Slovenski List: Štev. 22. Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo. V Ljubljani, v soboto 2. junija 1900. Letnik V. „Bloven«kl Ll»t“ izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. Vsaka Številka stane vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in Osnanlla se pošiljajo upravniStvu „Slov Lista". Uredništvo in upravnistvo sta v Ljubljani, Oradličs itev. 15. Uradne ure od 9—12 ure dop. — Osnanlla se računajo po navadni ceni. Ljubljana in Hribar. Dunaj — Pariz! Ti dve imeni sta sedaj v vseh ustih, in vzbujati najrazličnejša čustva. Liberalce je sram, da so vkljub vsem zvijačam in goljufijam propadli, in jih je tudi strah pred prihodnostjo, ker to pojde sedaj naprej. Ljudstvo vstaja in hoče, da se tudi zanje kaj stori. Liberalni žurnalisti so najpodlejše sramotili vero in cerkev, misleč da bodo ljudstvo s tem preslepili in naščuvali proti cerkvi, pa kaj so dosegli? Izprijeni pobalini pod imenom nacijonal-stva in socijalstva prežvekujejo sicer to liberalno hrano, a kar je poštenega ljudstva, to je tem čifutom obrnilo hrbet in jih meče ven. Dunaj — Pariz! Dunaj vabi k sebi k so-cijalnim kurzom in znanstvenim shodom katoliških učenjakov, Pariz vabi k sebi, da občudujejo tehniški napredek nove dobe. Ni čuda, da si je Hribar izmislil tudi za Ljubljano nekaj. On hoče biti načelnik slovenskim županom, in zato jih sklicuje za binkoštni ponedeljek v Ljubljano. A kaj bodo župani videli v Ljubljani? Večinoma bodo ostali doma, ker se Malovrhovemu delodajalcu in Schweglovemu zavezniku nečejo vdinjati, — a oni, ki pridejo, bodo v Ljubljani videli, kako slovenski župan ne sme delati. Hribar je mož, kateri sicer ni študiran, pa je imel toliko praktičnega razuma za svoje interese, da si je pomagal do izvrstnih dohodkov pri banki „Slaviji“ in je postal, kakor znano, tudi ljubljanski župan. To je posebnost Ljubljane — zastopnikov privatnih kapitalističnih podjetij drugod ne volijo županom. Pa bodi temu kakorkoli, mi hočemo le povdariti, kako je Hribar s svojo popolnoma napačno politiko pomagal slovenski narod slabiti in razdvajati. 1. Kaj je bilo Hribarju treba, da je s Tavčarjem in Malovrhom začel ljuto gonjo proti cerkvi in duhovščini? »Narod" je postal luža najnesramnejših podlostij, in Hribar nosi odgovornost za to. To je sramota, ki je Hribar tudi s tem ne opere, da gre vsako leto enkrat na sv. Janeza Krstnika praznik 1^ paradni maši v Trnovo in potem na obligatno kosilo v župnišče. 2. Silno je padel Hribar v očeh javnega mnenja zaradi svojega obnašanja proti deželni zavarovalnici. Kaj vse je vedel povedati o škodljivosti teh zavodov! In vender mu je moralo kot strokovnjaku biti znano, da to ni res. Saj se je na Bavarskem in Nižjeavstrijskem pokazalo, kako silno koristne so te zavarovalnice. In sedaj ta boj zoper „Vzajemno zavarovalnico"! Spominjamo se, kako je Hribar „resnicou govoril o deželni zavarovalnici, in zaradi tega tudi sedaj »Narodu" ne verjamemo, ko ogenj in žveplo meče na »Vzajemno zavarovalnico". 3. Hribarjeva Ahilejeva peta je zveza z Nemci. Kako je grmel včasih, da naj grom in strela ubije onega, ki odpade! In sedaj Hribar objema barona Sch\vegla ob asistenci dr. Tavčarja in Malovrha! Ali ni to narodni škandal? Pri volitvah gredo Hribarjevi narodnjaki, Nemci in socijalni demokratje skup, kakor složni bratci. 