KATOLIŠK CERKVEN UST. „Danica" izhaja vsak petek na eeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr.. za čttert leta 1 tri 30 kr V tiskarnici sprejemana za eelo leto 4 gl., /.a pol leta2gl., zaeertert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide ..b-uika' dat: poprej. Tečaj XXXVII. V Ljubljani, 10. vinotoka 1884. List 41. Premišljevanja in molitve za vse stanove. (Dnlje.) Jezusovo govorjeDje — podoba našega govorjenja. Bili so v starih časih imenitni in slavni govorniki, postavim, pri Gerkih Demosten, pri Rimljanih Ciceron. Ali to slavo so si veliko bolj pridobili z lepo iu dover-šeno obliko svojih govorov, kakor pa z notranjim jedrom in neoveržljivimi dokazi svojih terditev. Lepo sicer so znali govoriti o človeških naredbah, o navideznem blagru ljudstva; ali o vzvišenosti človeške duše, o visokem poklicu vsacega človeka, o pravem Bogu iu o večnosti, o ljubezni do bližnjega i. t. d. o tem niso nič vedeli, ali pa so imeli le mračne ali popolnoma krive misli in nazore. — Njih govori so bili sicer umetno sostavljeni, ali prostemu ljudstvu velikokrat nepristopni iu nerazumljivi. Jezus Kristus pa je govornik če» «vse govornike. Oblika njegovih govorov ni bila prebrisano sostavijena, kakor ona, poganskih govornikov; ali ravno zavoljo tega so ga tudi naj bolj priprosti umevali. Obseg in jedro njegovih govorov pa daleč prekosi vse poganske govore. Kristus namreč nas je še le prav podučil o Bogu in njegovi volji; o dušni revščini človeka iu o njegovem vzvišenem poklicu. Zato so se pa govori pagauskih govornikov že davno razgubili, ali pa so le nekterim izobraženim znani; Jezusovi nauki pa so razširjeni po vsem svetu in znaui oo učenim iu priprostim. Marsiktera terditev unih govornikov je že zdavnej zaveržena, marsiktera njih misel kot abotna in smešna spoznana; Jezusove resnice pa so danas tiste kot pred tisuč leti, in bo prešlo nebo iu zemlja, njegove besede pa ne bodo prešle. On je res govoril, kakor kdo, ki ima oblast in on je res govoril besede večnega življenja! Zato je pa tudi njegovo govorjenje podoba našega govorjenja. Poglejmo toraj nadrobneje. ka«o je on govoril V Jezus je govoril: a) previdno, b) modro, in c) sveto. a) Previden v govorjenji je tisti, ki ne govori, kakor pravimo, tje v en dan, ne brez potrebe in ne brez pre-m islika. ki tudi nasledke svoiili besed popred premisli, preden kaj govori, ki svoje govorjenje tako vravnava. da se ne spotika, nikogar ne žali i. t. d. — Tako je govoril Kristus. On ni . ikoli kaj tacega rekel, da bi mu bilo treba pozneje hesedo preklicevati. nič tacega, uik z ljudstvom moli tri Cešenamarije iu eno rČešeua si Kraljica" s pridjano molitvijo; drugič, da s posebuo slovesno triduevnico naj se letos Časti po vsem svetu rojstvo Marije D.; iu zdaj v tretje, da naj se celi mesec vinotok (oktober) posvečuje z vsakdanjo molitvijo rožuega veuca po cerkvah in kapelah vesoljnega katoliškega sveta. Ni brez posebnega pomena, da se vesoljni oče vsih vernikov tako pogosto obračajo s svojimi nauki in spod-budovaujem do škofov in vernih ovčic vsega sveta. Sin Božji je o svojem naj bridkej^em času, potem ko je bil pri zadnji Večerji postavil sv. Rešuje Telo, sv. Petru dal nalogo. „Iu ti, kadar se boš nekdaj spreober-nil, poterjuj svoje brate." (Luk. 22, 32). Ta naloga je bila v sv. Petru dana tudi vsiui naslednikom njegovim, kajti poterjevanje vernikov je vse čase potrebno. In kako zvesto Leon XIII spolnujejo to dolžnost! V svoji okrožnici „Superiore auno*' (ki se začenja z besedo: „Lansko leto") od 30. vel. serpaua 1884 v novič omenjajo nesreče, ki stiskajo sv. Cerkev in človeški rod, zmote in brezboštva, ki se gode, hudobijo, ki se zdi, da hoče zmagovati, ter spodbujajo, da naj se povsod z gorečnostjo zopet začenja moliti sv. rožni venec, kteri se je po mnogih krajih in hišah že opušal. Molitev poživlja sv. vero iu budi strah božji; ravuo v molitvi rožuega venca pa so obsegane glavne skrivnosti naše sv. vere in nas spomiujajo na to. kar je Sin Božji storil in terpel za naše zveličanje. V evangeliju sv. Marka (9, 13. id.) imamo prav živ zgled sedanjega razdertega sveta. Našel je bil Jezus neki dan svoje učence med veliko množico ljudstva in pismarjev, kteri so se z njimi prepirali. Vsa množica ostermi in se oberne k Jezusu, in so se zbali. Vpraša jih Jezus: „Kaj se med seboj prepirate ?" In eden izmed množice odgovori: „Učenik! Pripeljal sem k tebi svojega sina, kteri ima mutastega duha (je obseden od hudobnega duha, ki ga dela mutastega). In kjer koli ga popade, ga meče, da se peni, in škripce z zobmi, in sahne ... ve-likrat ga je vergel v vodo in ogenj, da bi ga končal; ali če kaj moreš, usmili se nas, in pomagaj nam !" Jezus pa mu je rekel: „Ce moreš verovati, vse je mogoče verujočemu." In zdajci je zavpil oče mladenčev in je s solzami rekel: „Verujem, Gospod, pomagaj moji neveri (pomagaj moji slabi veri; nadomesti, kar ji manjka). In Jezus je zažugal nečistemu duhu in mu rekel: „Gluhi, mutasti duh! zapovem ti: izidi iz njega, in ne hodi več vanj." In je zavpil in ga je silno stresel, in je šel iz njega, in bil je kakor mertev, da jih je veliko reklo: umeri je. Jezus pa ga je za roko prijel in vzdignil, in je vstal. Ali ni ta mladeneč sedauji, zlasti mladi svet? Gluh in mutast je za Jezusa in njegove nauke; hudobni duh, od kterega so mnogi obsedeni, jih popade in meče, kjer in koder se mu zdi, da se jeze zoper resnice, zoper Čednost in vero, penijo in z zobmi škripljejo v svojih besedah in spisih. In kakor uni mladeneč, padejo na tla in se valjajo po blatu svojih hudih strasti, ter sahnejo v svoji dušni temoti (Mark. 9, 17. 