xvn. letnik. V Gorici, 12. avgusta 1909. 32. številka. Izhaja vsakičetrtek ob 4. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 150. Za Nemčijo je cena listu & K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema ..Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini it. 9. Naročnino in naznanila sprejema upravniStvo, Gorica Semenlška ulica St. IG. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat li v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici. ialnjivosl »Kmečkega ^ glasa" „Kmečki glas“ z dne 5. avgusta 1909 št. 29 je prinesel nesramno obre-kovalno notico o »Centralni posojilnici". Trdi namreč, da si je pri tem našem zavodu neki posestnik najel posojilo zneskom 3000 K. Dasiravno se je pogodil, da bode plačeval 5 in '|8% obresti, računala mu je „Centralna posojilnica" obresti na tak način, da so iste dosegle višino po 5-52 To je bil slučaj pri posestniku, ki nekaj razume, kaj vse se mora goditi — vsklika ..Kmečki glas" — s posojilojemniki, ki slučajno niso tako brihtni, kakor ta razumni posestnik. Tem vbogiin revežem na duhu gotovo ..Centralna posojilnica" računa najmanj po 10% obresti. Ta vtis mora dobiti bralec ..Kmečkega glasa". Ta notica ..Kmečkega glasa" je od začetka do konca polna laži, katerih se poslužuje ..Kmečki glas", da bi utajil oziroma ublažil dejstvo, da »Kmečka banka" v svoji veliki gorečnosti in ljubezni do kmeta še danes računa obresti po 5 in pol od sto, mej tem ko se »Centralna posojilnic a", ki je po mnenju „K m e č k e g a glasa" kmetu sovražna, zadovoljuje s 5 '/< % obrestmi. Po dolgem brskanju po svojih knjigah se je posrečilo »Centralni posojilnici", najti ono nesrečno žrtev, ki jo ima ..Kmečki glas" v mislih. Ta mož je, kakor se sam hvali »razumen" posestnik. No — lastna hvala se pod mizo vala. Ali še dostavljamo, da Je ta ..razumen" posestnik do pičice sličen posestniku, katerega — kakor splošno znano — ne mrzi poljsko delo, In uredniku »Kmečkega glasu". Leta 1906 so si denarni zavodi v Gorici obresti dražje računali kot po ; 5 in pol od sto. Glasom notarskega zapisa z dno 27. septembra 1906 štev. 4920 spisov c. kr. notarja Dr. Marija Pascoletto v Gorici, Je najel ..razumni" posestnik pri Centralni posojilnici posojilo zneskom 3000 K, katero se Je zavezal obrestovati po 5 in pol od sto | vsakega polleta naprej, od zastalih obrestij pa plačevati po 6 od sto zamudne obresti. Vkljub jasnemu besedilu zadolžnice se upa ..razumni" posestnik laž-njivo trditi, da se Je pogodil svoje posojilo obrestovati po 5 ’/„ %. Razumen pa je bil oni posestnik, ki je povse podoben agrarnemu agitatorju Ivanu Aler-molja, v toliko, da si je najel posojila pri »Centralni posojilnici", ki je zahtevala najmanjše obresti, kar je lahko borila, ker dela in bode delala brez iobičkov za naše pošteno ljudstvo. Ponatiskujemo izpisek iz knjig »Centralne posojilnice", da se vsakdo lahko prepriča, kako da so se računale obresti in ob jednem uvidi lažnjivost »Kmečkega glasa“. »O r^ oo s s o 2 o o lO -Z !>• 'V o 0 -O S o n .1 s .2 S £ O. — o -t io o >o Sš S? S *p »o (N M (N ČS CN X OO 30 00 00 00 O O O -r o V. iO ■— LO _ — lO —• I ~ I I ° ' o ~ ~T r-. Tf lO lO lO lO I 7 o • *^*s • ■J o o. o 3 -2 S HJ — r=-3 S o — s '■D O 00 S Razlika med predpisanimi in plačanimi obresti znaša torej 8 K 68 v, katero mora »razumni" posestnik še plačati »Centralni posojilnici". In vendar ima »razumni" posestnik tako drzno čelo, da se upa lažnjivo in obrekovalno trditi, da so se mu računale obresti višje kakor je bilo pogojeno. Čudimo se le temu, zakaj da »razumni" posestnik svojega posojila ne preloži k »Kmečki banki", v kateri iz prevelike ljubezni do poljskega dela poseda mnogokrat. ..Kmečka banka" mu bode brez dvojbe in rade volje dala brezobrestno posojilo za obrekovanje »Centralne posojilnice", s kojim dela reklamo za »Kmečko banko" na nepo-sebno dostojen način. Gospod »razumni" posestnik, ki sedite v uredništvu »Kmečkega glasa", vedite, da laž ima kratke noge in z lažjo ne bodete utajili dejstva, da »Kmečka banka" iz same čiste ljubezni do kmeta, računa onim, ki vzamejo danes pri njej posojilo obresti po 5 in pol od sto, »Centralna posojilnica" pa samo 5 '/« od sto. Ne bode prišel daleč ne »Kmečki glas" in ne »Kmečka banka", ako bode za obe podjetji delal »razumen* posestnik v Attemsovi palači na tak nedostojen in lažnjiv način reklamo. Agrarno-liberalni shod v v Štanjelu. Sobotna »Soča" piše: »Sicer je naznanjen za jutri v Štanjelu shod, ki bi imel postaviti kandidate, ali to je le zmota in kandidatje se ne bodo postavljali tudi za Kras ne. Zato bo časa dovolj v prvi polovici septembra, — Do tja pa naj pridno delujejo zaupniki po naših občinah i. t. d.". In glejte, zgodilo se je vse tako, kakor je Želela in zapovedala „Soča". Uslužbenec liberalne stranke Alrmolja je sicer naznanil v »Kmečkem Glasu", da se bodo v Štanjelu na shodu postavili kandidati, a »Soča" je rekla, da se ne smejo. In če ukaže »Soča", da se ne smejo, potem je kakor pribito, da se ne smejo. Uboga »samostojna" kmečka straiiKa, kdo naj tvoji samostojnosti še verjame? Že vsakemu otroku je znano, da niso takozvani agrarni shodi nič drugega, nego kmetom pesek v oči. V nedeljo, dne 8. t. m. se je vršil v Štanjelu na Krasu volilni shod agrarno-Iiberalne stranke. Udeležilo se ga je krog 100 volilcev. Shodu je prisostoval tudi sežanski glavar g. Rebek. Za predsednika shodu je bil izvoljen domači župan Filip Hočevar, ki je dal besedo vr-tojbenskemu Alrmolju. Ta je po svoji stari navadi kvasil ono staro pesem o miroljubni akciji, o oljkovi vejici agrar-cev. A poleg tega se je parkrat prav robato, kot kak mešetar, zaletel v »klerikalce", ki nikakor nočejo tako plesati, kot jim Alrmolja gode. Kot protigovornik je nastopil abi-turijent Vekoslav Vrtovec, ki je jasno in krepko očrtal skriven namen agrarcev, ki so radi osebnega koristolovstva iz raznih krp skupaj sešili agrarno stranko. Povdarjal je verslco-gospodarsko-narodni program Slovenske