Peštnina plačana v gotoviiii Cena 1.50 din Jzhaju vsiik pvtek oh 14. — Naročnina znaša mesfi-no po pošti 5 din, v Celju z «lostavo n:i dom po ra/.nasuK'ili 5.50 din, za inozcmstvo 1.0 «Un — UredniStvo: Celje, Strossniayei\j>va uHca Stpv. 1, pritličje, dcsno; nprava: levo — Telefon štev. 65 — Ilačim pri poStncm fokov- nem zavodu v Ljubljani fitev. 10.66C Leto XXII. Cef je, petek 14. iuniia 1940 Štev. 25. Bogdan Pušenjak: Borba za Baltik Temni oblaki se spet zbirajo nad Bal- tikom. To prepričanje je ob zadnjih ve- steh o sovjetskem ultimatu Litvi in na- padih moskovske »Pravde« na Estonsko zavladalo v svetovni javnosti, ki je že pričakovala oboroženo interveneijo sov- jetske Rusije v severni Evropi. V tem mnenju je svetovno javnost še posebno podkrepilo pisanje moskovskih »Izve- stij«, ki so v času največje napetosti med Rusijo in baltskimi državicami po- nosno poudarjale, da ni bila rdeča arma- da še nikoli tako pripravljena na kako vojažko interveneijo, kakor je danes, in da so vsi deli vojske pripravljeni, da iz- polnijo najtežje naloge in nudijo največ_ jo oporo sovjetski zunanji politiki. Odgovor litvanske vlade na sovjetski ultimat o izginjanju sovjetskih oficirjev iz garnizij v Litvi je, namesto da bi bil pojasnil, zavil to izginjanje v še večjo tajinstvenost. Vse politične kroge je iz- nenadilo priznanje litvanske vlade, ki je v svojem odgovoru izjavila, da so sov- jetske oficirje ugrabljali člani neke tajne organi^aeije, imenovane »Crna roka<', ki je bila v zvezi z inozemstvom in si je prizadevala skaliti prijateljskc odnočp.je med Litvo in Rusijo. Ta odgovor litvan- ske vlade je seveda postavil v ospredje zanimanja vprašanje, katera velesila ima svoje roke za temi dogodki, ki so se po pisanju moskovske »Pravde« prenesli od Litve celo na Estonsko. Moskovski krogi očitajo Estonski, da je njeno ve- denje nap ram Rusiji vse prej kot prija- teljsko. Pod izrazom »inozemstvo« prihajata v poštev samo dve velesili, ki bi imcli in- teres, da izvedeta kako vojaško akeijo na Baltiku, in sicer Anglija in Nemčija. V moskovskih vojaskih arhivih hranijo aačrt, ki ga je 1. 1915. izdelal angleški admiral lord Fisher za pohod zavezniške mornarice na Baltik. Po tem drznem načrtu bi se morale zavezniake pomor. sue prebiti skozi Kategat v Baltsko mor- je, kjer bi skušale prekiniti vso nemško trgovino s severnimi državami in izkr- cati svoje čete na raznih točkah nemške obale, ruske čete pa vkreati v Rigi in jih izkreati v bližini Berlina na Pomorjan- skem in v Schleswig-Holsteinu. Neso- glasja med tedanjim prvim lordom ad- miralitete Churchillom in lordom Fi- sherjem pa so povzročila, da je zavezni- šta vojni svet odbil ta drzni Fisberjev načrt in se raje odločil za dardanelsko avanturo. Po nemški zasedbi Danske, ki omogo- ča Nemeiji kontrolo zgornjega dela Ka- tegata, in zadnjih nemških uspehih, bi morali smatrati vsako vest o namerava- ni večji angleski vojaški akeiji v Bält- skem morju za plod fantazije. To potr- juje tudi današnje stališče Rusije, ki napram Angliji ni prijateljsko in ki danes razpolaga z vsemi najvažnejši- mi pomorskimi bazami v Baltskem mor- ju, brez katerih si uspešne voiaške ak- cije ne moremo misliti. Pa tudi moč nem- škega letalstva zavrača domneve o tak- Sni angleski akeiji. Toda na drugi strani ne smemo poza- "iti na velike izpremembe v razmerju pomorskih sil Anglije in Nemčije na- Pfam l. 1914. Poraja se torej vprašanje, sil bl sedan je nemške pomorske sile, ^icer ojačene z najmodernejšimi majhni- ojnimi čolni, mogle preprečiti vdor sk^T-?\ zavezniških pomorskih sil kUuo^ !fat V BaItsk0 morJ'e? Ni iz- ä/Z^tP PU Svedska odst°Pila An: ghji nekatere pomorske ba^e V tern pri- Jih vojnih dolgov obljubila Angim nai vaznejše estonske pomorske baze in " stonske otoke, ki so jih Nemci nazTvaU »Baltski Gibraltar«. Tudi med držav ljanskuni vojnami v Rusiji so ruski de sničarski krogi očitali estonski vladi, da je Angliji za njeno letalsko pomoč 'ob- ljubila pomorske baze v Estoniji in na estonskih otokih. Slične vesti so nekoli- ko let pozneje ob poslabšanju odnošajev Volna se /e razširila ItaSija /e napovedala Angliji in Francis! wo/no — Izjavi Mussof JftJf'a in Rooseve/ffa — Bitka za Pariz — Vo/na v Sredozemsju — Kapitulacija Norveike Italija je v ponedeljek 10. t. m. po- ¦ poldne napovedala vojno Angliji in i Franciji. Ta sklep je objavil italijan- | ski ministrski predsednik Mussolini v govoru, Id ga je imel v ponedeljek v Riniu. Dejal je, da stopa Italija na bo- jišč(; proti bogatima državaina, ki sta vedno ustavljali pohod italijanskega naroda. Poudaril je tudi, da Italija ni- raa namena povioči v vojno Švico, Ju- goslavijo, Orčijo, Turčijo in Egipt in da je od ten držav sarnih odvisno, da se bodo ta zagotovila v vsem obsegu izpolnila. Nekaj