19). Jezus je prašal: „Koliko časa je, kar se mu to godi?" Oče pa je odgovoril: „Z mladega." Kako pomenljiva beseda: „z mladega' prihaja hudi duh v človeka po nesrečnih odgojnih načelih, zanikeruih zgledih, kužljivem branji. Mladina, kadar zagazi na krive pota, pozdravlja sataua za svojega poglavarja iu se meče in kerčevito zvija med strahoto naj ueumnišega brezverstva, sovraštva zoper svojega Stvarnika in Odrešenika! Nad njo pa se zgostujejo černe megle groznih kazen iu strahovanj, ki jih bojo zageruile. Kje je rešenje za take nesrečne? V solzah iu molitvah sv. Cerkve v močni veri tistih, ki so Bogu zvesti ostali, v klicanji tiste, ki je bila Devica verna in je pre-magovavka krivoverstva po vsem svetu. Na molitve in prošuje pravičnih, ki jih Marija poklada pred usmiljenega Jezusa, bode On nesrečnega mladeuča prijel za roko in ozdravljen ter povzdignjeu bo spoznal ljubezen tistega Buga, kterega sedaj odmetuje. Toraj le veliko in zveste molitve rožnovenške v času milosti! V spodbudovanje k večemu zaupanju do milosti božjih po molitvi sv. rožnega venca naj pristavim tukaj nekaj obljub, ki so bile dane sv. Dominiku za zvesto molitev sv. rožeukranca, ki so: 1. Kdor mi bo služil s stanovitno molitvijo rožnega venca, bode dosegel neko posebno milost. 2. Vsim tistim, ki bodo zvesto molili moj rožni venec, obljubim svoje posebuo varstvo in velike milosti. č. Roženkrauc bode premogočno orožje zoper pekel, bo razdeval pregrehe, razperševal greh in podiral krivoverstva. 4. Storil bode, da se bodo zopet razcvetale čednosti in svete dela, storil bo, da bojo duše dosegale obilne usmiljenja od Boga, in silil bo človeške serca od neči-merue posvetne ljubezni k ljubezni Božji, in povzdigoval jih bo k željam večnih reči. O, koliko duš se bo posvetilo s tem poinočkom! 5. Duša, ki se bo priporočevala z rožnovencem, ne bo prišla v pogin. <5. Kdor koli bo zvesto molil sveti rožeukranc pre-mišljevaje njegove skrivnosti, ga ne bojo poterle nesreče, ne bo ga kaznovala pravica Božja, ne zadela neprevidena smert, temuč spreobemil se bo, ako je grešnik, ohranil se v milosti, ako je pravičen, in storjen bo vreden večnega življenja. 7. Resnični prijatelji mojega rožnovenca ne bodo umerli brez ss. zakramentov. 8. Hočem, de molivci rožnega venca naj imajo v življenji in v smerti luč in polnost milosti, in da v življenji in v smerti naj so dopušeni k vdeleževanju zaslug blaženih v raju. . 9. Pravi otroci mojega rožnega venca bodo imeli veliko slavo v nebesih. 10. Tisti, ki roženkraoc razširjajo, bodo od mene podpirani v vsih svojih potrebah. 11. Molivci mojega rožnega venca so moji otroci in bratje Jezusa Kristusa, mojega Edinorojenega. 12. Pobožnost do mojega rožnega venca je veliko znamenje izvoljenja. in še nekaj podobnih milosti, ki jih je Marija obljubila piijateljem in zvestim molivcem sv. rožnega venca. Rožni venec je rešil v rudniku zasute delavce. Dvajsetega rožnika se je za 100 metrov globoko uderl vhod v rudnik v Swientochlowicu na Sleskem. Znotraj je bilo 43 rudokopnikov. Nezmeren je bil kup po-dertiu, ki je zagrinjal vhod v notranje. Vsakdo je mislil, da so delavci zgubijeni, ker nemogoče se je zdelo, da bi mogli odpraviti toliko težo kamenja in persti. prodno bi se izkopali zasuti. Stermeči so drugi oela\ci gledali podertiuo iu rekli so. da je nemogoče rešiti tovarše. ter 80 že namerjali pustiti jih njihovi osodi. Eden rudniških vraduikov, gospod Reifland, goreč katoličau, pa je priganjal, da naj kar berž prično odkopavati. Glavar, vodniai in lastniki rudnika, gosposka z deželnim Sleskim predsednikom vred so z naj veči pohvalo med seboj skušali se v tem delu. Tisuče ljudi je priteklo na mesto. Po naj težjem šesturiuem delu se posreči najti vhod v podzemeljski mostovž. Noben človek ne more popisati očitne bridkosti tistega trenutka iu splošne tihote, za ktero je zagermel krič: — Oddelano je! — Pervi delavci podali so se v žepno. Triinštirdeseteri so ležali nepremakljivo stegnjeni. Bili so še živi, pa komaj je bila še znati kaka sapica življenja v njih. Brez odloga jih ven iznosijo in skazujejo jim potrebno pomoč: in vsled tega so okrevali. Pripovedovali so potem, da za čas svojega stanja pod zemljo niso skor nikoli prenehali moliti rožen k rane in na pomoč klicati sv. Barbaro, patreno rudokopnikov. Vredno poplačano je bilo njihovo zaupanje. Kadar je bil njih zadnji spravljen iz rudnina, je vodja g. Auenson zaklical vsim 3000 pričujočim, ua naj očitno Boga zahvalijo, iu v tem trenutku je množica zapela .Te Deumu (Hvala bod" Gospod Bogu) v nemškem jeziku, o pa z gorečnostjo in živostjo, da se je vse solzilo. lerščanska ljubezen —prijateljica otrok. (I)alje.) A. Kako se kaže kerščanska ljubezen do otrok v krščanskih krajih. Kerščanska ljubezen ima to lastnost, da išče pred vem uboge ter jih povprašuje: kaj vam manjka, kje ven morem pomagati, kje naj vam pomagam? Tako poprašuje iskajoča ljubezen in najde množico ubozih otDk zunaj po ulicah. Oni ali nimajo starišev. ali so staiši zanikerni, ali znabiti žive v revah in nadlogah. Rene male stvarice, one čutijo bridkost življenja že prelno poznajo svoje ime; zrastejo v revščini, kakor rase cvetlica iz blatnih tal, — ob enem pa že preži naije hudi duh v podobi slabih zgledov Niso li taki ubogi otroci zares vredni usmiljenja? Keoor ljubi človek vo, temu p« ;*a sercé, k«» take reve gleda Vi mati, ki: ko vas bodo vzgojili, kakšno bo vaše življenje, kakšna pnhodnjost? Vzgoja, kakoršno dobi otrok na ulicah, je pač najslabša, najzauičljivša. ona je poguhljiva nedolžnosti deklice, ona nauči mladeniča hudobije in ga pripelje v — ječo. Vi stariši. vi veste nevarnost in nesrečo teh stvaric; vi, ki sami imate otroke, jih ljubite in se zanje trudite, lahko čutite žalostni stan teh otrok. Res. tudi ti otroci