ljudske stranke, ki je edino prava kmečka stranka in poživljal navzoče, naj se nikakor ne pustijo voditi za nos od oseb & la Alrino-lja, ampak naj se združijo pod praporom S. L. S. Govorniku ploskajo; agrarno-liberalni hujskači se penijo jeze. Abit. Vrtovcu je hotel ugovarjati Alrmolja — a ni šlo. Zato se je vrgel na obstrukcijo in se zaletel z vso silo v poslance S. L S., ki so »neizmerno, neizmerno škodovali kmetu*. »V celem državnem zboru ga ni poslanca, ki bi nastopil za kmečke koristi", tako je končal svoj plehki in puhli govor. Abit. Vrtovec prosi besedo. Predsednik nahujskan od liberalnih hujskačev mu je noče dati. Vrtovec apeluje na »Km. Gl." in v njem zajamčeno svobodo govora. Predsednik: »Kaj nas briga, kaj pišejo »cajtenge". Slednjič se predsednik vendar uda in mu dovoli besedo. Abit. Vrtovec razlaga navzočim go spodarski narodni pomen obstrukcije, katero so zapričeli naši s češko agrarno stranko. Govornika skušajo nekateri hujskači motiti, toda brezvspešno. Abit. Vrtovec povdarja, kako so bili ravno poslanci S. L. S., ki so se upali tako odločno povedati gennanizujoči vladi, kar ji gre. Vsi nemški listi, vladni in nevladni, bruhajo ogenj in žveplo na dr. Šušteršiča in drugove. Obstrukciji se je pridružil tudi zavedni voditelj tržaških Slovencev dr. Ribaf. Govornik konča: »Vse slovanske stranke, ki res zastopajo kmečke koristi, kot S. L. S., češka agrarna stranka in poljska ljud. stranka, so za obstrukcijo, a agrarni privesek liberalne stranke »Km. Gl.", ki se štuli, da zastopa kmečke koristi, stopa lepo ponižno za glasili razpale liberalne stranke in obsoja obstrukcijo. Sramota 1" Liberalni hujskači kar besnijo. Alrmolja frazira, se skuša opravičevati, a ne gre. — Nato nastopi liberalni poslanec Jože Štrekelj in prične deklamirati nekaj puhlih, pouličnih fraz iz »Soče" in »Naroda" kot: »Ur. Šušteršič drži klerikalne poslance na »špagi", liberalni niso tako neumni, Šušteršič hrepeni po ministerskem stolčku, dr. Ribaf je bil slabo podučen, češki agrarci so socijalni demokrati i. t. d." (Aledklici abiturijenta Vrtovca.) Abit. Vrtovec hoče govoriti, a nahujskana druhal razsaja, kriči, vpije in mu ne pusti do besede. Za besedo poprosi tudi pristaš S. L. S., mladenič Vinko Bat, toda druhal razsaja, čujejo se klici: »Tudi tega obesiti". I on ne more govoriti. Nato govore še nekateri agrarni zaupniki deloma o volitvah, deloma o kmečkem vprašanju kakor Turk iz Du-tovlj, Vran iz Tomaja, Kante iz Vel. Dola. Turk izrazi nezaupnico sedajnima liberalnima kraškima poslancema. To je bil hud tobak. Govori tudi g. glavar Rebek in izjavi, da se akcija glede delitve sena povspeši. Nato predlaga Alrmolja še neke resolucije in pove možem, da sedaj ni mogoče postaviti kandidatov (!), toda postaviti jih hočejo v Gorici prav gotovo agrarni zaupniki dne 2. septembra. In predsednik zaključi shod. Ubogo, zapeljano kraško kmečko ljudstvo! Spreglej, vzdrami se in otresi se sedajnih koristolovcev! Združi se pod mogočnim praporom edino prave kmečke stranke, ki je Slovenska ljudska stranka ! Politični pregled. »Slovanska Enota". Načelnik »Slovanske Lnote" posl. Udržal je sklical sejo parlamentarne ko- misije »Slovanske Enote" za 17. avgusta ob 9. uri dopoldne. Za isti dan vabi tudi načelnik poljskega kluba Glabinski načelnike raznih parlamentarnih strank, med njimi tudi dr. Šušteršiča in Udržala k posvetovanju, ki ima namen sestaviti parlamentarno večino. Bosanski deželni zbor bode, kakor poročajo razni listi, sklican še-le meseca aprila 1910. Zamude so kriva dolgotrajna pogajanja med državnima polovicama. Izventega se bodo vršile volitve po novem imeniku; ki bode baje s 1. decembrom t. 1. dokončan. Sestanek našega cesarja z italijanskim kraljem. Nekateri listi hočejo vedeti, da se italijanski kralj in • naš cesar sestaneta o priliki italijanskih vojaških vaj v okolici Gardskega jezera. Srbija. Uradno srbsko časopisje demen-tuje vse vesti, katere so prinesli dunajski listi o zaroti proti dinastiji, o demi-siji ministrstva ter o slabem zdravstvenem stanju kraljevem. Ruska črnomorska flota v sredozemskem morju. iz Sebastopoljajavljajo, daje ruska-črnomorska flota že dobila dovoljenje, da sme skozi Dardanele ter da se za časa sestanka carja z italijanskim kraljem poda za nekoliko dni v sredozemsko morje. Odgovor Grške Turčiji. Odgovor Grške Turčiji je odposlan. V odgovoru Grška protestira proti turškim pritožbam, zagotavlja, da bo vse storila v mirno rešitev krečanskega vprašanja, katerega rešitev izroči vele-vlastim. Grška da ni zapletena v kre-čansko aneksijsko gibanje in da je vedno zavzemala lojalno stališče. Francoska je predlagala, naj se k posvetovanju o rešitvi krečanskega vprašanja povabiti tudi Avstro-Ogrska in Nemčija. Drobne politične vesti. Nemški cesar je obiskal ruskega cara na jahti „Standard“ v Kielu. — Cesar je potrdil zakon o živinski kugi, ki ga je sklenil državni zbor. V moč stopi baje 1. januvarja 1910. — Japonska je odpravila korejsko pravosodno ministrstvo ter spremenila korejska sodišča v japonska, z japonskimi sodniki. Tudi korejski vojni oddelek je odpravljen. — Boji okolo Melile se nadaljujejo. Po prihajajočih vesteh se Špancem slabo godi. — Črnogorska vlada namerava ustanonoviti na Ce-tinjah juridično fakulteto, da se na isti usposobljajo upravni in konzularni uradniki. — Dalmatinski namestnik Nardelli je izjavil, da ima pooblastilo za podržavljenje zadrske policije. Ustanovi se, ako sklene dot.čni zakonski načrt dalmatinski deželni ztor. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e": P. n. gg. Josip in Marija Figelj iz Št. Mavra ustanovnino 200 K. nabiralnik v županski pisarnici v Rihembergu 9 K 14 vin., Jožefa Kulot 1 K, Marica Podgornik, vrtnarica 1 K. dr. Andrej Pavlica 50 K, Josip Krašček. Plave 20 vin, .Marija Marinčič 1 K, v nabiralniku v krčmi g. Alojzija Colja 66 vin. Bog poplačaj stotero! Vse v boljš o bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstvo cesarja Franca Jožefa I. ! Domače in razne vesti. Odborova seja „Zveze slovenskih kolonov" je bila v nedeljo. Udeležil - je je tudi p. n. državni poslanec Fon. Odposlala se je prošnja na notranje mi-nisterstvo za podporo nekaterim zelo ubogim kolonskim družinam. Sklenilo se je prirediti kolonski shod dne 29. t. m. v Gabriji pri Šlorencu v Brdih. O povzdlgu kmečkega stanu sc venomer čita v liberalno - agrarnem »Kmečkem Glasu": Po shodih govore agrarni liberalci o tem povzdigu in 1 e o n i imajo patent za povzdigo kmečkega stanu. Sedaj pa poslušajte, dragi čitatelji, kdo pridiguje o tem povzdigu! Mari kak izobražen kmet, ki se je po lastni skušnji in pridnosti povzdignil ? Ne! Marveč tisti, ki niti svojega m a I e g a posestva ne mara obdelovati, ki se ne more sam niti toliko povzdigniti, da bi mu kmetija toliko nesla, da bi od nje z družino živel. Ta človek torej bo kmeta povzdignil, bo kmetom pomagal, ko si sam sebi ne more in ne zna. Kmete uči obdelovati zemljo, samemu smrdi kmetija;kmete uči pridnosti, a sam ne dela ničesar kot kriči in zabavlja. Ali je še kateri, ki bi mu kaj verjel? Doma na polju naj bo! Tam naj se pokaže naprednega, sam naj• se po svoji h naukih povzdigne do blagostanja, potem šele naj gre med kmete ter jili pripravlja za tako gospodarstvo, ka-koršno je upeljal sam. Boj nemštvu na državnem kolodvoru v Gorici. Tako vpije „Soča“. Boj nemštvu na celi črti tudi v mestu. Nemci niso naši dežeiani, nemški jezik ni deželni jezik, Nemci so v našo deželo pri-vandrali, in ti privandranci grizejo izpred ust slovenskili in laških deželanov kruli, ki je njim odmerjen. Tako in enako čitamo večkrat v „narodno-radi-kalni" „Soči“, s čimur se tudi mi strinjamo. Ali za »Sočo" je teorija eno, praksa drugo. Kolikokrat je »Soča" žugala slovenskim trgovcem, da morajo postaviti samoslovenske napise na njihovih trgovinah, sicer da objavi imena onih trgovcev, ki bi imeli poleg slovenskih tudi nemške ali laške napise in jih tako postavi na sramotni oder, da bo ljudstvo vedelo, kdo so tisti slovenski mlač-neži in strahopetci, ki za par kron zatajujejo svoj materni jezik. Tako je grmel Gabršček v »Soči". Prišli pa so drugi časi, in na najlepšem kraju mesta, kakor je sam v »Soči" -pisal, se je zgradil »Trgovski Dom", ponos goriškega slovenstva. V tem »Trgovskem Domu" je on odprl »botego" papirja, najmodernejšo te stroke. Tako je rekel v svojem listu. In na tej najmodernejši trgovini v mestu, v poslopju ponosa goriškega slovenstva, ki stoji na najlepšem kraju mesta, je ta A. Gabršček postavil veliko nemških napisov tako; da se slovenski izgubijo. Sedaj pa Gabrščekova „Soča", odkar ima njen šef na najlepšem kraju mesta nemške in laške napise, in še celo na poslopju ponosa goriškega slovenstva (»Sočine" besede), sedaj pravimo, noče „Soča" več grmeti nad slovenskimi trgovci, naj postavijo samoslovenske napise. Potemtakem dosledno je tudi »Sočin" šef, A. Gabršček, izmed tistih slovenskih mlačnežev in strahopetcev, ki iz strahu pred par kronami zatajujejo svoj materni jezik. Goriški Nemci pa se v pest smejejo gromovniku nad goriškim nemštvom. Germanu Wieserju svetujemo, naj gre kupit za par krajcarjev peres v Gabrščekovo »Buciiiiandlung". pa bo imel mir pred njim. To ga zagotavljamo! — in tega »narodnega gromovnika" z nem-ško-laškimi napisi so izvolili na Cirilo-Metodovi skupščini minulo nedeljo na Jesenicah v narodno-obrambeni odsek! ,.M1 ne branimo nobenemu k nam pristopiti", tako vsklika „Kmečki Glas“. Saj mi pravimo vedno, da v agrarno-liberalni stranki je vse tisto, kar ni moglo doseči svojih sebičnih ciljev na kak način tu ali tam. Vse nezadovoljno po- m m m I Dne 22. avgusta se vrši slavnostna otvoritev našega JRIlSTVENEGil 00MB" v MIRNU in okrožna telovadba goriških „Orlov“. Ta dan priredi naše društvo veliko celodnevno SLAVNOST s sledečim vsporedom: Predpoldne: 1. Od 8. do ',9. ure sprejem gostov pri mirenskem pokopališču ; nato odhod z godbo k 2. sv, maši, ki bo ob 9. uri na Gradu pri Mirnu; po sv. maši skupen odhod v »DRUŠTVENI DOM«. 3. Ob 10. uri slovesno blagoslovljenje „DOMA“. 4. Od ‘all.—12. ure mladeniški shod. ' Predavanja: a) Fr. Kremžar : »Skrb za naraščaj«. b) Dr. L. Lenard: »Naša organizacija in proti- alkoholno vprašanje«. c) Fr. Terseglav: »Krščanska ideja — trdna vez naše organizacije«. r Popoldne: 1. Točno ob 4. uri velika okrožna javna telovadba. 2. ob 5. uri manifestacijski shod. Govora : a) Dr. Brecelj: »O n a š i društveni organizaciji«. b) Dr. Dermastija : »Zmagujoča krščanska ideja«. 3. Nastopi pevskih zborov. 4. Ljudska veselica z javno tombolo. Bratska društva se vabijo, da se vdeleže te slavnosti z zastavami, pevskimi zbori, da bode ta slavnost otvoritve prvega »društvenega I)omaa na Goriškem tem lepše vspela. Društvo bode skrbelo, da bodo ud°ležriiki z vsem zadovoljni. Za postrežbo po gostilnah so določeni posebni revizorji. Kosilo bode slalo brez pijače 80 v. Tudi na prostoru »Doma« bode preskrbljeno za postrežbo po nizkih, od društva določenih conah. Da ne bode pri blagajni nereda, dobe pevovodje brezplačno vstopnice za svoje pevce na dom. I)ruš'va prosimo, da naznanijo udeležbo vsaj do 15. t. m. Ker se te slavnosti udeleži tudi predsedstvo zveze »Orlov« iz Ljubljane ter razne druge korporacije, naj tudi bratska društva in somišljeniki ne izostanejo. Posebno se obračamo do bralskih društev, naj pošljejo na to slavnost mladino, da se pri zborovanju in celi slavnosti navduši za naše ideje. Bodi ta prireditev tabor naše krščansko izobraževalne organizacije. S krščanskim pozdravom: Okrožje Orlov; A. V u k, predsednik. I. 1’ u h a r, načelnik. Kat. del. društvo v Mirnu: L. Špacapan, predsednik. m --- mm berejo v stranko. Franko hoče biti poslanec in odbornik, Mrmolja hoče igrati urednika-gospoda, učitelji hočejo doseči nikdar dovolj visoke plače na ramena našega kmeta, pa tudi če gre kmet k vragu. Saunig et Križnič hočeta biti poslanca. Vse, kar hrepeni po časti in masti, sili v agrarno-liberalno stranko. Kaj so naredili ti