hribovskimi kraji v Sloveniji, je potrebno na področju turizma v občini Brezovica potegniti novo strategijo.
V vseh treh letih obstoja občine Brezovica ni bil iz Odbora za gospodarstvo oziroma pododbora za turizem niti tolar usmerjen za razvoj ali delo na področju turizma v Rakitni.
Zakaj takšno vprašanje?
Tako krajevna skupnost Rakitna kot širša družbena skupnost so v preteklosti veliko vlagali v razvoj turizma v Rakitni, da ne omenjam fizičnega in organizacijskega dela posameznikov, društev in ustanov v Rakitni. Posebno mesto zavzema Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna, še posebno po ponovnem odprtju leta 1987.
Mladinsko klimatsko zdravilišče je ustanova, ki v Rakitno privabi največ obiskovalcev. Goli računi kažejo sledečo podobo:
- vsakih štirinajst dni pride v Mladinsko klimatsko zdravilišče najmanj 70 otrok;
- če vsakega otroka v obdobju štirinajstih dni obišče le eden od staršev enkrat, je to 70 obiskovalcev.
Zgrajena infrastruktura za področje turizma v Rakitni:
- Mladinsko klimatsko zdravilišče (zdraviliški turizem od leta 1915);
- bazen (zgrajen leta 1938);
- jezero (zgrajeno leta 1964).
Od leta 1950 je v Rakitni zraslo okrog 300 počitniških hišic.
Tako Rakičani kot vikendaši so v teh letih uredili zavidljivo komunalno opremljenost. Vsakokrat je h komunalnim projektom pristopilo Mladinsko klimatsko zdravilišče in jih denarno podprlo.
Na osnovi sestanka v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna dne 19. novembra 1997, na katerem so bili prisotni Anton Mravljak (direktor zdravilišča), Nuša Romih (odgovorna za šport in organizacijo dejavnosti v zdravilišču), Bojan Borštnik (krajevna skupnost Rakitna). Marko Petrič (krajevna skupnost Rakitna) in Marija Bezek (občinski svetnik), je svet krajevne skupnosti Rakitna na svoji 18. redni seji, dne 25. novembra 1997, oblikoval sklepe in jih posreduje občinski upravi, da jih posreduje realizaciji in sprovedbi v proračunu občine Brezovica na področju turizma v letu 1998.
1. sklep:
Občinski svet občine Brezovica naj sprejme odlok, s katerim naj bo Rakitna razglašena za turistično območje. Odlok naj vsebuje:
- prostorsko ureditev Rakitne (širjenje zazidlji-vosti naj potrjuje le Zbor krajanov, na osnovni mnenja strokovnjakov in zaščite Rakitne kot turističnega območja),
- ohranjanje krajine,
- razvoj ekoturizma,
- ohranjanje naravnih danosti (zdravega zraka, okolja),
- varno gibanje domačinov in vseh obiskovalcev Rakitne,
- zaščito Rakitne pred večjimi gradbenimi posegi, neosveščenimi enodnevnimi obiskovalci, uničevalci rastlinstva in živalstva ter kmetijskih zemljišč.
2. sklep:
Odkup dveh zemljišč v jezeru.
3. sklep:
Občinski svet naj v proračun občine Brezovica vključi naslednje projekte:
Nosilec dejavnosti: Mladinsko klimatsko zdravilišče
- značilnosti Rakitne,
- gozdna učna pot,
- krožna pot po višjih vzpetinah,
- obnovitev poti, opremitev s smerokazi, postavitev košev za smeti, postavitev panoramske table v vsa križišča Rakitne,
- tekaške proge,
- sanacija bazena (ogroža varnost Rakičanov in drugih obiskovalcev).
Načrti so pripravljeni v Mladinskem klimatskem zdravilišču, sedaj jih je potrebno le prenesti s papirja v resničnost.
Nosilci dejavnosti: občina, krajevna skupnost Rakitna, turistično društvo Rakitna
- čiščenje jezera (ker lahko pride do zdrsov in s tem tudi do utopitev),
- ureditev sanitarij, tuš kabin pri jezeru,
- ureditev piknik prostorov pri jezeru,
- ureditev parkirišča pri jezeru.
Če želimo, da se bo Rakitna tudi v bodoče razvijala na področju turizma, bo morala občina ta projekt denarno podpreti. Ker pa je turizem gospodarska panoga, je potrebno vanj nekaj vložiti, šele nato lahko pričakuješ prihodke.
Nenazadnje, če je to turistični kraj, potrebuje ■ ustrezno infrastrukturo, katero bo potrebno hitreje obnavljati, kot če bi jo uporabljali le krajani.
Upamo, da Rakitna ni dobila le priznanja, ampak tudi denarno podporo.
Prosimo, da naše predloge uvrstite v finančno konstrukcijo Proračuna 1998!
Prilogo z naslovom Prošnja za vključitev financiranja športno-rekreativnih in izobraževalnih projektov v občinski proračun za leto 1998 je dodalo tudi Mladinsko klimatsko zdravilišče.
P.S.: Mladinsko klimatsko zdravilišče je pripravljeno povabiti občinski svet in predstaviti svojo strategijo razvoja zdravilišča, razvoja turizma, športnih objektov, značilnosti Rakitne in podobnega.
Krajevna skupnost Rakitna
Na podlagi Odloka o komunalnem redarstvu v Občini Brezovica, *j gaje sprejel občinski svet na svoji 31 • redni seji in Statuta Občine Brezovica (Naš časopis Maj 1995) je občinski svet občine Brezovica na sv°j" redni seji, dne 12.2.1998 sprejel
PRAVILNIK P službeni izkaznici in službeni izkaznici Pooblaščene osebe za komunalni nadzor
*■ SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
Ta pravilnik določa službeno izkaznico in opremo komunalnega nadzornika ter službeno izkaznico Pooblaščene osebe za izvajanje komunalnega nadzora.
U- SLUŽBENA IZKAZNICA
2. člen
Službeno izkaznico komunalnega nadzornika in pooblaščene osebe za komunalni nadzor izda župan Občine Brezovica. v Službena izkaznica je bele barve s "mm tiskom, velikosti 105 x 70 mm, zaščitena s plastičnim ovitkom.
Službena izkaznica komunalnega nadzornika vsebuje:
Na sprednji strani: v levem zgornjem kotu fotografija Komunalnega nadzornika, vel. 25 x * mm, desno od fotografije je grb ~°čine Brezovica in ob njem napis "Občina Brezovica«. Pod grbom in napisom je napisano besedilo: »služena izkaznica« pod tem besedilom Pa besedilo »komunalni nadzornik«. Vspodnjem delu levo, pod fo-ografijo, so v eni vrsti vpisani podatki imetnika službene izkaznice: 'me in priimek, rojstni podatki in Podpis. V naslednji vrsti pa datum izdaje službene izkaznice in podpis (zdajatelja službene izkaznice s pečatom Občine Brezovica.
. Na hrbtni strani službene izkaznice je vpisana vsebina pooblastil,
jih ima komunalni nadzornik in sicer:
"Pristojnosti komunalnega nadzornika na področju Občine Brezovca obsegajo vsi sprejeti Odloki s Področja javnega reda in miru ter yarstva naravne in kulturne dediš-c,ne, katere je sprejel občinski svet.«
3. člen
Službena izkaznica pooblaščene osebe za izvajanje komunalnega nadzora je enaka službeni izkaznici komunalnega nadzornika, le da ima oesedilo »Pooblaščena oseba za komunalni nadzor«.
, Na hrbtni strani službene izkaznice pa je vsebina ista kot pri komunalnem nadzorniku (2 člen).
4. člen
Komunalni nadzornik in pooblaščena oseba za komunalni nadzor se Pri opravljanju svojega dela izkaže-ta s službeno izkaznico.
Nobena službena izkaznica ni Prenosljiva.
5. člen
Občina Brezovica - občinska uprava vodi evidenco o izdanih in odvze-jjn službenih izkaznicah. Evidenca o izdanih in odvzetih 5južbenih izkaznicah vsebuje: priimek in ime osebe, ki ji je bila iz-Cana službena izkaznica, letnico F°jstva, registrsko številko službene ■zkaznice, datum izdaje in datum odvzema, podpis osebe, kateri je bi-la službena izkaznica izdana ter opombo o dejstvih morebitne izgu-
Komisija za uničenje imenuje župan občine.
O uničenju se sestavi zapisnik.
III. UNIFORMA IN DRUGA OPREMA 10. člen
Uniforma je obvezna za redno zaposlene komunalne nadzornike in bo točno določena, v kolikor bo ustanovljena posebna nadzorna služba.
Občina Brezovica pa za pooblaščene komunalne nadzornike ni določila uradne uniforme, lahko se uporabljajo gasilske obleke, lovske
Poškodbe ali odvzema izkaz-
nice.
6. člen
Ce komunalni nadzornik oziroma pooblaščena oseba službeno izkaznico izgubi ali kako drugače ostane brez nje, je dolžan o tem ta-*°J pismeno obvestiti svojega predajnika zaradi izbrisa iz evidence službenih izkaznic. °koliščinah , zaradi katerih sta komunalni nadzornik in pooblaščena oseba ostala brez službene izkaznice, ne napravi zapisnik, kije sestavni del evidence o službenih izkaznicah.
7. člen
yeljavnost službene izkaznice preneha:
z dnem prenehanja delovnega razmerja imetnika službene izkaznice 2 odvzemom posebnega pooblasti-la> danega na podlagi 3. člena odloka.
V primerih iz prejšnjega odstavka mora imetnik službeno izkaznico vrniti pristojnemu upravnemu orga-
8. člen
Službena izkaznica se zamenja: £e je poškodovana 'e jo imetnik izgubi ali kako drugače ostane brez nje inje preklicana v padnem listu RS, ce imetnik spremeni osebno ime.
9. člen
Odvzete oziroma vrnjene službene izkaznice se komisijsko uničijo.
11. člen
Komunalni nadzorniki imajo na levi strani oprsja ali na levem rokavu značko ah našitek z grbom Občine Brezovica.
12. člen
Obrazci službene izkaznice so objavljeni kot priloga tega pravilnika in so njegov sestavni del.
13. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Štev.: 2/98 Datum: 19.2.1998
Predsednik občinskega sveta: Leopold Pristavec
Na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71 /93) ter 18. člena Statuta Občine Brezovica (Naš časopis, maj 1995) je Svet Občine Brezovica na 24. seji dne 20.3.1997 sprejel ter na 31. seji, 12.2.1998
ODLOK o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin
1. člen
Ta odlok določa vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (v nadaljevanju: pomožni objekti).
2. člen
Za pomožne objekte se štejejo: Pri družinskih stanovanjskih hišah:
garaža za osebni avto, površina do 20 m2;
nadstrešek (pokrita terasa, pokrit parkirni prostor za osebni avto, kolesa, moped in motor ter avtomobilske prikolice), s površino pokritega prostora do 18 m2; pergola, dimnik, sončni kolektorji, zasteklitev balkonov, vetrolov, zunanje stopnice;
zunanji bazen, površina do 30 m2; drvarnica, shramba, vrtna uta, ste-klenjak, lopa, zimski vrt ipd., površina do 15 m2;
manjši objekt za rejo malih živali, površina do 12 m2. Pri kmetijah:
skedenj, kašča, lopa za shranjevanje sena, krme, stelje, orodja, površina do 30 m2;
tipski silos za shranjevanje živinske krme z atestom, če ne presega 90 m3 prostornine;
tople grede in zaprti rastlinjaki, površina do 40 m2, kozolci do površine 50 m2. Pri večstanovanjskih hišah (bloki, stolpnice):
zasteklitev balkonov po enotnem projektu za celotno zgradbo; oblikovanje zimskih vrtov na večjih terasah po enotnem projektu za celotno zgradbo;
kolesarnica (stojala za kolesa z nadstrešnico);
ureditev prostora za smetnjake. Drugi pomožni objekti:
enojni kozolec
čebelnjak do 15 m2 površine (samo točkovni temelji);
lesena lopa na površinah za vrtičke, do 3 m2 površine; vrtna in dvoriščna ograja do višine 1,80 m;
mikrourbana oprema (klopi, igrala).
Na strokovno rešitev iz prve in druge alinee 3. točke prvega odstavka tega člena je treba pridobiti mnenje o ustreznosti načrtovanega posega, ki ga izda pristojna občinska služba za urbanizem.
3. člen
Pomožne objekte navedene L, 2. in 3. točki prvega odstavka prejšnjega člena lahko gradi občan na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta.
Skupna površina več pomožnih objektov, lociranih na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta, ne sme presegati 25 m2.
Pomožnih objektov ni možno dograjevati s priglasitvami.
4. člen
Pri določanju lokacije, vrste, namena, največje velikosti in načina
gradnje pomožnih objektov je treba upoštevati, da pomožni objekti: ne potrebujejo novih komunalnih priključkov na javne komunalne objekte in naprave ter statičnega ali drugega gradbeno-tehničnega preverjanja.
5. člen
Pomožni objekti so lahko leseni, zidani ali iz drugih gradbenih materialov ter oblikovani v skladu z okoljem oz. krajinsko arhitekturo.
Ograje je dovoljeno postavljati na območjih, kjer so okoliška stavbna zemljišča pretežno pozidana.
Tip ograje in materiali naj bodo v naselju čim bolj enotni. Prednost imajo lesene, žične ograje in žive meje. Za betonske ograje oz. za ograje iz betonskih polnil je treba pridobiti lokacijsko dovoljenje.
6. člen
Pomožni objekti morajo bit^skla-dni z:
namensko rabo zemljišč v prostorskem izvedbenem aktu, zahtevami varstva okolja, zahtevami predpisov o varnosti cestnega prometa, sanitarnimi, požarnimi in vodnogospodarskimi zahtevami, zahtevami varovanja naravne in kulturne dediščine in ne smejo prizadeti pravic ter zakonitih interesov drugih oseb.
7. člen
V primeru neskladja med največjo dovoljeno velikostjo pomožnega objekta, ki jo določajo prostorski ureditveni pogoji oz. ta odlok, veljajo določila tega odloka.
8. člen
Gradnjo pomožnih objektov je treba priglasiti na pristojni izpostavi Upravne enote Ljubljana.
9. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.
10. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 42/85).
11. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Štev.: izv. 5/97 Datum: 20.3.1997
Predsednik Sveta Občine Brezovica Leopold Pristavec
Na podlagi 9. člena zakona o notranjih zadevah (Ur. list SRS št. 28/80, 38/88, 27/89 in Ur. 1. RS 8/90 in 19/91), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Ur.l. SRS št. 25/83, 42/85,47/87,5/90, Ur.l. RS 10/91, 13/93, 66/93) in 12. člena Statuta Občine Brezovica (Naš časopis Maj 1995) ter 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS 72/93, 57/94, 14/95) ter Odloka o javnem redu in miru (Ur.l. 38/97) je Občinski svet občine Brezovica na svoji redni seji, dne 12.2.1998 sprejel
ODLOK o komunalnem redarstvu v Občini Brezovica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Odlok določa organizacijo, pristojnosti in naloge komunalnega redarstva v Občini Brezovica.
2. člen
Komunalna služba je ustanovljena oz. pooblaščena za nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov s področja javnega reda in miru, urejanje javnih površin, plakatiranja in reklamiranja, komunalnih dejavnosti ter drugih predpisov, ki jih sprejme občinski svet.
II. OGRANIZACIJA
3. člen
Službo komunalnega redarstva na območju Občine Brezovica opravljajo posamezniki - komunalni nadzorniki.
4. člen
Komunalni nadzornik je pooblaščena uradna oseba, ki jo pooblasti občinski svet. Izkazuje se s posebno izkaznico, ki jo določa pravilnik o obrazcu službene izkaznice za opravljanje komunalnega redarstva.
Delo komunalnega nadzornika se praviloma opravlja kot priložnostna storitev.
III. PRISTOJNOSTI
5. člen
Komunalni nadzornik opravlja nadzor nad izvajanjem predpisov
Občine Brezovica, ki so v njegovi pristojnosti. Komunalni nadzornik ima pri izvajanju nadzora, kadar ugotovi kršitev predpisa, pravico in dolžnost da:
• legitimira kršitelja in priče,
• daje ustne in pismene naloge za odpravo ugotovljene nepravilnosti
• izreka mandatno kazen
• predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška, s področja kršenja občinskih predpisov, ki so v njegovi pristojnosti,
• posreduje ustrezne podatke o kršilcih pristojnemu organu, kadar meni, da je potrebno sprejeti ukrepe, za katere sam ni pristojen (predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška).
6. člen
Fizične in pravne osebe so dolžne komunalnemu nadzorniku:
• omogočiti nemoteno izvrševanje komunalnega nadzora,
• posredovati vse potrebne podatke in pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzora in
• omogočiti vstop do objektov ter dostop do naprav, ki jih le-ta nadzira.
7. člen
V primeru, da kršitelj ne izvrši naloženega ukrepa ali ga ne izvrši popolnoma ali v predpisanem roku, lahko komunalni nadzornik določi, da izvrši predpisan ukrep za to pooblaščeni izvajalec na kršiteljeve stroške.
Komunalni nadzornik lahko zahteva pri svojem delu pomoč organov za notranje zadeve in drugih institucij, kadar je to potrebno zaradi opravljanja njegovega dela.
IV. KAZENSKE DOLOČBE
8. člen
Z denarno kaznijo od 2.000.- sit do 5.000.- sit se kaznuje za prekršek:
• kdor se na zahtevo komunalnega nadzornika ne legitimira
• kdor ne posreduje potrebnih obvestil redarju,
• kdor se nedostojno vede do redarja ali oseb, ki so udeležene v postopku,
• kdor prepreči redarju izvrševanje uradne naloge ali ga pri tem ovira in
• kdor onemogoča ali ovira opravljanje nalog iz pristojnosti komunalnega nadzornika ali odklanja posredovanje podatkov, pojasnil in drugih potrebnih dokazil za razjasnitev določene kršitve.
Za kršitev iz prvega odstavka tega člena se z denarno kaznijo do 50.000,- sit kaznuje pravna oseba, z denarno kaznijo do 25.000.- sit pa njena odgovorna oseba.
V. IZTERJAVA DENARNE KAZNI.
9. člen
Če gre za prekrške, za katere je predpisana samo denarna kazen v določene znesku do 10.000 sit oziroma do 25.000.- sit, izterja komunalni nadzornik kazen na kraju prekrška od tistega, ki ga zaloti pri prekršku.
Ni dovoljeno izterjati takoj na kraju prekrška denarno kazen za več prekrškov, storjenih v steku.
Za prekršek, ki gaje storil mladoletnik, se ne sme izterjati denarna kazen takoj na kraju prekrška.
O plačani denarni kazni se izda potrdilo. Če storilec denarne kazni ne plača, mu izda pooblaščena oseba plačilni nalog (položnico).
Zoper izrek o izterjanju denarne kazni takoj na kraju prekrška ni pritožbe.
Storilec, ki denarne kazni ne plača takoj na kraju prekrška, je dolžan denarno kazen plačati v roku osmih dni ali v tem roku ugovarjati pri organu, katerega uradna oseba je izrekla kazen. Storilcu, ki mu ni bilo mogoče takoj izreči kazni, se pošlje obvestilo o prekršku in plačilni nalog, tudi v tem primeru lahko kazen plača ali vloži ugovor v istem roku.
Ugovor se poda ustno ali pismeno priporočeno po pošti. Ugovor pošlje organu skupaj s predlogom za uvedbo postopka o prekršku in s plačilnim nalogom, izdanim takoj na kraju prekrška.
Za tak prekršek sme izreči organ, ki je pristojen za postopek o prekršku, večje denarne kazni, kot se sme izterjati takoj na kraju prekrška.
Če denarna kazen ne izterja takoj na kraju prekrška, ali če je tisti, kije storil prekršek, ne plača v določenem roku, pa ni vložil ugovora, se pošlje plačilni nalog v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov.
Organ iz prejšnjega odstavka tega člena pred prisilno izterjavo ni dolžan zavezancu poslati pismenega opomina.
VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
10. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Predsednik občinskega sveta: Leopold Pristavec
Na podlagi 21., 29. in 62 člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93,57/94, 14/95), 9. člena Odloka o gospodarskih javnih službah občine Brezovica (Uradni list RS št. 24/96, 56/96) in 18. člena statuta Občine Brezovica (Naš časopis Maj 1995), je občinski svet Občine Brezovica na svoji redni seji dne 12.2.1998 sprejel
PRAVILNIK o postopku javnega razpisa za izbiro koncesionarja in načinu izbire koncesionarja
1. člen
Ta pravilnik določa postopek javnega razpisa za izbiro koncesionarja, način izbire koncesionarja, splošne pogoje, ki jih mora konce-sionar izpolnjevati in drugo v zvezi s podelitvijo koncesij za izvajanje gospodarskih javnih služb v Občini Brezovica.
2. člen
Občina Brezovica pridobiva koncesionarja na podlagi javnega razpisa.
Javni razpis se objavi v Uradnem listu RS oziroma drugem javnem glasilu.
Rok za dostavo ponudb se določi v javnem razpisu in ne sme biti krajši od 15 dni.
3. člen
V javnem razpisu se določijo pogoji, kijih mora izpolnjevati konce-sionar ter drugi elementi javnega razpisa, zlasti pa:
da je pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za opravljanje razpisane dejavnosti oziroma obrtno dovoljenje za opravljanje razpisane dejavnosti
da predloži svoje bonitetno poročilo pristojne institucije da zagotavlja uporabnikom kontinuirano in kvalitetno izvajanje gospodarske javne službe da zaposluje zadostno število strokovnih delavcev za realizacijo kon-cesionarske dejavnosti za pokrivanje celotnega območja občine, da pripravi in predloži program delovanja dejavnosti da ni v postopku prisilne poravnave ali stečaja
izračun predvidene cene storitev, v
nominalnem znesku
način zagotavljanja in dokazovanja
kakovosti.
V javnem razpisu se lahko določijo tudi drugi posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, glede na vrsto gospodarske javne službe.
Izpolnjevanje pogojev izkaže kandidat za koncesionarja z ustreznimi referencami 0 dosedanjih izkušnjah na tem področju.
4. člen
Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavijo najmanj trije ponudniki.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena je ponovni javni razpis veljaven tudi če se nanj prijavi samo en ponudnik in je bil prvi javni razpis neveljaven ter je tako določeno v javnem razpisu.
5. člen
Javni razpis je neuspešen, če do izteka razpisnega roka ni predloženo zadostno število ponudb oziroma če posamezen v razpisu zahtevani pogoj, ni vsebovan v nobeni od pravočasno prispelih ponudb.
Prijava na razpis je neveljavna, če ne vsebuje vseh v razpisu določenih sestavin oziroma, če ni prispela v predpisanem roku.
Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi najkasneje v tridesetih dneh od poteka razpisanega roka neuspelega razpisa.
6. člen
Javni razpis se lahko razpiše tudi z namenom zbiranja informacij o ponudbah za opravljanje posamezne gospodarske javne službe v občini Brezovica
V primeru ko gre za javni razpis v skladu s prvim odstavkom tega člena, mora biti to v razpisu izrecno določeno
Za javni razpis iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika.
7. člen
Javni razpis pripravi in ga razpiše referat občinske uprave Občine Brezovica pristojen za dejavnost, ki je predmet razpisa.
Pri sestavi javnega razpisa mora referat upoštevati predvsem: dejavnost, ki se opravlja z razpisano gospodarsko javno službo število eventuelnih izvajalcev razpisane gospodarske javne službe posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, za opravljanje dejavnosti iz razpisane gospodarske javne službe.
8. člen
Odpiranje ponudb je javno, kraj in čas odpiranja pa se določita v javnem razpisu.
9. člen
Ponudbe odpira in ocenjuje strokovna komisija
Komisija ima najmanj tri člane, ki jih na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet občine Brezovica.
Pri sestavi komisije je potrebno v zvezi z dejavnostjo za katero je razpisana koncesija, upoštevati strokovnost članov komisije.
Člane komisije razrešuje občinski svet občine Brezovica na njihovo pobudo ali na utemeljen predlog župana.
Če bi bilo z razrešitvijo posameznega člana komisije, število članov komisije nižje od predpisanega v tem pravilniku, mora občinski svet občine Brezovica na isti seji, na kateri je sprejel sklep o razrešitvi člana komisije, imenovati novega člana komsiije.
Delo komisije vodi član - predsednik le te, ki ga določi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
10. člen
Vse neveljavne ponudbe/nepravočasno prispele ali nepravilno označene) komisija za odpiranje ponudb izloči iz nadaljnjega postopka in jih neodprte vrne ponudnikom.
O postopku odpiranja ponudb sestavi komisija za odpiranje ponudb zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije in navzoči predstavniki oziroma ponudniki.
Zapisnik mora vsebovati zlasti: kraj, dan in uro, ko se je pričelo z odpiranjem ponudb imena prisotnih članov komisije imena navzočih predstavnikov oziroma ponudbnikov imena ponudnikov, ki niso navzoči pri odpiranju ponudb ugotovitve pregleda ponudbene dokumentacije ter navedbo ponudnikov, ki niso izpolnili pogojev razpisa z navedbo razlogov za to vrstni red odpiranja ponudb ter glavne podatke iz vsake posamezne ponudbe
ugotovitev, da je postopek odpiranja ponudb potekal po predpisih.
11. člen
Po oceni pravilno prispelih ponudb sestavi komisija poročilo, v katerem navede ponudnika, za katerega meni, da je dal najugodnejšo ponudbo glede na pogoje javnega razpisa.
Poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena, skupaj z zapisnikom iz prejšnjega člena tega odloka ter celotno ponudbeno dokumentacijo, posreduje komisija občinskemu svetu občine Brezovica.
12. člen
O najboljšem ponudniku s sklepom odloči občinski svet Občine Brezovica, na podlagi poročila iz prejšnjega člena tega pravilnika.
13. člen
Župan občine Brezovica izda upravno odločbo o izbiri koncesionarja, ki se vroči vsem ponudnikom javnega razpisa.
Župan pozove izbranega ponudnika k podpisu pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe
Če izbrani ponudnik v roku trideset dni od prejema poziva iz prejšnjega odstavka tega člena ne pristopi k podpisu pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe se šteje, da je odstopil od dane ponudbe.
14. člen
V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa položaj stranke.
Ponudnik, ki se ne strinja z odločitvijo izbora koncesionarja, lahko svoje pravice uveljavlja v upravnem sporu, pred pristojnim sodiščem.
15. člen
Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za oddajo javnih naročil za dejavnosti, ki se financirajo iz sredstev proračuna, če z zakonom oziroma podzakonskim aktom ni drugače določeno.
16. člen
Vsi postopki javnega razpisa oziroma izbora koncesionarja začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika se dokončajo po predpisih, na podlagi katerih so bili začeti.
17. člen
Ta pravilnik prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Številka: 3/98 Datum: 19.2.1998
Predsednik občinskega sveta Leopold Pristavec
Brezovica državni prvak
V šolski telovadnici OŠ Brezovica, so mladinci z Brezovice gostili letošnje finaliste mladinskega državnega prvenstva v odbojki, ki so se po poprejšnjih kvalifikacijah uvrstili v finale. Na sklepni turnir so se uvrstile ekipe Ravenskega Fužinarja, Salonita in Maribora.
Tekmovanje, ki je potekalo po sistemu vsak z vsakim, je odločalo o lanskem naslovu državnih prvakov v mladinski kategoriji. Naslov iz lanskega leta so branili tekmovalci Fužinarja, ki so v prvi tekmi turnirja premagali Maribor. Prvi nižje pripadel Mariboru, v nadaljevanju pa so bili boljši tekmovalci Fužinarja. Tudi druga tekma med Brezovico in Salonitom seje po skrajšani igri končala v korist Brezovice. Naaslednji dve tekmi sta se končali z zmago Raven nad Salonitom in Brezovice nad Mariborom. Nadaljevanje je prineslo zopet začetno pobudo Mariboru. Po tem setu pa kot da so se Kanalci zbudili, prevzeli pobudo in zmagali ter tako osvojili bron.
Finale so vsi pričakovali v napetem vzdušju, vendar so mladinci Brezovice pokazali svojo premoč posebno v sprejemu servisa. Ob izredni igri Perhaja, raznovrstni podaji Satlerja so z zelo dobro pomočjo drugih tekmovalcev premagali Ravenča-ne.
Veselje po končanem turnirju
IVAN MALAVAŠIČ:
Presenečenje
je bilo še večje, ko je vsem štirim ekipam podelil medalje, pokale in praktične nagrade g. Igor Pe-trovčič, predsednik komisije za šport občine Brezovica.
Trenerji in sodniki so za najboljšega igralca izbrali Gregorja Perhaja z Brezovice, najboljša podajalca pa sta z enakim številom glasov postala Marko Turk iz Maribora in Rok Satler z Brezovice.
Po tekmi je bil zadovoljen tudi trener z Brezovice prof. Iztok Kšela, ki je dejal: »Letošnje državno prvenstvo je bilo zelo kakovostno«.
Videli smo zelo dobre tekme mladincev. Zaradi napornega celodnevnega tekmovanja (od 10.00 do 20.00) je bilo pri nekaterih ekipah opaziti padec v igri. Naši telovadci so zelo dobro
igrali proti Mariboru in Fuži-narju, kjer je bil najboljši element igre sprejem, saj je bil učinek 75%, kar je dobro že za članske ekipe.
Za našo ekipo so nastopali: Perhaj, Satler, Debevec, Dolin-šek, Hrast, Berk, Podvršič, Ka-stelic, Furlan in Destovnik.
Vsi so pohvalili tudi organizacijo turnirja in zadovoljni odhajali domov.
Izidi:
Fužinar: Maribor	2:1
Brezovica:Salonit	2:10
Brezovica:Maribor	2:0
Fužinar:Salonit	2:0
Salonit:Maribor	2:1
Brezovica: Fužinar	2:0
VRSTNI RED: 1. BREZOVICA, 2. FUŽINAR, 3. SALONIT, 4. MARIBOR.
Bencinski servis in vulkanizerstvo Jezero 103
Odprto imamo vsak delavnik
od 6. do 20. ure, ob sobotah od 6.30 do 15. ure.
Se priporočamo za obisk.
Zgodi se, da je včasih človek prepameten in mu pamet celo škoduje. Seveda, vedno je pa tudi tako, da kar enemu škoduje, je lahko za drugega še kako koristno.
Na Slovenskem je veliko vasi, toda naša zgodba se je dogajala le v treh. V eni je živel Gašper, v drugi Miha, v tretji pa ni bilo Boltežarja, temveč se je, v najlepši hiši sredi vasi, šopirila prelepa Tina. Pri Smuku se je reklo po domače pri tej hiši. J a, Tina bi bila veliko raje Tinca ali celo Tinčica, toda druga dekleta so ji bila nevoščljiva, ker je bila lepša od njih — vsaj sama je bila o tem prepričana, preostali svet seveda nekoliko manj.
Pa pustimo Tino v njenem prepričanju in samozadovoljstvu in se raje pomudimo pri Gašperju in Mihi. Čeprav sta bila vsak iz druge vasi, sta bila vendarle velika prijatelja. V tovarno v bližnje mesto sta se vozila in tam skupaj delala in se med delom, da ne govorimo o malici, pogovarjala.
Tako je bilo tudi v tistih dneh po novem letu, ko so minili prosti dnevi in sta morala spet vstajati veliko prezgodaj za njune živce.
Ko sta si še enkrat voščila vse najboljše v novem letu, sta se začela pogovarjati tudi o svojih visokole-tečih načrtih, kot je že navada tedaj, ko se v deželo priklati novo leto.
In je s svojim hripavim glasom zaškrtal Gašper:
»Če nič drugega ne, oženil se bom letos; naj me krava pobode, če ne bo tako!«
»Kaj, tudi ti imaš polno glavo takih nežnih in dragih misli?« mu je odvrnil Miha.
»O, drage bodo res, saj takle špas kar precej stane in ko dobiš žensko k hiši, hoče ta tudi jesti — le kako naj bo drugače — hrana pa ni zastonj. Sicer je še nisem vprašal, koliko poje na dan, toda...«
»Zdi se mi, da si precej skopušen! Veš, jaz nisem tak, jaz sem le, kako naj rečem, bolj »šparovne« sorte...«
»Sajje to najbrž eno in isto... Pa, ko že govoriva o ženitvi... No, navada je, da ima človek, kise v to podaja, nekje izbrano nevesto. Jaz jo imam, da veš, in rada me ima, tako je že večkrat povedala.«
»Ohoho! Mar misliš, Gašper, da jo imaš le ti! J a ja, pred pustom jo bom pripeljal pod našo streho in skupaj bova pričakovala pomlad. Le nekaj me malo moti... To namreč, da mi vedno prej ukaže, kdaj lahko pridem na obisk, da se nagledam njenih očkov in kodrov...«
» To je pač ženska navada, saj je moja ravno taka. Morda je zato tako, da se lahko čimbolj nališpa in napudra ter mi je tako še bolj všeč. Ampak danes jo bom presenetil. Čeprav mije rekla, naj pridem jutri, bom šel že danes, da bom videl, kakšna je brez tistih okraskov in medikamentov.«
»Tudi jaz bom danes obiskal svojo, povabljen sem, da veš. Ha, ne bom motovilil na slepo srečo kakor ti. Morda te bo tista tvoja celo nagnala?«
»Ne bo me, ne, ker ji bom nesel darilo. Ni dolgo, kar smo klali in eno klobaso sem namenil tudi njej, da vidim, če je ne bo pojedla že tisti hip!«
In sta se zvečer odpravila vsak k svoji, vsaj tako sta bila prepričana.
Miha je že sedel ob svoji Tini, ko je skozi vrata, ne da bi potrkal, prilomastil Gašper s svojo klobaso. Ni bila sicer največja, take bi bilo res škoda, toda ni bila niti najmanjša.
Zazijal je kot nilski krokodil in njegova usta so bila precej večja od Tini namenjene klobase, saj je deklica njegovih sanj nedvoumno objemala Miho, ki se ni prav nič branil njenih nežnosti.
»Kaj pa delaš, nagnusnik, ob moji deklini?«
»Prvič nisem nikakršen nagnusnik, tale pa tudi ni nobena deklina, ampak moja zlata deklica, kise bo še ta predpust poročila z menoj!«
»Le kako, če se bo pa z menoj, saj mi je obljubila?«
»In sta se kregala in prerekala; Tina pa je molčala kot mrtva riba. Kaj pa naj bi. Počasi je začela premišljevati, kar ji je že večkrat povedala njena mama. To namreč, če hoče nekdo sedeti kar na dveh stolih, se rado zgodi, da se sredi med njima vsede na tla.
Nekaj takega se je tudi zgodilo. Nekaj časa sta še vpila drug na drugega, potem pa sta se naveličala in se začela normalno pogovarjati. Gašperju je bilo prav, ker je prihranil klobaso in pa tudi zaradi strahu, koliko bi omenjena zadeva, ki se ji reče Tina, pojedla, če bi jo pripeljal k hiši. Podobne misli so obšle tudi Miho.
Tako se tisti predpust ni poročil ne eden in ne drugi in tudi Tina je ostala sama. Od nikoder ni bilo namreč nikogar, ki bi poskrbel za tretji stol!
Pravično
in enakomerno
plačevanje
davkov
Čeprav je morda naslovno področje na prvi pogled nepriljubljeno, sem se ga lotil skupaj s pristojnim odborom predvsem z namenom, da se tudi tu vzpostavi preglednejši red in se čimbolj pošteno razporedijo tudi naše obveznosti do države in skurjhosti. Od zadnjega tovrstnega popisovanja stanja je minilo že precej časa, tako da so se razmere marsikje na terenu dejansko že precej spremenile. K temu delu nas sili tudi 10. člen stanovanjskega zakona, ki od občine zahteva, da vodi evidenco oziroma register stanovanj in .hiš. V registru se zbirajo podatki o lastnikih, solastnikih in najemnikih ter podatki o stanovanju oziroma hiši in sicer:
- vrednost,
- površina,
- leto zgraditve,
- število sob v stanovanju oziroma hiši in število pomožnih prostorov,
- pripadajoči idealni delež in drugo.
Po navedenem zakonu tudi velja, da morajo lastniki stanovanj oziroma hiš občini sporočiti spremembe omenjenih podatkov v 15 dneh po nastanku le-teh!
Prav tako mora občina voditi evidenco podjetij na svojem območju in evidenco počitniških hiš.
Navedene podatke bo občina posredovala Ministrstvu za finance, Davčni upravi Republike Slovenije, da bo lahko pravilno in pravično odmerila nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč na podlagi Zakona o stavbnih zemljiščih in Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča.
Da bi torej pridobili verodostojne podatke, bomo vsem gospodinjstvom posredovali ustrezna pisna obvestila s povabilom, da sodelujemo v akciji zbiranja navedenih podatkov in pravilno navedemo podatke.
K opisanemu delu nas vodi predvsem želja, da bi vsi pravilno in pravično plačevali nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in druge davke. S sedanjimi povečavami bi namreč obremenili samo tiste, ki plačujejo že sedaj, kar pa ni pravično od tistih, ki ne plačujejo.
Za občinski odbor za finance in premoženjsko-pravne zadeve:
Drago Stanovnik
V MESECU KULTURE...
Februar je mesec, ki je posvečen kulturi. Veliko prireditev je bilo v naši občini, tako da so dale slovenskemu kulturnemu prazniku pravi žar in obeležje. Večina je bila tokrat slikarsko obarvana inje tako predstavljala najlepši uvod v letošnjo slikarsko kolonijo Ex tempore - Breza '98, ki bo potekala od 22. do 24. maja v Podpeči.
Notranje Gorice
V podružnični osnovni šoli Notranje Gorice so šolarji četrtega razreda pod mentorstvom Zorke Japelj več tednov pripravljali raziskovalno nalogo z naslovom Stare obrti na podeželju. Osredotočili so se na pletarstvo, kar je ena najbolj značilnih dejavnosti za to barjansko vas, kije med drugim tudi geometrijsko središče barja. V prostorih šole so z ugotovitvami, ki so jih zbrali na terenu, in izdelki, ki so jim jih dali krajevni rokodelci, postavili pregledno razstavo.
Podpeč
V Podpeči so se veselili sredi februarja. Prostori nad trgovino v domu Svoboda-Podpeč so prenovljeni v knjižnico in večnamenske prostore, ki bodo služili pestrejšemu kulturnemu življenju, katero se že počasi prebuja. Slovesno otvoritev prostorov je popestrila razstava slikarja samorastnika Mira Šviglja in ubrani glasovi moškega okteta Podpeč-Preserje, ki so ob tej priložnosti predstavili lani izdano kaseto.
Preserje
Tudi šolarji osnovne šole Preserje so se letos še prav posebej pripravili na Prešernov dan. Cel teden pred kulturnim praznikom so obiskovali kulturne delavnice, ki jih je vodila Metka Valenčič. Osrednji dogodek pa je bila otvoritev razstave nekdanje učenke Cimpermanove z bogatim kulturnim programom, ki gaje oblikovala profesorica Bassinova.
Meta Kastelic
Le čevlje sodi naj kopitar
časopisi v 24 urah • komercialni ti.sk •knjigi' brošure * plakati * oblikovanje • marketing trgovina • servisiranje računalnikov
® 068/323-611; fax: 068/321-693
radio urhiriika
tel: 061/757 262, teVfax: 061/757261
FEBRUAR 1998
DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC
NAŠ ČASOPIS 27
38 let Krištofovih razstav v Horjulu
Slovenskega kulturnega praznika — 8. februarja — si v Horjulu praktično že ni več mogoče zamišljati brez slikarske razstave domačega akademskega slikarja Krištofa Zupeta. Letos mineva že natanko 38 let, kar je slikar tu pripravil svojo prvo razstavo, letošnja razstava pa je bila 39. In bolj ko se bliža jubilej, 40-letnica razstav, bogatejši Postaja otvoritveni kulturni program. To pot je poleg nepogrešljivega Ljubljanskega okteta in domačega pianista Blaža Puci-harja, nastopila tudi mlada flavtistka Ana Kavčič (s Puciharjem sta zaigrala tudi Handlovo sonato v a molu), Vera Belič in Marko Bitežnik pa sta zaigrala Mozartov duo za violino in violo. Program je povezovala Alenka Lavriša.
Krištof Zupet je tokrat razstavil 38 slikarskih del, ki jih je
ustvaril v lanskem teh so kajpada spet
letu. Večino predstavljali
Z odprtja Krištofove razstave v Horjulu (F. B.)
NA OBISKU PRI ČEBELARSKEM DRUŠTVU DOLOMITI
Zanimanja za čebelarjenje je vse manj
Čebelarsko društvo Dolomiti Polhov Gradec pestijo povsem enake težave kot organizirane čebelarje drugod po Sloveniji: aktivni čebelarji se starajo, mladi pa ne kažejo posebnega zanimanja za čebele, ker pač ne nudijo bogve kakega zaslužka. Krčijo se tudi paše, same čebele pa desetkajo bolezni kot je va-roa, ki trenutno najpogosteje napada čebele. Tej tudi v Čebelarskem društvu Dolomiti posvečajo veliko pozornosti.
»Društvo predlaga enotno zdravljenje varoe na našem območju, in sicer z zdravilom ami-'raz ali alternativnimi sredstvi. Zdravila (amitraz) je društvo Pripravljeno priskrbeti čebelarjem brezplačno. Samo s skupnimi močmi lahko omejimo bo-
lezen,« poziva vse čebelarje na območju Polhograjskih dolomitov novi predsednik Čebelarskega društva Dolomiti Janko Prebil. Čebelar z Ljubogojne pri
Horjulu, kije šele letos januarja prevzel krmilo društva, je povedal tudi, da je treba zdravila zavoljo odpornosti povzročitelja varoe po nekaj letih zamenjati in da se je čebelarjenja nasploh treba lotiti strokovno. To pa terja nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje. S tem namenom so že 1. februarja v Polhovem Gradcu pripravili predavanje o zdravstvenem varstvu čebel pred boleznimi. Predaval je Jože Gabrovšek z Veterinarskega zavoda Slovenije, specialist za zdravstveno varstvo čebel.
Čebelarsko društvo Dolomiti namerava še v letošnjem letu posneti videokaseto, na kateri bo prikazano čebelarjenje na njihovem območju. Društvo načrtuje tudi nabavo sladkorja za zimsko krmljenje čebel po ugodni ceni in izlet v Brežice in na Bi-
Briška ekipa Iger brez meja v Vipavi
Manj kot leto potem, ko je devet slovenskih ekip sodelovalo na Igrah brez meja v Budimpešti, so se udeleženci teh iger zbrali na srečanju v Vipavi, točneje v Vipavskem hramu. Sre-
Dr- Marjan Rožič izroča priznanje predstavniku ekipe z Briš
čanje je pripravila Turistična zveza Slovenije. Med moštvi je bila tudi ekipa z Briš, ki je na igrah zasedla peto mesto. Mladi tekmovalci iz osmih slovenskih krajev (manjkali so Kranjčani) so si ob tej priložnosti lahko pobliže ogledali osrednjo vipavsko vinsko let (PE Klet). Mimogrede smo izvedeli, da je le-ta največji izvoznik vina v Sloveniji in da so pred štirimi leti praznovali 100-letnico.
Pri kosilu je udeležence lanskoletnih Iger brez meja nagovoril tajnik občine Vipava, »duša« iger, Dušan Hren, pa je pojasnil, kakšna je bila gledanost posameznih televizijskih oddaj in kakšno oceno so dobile posamezne ekipe. Nekatere prenose iger je spremljalo tudi do dvesto milijonov gledalcev po vsej Evropi! Brisani so nastopili v šesti oddaji, gledalo pa jih je (pri nas) 54,9 odstotka gledalcev, torej več kot jih gleda osrednji TV dnevnik. Za svoj nastop so dobili oceno 4,24 (54 točk).
Na srečanju v Vipavi je predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič vsem ekipam izročil priznanja, izvedeli pa smo tudi, da bodo letošnje Igre brez meja na Malti, ki pa se jih slovenske ekipe zavoljo previsokih stroškov najbrž ne bodo udeležile.
B. V.
portreti, kjer je slikar najmočnejši, nekaj pa je bilo tudi krajin in tihožitij.
O njegovem deluje spregovoril slavnostni govornik prof. Janez Zupet, njegov brat, ki je Krištofa označil kot stvarnega, discipliniranega in asketskega, predvsem pa nepodkupljivo resnicoljubnega.
»Krištof je v prvi vrsti portretist. Letos je med drugim spet ustvaril nekaj pretanjenih študij naših pesnikov in pisateljev, markantna obraza skladatelja Petriča in igralca Albrehta ter šest monumentalnih portretov ustavnih sodnikov. Svoje popotovanje po človeških obrazih sam takole opisuje: Pot po obrazih ljudi mi je domača, ljubezniva in dramatična. Obraz, ki se prikazuje pod strogim merjenjem izpod peresa ali oglja, je oživljeni ekran naše vere in naših sanj; naša pripravljenost na nekaj konkretnega, velikega .«
B. Vrhovec
zeljsko (maja). Na izletu, pripravil ga bo član častnega razsodišča društva Valentin Dob-nikar, si bodo člani društva lahko ogledali tudi čebelarjenje na tistem območju.