4. Hribar nima smisla za ljudske potrebe, kar kaže njegova stranka posebno s tem, da se protivi razširjenju volilne pravice. Kako se je trudil dunajski župan, da je pravičneje uredil volilno pravico, da, še celo v Gradcu jo skušajo poboljšati, v Ljubljani pa mož, ki hoče stati na čelu ljudskim županom, ljudstvu pravice ne da! 5. Mestno gospodarstvo je pod Hribarjevim vodstvom popolnoma zavoženo. Hišni posestniki gredo na kant, in občinski zastop jim pridno prazni žepe, namesto da bi jim prizanašal. Potresno posojilo je že vse zakopano. Zdi se, da Hribar vso svojo slavo išče v tem, da je njegovo ime na kolikor mogoče mnogih spominskih in ustanovnih ploščah zapisano z zlatimi črkami. Plačujejo jih drugi. Pri tem pešajo ljubljanski obrtniki, izpodrivajo jih tujci, in oni, ki so poklicani za to, da jih branijo, nimajo razuma za njih težnje. 6. Grozovito demoralizuje ljudstvo terorizem, s katerim sedaj gospodujoča klika pritiska na podložnike in na občinstvo. Kdor ni brezpogojno »Narodovec", ta se strga v časopisju, osebno zasramuje in se mu grozi celo z uničenjem eksistence. Lahko bi imenovali imena, pa nečemo, da ne spravimo katerega reveža pod Hribarjevo komando v zadrego. Gorje, da bi kdo mrdnil! Precej mu dekretira Hribar popravek, ali pa ga izpodi iz službe. 7. Hribar se je prav po nepotrebnem udeležil boja zoper svobodno kmetsko gibanje. Ali ne ve Hribar, da je za vse dobro, če je za kmete dobro, torej tudi za banke? Kako naj sedaj kmetski župani za svojega voditelja, sprejmejo moža, ki nasprotuje pri vsaki priliki njih najvitalnejšim interesom ? To je nekaj mislij k binkoštnemu ponedeljku, k ustanovnemu shodu Hribarjeve županske zveze, katero bode binkoštni ponedeljek krstil ljubljanski magistrat. Kolik razloček med Ljubljano in Dunajem, med dr. Luegerjem in Hribarjem. Če stopi Lueger med ljudstvo, takrat vse odmeva veselja in burnih pozdravov. Vsak ve: ta je naš mož, ki se žrtvuje za nas, ljubitelj preprostega ljudstva, pomočnik revežev, prvo-boritelj za ljudske pravice! Vse gre za njim, vse ga ljubi. Od duhovnika do uradnika, od trgovca do tovarniškega delavca so vsi na njegovi strani, ki še kaj drže na krščanstvo in na pravičnost. In v Ljubljani Hribar? Kdo ljubi Hribarja? Oni, ki so pod njim, se ga bojč, oni pa, ki agitirajo zanj, nimajo druge devize, nego to: »Proč s farji, živijo golaž!“ Na tako nizek niv6 je padla javna nravnost v Ljubljani. Hribar bo binkoštni ponedeljek mnogo govoril o narodnosti. Slovenski župani pa naj Hribarju odgovore, da le tedaj vstopijo v njegovo zvezo, ako jim obljubi to le troje: 1.Dase odpove sramotni narodno-izdajski zvezi z Nemci. 2. Da se upre škandaloznemu početju .Narodove" klike. 