ur za Mussolinijem je govoril predsednik Združenih držav Kooswn'elt na proslavi vseučilišča v Carlotte\illu i« m. dr. naglasil, da so Združcne dr- žavc na sli"ani tistih narodov, ki so v borbi s soviaštvom, hi da bodo dale ti- stim, ki ye upirajo sili. večja srodstva na razpolaj;c. Po govoru se je predsed- nik Roosevelt vrnil v Washington in podpisal odlok, ki odreja rsizširjenje ameriškega ne\lralnostnega zakona tu- di na Italijo. S tem je otlslej onemogo- čen prcToz lcakršnega koli blaga fo Zdrnženih držav v Italijo, razen z itali- jan skimi ladjami. Praktično torej Ita- li.ia ne bo več dobivala blaga iz Ameri- ke. i Kanada, Južna AWilia, Indija, Av- ' stralija in Nova Zelandija so napove- ¦ dale Italiji vojno, Egipt pa je prekinil j odnošaje z Italijo. Kakšno stališče bo | zavzela k vstopu Italije v vojno Turči- ja, še ni znano. Mussolini je bil imeno- van za vrhovnega poveljriika italijan- ske vojske. Stališče sovjetske Rusije h razširitvi | vojne na Sredozemljc še ni jasno, vso- [ kakor pi je odločiia želja sovjetske \ Rusije, da se ohrani mir na BaHtanu. Španska vlada je sprejela sklep o »ne- vojskovanju Španije«. Nemška ofenziva med Kanalom in Maginotovo črto se nadaljuje z vso si- lovitostjo. Zavezniške čete nudijo v tej največji bitki vseh časov nemškim ar- madam žilav odpor in se polagoma u- miliajo. Nemške čete so prodrle preko reke Seine in zasedle m. dr. Rouen. Na levem krilu so prodrle čez Reims do Marne. V centra so nemške čete od- daljene opro_ računu, bo železniška tarifa s 15. t. m. zvišana. Vse vozninske postavke bla- govne tarife, razen postavk za nekate- ra živila in krmo, bodo povišane line- arno za 15%, tarifa za komadne po- šiljke pa za 20%. To bo dalo 260 mili- jonov din več dohodkov. Ker pa je tre- ba dohodke povečati za 416 milijonov, nameravajo še ostalih 156 milijonov dobiti s preklasifikacijo blaga. — Otvorltev planinskih postojank. S pričetkom letne sezone bodo od 22. t. m. stalno oskrbovane sledeče planin- ske postojanke: Aleksandrov dom v Logarski dolini, Frischaufov dom na Okrešlju in Kocbekov dom na Korošici. Dom na Okrešlju bo oskrbovan tudi v soboto 15. in nedeljo 16. t. m. Pisker- nikova koča v Logarski dolini, Mozir- ska koča na Golteh in Ccljska koča so stalno odprte. s ! — Obtok bankoveew Po zadnjem iz- j kazu Narodne banke je naš obtok bankoveev narasel na 11.754,900.000 din. — Naša trgovska momarica se je \ v dvajsetih letih početverila. Leta 1921. je imela 120.000 ton, danes pa ima 600.000 ton nosilnosti. Celiemokolica c Koncert opernega tenorista Angela Jarca v Celju. Znani operni tenorist g. Angel Jarc, član Narodnega gledališča v Mariboru in bivši član bratislavske opere, ki je nastopal že v številnih kulturnih centrih Evrope in je koncer- tiral pred dnevi z velikim uspehom v Mariboru, priredi v četrtek 20. t. m. ob 20.30 pod okriljem Glasbene Matice v Celju v ma'li dvorani Celjskega doma koncert alovenske umetne pesmi. Na sporedu so samospevi Volariča, Gerbi- ča, Adamiča, Mirka, Lajovica, Oster- ca, Škerjanca, Kogoja, dr. B. Ipavca, dr. G. Kreka in Pavčiča. Angel Jarc je Celjancm zlasti znan kot Vašek iz »Prodane neveste«. Koncert tega odlič- nega pevea bo nudil lep umetniški uži- tek, zato opozarjamo nanj vso našo javnost. c Celjski mestni svet bo imel redno sejo predvidoma v sredo 26. t. m. ob 18.30. c Na drž. I. deš!u in drž. dekliški na- rodni šoli v Celju bo vpisovanje novin- cev in novink v ponedeljek 17. t. m. in torek 18. t. m. od 8. do 12. v šolski pi- sarni. K vpisovanju smejo pripeljati starši otroke, ki bodo letos do 1. sep- tembra dopolnili 6. leto, morajo pa priti k vpisu vsi otroci, ki dopolnijo le- tos 7. leto. Upraviteljstvi obeh teh šol opozarjata starše, da je treba vpisati novince odnosno novinke v Solo sedaj, ne pa šele po končanih počitnicah. Za otroke, ki niso bill rojeni v Celju, naj prinesejo starši 3 seboj krstni list. Pred vpisom v Mo bo isti dan obvezen zdravniški pregled otrok v Zdravstve- nem domu. Ni težko odločiti se, kam pojdete v Cel/u na obed ali večer/o. Vsak Vam pokaže pot k ..TURŠKI MAČKI" Tarn se točijo najboljše pivo in izbrana domaca in dalma- tinska V 8 N A. Morsfce ribe. c Mrkonjičev steg »kavtov in Peru- nov roverski klub v Celju sta se v ne- deljo udeležila tekem dravske skavtske I župe na Visokem pri Hrastniku. Mr- konjičev steg iz Celja je dosegel med številnimi navzočimi edinicami največ točk. Zasedel je prvo mesto pri uredit- vi tabora, prvo in drugo mesto pa pri prvi pomoči ranjenim (močna krvavi- tev iz prsi ter zlom noge in hrbtenice) in pri prvi pomoči s plinom za3trup- Ijenim. Pri signalizaciji je zasedel tret- je mesto za Ljubljano in Litijo. Tck- mam je prisostvovalo od blizu in daleč mnogo občinstva, ki je dobilo vpogled v človekoljubno