Začetki Čebelarskega društva Dolomiti segajo še v povojni čas, ko se je čebelarjenje spričo zelo medenih letin naglo širilo na pograjskem območju. Leta 1959 so ustanovili čebelarsko družino, ki je štela 12v članov (včlanjena je bila še v Čebelarsko društvo Ljubljana), leta 1965, tedaj je družina štela že 30 članov, pa so bili izpolnjeni vsi pogoji za ustanovitev samostojnega društva. Mlado društvo je vsako leto pripravljalo veselice in čebelarske tabore, leta 1979 pa v Polhovem Gradcu zgradilo čebelarski dom (gradnjo so zastavili že novembra 1976).
1975 leta se je Čebelarskemu društvu Dolomiti Polhov Gradec priključilo tudi CD Horjul s 13 člani in skupno 300 panji čebel, kije dotlej delovalo v Čebelarskem društvu Vič.
B. V.
Na
polhograjskih cestah še ne bo zmanjkalo dela
STROKOVNA PRIPRAVA ZA TRETJE TISOČLETJE — V osnovni šoli v Horjulu imajo sodobno opremljeno računalniško učilnico, ki jo uporabljajo učenci razredne kot predmetne stopnje pri rednem pouku pa tudi v okviru računalniškega krožka. Računalništvo učence silno privlačni, tako da je učilnica ves čas polno zasedena. Kot posebno zanimivost velja omeniti, da sta mentorja oziroma motorja računalniške dejavnosti učitelja telesne vzgoje Tomaž Kern in Bojan Končan, ki jima je poleg športa računalništvo več kot ljubiteljska dejavnost. Horjulski učenci v računalniški učilnici (F. B.)
Letos naj bi na polhograj-skem območju nadaljevali z gradnjo kar nekaj lokalnih cest: predvsem ceste v Jernejčkov graben, ceste skozi Prosco, pa tudi ceste na Selo, ki bo poiho-grajsko dolino povezala s poljansko.
Gradnja ne bo mogla steči že takoj pomladi, zatrjuje predsednik sveta KS Polhov Gradec Maks Rutar, ker je lani ureditev parkirišča pri zadružnem domu olajšala KS kar za pet milijonov tolarjev. Parkirišče je zdaj v celoti opremljeno z drenažo in kanalizacijo, manjka mu samo še asfalt.
»Mislili smo, da bo manjši poseg, da ne bo potreben tak izkop,« pravi o tem delu Maks Rutar.
V Polhovem Gradcu razmišljajo, da bi zavoljo varnosti otrok zgradili tudi pločnik ob cesti od Srednje vasi do Polhovega Gradca in postavili še nekaj novih trafo postaj. Za slednje so že dogovorjeni z Elektro Ljubljana, vprašanje pa je seveda spet denar, pa tudi kdaj bodo delavci Elektra utegnili začeti z delom.
B. V.
Briški tekmovalci po zakuski
radio mir kisika
tel: 061/757262, tel/fax: 061/757261
PONOVNO ZANIMANJE ZA ŠAH—Po nekajletnem mirovanju šahovskega krožka v horjulski osnovni šoli je v zadnjem času med učenci vedno večje zanimanje za šah. Prebrskali so vse kotičke po šoli in uspeli sestaviti šest kompletnih šahovnic, še dve so dokupili in tako so zaenkrat le brez šahovskih ur, ki so menda nujno potrebne, da bi pričeli z delom. V šahovski krožek je vključenih devetnajst učencev od drugega do šestega razreda, ki vsi tekmujejo na šolskem šahovskem prvenstvu. Morda bo v bližnji prihodnosti šola dobila potreben denar za nakup šahovskih ur in bo šolski šahovski turnir lahko potekal po vseh predpisih. Pri šahovskem krožku (F. B.)
POGLED ZA MEŠALNO MIZO NOTRANJSKEGA RADIA — Glas Notranjskega radia, ki ima svoje prostore v nekdanji stari šoli v Gornjem Logatcu, slišijo vsi bralci Našega časopisa. Nekaterim so všeč razne zabavne oddaje, drugim kulturne, tretjim pa poročila BBS iz Londona. Okusi so pač različni. Vsi poslušalci pa redno in vestno segamo po telefonski slušalki, kadar si lahko izberemo brezplačno melodijo po želji. Za mešalnimi mizami radijskih studiev navadno srečamo moške - tehnike, na Notranjskem radiu pa me je presenetil nasmeh prikupne mladenke Ane, ki z veseljem in z vso zavzetostjo opravlja svoje delo. Pogled v studijo radija NTR (F. B.)
Vodno vrtino obdali z mrežo
Do vodne vrtine v Žagarjevem grabnu v Horjulu, ki napaja horjulski vodovod, nepoklicani poslej ne bodo več imeli dostopa. Jeseni so namreč delavci okrog vrtine namestili nosilne betonske stebričke, pred dnevi pa napeli še zaščitno mrežo. Vrtina in vse, kar sodi k njej, je resda pod zemljo, vendar pa predpisi velevajo, da je zaščiten tudi dostop do nje. B. V.
Če se kapelica nagne...
Hlibčevo domačijo na Samo-torici nad Horjulom vse več izletnikov pozna po kmetiji odprtih vrat, le redkokdo pa po stari kapelici, ki stoji tik za hišo. Leta pravzaprav ne bi bila nič posebnega, ko se ne bi začela že pred leti nevarno nagibati in vse bolj spominja (v miniaturi seve-
da) na znameniti poševni stolp v Pisi.
Kapelico nekronane brezjan-ske Marije je zgradil Hlibčev stari oče kot izpolnitev zaobljube, če se bo živ vrnil iz prve svetovne vojne. Gradil jo je menda kar osemnajst let.
B. V.
Najkasneje maja
priklopljeni telefoni v Polhovem Gradcu
Po dolgoletnem čakanju se krajanom Polhovega Gradca in Črnega Vrha končno le obeta telefon. Najkasneje maja, če se bo nadaljevalo lepo vreme pa že prej, bodo priklopljeni vsi telefonski priključki na tem območju, zagotavlja predsednik sveta KS Polhov Gradec Maks Rutar. Telefonsko omrežje je v celoti nared (na Črnem Vrhu napeljava poteka deloma po zemlji, deloma po zraku), zdaj priklaplja-jo še telefonske omarice. Naročniki bodo morali za posamezni priključek skupno odšteti 200.000 tolarjev, polovico tega zneska za prispevek, preostalo polovico pa za sam priklop.
Hkrati s telefonijo, pa se nadaljuje tudi gradnja kabelskega televizijskega sistema. Z njim bodo rešili še en problem, pravi Maks Rutar, saj je polhograjska dolina povsem nepokrita s TV signalom.
B. V.
Občinsko prvenstvo v balinanju na Dobrovi
Na igriščih Dobrove je bilo prvenstvo posameznikov, dvojic, preciznega zbijanja ter igre v krog. Za naslove prvakov se je udeležilo preko 30 igralcev. Sodelovali so klubi, ki nastopajo v prvi ali drugi LOBZ. Največje uspehe so imeli igralci Dobrove in Horjula.
REZULTATI: igra v krog:
1. mesto: KOGOVŠEK M.
2. mesto: ZALOŽNIK J.
3. mesto: GLAVIČ A.
precizno zbijanje:
1. mesto: MEZGEC
2. mesto: KOGOVŠEK
3. mesto: TOMINC
dvojice:
1. mesto: KOGOVŠEK / KOGOVŠEK
2. mesto: BOZOVIČAR / MEZGEC
3. mesto: ZALOŽNIK / SKOPEC
posamezno:
1. mesto: BOZOVIČAR M.
2. mesto: KOGOVŠEK M.
3. mesto: JAZBEC Z.
V lepem, vendar hladnem vremenu, je turnir organiziral BK DOBROVA.
BK DOBROVA
j* 1 it		
		
Horjulski gledaiiščniki z novo komedijo
Gledališka skupina PD Horjul se je domačemu občinstvu predstavila Z novim gledališkim delom — komedijo italijanskega komediografa in nobelovca Daria Foja Markolfa. Režisersko krmilo je tokrat ponovno prevzel priznani horjulski gledališki režiser Franci Končan, kije na domačem odru v nekaj desetletjih postavil že niz nepozabnih gledaliških stvaritev.
B. V.
tet 061/757262, teVfax: 061/757261
Dnevi pustnih norčij
Lepo, pravcato spomladansko vreme je na letošnjo pustno soboto in nedeljo spet zvabilo na cesto veliko maškar. Na svoj račun so še zlasti prišli najmlajši, kot tale skupinica mladeži, ki se je znašla sredi Horjula. Princeska, lovec, mala Indijanka in miš sicer ne sodijo skupaj, pri maškarah pa se, kot kaže, kar dobro razumejo.
B. V.
PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO •   PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO •
Samovolja
vašega
predsednika?
Koliko let bo še moralo preteči, da bodo odgovorni v VAŠKI SKUPNOSTI BUTAJNO-VA, Občina Dobrova — Horjul — Polhov Gradec, obračunavali porabo vode po VODOMERIH in NE po »SKUPINAH« kot nekdaj, ko vodomerov še nismo poznali?
VODOMERE imamo vsi, vendar pa so zadnjič odčitali njihovo stanje v JANUARJU leta 1992. Tik pred tem so na sestanku določili ceno 0,13 DEM za 1 m3 porabljene vode za tekoče leto. Ponovno so jih popi-sali.šele v DECEMBRU 1997.
Uporabniki smo bili ob popisu januarja 1992 obveščeni, da bo naslednji popis v decembru 1992 in takrat naj bi bila hkrati pobrana tudi vodarina. Vendar inkasantov ni bilo kar ŠEST let, seveda pa tudi NE DENARJA za porabljeno vodo. Vodomeri so se vrteli, kakor smo mi odpirali in zapirali pipe, saj le-te NISO vedele, kot tudi MI, manjši porabniki NE, da so se »VELJAKI« odločili, da bodo imeli sedaj, ko je bil VODOVOD OBNOVLJEN, nekaj let vodo zastonj.
ŠEST let hitro mine. Voda se je pridno stekala v vodohrame in s seboj nosila tudi zemljo in mikrobe. Konec leta 1997 je Sanitarna inšpekcija ugotovila (po zagotovilu inkasantov za vodo), da je voda oporečna, zato je nujno treba očistiti vodohrame in cevovode.
KAJ SEDAJ? IN BLAGAJNA? PRAZNA!
Veljaki so hitro stopili skupaj. KDAJ? KJE? KDO?
Izračunali so, koliko so v ŠESTIH LETIH iztočili vode in vzeli SVOJE POVPREČJE ZA ENO LETO. Ugotovili so, da v enem letu iz NJIHOVIH pip izteče pribižno 600 m, .., * vode, jih
pomnožili z 10,00 SIT (desetimi tolarji) in naredili:
— I. skupina = 6.000,00 SIT
— II. skupina (po svojem občutku) = 4.000,00 SIT in
— III. skupina = 2.000,00 SIT Koliko vode iztočijo neposredno IZ HIDRANTOV, pa ve le BOG, a taje tiho. In lahko se vprašamo, kje in kakšno odgovornost nosijo GASILCI Butaj-nove.
Najin vodomer je pokazal, da sva od 5. 1. 1992 do 8. 12. 1997 porabila 396 m3 vode.
ENOLETNO povprečje je torej 66 m3 porabljene vode in če to pomnožimo z 10,00 SIT (desetimi tolarji), izračun pove, daje to 660,00 SIT za eno leto, če pa izračunamo za šest let, je znesek 3.960,00 SIT. Določili so naju v II. skupino in morala sva plačati 4.000,00 SIT. Če so po teh »SKUPINAH« tudi »OBRAČUNAVALI«, bi morali pregledati potrdila o »VPLAČILIH«.
Eden od uporabnikov je vztrajal, daje treba VODARINO pošteno plačati po realni porabi (kar sva zahtevala tudi midva, a nisva uspela), četudi je bilo to na sestanku v januarju leta 1992 soglasno sprejeto. Inkasanta sta zatrjevala, da za šest let nazaj ne smeta »kasirati«. NAJVEČJI PORABNIKI bi v takem primeru morali plačati še petkrat po 6.000,00 SIT in tudi več, zato se
s tem seveda niso strinjali.
VAŠKI PREDSEDNIK je IZSILIL plačilo zneska tako, daje v nedeljo, 25. 1. 1998, ukazal zapreti vodo osmim odjemalcem/hišam, čeprav smo imeli zahtevne zneske poravnane za več kot LE ENO LETO (razen uporabnika, ki je vztrajal pri plačilu porabljene vode po vodomeru). Na zahtevo, naj nam vodo priklopijo nazaj, sojo zaprli še preostalim porabnikom v vasi, dokler ni prizadeti odjemalec poravnal zahtevanega zneska 4.000,00 SIT, kar pa je naredil zaradi lojalnosti do vaš-čanov.
To dejanje vaškega predsed-
nika ni niti najmanj humano, kaj šele demokratično, kajti ob obnovitvi vaškega vodovoda (kjer sva maksimalno sodelovala), smo se skupaj odločili za vodomere v vsaki hiši zaradi poštenega obračuna porabljene vode in vaški predsednik bi lahko ukazal zapreti vodo samo neplačniku, ne pa vsej vasi.
TOREJ, KDO KOGA PODPIRA? KOLIKO ČASA ŠE? KAM NAJ SE OBRNEMO? NA POLICIJO! MORDA NA VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC?
Mihael Grbec, Butajnova Štefanija Grbec, Ljubljana
Vrnitev odpisanih
Po gozdovih, ki na jugu in jugozahodu obrobljajo Ljubljansko barje, so se letošnjo zimo spet pojavili volkovi. Po vsej verjetnosti gre za manjši trop, ki se je priklatil od bogvekod, ali pa je volkulja tu nekje skotila svoje mlade; to ni bistveno za nadaljnje razglabljanje. Gre za samo dejstvo, da seje tu spet pojavil volk, prvoborec matere narave. On pooseblja njene zakone. Vsi tisti, ki jim je vsaj trohico mar za to, da je narava to, kar naj bi bila, bi se morali razveseliti, da je spet zadonela njegova visoka pesem skozi te gozdove. Lovci bi se morali razveseliti še najbolj, — če so res varuhi narave.
Pa seveda niso, ker jim že čisto osnovna lovska miselnost to preprečuje. O ne! Oni ne vidijo v tem, da so se pojavili volkovi, nobene pridobitve v ekosistemu gozda. Zdaj seje izkazala njihova dvoličnost.
Namesto da bi se razveselili skrajno potrebnega pokoja, ker bi namesto njih volk delal red v gozdovih, jih je zajel sebičen strah. V volku vidijo le tekmeca, ki jim bo lopovsko ukradel izpred pušk toliko in toliko »kosov« divjačine, za katero oni tako ganljivo skrbijo. Tako vestno skrbijo za svoje jelene, da se prenamnožijo tako, da dobesedno pohrustajo vso mladje v gozdu. S tem je resno moteno naravno pomlajevanje. In na koncu taiste jelene še z večjim zadovoljstvom priženejo pred lastne ali pa pred puške krvi željnih Italijanov, ki se trofej lačni v jeseni množično preganjajo po Notranjski.
Kako bi odločil ti, — človek?
Ali naj bo gozd s svojimi prebivalci obravnavan na tak način. Mar divjina nima vsaj osnovne pravice biti prosta, prepuščena svojim zakonom? Naj bo vsa »lovna« divjad le
predmet lovskega monopola, preštevanja, umetnega krmljenja — ali iztrebljanja, če se lovcu/bogu zazdi, da spada med škodljive vrste? Kaj vse je zaradi človeka prestala volčja kri. Ogenj, strup, svinec, dinamit, motorne sani, jeklene pasti, vpis med hudiče in vampirje. Kako sodiš, človek? Naj bo nad pro-stoživečimi živalmi, ki se za preživetje svojih potomcev borijo na ranjeni zemlji napisan sebični zakon človeka, katerega edina in najvažnejša beseda je —KORIST.?
Lovci sami so se opredelili, da naj ne bo tako, saj so rekli; mi smo varuhi narave! Pa kaj, za vraga, je po njihovem narava, da umetno vzdržujejo prevelike trope divjadi, kar je nenaravno stanje. Kaj jim je torej, da lahko lovska elita tega področja prostodušno reče, da se je: — spet razpasla ta golazen!!! (misleč na volčji trop). To so taisti lovci, naravovarstveniki, katerih eden je pred nekaj leti pobil volkuljo in dva mladiča — kar iz avta z dvema streloma. Če bi bili vsaj malo iskreni, bi morali na volka gledati kot na velikega učitelja. On praviloma ubija bolne in šibke živali, lovci pa morijo najlepše izmed njih. S tem, mar jim ni še nihče povedal, siromašijo genski potencial vrste, prečrtajo najboljše zapise. Če volk nima sreče pri lovu, ga potre lakota do smrti, lovec pa svoj neuspeh potolaži ob klobasi in golažu. Pa naj skočijo pokonci in zatulijo, da to ni res! Res je. Obstajajo tudi zavestni lovci, ki se trudijo biti prijazni do narave. Večini pa je to le floskula in sramoten izgovor za izživljanje njihovih nagonov in sle po nadmoči. Vsi
lovski rituali so prazni, neopra vičujoči in zasmehujoči duh divjine.
Lovci, če je vaše naravovar-stvo to, da krmite jelene in prašiče, potem pa krmite tudi žabe in netopirje, saj so prav tako del narave. Ja, saj so, ampak ne njen »koristni«, uporabni del. Netopirja se ne da prodati za marke. Zato to pišem, ker se bojim, da boste (če že niste) tisti volčji trop na skrivaj pobili, kot se to pač zgodi. Gozd je vaš postranski biznis in življenja v njem vrednost v markah. Zdaj se boste vzdignili iz vrst in kričali, da ste se spremenili, da ste za volkove...!
Pomilujem tistega glasnega slepca izmed vas, ki bo resnično verjel svojim besedam. Ej, vi lovci, prav zakoni narave, ki je imate polna usta, naj vas trešči po glavah. Prekletstvo od prekletih za vsako kapljo prelite divje krvi.
Gozd je organizem, ki vas niti slučajno ne potrebuje v taki obliki. Dokler boste zmogli v sebi zatreti vedenje, da pobijate živa, zavestna bitja, ne pa neke karikirane zajce, fazane in merjasce, dokler bo dovoljen komercialni lov, toliko časa vi ne boste varuhi narave, — in toliko časa vam bo volk trn v peti, pa taki kot jaz v napoto. Toda odvratne bolečine, ki jo mnogi požiramo zaradi vaših neobuzdanih nagonov, nimam več kam preusmeriti. Naj vas doleti spoznanje, naj vas premaga lepota narave. Bojim pa se, da je za mnoge od vas prepozno. Gozd, to knjigo modrosti, ste prekleli s hrupnimi dejanji. On je od vas dvignil roke in sodili ste si sami. Primož Bizjan, Horjul
i FEBRUAR 1998
DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC
NAŠ ČASOPIS 29
Horjulska poštarja Lojze in Janko pri razvrščanju poštnih pošiljk
Tri desetletja raznašata pošto
Horjulska poštarja Lojze Oblak in Janko Sečnik sodita med najbolj znani osebnosti horjul-ske doline. Pa kaj ne bi, saj že več kot osemindvajset let raznašata pošto po Horjulu in tako Poznata slehernega gospodarja v bližnji in daljni okolici pošte Horjul. Janko ima na skrbi okrog petsto, Lojze pa štiristo hišnih številk v vsakem vremenu.
Ob pričetku službe sta pošto raznašala peš, potem s kolesom ln z mopedom, v zadnjem času Pa z avtomobilom R5. Pobožna zelja obeh pismonoš je, da bi v bližnji prihodnosti poštni prejemniki postavili poštne nabiralnike tako, da bi bila mogoča dostava iz avtomobila.
Vsako jutro, ko poštni kombi Pripelje pošiljke, jih morata ročno razvrstiti iti včasih se z8odi, da nastane kakšna manjša pomota, za kar se naslovnikom opravičujeta. Ljudje to razumejo in zato doslej ni bilo kakih večjih zapletov. Ko sem ju opazoval pri razvrščanju pošte na dan, ko je je bilo zelo malo, sem dojel, da moraš biti pri tem delu natančen, spreten in včasih tudi pravi grafolog, da razbereš pravi naslov.
Lojze je povedal, da kljub posodobitvi pošte v vasi Žažar, Smrečje, Suhi Dol, Butajnova, Sarnotorica in Korena dostavljajo pošto trikrat na teden. Po njegovem mnenju bi bilo to mogoče rešiti z odprtjem dostavne
pošte v Šentjoštu, kjer bi skrbeli za vsakodnevno dostavo poštnih pošiljk v odročnejše kraje. Marsikdo bi v tamkajšnjih kra-
jih naročil dnevni časopis, tako pa ga ne, ker starih novic noče prebirati.
France Brus
radio urhrilka
let 061/757262, teUfta: 061/757261
Knjiga - zibelka slovenske kulture
ga
V času slovenskega kulturne-_ praznika je bilo izrečenih nemalo poučnih in lepih besed o kulturi, širom države so potekale proslave v počastitev največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ena takih je potekala tudi v šentjoštu 8. fe-
Občni zbor Planinskega društva Šentjošt
Po besedah predsednika društva Staneta Oblaka je bilo leto 1?97 dokaj uspešno, saj so uresničili dobršen del načrtovanih izletov in drugih načrtov. Že dalj časa pa je mogoče opaziti, da je poleg primarne aktivnosti društva, t.j. planinarjenja, vse bolj izrazito delovanje tudi na Področju turizma.
Težnja izletov je bilo gorniš-tvP v sredgorju, kamor so organizirali 7 izletov (povprečno 12 jjudi), medtem ko je bilo visokogorje s štirimi izleti nekoliko manj obiskano (8 ljudi). Da pa se bodo udeleženci izletov v gore kolikor mogoče varno počutili, sta se dva člana udeležila Judi tečaja za planinske vodnice- V januarju sta bili dobro obiskani tudi dve predavanji z diapozitivi. Prvega je pripravil v»ki Grošelj o Antarktiki, z drugim pa je Marinka Koželj -stepic ob izvirni glasbi predstava Južni del Amerike. Ob vsem tem pa ne gre spregledati že kar tradicionalnega pohoda na Triglav. Peš pot se začne v Kurji vasi in se nadaljuje na °legoš, v Bohinj in nazadnje na
Triglav. Kljub peščici zagnanih v prvih letih je zdaj udeležencev štiridnevnega pohoda vedno več.