imajo neko prihodnjost. tudi oni čutijo srečo ali nesrečo, tudi oni imajo duše in so stvari Božje, ravno tako. kot vaši otroci; ako zametate in zanemarjate te zapuščene male. se ne bodo navadili sebe spoštovati, privadili se bodo lénemn, uestanovitneinu postopaškerau življenju in bodo v nesrečo sami sebi in drugim. Veduo slišimo tožiti : Glejte, kaka razposajenost, kaka neberzdanost, kake hudobije, kaki zločini pri mladini; ječe se napolnujejo! Kedo pa se bo temu čudil? Odgovorimo: Kedor se zreja po ulicah, ta ne more drugačen biti. Mlademu sercu se je vtisnila hudobija ; taki vtisi ostanejo vse žive dni; kaj ho<*eš druzega pričakovati od pouličnega zanemarjenega ou^aja? On ne vé, kaj je pokorščina, kaj je red; delati se mu ne ljubi: spravljajo ga v šolo, pa otrok se ogiblje šole. Daio ga k mojstru, da bi se priučil rokodelstva, pa za žive dni : kakšen učence je ro! Mojstru lo se mi ni poljubilo hoditi, pri mojstru nisem hotel delati, dokler me ni pognal : živeti pa *eiu le hotel iz tuiih žuljev, zato seratukij. D». ttkose i/> dajo nevarni zločinci in hudodeluiki. Ki so môra /a liu-ii in z brezverci in framasoni vred žugajo prekucniti ve« Božji iu človeški red. Tako se godi po svetu! Kedo more pomagati t Pomagati more edina kerščanska odg«»ja in kerščanska ljubezen. In ona tudi pomaga, la se ji čudi svet! Ona pomaga povsodi kjer vidi uboge male v telesni in «iu-ui nevarnosti. Tako ho bile nastale na Francoskem po znani prekuciji kaj žalostne družinske razmere: po mestnih ulicah, sosebno v Parizu, se je potikalo nezmerno števil«» zapuščenih otrok, kterim ic žngnl časni in večni pogin Kerščanska ljube/.eii )e t«» s kerv»velim sercem ter je postala odgojiteljica. varhinja teli ubožtiih otrok; ona je pravi angeij revnemu človeku, ko pride na svet. in na spremlja do hladnega groba. Med hladim francoskim narodom ¡c vstanoviia kerščanska ljubezen razne družbe, za vzgojo in lepo izrejo otrok, ki so si pridobile nevenljivih zaslug pri človeštvu in pri Bogu! Ondi na Francoskem so družbe, ki že skerbé za otroka, predno je zagledal luč sveta. Imenuje se rDružba materine ljubezni*4 : vstanovili so jo v Lijonu 1. IT**. Od tedaj je storila družba veliko blazega za revno ljudstvo ; preskerbljuje mater z obleko za otroke, pošilja li denarne pomoči, da preživi sebe in otroka; ako mati zboli, plačuje družba živež za otroka: ako ona umerje. vzame družba otroka v varstvo. Podpirala je ta družba pred nekaj leti okoli 1'ik) mater, svota za podpore je znašala do »'»0.000 frankov. Druga družba, podobna tej. je „materinska družba-*, ki skerbi za mater in za novorojeno «lete. Materam pošilja obleko, postelj, kruha, mesa. sladkorja. Tako je podpirala ta družba pred Kratkim l^JO roabiu. Odlične in imenitne gospe same šivajo in delajo obleke, ktere podaré ubogim materam; skušajo tudi v zakon spraviti ljudi, ki nezakonsko žive v pohujšljivosti, ter oživljajo verski čut posameznih, da spolnujejo svoje kerščanske dolžnosti. Omenimo naj tudi „podporno družbo za predmestja", ktero vodijo imenitne gospé. Ona skerbi za otroke v naj oddalnejših predmestjih, jihfpoišče v naj bornejših kočah ter jih preskerbi s hrano, obleko in poukom; skerbi tudi, da družine ne zabredejo v nenravnost. Družba deluje od leta 1848 in izdaje na leto okoli 20.000 frank. Dobrodelna naprava so tudi tako zvane „jaslice", ki so namenjene za otroke do treh let. Mati gre po dnevu za svojim delom in si služi vsakdanji kruh, med tem časom pa skerbé te naprave za otroka, mu dado zavetje, kjer se navzema s hrano vred vérnosti, pravičnosti in čednosti. Za otroke od dveh do šestih let so vstanovili nekaka igrališča, kterih štejejo sedaj na Francoskem samo okoli štiri tisoč; one sprejemajo na stotisoče otrók. Navadno oskerbljujejo te zavode sestre kake sv. družbe. (Dalje nasl.) Modroslovje. IX. Sokrat ni spisal nobene knjige, sam je rekel, da ničesa ne ve. imel ni nikake imenitne službe, zveršil ni kakega posebnega dejanja, postave je bil nečedne in ne-ukretue — in vendar se imenuje njegovo ime tolikrat in tako slavno, kakor malo katerega drugega slavnega moža. Gotovo pa ne zaradi tega, kar je on novega pridobil v modroslovji, ampak največ zaradi pravega prizadevanja, resne volje in čistega namena, ki ga je vodil v modrovanji. Namen njegov ni bil samo. streči svoji radovednosti, marveč iskati resnice, ki ima biti človeku luč v tem življenji iu ključ do prihodnjega življenja. Svojo modroslo\sko doslednost je najbolj pokazal s tem, da je raji umeri, kakor da bi bil prelomil postavo. (409 rojen, umeri 31VJ.) Največ je koristil Sokrat modroslovju s poduče-vanjem. kako da je treba iskati resnice. Vedno se je deržal vsakuanje poti. Kazal je, kako da sodimo, mislimo, delamo v navadnem življenji in iz tega je skiepal, kako da naj sodimo o viših resnicah. Vedno je s'avil svojim učencem pred oči, kako malo da vemo. Ako je pa kedo mnogo mislil sam o sebi, tega je vselej osramotil. l)a kedo zamore prav živeti, mora — tako je menil Sokrat — znati ali vedeti, kako da se prav živi. Kolikor bolj to vemo, toliko bolje, t. j. pošteneje živimo. Zato je terdil, da se da čednost ali krepost učiti. To je namen modroslovja: učiti krepost. Seme ali kal. ki je skrita v zemlji, ni nič podobna prihodnjem u steblu, cveta iu sadu. ki požene iz nje. Sokrat je podoben taki kali. ki požene v rodovitih tleli krepko steblo. Imel je namreč mnogo učencev, ki so se navzeli njegova duha. eden bolj. drugi menj. V njegovem duhu se je posvetil modroslovju zlasti eden njegovih učencev: Platon, kateri je s čudovito nadarjenostjo bolj dobival modroslovne resnice. nego jih iskal, t. j. on je nekako slutil, kaj je resnično, in to je znal za resnico razlagati v