3. Da udpira gospodarsko organizacijo ubogega slovenskega ljudstva. Kadar Hribar to obljubi, tedaj se je šele možno ž njim dalje se razgovarjati. Potresi v liberalnih buticah. Istina je, da se liberalci g. Koblarja bolj boje, kot živega vraga. Morje črnila so že porabili zoper njega, da bi ga očrnili, a posledica je vedno le ta, da so sami črni in da se potapljajo iz blamaže v blamažo. Zadnji čas so se liter-rati zopet opekli, ko so se lotili Koblarjevega članka o »zemeljskih potresih na Slovenskem". Prvi je prišel z lažjo tisti junak „yerus", ki si je malo prej pri ižanskih pripovedkah zaslužil ime »stric Blamaža", in je trdil v »Narodu", da Koblar ni n a vel glavnega vira svojemu spisu o potresih, namreč spisa dr. Mitteisa. Ve-rusova laž je imela kratke noge. Dokazal je naš list, da je g. Koblar v svojem spisu Mitteisa jako razločno citiral, in še celo vse strani navel natančno, kje da je Mitteis o potresih pisal, g. Govekar se je pa oelo v tem citatu zmotil. Ta buška je napravila hud potres v liberalnih buticah celo na Goriškem. Potem sta pa Govekar in za njim Gabršček trdila v svojih listih, da oni Koblarjev citat Mitteisa, ki obsega 18 stranij, velja samo za dve vrstici v Koblarjevem spisu. »Soča* je celo pisala, da se g. Koblar laže s tem, ko se hoče skriti za opombo Mitteisa. Ta opazka je res imenitna: če kdo natančno vir citra od strani do strani — se skriva in laže (če ga utaji, kakor Dimnik, ki je s »Slov. Gospodarjem" v Veltavo gledal, pa resnico govori)! Za »Justa Verusa" — »Slov. List" je precej povedal, da je ta »Verus" stric Blamaža — pa pravi »Soča", da ni užil prav nikake blamaže, ko se je ho-toma in vedoma zlagal. Zanimivo je tudi to, da je g. Koblar ves Mitteisov spis citiral, ne pa samo dveh vrstic iz Mitteisa, in da to liberalcem ni prav. Ko je pa prof. Rutar za »Beneško Slovenijo" 40 stranij upilil iz »Dom in Sveta" in ravno tolikokrat, kakor Koblar, navedel svoj vir, je bilo pa liberalcem prav in je še danes vsem prav. Sicer ne vemo, kolikokrat se mora še citirati vir, če je kdo že enkrat naznanil ves vir, to pa vemo, da dotična pravila enako veljajo za Seidla, ki nemški poljubuje Deschmanna, kakor za Rutarja in Koblarja. Tudi ne vemo, kako more kdo, če spisuje zgodovino potresov, biti posebno originalen. Ali naj pomaga fantazija v zgodovini, kakor »v krvi" ? Gre se pač pri izbiranju zgodovinskih podatkov le za to, da se podatki kritično premotrijo in izpopolnijo z raznimi viri. V obojnem oziru je storil gosp. Koblar svojo dolžnost. Več Valvasorjevih, oz. Mitteisovih, podatkov o potresih je g. Koblar zavrnil kot negotove ali neresnične, n. pr. potrese iz let. 792, 1000, 1340 in 1509. G. Koblar je svoj spis izdal kmalu po potresu leta 1895., tedaj ob času, ko smo Ljubljančani skoro vsako četrt ure morali bežati izpod strehe, in izdelal ga je kot priložnostni spis, da je brž po velikem potresu podal radovednemu občinstvu kratko zgodovino prejšnjih potresov. Ker je g. Koblar sam vedel, da vsled teh razmer podani zapisek potresov ne more biti popoln, ga je pozneje z več noticami v »Iz-vestjih" sam izpopolnjeval. Vkljub temu je pa že v prvem svojem sestavku g. Koblar navel triindvajset potresov, katerih Mitteis ne navaja, in naštel razne tiskane in pisane vire za potrese na Slovenskem, katerih Mitteis / Iz delegacij. Dunaj, dne 80. maja. Državni zbor je prekinjen in politično zanimanje se obrača na pogajanje cele zbornice s Čehi in pa na delegacije v Pešti. 