Kot je bilo že omenjeno, društvu turizem ni tuj. V ta namen je bila lani izdelana zgibanka o Šentjoški krožni poti, kije med ljudmi naletela na lep sprejem. Postavljeni so bili lični kozolčki in smerne table. Ker je končni cilj kolesarjev vse večkrat Šentjošt, so slab kilometer pred vasjo prijetno uredili studenec s klopco. Voda je pitna.
Načrt dela za prihodnje leto je kar obsežen, saj naj bi organizirali še več izletov v sredogorje. Pripravljen je tudi vodnik po Šentjoški krožni poti, ki naj bi letos skupaj s štampiljko za prej omenjeno pot zagledal luč sveta. Nekateri so predlagali, naj bi se na to pot podali celo z gorskimi kolesi.
Želijo si tudi čim tesnejšega sodelovanja z Oš Šentjošt, da bi lep, a obenem tudi nevaren svet planin in gora približali mladim upom.
Gašper Tominc, Horjul
bruarja ob šestih zvečer. Takoj za uvodnim najjpvorom in Zdrav-ljico so na oder priplesali domači folkloristi (starejši) in predstavili gorenjske plese. Tako te kot tudi mlajše folkloriste z belokranjskimi plesi, ki so nastopili pozneje, že dalj časa poučuje Anita Velkavrh. Velike salve smeha, seveda tudi aplavza, pa je požela parodija na Prešerna v današnjem času.
Vendar pa dogajanje na odru ni bilo edini vir zanimanja, saj so si obiskovalci po predstavi lahko ogledali tudi razstavo starih knjig in slik, ki stajo pripravili Breda Kavčič in Špela Gr-dadolnik. Knjige, ki so jih na ogled posodili domačini, so bile iz vseh področij in vse so bile izpred druge svetovne vojne. Tako seje med molitveniki in drugimi knjigami našla tudi Fizika ali Nauk o prirodi (1889), v kateri je elektrika obravnavana kot nekaj povsem božjega in nam nedoumljivega. Najstarejša knjiga je bilo Sv. Pismo v nemščini iz leta 1856. Na ogled pa je bila tudi knjiga o šentjoških prebivalcih od leta 1800 naprej, ki jo je pisal takratni župan. Vse slike so bile vse verske narave; na njih je prevladoval motiv Marije pomagaj, zraven pa so bila razstavljena še druga nabožna znamenja od podobic do bogkov.
Ker je kultura naš vsakdan, menim, da je sestavek primerno končati z Lekcijo iz razstavljene knjige Doma in v družbi (1940): »Nič nam ne pomaga, da nam obleko kroji najboljši krojač in da se nosimo po modi, če nas način našega govora in podobno izdaja, da smo brez vzgoje, da smo neolikani.«
Gašper Tominc, Horjul
41.občni zbor PGD Šentjošt
Šentjoško prostovoljno gasilsko društvo je v primerjavi s sosednjimi gasilskimi društvi zelo mlado, čeprav zametki gasilstva z nakupom treh ročnih brizgaln segajo daleč nazaj v leto 1912, pa štejemo za uradni začetek delovanja društva leto 1957. Takrat, natančneje 25.9., je deset faranov podpisalo ustanovno listino.
Od takrat do danes so pretekla štiri desetletja, številne rezultate in načrte so obravnavali na dobro obiskanih letnih občnih zborih. Letošnji, 41., ni v obisku prav nič zaostajal za preteklimi. Pozdravni govor in kroniko preteklega leta je pripravil predsednik društva Ivan šubic. Poudaril je, daje bila lani štiridesetletnica društva, zato so v okolici in na gasilskem domu veliko postorili. Tako so prebarvali »cokel« in stolp, pospravili podstrešje, tlakovali dvorišče, naredili so nekaj gasilskih miz in klopi. Zadnje predvsem zaradi jubileja, zaradi katerega so pripravili parado in veselico, na žalost pa vreme ni bilo naklonjeno.
Sredi poletja je potekala tudi demonstracija gašenja z različnimi gasilskimi aparati. Obiskovalci so se lahko tudi sami preizkusili v gašenju. V istem letnem času potekajo tudi priprave dveh članskih ekip in pionirk na občinsko tekmovanje. Vsi so s prvim mestom imeli zagotovljeno tudi mestno prvenstvo, kjer so člani A in B skupine zasedli četrto mesto, pionirke pa se zaradi premajhne starosti niso udeležile. Opravili so tudi dve sektorski in eno društveno vajo.
Za leto 1998 načrtujejo ureditev ogrevanja garaže, nabavo desetih zaščitnih oblek (ki jim jih je nekoč obljubil že župan), 10 delovnih pasov, različnih tlačnih cevi, CB postaje, svetilk, dihalnih aparatov, predvsem pa preureditev tovornega vozila Mercedes v avtocisterno. V času Občnega zbora so člani s prostovoljnimi delovnimi urami že očistili podvozje, potrebni pa so še detajli na kabini, nato pa bodo poskrbeli za pleskanje in nadgradnjo.
Društvo je dobilo tudi novega predsednika Janeza Drofti-no, opravljene so bile določene zamenjave v upravnem odboru, na novo pa je bilo ustanovljeno tudi častno razsodišče.
Gašper Tominc, Horjul
Zanimivosti, ki nam jih ponuja internet
V medobčinskem središču za kulturo Barje z zaledjem se dobro zavedamo, da se človek uči vse življenje. Tudi zato, ker znanost in tehnika vse bolj napredujeta in postajata vse bolj zmogljivejši in enostavnejši, smo medse povabili Boštjana Klandra, ki se z internetom in računalništvom ukvarja poklicno. V dveh urah nam je praktično ob računalniku podal osnove priključitve na internet omrežje, uporabe elektronske pošte, pokazal 'deskanje' ali iskanje zanimivih strani ter opisal, kako se naredi domača stran. Pri-
sotni smo spoznali, zakaj postaja komuniciranje preko interne-ta vse bolj priljubljeno. Zanimivo in poučno srečanje pa je pripomoglo tudi k temu, da bo tovrstno komuniciranje čimbolj učinkovito.
Čeprav nas napredek tehnike nekako osiromaši pristnega človekovega pogleda, tople besede ali iskrivega nasmeha, so telefon, telefaks in internet po drugi strani že nenadomestljivi pripomočki, brez katerih bi se težko znašli.
Meta Kastelic
Predavanja o gorah in ljudeh Južne Amerike
Južna Amerika je bila vedno nekako skrivnostna, nenavadna, preprosta in privlačna. Poleg zanimivih gor pa so verjetno prav naštete lastnosti botrovale, da je Planinska zveza Slovenije organizirala izlet v Južno Ameriko, ki se gaje Marinka Koželj -Stepic. Zadnjo januarsko nedeljo je s pomočjo diapozitivov in izvirno glasbo tudi nazorno predstavila potovanje.
Mesec dolgo potovanje so pričeli v Peruju, ga nadaljevali v Bolivijo, Čile in ga končali tam, kjer so ga začeli - v Peruju. Namen izleta ni bil strogo planinske narave, tako da so obiskovalci predavanja lahko ujeli tudi kakšno besedo iz vsakdanjega
življenja tamkajšnjih prebivalcev.
Prvo »čudenje« živopisano oblečenim domačinom z bisagi na ramah se je počasi sprevrglo v nekaj povsem običajnega, kakor tudi slabe prometne razmere. Poleg tega se je udeležencem še posebno vtisnil v spomin legendarni Machu Picchu in najvišje ležeče jezero na svetu Titicaca.
Številni obiskovalci so še enkrat dokazali, da zanimanje za tovrstna predavanja ni usahnilo in da nedeljsko popoldne lahko prav lepo sklene tako predavanje.
Gašper Tominc, Horjul
Uspešno leto 1997 za balinarje BK Dobrova
BK Dobrova, ustanovljen pred nekaj leti, si je v letu 1997 utrl pot do višje lige. S pridobitvijo novih članov: Mezgec S. in Rtač L, smo dosegli težko pričakovan vstop v 1. ligo. Kljub slabim razmeram v BK Dobrova (smo tako rekoč brez strehe nad glavo) nam je uspelo brez izgubljene igre in zaradi tega smo se uspeha še posebej razveselili. Naš trud je torej že obrodil sadove, upamo pa, da nam bo v letošnjem letu uspelo rešiti tudi prostorski problem, saj bi bil način našega dela veliko lažji, kot smo ga imeli do sedaj.
Milan Bozovičar
ZANIMIVOSTI IZ OBČINSKE ZGODOVINE - 8
Bober, bizon, medved in drugi barjanski prebivalci
Ozemlje Ljubljanskega barja je bilo v času ledene dobe (plei-stocena) vedno izven območja, ki ga je pokrival led. Ledena odeja je uklepala zlasti alpsko območje, tako so bili najbližji ledeniki v Zgornjesavski dolini in v Kamniških Alpah, morda tudi na Nanosu in Snežniku. Barje z zaledjem pa je bilo, čeprav hladnejše kot danes, ves čas kopno in poraslo, zato so si na njem poiskale dom številne živalske in rastlinske vrste.
Večino kostnih ostankov ledenodobnih sesalcev so našli v jamskih nahajališčih, skupaj z ostanki orodij takratnega lovca, ali v gramoznicah. V glinokopu viške opekarne so tako našli če-ljustnico staropleistocenskega losa, v bivši Petričevi opekarni na Vrhniki pa so naleteli na rogovje tundrskega jelena.
Skupaj s kulturnimi ostalinami so bili najdeni živalski ostanki jelena, divjega prašiča, srne, tura (danes že izumrlega divjega goveda), vidre, jazbeca ter celo bobra, volka in medveda. Odkrili so, da so mostiščarji že udomačili nekatere živali, kot so barjansko govedo, domači prašič, ovca in domači pes. Tudi ptice so bile pogoste prebivalke barskega jezera: Ob koliščih so našli ostanke kormoranov, pelikanov, štorkelj, divjih gosi, močvirske race, žlabravke, nemega laboda, žerjava in drugih. Daje bilo v tedanjem času na Barju veliko plena, pa priča najdba pravega, pravcatega orla.
Nekatere živali so se v našem okolju ohranile še dolgo po po-ledenitvah. Bober je tako na Barju živel še v rimski dobi, saj poročajo.o njegovih kostnih ostankih iz Emone. Turi in bizoni so se obdržali še dlje, vse do prihoda Slovencev, kar spričujejo številna krajevna imena, kot so Turjak, Turjanci, Turiška vas in Bizovik. Za losa domnevajo, da seje obdržal vse do srednjega veka. Od sesalcev, ki so sedaj že izginili iz naših krajev, pa so se najdlje ohranili risi; zadnjega so ubili v začetku druge polovice prejšnjega stoletja, piše Jernej Pavšič v svojem vodniku po Ljubljanskem barju. Zgodovinopisec Josip Novak pa je že v začetku stoletja zapisal, daje bil plen lovca nekdaj izredno bogat, saj so se po barjanskih gozdovih skrivali srne, jeleni, losi, divji in šotni prašiči, orjaški pravoli, turi in bobri.
Miha Černetič
Pridelovanje lucerne Finančne
Lucerna najbolje uspeva v zmerno toplem in suhem podnebju, torej dobro prenaša sušo in visoke ter nizke temperature. Najbolje raste na rodovitnih in propustnih tleh ter ima zelo globoke korenine. Težka tla z visoko podtalnico za lucerno niso primerna. Lucerna je zelo bogata s hranilnimi snovmi:
Podpora za prirejo mesa (govedo, konji, ovce, koze)
Pogoji za pridobitev sredstev:
1. Minimalni stalež je vsaj 3 krave dojilje oziroma 10 ovc ali koz z maksimalno skupno obremenitvijo kmetijskih zemljišč 3 GVŽ/ha
2. Reja mora biti registrirana pri območni selekcijski službi (Kmetijski zavod Ljubljana — selekcijska služba)
3. Kmetija ne oddaja mleka v prodajo na domu ali v mlekarno — ni tržne proizvodnje mleka
4. Obvezni pripust oziroma osemenitev vsako leto
5. Najmanj 6 mesecev pred uveljavitvijo premije mora imeti rejec stalež živine, za katerega se uveljavlja premija, stalež se ne sme spremeniti (zmanjšati) najmanj 9 mesecev oziroma 12 mesecev.
Višina podpore (v SIT na posamezno žival)
nižinsko območje hribovito in območje z omejenimi dejavniki gorsko-višinsko
krave dojilje 18.000
21.500 24.000
drobnica 1.200
1.800 2.400
Potrebna dokumentacija:
— potrdilo selekcijske službe, da so živali v registru
— obrazec: Podatki o upravičencu
Upravičenci za izpolnjevanje obrazcev potrebujejo naslednje podatke:
— točen naslov (tudi telefonska št.)
— EMŠO (št. iz osebne izkaznice) in DAVČNO ŠTEVILKO!
— podatki o zemljiščih (POSESTNI LIST!)
— podatki o živalih — ločeno po kategorijah (teleta, mlado pitano govedo, govedo nad 2 leti...)
— številko žiro računa, tekočega računa ali hranilne knjižice za nakazilo odobrenih sredstev
Vse upravičence prosimo, da za hitro in tekoče izpolnjevanje obrazcev pripravijo potrebne (navedene) podatke.
Podpora za prirejo mleka
Pogoji za pridobitev sredstev:
1. IZJAVA rejca, da bo vsaj 1 x letno obdelal vse površine, ki jih ima v lasti ali zakupu
2. obremenitev kmetijskih površin ne sme presegati 3 GVZ (ha, upoštevajoč celoten stalež živali na kmetiji (1 GVŽ • 500 kg težka žival)
3. zahtevek se lahko vloži šele, ko rejec dokaže z dokumentacijo (podatki iz A in Z kontrole), da ima naveden stalež živali že vsaj 3 mesece v reji
4. IZJAVA rejca, da bo imel število živali, za katere vlaga zahtevek najmanj 9 mesecev po prejemu sredstev, če pride do pogina ali odprodaje živali že prej in ne zamenja te živali z drugo najpozneje v 30 dneh po zmanjšanju staleža, je rejec dolžan prijaviti spremembo staleža na predpisanem obrazcu in vrniti že dodeljena sredstva
5. podpora pripada rejcem neodvisno od načina prodaje mleka, tudi če je predelava na domu ali prodaja mleka na domu
6. rejec, kije prejel sredstva za rejo krav dojilj in klavnih pr-vesnic ni upravičen do podpore za živali za prirejo mleka
Podpora se poveča za 10%, če je obremenitev kmetijskih površin v lasti ali najemu manjša od 1,5 GVŽ/ha
za 5% če je paša na skupnih ali individualnih pašnikih 80 dni v letu
Predpisane obrazce dobite pri molznih kontrolorjih. Podrobnejše informacije pri kmetijski svetovalni službi.
Podpora za živali za prirejo mleka znaša:
hribovita območja in druga z omejenimi dej. za gorsko-višinske in strme kmetije
SIT/kravo
10.000
15.000
SIT/ovco ali kozo 1.500 2.000
Uvedba finančnih intervencij za razvoj kmetijstva
V Uradnem listu št. 8 z dne 5. 2.1998, je bila objavljena Uredba o uvedbi intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane v prvem polletju leta 1998.
Glede na veliko zanimanje kmetov o podporah v letošnjem letu, objavljamo kratek povzetek podpor za prirejo mesa in mleka.
Podrobnejše informacije dobite pri kmetijski svetovalni službi, na kmetijskih zadrugah ali pri predstavnikih selekcijske službe (molzni kontrolorji).
Zahtevke bo mogoče vlagati na predpisanih obrazcih najkasneje do 30. maja 1998.
Nada Gabrenja, kmetijska svetovalka Enota Dobrova
PBS SE sveža 31 g/kg   107 g/kg
suha        110 g/kg 290 g/kg
Z intenzivno izrabo (4 košnje), zdrži 4 do 5 let. Pred setvijo je treba tla globoko prerahljati in fino obdelati, vendar se morajo tla pred setvijo strniti (lahko valjamo).
GNOJENJE
Ob setvi (na ha): 80 kg N,
(npr. 500 kg 8-26-26). Po vsaki košnji (na ha): 40 kg N,
(np.400kg 10-20- 30).
Ugodno vpliva tudi hlevski gnoj, ki ga pred setvijo zadelamo — 40 t/ha (po hranilih nadomesti 24 kg N, 12 kg P,05 in 28 kg K20).
SETEV
Sejemo julija do avgusta ali pa zgodaj spomladi. Če sejemo s sejalnico, je poraba semena 30 kg/ha, medvrstna razdalja pa 20 cm. Vmes sejemo varovalni posevek; do 70 kg ovsa na ha.
SORTE
Orca — zgodnja
Banat ZMS — srednje zgodnja
Osiješka 66 — srednje zgodnja,
kobile 15.000
20.500 25.000
160 kg P205, 160 kg K20 80kgP205,    160 kgK20
trpežna
Elga — srednje zgodnja
S prvo košnjo počakamo, da je lucerna v polnem cvetenju, naslednje košnje pa opravimo v začetku cvetenja. Na leto da 4 do 5 odkosov in pričakujemo pridelek 10 t/ha zelo kakovostne mrve ali pa 50 t/ha zelene mase. Primerna je za vse vrste živali. Z novejšim sistemom baliranja v okrogle bale jo lahko pripravljamo kot zelo kakovostno silažo.
Kmetijska svetovalna služba, Enota Podpeč inž. agr. Anton Zavodnik
Strojni krožek Bobri
Sedež: SK Bobri, Podpeč 42a, 1352 Preserje, tel. 631-350 Vodja krožka: Valentin Rotar, tel. 654-596 Predsednik krožka: Jernej Rihar Podpredsednik krožka: Jože Novak Blagajnik krožka: Jože Repar Tajnik krožka: Anton Zavodnik Namestnica tajnika: Nada Gabrenja
Januarja 1998 je bilo vključenih 81 članov.
Območje delovanja je v občinah: Brezovica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, Ig, Škofljica, Vrhnika in južni del MOL.
Krožek združuje člane z osnovnim namenom medsosedske pomoči med kmeti. Praktično kmetje, ki potrebujejo storitev, to potrebo naročijo vodji krožka, ki jim pošlje izvajalca-kmeta, ki tak stroj ima. Le-ta mu opravi storitev po ceni iz potrjenega cenika, ki velja za tekoče leto. Ker je storitev med člani pomoč in cena v okviru priznanega cenika, izvajalcu ni treba plačati davka za storitev do višine, ki jo določi vlada. Za opravljeno delo je treba voditi blok v 3 izvodih (obe stranki in vodja).
Za kakovostno delo je treba dela načrtovati, saj nam vreme in zemljišča (Barje) omejujeta čas za opravljanje neke storitve. Dela je najlaže uskladiti, če se kmetje določene vasi dogovorijo, da storitev opravijo čim bolj vsi hkrati in to sporočijo čim prej vodji.
Člani krožk^so s stroji dobro opremljeni, naj navedem nekaj storitev: sušilnica za žita (10 t), kombanj za koruzno zrnje, kombanj za travo ali koruzo, kombanj za žita, balirke za okrogle ali oglate bale, ovijalke, močni traktorji s 4-brazdnim obračalnim plugom, 4 vrstne pnevmatske sejalnice, jarkokopalniki, čelni nakladalniki, zmogljive škropilnice in trosilniki hI. gnoja, obiralniki koruznih storžev, verižni rovokopalniki, mulčer in škarje za grmovje,...
V evropskih državah so ekonomske razmere privedle kmete, da večino storitev opravijo prek strojnih krožkov, zato tudi pri nas pričakujemo iz leta v leto aktivnejše delovanje. Vsi državni in bančni ukrepi za stroje se že sedaj vežejo na članstvo v Strojnem krožku.
Krožek pridobiva na kakovosti, če je veliko članov inje široko zastavljen, saj le tako lahko uskladimo delovne konice. Zato ste vsi kmetje vabljeni (članarina za 1. 1998 je 1000 sit)!
Tajnik:
kmetijski svetovalec Anton Zavodnik
intervencije
Ministrstvo za kmetijstvo RS je za prvo polletje 1998 razpisalo naslednje intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva.
Povzetek nekaterih, na našem območju primernih postavk:
OBNOVA ČREDE PLEMENSKIH KRAV
(A kontrola, rodovnik, hlevska knjiga) lastne živali 13 500, nakup živali 15 000 sit.
PLEMENSKI PRAŠIČI
(dokumenti, selekcijski programi, priznana cena) mladice, lastne 2550 do 3400, mladice, nakup 5950 do 17000; merjasci, lastni 17 000, nakup 25 500 do 42 500 sit.
PLEMENSKA DROBNICA
(selekcijski program) samice, lastne 3000, nakup 4800, samci 10 000 sit.
RAZVOJ GOVEDOREJE
(območja z omejenimi naravnimi dejavniki, v reji najmanj 6 mesecev, selekcijski program)
pitanci nad 250 kg, telice nad 220 kg — 15 sit/kg ž. t., gorsko pa 20 sit / kg ž. t.
krave, molznice 10 000 sit / žival, gorsko območje 15 000 sit / žival
krave, dojilje 21 500 sit / žival, gorsko območje 24 000 sit / žival.
RAZVOJ KONJEREJE
(hladnokrvna nad 300 kg in haflinška pasma nad 200 kg žive teže)
konji za meso 10 500 sit / žival, gorsko območje 15 000 sit / žival
kobile za vzrejo žrebet 20 000 sit / žival, gorsko območje 25 000 sit / žival.
RAZVOJ REJE DROBNICE
(selekcijski program,...)
prireja za meso 1000 sit / žival, gorsko 1400 sit / žival
drobnica za prirejo mleka 1500 sit / žival, gorsko 2000 sit
drobnica za mleko in meso 1800 sit / žival, gorsko 2400 sit / žival.
PODPORA ZA ŽIVALI NA PLANINSKI PAŠI
(paša nad 80 dni, status planine, evidence) molzna krava, kobila z žrebetom 8000 sit / žival; telica, MPG, dojilja 5500 sit; konj ali kobila 5500 sit; drobnica, mlečna 1500 sit, mesna 1000 sit / žival.
Tekoče zahtevke je treba vlagati do 15. v mesecu do 15. 6. 1998, najavo za dojilje, krave, kobile in drobnico ter pašo pa do 30. maja 1998.
Zahtevke vlagajo kmetje sami ali njihovi pooblaščeni vlagatelji na predpisanih obrazcih in s predloženo dokumentacijo.
Podrobnejše informacije dobite pri svetovalcu na vašem območju v Kmetijski svetovalni službi RS.
Kmetijski svetovalec: inž. agr. Anton Zavodnik
radio urhiriikai
tel: 061/757 262, teVfax: 061/757261
SMUČARSKE NOVICE
Zmaga tudi na Vrhniko
Zmago za Vrhniko je prinesla Mateja Mole (v sredini), prvi z leve je Ronko Gostiša, lastnik Cominga, kije podeljeval medalje, druga je Lo-gatčanka Lea Pergovnik, Anja Mikulan pa je zasedla odlično tretje mesto (četrta z leve).
Čeprav je letošnja zima mila, rekli bi skoraj brez snega, pa smučarska tekmovanja potekajo iz vikenda v vikend. Tako so v programu smučarski klubi za alpske in tekaške discipline. Kot vsa leta tudi letos najmlajši smučarji tekači tekmujejo za ZITOV pokal. Enega takih tekmovanj je organiziral tudi Tekaški smučarski klub Corning z Vrhnike. Skupajs Športno zvezo Vrhnika in Športnim društvom Povž s Stare Vrhnike so na Pokljuki organizirali tekmovanje v smučarskih tekih za mlajše m starejše dečke in deklice. Tekmovanje je bilo v soboto, 24. januarja, na znanih tekaških Progah Rudnega polja na Pokljuki. Udeležilo se ga je 120 mladih tekačev in tekačic iz 14 slovenskih klubov in enega iz sosednje Hrvaške. Člani mlajših kategorij so tekli na 3 km dolgi Progi, starejši dečki in deklice Pa na 5 km dolgi progi; vsi v Prosti tehniki.
Za vso organizacijo so poskrbeli marljivi delavci TSK Corning Vrhnika in člani ŠD Povž Stara Vrhnika s časome-rilci Timing z Vrhnike.
V prelepem sončnem vremenu so se mladi tekači zagrizeno borili za vsak meter smučine. Še Posebno so bili zanimivi skupinski starti, kjer si je vsak tekmovalec poskušal pridobiti čim boljši izhodiščni položaj. Od številnih tekačev domačega kluba Corning je pri starejših deklicah edino zmago prinesla Mateja Mole, ki tudi letos pričakuje visoko mesto v ŽITO POKALU. Rezultati prvih treh in uvr-
stitve tekačev Cominga v vsaki kategoriji pa so bili naslednji:
Mlajši dečki (27 uvrščenih)
1. Klemen Bauer (TSK Ihan), 9.51,3
2. Matej Čebašek (TSK Bled), 10.24,4
3. Matej Brvar (TSK Olimpija), 10.30,8
in 12. Domen Grom, 13. Matic Kogovšek (oba TSK Corning)
Mlajše deklice (14 uvrščenih)
1. Karin Ivančič (Valkarton Logatec), 11.08,0
2. Tinka Petrovčič (TSK Corning), 11.21,5
3. Maja Rimahari (TSK Bled), 11.31,8
Starejši dečki (29 uvrščenih)
1. Jernej Meze (Valkarton Logatec), 12.47,6
2. Miha Preveč (Valkarton Logatec), 12.48,9
3. Domen Zalar (TSK Corning), 12.50,1
in 8. Jan Debevec, 13. Gregor Kogovšek, 17. Simon Baje, 21. Jure Adrijanovič in 23. Erik Je-lovšek (vsi Corning)
Starejše deklice (22 uvrščenih)
1. Mateja Mole (TSK Corning), 14.07,6
2. Lea Pergovnik (Valkarton Logatec), 14.08,2
3. Anja Mikulan (TSK Corning), 14.41,8
in 6. Ajda Slavec, 12. Jelka Lenarčič, 13. Tinkara Komar in 14. Mateja Ličen (vse Corning) Prvim trem iz vsake kategorije je lastnik Cominga Ronko Gostiša podelil medalje, vsem do desetega mesta pa diplome.
S.S.
Vsi
organizatorji in tekmovalci, člani TSK Corning z Vrhnike, na sku-
P">ski sliki na Rudnem Polju
Pokal Topolino
Smo smučarji tekači, člani tekaškega smučarskega kluba SOMING z Vrhnike. Letos 17. ln 18. januarja smo se poleg vseh drugih najboljših tekmovalcev iz slovenskih klubov ude-g*B 15. tekme za pokal TOPOLINO v Italiji. Konkurenco so nam delali vrstniki iz števil-
nih drugih klubov iz vsega sveta.
V soboto, 17. januarja, smo po petih urah vožnje prispeli na cilj, kjer smo se namestili v prijetnem hotelu. Popoldne pa smo že odhiteli na kratek trening in ogled proge. Z našim trenerjem Marjanom Mesecem in Jocom Modrijanom, trenerjem logaškega kluba, smo si natančno ogledali progo z vsemi vzponi in spusti ter zahtevnejšimi deli. Nato je sledil predstavitveni večer s parado udeleženih držav. Naslednje jutro smo
Od leve: Tinkara Komar (4. mesto med 148. tekmovalkami), Jan Debevec (3. mesto med 125. tekmovalci) in Mateja Mole, ki je nastopala v višji kategoriji (6. mesto med 87. tekmovalkami).
se že zgodaj odpeljali na prizorišče tekme. Vsi predstavniki Slovenije smo se izkazali kar dobro. Med številnimi tekači smo kar nekajkrat stali na stopničkah ter zasedli nekaj lepih
uvrstitev med prvo deseterico. Kot država pa smo v skupni razvrstitvi zmagali.
Mateja Mole Tinkara Komar
Jan Debevec
Štafeta starejših deklic - državne prvakinje
V soboto, 14. februarja, in v nedeljo, 15. februarja, je bilo v Planici državno prvenstvo v smučarskih tekih za mlajše kategorije. V štafetnem teku starejših deklic 3 x 6 km je ekipa TSK COMING z Vrhnike v sestavi Mateja Mole, Ajda Slavec
in Anja Mikulan premočno osvojila prvo mesto in tako zasluženo naslov državnih prvakinj. Starejši dečki pa so v sestavi Domen Zalar, Grega Kogovšek in Jan Debevec zasedli drugo mesto. Manj sreče pa so tekači TSK COMINGA imeli v posameznih tekih, ker so se, kot pravijo, »zamazali«. Ne glede nato pa so dosegli kar lep uspeh: Starejše deklice: 2. mesto Mateja Mole 5. mesto Ajda Slavec 7. mesto Anja Mikulan Starejši dečki: 4. mesto Domen Zalar
7. mesto Grega Kogovšek
8. mesto Jan Debevc
Pri mlajših deklicah pa je Tina Petrovčič zasedla 3. mesto.
S.S.
Miha Plahutnik že večkratni državni prvak
Letošnja zimska sezona 1997/98 res ni obdarjena s snegom, zato so potrebni kar veliki napori, da so na državnem nivoju organizirana številna državna prvenstva. V začetku februarja je bilo v Planici državno prvenstvo v vseh smučarskih tekaških disciplinah. V mladinski konkurencije na 10 km dolgi progi mladinec Miha Plahutnik, član TSK Corning z Vrhnike, zasedel 2. mesto ter tako potrdil svoj veliki talent v tekih na smučeh. V zasledovalni tekmi na 15 km v prosti tehniki pa je prekosil vse ter osvojil naslov državnega prvaka. Na istem državnem prvenstvu je nastopil tudi v absolutni konkurenci članov na 30 km in premagal številne znane starejše tekače ter osvojil 3. mesto. Z resnično dobrimi uspehi je potrdil, da je zasluženo član državne mladinske reprezentance in obenem eden najbolj obetajočih mladih smučarjev tekačev.
Svojo tekaško pot je pričel s sedmimi leti prav na Stari Vrhniki pri trenerju Zoranu Gromu, ki je vzgojil številne mlade vrhniške smučarje tekače. Hitro se je pridružil takratnemu te-
Osebna izkaznica
MIHA PLAHUTNIK, roj. 30.7.1979
- stanuje na Stari Vrhniki
- član TSK COMING Vrhnika
- stalni član državne mladinske reprezentance
- prvi trener Zoran Grom, sedaj v reprezentanci Jure Velepec
- pripravnik v podjetju COMING
- izobrazba - srednja trgovska šola
kaškemu klubu z Vrhnike, ki se sedaj imenuje TSK COMING. Po nekaj uspehih v najmlajših kategorijah je leta 1993 na neuradnem svetovnem prvenstvu za mlajše kategorije v Italiji osvojil 8. mesto (POKAL TOPOLINO). Kot sam pravi, je bil to prelomni uspeh, ki mu je dal še večji zagon za treniranje in lahko rečemo »garanje« na snegu. Po Zoranu Gromu gaje treniral Roman Rupnik, sedaj pa Marjan Mesec, kije tudi klubski trener TSK COMING.
V sezoni 1995/96 je prvič nastopil v mladinski konkurenci in že prvič postal državni prvak v prosti tehniki na 21 km. V naslednjem letu je uspeh ponovil in si tako zaslužil stalno mesto v mladinski državni reprezentanci. Sedaj redno trenira po programu državne reprezentance, ki jo vodi Jure Velepec.
Od21.januarjado25. januarja letos seje udeležil svetovnega mladinskega prvenstva v St.
Moritzu v Švici. V hudi konkurenci in zelo slabih razmerah je na 10 km dolgi progi osvojil 29. mesto. Za mladega tekača je to kar lep uspeh, obenem pa velika izkušnja za naslednje svetovno prvenstvo, saj bo še eno leto tekmoval v tej kategoriji.
Dosegel pa je tudi že prvo mednarodno zmago v Ramsau v Avstriji, kjer je na FIS tekmi mladincev ugnal vse nasprotnike.
Miha Plahutnik nam je ob razgovoru še povedal, da si za prihodnje leto želi ponoviti letošnje rezultate ter postati tudi stalni član državne reprezentance pri članih. Z vso zagnanostjo in upornostjo, ki jo Miha dokazuje, mu bo to prav gotovo uspelo. Na koncu nam je še zaupal, da se želi zahvaliti podjetju COMING, posebno lastniku Ronku Gostiši za razumevanja in omogočanje udeležb na številnih tekmah in treningih.
S.S.
SAH
Šoln
mladinski
državni
prvak
Bled. Končano je mladinsko državno prvenstvo v kategoriji mladincev do 20 let, ki se ga je udeležilo 16 šahistov. Odigrali so 9 krogov po švicarskem sistemu. Že po slabi polovici turnirja je bilo jasno, da se bosta za naslov prvaka potegovala le Podkrižnik in Šoln. Stojniccc, Praznik in Guid so bili popolnoma izven forme in so se borili le za mesta pod vrhom. Boj za naslov prvaka je bil odločen v zadnjem krogu, ko je Praznik zaustavil Podkrižnika — partija se je ob prednosti" Praznika končala z remijem, Šoln pa je premagal Stojniccca in zmagal s pol točke prednosti. Praznik je na koncu zasedel šesto, Stojniccc pa sedmo mesto.
Vrstni red: 1. Šoln 8, 2. Podkrižnik 7, 5, 3. Kosmač 5,5, 4. Guid, 5. Starčič — oba po 5, 6. Praznik, 7. Stojniccc, 8. Ivec, 9. Beletič — vsi po 4,5 točke itn. Šoln sije kot prvak priigral pravico do nastopa na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki bo v Indiji, Podkrižnik pa bo igral na evropskem prvenstvu.
Šebenik
državni
prvak
Maribor. Končano je državno prvenstvo osnovnošolcev za posameznike. Po zanimivih tridnevnih bojih, ki so bili odigrani s tempom 1 ura za razmišljanje na igralca, so udeleženci odločili, kdo so novi državni prvaki pri deklicah in fantih do 9, 11,
13 in 15 let. Med notranjskimi šahisti se je najbolje odrezal Vrhničan Matej Šebenik, ki je postal državni prvak v kategoriji fantov do 15 let. Igral je zanesljivo in bil edini neporaženi igralec v svoji kategoriji. Dosegel je sedem zmag in dva remija in zasluženo osvojil naslov prvaka. V isti kategoriji je odlično igral še Borovničan Klemen Ši-vic, kije bil na koncu šesti, kar je prijetno presenečenje, po igri pa kotira še višje, saj je imel proti Lazarju in Novaku, ki sta bila na koncu drugi oz. tretji, dobljena položaja, kiju zaradi neizkušenosti ni izkoristil in je tako zamudil priliko, da bi stal na zmagovalnem odru. V isti kategoriji je bil Borovničan Aleš Kr-žič 23., Dragomerčana Vrabic in Lenarčič pa sta zasedla 27. oz. 30. mesto med 31. nastopajočimi. Vrstni red: 1. Šebenik 8,
2. Lazar 7,5, 3. Novak, 4. Štrucl — oba po 6, Kukovec in Šivic po 5,5 itn.
V kategoriji fantov do 13 let je med 32 igralci Borovničan Jernej Šivic osvojil dobro 10. mesto s 5,5 točkami. V kategoriji dečkov do 9 let je bil med 37 nastopajočimi Jaka Zagore odličen sedmi.
Pri deklicah se je v kategoriji do 13 let odlično odrezala Saša Kržič iz Borovnice, ki je delila
3. —5. mesto s 6,5 točkami, zaradi dodatnega kriterija pa je osvojila peto mesto v konkurenci 28 šahistk. ,
Anton Praznik
ŠAHOVSKO DRUŠTVO VRHNIKA VABI NA HI-TROPOTEZNI TURNIR, ki bo v nedeljo, 8. marca ob 10.00 uri v prostorih ŠD Vrhnika, Tržaška c. 3/1 (vhod z dvorišča) na Vrhniki. Pripravljene bodo praktične nagrade. Šahisti vljudno vabljeni!
ŠPORTNA
ZVEZA
VRHNIKA
Balinarji Sinje Gorice so v popolnosti izkoristili prelepo sončno vreme v januarju in februarju. Dobivajo se vsako nedeljo in resno »potrenira-jo« vse balinarske veščine. Zato vsi ostali balinarji, pazite se balinarjev Sinje Gorice, ki so že v polni formi.
Občinsko prvenstvo Vrhnike v elektronskem pikadu
V nedeljo, 8.2.1998, je na Vrhniki v novoodprti pivnici Yellow Pub potekalo 1. občinsko prvenstvo v elektronskem pikadu. Tekmovanja so se udeležili najboljši igralci in igralke vrhniške občine, manjkali pa tudi niso navijači, ki so bodrili svoje tekmovalce. Med 34 tekmovalci so bili v najbolj razširjeni igri 301 d.out po zanimivih bojih naslednji rezultati:
Moški posamezno:
1. Hamzo Beganovič
2. Roman Kostanjevec
3. Mitja Birtič
4. Dušan Radošek
Ženske posamezno:
1. Jelka Kune
2. Tina Miklavčič
3. Sabina Lapuh
Za organizacijo in izvedbo tekmovanja sta poskrbela vodja pikada Notranjske lige Milan Volk in gostitelj Yellow Pub. Posebano se zahvaljujejo sponzorjem; to so bili: Zlatarstvo M. Lančič, trgovina Darilce, Bistro Škorpijon, Zlatarstvo Aurum, Avtocenter Renault, B.J. pub, trgovina Kara, picerija Boter, Tobačna Ljubljana, Taverna Papalina ter A-Preles z Rakeka, ki so s praktičnimi nagradami dopolnili in popestrili tekmovanje.
To je bila hkrati tudi dobra priprava za začetek spomladanske lige, ki se bo pričela v marcu. Vabljeni ste na ligaške tekme Notranjske lige ob ponedeljkih in toikih v Yellow Pubu, Tine klubu, Pri Oblaku, M-baru, Medeji, Krnici in Sinji Gorici.
Eta Orel
Prve tri ženske s pokali (od leve): Tina Miklavčič, zmagovalka Jelka Kune in Sabina Lapuh.
Prvi štirje med moškimi (od leve): Dušan Radošek (4. mesto), Mitja Birtič (3. mesto), zmagovalec Hamzo Beganovič in drugouvrščeni Roman Kostanjevec.
KARATE KLUB VRH VRHNIKA prireja VPIS v tečaj ŠPORTNEGA KARATEJA
URNIK KARATEJA
URA - DAN PONEDELJEK 17:30- 19:00        KARATE 1 19:00-20:30        KARATE 2 21:00-22:30
PROSTOR A
KARATE 1 - karate za najmlajše do 4. razreda osnovne šole
KARATE 2 - karate od 5. razreda osnovne šole do 99. leta starosti
KARATE 3 - karate namenjen tekmovalni selekciji in tistim, ki si želijo več znanja in borilnih izkušenj v našem klubu A - Tržaška 2, mala telovadnica O.Š. Ivana Cankarja (stara šola nasproti kluba Nauportus na Vrhniki)
SREDA
PETEK KARATE 2
KARATE 3
B A
B - Tržaška 9, velika telovadnica Partizan (blizu pizzerije Boter)
* (prostori so urejeni in oddaljeni od avtobusnih postaj 50-100m)
Karate je kot najštevilčnejši borilni šport v svetu v letošnjem letu potrjen kot olimpijski in leta 2004 naj bi nastopil na olimpijskih igrah v Atenah.
Treniramo:
- športno karate (borilno) tehniko (verzija WKF - najbolj rzširjena v svetu)
- stretehing - razgibavanje do tako imenovane »špage«
- moč, eksplozivnost, refleksni odziv
- koncentracijo, duševno in telesno kondicijo, dihanje
- samoobramba (meti, tehnike vzvodov, parterna tehnika, vitalne točke...)
- sojenje borb, sodniško delo
- trenerska šola
- spoznavanje s prvinami iz ostalih borilnih športov Zakaj treniramo samo športne borbe in ne tudi kate? Izkušnje s spremljanja večjih prvenstev kažejo, da se tekmovalci razdelijo na kataše - tradicionalne kara-teiste (borce z nevidnim nasprotnikom - primer je Karate klub Vrhnika) in na športne ka-rateiste (ti trenirajo le borbe z vidnim realnim nasprotnikom -primer je naš matični karate klub VRH Vrhnika). Od posa-
meznika pa je odvisno ali se odloči v življenju za spopad z realnostjo ali lastno imaginacijo. Naj opozorimo še na zelo pomembno stvar na željo staršev smo letos odprli tečaj tudi za najmlajše osnovnošolce, vendar pa mislimo, da trening karateja predšolskim otrokom kvečjemu Škoduje, saj le ti niso prvič sposobni spremljati treninga, zahtevne vaje pa jim lahko le povzročijo poškodbe na mladem razvijajočem telesu. *** Ža vse tiste, ki ne spremljajo člankov v Našem časopisu smo na Vrhniki in njeni okolici obesili plakate s pomočjo katerih se lahko bodoči člani lažje informirajo, ter razdelili informativne lističe na javnih mestih -knjižnica, zdravstveni dom, kino.
Za vse nadaljne informacije pokliči kontaktni osebi: Simon Caserman dipl. biolog tel: 751-156
Jure Obreza dipl. inž. strojništva tel: 654-593
VPIS v tečaj KICKBOXING različice SEMI, LIGHT, FULL URNIK KICKBOXINGA
URA: DAN PONEDELJEK 19:00- 20:30
20:30 - 22:00 KICKBOXING 1 21:00- 22:30
PROSTOR A
KICKBOXING 1 - začetni tečaj organiziran za vse bodoče tekmovalce in rekreativce - primerna starost od 15. do 99. leta mladosti.
KICKBOXING 2 - namenjen tekmovalni selekciji in bolj nadarjenim ali zagnanim začetnikom, ki si želijo več znanja in borilnih izkušenj v našem klubu A - Tržaška 2, mala telovadnica O.Š. Ivana Cankarja (stara šola nasproti kluba Nauportus na Vrhniki)
B - Tržaška 9, velika telovadnica Partizan (blizu pizzerije Boter)
* (prostori so urejeni in oddaljeni od avtobusnih postaj 50-100m)
Treniramo: - tekočo borilno tehniko (brez zaustavljanja)
- eksplozivnost, stretehing, refleksni odziv
- tekmovalno etiko in disciplino
- samoobrambo
- moč, hitrost in spretnost na orodjih (vreča, fokuserji, hruška, ščiti...)
- urimo se tudi za trenerje in sodnike v KBZS
- spoznavanje prvin ostalih borilnih športov
Možnost napredovanja po pasovih, je zagotovljena tudi v KICKBOXING ZVEZI SLOVENIJE - KBZS, kjer so priznani tako pasovi karateja, ta-ekwondo-ja, kung-fu-ja itd. Prav tako je mogoče nastopati v katah vendar na za to posebno prirejenih tekmovanjih. Naš klub je vključen v KBZS s tem pa tudi v največjo kickboxing asociacijo WAKO ter IAKSA.
*** Plakati že visijo po vsej občini, informacijske lističe pa najdete na pomembnejših javnih mestih.
Na koncu pa še opozorilo za mlade vpisnike - po občini in izven se pojavljajo divji neregistrirani klubi, ki niso včlanjeni v nobeno tekmovalno zvezo, strokovno znanje predvsem pa izobrazba in izkušnje takih trenerjev so precej borne. Taki klubi so muhe enodnevnice in največkrat zamrejo že po pol leta delovanja. Trener, ki kaže tehniko jo mora pokazati v realni hitrosti, s pravo močjo in
SREDA
PETEK KICKBOXING 1
KICKBOXING 2
B A
v pravilnem poteku in kar je najvažneje - pokazati v spontani borbi njeno uporabnost. Trener, ki ne more zadostiti tem zahtevam vam ob svojem najlepše izbranem besednjaku ne zagotovi potrebnega znanja, zaradi katerega ste se odločili za trening borilnih veščin.
Za vse nadaljne informacije pokliči kontaktni osebi: Jure Obreza dipl.ing. strojništva tel: 654-593
Simon Caserman dipl.biolog tel: 751-156
Karate v Horjulu
Zaradi velikega zanimanja in želje po treniranju karateja v Horjulu, smo se odločili, da registriramo športni klub z imenom KARATE KLUB HORJUL. Registrirani klub že deluje v prostorih osnovne šole v Horjulu.
Treniramo vsak ponedeljek od 17.00 - 18.30 ure, ločeno za otroke, mladino in odrasle po točno zastavljenem programu.
Skupina vpisanih članov je že kar pestra, vendar se ne bomo branili nikogar, ki bo prinesel s seboj dobro voljo in željo po treniranju. Zato vas vabimo, da se nam pridružite in vpišete na rednih treningih do 16.3.1998. Na javnih mestih vam bodo dosegljivi informacijski lističi, plakati pa vas bodo opominjali in usmerjali na pravo mesto.