dolo skavtov. Celjski skavti bodo v počitnicah taborili pri Šeščah v Savinjski dolini. c Bolničarskl tečaj Rdočcga križa se bo pričel v ponedeljek 17. t. m. ob 19. v predavalnici v Zdravstvcnem domu v Celju. Prijave se sprejemajo na mest- nem fizikatu ob delavnikih od 8. do 13. c Strelska družina v Celju prireja sobno streljanje vsak četrtek ob 20. v Celjskem domu, strelske vaje pa vsako nedeljo na strelišču v Pečovniku. c Poučon Izlet v Haloze, Hrvatsko Zagorjo in šmarski okraj priredi Tuj- skoprometno društvo v Šmarju pri Jelšah v nedeljo 23. t. m. Proga: Celje- Mestinje - Lemberg - Poljčane - Stude- nice - Makole - Ptujska gora - Maj- šperk - Rogatec - Hum - Pregrada — Desinic - Podčetrtek - Loka pri Žusmu- Št. Jurij - Celje. Proga je dalga 143 km. Voznina za osebo 37 din. Odhod izpred celjskega kolodvora ob 7. zju- traj. Prijave sprejema iz prijaznosti drogerija »Sanitas« v Celju. c Po členu 3. zakona o zaščiti države je okrožno sodišče v Celju obsodilo 26- letnega vfc *¦¦¦, godbenika Gabrijela Ovna iz Ljubljane na 5 let robije in iz- KINO METROPOL CELJE »¦¦¦¦¦¦¦¦¦»»¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦»¦¦¦¦ Danes zadnjikrat veličasten film prirodnih krasot Vstani in bori se! Wallace Beery Florence Rice Robert Taylor 15., 16., 18. junija Francoska umetnina ČAKALA TE BOM... Vojak v tcžki dušcvni borbi med dolžnostjo do vojske in ljubeznijo do mladega dckleta — Zračni napadi sovražnih pilotov Jean-Pierre Aumonfi Corinne Luchaire, nepo^abna iz filma »Ječa brez rešetk«. gubo častnih pravic za dobo 3 let, 39- letnega Lovrenca Španžla iz Pesjega pri Velenju na tri leta robije, 49-let- nega posestnika Vekoslava Flegarja iz Tuncovca pri Rogaški Slatini pa na 2 leti in 4 mesece robije. c Gori! Na podstrešju hiše rudniške- ga uradnika Kovača v Zavodni 53 pri Celju stanuie v sobi s štedilnikom Mi- haela Cmokova. Iz štedilnika drži cev skozi steno, ki je napolnjena z žagovi- no. V noči na soboto. je začela ta žago- vina zaradi razgrete cevi tleti in v so- boto zjutraj je nastal ogenj. Domači so ogenj hitro pogasili. Zgorel je samo del stene. Kmalu so prispeli tudi celj- ski gasilci, ki jim pa ni bilo več treba stopiti v akcije. c Skok v Voglajno. Dne 7. t. m. zju- traj je skočila 70-letna zasebnica Iva- na S. iz Zavodne v bližini Ravni- karjevega skladišča v Zavodni v Vog- lajno. Slučajno je prišel mimo neki cinkarniški delavec, ki je takoj planil v Voglajno in spravil starko na breg. Nato je obvestil oba stražnika, ki sta starko, ko si je opomogla, odvedla v njeno stanovanje. c Enotne niexde za krojaške pomoc- nike. Da bi preprečilo mezdno gibanj- krojaških pomočnikov v Sloveniji, je dalo Združenje krojačev v Ljubljana pobudo za sestanek delegatov vseh kr°" jaških združenj, ki bo v ponedeljek 17. t. m. ob 1.0. dopoldne v Celju. De- legati bodo poročali 0 položaju kroja- ških pomočnikov glede na draginjoi in 0 ureditvi enotnih mezd, obveznih za vsa krojaška združenja. c Razstava ročnih del in risarskUi izdclkov. V nedeljo 16. t. m. od 8. do 12. bo na drž. dekliški meščanski šoli v Celju razstava ženskih ročnih del in risarskih izdelkov. Vabimo starše učenk in tudi ostalo občinstvo, da si ogleda razstavo. c Celjsko pevsko društvo bo imelo svoj redni letni obeni zbor v petek 21. t. m. ob 20. v svojih društvenih prosto- rih. c Umrl je v četrtek zvečer v celjski bolnici v starosti 50 let g. Martin Ko- zar, kaplan v Št. Juriju ob juž. žel. Po- kojnega bodo prepeljali v St. Jurij, kjer bo v soboto ob 11. maša zadušni- ca, nato pa pogreb na domače pokopa- lišče. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin! Otroške vozičke rabljene. kakor tudi kolesa in šivalnej stroje sprejornam v komisijsko prodajoJ JOSfP URŠIČ. Celje, Narodni don« c Žetev smrti. Pred grofijo 9 je u| mrla v soboto v starosti 77 let ga. Henrieta Rascheva, vdova po celjskem knjigarnarju F. Raschu. Na Glavneifl trgu 14 je umrl v ponedeljek v star»' sti 82 let trgovec in hišni posestnik L• Avgust Lakič. V celjski bolnici so umrli: v soboto 251etni dninar Karel Javornik iz Velike Pirešice, v ponede- ljek 781etni Kancijan Krašovec, občin- ski rcvež brez stalnega bivališča, V sredo pa 431etna posestnica Alojzij* Jelenčev?« ?z St. Ruperta nad LaakJjo^ in 91etna hčerka dninarice Josipina NO' vakova iz Trličnega pri Rogatcu. Po* kojnim bodi ohranjen blag spoinü1' svojeem naše iskreno sožalje! c Delovnl trg. Pri celjski borzi del** je bilo 10. t. m. v evidenci 242 breZ' poselnih (188 moških in 54 žensk) n»' sproti 257 (197 moskim in 60 %&' skam) dne 31. maja. Delo dobi 6 fcos' cev, 4 poljski delavci, 3 hlapci, ^ kmečkih dekel, 10 kuharic, 2 služkin^ ter po ena vzgojiteljica in sobarica. Štev. 25. »NOVA DOBA« 14. VI. 1940 Stran 3. c Ogenj v ViŠnji vasi. V sredo opol- i noči sta se v Višnji vasi vnela uta in gospodarsko poslopje posestnika Gori- čarja. Gasilcem je uspelo ogenj omeji- ti. Škoda znaša okrog 20.000 din. c Jadralna skupLna celjskega Aero- kluba gradi visokozmožno letalo »In- ka« po načrtu dr. ing. Kuklja iz Ljub- Ijane. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD v Gelju bo imel v nedeljo 16. t. m. adravnik dr. Franc Premšak na Cankarjevi cesti. lokofsfvo Sokolsko društvo Celae-matica Društvena petdesetletnica. Kakor znano, se konec junija ne bomo ve~ selili ztetnih svečanosti. DruStvo je do zadnjega vztrajalo na tem, da bi prj- redilo 29. juniia zvečer vsaj akade- mijo, drugi dan pa slavnostno sejo. Vsi oddelki so se že vadili za aka- demijo in nekateri so dospeli z vajami tako daleč, da so bile poedine točke že dozorele za nastop. Nastopile so pa ovire, ki odsvetujejo prireditev akademije. Društvena uprava je po- ložaj dobro proučila in sklenila, da opusti akademijo in z njo v zvezi tudi slavnostno sejo drugega dne. V časopisju bodo 28. junija izšli članki, ki se bodo spominjali 50letnega dela župe. Posebno prilogo bo izdalo >Jutro«, prigodne članke bosta objavili »Nova doba« in »Sokolska volja« in tudi »Župni vestnik« si bo nadel slavnostno opremo. Prodaja zletnih znakov in raz- glednic. Društvo ie minulo nedeljo razpečavalo po Celju zletne znake. Dasi je bilo le malo sester razpeče- valk, je bilo vendarle prodanih znakov in razglednic za 1696 din. Naše ob~ činstvo, ki še ni kupilo znakov, pro- simo, da jih prihödnjo nedeljo kupi in podpre društvo, ki ni imelo sreče, da bi doživelo pokrajinaki zlet, stro- škov s pripravami je pa imelo ogromno. Zletni odbor. Na ponedeljski seji se je razšei zletni odbor, čegar delo se je od tedna do tedna stopnjevalo in je doseglo zadnje dni svoj višek. Arhiv zletnega odbora bo dokazoval, da so bili vsi odseki na mestu in posvetili vso skrb zletnim svečanostim. Zletni odbor se bratom, sestram in cenj. ob- činstvu, ki ga je pri pripravah na ka- kršen koli način podpiralo, najiskreneje zahvaljuje. Obenem se priporoča za enako naklonjenost, kadar bo nastopila doba, da borno lahko priredili pokra- jinski zlet v Celju, ki ni bil opuščen, temveč le preložen na nedoločen čas. Izlet Članic. Društvo je moralo na- meravani skupni izlet Članstva in na- ražčaja zaradi slabega vremena dvakrat preložiti. Končno so se opogumils čla- nice same in pohitele minulo nedeljo k sokolskemu planinskemu domu na Pohorju. Zgodnji odhod, saj so se od- peljale iz Celja z vlakom ob treh, ie število izletnic nekoliko skrčil. Sestre so krenile iz Hoc do Pohorskega doma k Mariborski koči in si obe planinski postojanki temeljito ogledale, kakorje navada naših sester. Od Mariborske koče so se napotile v Sokolski planinski dorn, v čigar bližini so se solnČile ves dan. Sokolska postojanka na Pohorju jim je prav ugaiala tako gledepostrežbe in ustrežljivosti kakor tudi ureditve doma samega in so odnesle najboljše vtise. Vračaleso se v Maribor in iz- javile, da jim je pot iz Hoc bolj uga- jalp, nego ona pri povratku v Maribor. Mogoče je bila tega občutka kriva ne- koliko tudi utrujenost od jutranje hoje. . Pregled dansklh legltimaclj. Brate in s^stre ponovno opo^arjamo, da pri- nesejo v druStveno pisarno v mestni osnovni Soli v pregled legitimate. Ndor 5e legitimacije nima, naj prinese s seDo» f°tografjjo. Pregled je ob sredah od18. do 19. inobčetrtkih od 20. dalje. tpori ŽSK Hermes : SK Cel/e ŽSK Hermes iz Ljubljana ki je po- leg SK Ljubljane najmočnejši lju>b- Ijanski klub in eden najstarejših slo- venskih klubov, bo gostoval v nedeljo 16. t. m. v Celju in igral prijateljsko tekmo z docela pomlajenim moštvom SK Celja. Tekma se bo pričela ob 16.30 na Glazdji. Tekma .bo gotovo zelo zani- aniva in bo nudila lep sporten uiitek, zato opozarjamo na njo vse prijatelje nogometa. x Mladika: Jugoslavia. Na Olimpo- vem igrišču v Gaberju se bo pričela v nedeljo 16. t. m. ob 16.30 prijateljska tekma med SK Mladiko iz Ljubljane in SK Jugoslavijo, ob 15.15 pa bo pred- tekma mladin obeh klubov. ¦'• Tableteniški dvoboj v Celju. V ne- deljo 16. t. m. ob 9. dopoldne se bo pri- čel v dvorani »Pri Jugoslovanu« v Ga- berju zanimiv tableteniški dvoboj med SK Mladiko iz Ljubljane in SK Celjem. * V tekmovanju za državno nogo- motno prvenstvo so bili v nedeljo dose- ženi naslednji rezultati: v Zagrebu Gradjanski:Hask 2:1 (1:0), v Beogra- du BSK:Slavija 6:0 (3:0) in v Splitu Hajduk:Jugoslavia 1:1 (1:1). Po tem predzadnjem kolu je zasedel zagrebški Gradjanski s 14 točkami prvo mesto pred BSK-om in sarajcvsko Slavijo. Na zadnjem mestu je Hašk z 2 točka- ma. :: V prvih dveh scmifinalnih tekmah za prvenstvo SNZ sta bila zabeležena naslednja rezultata: v Mariboru Mari- bor :CSK 4:2 (2:2) in v Kranju Želez- ničar:Kranj 3:2 (0:2). •: Prijateljska tekma v Celju. V ne- deljo je bila na celjski Glaziii odigrana prijateljska tekma med SK Slavijo iz Ljubljane in SK Jugoslavijo. Tekma se I je končala neodločeno 1:1 (1:0). Iz naših krajev Laško I Slovo novlnarjev od Laške^a. V sredo 5. t. m. smo imeli LašČani, kakor je »Nova doba« Že poročala, priložnost, pozdraviti v svoji sredi novinarje, ki so si prišli ogledat pivovarno. Le nekaj kratkih ur so se novinarji zadržali v Laškem. Prispeli so popoldne, si ogle- dali kopališče, nato pa odšli v pivo- varno, da so se zvečer mogli spet odpeljati vsak na svojo stran k te2ke- mu novinarskemu poslu. Izredno dobro so se odličtii gostje poČutili v Laškem, zelena okolica, prijetno gričevje in bi- stra Savinja so vzbujali občudovanje in navdušenje. Ugodno in veselo razpo- Io2enje novinarjev je poveča! še obisk v pivovarni in poslavljanje v narodni Igričnikovi gostilni. Veseli so se izlet- niki podali zvečer v spremstvu tukaj- šnjih svoiih prijateljev na kolodvor. Do vlaka je bilo, ko so prispeli na postajo, časa približno <5e 10 minut. Potniška blagajna je bila zaprta, okrog nje pa so se gnetli potniki in tudi novinarji. lzdajanje voznih listkov na legitimacije zahteva več časa, zato so začeli novi- narji s trkanjem klicati prometnega uradnika k blagajni. Ta je sicer hodil po pisarni in pred postajnim poslopjem, a se za trkanje ni zmenil. Tik pred odhodom vlaka je Sele odprl blaprajno in se spustii v prerekanie s potniki, ki so se upravičeno zgiažali na>1 nje- govim postopanjem in zahtevali pri- tožno knjigo, ki pa je prometnik ni hotel dati na razpolago. Tako je ta dogodek kvaril dobri in prijetni vtis, ki ga je Laško napravilo na novinarje, kar moramo ugotoviti z velikim ob- žalovanjem in s pro5njo, da bi prizadeti ne zamerili La5kemu, če je slovo imelo tak konec. Mnenja smo, da še vedno I obstoje predpisi, ki nalagajo državnim ur^dnikom in nameSČencem prijazno zau.žanje napram občinstvu. Ni občin- stvo zaradi uradni^tva tnkaj, marveč obratno. Pravijo, da je omenjeni uradnik prise! od drugod in da ne pozna naših razmer, mi pa vemo, da se podobni primeri večkrat dogajajo in da moraio potsiiki mnogokrat v dolgi vrsti stati pred potniško blagajno, ker se uradu- joči uradnik ne zmeni za napis pri bla- gajni, po katerem mora biti blagajna odprta pol ure pred prihodom vlaka. Zgodilo se je že, da potniki zaradi te?a niso dobili voznih listkov in so moraü vstopiti v vlak brez listkov. Ni prijetno morda pol ure nervozno stati v vrsti pred blagajno, ko bi lahko čakali na vlak na peronu. Namen Železnice je poleg drugega gotovo tudi ta, da pre- vaŽa potnike in zasluži, zato jim je treba iti na roko. Prepričani smo, da bo postajenačelništvo ali železniška upra- va v bodoče te nedostatke odpravila in, če ne gre drugače, namestila 5e ne- kaj uradniSkih moči. V letoviškem kraju, kakor je La§ko, bi se kaj takega ven- darle ne smelo goditi. 1 Pravijo, da imamo v Laškem poleg pogrebnega zavoda St. 1 tudi pogrebna zavoda St. 2 In 3. Po ne- kem znanem domačinu sta bila pred meseci ovadena laška mizarja Mlakar in Šket, da posegata v tujo obrt, spa- dajočo na področje pogrebnega zavoda. Po zakonu spada v mizarsko obrt tudi izdelovanje krst, ki ga opravljata tudi gg. Mlakar in Šket. V nadaljnje posle po- grebnega zavoda se nista nikdar vti- kala, ker imata dovolj drugih poslov. Ko je v LaSkem umrl gostilničar g. J. P., mu je mizar Mlakar izdelal krsto. P. J, in njegova žena sta se dogovo- rila zaradi nekega nesporazuma s pri- zadetim gospodom, naj bi v nobenem primeru ne izvrSil pogreba ta gospod, če bi umrl eden izmed obeh zakoncev. Zaradi tega dogovora ie žena naročila pogrebni zavod iz Celja, krsto pa je izdelal domačin mizar g. Mlakar. Mizar g. Šket pa ji je brezplačno posodil oder. Drugi primer je bil ob smrti ge. Ivane Zorkove, ki je §e pred smrtjo izrazila željo hčerki ge. Emiliji Rozi- novi, trgovki v La§kem. da bi njeno krsto izdelal sosed g. Šket, ki je g. Rozinovi prav tako brezplačno nudil oder, ker so pač sosedje. Vse to so stranke izpovedale tudi preiskovalnim organom, ki so jih zaslišali po preje- mu ovadbe. Na osnovi teh preiskav so oblasti ugotovile, da nista g. Mlakar in g. Šket zakrivila ničesar kaznivega. V LaSkem živimo v atmosferi nepre- stanih ovadb. Opozoriti pa moramo pri tem na dejstvo, da znani gospod, ki je z ovadbo v ozki zvezi, prevaža av~ tomobile, dasi za to nima po zakonu predpisanih izpitov, še manj pa stro- ^ovne usposobljeoosti, a ga mizarja gg. Mlakar in Sket zaradi tega nista ova- dilč, čepra^ bi lahko to storila vsak hip. Dalje smo imeli že precej prime- rov, da je pogrebe v LaSkem izvrSil celjski pogrebni zavod, ki je bil v ce- nah znatno nižji od domačega pogreb- ne.e:a zavoda, vendar pa znani gospod v teh primerih ni