0 pogajanji a Čehi se ne da ničesar go tovega reči. Le toliko je gotovo, da se Čehi z notranjim uradnim jezikom češkim ne zadovoljujejo, ampak odrekajo državnemu zboru sploh pristojnost, da bi sklepal o njih zadevah. V Pešti so se 25. maja 1900 pričele skupne avstrijske delegac;jske seje, in sicer z razpravo o proračunu zunanjega ministerstva Za tostranske državljane se nekako neprijetno sliši, da Ogerska v gospodarskih in političnih vprašanjih silno napredno nastopa, in da jej avstrijska delegacija to tudi brez ugovora priznava. V govorih delegatov se je tudi povdarjalo, da Nemčija v gospodarskem oziru, in osobito po svoji industriji, zmagonosno napreduje, tako da si pridobiva vedno novih potov za trgovino, da si išče novih pokrajin potom kolonizacije, da pa Avstrija zaostaja povsod. V prvi seji je vložil delegat Vene a jz z drugovi interpelacijo na državnega finančnega ministra Kalaya, zakaj da bosenska vlada ne prepusti vrelca. „Sinčere“, čigar voda se rabi za zdravljenje, iznajdniku vrelca, t. j. našemu rojaku g. Ivanetiču. Prvi govornik Čeh Kaftan je poskušal dokazati, da trozveznikov ne veže več ono prijateljstvo, ono zaupanje, ki naj bi bilo podlaga zvezi, in je trdil, da ima trozveza danes edino še zgodovinsko vrednost. Ministru Goluchow-skemu se baje ni posrečilo, v to zvezo spraviti soglasja. Bati se je, da prav ta minister razdere dobre razmere z Rusijo, in to s svojim postopanjem v Srbiji, Bolgariji in v Črni Gori. Govornik je zahteval popolno prostost in neodvisnost za avstrijsko zunanjo politiko, odkritosrčno dobro razmerje z našimi velikimi sosednimi državami, blagohotno postopanje z balkanskimi državami, sklepanje pravičnih trgovinskih pogodb in končno jednakih pravic za avstrijske narode. Delegat V en ca j z je obžaloval vpliv tro-državne zveze na upravo naše države. Južna meja je po svoji zemljepisni legi in zvestobi južnih narodov obramba države. Namesto da bi to mejo utrjevali, godi se nasprotno ravno vsled trodržavne zveze. Italijanstvo, nemštvo in mažarstvo ovirajo Jugoslovane v gospodarskem, kulturnem in narodnem razvoju. Politični ideal Slovencev in Hrvatov je združenje vseh narodov svoječasne Hrvatske v okviru Habsburške monarhije. To je stari ilirski program, in avstrijski cesar ima še danes naslov ilirskega kralja. Ti narodi bi se ne upirali trodržavni zvezi, ko bi imeli enake pravice z drugimi. — Zveza z Italijo pa je Avstriji in Jugoslovanom preje na škodo, nego na korist. Jugoslovani so prepričani, da se ravno vsled te zveze zanemarjajo Dalmacija in druge primorske dežele. ni videl. Slabo tedaj zna šteti g. prof. Seidel, ko trdi, da je g. Koblar spopolnil Mitteisov seznamek z malim številom potresov, navadna lumparija je pa, ko »Slov. Narod" in .Soča" pišeta, kakor da bi bil g. Koblar le Mitteisov spis preložil na slovensko in temu plagiatu pristavil svoje ime. Potresi, katere je sedaj liberalcem toli slavni Mitteis prezrl, pa jih Koblar opisuje, spadajo v nastopna leta: 1201, 4. maja; 1491; 1502, 6. marca, 1571, 23. sept.; 1621; 1622, 5. maja! 1628 v saboto pred sv. Trojico; 1632, 27. novembra, 1634, 1. maja; 1643, 9. julija; 1690, 4. decembra; 1690, 24. decembra; 1691, 27. febru-varja; 1691, 29. novembra; 1699; 1784, 6. decembra; 1786, 11. aprila; 1804, 10. junija; 1825, 21. februvarja; 1832, 1. oktobra. Resnica pa je, da je tudi te potrese Koblar plagiral in da nobenega ni sam naredil. Izviren potres je napravil le »Slov. L