ljudje v prilog kmetu pa niti na um jim ne pride, da bi se vprašali. Pač pa vedo kmetje dobro, da Franko zna prav izvrstno kovati iz kmečkih pravd kronice, da zna Mrmolja lepo živeti na račun kmetov, da bi hoteli imeti liberalni učitelji tako povišane plače, da bi moral kmet plačevati po njih volji 300% šolskih doklad. In vsi ti „kmetje“ v fraku in z zlatom okovanimi prsti in z nikdar dovolj polno malho, v katero so pograbli uže mnogo kmetskega denarja, kričijo sedaj: „Kmet naj voli kmeta". Ali bi gledali debelo1 ti »kmetje", ko bi kmet res volil kmeta, ne pa njih. Jako smo radovedni, kaj bi potem rekli ti ,.kmetje"! Lep zaslužek se nudi „Sočinemn“ farbarju. — Sobotna »Soča" pravi, da dobi naša Stranka s Kranjskega 50.000 kron za prihodnje deželnozborske volitve. „Sočinemu" farbarju damo 50°|o provizije,, ako se mu posreči spraviti s Kranjskega zgoraj omenjeno vsoto v naše roke ali pa ako donese sploh dokaz resnice za svojo trditev. Na noge torej »Sočin" farbar! 50% provizije od 50.000 kron, to niso mačje solze. Kaj ne?! S takimi oslarijami bode »Soča" malo kalinov ulovila. Evharistični kongres v Dubrovniku se je izvršil ob mnogoštevilni udeležbi. S posebnim parnikom »Daniel ErnO" je došlo okolti 400 udeležiteljev s Kranjske, Istre, Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Navzočih je bilo 10 škofov in več prelatov. Mesto Dubrovnik je bilo vse v zastavah. Kongres je v torek otvoril v stolni cerkvi dubrovniški škof dr. Marcelič. Nato je ljubljanski žkof dr. Jeglič govoril o važnosti evharističnih- kongresov. V sredo so se vršila predavanja v dominikanski in jezuitski cerkvi. V četrtek dopoludne je bila velika teoforična procesija, popoludne je posvečeni škof Palunko zaključil kongres z daljšim govorom. Zborovanje slovenskih in hrvat-skih katehetov. — V pondeljek zvečer se je vršilo v Ljubljani v mali dvorani hotela »Union" zborovanje slovenskih in hrvatskih katehetov. Udeležili so se tega zborovanja poleg Slovfcncev in Hrvatov tudi gostje iz Poljske. V iskrenih besedah je nagovoril navzoče kanonik in profesor Kržič. Povdarjal je vez, ki nas druži; vez narodna, vez du-hovska, vez ljubezni, do mladine, ki jo moramo vzgojati. Prof. dr. Gruden je nazdravljal kulturni vzajemnosti hrvatskih in slovenskih duhovnikov. Tudi izmed hrvatskih katehetov je nastopilo več govornikov z navduševalnimi pozdravi. Vodil je zborovanje mil. g. prelat A. Kalan. Naša narodno-obrambena organizacija. — Z ozirom na sklepe S. K. S. Z. v Št. Jakobu v Rožu se bo vršilo posvetovanje odborov vseh »Slovenskih kršč. soc. zvez", »Slovenske dijaške zveze", »Zveze telovadnih odsekov" itd. meseca septembra v Ljubljani. »Orli" v Kamniku. — V nedeljo so praznovali »Orli" v Kamniku veliko slavlje. Zbralo se jih je tam iz vseh strani slovenske domovine nad 600 in sicer 400 uniformiranih in nad 200 ne-uniformiranih. Mesto Kamnik je bilo ta dan v zastavah, prirejen je bil tudi lep slavolok. Drugih gostov pa se je zbralo ta dan v Kamniku na tisoče. Počastilo je to slavlje ninbgo odličnih dostojanstvenikov, med njimi sam prevzišeni knezoškof ljubljanski dr. A. B. Jeglič. Navzočih je bilo tudi več državnih in deželnih poslancev. Zastopana je bila sploh vsa Slovenija. Videlo se je tu Štajerca, Korošca, Goričana, Tržačana. Bili so pa tam tudi mili gostje Rusini in Poljaki. V dekanijski cerkvi na Šutni je daroval sveto mašo pospešitelj in pokrovitelj mladine „Orlov", gospod kanonik Šiška. Vhod v Kamnik je bil nad vse slovesen. »Orli" so korakali strogo disciplinirano; strogo vojaški pozor. Kamniške dame so jih obsipale z oken s cvetlicami. Po končani sv. maši so korakali „OrIi" in njihovi gostje na kamniški glavni trg, tja, kjer stoji dom društva »Kamnik". Ko se prikažejo telovadci na trgu, zasvira pred ..Domom" razvrščena godba 47. pešpolka. Igrala je samo slovanske skladbe. Nato je pozdravil „Orle" dež. poslanec dekan Lavrenčič. Govorili so še državni in dež. poslanec Povše, Karol Pollak, drž. in dež. posl. dr. Korošec in mnogi drugi. Došlo je od vseli strani vse polno brzojavnih pozdravov. Iiiova knjiga. — V drugi polovici t. m. izide nova leposlovna knjiga, ki se tiska v „Narodni Tiskarni". Naslov ji je »Veliki Punt", kmečka zgodba iz 18. stoletja; spisal jo je Alojzij Remec, založil pa Alojzij Filipič. Ker se vrši v naših krajih za časa največjega kmečkega upora na Goriškem 1. 1713 in je zgodovinsko zanimiva snov v povesti poljudno obdelana, opozarjamo že sedaj sl. občinstvo na to knjigo. Vera Je privatna stvar. — Na Dunaju le bil te dni obsojen socijalni demokrat Anton Soukup, ki je izjavil, da je »konfcssionslos" (t. j. brezverec), na štiri mesce zapora, ker je neki križ ob razpotju najprej opljuval, potem cvetlice in ograjo potrgal, križ pa v jarek vrgel. Pa pravijo, da je vera privatna stvar. Nevihta v Dalmaciji. — V Dalmaciji je divjal v pondeljek tako hud vihar, da je podrl več hiš, ruval drevesa in trgal barke. Parnik »Dendra" je zavozil na breg, da se ni potopil. Vsled viharja sta dve osebi smrtno ponesrečili. Škoda je ogromna. Mestne novice. m Zavod glnhonemov v Gorici. Ako je kdo potreben vzgoje in pouka je gotovo gluhonemi otrok najbolj potreben ; zato se države in dežele trudijo, do bi tudi gluhoneme vzgojile v dobre in koristne državljane. V goriški dež. gluhonemnici se je sklenilo šolsko leto z razstavo, katera se je otvorila vpričo cerkvene in deželne gosposke. Govoril je g. svetovalec dr. Pettarin o potrebi tega zavoda in da deželni odbor z vso vnemo zanj skrbi. G. učitelj se je zahvalil v slov. jeziku g. govorniku, dež. glavarju in vsem, ki so obiskali razstavo; nato so se razdelila najpridnejšim gojencem darila. Vsak se je lahko sam prepričal o napredku gojencev, kajti bila so razložena žen. ročna dela od navadne nogavice do najfinejše cerkvene obleke, krasni so bili tudi izdelki risanja in lepopisja. Slišali smo tudi otroke lepo in razločno govoriti, ter spoznali, da so nekateri zelo razumni. Bog blagoslovi vse učil. osobje, posebno