prekrasnih podobah, v mični obliki in v gorki navdušenosti za resnico, razlagati pa v svojih mnogoštevilnih spisih, katere imamo še dandanes. Smemo reči. da se je začelo od Sokrata dalje, zlasti po Platouu in njegovem še večini učencu Aristotelu, pravo modroslovje. t. j. tako. ki je rastlo, cvetelo in rodilo sad od rodu do rodu, od enega modroslovca do drugega. Učenec je sprejel iu prebavil", kar mu je podal učenik, in deloval je potem dalje. To modroslovje, ki se začenja s Sokratom in Platonom, živelo je v šolah o poganskih Časih, pa sprejelo ga je tudi kerščanstvo, ga očistilo, popravilo in gojilo v naročji razodete resnice. To modroslovje je živelo do dandanes, še živi in reči se mora, da živi krepkeje in se širi čversteje nego prej. Tudi nevarnosti za njegovo življenje ni več ; tudi je poglavar rimske Cerkve sv. oče papež Leou XIII razprosterl nad njim svojo roko. Kako pa da se je godilo vse to, treba mi je pripovedovati. Platon, ki je bil rojen 427 pr. Kr. in umeri 347, je porabil za modroslovje vse, kar so drugi modroslovci pred njim učili. Zraven tega pa je bil veščak v števi-loslovji in merstvu, prehodil je precej dežel, povsod skušal učiti se, a tudi učiti druge ter vnemati za dobro, resnično in lepo. Sam učil je v glavnem gerškem mestu v Atenah v tako zvani akademiji; in njegov nauk je bil že res drugačen, kakor Sokratov. Platon je veliko vedel, njegov modroslovni sostav je obširen. Primerjajo ga plamenu, ki se dviga proti višavi. Mislil je sicer, da je tvarina, kakor jo vidimo na zemlji, od vekomaj, da ni vstvarjena, vendar je vse njegovo modrovanje nekako kipelo proti nebu, proti Bogu. ki mu je vir vsega dobrega iu lepega. Bog, kakor uči Platon, je vtisnil v vsako stvar tisto podobo, katero ima; ta podoba pa je povzeta po večnih podobah ali oblikah, ki bivajo same za se. tako n. pr, kakor naredi kipar kip ali statuvo po podobi, ki jo ima v svojem duhu, ali pa slikar sliko tako, kakor jo je prej napravil v svojem duhu. Take podobe je imenoval Platon i d e j e. —Človek ima dušo, ki je deloma telesna, deloma božja. Telesna vleče človeka k poželjivosti. božja pa ga vleče kvišku. Podoben je človek vozu. E ien izmed konj je isker in ognjen, drugi pa je počast u. Pamet — voznik — mora znati oba prav voditi. Duša, ki je iz Boga, je neumerjoča. Namen človekov je : hrepeneti po Bogu in mu postati zmerom bolj enak. O deržavi in o vzgoji otrok je učil Platon marsikaj čudnega, kar lahko opuščam. — Učenci so svojega uče-nika Platona jako cenili in spoštovali. Zgodovina modroslovja ga je postavila med perve velikane človeškega uma. Le tak učenik zamogel je imeti učenca, ki ga je prekosil, zraven pa njegov nauk naredil primeren za vse čase: Aristotel. Frančiškanski red na Ogerskem. Prcčastiti veliki namestnik vsega frančiškanskega reda, P. Bernardin Portu-Ilomatinski, se je bil odmenil to leto osebno objskati iu počastiti Frančiškanske redovnike na Ogerskem. Obiskal je že enako skoro vs< vse evropejske provinci je tega reda v času svojega mno gole t- e,ra slavnega namestovauja. Gnalo ga je v to de želo toliko bolj. Ker že več stoletij ni nobeden F rančih kanskih generalov teh okrajiu osebno in cerkveno obiska, to pa ali zarad neprijaznih deželskih postav itd. V kraljestvu sv. Štefana je pet okrajin, ktere o v preteklih stoletjih zarad turških ulomov in njihovea dolgega gospodovauja v teh krajih doživele razne spfl-membe. Ena je starodavna provincij a Marija nsta, že iz začetka tega reda, ki se je v pervo raztezala >0 vsem kraljestvu iu seje imenovala sploh „okrajiia ogerska*4. Leta 1454 je doživela neko obnovijenjein imenovala se je: rProvincia Ilungariae conventuoliim reformatorum"; 1. 1524 je pa dobila ravno prej oie-njeni naslov: „Okrajiua Marijanska"; poslednjič 1. 1159 je po določilu papeža Aleksandra VII dosegla ime obnovljene okrajine" (Provincia reformata). Druga je „okrajina sv. Ladislava kralja*. Ta je bila kakor „kustodija" Slavonska, sklenjena z okrajino Marijansko, od 1.1655 ločena in od takrat imenovana provincija sv. Ladislava; ima pa svoje samostane po Ogerskem, Hervaškem in Slavonskem. Provincija Najsvetejšega Zveličarja, nekdaj vikarija, zdaj pa provincija Bosanska (Bosnae argentinae), ločena že od 1. 1444. V pervo je bila imenovana vikarija ogerskih observantov; pod Leonom X 1. 1517 je dobila čast provincije, in 1. 1523 je bila (a Capitulo generali Burgensi) počešena z naslovom „SS. Salvatoris"; poslednjič 1.1629 je sprejela naslov „Stric -tioris Observantiae". Dalje je okrajina sv. Štefana na Sedmo-graškem, ki je nastala iz provincije Najsv. Zveličarja 1. 1640. Po bulli Urbana VIII je bila v začetku imenovana „Custodija sv. Štefani"; od 1. 1729 pa je imela čast „provincije" po sklepu velikega kapiteljna Milanskega. Poslednjič provincija svet. Janeza Kapi-strana, nastala iz provincije Bosanske, od ktere je bila izločena 1. 1757. Samostane ima po Avstrijanskem, Ogerskem, Slavonskem in Sedmograškem. Ogerski frančiškani, kakor frančiškani bosanski, so bili pravi očetje in bramba katoličanov v verskih nevarnostih o napadih Turkov, Tartarov, pa krivoverskih trinoštev. Brez števila hudega in vsakterih nadlog so toraj preterpeli od neusmiljenih ljudi: zdaj psovanja in krivice, velikrat tepeže in rane, večkrat tudi grozovito smert. In s tem še niso bili zadovoljni sovražniki križa Kristusovega; terli so oltarje po cerkvah, teptali podobe svetnikov, ropali svete paramente, samostane so ali divjaško razdevali, ali pa požgali. Po tacih opombah je potovanje velikega namestnika po Ogerskem bolj natanko popisano v frančiškanskih mesečnikih v Rimu. (Acta Ordinis Minorum; fasc. IX 1884.