mogel vložiti ovadb. Vsem Laščanom je znano, da so po- grebi v naSem mestu precej dragi, če jih izvrše izvestni činitelji. Tudi v Tr- bovliah ie pogrebni zavod, kfer vsi mizarji izdelujejo krste in sicer vsak mesec po eden. Pri nas pa si menda poskuša nekdo zagotoviti zaslužek s sredstvi ovadb. To je žalostno spriče- valo danaSnje obrf.niške solidarnosti in tovarištva, zlasti ker imajo nekateri gospodje po veJ donosov v rokah : trgovine, obrtii zavode, dcbave opeke Ma debelo, soproge z Sriljantnimi pla- ^arni, ki so povrh še lastnice his in Vsakodnevna nega zob mora postati za vsakega čioveka ravno tako samo ob sebj umevna poJreba kakor redno umtvanje iok. Chlorodont z ö b n a pasta delavnic, ostali obrtniki-mizarji pa mo- rajo preživljati svoie družine izključno s skromnimi dohodki mizarske obrti. 1 MeningUis v ReČicl ? Pripovedu- jejo, da je za to zavratno boleznijo pretekli teden umrla v Sp. ReCici hčerka posestnika J. HiSo so baje razkužili, ne vemo pa, zakaj oblastvo ni izdalo strož- jih naredb glede obiskovanja mrliča. Pri tej bolezni je pač treba, le hočemo preprečiti njeno Sirjen je, postopati z najstrožiimi ukrepi. 1 Planinski dorn na Šmohorju so pričeli graditi. Zbetonirani so temelji, gotov je vodnjak in izkopana greznica. Potrebno vodo so načrpali od studenca pod cerkvijo s pomočjo gasilske črpalke iz Rečice. Kakor se čuje, pa dom letos ne bo gotov, ker primanjkuje sredstev. Vsekakor bo treba najeti posojilo, ka- kor je bilo sklenjeno na občnem zboru. Govoriio, da se predsednik podružnice brani izroČiti zavarovalno polico koče na Lisci, ki jo zahteva banovinska hranilnica kot pogoj za dovoljenje in izplačilo posojila. Tako zadržanje pred- sednika je neumestno in protivno skle- pom občnega zbora. Predsednik bi mo- ral izvajati konsekvence in odstopiti, če ne pozna svojih dolžnosti. To je zahteva večine podružničnega članstva, ki ne mara prena§ati diktatorstva. 1 Vroči časl in svetovni nemir po- vzročajo tudi nekaterim LaSčanom vretje njihove raznobarvne krvi. Tako je za- vrela v ponedeljek zvečer dvema mo- žakoma v gostilni P., tako da sta se prav po domače birmala. Bogve kateri izmed njiju jih je boij zasluženo dobil? 1 Obupno stanjo ceste proti St. Ru- pertu. Pred nekaj dnevi je prispela v Laško iz Št. Ruperta, ki je oddaljcn od Laškega tri ure, uboga kmečka žcna in pripovedovala o obupnem stanju tam- kajšnje ceste, ki sipada v območje ccst- nega odbora v Laškera. Na mnogih od- sekih te ceste so dali gospodje navoziti na cestišče debelo plast. ilovice, češ da se bo nanjo čvr&to prijel posuti gramoz. Sedaj morajo ubogi kmetje gaziti po razmočeni mastni ilovici, gramoza pa ni od nikoder. Kmetje trpe že pri hoji sa- mi, unieujejo si obutev in zdravje, pri vožnjah pa silno trpi tudi živina. Tudi komasacija občin ni nič pripomogla k Konec podmornice V podmor- nicijevsledzadetka cksplodirala zaloga municije. Na morju se dviga gora mor- skih pen in pod- mornica tone. Stran 4. »NOVA DOBA« 14. VI. 1940 Štov. 25. zboljšanju kmečkih poti. Zakaj davko- plačevalci plačujemo tako visoke občin- ske doklade? Sedaj se kmetje sami pri- tozu.ie.io. Večina odbornikov je kmetov, ki bi pač lahko razumeli potrebe kmetov. Na drugi strani pa imajo menda go- spodje povsem druge skrbi. Doklej bo še to stain je trajalo? 1 Kino Laško bo piedvajal v soboto 15. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 16. t. m. ob 16.30 in 2030 napeto romanco o revolverju in gitari »Pozor, kabalero!«. V glavni vlogi Warner Baxter. Tednik. — y sredo 19. t. m. in v četrtek 20. t. m. ob 20.30 si oglejte velefilrn »Madame Bovary«. V glavni vlogi Pola Negri. Predigra. Trbovlie (/nor noinega iuvaia v Trbovllah Morilec pri jet V nedeljo zjutraj so naSli pri rud- niškem konzumu TPD na Vodah pri Trbovljah nočnega čuvaja Ignaca Urha mrtvega. Imel je glavo presekano. Ta- koj se je videlo, da je Urha umoril ropar, ki ie hotel izropati konzum. Re- šetke na oknih so bile s silo raztrga- ne. Storilec pa je bil prepoden, preden je mogel vdreti v notranjščino konzu- ma in izvrSit» tatvino. Sprva so do- mnevali, da je bilo več storilcev, v torek pa se je posrečilo orožniakemu naredniku Žitniku izslediti roparja in morilca v osebi 22 letnega brezposel- nega rudarja in vojaškega begunca Viljerna Guna. G. Žitnik je takoj po zlocinu osumil Guna. Ko ga je v po~ nedeijek zvečer videl na cesti, je skočil za njim, Guno pa se je pomešal med rudarje, ki so prihajali od dela, in je izginil. V torek so odSli orožniki na dom Gunovih staršev (oče je rudniški kovač) in vprašali po Viljemu. Najprej so ga zataiili, ko pa so orožmki hoteli izvršiti hišno preiskavo, je oče priznal, da se sin skriva na podstrešju. Sina so tarn res našli m ga uklenili. Že med potjo na otožniško postajo je Guno sam, ne da