pa gosp. voditelja Frid. Lenardiča, ki se že nad 25 let trudi zavodu v korist. V zavodu je bilo letos 69 otrok, od teh je bilo 29 ital., 40 slov., 31 možkih in 38 ženskih. Iz goriške okolice. g Iz Oseka. Gorski topničarji iz Beljaka prišli so dne 10. t. m. ob 6. uri zjutraj iz Čepovana skozi Trnovski gozd v Osek, od koder so se podali po kratkem odmoru na Kras k strelnim vajam. Na potu sc jim je ubila ena mula, katere rabijo za prenos gorskih topov. To je gotovo znamenje, da so poti zelo slabe. C. kr. generalni štab se je že meseca junija obrnil na c. kr. okr. glavarstvo v Gorici s pritožbo, da je pot iz Vitovlj v Trnovski gozd zelo slaba. C. kr. okr. glavarstvo je vsled te pritožbe zaukazalo županstvu v Oseku, naj pripravi omenjeno pot v dober stan. Da je omenjena pot res v zelo slabem stanu, je že večkrat pripoznalo ne samo občinstvo, ampak tudi vse občine pod gozdom, katere rabijo to cestno zvezo iz gozda ter se že ponovno obrnile na c. kr. poljedelsko ministerstvo s prošnjo, da bi napravilo novo cesto. Ker pa stara francoska cesta ni občinska, ampak erarska, menda tudi občine niso dolžne ceste popravljati, pač pa bi moral c. kr. gozdni erar skrbeti, da bi bila cesta vsaj v takem stanu, da bi se zamoglo vsaj brez nevarnosti za življenje po njej voziti. Naj bi vsaj smrt te mule tudi kaj pripomogla do tega, da bi se kmalu zgradila tako zaželjena cesta iz Trnovskega gozda do državne ceste pri Šempasu. Prijatelji kmeta. Agrarno-liberalna Hranilnica in posojilnica v Šempasu obrestuje posojila po 5 3/« °/oi med tem ko vse druge posojilnice, katere vodijo duhovniki, obrestujejo posojila po 5 in pol od sto. Kdor ima oči, lahko spregleda! Zgorela je žaga posestniku Ant. Toplikar, p. d. Podgracarju. Ogenj so zapazili dne 10. t. m. ob 3 ur. zjutraj. Ker je žaga nekoliko oddaljena od hiše, niso domači opazili ognja prej, dokler jih niso sklicali ljudje, ki so prihiteli gasit. Kako je nastal ogenj, se še ne ve. Govori se pa, da je kriva nepazljivost. Iz Št. Ferjana. „Soča" št. 86 napada na surov način naše »Orle", psuje jih s čuki, suroveži in pravi, da so napadli s kamenjem neke kočije in to ob belem dnevu. Na dan z dokazi, dopisnik, na dan z imeni napadovalcev, sicer te imenujemo nesramnega lažnika. „Soča" naj pusti lepo na miru »Marijino družbo", naše »Orle" in pa našega prezviše-nega knezonadškofa. Pazi naj na svoje »Sokole," kako pohujševalno in naravnost nesramno se obnašajo. Zaman se zadira dopisnik v naše »Orle". Na veliko njegovo jezo mu povemo, da stoje trdno in neomahljivo po koncu, med tem ko se liberalni »SokoliČi" sušijo. Sledeči resnični prizor naj priča o tem. Nek urh, ki stoji istim nekako na čelu, se je pogovarjal z nekim našim »Orlom." Ko ga »Orel" pozdravi: »Nazdar Sokol," se ta razkorači, ter zakolne: Oš. . . , ne govori mi o tistih »mal-gutih," ki jih sem uže do grla sit. Saj mi snejo po 8 »paricijonov" in po 4 „tabelce." Oš. . . , kako bo shajalo društvo, kdo jih bo »mantinjiral", ko so celo surovo meso vlekli iz loncev in ga grizli. Potem bi jim moral plačati še »dohtarja", da bi jih »medlial". Včeraj sem šel v Gorico k nekemu, ki stoji nekako v ospredju teli lačnih „krot" ter sem mu reke!, da nočem imeti nič več opraviti s tistimi lačnimi zverinami. Ako bi vedel, bi nikdar ne pristopil v to društvo. Dokladaj pa dokladaj oš. . . , koliko sem uže plačal za njih. Omenjeni gospod me je prosil, naj sc društvu ne odpovem, a sem mu rekel: Oš. . . , za noben »kun" ne bom več! Na kakšno »vižo" bom še! Saj mi vse snejo »te krote" — Tako je govoril uže omenjeni urh. Čedna slika! Tu se špeglaj, čedna „Soča". Ko mu je naš »Orel" rekel, da se je vse tako zgodilo, kakor mu je on prerokoval, je urh kimal z glavo ter rekel : Kaj pomaga po toči zvoniti. Vi ste lahko zadovoljni, ki imate cvet mladine v društvu, mi imamo pa le vaše ostan- ke, ki gledajo le. kako bi na ..škrok" žrli. — Tako je končal ta pogovor. — »Sokoliči" so imeli ples pred nekaj časom. Čakali so naše fante, da jim pridejo napolnit žepe. a jih od nikoder ni hotelo biti. Krčmar, ki je obetal »urhom" mužik, ako bo dober gšeft pri plesu, se je jezno zadrl, videč sušo pri plesu. »Kam je hud. . nesel čuke, da jih ni videti". Naši fantie so šli raje v Bilje kot pa polnit žepe urhom. — Taka je resnična slika razmer med našimi „Orli" in pa »urhi". Dopisnik »Soče1' naj bo lepo miren in naj kida gnoj izpred svojega praga! g Strela je udarila predmimili torek zvečer v čevljarjevo hišo v Kronbergu na Damberju. Čevljerjeva žena je ravno pestovala otroka pri šparlierdti, kar vdari strela skozi dimnik. Otrok je bil takoj mrtev, žena pa je bila samo omamljena in se je sosedom kmalu posrečilo spraviti jo zopet k zavesti. Huda burja je divjala'v sredo po Kronbergu. Naredila je veliko škode. Iz ajdovskega okraja. a Častnim občanom je imenovalo ri-hemberško starešinstvo v svoji seji dne 8. avgusta t. 1. deželnega odbornika g. profesorja Ivana Berbuča v znak hvaležnosti za njegovo neumorno delovanje in prizadevanje za stalne podpore ter za gradenje dovozne ceste na postajo Rihemberg. a Iz Brji. Že dolgo ni »Primorski List" ničesar poročal z brejske občine. Nikar pa ne mislite, gospod urednik, da smo zaradi tega pozabili na Vas. Čudno se Vam bo najbrže tudi zaradi tega zdelo naše molčanje, ko prinašata hinavska »Soča" in nje sinček »Primorec" zaporedoma vse polno novic iz naše občine, katerim pa navadno manjka vsaka resnična podlaga. Zadnjič so pa obesili »Primorcu" na rožičke novo brejsko posojilnico. Te liberalne kmečke posojilnice je pa bilo pri nas toliko treba, kakor petega kolesa pri vozu. Hvalijo sc v »Primorcu", da je pristopilo k novi posojilnici že vse polno članov. No, pristopilo jih je do sedaj 21, in ako je s tem številom zadovoljen brejski liberalni generalštab, pa bodimo še mi zadovoljni. Hvalijo se tudi s hranilnimi vlogami, katere so se vložile. Teh pa gotovo ni dosti in mogoče je izmed teh po največje ona, ki tvori državno podporo vinarskemu društvu. Kaj ne?! Ko se je pred par leti snovala v Rihemberku »Hranilnica in posojilnica", ki danes prav vspešno deluje, so odborniki sedanje brejske posojilnice na vso moč rovali proti nji, češ, da je ni treba in da se s hranilnicami in posojilnicami daje našemu ljudstvu le priliko, da se lažje zadolži: zdaj pa, ko imamo, kakor rečeno, v Rihenberku že več časa posojilnico, ki bi zadostovala za celo občino, zdaj pravimo pa ne veljajo več tisti razlogi, ki so veljali pred par leti. Nova posojilnica namreč ne bode dajala kmetu prilike, da bi se lažje zadolžil; to lastnost pripisujejo brejski liberalci le brejski posojilnici. To modrovanje naših liberalcev pa se ne da drugače raztolmačiti kot tako, da nova posojilnica ne bode imela denarja, katerega bi izposojevala in tako se ne bode mogel nihče pri njej zadolžiti. Še nekaj vam imamo sporočiti. V cerkveni skladovni odsek za zidanje nove cerkve na Brjali so prišli sedaj sami liberalci. Zaradi tega je zavladalo v Izraelu veliko veselje. Kajti zavlačevali bodo to zadevo kolikor bodo mogli. Odsekov načelnik se je že baje izrazil, da se bo cerkev na Brjah v kratkem zidala, Če ne kasneje pa vsaj zadnje dni prihodnjega stoletja. Če se pomisli, da se je v to volitev najbolj umešaval naš učitelj Možina, potem je pač dovolj rečeno. a Z Otlice pri Ajdovščini nam poročajo, da je tamkaj dne 1. avgusta okoli 3. ure popoludne vpepelil ogenj hišo Janeza Krapeža. Bil je zavarovan za malo svoto. Kdo je zažgal, se še ne ve. Iz kanalskega okraja. ki Pretep. — Javni ples brez krvavega pretepa, to je dandanes jako redka reč. V nedeljo so plesali tudi v Levpi. Tja je prišel tudi 25 letni redar iz Pulja Peter Lipicar, ki je bil nekaj dni na dopustu. Nahajajoč se v krčmi pogovarjal se je s svojimi brati v italijanskem jeziku. Neki Alojzij Bukovec, ki ne razume italijanskega, meneč da Lipicar in njegovi bratje brijejo v italijanskem jeziku norce iz njega, se je začel ž njimi prepirati in prišel kmalu do pretepa, med katerim je posegel Bukovec po nožu in je Lipicarja trikrat ranil. Lipicarja so prepeljali v goriško bolnišnico. Iz tolminskega okraja. t Smrtna kosa. — V Hudajužni je umrla včeraj gospa Ana Kemperle, soproga g. Simona Kemperle. Spoštovani družini Kemperlovi izrekamo svoje iskreno sožalje nad hudim udarcem. Res blagi in vzgledni pokojnici večni mir! t Grahovo. — Odšel je od nas v zasluženi pokoj vIč. vikar Fr. Čer v. Služboval je pri nas nad šestnajst dolgih let. Čeravno skozi in skozi bolehen in v težavnih razmerah, je mnogo dobrega storil, posebno za našo ubožno cerkvico tako, da nam ostane v trajnem spominu. Blagemu naj dobri Bog vse stotero povrne. Mi vsi želimo, da bi še dolgo vrsto let bil deležen vsega najboljšega! Ob enem smo dolžni zahvalo vIč. knez. škof. ordinarjatu, ki nam je nemudoma poslal novega dušnega pastirja. Novemu gospodu vikarju kličemo vsi najprisrčnejše: Dobro došli! t Iz StržUč. — V zadnjem „Prim. listu" se je čitalo, naj bi se določil na pristojnem mestu tudi za naše drvarje delavni čas od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Kje pa so prav za prav ti drvarji? Raztrešeni so po raznih krajih na Koroškem, Štajerskem in Rumunskem. Tukaj malo vemo ali nič, kakšne so njih razmere in zahteve v tujini. Le to želimo, da bi se ob času vsi srečno vrnili domov. Želimo pa tudi našemu drvarskemu prijatelju kratke šilite (dnine) in dolge službe, ako je tako všeč. t Baška dolina. — Zopet je zarožljalo orožje, seveda — liberalno. Iz porušenih „magazinov“ so privlekli zaru-javele puške in skrhane meče, stikajo za smodnikom ; čistijo in brusijo, da se iskre krešejo. Vojska bo, generalov preveč, armade nič! Zato pa; laži jašejo, obrekovanja pašejo, da klerikalce prestrašijo. Vedo naj pa, da klerikalec liberalca se ne vstraši — če je še tako širok; — letos hujši smo kot lani, — pika poka pika pok! t Ponikve pri Tolminu. — Dne 5. t. m. smo položili v hladni grob mlade-niča-vojaka Vincenca Lapanjo. Lepo ovenčan je prišel pred dvemi leti pokojnik od vojaškega nabora, kjer ga je vojaška komisija spoznala sposobnim nositi vojaško obleko. l:no leto in pol je pokojnik, ki je bil star 23 let, služil cesarja. Počivaj v miru, dragi tovariš, gotovo uživaš lepše življenje tam gori nad zvezdami, kjer ni pozemeljskega gorja! Iz kobariškega okraja. kb Izpod Krna. Liberalci na Kobariškem so postali silno pobožni. Sedaj, ko se bližajo volitve, pravijo, da oni niso proti veri. Seveda, strah jih je pred volitvami. Dobro poznajo ljudstvo na Kobariškem, da je globokoverno. da si ne pusti izruti iz src najdražjega zaklada — vere. ki tolaži človeka v vseh britkostih, nadlogah, težavah, posebno pa ob uri. ko se pripravlja človek za večnost. Ta pobožnost naših liberalnih agrarcev pa je hinavska, ni odkritosrčna. kajti poznamo njih mišljenje in govorjenje, ko so med seboj. Pa tudi njih srca ne bijejo za nas. Le en ideal imajo ti naši prijatelji, namreč sebi pomagati in si polniti z našimi žulji svojo nikdar dovolj polno malho. Lagati pa znajo kot sam bognasvaruj. Veliki prijatelji kmeta so sedaj ob času volitev, drugače pa kmeta ne poznajo. Z liberalci moramo pomesti. Liberalni agrarci niso za drugega kot za netit prepir v deželi. Potem pa se še med seboj skregajo. Le poglejmo Tumo in (jabrščeka, kako sta se ..biksala" eden v pokojnem ,.Delavskem Listu", drugi pa v „Soči". Sama sta odkrila, kak nelep boj sta vodila proti dr. Gregorčiču. In kak vspeh je imelo to kavsanje med seboj. Ta, da stojita oba junaka v čudni luči pred javnostjo. — Zatorej, možje na Kobariškem, pripravljajmo se na dan, ko bodemo pristašem teh neprijateljev kmeta pokazali, da jih ne maramo, in mi oklenemo se mož, ki so res naši, kateri so se kot taki uže pokazali. Iz bovškega okraja. b Čez-Soča. — Uže lansko leto smo imeli občinske volitve, pri katerih smo pahnili liberalizem tja, kamor spada — v pozabnost, kajti ta ni več za naš prosvitljeni in delavni vek. V drugem in tretjem razredu smo zmagali. Tudi župana smo si izvolili iz naše srede, katerega so pa liberalci zbegali, da je odstopil. Hnajst mesecev je šlo tako naprej. Dne 7. avgusta pa smo imeli novo volitev župana. Za župana je izvoljen naš pristaš, enako vsi štirje podžupani. Napredni generali so pogoreli s svojim zahrbtnim postopanjem. Živeli! — Obenem naznanjamo, da je razpisana služba tajnika za naše Županstvo. Dosedanji tajnik Dominko se je odpovedal. Mesečna plača 50 K. Tajnik ima brezplačno stanovanje v občinski hiši. Re-flektanti naj se oglasijo pri županstvu. Iz komenskega okraja. km S Krasa. — Po sklepnem računu polovilo se je ves čas lovenja: 100.500 litrov kobilic I To je pač ogromno število I In to v 6 tednih po tri ure na dan. Lovilo je vseh šolskih otrok 1900; ž njimi je bilo 34 g. učiteljev in 115 paznikov, mož, ki so skupine po šest in Šest otrok vodili. Otroci so bili tega jako veseli, veseli pa tudi, ker so dobili lepo odškodnino — plačilo. Veselo prepevaje vračali so se domu s polnimi merami petroljk. To so bili dnevi veselja I Škoda, da so prehitro minuli! Nekateri otroci prislužili so si 20 do 24 kronic. Nadzorovali so lovenje trije p. n. gospodje iz Gorice; vodja je bil blagorodni gospod Fr. Gvozdenovič, nadzornik c. kr. kmet. kemič. poskuševališča v Gorici. Ta gospod je kaj lepo in vljudno oskrboval vsako zadevo ter jako spretno vodil dotična dela, plačila in sporočila c. kr. ministerstvu. Slava vladi I da, slava vladi, ki je v ta namen samo za Kras potrosila okoli 22.000 K. Ljudje so jako zadovoljni. Vspeh tega opazuje se povsod. In kako ne? Koliko te grde golazni je s tem vni-čene? Koliko zalege končane! Prihodnje leto se prične to delo že meseca maja, ko bodo kobilice še mlade. — Izračunilo se je, da se je prihranilo in rešilo na dan okoli 125 centov sena in sploh zelenja I km Najbolj delaven poslanec Je Lojze ŠtrokelJ, tako čitamo venomer v „Soči“. Pa tudi čitamo, da najbolj zanemarjeno je kraško ljudstvo, katero zastopajo v deželnem in državnem zboru Streklji. Kako naj si razlagamo to! Nikakor drugače, kakor da Štreklji malo delajo za svoje volilce. Drugače sploh si ne moremo te reči raztolmačiti. Da, da, Štreklji znajo trte saditi in jih drago prodajati. Pa tudi napravljati prošnje na vlado za brezplačno podelitev trt znajo ištreklji. To vedo dobro Kraševci in pa tudi naši čitatelji. Kraševci, ako so zanemarjeni, po vsi pravici lahko delajo odgovorne za to zanemarjenost t r t o-rejce Št rt ki j e. Oni jih nastopaj o", njim so izročili vse zaupanje, od njih lahko tirjajo račun. Zanetil a r j e n o s t kraškega ljudstva pa kriči glasno nad Št reki ji, ki so tekali po Krasu s koši obljub, a niso nič naredili kot le s trtami se pečali... Iz sežanskega okraja. s Tomaj. Zavod »Elizabetišče". — Ta zavod pod vodstvom šolskih sester iz reda sv. Frančiška ima namen, deklice odgojiti v pravem krščanskem duhu, pridobiti jim potrebne čednosti in vrline, podučiti jih v dostojnem obnašanju in v vseh ženskemu spolu potrebnih vednosti. Uče se v trorazrednici poleg predpisanih šolskih predmetov tudi brezplačno nemščine. Gojenke se vadijo šivati, vezati na roke in na stroj. Samostan stoji na prijaznem hribčku „Tabor“ s krasnim razgledom na vse strani. Vodstvo skrbi vestno za zdravje otrok. Na vrtu in v bližnjem logu se gojenke o lepem vremenu igrajo in sprehajajo. Primerna menjava pouka in počitka, tukajšno zdravo podnebje, zdrava in tečna hrana, bivanje na prostem gotovo vplivajo k utrjevanju zdravja in razvitka duševnih in telesnih moči. Šolsko leto se prične s 1. septembrom. Na zahtevo se pošljejo prospekti. V „Hlizabetišču" se nahaja tudi gospodinjska šola, ki začne meseca novembra in traja 12 mesecev. V tej šoli se dekleta teoretično in praktično vež-bajo za gospodinjstvo v hišah opremljenih z gospodarstvom. Poučuje se poleg veronauka, vzgojeslovja, zdravjeslovja, ravnanja z bolniki tudi spisje in računstvo ter vse one predmete, katere mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti pa se podučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju, mlekarstvu, vrtnarstvu, pranju, likanju, živinoreji itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke morajo stanovati v zavodu in morajo biti stare 16 let; le izjemoma v posebnih ozirov vrednih slučajih se more dovoliti vspre-jem mlajših deklet. Tudi o tej šoli so prospekti na razpolago. Oglasila naj se blagovole poslati na naslov: Šolske sestre J-lizabetišče" v Tomaju, pošta Sežana, Dutovlje, Primorsko. Gospodarske vesli. Kosti kot gnojilo za sadno drevje. Stare kosti spadajo med one kuhinjske odpadke, s katerimi po večini povsod ne vedo, kaj početi. Navadno se jih polneče proč kot brez vsaki vrednosti, včasih pa se prodajajo raznim nakupovalcem za neznatno ceno. In vendar se dado kosti bolj s pridom porabiti kot gnojilo brez vsake nadaljne priprave. Kdino zakopati jih je treba v obližju sadnih dreves, tako, da jih dosežejo korenine. Redilne snovi koristijo sicer nekoliko počasneje, a tem bolj gotovo drevju*, kakor hitro začno kosti trohneti. Sčasoma se popolnoma oklenejo drevesne korenine kosti, jih obrastejo in često se tudi popolnoma vrastejo vanje kar je najboljši dokaz, koliko koristijo za rast. Kdor ima količkaj priliko, na ta način vporabljati kosti, naj jih na noben način ne prodaja ali celo zametava! Slike pokojnega prečastitega g. kurata Jožefa Goloba se dobe pri fotografu Jerkiču in pa v „Narodni —- Tiskarni. “ ===== Svoji k svojim! Staroznana narodna tvrdka: Bnton Iv. Pečenho GORICA, ulica Jos. Verdi 26, postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugiH priznanih vinogradov; potem s pylzenj-Bkim pivom „prazdroj“ iz sloveče češke „Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vlnskim pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja. Cene zmerne. Srce nam žalosti kopni, preljube mamice več ni. Globoko potrtega srca naznanjamo dragim prijateljem in znancem, da je naša dobra, zlata mamica flna Kemperle danes 11. avgusta zvečer okrepčana s sv. zakramenti mirno vspavala z zaupanjem v Onega, ki je Pot. Resnica in Življenje. Pogreb nepozabne mamice bo v petek. Hudajužna, 11. avgusta 1909. Simon, soprog. Poldo, Francelj, sinova. Marica, Elka, Zofka, hčerke. Priloga „Prim. Lislu" št. 32. z dne 12. avgusta 1909 Novi deželni in volilni red. III. Kako se razpisujejo volitve in kako se delajo priprave za nje. § 23. Opomin za izvedbo volitve izda praviloma deželna politična oblast z odloki, ki morajo obsegati dan, katerega se mora izvesti v volilnih krajih, določenih po tem volilnem redu, volitev poslancev v deželni zbor. Volilni dan je določiti tako, da se morejo dovršiti pred istim vse potrebne priprave. § 24. Obče volitve za deželni zbor se morajo razpisati tako, da se izvolijo najprej poslanci splošnega volilnega razreda, potem poslanci kmetskih občin, na to poslanci mest, trgov in industrijskih krajev, kakor tudi trgovske in obrtne zbornice, in končno poslanci veleposestva; in tako, da se vrši volitev vsakega volilnega razreda v celi deželi istega dne. § 25. Splošne volitve se razglase v deželnem uradnem listu in z lepaki v vseh občinah. Posamezne volitve gledč volilnega rrzreda veleposestva in trgovske obrtne zbornice se objavijo v deželnem uradnem listu, gledč volilnega razreda mest, trgov in industrijskih krajev, kakor tudi kmetskih občin in gledč splošnega volilnega razreda pa z lepaki v občinah, ki tvorijo dotične volilne okraje. § 26. Vsi volilni upravičenci, kateri izvršujejo po določilih tega volilnega reda svojo volilno pravico v enem in istem volilnem okraju in na enem in istem volišču in ki pripadajo eni in isti volilni skupini, se vpišejo v posebne imenike volilcev po abecednem redu. § 27. Imenike volilcev za volilno skupino veleposestva in trgovske in obrtne zbornice mora sestaviti deželna politična oblast Za sestavo imenikov za volilne razrede mest, trgov in industrijskih krajev, za volilni razred kmetskih občin in za splošni volilni razred skrbi glede vsake občine dotični župan. Volilne imenike veleposestva in trgovske in obrtne zbornice razglasi deželna politična oblast v deželnem uradnem listu in določi za reklamacije rok 14 dni, računajoč od dneva razglasitve. Volilni imeniki drugih volilnih razredov, ki jih sestavi župan, se razpo-Iožijo v uradih dotičnih občin vsakomur v upogled. Razpoložitev volilnih imenikov se javno razglasi in se določi za reklamacije 14 dnevni rok, računajoč od dneva razglasitve. En izvod volilnega imenika mora predložiti vsak Župan neposredno pred-stojni politični oblasti. § 28. Reklamacije proti volilnim imenikom morejo vložiti volilci dotičnega volilnega razreda radi tega, ker so se sprejeli v istega volilni neupravičenci, ali ker se niso vpisali upravičenci. Reklamacije proti volilnim imenikom za veleposestvo in za trgovsko in obrtno zbornico se imajo vložiti pri deželni politični oblasti; reklamacije proti imenikom drugih volilnih razredov se vložijo pri županu. § 29. Reklamacije, ki se vložijo pri županu se predložijo tekom treh dni neposredno predstojni politični oblasti. § 30. O pravočasno vloženih rekla* mapijah, če so naperjene proti volilnim imenikom veleposestva, trgovske in obrtne zbornice in mesta goriškega, odloči deželna politična oblast, če so naperjene proti drugim volilnim imenikom, politična oblast, katerej je dotična občina odrejena. § 31. Proti določbam, ki se izdajo v smislu § 30 — ako se ne nanašajo iste na reklamacije proti volilnim imenikom veleposestva, trgovske in obrtne zbornice ali mesta goriškega, — je dopuščen utok, ki se ima odposlati tekom treh dni, računajoč od dneva vročitve izpodbijane odločbe, c. kr. deželni politični oblasti. Odločba deželne politične oblasti je v vsakem slučaju končnoveljavna. Reklamacije in utoki, ki se vložijo po preteku zakonitega roka, se imajo zavrniti, ker so zakasneli. § 32. Čim je imenik volilcev za volilni razred veleposestva ali trgovske in obrtne zbornice po izdani odločbi o pravočasno vloženih reklamacijah popravljen, izdajo se posameznim volilcetn izkaznice, katere morajo obsegati tekočo številko volilnega imenika, ime in bivališče volilca, kraj, dan in uro začetka in zaključka volitve. Na Primorskem bivajočim volil-cem se izkaznice vroče; izven Primorskega bivajoči volilci se povabijo v deželnem uradnem listu, naj dvignejo svoje izkaznice. § 33. Za volilni razred mest, trgov in industrijskih krajev, za volilni razred kmetskih občin in za splošni volilni razred izda volilcem po rešitvi reklamacij izkaznice tista politična oblast, katerej pristoja reševati reklamacije proti volilnim imenikom v smislu tega zakona. V mestu goriškem se more naročiti županu, da izda izkaznice. § 34. Izkaznice, katere omenja § 33. se dostavijo volilcem na njih stanovanjih in vročevanje se more naročiti županom. V slučaju pa, da bi se izkaznice iz katerega koli razloga ne vročile najpozneje 24 ur pred dnevom volitve, povabijo se volilci na vjN Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno = delavnico. == za vsaki stan. »Centralna posojilnica" razpisuje mesto PODUnaDNlKII, ki je prost vojaščine, in izvežban v knjigovodstvu. Plača po dogovoru. Vstop s 1. septembrom t. I. ODBOR. p.SlILIGOJg urar c. kr. državne zeležnice = v GORICI, Gosposka ulica št. 25. Izvršujem točno in pošteno po na-novejših vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježim z odličnim spoštovanjem IVAN ŠULIGOJ, krojaški mojster ulica sv. Antona 12, GORICA. HNfl iIKHR naslednica 6. Liftar V GORICI -- Smaiška nlica štor. 10. V etika zaloga pisarniških in šolskih potrebščin. Raznovrsten papir in papirnati izdelk Knjige : molitvene, šolske, vpisovalne itd. Svete podobe. Tiskovine za duhovnije in županije. Tiskanje zasebnih tiskovin: računov, napisov itd. Pergamentna papir za zavianie masla. Svilen papir in peresa za umetne cvetlice Svetilke in okraski za veselice. Velika izbera razgednic. Albumi za razglednice, poezije in slike (fotografije.) Preskrbuje se vezanje knjig ceno dobro in lepo. D