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Izpraševanja za samostalne du-hovnije je bilo 7., 8. in 9. t. m., vdeležil se je bil č. g. Fr. Zbašnik, oskerbnik v Topli Rebri. — Vprašanja: 1. Etheologiadog matica: a) Quid incarnatio, quatenus est conditio necessaria redemtionis nostrae? b) Pro quibus offertur missae sacrificium? 2. E theo logi a morali: a) Data definitione possessoris bonac fidei exponatur, quid, cui, ubi, cujus expeusis et quo tempore 11 le restituere tenetur et quando ab hoc officio liber est. b) Explicetur virtutis humilitatis natura et momentum ac peccata i 11 i opposita deliueantur. 3. Thema pro expositione exegetico-homiletica: Fiat (lingua vernacula) exegetico-homi-letica expositio pericoparum epistolae atque evangelii, quae leguntur Dominica 27. post Pentecosten, nimirum epistola ad Epbesios cap. 4. a versu 1. usque ad 6. inclusive, et evangelii s. Matthaei cap. 22. a versu 34. usque ad 46. 4. Ejure canonico: a) Beneficia quaenam pos-sunt resiguari. et ex quibus causis, qua lorma quoque eliectu ? b) Quaenam sunt causae canonicae separations conjugum a thoro et mensa? 5. Iz duhovnega p a s t i r s t v a: a) Zakaj naj si duhovni pastir v domači duhovni vladi ji zlasti za krotkost prizadeva: b) Kterih vprašanj je treba spovedniku, da nepopolno spoved spokomikovo spopolui : c) Kako je ravnati duhovnemu pastirju pri bolniku, ki na-naglera za smert zboli? 6. Pridiga: Naj se napravi govor za devetnajsto nedeljo po binkoštih po reku: „Veliko jih je poklicanih, ali malo izvoljenih." (Mat. 22, i4.) Vpeljava naj se popolno izdela, osnova in sklep naj se pa bogato osnujeta. 7. Keršanski nauk: Zi učeace ljudskih šol naj se vpraševaje razloži, zakaj smo dolžui cerkvene zapovedi spolnovati? Iz Ljubljane, 7. vinotoka. — Ker ima odbor za zidanje cerkve Jezusovega presv. Serca v Ljubljani to veliko nalogo, da poplača dolg 40.000 goldinarjev, in ker tej cerkvi še mnogo potrebnega manjka, zlasti zvonov, se je s privoljenjem slavne deželne vlade 10. ki-movca 1884 štev. 8655 tukaj vstanovilo posebno društvo za napravo zvonov za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani. Društvenik je vsak, kateri v ta namen pet goldinarjev plača ali naenkrat, ali pa v desetmesečnih obrokih, dobrotnik pa, kteri kadarkoli in karkoli podari za napravo zvonov za novo cerkev. Društvenik in dobrotnik, ki nar manj pet goldinarjev da v imeuovaui namen, dobi sprejemnico ali društveni list, kteri naj se po njegovi smerti pošlje predstojuištvu nove cerkve, ktero bo poskerbelo trikratno navadno zvonenje za ranjcega. Ker bodo novi zvonovi že pred adveutom zapeli v zvoniku, in se bo že tadaj moglo zvonarju po pogodbi plačati vsaj polovica stroškov, ki bodo z vsirn skupaj znašali 5000 goldinarjev, se torej prijatelji lepega zvouenja s tem prijazno vabijo, da naj prej ko mogoče k imenovanemu društvu pristopijo ali ko društveniki. ali ko dobrotniki. Darove smejo sprejemati vsi odborniki: Predsednik društvu je preč. g. kan. A n d r. Zamejec, namest. g. J. Regali, tajnik g. A v g. Erzin. blagajuik g. J. Dogan, in svetovavci: gg. Bahovec, Gašper, Jemec. Jak. Kopač, in Valentin Plehan. (Vredništvo rZgod. Danice" bode rado sprejemalo dotične darove in jih slavnemu odboru oddajalo, ako je komu postreženo po tej poti k dosegi preblagega namena v društvo pristopiti, ali sicer za cerkev in zvonove kaj darovati.) Iz Željimske fare. Ni še dolgo, kar se je iz naše doline poročalo, da bomo 2^. septembra t. 1. vogelni kamen za novo farno cerkev blagoslovili. To se je res zgodilo. Za to izredno svečanost delale so se celi teden priprave. Fantje postavljali so mlaje z lepimi zastavami raznih barv okinčaue, dekleta pletle so veuce; napravljali smo šotor, v katerem se je imela sv. maša brati. V soboto popoldne. 27. septembra, je pokauje inož-narjev in veselo priterkavanje nazuanovalo svečanost naslednjega dne. In v nedeljo začeli so ljudje iz bližnjih in daljnih fara dohajati v Želimlje k slovesnosti, ki se redko kdaj primeri. Zbralo se je toliko ljudi, da se sme reči: toliko ljudstva še ni bilo nikoli v Željimljah. Ob 10 so preč. g. Anton Ur bas. dekan in korar ljubljanski, spremljevani od 10 gospodov, vogelni kamen po slovesnem obredu blagoslovili v pričujočnosti v. r. g. dvornega svetovalca grofa Koriuskega. njegove soproge, grofa Leona Turjašega in soproge, g. okrajnega glavarja Janeza Mahkota in več druzih častitih gospodov. Potem imel je č. g. župnik Jakob Dolenec slovesnosti primeren in navdušen govor, kar je pripomoglo, da smo pri darovanji za novo cerkev dobili zelo velik dar do 3<)0 gld. Bila je na to sv. masa v zares lepem iu krasno ozali-šanem šotoru, na altarii tako umetno napravljenem, da je vsakemu zelo dopadel. Precej dolgo je sicer terpelo vse duhovno opravilo, pa bralo se je vsakemu veselje na obrazu. Tudi vreme smo imeli ves čas lepo. Očitna zahvala naj bo še tukaj izrečena vsi m gospodom, ki so nas počastili ter s svojo navzočnostjo povzdignili svečanost. — Zahvala posebna naj bo pa tudi namenjena zlasti vsem tistim, ki so kaki milodar poiožili na altar sv. Vida; Bog naj njim na prošnjo sv. Vida stoterno že na tem svetu povrača. po smerti pa naj jim podeli krono večnega veselja. Zraven te zahvale se pa podpisani farni oskerbnik v imenu sv. Viia s ponižno prošnjo obrača do vsih dobrih ljudi, naj bi blagovolili po svoji moči in volji kaj podariti za v resnici potrebno novo farno cerkev, kajti mi nimamo ne svojega cerkvenega premoženja, ne bogatih faranov. Jurij Dernovšek, i»rni oskerbnik Oddani darovi. 1. aprila. G. Val. L? i v Bosno poslal 122 gl. 00 kr., skoro vse za ss. maše. 22. aprila. Pn. g. kan. A. Zamejcu kot vo i ju družbe sv. Detinstva 251 gld. 40 kr. zbirk. In pn. g. kan. A. Urbasu za cerkev Jezusovega presv. Serca 159 gl. 10 kr. in nekaj vezenj za dobitke. 12. apr. v kn. škofijsko pisarno: za varhe Božjega groba v Jeruzalemu 10 velikih križavcev in 51 gl. 90 kr. druzega denarja. — Za sv. Očeta 443 gl. 90 kr., 1 su-vrendor in pa 1 ces. cekin v zlatu. — Za afrikanske misijoue. zamurske otroke itd. 257 gld. (vmes 2 velika tolarja). 8., 10. in 13. majnika. Pr. g. kan. Ant. Urbasu za cerkev Jezusovega presvet. Serca, skup zopet 340 glu. 30 kr. 17. majnika. Č. g. vikar. Štef. Jenkotu v Podgrad zbirke za cerkev sv. Jožefa v Kuteževem: 43 gl. 50 kr. 17. majnika. Pn. g. Andr. Zamejcu kot vodju sv. Detinstva nabirke: 100 gl. 04 kr. (vmes 5 vel. terdnj.) 3«). majnika. Preč. g. Val. Lahu v Bosno 135 gld. večino za ss. maše iu nekoliko darov za misijon. O. rožnika. Preč. o komisarju Sv. dežele Alfonsu Gireili-u v Beneuke poslal 50 gld. zbirk redovnice Ane Lah in 10 gl. milošnje za Sv. ueželo. 9. rožn. Pu. g. kan. Ant. Urbasu zopet 43 gl. 2 kr. in 1 ces. cekin za cerkev Jezusovega presv. Serca. 9. rožn. Pn. g. kan. Andr. Zamejcu zbirk za sveto Detinstvo 20 gl. 91 šolo. in 50 gld. za odkup pogansk. otročiča z določeuim imenom N. P—ik. 21. rožn. V ku. škof. pisarno: za varhe Božjega groba v Jeruzal. 240 gid. 3 sld.: za sv. Očeta 1*2 gld. 5J kr. in 1 ces. eekiu. K», jul. /a novo cerkev v Boh. Bistrici poslal č. g. župniku J. Mesarju 525 gi. 37 kr. 2<>. jul. Preč. g. Val. Lahu v Bosno 2>. Kervi v Nazaretu. in ^e nekaj malo za posamezne namene in /a ss. nia-e. 14. avgusta. Malo zbirko 12 gl. za cerkev M. D. v Samoburu. in 5 gld. za frančišk. univerzo v Rimu. po prečasr. P. Tadeju. 10. avg. Pu. g. kan. dr. Jegliču v Serajevo 100 gl. (vmes 31 gld. 70 «ir. za gimnazijo v Travniku). !»•. avg. Don Jan. Boscotu 50 gl. za Boskove jugo-amerik. sui>ij'>ne v Patagoniji (iz darov /.a najpotrebniši misij«.ne). 2»>. avg. C. g. vikariju Jenko-tu za kapelo sv. Jožeta z«'pet 12 gl. 21. avg. Č. g. župniku J. Virantu 27 gld. in culo obleke /.a pogorelce v .Jurini vasi. lo. sept. Preč. g. V. Lahu 7 gld. za ss. maše in 1 gl. za mis. 16. sept. Preč. P. superijoru čč. oo. od Jezusovega vstajenja v Adrijonopol 98 gld. CO sold. (vmes 12 gld. GO sold. za ondotne usmiljene sestre). 22. sept. Preč. P. subpnjoru Kazimiru v Banjaluko 70 gl. za ss. maše in 10 gl. darov. 13. okt. Dvema redovnicama presv. Kervi iz Sara-jevega izročil 4 gl. zbirk za dr. Jegličeve naprave. Razgled po svetu. Spoštuje petek! V Parizu, kakor piše „Missions-blatt**. je sedelo v gostilni okoli mize kakih 15 gostov, kateri so vsak po svoje obedovali. Samo eden Francozov je vžival postno jed. vsi drugi pa so jedli meso, akoravno je bil petek. Med njimi je bil pa tudi Nemec, kateremu je meso prav dišalo. Skoraj vsi Francozi so se veselili, da je Nemec jedel meso in so ga pridno posnemali. Kmalo so se začeli norčevati s svojim rojakom, kateri je postno jedel. Take šale, žali, so zelo navadne pri kupčijskih potnikih, kakoršni so bili ravno tukaj zbrani. A Nemec je pri teh šalah molčal in se le včasi nekoliko nasmejal. Nekega Fraucoza je to tako oserčilo, da je vprašal: „Kaj ne. ljubi guspod, da ie meso v petek ravno tako okusno, kakor druge dni?" „Res je to. toda samo meniu iker bil je Nemec iu protestaut). „Jaz jem zaradi tega meso (je dalje rekel), ker ga moja vera dovoljuje, ko bi bil pa katoličan, bi ga gotovo ne jedel." Slab katoličan je. kateri v petek meso je, aKoravno mu Cerkev ne dovoli, ker to je velik greh. Kateri se zaradi nebes en dan v tednu ne more mesa zderžati iu še celo proti tako ostri prepovedi. — taki je suženj svojega poželenja in on tudi za nebesa ne mara* (ampak le za meso»! Na Prusovskem kar ne more katoliška Cerkev priti (lo prostosti. Selilo z er se je bil povernil iz Rima; dogovori za mir. kakor se vidi, ne kažejo napredka. „Cerkev bodi, kakor jaz hočem'4, še zmiraj terdi mogočna vlada pruska, „ali pa naj neha biti", to je, vladni napuh hoče Kristusovi cerkvi katoliški značaj uzeti. V nadskofovsko semenišče v Pragi, se je za tekoče šolsko leto oglasilo 110, a sprejetih je bilo le 38 prosilcev. Kako neki to? S Nvetimi rečmi se ni norčevati. Iz Hanovranskega sp j- pivd nekaj časom poročala ta-le dogodba. V hudi zim.«Vi noči pozvoni pri vratih župnijskega poslopja. (y. župnik je klican k nekemu bolniku, eno uro daleč. Vestni duhoven hiti berž v cerkev, vzame presv. Rešnje Telo in sv. olje in dobrovoljno. čeravno s težavo se pomika po Ifilu in snegu v oddaljeno vas. Pridši v stanovanje onega, h kteremu je bil klican, zagleda priletnega moža, ki pri peči sede tobak puha. Na vprašanje duhovnega pastirja, kje je bolnik, zaničljivo odgovori ta prederzni človek: „Gospod župnik, le kar spet na/aj odrinite; tukaj nihče ni bolan. Pred leti ste me Vi nekaj razžalili. Takrat sem vam maščevanje zaprisegel. Da bi se nad Vami znosil, sem Vas v tako hudem vremenu ven poklical. Druzega ni nič." Duhovna to jako osupne, toda ves pohleven mu odgovori: „Milovanja vredni prijatelj. Krivico, ki ste mi jo storili, vam prav iz celega serca odpustim. Toda sprejmite ta-le moj svet. Delajte resno pokoro za razža-ljenje. s kterim ste žalili ljubega Boga v presv. Rešujem Telesu in odsihdob molite vsaki dan za srečno zadnjo uro, da takrat ne boste zastonj svarivnika klicali, ko l>o smert zares prišla. Duhoven gre domu. Več let pozneje je bil ravno ta mašnik k ravno temu možu pokli- can. Ta pot pa je bilo zares. Ko pride mašnik blizo vasi, se mu sporoči: „Ravno kar je bolnik umeri". — Bog ne pusti, da bi se kdo norčeval ž njim. Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane, 17. vinotoka. — Prihodnji četertek, 16. vinotoka, bo ob osmih v nunski cerkvi sveta maša za ranjce deležnike „Dejanja sv. Detinstva." Opomnjeno bodi, da o tej priliki so popolni odpustki za vse ude, tudi za take, ki še le k spovedi hodijo, ako ss. zakramente prejmejo in pri bratovski maši molijo v papežev namen. Če jih bode več k Božji mizi vredno pristopilo, več poganskih otročičev bo pridobljenih za sv. vero in za Božje kraljestvo. V Ljubljansko semenišče so letos sprejeti sledeči gospodje: Bohinjec Peter iz Visokega pri Kranji; Pokoren Franc iz Škofje Loke; Pavlin Fr. iz Smlednika; Krek Ivan od sv. Gregorija pri Sodražici; Hribar Franc iz Mengša; Nemanič Ivan iz Metlike; Ferjančič Josip iz Goč pri Vipavi; Slak Matija iz Dobernič; Knavs Jos. iz Okroga pri Št. Rupertu; Gabrič Anton iz Leskovca; Tekster Konrad iz Teržiča. Slika škofa J. J. Strosmajerja. Prošeni smo naslednje naznaniti: Krasna slika Josipa Jurija Strosmajerja, 50 cm. visoka in 33 cm. široka, izšla je ravnokar in se dobiva pri upravništvu „Slovanovem'; po 50 kr., po pošti pa po 50 kr. Kedor naroči deset izti-sov, dobi jednajsti po verhu. — Slika velikega tega rodoljuba in mecena jugo-slo-vanskega ter velikega govornika kerščanstva naj bi bila v vsaki rodoljubni hiši slovenski; zato pričakujemo, da bode slovensko občinstvo naročalo si jo prav pridno. Iv. 1L Stan dijaške kuhinje. V ljudski kuhinji je v drugi polovici sept. dobivalo več ali manj živeža 87 mladen-čev, posebej bolj redno podpiranih je bilo 13. 3 Bošnjaki so v Marijanišu, iu nekteri manj vedno podpirani, ter vsih skupaj nekaj čez sto. Stroškov je bilo: v ljudski kuhinji za pol mesca 88 gl. 13 kr. Za posebej podpirane in mnogim k bukvam, vpisnini itd. do 1. oktobra 58 gl. 1-1 kr. Skupaj 140 gl. 27 kr. K temu še za Bošnjake v Marijanišu za pervi mesec 31 gl. in za drugi mesec 18 gl. Tedaj v vsem čez 1(J5 gl. V prihodnje, upamo, bo bolje; v začetku je bilo treba zlasti k bukvam veliko pripomoči, ker taki, ki nimajo denarja za živež, ga tudi za drage bukve ne morejo imeti. Bog blagoslovi dobrotnike v vsem njihovem dejanji, da bi se jim nič ne spoznalo, kar dajejo za omiko na>e mladine iz raznih krajev naše dežele in tudi še nekoliko iz Bosne. Prihodnjo sredo, 15. okt. isv. Terezije dan) ob četert na osem (7!/4) bode v Šenklavžu pri altarji Naše lj. Gospe presv. Jezusovega Serca sv. maša za naj veči potrebe in spolnjenje naj priserčuišili želja vsih dobrotnikov naše šolske mladine. Iz srednje-afrikauskega misijona. O misijonskih jetnikih v Mahdijevi sužnjosti so zadnje novice od 20. avgusta; naznanil je namreč angleški mednarodni opravuik Edv. Egertou škofu Sogaru, ki je zdaj v Kairi. kar je poročal tekavec (kurir) vernivši se od Mahdi-ja. da onuotni kristjani (v El-Obeidu) se imajo dobro. Misijonsko osebstvo, ki je bežalo iz Hartuma, je zdaj s svojim škofom vred v Kairi in pečajo se po večem z odgojo zamurske mladine. Imajo tam 20 mladenčev razne starosti, 0 mašnikov, ki so v svoji misijonski hiši z mladenči vred. Enajstero redovnic je v posebni hiši z deklicami iu žive po samostansko. Nekaj zamurskih družin pa je v hiši očetov Svete dežele, dokler jih no bo škof oddal pri dobrih keršanskih družinah. „Milostljivi gospod" je zunaj ostal. Dragi bralci, ne mara ste že slišali o slo večem francozkem generalu Tiirenne-ju? Bil je on pravi junak in zraven ravno tako dober kristjan, kakor vojšak, kar se malokrat nahaja pri takih gospodih. Nekega dné je klečal med vernimi in se je pripravljal k sv. Obhajilu. Ko je strežnik k sv. Obhajilu pozvonil, vstane v pobožnost vtopljen vojšak in se ponižno in s sklenjenimi rokami bliža ponižno mizi Gospodovi. Generalov slušabnik, kateri je šel tudi k sv. Obhajilu, ni zapazil svojega Gospoda in stopa pred njim k obhajilnemu omrežju; kar ga opomni mlad gospod, daje maršal za njim: sluga hitro obstoji, da bi pustil svojega gospoda naprej. Tlirenne, ves zamišljen, še opazil ni kaj služabuik hoče. Tedaj se služabnik spoštljivo približa in zašepeče: „Prosim, milostljivi gospod, pojdite naprej.„Dragi moj," odgovori mu na to maršal nasmehljaje se, „milostljivi gospod je ostal zunaj. Tu je samo eden Gospod, namreč tisti, katerega bodeva oba prejela; le pojdi naprej!" To je pač lepo; a žali. da mnogo visokih gospodov pozabi, da kakor so mogočni, vendar imajo še druzega gospoda nad seboj. Še več pa jih pozabi, da naj višji so ravno tako dolžni spolnovati zapovedi sv. Cerkve, kakor naj nižji, ako jim je mar za zveličanje svoje duše. Kje na svetu je lepo ? Po vsi Ameriki gospodujejo strašni viharji, potresi, ki velikrat končajo cele inesta in okrajine. 10. u. m. so v Minesoti in drugod divjali strašni vertinci, mesto Cheaslake (r.Cislêk)jeskorej do čistega razdjano in veliko ljudi pobitih. Kako grozne reči se slišijo velikrat iz južne Amerike, koder ognjo-metne gore delajo silovite razdjanja ... V Ameriki ni lep0< — y Egiptu in dalje med turki in pogani je svoboda greha in nesramnosti: je mar tam lepo? O ne! Kolike groze so se godile in se godé! Vojske, kolera, klanje, vedna brezvérnost — tu ni lepo. Berite n. pr. undanje liste v „Danici" o „Tongkinu-4, kolike strahot© so se tam godile in se godé ! ... Iu na Ruskem ? Tam sam cesar, ako gre med svoj narod, mora imeti cele polke vojakov in policajev za spremstvo . . . Kje tedaj je lepo? Na Slovenskem bi bilo še naj lepše. Toda bati se je, da nesramne pregrehe, poboji, pouoče-vanje. mladoslovenski in drugi brezverci bodo tudi nad nas priklicali šibe božje. Ne posuemajmo preiïréh tujih narodov, da nas ne zadenejo tudi njih nesreče ! Teržaške mestne šole so vlaui imele 193 učiteljev, ki so pudučevali 8*70 otrûk. V okolici je bilo 40 učiteljev in učiteljic; duhovnov 15 za keršauski nauk; otrok 2050. Vojsčaki Kristusovi. Francoski časnik „Moniteur de Rome- našteva misijonarje od Propagande v razne ajdovske kraje razposlaue. Po tem sporočilu jih je vsili skupaj 67o»>, in sicer: looo kapucinov v Indiji; 2500 frančiškanov v Maroki. Kini in Ameriki; 300 oblatov v Jafni, Natalu in na Ceilonu: 70o mašnikov zunanjih misijonov v Koreji in Tonkinu; 15« hj jezuitov v angleški Guvani. v Armeniji in na Madagaskaru; 200 lazaristov v Perziji in Abisiniji; ">uo dominikanov na Filipovih otokih in v Tonkinu. Ti hrabri vujš.aki Jezusa Kristusa, ki se ne strašijo nobene težave in nevarnosti ter se celo smerti ne bojijo, opravljajo velikanska dela. Le samo mašniki „zunanjih misijonov", lijili 700. so 1. 1883 spreobernili 18.40" ajdov, kerstili pa 20.000 otrok kerščanskili. 29S.00«' otrok ajdovskih staršev. kolera se sicer po prostoru še zmiraj širi in se je že v Benedkah prikazala, toda po številu bolnikov in merličev sploh pojema. Bog nam daj spo-korno serce, da bi nam mogel prizanesti to občutljivo šibo! Kresuioa. Glejte, glejte hčerke mlade. Ki ;o topli kres rodi: Kak se skazovati znade. V se obračati oči. Razkazuje oblačila Sv it ¡a. ka*or luči žar: Razsazuie krasna krila. Ki jih nima uruga stvar. 2e nevgoden dan je beli. Si izvoli temno noč. S Kraja v kraj jo urno seli Slavohlepja čudna moč. Kaže se. in ne odleže Pred neznan se stavit svet, Dokler trudna pade v mreže: Netopir hiti jo žret"! Gledaj. gledaj dekle zala. Ti se mra&a ne bojiš! Da se. kot kresnica mala, V sužnjo mrežo ne vloviš. Ste/. K—ov. Koledar za prihodnji teden: 13. vinotoka. S. Edvard. — 14. S. Kalist. — 15. S. Terezija. — I«'». S. Gal. — 17. S. Hedviga. — 18. S. Lukez. evang. — li'. Dvajseta nedelja po Bink. — Cerkveno posvečcvanje. S. Peter Alkantarski. Bratovske zadeve. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožeta, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. na>ili angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotii" odv^rni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezver&tvo, prešesrvanja in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanje in vse pošastne pivgivhe in velike nesre«v. To budi pred vsim drugim priporočeno v brat. molitev. U-em-c se gorele pnporočuje družbi N. lj. (t. presv. Seira v molitev, da bi mu Marija sprosila, da bi se lahko učil in v šoli dubru napredoval. V slavi mi je tako hudo. da mi kterikrat vid in sluh jemlje in zel<» me skerbi ta bolezen ter se serčno priporočim v bratuvsko molitev, da bi nam priprošnje N. lj. Gospe in sv. .Jožefa pomoč dobila. Ako bo boljše, hočem po „Zgod. I»ani« i" zalivalo razglasiti. — Oseba v dušnih iti telesnih potrebah za pomoč. Zalivala. Serčna zahvala bo«a izrečena naši lj. Gospej, sv. Antonu in angeliu varhn. ki so srečno pripeljali zgubljenega dečka na doiu A. B. Dobrotni darovi. Za študentovsko kuhinjo: Neimenovan prijatelj 2 gl, — Neimenovan dobrotnik 5 gl. — XL.V2 1 gl. — Čast. kurat Jan, Zl. Škerjanec 2 gl. — Preč. g. dekan Mat. Erjavec 3 gl. — „V tolažbo borih kruhoborcev" č. g. Fr. Višanin 5 gld. — Gosp. F. X. G. iz Idrije 5 gld. — Časti gosp. župnik M. Narobe 5 gl. — Prečast. gosp. zlatomašnik Kar. Tedeschi 4 gl. — Čast. gosp. župnik Jak. Aljaž 5 gl. — Čast. g. L. 2 gl. — Bogoslav 2 gl. — „Nič naznauiti" 2 gl., iu (irugi 2 gl. — Za sveto Detinstro: Po čast. g. Fr. Mekincu 4 gl. — Marija Germ iz Žirov za 3 ude 74 kr. — Grofinja Zofiia Auerspergova 1 gl. 10. kr. — Ana Merzlikar 14 gl. 24 kr. — Č^g. župnik Mart. Tomec 5 gl. — Za sp. Očeta: Št. Lampreška duhovnija po č. g. K. Cemetu 3 gl. — Preč. gosp. župnik K. Tedeschi (5 gl. — Iz Doba 5 gl. - Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Dobrotnica po č. g. Fr. Perparu lg). — Za zvonove cerkve Jezusovegi presv. Serca: Č. g. kurat J. Zl. Skerjanec 5 gl. — Č. g. župnik Mart. Narobe 5 gl. — Gašper Jemec 5 gl. — Marija Jemec 5 gl. — Jesih Jožef 5 gl. — Jesih Marija 5 gl. — Romarji sv. Lu-šarji 30 gld. — Urbas Anton, kanonik 5 gl. — Dogan Janez 5 gl. — Dogan Antonija 5 gl. — Čast. Prednica 55 gl. — Reza Smrekar 100 gl. — Melcer Viktorija 5 gl. — Gaber Reza 5 gl. — Dr. Smrekar Jožef 5 gl. — Podboj Marija 3 gl. — Dr. Lampe 5 gl. — Pogačar Šimon 5 gl. — Pogačar Faui 5 gl. — Detela Franc, profesor na Dunaju 5 gl. — Detela Marija 5 gl. — Pogačar Karol 5 gl. — Pogačar Andrej, konzularni vradnik v Albaniji, o gl. — Murnik Janez 5 gl. — Jožef Kušar 5 gl. — Zupan Tomec 5 gl. — Jančar Josepina 5 gl. - Hauptman Reza 50 kr. — Terdina Marija 50 kr. — Čibašek Anton 5 gl. — Narobe Martin 5 gld. — Erker Jožef 5 gld. — Pirnat Tomaž 5 gl. — Pirnat Marija 5 gl. — Pirnat Cecilija 5 gl. — . * Za zvonove v Serajevn: C. g. kurat J. Zl. Skerjanec 3 gl. — Čast. g. župnik Mart. Narobe 5 gl. — Za razne misijone: Čast. g. župnik M. Narobe 5 gl. Za afrikanski »lisijon: Po č. g. Fr. Perparu neka dobrotnica 1 gl. — Za bratorsino X. 1). Gospe presv. Serca: Neka bolna 1 gl. — Z« Buhjarijo: XL.1 „ 1 gl. — Pogovori z gg. dopisovalci. O. S. na Riž : Zarud „Dan." založništvu sporočeno. — P. M. Mar. v Ivaujskoj : Naročnina oddana založništvu; iskren pozdrav. Očitna zahvala. Na prošnjo podpisanega v imenu bosanskega učenca Antona Firiča je slavni glavni Odbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske z odlokom od 5. okt. t. 1. omenjenega učenca spiejel v ljubljansko podkovsko šolo; zraven tega pa mu je slavni Odbor še za tečaj od 1. jan. do 1. jul. 1885 odločil dobrotno podporo 50 gl. Za te odlične dobrote spoštljivo podpisani v imenu mladeuča in v imenu častit. Trspistovskega reda v lia-njaluki bosanski, ki ga je poslal, da se v prid Bosanske dežele podko/stva izuči, slavnemu glavnemu Odboru c. kr. kmetijske družbe priserčno zahvalo naznanuje. V Ljubljani 9. vinotoka 1884. L. Jeran, kanonik. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.