bi ga bili izpraše- vali, priznal, da je umonl Uiha, ko ga ie Urh zasačil pri vlamljanju. Uda- ril je Urha s krampom po glavi, tako da je Urh omahnil na tla. Ko ie Urh še hropel in se viačil po tleh, je Guno nadaljeval svoje delo, a je bil prepo- den. Guno se je konec marca vrnil od vojakov. Potikal se je nekaj časa po Trbovljah in ukradel svojemu bratu ŠSOOO din. S tem denarjern se je podal v Laško, kjer je prenočeval v hotelu »Savinji«, nato se je pa 7 dni zadr- ževal v gostilni Frece in popival. Od tod se je podal na Zidani most, se 20- pet vrnil v Laško in nato krenil v Št. Peter in Št. Pavel v Savinjski dolini, kjer je obiskal v hribih neko svojo prijateljico. Pozneje se je pajdašil z nekim Hribarjem, s katerim je izvršil več tatvin v Trbovljah irs okoüci.Guno je ukradel n. pr. na poti iz LaŠkega v Trbovlje v neki gostilni na Breznem kolo. Pozneje sta hotela ukrasti Čibeju v Trbovljah motorno kolo, česar pa nista storila, ker je bilo motorno kolo pokvarjeno. Podala sta se proti Sa- j vinjski doiirii, prosjačila in kradla ter prišla do Dravograda, kjer sta hotela čez mejo, kar se je pa posrečilo le Gunu, ki je prispel v Labud na Koro- škem. Tam so ga zaprli in obdržali dalje časa v zaporu, nato pa pognali nazaj čez mejo. Prišel je spet v Tr- 1 bovlje. Skrivaj je prihajal k svojim staršem, kjer je dobil jesti, vmes pa je tudi kradel. Tako se je lotil jedil- nih shramb pri rudarjih Cukjatiju in Zupanu ter Grobelšku, kjer pa ni imel sreče. Končno se je odločil za vlom v rudniSki konzum in postal morilec. Guna so odvedli v zapore okrajnega sodišča v Laškem, v sredo pa so ga Qd4a.ll v zapore okrožnega sodišča v Celju. Umorjeni Urh je bil že v starejših letih. Bil je znan kot vesten čuvaj. Z marljivostjo in varčnostjo si je pri Sev- nici s svojimi prihranki kupil malo posestvo. Zapušča že odrasle otroke. Krško kr Nova grobova. V KrSkem je u- mrla v 86. letu starosti ga. Helena Turšičeva, mati pokojnega župnika in pesnika Leopolda Turšiča v Krškem. Vsakdo, ki je poznal gospo Turšičevo, jo je spoštoval. Ob grobu se je poslovil o.d pokojne g. Ivan Žabkar iz Krškega. — V Stari vasi pri Vidmu je umrl v starosti 56 let g. Marko Mikolavčič. Doma je bil iz solnčne Istre. Pogreb je bil v nedeljo 2. t. m. ob veliki ude- ležbi pokojnikovih znancev. Pevski zbor z Vidma-Krškega je zapel dve žalo- stinki. Ge. Turšičevi in g. Mikolavčiču bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! kr Avtu je zgorel. Med vožnjo po cesti pri turnski graščini je zgorel pre- tekli teden tovorni avto znamke »In- ternational«, last g. Franca Šviglja s Ceste pri Krškem. Sv. Peter p. Sv. gor. Gradnja mostu čez Bistrico pri Sv. Petru pod Sv. gorami Kakor je razvidno iz časopisnih vesti, je razpisala banska uprava za 20. t. m. licitacijo za gradnjo železobetonskega mostu čez potok Bistrico pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Dejstvo, da se je ban- ska uprava odločila za gradnjo tega mostu že sedaj, je s staiišča, da bo pri gradnji dobilo zaposlitev in zaslužek izvestno število ljudi, prav razveseljivo. Če pa prernotrimo gradnjo tega mostu, čigar stroški so proračunani na 272.000 dinarjev, s stališča, da bo cesta, ki jo gradijo že nekaj let, dograjena šele čez 20 let, če jo bodo gradili tako kot doslej, moramo reči, da so ti stroški zaenkrat nepotrebni. Prav tako je tudi nepotreben odsek nove ceste od po- kopališča do Zagaja, ki teče vzporedno z dosedanjo cesto v oddaljenosti 4 do 10 m. Vsakdo, ki ga je kda; vodila pot od Sv. Petra v Podsredo a!i obratno, se je lahko prepričal, da teče stara cesta od pokopališČa do Zagaja po ravnini, a ima rnajhne vijuge, ki so izvestne ljudi tako boriie v oči, da so se odločili nekaterim Šentpetranom, ki so nasprotnega političnega naziranja, uničiti najboljše njive. Prav je imei neki šaljivec, ki je izjavil, da vodi nova cec sta od Zagaja do Zagate. Novemu železobetonskemu mostu pa priznavamo Že vnaprej velik pomen v tem, da bo spajajoč novo cesto čez po- tok Bistrico sameval brez prometa. Priznati moramo, da bo nova cesta Sv. Peter pod Sv\ gorami — Podsredj*, čim bo dograjena, hols idealna, kakor pa pomembna. Velikega pomena pa bi bila gradnja ceste Sv. Peter pod Sv. go- rami— KunSperk — Zelenjak, od koder bi imela zvezo na Bizeljsko in bi tekla po ravnini. S tako izpeljano traso bi se izognili klanca v Čehovcu, ki je za- radi strrnine in hudih ovirkov, zlasti pa püzirni zaradi zalecienelosti za pro- met nele nevaren, temveč zlasti za avtomobilski prornet nemogoč. Ta nova cesta bi bila glavna zveza r.a Zagrebi kamor kozjanski okraj v gospodarskürn pogledu močno gravitira. Omenirno naj samo, da iz tega okraja letno izvozijo s tovornimi avtomobili okrog 1000 sežnjev drv. Bancvinska cesta I. reda Brežice — Bizeljsko — Sv. Peter