KARATE KLUB HORJUL
Karate klub Vrhnika
vabi vse ljubitelje karateja, naj se vpišejo v njihov klub, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek od 18.do 20.ure v telovadnici Krajevne skupnosti v Verdu.
Balonarsko
tekmovanje nad Barjem
Ljudje so si od nekdaj želeli leteti. Bolj ali manj uspešno so posnemali ptice. Na ta način so odkrivali vedno nova plovila, jih dopolnjevali in to počno mnogi še danes. Za letenje pa je pomembnih več dejavnikov. Med najpomembnejšimi sta prostor in vremenski pogoji. V Sloveniji je prav naše Barje najugodnejše in z najlepšimi področji, kjer se da idealno preletati tudi z balonom. To dobro pozna tudi eden najboljših slovenskih balonarjev, Avi Šorn, saj je prav v Vnanjih Goricah postavil balonarsko središče, kije prvo tovrstno v Sloveniji.
Drugo februarsko soboto je medobčinsko središče za kulturo Barje z zaledjem pripravilo predavanje Avija Šorna o balo-narstvu. Ob pomoči privlačnih diapozitivov smo prepotovali vseh pet kontinentov, seveda z balonom, in ob tem spoznali tudi osnove tega zanimivega športa.
Naslednji dan pa smo lahko opazovali čisto pravo tekmovanje, ki seje odvijalo na nebu nad Vnanjimi in Notranjimi Goricami. Start je bil ob vznožju Za-dačence (Dobčenice), kjer seje v zrak dvignilo šest balonov. Njihova naloga je bila, da v 45 minutah prepotujejo določeno pot in na označena mesta spustijo
takoimenovane markerje (označevalce). Zmagovalec je bil tisti, kije označevalce vrgel najbližje predhodno dogovorjenim točkam.
Poletje trajal dlje, kot je bilo časovno predvideno, zato nam ni bilo nič hudega, ko smo opazovali, kot na dlani, prelepo barjansko pokrajino. Prav zanimivo je opazovati domače kraje, kjer poznaš vsak kotiček, iz zraka pa je predstava čisto drugačna. Preveval meje občutek, kot da gledam ogromno maketo. Jutranje meglice, ki so na začetku zastirale pogled do Brezovice, so se kaj kmalu razkadile in na paleti se je videlo vse od Vrhnike do Grosupeljske kotline. Med zasanjanim opazovanjem pa se je odvijala tekma, piloti so med seboj komunicirali preko radijskih postaj in si sporočali podatke o položaju vetrov. Zvesto so nas spremljale tudi zemeljske ekipe, ki so sledile smeri našega poleta in ob pristanku so nam pomagali zložiti balone na velike prikolice.
Tekma je bila prijateljskega značaja, zato na koncu ni bil nihče posebno užaljen, če ni osvojil najvišjih mest, ampak je iz vseh vel pravi športni duh in zadovoljstvo ob lepem vremenu in ugodnem vetru, ki nas je spremljalo celo dopoldne.
Meta Kastelic
POHODI PD VRHNIKA V LETU 1998
Sekcija »Veseli Triglavci«
V začetku januarja smo se zbrali »VESELI TRIGLAVCI« oz. ožji odbor in zastavili program dela za tekoče leto. Spet bomo organizirali pohode skozi vse leto na bližnje in daljne gore po Sloveniji.
Masovnega pohoda peš z Vrhnike na Triglav letos ne bomo organizirali, skoraj gotovo pa se bodo na pot podali Po-vžarji in Vašani.
Veseli Triglavci bomo letos nadaljevali pot od Kolpe čez Gorjance na Bizeljsko, ženski del pa bo hodil po Slovenski poti, Lintverni s Trojan na Jezersko.
Ob koncu lanskega leta smo organizirali pohod iz Cerknice na Slivnico, čez Pokojišče na Vrhniko, ter pohod na Javornik nad Črnim Vrhom.
V januarju so nekateri šli na
Kum, organiziran pohod pa je bil na Kriško goro nad Krizami pri Tržiču.
V začetku februarja smo se podali na Caven, sredi meseca pa smo korakali s Kozij na Bohor.
V marcu (1.) se bomo nekateri povzpeli na Nanos, naslednji teden bomo hodili po Jurčičevi poti čez Polževo na Muljavo, naslednjo soboto pa nas bo videl Snežnik.
Planinke in planinci, članarino za letos lahko poravnate v pisarni PD ob sredah od 19.
— 20. ure ali v nedeljo na Planini.
Prijavite se lahko v pisarni PD Vrhnika, kjer bo imela sekcija uradne ure ob torkih od 18.
— 19., ali pri »Kranjc« na Vrhniki ali v »Krnici« v Verdu.
Jaka S.
POHODI v letu 1998	odhod	vodi
25. 1. KRIŠKA GORA	7.00	Srečo Krašovec
8. 2. ČAVEN	7.00	Damjana Miklavčič
14. 2. BOHOR	6.00	Tina Turk
7. 3. JURČIČEVA POT	7.00	Zalka Garafolj
14. 3. SNEŽNIK	6.00	Srečo Krašovec
21. 3. JELENOV ŽLEB	7.00	Tone Matelič
5. 4. KLJUČ	8.00	Damjana Miklavčič
19. 4. OBČNI ZBOR PD VRHNI-		
KA NA PLANINI		Jože Sušteršič
27. 4. VRHNIŠKA POT	7.00	
8. 5. VRHNIKA - BLEGOŠ	7.00	Jaka Susman
9. 5. BLEGOŠ	14.00	oža Grom
23. 5. STOL	6.00	Janez Petrič
24. 5. SREČANJE PLANINCEV NOTRANJSKE NA KRIMU		
6. 6. STORZIC	7.00	Jaka Susman
25. 6. ČEMŠENISKA PLANINA	7.00	Damjana Miklavčič
4. 7. TRDINOV VRH	6.00	Jele Jelovšek
29. 8. VOGEL - ČRNA PRST	6.00	Janez Pečar
6. 9. SREČANJE PLANINCEV NA PLANINI		
12. 9. VIRNIKOV GRINTOVEC	6.00	Janez Petrič
20. 9. KRIM	8.00	Janez Kavčič
26. 9. PLANINA JEZERO	6.00	Jele Jelovšek
18. 10. OKOLI ŽIROV	7.00	Jaka Susman
7. 11. OD LITIJE DO ČATEŽA	6.00	Damjana Miklavčič
21. 11. PO VIPAVSKIH		
OBRONKIH -	7.00	
28. 11. SLIVNICA-POKOJIŠČE	7.00	Srečo Krašovec
19. 12. JAVORNIK	7.00	Damjana Miklavčič
TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o.
CANKARJEV TRG 4. 61360 VRHNIKA tel. (061) 755 375, f«x. (061) 755 380
AVTOSOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE FOTOKOPIRANJE
AVTOŠOLA
s tradicijo in dobrim uspehom
VSAK MESEC TEČAJI CPP A, B, C, E IN F KATEGORIJE PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV! DIJAKI IN ŠTUDENTJE POPUST!
Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli. NOVO:
Organiziramo tečaj za voditelje motornih čolnov
TURISTIČNA AGENCIJA
POMLAD - POLETJE '98
PRODAJA ARANŽMAJEV VSEH PRIZNANIH TURISTIČNIH AGENCIJ
MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE LETALSKE KARTE ZAVAROVANJE CORIS
Sklepamo zavarovanja za MARIBORSKO ZAVAROVALNICO
URADNE URE: pon.-pet. od 9. do 18. ure, sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: COM-TAR. d.o.o., PTC LOKA, Robova 6, VRHNIKA, tel.:/fax: 061/755-828,755-023 POSLOVALNICA LOGATEC, Cankarjeva 8, tel. 741-642
HEJ
TRGOAVTO
Vrhnika ZMETALOTRGOM
Ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6
• Rezervni deli za tovorna vozila: TAM, Zastava, IVECO in ostala vozila po naročilu
• Rezervni deli za osebna vozila: ŠKODA, GOLF, ZASTAVA in ostala, tudi po naročilu
• ZASTOPSTVO:
Stroji za pranje iz Italije — LAVOR VVASII, že od 26.100,00 SIT + PD dalje, MODEL TEKNA 2015 po 297.107,00 + PD (tehnični podatki: 200 barov, 900 lit/uro, 0-140°C, mere : 100x59xh=76.170 kg)
• Večnamenski vitel v kombinaciji z motorno žago po 132.900,00 SIT
4>
3t
MOŽNOST NAKUPA NA VEČ OBROKOV
DELOVNI ČAS: od 7. do 19. ure sobota: od 7. do 12. ure ® 756-210, 756-211 faks: 756-210
Tržaška 3, Vrhnika, tel: 061/752-714
Ob dnevu žena in materinskem dnevu vam bomo Ponudili najlepšo izbiro rezanega cvetja in lončnic.
Fantje in moški razveselite svoja dekleta in žene
ODPRTO: vsak dan od 8. do 12. ure
od 14. do 18. ure v soboto od 8. do 12. ure
n
r  g  o v i
keramika — parketi stavbno pohištvo — obloge
Zidarstvo Petrovčič Podlipa 95, telefon: 753-895 Vrhnika, GSM 041-675-036
VAM NUDI NASLEDNJE STORITVE:
• novogradnje z našim ali vašim materialom
• podporne zidove - škarpe iz kamna
• tlakovanja dvorišč
• adaptacije hiš, dimnikov
• vrtne kamine iz kamna itn...
VULjKAJSTIZERSTVO IVAN MOLK s.p>.
RAMOVŠEVA 2,BOROVNICA tel.£61/747-102
-velika izbira letnih in zimskih avtoplaščev za osebna vozila (SAVA, FULDA, KORMORAN in ostalih proizvajalcev) -velika izbira nalitih gum BANDAG
- možnost plačila na 3 čeke -5% popust na gotovinsko plačilo -brezplačna menjava pri nas kupljenih gum
DELOVNI ČAS:
Ponedeljek - Petek: 8.00 12 00 ,14 00- 19.00 Sobota: 8 00 ■ 1200
Prepričajte se o pestri ponudbi in dobrih storitvah!
Vsaki stranki, ki bo v mesec marcu prinesla film v izdelavo fotografij, bomo brezplačno podelili album za fotografije — ustrezne velikosti.
SE PRIPOROČA FOTO MARKELJ
URADNI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL DAEWOO
d.o.o.
DAEWOO
MOTOR
AKCIJA V MESECU MARCU: TICO: 9.990 DEM NEKI A: že od 13.990 DEM LANOS: že od 16.990 DEM NUBIRA: že od 23.490 DEM ESPERO: že od 19.990 DEM
SUPER UGODNO — OMEJENO ŠTEVILO VOZIL:
— NEXIA 3 VR GTX A/C, ABG 15.990 DEM
— NEKI A 5 VR GTK A/C, ABG 16.990 DEM
Poleg tega vam nudimo še veliko izbiro avtogum, po ugodnih plačilnih pogojih. ARMIČ, d.o.o., Log pri Brezovici tel./fax 061/653-746
MALI OGLASI
Kupim mirno, sončno, zazidalno parcelo na majhnem, hribovitem delu v Notranjih Goricah, Vnanjih Goricah ali na Vrhniki. Telefon: 842-153 (zvečer).
Prodam plemenskega kunca -orjaški lisec. Tel. 641-299.
Mlajša upokojenka išče delo za pomoč v gospodinjstvu ali pospravljanje, v popoldanskem času.
Tel. 755-045.
Prodam dobro ohranjen krznen plašč - nerc, št. 38-40. Tel. 755-373.
Pomoč v gospodinjstvu potrebujemo enkrat na teden. Plačilo po dogovoru. Informacije: Vin-tar, Hruševo 52, Dobrova, tel. 555-659 (zvečer).
Instrukcije osnovnošolskih predmetov: matematike, fizike,teh-ničnih predmetov za srednje šole in kitare.
Andreja & Slavko (Vnanje Gorice, Požamice 46). Pokličite po tel. 061/652-580, po 20.uri. Prva ura je brezplačna! Pr.odam plemenskega konja, sr-naste pasme, starega tri leta. Tel. 754-794.
Barjanski travnik L, 20 arov, parcelna številka 2099/483, v bližini Malega Placa, Bevke, zamenjam za podobno zemljišče bližje Logu. Tel. 653-454.
Prodam plemenskega konja, srnaste pasme, starega tri leta. Tel. 754-794.
Barjanski travnik L, 20 arov, parcelna številka 2099/483, v bližini Malega Placa, Bevke, zamenjam za podobno
zemljišče bližje Logu.
Tel. 653-454.
Prodam palice za fižol (smrekove sušice); 150 palic po 300,00 SIT za vsako. Dominik Jereb, Turnovše 48, Vrhnika.
Mlada družina kupi zazidljivo parcelo na področju Brezovice in Dragomerja. Tel.: 061/ 576-485
T0TRABEd
0o©.
Sinja gorica 11, VRHNIKA, tel.:061/755-199, 751-346
• VSA VOZILA NA ZALOGI
• MENJAMO STARO ZA NOVO
POSOJILA Z UGODNO OBRESTNO MERO - BREZ POLOGA
UGODNA PONUDBA VOZIL FIAT BRAVO - BRAVA
Ob nakupu vozil BRAVO - BRAVA dobite brezplačno KLIMO
PRIČAKUJEMO VAS!!
V CENTRU
ZA RAZVOJ PODEŽELJA NAŠ LAZ
Razstava o likovni ustvarjalnosti mladih
V okviru sodelovanja občin: Borovnica, Brezovica, Dobrova
- Horjul - Polhov Gradec, Ig, Logatec, Škofljica in Vrhnika je bila v Centru za razvoj podeželja - Naš laz na Lukovici pri Brezovici razstava likovne ustvarjalnosti mladih v božično -novoletnem času.
Na ogled so izdelki iz raznovrstnih materialov v različnih tehnikah. Razstava je bila odprta od 18. decembra do 18. januarja, njen namen pa je povezati različne vzgojno varstvene ustanove in spoznavati njihovo bogato ustvarjalnost tudi izven šolskih prostorov.
Organizator razstave je Občina Brezovica, oblikovala pa jo je gospa Emilija Erbežnik, ljubiteljica umetnosti iz Dragomer-ja. Predstavljalo seje 23 vzgojno
- izobraževalnih ustanov iz že omenjenih občin z več kot tisoč izdelki. Te ustanove so vzgojno varstveni zavodi oziroma enote: Log, Dragomer, Brezovica, Vna-nje Gorice, Notranje Gorice, Kurirček iz Logatca, župnijski vrtec z Vrhnike'osnovne šole: Brezovica, Ig, Škofljica, Ivan Cankar z Vrhnike (razredna, predmetna stopnja, oddelek vzgoje in izobraževanja v Podlipi), Dragomer (tudi Podružnična šola Bevke), Horjul, Podružnična šola Vrh Svetih Treh kraljev; Center Dolfke Boštjančič iz Drage pri Igu, Varstveno delovni center iz Podlipe; Advent-na delavnica iz Šentjošta; Skavti Ostrorogega jelena z Brezovice; Društvo prijateljev otrok in mladine iz Logatca in Cankarjeva knjižnica z Vrhnike.
Na otvoritvi razstave so sodelovali: učenca z Osnovne šole Horjul s flavto in harmoniko, učenka s Podružnične šole Bevke z deklamacijo, župan Občine Brezovica Drago Stanovnik in župan Občine Vrhnika Vinko Tomšič s pozdravnima nagovoroma ter gospa Barbara Soko s Podružnične šole Vrh Svetih Treh kraljev z razmišljanjem o ustvarjalnosti mladih. Med drugim je razmišljala: »Gruden je mesec, ko zemlja počiva. Nikoli pa ni v tem času počival človekov nemirni duh. Nasprotno! Prav ob dolgih zimskih večerih so ljudje našli čas, ko so ustvarjali za svojo dušo. čeprav so največkrat izdelovali uporabne predmete: orodje, obleko in podobno, pa so ob tem nastajale prave umetnije. Pletenje, tkanje, vezenje, klekljanje, rezljanje - vse to se je delalo v družinskem krogu. Zato so se otroci že v rosni mladosti naučili marsikatere ročne spretnosti, vztrajnosti, potrpljenja, vrednotenja svojih izdelkov, razvijali so svoj intelekt, v njih pa seje prebujala tudi ustvarjalna žilica.« Gospa Soko se je nadalje spraševala: »So igrače, televizija, računalniki in drugo danes ustrezno nadomestilo? Starši imajo premalo časa, da bi se skupaj z otrokom ukvarjali z ročnim delom, mnogi pa tega niti ne znajo več. Zato sta šola in vrtec pomembna dejavnika, ki morata otroku omogočiti, da razvija ročne spretnosti. Mnoge vrednote, ki so jih nekoč privzgajali otrokom, danes nimajo več nobene cene, so celo bolj cokla kot vrlina. Nekaj pa je, kar tudi danes velja - vztrajnost. Ta pa se razvija prav ob likovnem ustvar-
Potem pa je še ena vrsta prijateljev! Prijateljev, katerih imena lahko pišeš brez narekovajev in oklepajev. To je tista vse bolj redka vrsta, ki počasi izumira — vsaj tako nas želijo prepričati prijatelji iz prve in druge skupine! Toda srečen je lahko vsak, ki ima vsaj kakšnega takega prijatelja. Ta. tak prijatelj ni vedno za vse
najbolj prijeten, saj človeku pove v obraz, kar mu gre, in ne zavija besed v celofan ter ne oponaša kameleonov. Ha, zaradi take njihove navade pri prvih dveh skupinah niso ravno priljubljeni!
Toda kot kaže, na južni strani Alp takih prijateljev zelo primanjkuje! Skoda!
Ivan Malavašič
Prizor z razstave o likovni ustvarjalnosti mladih na Lukovici
janju in ročnih delih. Otroku moramo najprej dati možnosti, da si nabira izkušnje, da pridobiva na spretnosti, da spoznava osnovne zakonitosti, šele potem lahko pokaže svojo ustvarjalnost. In če vidimo, da je neka stvar, ki jo otrokom pokažemo zanje izziv in so se pripravljeni z veseljem lotiti dela, je to že dovolj , da se je z otroci vredno potruditi. Otroci so namreč pravi otroci, če si želijo delati vedno nekaj novega,« je na koncu dodala učiteljica Barbara Soko.
Zanimanje za razstavo je dokaz, da mladim, njihovim staršem in mentorjem ni vseeno, kakšne vsebine zapolnjujejo njihov vsakdan in da so ponosni na svoje delo oziroma delo svojih otrok in varovancev.
Prijatelji
Vsak človek je vesel, če ima prijatelje, ki jim lahko zaupa.
Žal, to ni tako preprosto, kot bi si kdo predstavljal, vsaj ne v današnjih časih, ko nekaterim pomeni denar več kot pa iskreno prijateljstvo. Kar nekaj je ljudi, ki ne morejo zaupati niti samim sebi, tako hitro se spreminja njihovo prepričanje — seveda le na
m
CITROEN.
MERLAK
PRODAJA VOZIL:
• nova vozila CITROEN XSARA, XANTIA II, SAXO, AX
• STARO ZA NOVO
AVTO
MEHANIKA
KLEPARSTVO
LIČARSTVO
velik, lep in pameten
Berlingo FG že od 16.990 DEM
(5% davek) \ Berlingo 5s že od \ 18.490 DEM
\    (5% davek)
CITROČN
www.citroen.si
SERVIS MERLAK, Vrhnika, 061/751-007
Avto, ki vam zleze pod kožo
Predstavili se bomo tudi na GREGORJEVEM SEJMU V LOGATCU, 12. marca 1998
zapeljite se z novimi lepotci CITROENA
zunaj in za tiste, ki jim verjamejo!
No, pa ker smo si želeli spoznati le prijatelje, ostanimo pri njih!
Če je človek do sebe in do drugih kolikor toliko iskren, bi tako imenovane prijatelje lahko razdelil na tri glavne skupine — z manjšimi podskupinami se pač ni vredno ukvarjati.
V prvo skupino bi lahko uvrstili vse tiste prijatelje, ki jim še najbolj ustreza, če jih pišemo v narekovaju. Ti se tedaj, ko govorijo s teboj, slinijo kot polž na soncu, so izbranih in sladkih besed, zavitih v celofan in pomazanih z medom. Toda ko jim obrneš hrbet (ali ali pa oni tebi), te že opravljajo. Tedaj se iz človeka, ki so ga še pred trenutkom — gledajo ti v oči — hvalili, nenadoma spremeniš v ostudno golazen, ki kvari podnebje v naši ljubljeni deželi. Da, žal le v obljubljeni... Ja ja, ti prijatelji imajo izredno lastnost, da lahko spreminjajo barvo kot kameleon. Če jih kdo na to opomni, jim ni prav nič nerodno... Zakaj naj bi jim pa bilo — kdo jim pa kaj more...
V drugo skupino spadajo prijatelji, kijih moramo, žal, pisati v oklepaju. Sicer nimajo blagodi-šeče navade, da bi te kar naprej obrekovali, če nisi ravno popolnoma uglašen z njihovimi mislimi in prepričanjem; imajo pa drugo imenitno lastnost, da te poznajo in se ti dobrikajo le tedaj, ko od tebe pričakujejo kakršnokoli korist; pa naj jim že plačaš dva deci ali pa jim pomagaš priti na pravi stol ali, kot rečemo: v sedlo! Seveda je tukaj še široka paleta raznih uslug in izkoriščanja, ki jim pomeni več kot pa iskren pogled. Ja in še ena lastnost krasi njihov značaj! Ko te pozneje srečujejo, se ne morejo spomniti, čigav si in kako ti je ime ter gledajo skozte, kot da si dim. O, tudi pustni čas je primeren za njihovo delovanje! Radi bodo dovolili, da jih gostiš in napajaš; seveda, na pepelnično sredo jim boš postal tujec.
AKCIJA »NIKOLI SAMI 97« Letovanje socialno ogroženih otrok
Spoštovani!
V teh dneh je v Mladinsko zdravilišče in letovišče RKS prispela prva skupina 60 otrok iz socialno ogroženih družin, ki smo ji s pomočjo številnih donatorjev, ki so se vključili v akcijo »Nikoli sami 97« ter svoja sredstva namenili za program letovanja, omogočili brezplačno letovanje.
V okviru akcije zbiranja finančnih prispevkov »Nikoli sami 97«, bomo tako v času zimskih ter poletnih šolskih počitnic omogočili tedensko letovanje 300 otrokom iz najbolj socialno ogroženih družin.
V času zimskih počitnic bo tako letovalo skupno 117 otrok, in sicer v prvem tednu počitnic letujejo otroci iz območnih združenj Rdečega križa Ljubljana, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Ribnica, Vrhnika, Trbovlje, Hrastnik ter Zagorje ob Savi oz. v drugem tednu počitnic pa bodo letovali otroci iz območnih združenj Rdečega križa Sevnica, Krško, Brežice, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah. Velenje, Žalec in Celje.
Preostali otroci oz. 183 otrok iz socialno ogroženih družin pa bo okviru omenjene akcije zbiranja denarnih prispevkov letovalo v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič v času poletnih počitnic.
S programom letovanja otrok nekako zaključujemo humanitarno akcijo »Nikoli sami 97«, v okviru katere smo med drugim pripravili in razdelili tudi 22.156 prehrambenih paketov in 66.468 kg pralnega praška ter 5.000 darilnih paketov za stare, bolne in invalidne osebe.
Pobožne zelje
Če bi živela v Ameriki, šla bi na karneval v Rio in se zabavala vse noči s tistimi, ki tam norijo.
Tam v Latinski Ameriki šla bi na sleherno fiesto. Kadar bila bi utrujena, bi privoščila si siesto.
Moj meni bi bil nekako tak: vsake pol ure banana; če se mi delati ne bi dal', pa bi si rekla: »hanjana!«
Ker pa živim v Sloveniji, zame ni: »Doke far niente!« Vsi bi nad mano se zmrdovaT: »Tale ni vredna polente!«
Frančiška Celarc-Klančič
VRHNIKA
Opekarska 18 1360 Vrhnika tel.: 061/751-376 753-618
ADAPTACIJA KOPALNIC Z VELIKO IZBIRO KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME
• zidarska dela,
• zamenjava vodovodne instalacije,
• polaganje keramičnih ploščic,
• montaža sanitarne keramike, mešalnih armatur in kopalniškega pohištva,
• odvoz odpadnega materiala.
GARANCIJA
IN ROK IZVEDBE
ZAGOTOVLJENA.
Hvala za zaupanje!
Koncert tenorista Marjana Zgonca na Vrhniki
V Cankarjevem domu na Vrhniki bo 6.3.1998 ob 20. uri koncert Marjana Zgonca z glasbenimi gosti Jožico Svete, Tanjo Zaje - Zupan, Viktorijo in triom Gaucho. Prireditev bo povezovala Andreja Čamernik. Od njegovega zadnjega nastopa na Vrhniki je veliko nastopal po vsej Sloveniji, večkrat je bil gost Simone Weiss in z njo posnel tudi duet Serena-da in mandolina, posnel je tudi duet Najina usoda z Jožico Svete.
Marjan Zgonc je predvsem pevec italijanskega bel-canta z lepim liričnim tenorjem. Na vseh radijskih postajah že poslušamo najnovejšo pesem Hvala ti, mati Marija, ki jo bo zapel tudi na koncertu v Cankarjevemu domu na Vrhniki.
Vstopnice v predprodaji so na voljo v agenciji PAV, Cankarjev trg 4 (tel. 755-375) in v agenciji COM-TAR, Robova 6 (tel. 755-828).
N.Č.
Jordanov kot, Rimska 33, Log pri Brezovici Fitnes studio Peter Klepec, d.o.o.
Vam ponuja številne možnosti rekreacije za boljše zdravje in počutje
— FITNES:
za skladno oblikovanje telesa, pridobivanje mišične mase oz. hujšanje. V vse skrivnosti vadbe vas popelje fitnes inštruktor AFA.
— STEP AEROBIKA:
pod vodstvom enega najboljših inštruktorjev v Sloveniji Damjana Čanžka (program za začetnike in napredne).
— JOGA:
čudovita tehnika sproščanja, relaksacije in gibljivosti, primerna za psihično preobremenjene ljudi.
— SOLARIJ:
za lepo porjavelo polt tudi v zimskem času.
IN NOVOST, KI PRIHAJA IZ ZDA
Pace - organizirana krožna vadba na hidravličnih napravah, primerna za ženske in moške - stare in mlade
— šolsko mladino - zelo slabotne - okrevanje po reha-
bilitaciji - športnike in rekreativce.
Poraba kalorij v 40. minutah je 600 rcal. Najhitrejša odprava maščob v telesu.
NE OMAHUJTE NITI ZA TRENUTEK ® 653-188 od 16. do 22.30
POKROVITELJI NEDELJSKIH VEČERNIH ODDAJ Z NASLOVOM 99 MINUT ZA OBEŠANJE & 81 MINUT ZA GRDE, UMAZANE, ZLE ZA DECEMBER '97 & JANUAR '98!
• Mercator Modna hiša Maribor, PE Modiana, Ljubljana;
• Gostilna in pizzerija Ni-Bi, Sinja Gorica;
• Prodajalna obutve Fastcoop, Rakek;
• Avto Minjon, Rakek;
• Lončar, s.p., Horjul;
• Avtotrade, Sinja Gorica;
• Gostinsko podjetje Trojane, d.d.;
• Mercator Modna hiša Maribor, PE Modiana, Ljubljana;
• Smer 21 — Trgovina Fortuna, Vrhnika;
• Stop 300 Tolarjev Shop, Ljubljana;
• Otroška trgovina Pink Panter, Vrhnika;
• Prodajalna obutve Fastcoop, Rakek;
• Trgovina Lar, Vrhnika.
Spremljate nas lahko na: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107 & 91.1 MHz. Pokličite 061/741-632 ob nedeljah od 20. do 23. ure,
ter preskusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo — Šerif iz Oklahome — Ognjena Puščica — Jutranja Zarja.
h
•♦»•»MBA
H BIOBRAZDA
PROIZVODNJA IN SEMENARNA
Dragomer, Pod Lovrencem 1 tel.: 061/654-580
PROIZVODNJA
100% NARAVNO GNOJILO   BIOBRAZDA —
odličen nadomestek hlevskega gnoja
PRST — mešanica za sajenje in presajanje
sobnih ter balkonskih rož
SOTA — rjava in črna, KAMENA MOKA
Proizvodne cene
TRGOVINA
— semenski krompir, UVOZ ~~ sadike sadnega drevja ~~ grmovnice, čebulnice ~— semena, semenska koruza, trave ~~ gnojila, zaščita, orodje ~~ pvc in glinasta korita, lončki "— zoo program, krmila, otrobi —■ veliko izbiro sobnih lončnic še posebno za 8. marec
IN ŠE VELIKO VEČ - UGODNE CENE -PLAČILO NA VEČ ČEKOV — PREPRIČAJTE SE!!!
^ LEVČEK
Stara cesta 10. 1360 VRHNIKA
Suzana Buček s.p. telefon: 755-236 faks: 743-300
NASA PONUDBA: unikatni izdelki posebna darila
izdelki domače in umetne obrti
Delavni čas: vsak dan od 9.00 do 12.00
od 15.00 do 19.00 sobota: od 8.00 do 12.00
JERSI
C
VULKANIZERSTVO
TRGOVINA   AVTOOPTIKA ZAVORNI SERVIS
JERNEJ JERŠINOVIČ S.p.
Tel/Fax 061/ 753 lil VOLJČEVA ll 61360 VRHNIKA
V marcu in aprilu bomo vsako sredo omogočili brezplačno testiranje zavor na novih sodobnih napravah.
Kot novost pa vam nudimo po ugodnih cenah
• kompletno traktorsko pnevmatiko z montažo
• avtoplaščev za osebna in tovorna vozila z montažo.
Odprto imamo: vsak dan od 8.00 do 13.00
od 15.00 do 19.00 v soboto od 8.00 do 18.00.
RENAULT
novice
CLIO. KAJ SPLOH SE OSTANE VELIKIM?
Mimo so časi, ko se je moral Clio primerjati z limuzinami. Zdaj se one komaj kredit     , merijo z njim: prijetno notranje udobje, bogato oblikovana oprema, širok izbor moči motorja in različnih verzij - vse to so značilnosti dobrega Clia, vašega zaveznika med avtomobili. Izkoristite posebej ugodno ceno 14.320 DEM* in ponudbo T + 0%.
'Račun plačljiv v tolarjih po srednjem lučaju Banke Slovenije na dan plačila
RENAULT
novice
TWINGO. ZA LJUDI Z BUJNO DOMIŠLJIJO.
Najmanjši med Renaultovimi enoprostorskimi avtomobili, a najprostornejši v svojem kredit S šestdesetimi konjskimi močmi in 1149 kubičnimi centimetri
je pravi silak, ki ga zlahka krotite s progresivnim servo volanom*. Zdaj je na voljo tudi s posebej ugodnim kreditom T + 5%.
AVTO CENTER, d.d., VRHNIKA, Jelovškova 6
Tel.: 061 /755-720-prodaja, 061 /755-730-servis, telefaks 061 /756-150
RENAULT
_ AVTO ŽIVLJENJA
tel: 061/757262, tel/fax: 061/757261
..30!
d.o.o. Z DOBRIM IMENOM
Telefon: 125-42-04 Tržaška 2 - Ljubljana
Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure, ponedeljek in sreda od 10. do 18. ure
IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO
NUDIMO MOŽNOST POSOJILA NA 6 ALI 12 MESECEV !!!
— brezplačen tečaj CPP organiziramo 2-krat na mesec ob 16.30 uri na Tržaški 2
— v marcu bo tečaj CPP 9. 3.1998 in 23. 3.1998
— organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom
— dijaki in študentje imajo poseben popust pri praktični vožnji
— nudimo izposojo literature.
VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO
TURŠIC
VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117
Servisiranje in popravila vozil VW, AUDI in SEAT
Na zalogi letni in zimski avtoplašči raznih
proizvajalcev:    MICHELIN, DUNLOP,
SAVA, SEMPERIT
Montaža pri nas kupljenih novih
avtoplaščev za osebna vozila
je brezplačna
Možnost plačila na (3) tri čeke
Pri nakupu novih avtoplaščev nudimo 5% gotovinski popust
DELOVNI ČAS: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure
Strojno ključavničarstvo inž. Marko Popit Log, C. Dolomitskega odreda 4 1351 Brezovica
Tel.: (061) 653-036, faks: (061) 654-432
CISTERNE ZA KURILNO OLJE, ATESTIRANE
— OD 1000 do 4800 I
— PLOČEVINA — 3 mm
NERJAVNE POSODE ZA VINO IN SOKOVE
— OD 25 DO 300 I
DOBITNIKI ZLATEGA CEHA ZA KAKOVOST NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU
a3
H O B B Y PROGRA
TEHNIČNA TftOOVlNA
JANEZ ZA LOKA f? S.P SINJA GORICA 18. I 380 VRHNIKA, TEL. 06t/ 759-9 I 8. FAX OS I/ 754-76«
— PRODAJA IN RAZREZ:
IVERALOV IVERK
KUHINJSKIH PULTOV PREMAZOV »SADOLIN« MIZARSKEGA REPROMATERIALA
LAM I NATO V TIP »9000« PO CENI 2890,00 SIT
Si želite modno in udobno obutev?
Za Vas smo pripravili lastno kolekcijo novih modelov POMLAD — POLETJE 1998.
Vabimo Vas v prenovljenotrgovino
MARLO
DESIGN
(nekdanje Modno čevljarstvo Domazet) Cankarjeva 4, Vrhnika
OD PONEDELJKA, 2. MARCA 1998, NAPREJ
Prisluhnili bomo Vašim željam, zahtevam in okusu in Vam izdelali obutev tudi po naročilu.
Odprto:
od pon. do petka: od 9. do 12. in od 15. do 19. ure sobota: od 9. do 12. ure.
Avto-iZZiv d .o.o.
Cuža 15 1360 VRHNIKA tel.:/fax: 061/754-787 mobitel: 0609/618-013 http: // www avto-izziv. si
PRI NAS VAM NUDIMO:
• menjavo vozil:
— staro za novo
— staro za staro
• komisijsko prodajo vseh vrst osebnih vozil
• odkup vozil, letnik nad 1990
• mogoč nakup na posojilo in leasing
• prenos lastništva (prepis vozil)
ODPRTO:
vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure.
VRTNARIJA ZALAR
Drenov Grič - nasproti TEN - BARA
V našem rastlinjaku vam bomo nudili raznovrstne sadike vrtnin Nizozemske firme ENZA ZADEN, v sezoni pa tudi sveže vrtnine, će v marcu bomo imeli sadike solat, nekoliko    kasneje pa: kapusnice in plodovke (paradižnik, paprika, kumarice,...) PRODAJA SADIK NA DRENOVEM GRIČU po 16. uri
informacije na telefon: 754-113, 041-712-284
	S      S prvim marcem pričnemo
	v     prodajati rjave jarkice in bele
	•            piščance za meso.
	, *      Nudimo Vam kokošja jajca
	!•*  po nižjih cenah in kokošji gnoj,
	• ,             suh, pakiran.
	• •••       Perutninarstvo Istenič
	/J.        Voljčeva 12, Vrhnika
	V              Tel. 752-322
L y>	
K
d.o.o.
eksport import, d.o.o. • Cesta na postajo 64 • 1351 Brezovica, tel. & faks: 061/653-469 • mobitel: 0609/646-989 • SLOVENIJA
OKVIRJANJE
SLIK, GOBELINOV, FOTOGRAFIJ... v prek 50 italijanskih vrst okvirjev in paspartujev
Možna izdelava v 24 urah Delovni čas od 8. do 18. ure BREZOVICA, C. na postajo 64, tel. 653-469.
OPTIK
BRANKAJELOVČAN STARA CESTA 5 1360 VRHNIKA
Tel.: 061/756-105
Izdelava vseh vrst očal na recept in brez njega. Kontrola vida.
Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure, sreda od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota zaprto.
Kulturno-prlredltveni center In okrepčevalnica
HI
TERMO
tel. /faks: (061) 746 - 209, mobitel: 0609 644 - 173
Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica
pvc okna Mssf vzutrat
VSJEJM OKJLUC MJNf VKJUTJKCMranr ItfOVOGMAJ9Nr.jr.A JKST đSCJMO-MOiV OBNOVA
TJEJSJNrjEJVJFJE JUE4SJEJNTJTJHt OKEN JONT C30-K, fJUMRAJVKK M*num&MJM9
DOLNICAR & CO.
kamnoseštvo
itttta, petteiacija *ptei«ti4ta<t j<* (kamen
NAGROBNIKI
r KAMNITI PULTI
^\ri'x STOJALA ?A PRŠUT
ykvalitetno, (i *£L     A/trt y^ / in poceni! f
Vaze, pepelniki, okenske police
izdelava in obnova, iz granita, marmorja... na voljo široka paleta barv
za gostinske lokale, kuhinje, kopalnice. Polepšajte svoj dom z lepoto naravnega kamna!
podarite nekaj trajnega - zelo izvirno tudi kot poslovno darilo - spomin iz Slovenije
in drugi izdelki iz kamna.
DOLNIČAR & CO. kamnoseštvo d.o.o. • Sinja Gorica 34 • 1360 Vrhnika • tel.: 061 /752 950 • faks: 061 /752 950
AVT0Š01A
(.'■"ji.......
lis'-"
111 ■
prireja brezplačen tečaj CPP za kategorije: A, B, C in E vsak torek ob 17. uri možna takojšnja vožnja na sodobnih vozilih izbirate lahko med inštruktoricami in inštruktorji popust za dijake in študente, ura vožnje 1.850,00 SIT.
Informacije in prijave vsak dan od 8. do 17. ure
Vilharjeva 27, Ljubljana (za železniško postajo) tel.: 061-13 77 117
ali        Gumnišče 27, Škofljica (popoldan) tel.: 061-667 212
TERMO HJOE
Prisojna pot 11,1360 Vrhnika
Tel: 061/753-790, faks: 061/753-791
Nudimo:
• rastlinjake
• tople grede
• termo pokrove za betonske grede.
Uporaba dvoslojnih izolacijskih plošč LEXAN THERMOCLEAR 10 let garancije.
VSC NA 6MM MOTU!
PROIEKTI ZA HIŠE, DELAVNICE, LOKALE, VIKENDE, ITD., POSTOPKI ZA LOKACIJSKA IN GRADBENA DOVOLJENJA, GRADNJA OBJEKTOV, SVETOVANJE, NOTRANJA OPREMA LEGALIZACHA ČRNIH GRAĐENI, STROKOVNI NADZOR.
RIIR S d.o.o.
Ojnojsko c. 2', lubljono, tel.: 06i/38MS?. foi: 06!/Si7-063
INFORMACIJE
061/329-392 041/690-579
Boutique »SONČEK« vas vabi v že znano trgovinico na STARO CESTO 49, kjer boste našli lepa, topla, modna in kvalitetna oblačila za vašega otroka iz naravnih materialov za starost od 0 do 14 let.
Pridite in se prepričajte, da izdelki v SONČKU niso dragi, vendar so zelo kvalitetni!!
Stara cesta 49,1360 Vrhnika ® 755-749
t***********************************************
Možnost plačila na več čekov!!
************************************************
Razne majčke 1.690 • trenirkice • hlače s fliko • puloverji • kavbojke
************************************************
radio urkiriika
INTERTEH d.o.o., Robova 5,1360 Vrhnika, Tel.: 061/757 262, Tel./Fax: 061/757 261
X RAZLOGOV ZA POSLUŠANJE
* 24 ur NA DAN
* GLASBENE ŽELJE OD 16-19h
* VELIKA IZBIRA GLASBE
* KRAJEVNA OBVESTILA
* DOMAČE IN TUJE NOVICE
* POGOVORI S POSLUŠALCI IN ZANIMIVIMI GOSTI
* OGLASI NAŠIH PODJETNIKOV
ZA OGLASE LAHKO POKLIČITE TUĐINA GSM: 041/708 613 (DAMJAN)
38 NAŠ ČASOPIS
FEBRUAR 1998
NADALJEVANJE POTOPISA PO BRITANIJI  _ ,   Besedilo: Mare Bule
Fotografije: Sašo Poglajen
Nessy je na popravilu
jano sta stopala proti bližnji postarani hiši, ki je gostila preza-loženo trgovino s spominki in nepogrešljivi pub. Vprašanja so tako ostala, Nessy pa...
V prihodnjih dneh je dež postal naš stalni sopotnik. Pogled na redko naseljeno pokrajino so prekinjali beli otočki ovac, razpršeni brez pravila po zelenih brezkončnih pašnikih. Zelo zgodaj sem se prebudil v temačno deževno jutro. Večer poprej smo postavili šotore na zaplato trave ob osamljeni cesti, ki je v ravni liniji ločevala ogromna pašnika na obeh straneh. S travo sem nahranil že kak ducat mladih bikov, ki so v bližini kljubovali dežju, ko so se prebudili še drugi. Zajtrk v kombiju je v tistem vremenu postal nekaj samoumevnega, paštet in ribjih konzerv pa niti približno še ni zmanjkovalo. Po njih smo planili tako prvinsko, da smo se naključnemu opazovalcu zdeli vsaj tako divji, kot so se dva tisoč let nazaj Rimljanom zdeli divji po obrazih modro pobarvani Pikti, ki so živeli na ozemlju zdajšnje Škotske. Prav zaradi vdorov Piktov s severa je bil kot severna meja rimskega cesarstva zgrajen Hadrianov obrambni zid, katerega ostanki še vedno povezujejo vzhodno in zahodno obalo severne Anglije.
Prihod v deželo viskija je bil moker. Obvezno gasilsko fotografiranje ob tabli z napisom »Scotland welcomes you« je potekalo, kako Škotsko!, v dežju. Res pravi deževni naliv pa nas je presenetil nekaj dni pozneje.
Zgodilo se je med potjo na 1344 metrov visoko najvišjo goro Velike Britanije, Ben Nevis. Oblačno jutro, ki ni obetalo nič dobrega, nas ni moglo zadržati v dolini. Oblečeni v lahke vetrovke smo se podali proti, kot pravijo domačini, večno zamegljenemu vrhu. Naliv nas je ujel približno na pol poti. »Ni se utrgal le en oblak, ampak se je 'utrgalo' oblakom!«, se je jezila Ana. Kljub močnemu dežju, ki se je pozneje - na naše presenečenje - spremenil še v sneg, nismo odnehali. Slovenska hribovska trma je pač naredila svoje. Zmagoslavje na zasneženem vrhu je bilo popolno. Toda temperatura na gori, ki ne premore toplega zavetišča, se je spustila pod ničlo in ni dovoljevala daljšega postanka. Sestop v dolino je bil prijetnejši od vzpona. Kmalu se je skozi meglo in oblake prikazalo jesensko sonce. Pogled se je odprl vse do morja in bližnjih zahodnih škotskih otokov, ki so v daljavi kljubovali močnim atlantskim valovom. Nasmejanih obrazov smo se vrnili do našega rdečega kombija. Obvezna skodelica toplega čaja in že smo bili na poti proti prvi postelji na našem potovanju. Prvemu pogradu, če sem natančen. Spanje v mladinskem prenočišču je bila odlična ideja. Spalne vreče so prvič ostale v nahrbtnikih. Mokre obleke so se sušile v sušilnici. Šest utrujenih Slovencev pa je pod debelimi odejami presmrčalo deževno noč zahodne Škotske.
»SEVEDA SEM JO ŽE VIDEL!«
Škotska živi od turizma in se tega tudi dobro zaveda. Na vsakem koraku je odlično poskrbljeno za počitniško zmedene tujce, ki potujejo po prostrani, redko naseljeni deželi. Posebni rjavi kažipoti, ki se razlikujejo od drugih cestnih oznak, usmerjajo radovedneže do še tako skritih kulturno-arheoloških znamenitosti. Na vsakem koraku popotnika spremljajo tudi info-točke. V vsaki, skoraj da pozabljeni vasi te pričaka nasmejana turistična delavka s koristnimi nasveti. Ena izmed njih je bila tudi nasmejana gospa srednjih let, ki je radovoljna poslušala naša vprašanja v Fort Augustu-su na skrajno južni obali Loch Nessa. Seveda nas je zanimalo vse o Nessy, najpopularnejši podvodni pošasti zahodnega sveta, čeprav je taka vprašanja slišala že ničkolikokrat in jo je pred nami z enakimi vprašanji gnjavila tudi dobro rejena nemška družina, je iz njenih ust vrela popolna prijaznost in ljubezenska predanost turističnemu poklicu. V nekaj minutah nam je bilo vse jasno. Točka, ki smo jo iskali, je ležala nekaj deset milj severneje. To je bila starodavna ruševina gradu Urqu-hart, ki ponuja idealen pogled na mirno gladino jezera Ness.
Na zemljevidu je Loch Ness le tanka modra razpoka, ki diagonalno preseka severno Škotsko na dva dela. Plovni kanal povezuje njegov najsevernejši del z Moravsko ožino in s tem s Severnim morjem, na jugu pa se prek manjšega jezera Lochy stika z Atlantskim oceanom. Ta sladkovodna povezava med vzhodno in zahodno obalo omogoča skrajšano plovbo manjšim ladjam, ki kljubujejo letalskim prevozom in zdajšnji modernizaciji. Povezanost jezera z morjem je navdihnila tudi mnoge od teorij, ki predvidevajo, da je Ne-ssy priplavala iz mračnih globin okoliških morij.
Na videz sem deloval mirno, a ob pogledu na prostrano modrino jezera misel na Njo ni hotela zapustiti možganov. Ruševine gradu so se, rjavo-rumene, svetile v rahlem dopoldanskem soncu. Z najvišje točke delno ohranjenega grajskega stolpa sem se ozrl po njej. Toda, kakšna sploh je? Je podobna ribam, morda jeguljam? Je fotografija, ki smo jo videli v popularni seriji oddaj Arturja Clarka, avtentična? Ali Nessy sploh obstaja? Ali je plod bujne človeške domišljije, ki si želi le novih senzacij? Jaka je, kot da bi bral moje misli, ustrelil: »Nessy je zagotovo na popravilu! Zamenjujejo ji železne dele. V tej vodi hitro zarjavijo.«
Na peščeni obali pod gradom sta dva, v rumene plastične hlače oblečena ribica potegnila iz vode čoln. Vajena nadlegovanja
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila naša draga mama in stara mama
Ana Debevec
roj. Ponikvar
iz Ohonice pri Borovnici
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala pa velja zdravstvenemu osebju iz Borovnice in gospodu župniku za ganljive besede slovesa.
Njen neutolažljivi sin Janko in hčerka Milena z družino
naslov 2 cic na 21 cic, tekst 9/9 na 10 cic
Obala otoka Hoy
turistov sta stara jezerska mačka mirno poklepetala z menoj. »Seveda sem jo že videl! In to ne samo enkrat, zal pa nisem imel s seboj fotoaparata,« je razlagal mlajši, zgovornejši, rahlo plešast možakar. Njegov, skoraj da neviden nasmešek je metal senco dvoma na resničnost izgovorjenih besed, a priznanja, da me vleče za nos, iz njegovih ust nisem dočakal. Pozneje, ko smo odhajali, sem ribiča ponovno zagledal. Nekam preveč nasme-
Minki v slovo
Žalostni smo sprejeli vest, da je kruta bolezen zmagala nad Tvojim dragocenim življenjem. Vsi, ki smo zbrani ob Tvojem grobu smo spremljali Tvoje življenje, Te imeli radi in Ti vedno želeli vse najboljše.
Pred 76 leti si se rodila na Vrhniki. Edinka si bila. Skrbni starši so bdeli nad Teboj. Po vrhniški osnovni šoli si nadaljevala študij na klasični gimnaziji v Ljubljani. Ves čas si bila odlična učenka. Med počitnicami si sodelovala, že pred vojno, pri dijaškem po-
OTOK HOY
Med vožnjo po ozkih, sever-noškotskih enopasovnicah sta v mojih ušesih brneli dve nasprotujoči si izjavi: »Če nisi bil na Orknevskih otokih, nisi bil na Škotskem!« in »Orkneyi niso Škotska - to je čisto drug svet!« Trditvi se na prvi pogled res izključujeta, toda vseeno se popolnoma približata resnici.
Orkneyi so prelepo otočje, ki leži med skrajno severno mejo
čitniškem krožku, kjer so se zbirali vrhniški študentje in dijaki in izdajali svoje glasilo Močilnik.
Po končani gimnaziji si se vpisala na klasično filologijo in diplomirala po vojni. Samo dve leti si poučevala na gimnaziji Moste v Ljubljani. Vrnila si se na rodno Vrhniko in vso službeno dobo poučevala, najprej na nižji gimnaziji, nato pa na osnovni šoli. Nesebično si razdajala svoje bogato znanje med vrhniško mladino. Nisi samo kvalitetno poučevala slovenskega jezika, sodelovala si tudi pri dramski skupini. Tudi sama si igrala najbolj zahtevne vloge. Pripravljala si nepozabne proslave ob kulturnih praznikih, pela pri pevskem zboru, urejala si šolsko glasilo Enajsta šola, bila si tudi knjižničarka. Pri vsem tem delu si vzorno skrbela za moža, tri svoje otroke in bila najboljša babica svojim vnukom.
Bolezen je bila več kot dvajset let Tvoja spremljevalka. Občudovali smo Te, kako si junaško prenašala vse bolečine, pozabljala nase in vsa bolna skrbela za svoje najbližje. To, kar si zmogla Ti, zmore samo mati — tista, Cankarjeva mati!
Draga Minka! Hvala za vse, kar si nam dala. Lepo je bilo živeti in delati s Teboj.
Mirno počivaj!
Štefka Pirnat
	V SPOMIN
	
	Sedem le je že minilo, kar te več med nami ni, srce tvoje izgube ne more preboleti in boli — boli! Darko
	Banič
	
	Usnjarska 14, Vrhnika
14. 3.1998 na pragu pomladi mineva žalostna obletnica tvoje tragične smrti, naš ljubljeni sin in brat. Zahvaljujemo se vsem, ki vam kdaj zastane korak ob njegovem preranem grobu in se ga spomnite z lepo mislijo in ga niste pozabili. Spominska maša bo 16. 3. 1998 na Vrhniki. Vsi njegovi	
Velike Britanije (Shetlandi) in severno Škotsko. Na zahodu jim ogromni atlantski valovi iz-klesujejo mogočne previsne obale, na vzhodu pa hladne vode Severnega morja božajo nizke, peščene plaže teh zelenih otočkov. So divja, nedotaknjena narava, so redka poseljenost, so prijazni domačini, so ozke pozabljene ceste, so preprosto raj na zemlji. Pozabite na avto! Or-kneyje si morate ogledati peš. Tako smo storili tudi mi.
Tišina vetra in neznanke o staroselcih iz kamene dobe, katerih pokončni kamniti »spomeniki« so raztreseni po okoliških gričkih, so se prepletale v moji glavi. Utrujen sem ležal v mehki travi ob najbolj neprometni cesti na svetu. Jaka je stal in vztrajno čakal, da bi mimo pripeljal kakšen avto. Jaz za kaj takega po osmih miljah hoje nisem bil več sposoben. Najin sprehod po robu strmih previsnih prepadov, pod katerimi so se penili razbiti morski valovi, je bil napornejši od pričakovanj. Do mladinskega prenočišča, kjer smo se nastanili, je bilo vsaj še šest milj. Bila sva na najjužnejšem Orkneyjskem otoku -otoku Hoy.
«To ne more biti res?!« sva v en glas zavpila v starega rumenega hrošča, ki je ustavil pred nama. Mlada rdečelasa voznica se ni mogla načuditi, kdo za vraga sploh steguje palec na tej pozabljeni cesti. »Ali vesta, da je na vsem otoku samo sedem avtomobilov? Tu nihče ne stopa. Verjetnost, da bo kdo pripeljal mimo, je tako majhna, da se to preprosto ne splača. Od kod pa sploh sta?« Hitro sva se sprijaznila, da je Slovenija zanjo še neznanka. Jugoslavija je tako kot ze mnogokrat dotlej na potovanjih odigrala vlogo zemljepisne bergle, s pomočjo katere sva najini dobrotnici razsvetlila delček balkansko-sredozemske geografije in ji poskušala predstaviti našo malo državico.
Izkazalo se je, da je bila živahna Orknevjčanka uslužbenka arheološko-naravovarstve-nega zavoda, ki varuje mnogoštevilna arheološka najdišča in skrbi za naravne znamenitosti otokov. »Številni turisti, ki zadnja leta odkrivajo naše, še do pred nedavnim pozabljene otočke, rušijo naravno harmonijo, ki se je ohranjala skozi vrsto preteklih let;« se je pritoževala. »Res je, da danes že veliko ljudi pozna Orknevje, toda mislim, da bi bilo najbolje, če bi nekako omejili število turistov na otokih. Ta raj bi preprosto morali ohraniti.« Spet sem bil razcepljen. Strinjal sem se z njo, toda vseeno sem si moral priznati, da bi vsakemu privoščil vsaj nekaj dni brezkrbnega sprehajanja po nepreglednih travnikih otoka Hoy. Hrošč je premagal tistih nekaj milj do mladinskega prenočišča in poučen pogovor s prijazno Monico je bila pri koncu. Z obljubo, da bo na zemljevidu poiskala Slovenijo, se je poslovila in se odpeljala proti drobnemu pristanišču, v katerega ladja z otoka Mainland enkrat na dan pripelje pošto in ljudi.
(Dalje prihodnjič)
P1ETA
Pogrebna služba FRANCI TRŠAR, Gabrče 9 Vrhnika
Telefon: 754-109, 752-894 0609 628-257
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj je mirno zaspala moja draga mama,   babica in prababica
Ivanka Mesec
z Vrhnike
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom iz vhoda B, znancem in nekdanjim sodelavcem iz Lika za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena zahvala zdravnikom in sestram Nevrološke klinike v Ljubljani za vso skrb in ker so mi omogočili prisotnost v njenem zadnjem trenut-hu življenja. Posebno se zahvaljujem gospodu župniku, pevcem, trobentaču g. Albrehtu, pogrebcem in g. Vrhovcu za lepo opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
hčerka Slavka z družino
ZAHVALA
Nepričakovano, sredi dela se je ustavilo srce dobremu možu, očetu, staremu očetu in pradedku
Avguštinu Pikcu
z Loga pri Brezovici
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovašča-nom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečena in napisana sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentačem, ki so se s pesmijo poslovili od njega. Hvala vsem
Njegovi najdražji
Log, Bevke, Sinja Gorica
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustil stric in dedi
Savo Djuretić
iz Lukovice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in krajanom za darovano cvetje, vence, sveče in izrečena sožalja. Zahvala velja dr. Cukjatiju in sestri Mariji. Zahvala velja tudi GD Brezovica, Log, Vnanje Gorice in domačemu GD Dragomer - Lukovica, g. župniku Janezu Komparetu in g. kaplanu Branku Potočniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se pogrebni službi Pieta, pevcem in g. Jožetu Čudnu za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste pa pospremili na njegovi zadnji poti.
Nečak Slobodan z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta
Ivana Ternerja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebno zahvalo izrekamo ge. dr. Marinki Munda za vso skrb v njegovi težki bolezni. Hvala g. župniku Janezu Šilarju za lep pogrebni obred. Hvala Čebelarskemu društvu Borovnica, pevcem, g. Antonu Rahnetu ter vsem, ki ste sočustvovali z nami v težkih trenutkih.
Vsi njegovi
Breg pri Borovnici, februar 1998
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame
Antonije Kogovšek
rojene Brancelj
iz Preserja
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter osnovni šoli Preserje za darovano cvetje in sveče, za izrečena in napisana sožalja ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodoma župnikoma za pogrebno svečanost, pogrebcem iz Preserja, pevcem in pogrebni službi gospoda Vrhovca za opravljeno storitev.
Vsi, ki smo jo imeli radi.
Preserje, februar 1998
Je res zadnje to slovo, o mama, pustila nas odrasle si otroke, kako v srcu je hudo, ostal nam zadnji stisk je Tvoje roke.
Ivanka Ž.
Stopi, sveti angel varuh, v cerkvi tja na prostor moj, bodi tam pri sveti maši, moli Jezusa z menoj.
Pri darovanju ti položi mojo dušo na oltar, moje križe, moje delo večnemu ponudi v dar.
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube, drage mame, stare mame, babice in prababice
Ane Mertelj
rojene Brolih
iz Vnanjih Goric
Od nje smo se poslovili dne 27. januarja 1998 ob 15. uri na pokopališču v Vnanjih Goricah. Vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti in ji stali ob strani, vsem, ki ste darovali sveče, vsem sosedom, posebno še Ivici in Franciju, ter Anici M. za pomoč iskrena hvala. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lep cerkveni obred in Pieti s pevci za njihov trud in pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala.
vsi njeni
Vnanje Gorice, 27. januarja 1998
ZAHVALA
Tiho nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Janez Mikuš
iz Podsmreke
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njegovim bivšim sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Prisrčna zahvala gospodu župniku Antonu Golobu za opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru in gospodu Antonu Vrhovcu za organizacijo in vodenje pogrebne svečanosti.
Žena Ivanka, hči Anica z družino in hči Jana
:
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete
Marije Sojer
roj. Petkovšek z Loga
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. še posebno se zahvaljujemo njenima nečakinjama Zvonki in Mariji, sosedi Veri, družinski zdravnici dr. Peršičevi, patronažni službi in zdravnici dr. Majdičevi z Onkološkega inštituta. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu Branku Potočniku za obiske in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in pogrebni službi PIETA.
Hvala tudi vsem, ki ste njej in nam kakorkoli pomagali. Vsi njeni
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, deda in pradeda
Franca Mavsarja
iz Zabnice pri Notranjih Goricah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in krajanom za ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala g. župniku Jožetu Ovničku za pogrebni obred in sveto mašo. Zahvala tudi pogrebni službi Pieta z Vrhnike, pevcem za lepe pesmi. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Vsi njegovi
Notranje Gorice
Kako je prazen dom, dvorišče,
naše oko zaman te išče;
ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih rok ostaja.
V srcih naših za vedno boš ostala,
prelepa, predobra in najboljša mama.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tašče
Ivanke Malavašič
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo dr. Prebilovi, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevskemu zboru Sentjošt, Gasilskemu društvu Podlipa - Smrečje ter Janezu Fortuni za poslovilni govor. Iskrena hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darovane sv. maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Smrečje, 22.1.1998
POGREBNE STORITVE
naročila na domu prevozi
prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam
pevci, glasba venci, cvetje, sveče urejanje grobov urejanje dokumentacije prevozi v pogrebnem
spremstvu
ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061 /751 -437, mobitel 0609 637 617
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene in mamice
Suzane Bajec
iz Borovnice
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in vsem znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, pogrebni službi Vrhovec za vso pomoč, pogrebcem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem še enkrat iskrena hvala.
V globoki žalosti mož Milan, sinova Benjamin in Simon
ZAHVALA
Po neizprosni bolezni nas je zapustila naša draga sestra in teta
Marija Ida Zalokar
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi glasbenikom in pogrebni službi g. Vrhovca za opravljene storitve in vso pomoč.
Vsi njeni
-------_____----	Praznina, moreča samota povsod, kjer te išče - srce! A kamor pogledam, me spremljajo tvoje pridne roke.
	
	V SPOMIN
1	19. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil ljubi mož in ata
Izidor Selan	
Za vedno ostajaš v naših srcih.	
	vsi njegovi
Notranje Gorice, 19. februarja 1998	
ZAHVALA
V prostoru te ni nikjer, pa vendar si - PRI NAS!
V 67. letu starosti se je od nas za vedno poslovil naš dragi mož, ati
in stari ata
Janez Rogelj
iz Kamnika pod Krimom.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, krajanom in vsem, ki ste nam pomagali, mu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo zdravstvenim delavcem zdravstvenega doma Podpeč, župnikom gospodu Malovrhu, gospodu Kočarju in gospodu Mihelčiču, vsem gasilcem in govorniku ter cerkvenemu pevskemu zboru. Najlepša hvala vsem!
žena Tončka, hči Barbara in sin Andrej z družino
Nova trgovina z domačimi spominki
V novembru lani je bila na Stari cesti na Vrhniki odprta nova trgovina LEVČEK, ki izključno prodaja in nudi uporabna darila iz domače in umetne obrti.
Sam lokal je prav gotovo posebnost ob poplavi številnih trgovin in trgovinic. Prostor ni opremljen kot klasična trgovina s prodajalnim pultom, ampak so ponujeni izdelki razstavljeni v starinskih omarah in skrinjah in na dosegu oči in rok. Zanimiva je izjava neke obiskovalke, ki jo je zapisala v knjigo pripomb:
»Zelo lepa trgovina! Tudi če ne kupuješ, si oči spočiješ in
uživaš v naravnih materialih.«
To pa tudi pove, kaj je še v trgovinici mogoče dobiti: številne izdelke domače in umetne obrti, unikatne izdelke ter izdelke iz gline in keramike, ki se nekako vračajo iz naše preteklosti. Zanimiv je tudi kotiček z naravnimi izdelki za nego las in telesa, kjer lahko dobite lesene ščetke in glavnike, naravne krpe za masažo ter šampone in gele za tuširanje. Kot modni hit pa lahko kupite porcelanaste punčke in druge lutke, ki krasijo izložbeno okno na Staro cesto.
Za posebno ponudbo pa so pripravili številne vrhniške spominke, razne prospekte in monografijo o Vrhniki, vse pač, kar je bilo izdano in narejeno v zadnjem času. Lastnica trgovine Suzana Buček vam je v vsakem trenutku pripravljena svetovati ob nakupu pravih in uporabnih daril. Menim, da smo Vrhničani potrebovali tako trgovino in tako ponudbo v njej.
S.S.
Nov servis zavornih sistemov
Vulkanizerstvo Jeršinovič je svojo obrt pričelo leta 1991, ko je opravljalo vsa vulkanizerska dela za osebne avtomobile. Kmalu so pričeli prodajati tudi avtomobilsko pnevmatiko številnih svetovnih proizvajalcev gum. Pojavljale so se tudi druge potrebe za servisiranje na naših štirikolesnih vozilih. Ob starem delu delavnice je zrasel nov prizidek, ki je 12. februarja 1998 zagledal luč sveta. V novi sodobni delavnici bo mogoče opraviti servis zavornih sistemov za vse vrste avtomobilov, in to na novih sodobnih napravah. Tako vam na osebnem avtomobilu lahko opravijo vsa dela na zavornih sistemih, od obnove oblog, zavornih diskov, zamenjajo zavorno tekočino in testi-
rajo vam zavore. V priročni trgovini so materiali tudi v prodaji. Opravijo tudi hitre servise: zamenjajo olja, oljne in zračne filtre,... S sodobno opremo vam lahko popravijo in servisirajo podvozja številnih osebnih avtomobilov.
Pripravili so tudi posebno ponudbo, saj je pri njih mogoče ročno oprati vozilo, kar je novost na sami Vrhniki. Poleg vseh naštetih novosti pa še vedno ostaja prvotna ponudba: vsa vulkanizerska dela, zamenjava avtoplaščev ter nakup le-teh.
Lastnik servisa, Jernej Jeršinovič, vas vabi v nov servis, da se boste prepričali o kakovostnih storitvah.
S.S.
Izžrebali nagrade za križanko »ANTENE«
V prejšnji številki Našega časopisa je bil sponzor »Nagradne križanke« lastnik podjetja »VR« — Elektronika Rudi Velkavrh. V uredništvo smo prejeli rekordno število rešenih križank.
Žrebanje smo opravili v prostorih podjetja v industrijski coni POČ Pod Hruševco in lastnikova roka Rudija Velkavrha je izžrebala naslednje tri nagrade:
1. nagrada: satelitska parabola s konektorjem
Eva Stupica, Poštna ulica 7a, Vrhnika
2. nagrada: elektronska sobna antena:
Jasna Nova-Mihelič, Na Grči 18, Brezovica
3. nagrada: širokopasovni ojačevalnik za zemeljsko anteno (A03):
Vlado Korošak, Mlinska 10, 9222 Turnišče
Nagrade lahko dvignete na sedežu podjetja: VR Elektronika, POC, Pod Hruševco 48 F, Vrhnika, lahko pa se dogovorite po telefonu 756-014.
S. S.
COMING
VRHNIKA TV, VIDEO, HI-FI CENTRI
Nagradna križanka »CIVILNA ZAŠČITA«
1. marec je svetovni dan Civilne zaščite, ki je v sodobnem svetu vedno pomembnejša, predvsem pa je pomembna angažiranost. Vedno več je namreč naravnih in drugih nesreč, v katerih glavno aktivnost prevzame prav Civilna zaščita oziroma številna struktura, vključena vanjo.
Tudi v občini Vrhnika je organizirana Civilna zaščita, ki je pod županovim okriljem. Vodi jo štab Civilne zaščite, v katerega so vključene enote Civilne zaščite, in to: ekipa prve pomoči, ekipa za reševanje iz ruševin, ekipa veterinarske pomoči, enote za reševanje pred RHB nevarnostmi, ekipe za podporo (zveze, informatika, oskrba) in seveda vsa prostovoljna gasilska društva ter še OO RK, K ARITAS, planinska in jamarska društva. V vse naštete enote so vključeni številni občani kot obvezniki Civilne zaščite in številni prostovoljci v pripadajočih društvih. Glavna naloga vseh pa je zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Za vse te
naloge pa morajo biti pripadniki Civilne zaščite usposobljeni. To dokazujejo na številnih usposabljanjih in akcijah, kjer se strokovno šolajo za opravljanje nalog reševanja in pomoči v primerih naravnih in drugih nesreč. V letu 1997 je v akcijah zaščite in reševanja sodelovalo 638 občanov, organiziranih v enotah Civilne zaščite. Pomagali pa so v naslednjih naravnih in drugih nesrečah:
* 1 x pri odstranjevanju posledic žledu
* 5 x pri požarih v naravi
* 4 x pri požarih na vozilih
* 2 x pri neurju
* 2 x pri poplavah
* 5 x pri onesnaževanju okolja in narave
* 2 x pri najdbi neeksplodiranih sredstev in
* 1 x pri okvari vodovoda.
Tako je iz aktivnosti vidno, da je vrhniška Civilna zaščita delovna, aktivna in usposobljena.
Ob svetovnem dnevu Civilne zaščite je vrhniški štab Civilne zaščite tudi sponzor nagradne križanke. Ža prve tri pravilno rešene križanke smo pripravili tri nagrade:
1. nagrada: 10.000,00 SIT
2. nagrada: 6.000,00 SIT
3. nagrada: 4.000,00 SIT Rešene križanke pošljite
do 20. marca 1998 na naslov: Uredništvo NČ, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika, in sicer v ovojnici z obveznim pripisom »Nagradna križanka«.
S.S.
NAS ČASOPIS
Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (odgovorni urednik), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222 in 291. Te-lefax: (061)755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon- (061) 631 567. Elektronska pošta: Anton.Janezic @ - iol.net
Pokličite nas 1 a i  o tudi na mobitel 0609/650-186. Gradivo za brezoviške strani sprejema Časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223.
Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil.
Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, d.o.o. Tisk: TČR, Delo, Ljubljana.