pod Sv. gorami — Mestinje — Šmarje pri JelSah — Celje, ki je takorekoč hrbten>ca šmar- gkega sreza, ima vse polno hib, ki so zlasti za dandanašnji avtomobilski prc- met velika ovira in nevarnost. Pristojne činitelje opozarjamo Ie na nekatere glavne hibe in sicer : izpodjedanje de- snega brega Sotle ob cesti v Sedlar- jevem, nerodno izvršene in nepotrebne serpentine v Prelaskem, ostri ovinki pri Hajnšku, kjer je bilo že več pro- metnih nesreč tam je tudi v desolatnem stanju most, nadalje zloglasni ovinek Mestinje ter večno poplavljanje te ceste po Sotli. ObsoteiČani bi bili pristojnim čini- teljem zelo hvaležni, če bi nas zaenkrat rešili vsaj najhujše nadloge, to je večnih poplav, ki nam vsako leto povzročajo prav občutno škodo. Zato je skrajni čas, da se reši vprašanje regulacije Sotle. Žalee ž Zvočnl k'no Žalec V nedeljo ob 16., 1845 in 2045 izredno lep zgodo- vinski film iz bavarskih Alp »Mala princes a«. V glavnih vlogah Traudl Stark, Pavel Horbiger in Hansi Knoteck. Gornjj grad g Prisega koroških borc&v. Člani, ki niso svoiim prošnjam za podelitev spomenice priložili verodostojnih do- kazov 0 udeležbi v bojih na severni naši meji, ritorajo po odločbi komisije po dveh pričah, ki bodo morale položiti prisego, dokazati svojo udeležbo v teh bojih. Člani, ki bivajo v okolišu po- verjeništva Rečica, Gornji grad in Nova Štifta, bodo morali te price pripeljati k prisegi v ponedeljek 17,t. m. dopoldne, člani iz Bočne, Šmartnega ob Dreti, Mozirja in Šmartnega ob Paki bodo morali to storiti v četrtek 20. t. m., Člani z Ljubnega, iz Luč in Solčave pa v sobcto 22. t. in. Prisege se bodo polagale na sreskem načelstvu v Gor- njem gradu. Čiani se morajo zglasiti pri tov. predsedniku dr. E. Mejaku, kjer bodo dobili potrebne tiskovine in na- vodila. Vsak clan mora poravnati takrat tudi članarino za leto 1940. Tovariši, v vašem lastnem interesu je, da pri- dete k prisegi. — Krajevna organiza- cija LKB v Gornjem gradu. Hoveni Gradec s Streia je upepelila kozolec. Po lepem popoldnevu je prihrumela v ne- deljo zvečer nevihta, med katero je treščilo v kozolec župni§ča pri Sv. Petru na Kronski gori. Ogenj se je zelo hitro razgiril na vse poslopje in ga upepelil. Ker je bil kozolec visoko na hribu in v bližini ni vode, je bilo gašenje ne- mogoče. Škoda je znatna. Naročajte „Novo dobo"! l^eblovnroo scibo v mcstu, lahko samo z eno posteljo, s so- uporabo kuhinje (in sicer samo štedilnika) in po možnosti s kopalnico i S č e za takoj zakonski par. Antič Dušan, poručnik, Celje, vüjasnica kralja Petra. Zaradi preselitve poceni prodam 2 Ofiremi x«t jedilnico in I spalnico Naslov v upravi llsta. Dvosobno stanovanje sonlčno in prenovljeno, se takoj odda na Bregu St. 12. 40.000 din posodi ali vloži trgovski poslovodja kot poslo-^ vodja ali pomočnik proti fiksni plači au proviziji v trcjovino ali slično podjetje. Po" nudbe pod »99°/0 organizator« na upravo >Nove dobe«. Dvo- ali frisobno stanovanje s pritiklinarni, vodovodom in vrtom v vi- sokem pritličju nove vile oddamo 1. julija. Ogleda se na Dečkovi cesti 36 v Celju. P r o d a hi ali zamenjam lep sporten voziček za globokega. P o 1 d i P i r n a t, Sv. Peter v Sav. dolini. Dvosobno stanovanje s kopalnico in vsemi pritiklinami v I. nad- stropju v mestu se zamenja za 3—4 sobno stanovanje. Naslov v upravi Hsta. Vila 3 sobe in kabinet na Jožefovem hribu se odda v najem. K. Breznik, Celje, Krekova cesta 38. Skladišče s šupami, oqrajeno, ca. 800 m-, v Celju, Krekova c. 26, primcrno za trgovino s ku- rivom in za druge svrhe, se takoj odda v zakup. Vpraäati "naslov: Poiitni predal 4, C.V. Peter v Sav. dolini. Cenj. občinstvu so priporoca tvrtlka Anton Lečnik safloga ur, zSata, st*ebrnine» optika itd. Celie, trg Izknšen optik na razpolago! KAVO - tur&ko fino mlcto, mešano, priporočam kavarnarjem in gostilničarjem. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 »PRI ZVONCU« ------ TELEFCN 120 Odlieno tmnatslco moko oves in koruzo nabavite po na jnižji ceni pri tv. Jugopro 111 e t, lastnik Golob Ivan, Celje, Krekova cesta 11. Vodovode Rleparska deftai Strelovode Vam naredi solidno in po konkurenčnl cenl, ravno tako tudi izvršuje vsa popravila Dolžan granfo Telefon 245 I Zaftleva/te ponudbe in proračune ! \ Celjskaposojilnicad d u Celju JE NAJSTAREJŠINARODNIDENARNIZAVOD V CELJU Vse hranilne vloge. ylozene pri CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJU so varno nalozene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač dcnarai zavod, donaša koristi vsemu dotnačemn narodnemu gospodarstvu f^ff™ V Ce|lsl(i POSOjilnici d.d. vCeljU-Narodni dom P(^St.ECek! RRC. 10-591 CENTRALH: CELJE, NftRODNl DOM PODRU2NICI: MARIBOR, SOSTANJ Urejuje in za konzorcij »Nove dobe< odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju