fcnlobl. k. k. Hofbibliothek, *" Wren" St. 6. V Goricif 10. februarija 1882. Tedaj „So6a" izbaja *sak patek in yelja poSto prejemana ali v Gorici na Horn poSiljana: Vae leto ..... f. 4.40 Pol leta . . . x . „ 2.20 tevixt let* . . . . ,,1.10 Pri ojtnanilih in prar tako pri „po* lanieah" te plaSuje za narailno tristop- no mto: 8 kr. fi» te tiska I krat Z» veCe crk» po proitoru. Posimerae iterilke ¦» dobirajo po 8 fa. v Gorici ˇ tobakarnici ˇ go-sposlu ulici, blizo „treh kron". na atarem trgu; in nanski nlioi; t Trsto t tobakaruici: Via della caierma it. 3. in t AjdorgSini pri trgOTcu g. Dolecca Dopisi naj te blagovoljno poiiljajo uredmfittu „8o5e" v Gorici t Hilmrijannki titkarni, naroCnina pa opr*YaistTU„SoSG* wKorenjif 8tioB»-ii Ii|i It. 10 II Rokopiii i» m vracajo; dopisi naj •• blagovoljno fraukujejo. — Dolalcem In drugiui ncpremoinim io naroCnin* suite, ako it otitis pri uredniltTU. 0 razmerah. na jugu. Mnogo se govori in pile o nasih razmerah v Bosni in Hercegovini. Nekateri Ttrdijo, da je vzrok se-danje vstaje tain doli vera in sploh verske razmere, clrugi hofiejo vedeti, da so vstasi nezadovovoljoi vsled tega, ker se niso zemljiSke razmere poravuale, tretji zopet iSdejo povod k vstaji v vpeljavi brambovske po-etave i. t. d. Mnogokateri ti pa mibli, da bode tre-ba pravi povod nezadovoljnosti in upora proti Avstriji kde drugod iskati; toda nikdor se ue upa objaviti in izrazitl svojega prepricanja in svojih misljj iz bo-jazni, da ue bi nemski in magyarski listi tei-n) pla-nili in ga razmesarili ter mu panslavistifine teodence dtikali, kar je prav nehvaleien posel; kajti to ne isti stvari sami niC, temuC le Skoduje ji, in vrlm vsega skoduje i nam. Znano je, da smatrajo imeno-vani listi vse, naj bode se tako naravno in opravifie-no, kot panslavizem, kar Slovan za se ali za svojega brata zahteva, isto tako je znano, da zaCnejo oni listi kakor besni Cez nas psovati, ako jim njihovo po-stopaoje in njihovo politiko kot nenaravno in pogu-bonosno predofiojemo. Tern bolj nas je razvcsclilo in zavzelo, ko smo Citali v berolinskera listu HN8tionai-Zeitungu, katera je kakor se sumiCi — v nekaki zvezi Bismarkotn, raz-pravo o pravih vzrokih iu povodih sedajSnje vstaje v Bosni in Hercegovini, katera nam je prav iz srca vzeta. Ker ne bodo merodajni krogi onega iista menda za tacega smatrali, ki ima nameu panslavizen podpi-rati in siriti, bi bilo jako Seleti, da bi si oni Clanek dobro ogledali in prcstudirali. Nadejamo se, da i naStm Citateljem ustrezemo, ako jim v prosti prestavi pomenljivi konec onega Clan-ka tCi navedemo; naj sodijo sami, ali ni popoluonia istinito, kar je tarn pisano. Lvo ga: „Magyarsko prijatetjstvo do sorodnih jim Tur-kov ni niL uotega, neznanega, in tako so tudi v Hercegovini vredni nasledniki Turkov postali. Njim (Ma-gyarom) so nantenjeoi upon tamosnjih Slovanov, in kdor hoLe po vzrokih sedanjega upora pra§ati, bodo li mogel obdni znaLaj, glavne Lrte in ztnote dana&ije magyarske politike iz uma zbrisati ? Njili velika zino-ta in pregreba je to, da hofiejo po vsej sili iz vseh deiet in iiarodov, ki spadajo pod krono sv. Stefana, inagyar&ko kraljeslvo uOinti. To vendar ni izvrSljivo, kajti dveh tretjin drlavijanov se vendar ne more pri-ailiti, da bi ai narodnost ene tretjine prisvojili. Ogri ne bodo tudi druzega 2eli, kakor odloCno zopernost in sovrastvo tlaienih narodov. Ysem Jugoslovanom so se u2e popolooma zamerili, in se ved, nepremi§lje-na, cez in Lez kazivna magyarska politika je velika zapreka za ualogo HubsburSke driavo posebuo na bal-kauskem poiuotoku. Ta diiava bi bila gotovo mnogo bolj v tem oziru uapredovala, da je ni Ogrska za-drzevala. Cestokrat se jim je uze povedalo, da je Ljibova nestrpljivost veemoma kriva, da prevladuje na jugu nekaka ^tncrnost ali zlovoljnost proti avstrij-skemu cesarstvu, in da ni bilo mogooe do sedaj raz-mer ustanoviti, ki bi bile Jugoslovanom in drzavi koristne in potrebne, in ako so bile ustauovijene, bile so le zacasne in ne popolne. Navadno nofiejo Ogri terovati, kader se jih svari in pravi, da se ne bodo narodi pod zezlom sv. Stefana z ozirom na tako oso-do in brezmeruo tlaCenje za vselej pomirili: a sedaj se lehko prepricajo z istinitostjo tega izreka, ker so ae Slovani iz Hercegovine proti njim uprli. Tudi ta narod je te raisli, da ima nova vlada le mato srca zanj, in ta Cut, ki se tudi pri sosedih §iri, je prav za pra? upora dusa. Dobro bi bilo torej, da bi Ogri to pripoznali ter zaraprej svojo politiko predrugaCili. Poziv na to je tem bolj opraviden, ker niso mogli njih glavni politikarji pri delegacijah nobega pamet-nega vzroga navesti, kateri bi bolj temeljito povod tamosnjih nemirov razjasnil nego navedeni." Iz tega se razvidi, da imajo v Bcrolinu bolj§e oko kot pa Dunajcant in bolj na§e razmere in na-mere poznajo nego oni, ki bi bill zato v prvi vrsti poklicani. More biti, da bodo vendar sedaj sptegleda-li, napake preskovali in odstranili; akone, potemjim Pi pomagati, in potem naj jim pomaga Bog! mmmmmmmmmmm Hodoljub, Nadim iupanom. Eo smo o sklepih na§ih Inpanstev govorili, smo stvar pojasnili onim obCinakim zastopstvom, ki niso bila prisla se do takih sklepov. Povedali smo, da mora biti tudi gosposki dobro znano, kaj prav za prav nameravajo nasa iupanstva, in da njim ni treba glo-dati na izraze, ampak edino na pomen in namero dotiCnih sklepov. Ali gospdaka se dr?,i strogo Crk, in zatu nas ni osupnilo, da tiiasko namestniStvo ni odo-brilo sklepa sempaskega zastopni§tva od 19, nov. 1881, Naj tu najprej izroCimo naznanilo c. kr. okr. glavarstva Goriskega. ki je doSlo zastopstva fiempa-skemu. Glasi se tako: "fit 1593 SJavueimi 2upaustvu v Sempasu. V dodatek mojega dekreta 31, decembta 1881. it. 17215 naznanjam slavnemu iSupanstvu, da je vis. c. k. namestnistvo z dekretom 28. januarja t, I, St 1366 s porazumljenjem Goriskega delelnega odbora, v ztnislu §. 92. obainskega reda, overglo od podpisa-nega glavarstva U suspendirani sklep tamkejSnega obainskega zastopstva 19. novembra 1881., s katorim je lupanstvu narofieno, vsa uradna pisma, ktera niso v slovenSfiini pisanat zaverniti, ker s tem prestopa staraSinstvo svoje podroCje. To naznanjam si. 2upau§tvu v znanje in ravnanje. C. k. okrajno glavarstvo V Gorici, dne 1. febrnarja 1882. C. k. dvorni svet. Rechbach" Sempasko stare§iustvo je imelo 8. feb» 1882 zopet sejo, in se je pogovarjalo tudi o tem naznanilu. V dotiCuem zapisniku je brati za ta del blizu to-le: j Staresinstvo naznanja, da je bilo iznenadjeno z odlokom c. kr. okr. glavarstva dne 31. decembra 1881 17245, ker njegov pohlcvai sklep je bil utemeljen na §. 19. os. post, in na podlagi avtonomne obttue, po-sebnu ker je bil siluo slabo umtc od dotiLne oblasti, ter si v sveto do!2nost steje nekatera neobhodno po-trebna pojasnila v tej stvari podati. Naslanjaje se na §. 19. teincljuih post, je stareSinstvo umelo, da sme od vseh domaCih de^elnih uradov, namreC: c. kr. glavarstva, c. k. okrajne in okroiuc sodnije in c. k. davkarije postavno terjati, da mu dopisujejo v slo-ven§Lini, kajti oCitno je, kako vciike zapreke provzro-Luje, ta 2upan sain tujih dopisov ne umeva, tako da se vefikrat pripeti, da se mora v stareSiostvenih sejah dotiCni odiok vtujemjeziku prebrati, dasi ga favadno nobcden staraSin ne ume. Sraresinstva ofiitno kaiejo ob takih prilikah svoje nezaupauje in nejevoljo, in se vsied tega sklicujejo edino na zupanovo odgovarnost. Nikakor pa ni stareSinstvo mislilo, da so mu dol2ni tudi uradi druzih kronovin, kakor KoroSkega, Tirol-skega i. t. d. v sloven Semi dopisovati; z vojaskimi uradi obLuje ^upanstvo po posredovanji c. k. okr. glavarstva. Vsi ostali razlogi velecenjunih odlokov se ne dotikajo omenjenega stareSinstvenega sklepa. S tem odlokom misli stareSinstvo, da se ustavno pripoznane pravice jezikovne ravaopravnosti kratijo in zapreke delajo njegovemu delovanju, zarad tega enoglasno sklene, da si. c. k. okr. glavarstvo v reCenem zmislu odobriti blagovoli stareSinatveni sklep 19. novembra 1881. St. 800; drugaCe bode primorano se viSe prizivati in dalj-nje stopinje storiti.* Ta sklep, kakor si ga je Sempasko stareSinstvo pojasnilo in oracjilo, tudi po besedah nikakor ne presega ve6 onih mej, nad katerimi bi se utegnile nadzorne oblasti spotikati. To, kar imenovauo za-stopstvo za se zahteva, ni nic* novega, ampak ima Le zagotovljeno po zakoniku, samoupravnim soseskam podeljettem. V mejah tega sklepa sme in mora ob-Cinsko zast.opstvo gibati se, ako noLe obCiuarjem Skode delati zlasti s tem, da si ne nastavi preoplacauih taj-nikov. Tudi ni omenjeni sklep obrnen toliko proti gosposkam, kolikor proti nemarnosti v stareSinstvih samih. ^empasko stareSinstvo je namre6 dobro ve-delo, da ima pravico v svojem jeziku obCevati z do-maCo sosesko in z vsakovrstnimi uradi naSe de^ele. AH QQQ je VidelO, d^ se ipo JiferadQ Udaje, ]|9 ty se tS uradi kedaj Bpozablli, v ttovenikem jeziku do pisovati mu. StareSinstvo je hotelo v prvi vntl naj' prej sebe zdramiti in ovedcti se svoje doMnostl do sebe samoga. V tem tlfii pomen sklepa tega zastopstva; v tem je dalo Sempasko zupanstvo zgled drugiro soseekam, kako* Imajo 8 svojiini pravlcaml go-spodariti in same sebe spoStovati: In na to etran je meril in raeri naS opomin, naj z enaklml sklepi tudi druga tupanstva sama sebe zdramijo in v praviCoih namerah utrdijo. Taki sklepi io edrava pra-vila, katerib se spominjamo, kakor bitro bi hotola mlaanost all neskrbnost premagatl. Zato tudi pri tej priliki opozarjamo, da via naSa iupanatva t enakimt, torej cnakoobaeJSnimi inzblizu Istiml bosedami, doloCenimi sklepi sebe utrdijo in svoje pravice de-jansko oiivijo. Samo tak6 boste, (Mil mozaki, za-res sebe in VaSo soseske castili iu cast uiivali tudi pri gosposkah in tujoih. Glas upijoeega v pu66avi. SliSijo se pogostoma pritoSbe, da se delajo na* Semu jeziku krlvice v socijaloem iivenji s prozlra-njem, mnogokrat tudi z zaniCevanjem. Kolikokrat so prigodi, da so nafii narodnosti ravno oni ljudje naj-vcii nasprotniki, katcrim dajamo dan za doevorn rano* go zasluika, ljudje, kateri bi imali prav male v 2ep shraniti, ako bi jim Slovene! iz meats in poaebno iz okolice ne pomagali na noge. — Ako bi nasi meatni prodajalct in kup^evalci liveli samo od Onega doblC-ka, ki jim dohaja od ljudij laSke (furlauske) narodnosti, bi se jim prcsneto slabo godilo; mnogokdo, ki se poCuti zadovoljnega s svojim dobiCkom, zapreti bi morat prodajalnico in iti srece iakat v „obljubljeno de^elo", po kateri tako zel6 hrepeni, dasiravno ne pozna njenih dobrot in nadlog. — NaSi ljudje, ki jim prinaSajo svoj trdo zasMeni deoar v mesto, ter jih povzdignejo do irnovitih posestn.ikov, slisati morajo veCkratno zanicevanje svojega jezika ravno od onih ljudij, ki imajo zato najmanj vzroka, katerim dohaja od Slovencev mnogo zasluika in katerih starSi ali vsaj pradedje, doma iz ene ali druge slovenske vasi v goriSki okolici, so govorili sluvenski jazik. Slovenci to krivico zivo Cutirao; mnogokrat vskipi v nas ne-jevolja zoper nasprotnike in zanicevalce naSega jezika. Nekaj pa vendar popolnoma preziramo. Da se naSa narodnost ne spoStuje, kakor bi se morala, krivi smo prav mnogokrat sami. Od ljudij druge narodnosti za-htevamo, naj bi spoStovali naS jezik; mi sami ga pa ne BpoStujemo. To je sicer prav in vse hvalevredna lastnost Slovenca, da se marljivo in vspeSno u<5i druzih jezikov; nespametno pa je, ako s tem podpira lenobo ljudij druge narodnosti, kateri, gledg na svoj polo2aj in obCevanje s tem in onim narodom, bi mo-rali pri tem poslovaoji tudi znati potrebne jim je-zike. Mi puScamo vso veliko politiko na stran in imamo pred oCmi vsakdanje navadno zlvenje in obCevanje drugega z drugim. Zaveden Slovenec spoStoje primerno vsakega znaCajnega Cloveka, bodi te ali one narodnosti. Tudi se marljivo prizadeva, da bi se naucil ve5 jezikov; pri tem pa ne zabi skazovati svojemu lastnemn prvo Cast. Ako govori 8 postenim Lahora, ki no zua slo-venskega jezika, ker tudi ni navezan na obCevanje s slovenskimi strankomi, od katerega se tedaj ne more zahtevati znanja naiega jezika, ki pa vse eao ne za-niCuje neznanega mu jezika, — s takiro zaveden Slovenec z vaem spoStovanjem obfiuje v laSCini. Ako pa obCuje z ljudmi, od katerih sme po vsej pravici priCakovati in terjati, da znajo slovenski jezik, ker imajo veCinoma ali vsaj mnogo poaiorati s Slovenci, ki jim prinaSajo mnogo dobicka, v takih sluCajih Be vedno poslu^uje slovenskega jezika. V druibi govori vedno materin jezik, ako v6, da je dotiCua oseba, s katero obfiuje, tega zmo2na. Ali se driimo Slovenci tega pravila, po katerem bi pridobili gotovo svojemu jeziku Se veCo veljavo, kakor jo ima sedaj? — Zalibog da ne I — NajhujSim oasprotnikom polnimo 2epe, da imajo potem nas za LflX u^uU?1 S559- «*? * narjib do tmoviteeti. Le ee& felapSajeroo jim ter gle- , veoji— ia v.endar meni, dii ie poJdjcApo pretresa.yati damo, kako bi jim v vsakem obziru ustiegli. Edor | narodno ptittiko jpi tobaku. Ko jej omenjeni vljudno zna par laskih besed, jib vedao in redno kraralja, j reCe: wPros»p dve marki po 5 kr."—ga to dekletce kdder hoot, §e bolj pa cloveka" jeza popade, ko y di, j osorno zavrae :__ ^Zwei Marken zu 5 kr. — so muss da se znanstveno izobraZeoi slovenski mladenl katerih bi se amelo veCe narodne zavesti prif^ nego od preprbstega rojaka. Id ni videl viSih se tl t laSCiai raenijo s hceraari sloyenskih m ki zaajo dobro .slo&euski jezik, pri narodaih kjer bi se moral slovenski jezik gojiti! Tofe tiCnim gospodojn inalenkost, — in vendar * tent svojemu narodu Skodo, morebiti tudi Ugovarjnl mi bode kdo, Ax js med udi n^ veC tacih, ki so bolj po gvojetn misljenji prgatelii ni-scga uaroda, ki pa nfso imeli piiluzuosu, t SwVen Um\ izuritj so, ker so bill prisiljeni, ugfci *e f 1*1-kih Solah. Team ali onemu jc morcblW iJa§ jezik popolitoma ueznan in vendar je nam liiaof Rar so. tide prvega ugovora, moramo reci, da so ravno narodno veselice zato, da bi se po niih gojil .slovenski jezik in prllol do prave veljave. Ce je tedaj, vzemimo, med mnogitni gosgicami in guspemi ena ali druga, ki slovcnskvga jezika n'lm \ Sa popolnoma v svoji oblaati, podajajo ravno citalnicne vesehce lepo priloiliiost, da ac ta poraanikljivost pbravna. Sicer ae pa tudi s teiu nckaterl uaSih gospodicev ne morejo izgovarjati; poziiamo gospico slovetiskega uradnika, ki govori da-bro slovensko, in vendar nekateri naSfh mladih go-spodov 2 njo vedno samo lasko govore pri narodnih ve^elicah. — Za Bjga,' Ce YsredlSCi narodnega ii-venja tako prezirariio svoj matcrin jezik, ter ga (a-krat w aliSiiho od vseh uavzocih govoriti, ki so ga zraoini, mora ua* biti res sram, da smo tako mtnCui. Ako se piimeri, da mod mnogimi nav/OCimi nalettmo man sagen". Kakor se je iz njenega vedenja razvi-delo, to *alo dekletce slovenski glasovi strasno po uSesih praakajo. Ko agf prijatelj prilepljuje podani marki na pismi, rjKlfrftieno dejdetle radoredno pogleda na slo venski tfasiov enega piaiaa. ki jo atrasno v ofi ibode. „Saj v Trstu ne zna nobeden po3tnih uradnikov slo-venskega, ki ga tarn sarao dekle govoie". Bavno to dekletce se je ie prej eakrat ua slovenski nagovor iz-razib, da je ta jezik UQgrsi in da ga ne more sli> §ati. — €e pomislimo, da je na5 prijatelj reseo, ma-lobesedea 61ovek, katerega omenjeno dekletce ne po« zua, kdo je in kaj je, da uc spregovori druzega, nego lo, kar je potreboo, da kupi namenjeno, >yc tako po* stopanje mladoga dekli ta res predrzno. Oekletu si-Cor ne moremo toliko zamoriti, ker §e ne pozna zi-venja, ker ne »e, kaj govoii; paft pa je njeni sodelo vec v prodajalnici grajf vreden, ako molci k takemu postopanju ter z molianjeni odobruje netaktuo in brez> umno vedonje svoje poinagalke. Sicer pa tako vedenje tudi iz materijaluega obzira ni pametno> ker se tako obiiiistvo odvraSa. Komur se kaj tacega pripeti, se gotovo ne vrne veL rad v drngo tje. Rekli smo, da se naSemu jezikn ne izkazuje vredne mu Casti v vsakdanjeui iivpDji, da smo tega veiinoma samivkrivi, ker si ne znamo po pravi poti pomagati. — Se nokaj bi imeli omeniti. kar je ie „So«a" enkrat povcdala. NaSi okolicani napvavljajo plese; to vidtmo ua stonah gori^itib ulic cruo na be-lem najnianjeno, — se ve da vse v blazeni laSfiint. S aa katerega, ki stovenskega ne razuine, in nam vljud- j takimi naznauili, samo v la.^kem jeziku, imajo navado no to pove, kedar smo ga, ali smo jo sloveiisko ua-govorilij je Se vedno cas svdjo izarjenost pokazati tudi v drugem jeziku,. ker Ijudi dmge narodnosti tudi spoStajemo, (e so nasega spo§tavatija vredni. Pri nas je ze davno prigovor v fttsti: Kolikor jezikov zna§, toliko ljudi veljaS. Prav je, da smo vueti za druge jezike; pri tern pa ne smemo svojega za nemarj^ti. ' V vsakdanjem 2ivc»ji se posluinjmo vedno raa-ternega jezika. Na to naj bi posebno slovenski star.fi gledali, ker ravno innogi starsi v narodnem ob/iini ncodpustyivo gre56. Nam n, pr. je zoana druziua, kjer Bstara dva" med seboj vedno sloveasko.govorita; ako so pa tudi otroci zraven, go^poduje bla2«;na la-Sfiina; zato se pa tudi mladim zapieta jezik in ne morejo skoro one slovenske besede .izgovotiti pravilno, te bi tudi boteli. DoUe .se pi tut|i taki slovenski starsi, katerih otroci slovensko razumejo malo ali nic boljSe, nego Spansko. Tacih starsev, ki so izdajice svojega naroda, bodi sram, posebno, ie so znanstveno izobrazeni, in bi stneli od njih privakovuti naroilne zavesti; vredni-so najveCega zanifieyaoja syojih rojakov. Bodimo tako pametni in previdni, da govorimo pri svojib vsakdanjih opravilih s strankaini diqge narodnosti, ki pa tudi slovensko znajo, ali bi vsaj morale zuati, da s takimi vedno govorimo v twojem ma-terinem jeziku, Ce nam to dopuScajo drugafie razmcre. Ako se primi'ri, da'naletimo tudi na katerega, ki has ue razurae, in nam to vljudno pove, Se le takrat se pcsluzujmo drazega jezika.- Ke.lav se pa prigodi, da-nas osorno zavrne in se nad oanii zadira, ter naSo narotlnost zaqiCoje, odtegnimo mu dob.Cek, ki ga mo-. rebiti i^iva od nas dan za dnevom in ga tudi svojim rojakom javno za tacega razglasimo, kakor je res, da se ga bodovedeli ogsbati. Skoda ga iz;nodri in nauit spostovati na§ narod, od eVgar foljev morebiti 4ivi. Ta je prava pot, po kateii piidobimo haSemu jeziku veljavo, ki jo zaslozl Z vekanjem in kriCanjem ni-Ces&r ne oprayimo; z ostentativnim, brezumn-.m in pretiraniui uaiodaim postopanjem se manj; pa5 pa s pravo narodiio z'avestjo, z vstrajnim delnvanjem in s irpoStovanjem drugib narodnostij, kedar te dostojno in poSteno z nami obCujejo. Ce pa nas sovrazno in ziobno napadajo in se hocejo z nasimi svetiojami nor-cevati, stopiino jini kakor e&en'mo2 nasproti, ne s kriCanjem, zabavljanjem, ampak stem, da jim odteg-nemd materijalni dobifiek, ki ga imajo danzadaevom od-nas. Slnogoterega ku'pca in kramarja. ki je nas naj-bajSi narodni sovrainik, bi tako dosledno postopanje zmodrilo, ko bi videl, da je s svojim netaktnim ve-deniem lzgubil ogromno Stevilo svojib obiskovalcev in kupQvaicev. jgakaj bi ravno mi takim ljudem daiali polahkoraa zasluiit;, ker imamo tudi kupCovalcev vsake vrstc, ki so pripravljenj z utjmi tako obcevati, kakor se gpodobt. Ce bodemo tako iavnali» pride na§ jezik gotovo v v*io veljavo, kakor jo ima sedaj, ko meni mnogoter prodajaiec na veliko in malo, da sme Cez OaS jezik zabavljati, kakor mu je Jjubo in drago. Gospodarjem nekaterib goriSkih prodajalnic ki vsakrga postre^ejo z ciiako vljudnostjo, bodi te ali one r?arodno,«ti, bi boteli svetovati, da to prinOroC6 tudi svojini pomagacem in pbmagalkani. — Bodi nam dovoljeno nu tern :nestu oinenit; slufiaj, ki sicer ni posebuega pomeiia"iii ga le mimdgredfi povemo — Ldgii ^or;§ki!i Slovenccv st) je kupit nekaj reCii y tobakanuco- ita Travnikp, ki je zilruiena z loterijo V tej tobakaruici je ndsfavljend kbt pomafcalka mlado dekletce, k» gotoYo 3e uima pojraa o sociiaiuem 2i. p^rnwt o swijaluem 2i- popolnoma sloveaske vast v okoiiqi pas, mestiie Slo-•.ence, od prvega do zadnjega poCestiti (?). Katerega bi moralo biti bolj sram, tistega, ki jib nam podaja v taki obliki, ali nas, ki smo tak6 neumni, da takim vabilom krotkega in udanega sica sledimo, kakor da bi ne rnqgli svojib, trdo zasluzenih soldov drugaCe zapraviti ? Ko je oni 31. Jan. Dtagi bralci flSo-f ce I Zelo se mi, bencSki Slovenci, zanimamo za do-godke, Avatriji, v prejSnji .nasi domovitii. tLidi primr-jamo naSe razmcre, naie 2ivljenje s stanjem bratov Slovenccv v Avstiiji. Vidirao, da se tudi vatu hudo godi; yidimo, da zlasti na Primorskem premalo za v.as skrb6; vidinio, da gospoduje tiidi med vami po-tujCevanje in zdi se skoro, kakor da bi'Vas hotel! e-naki givlji pokonCati, kak«)r nas v resuici in naglo pogibljajo. Tudi tukaj pieiviramo ^SoCo", in meneje e x^D,t?^ dopU ni/' eoii^ke okolice" v predzadoji qboCi . .Hocem Vam toiej podati par Citic, iz katerih iz-poznate, da se nekako bliiamo pciujfievauju po ena-kib poteh. PosluSajte torej, kako se ori nas cerkveno za nas skrbi, in kak6 nas za sveti raj pridobivajo — OdSel nam je iz Prosnida kapian slab'ega slutja 29. jul. preSlega leta, kaplan, katerega je 14 druzm oCttno s petardami in dinamitom hudo Crtilo P»eC ordinarjat je dal obCiijarjem vedeti, da ne vdobimo pasbrja, dokler gtiruajstere druiiue odSlerau. za dva meseca suspendiranemu duhovnu ne doplaCajo zaostal-plaije (kougrue). Ker pogoj.-V ni bilo mo^Ce izpolniti, je obCinarjem njih dober cerkovnik (meznar) sluzbo bo2jo odpravljal, t. j. vsak dan na veCer iQ2:ii ven^e ob praznrkih pa na jutro je povrhu §e cerkvena ozaa-mla naznanjal. Ua'av. Lenarta dan nas skliCe „bevncau,**) ple- « -x V Ttufif°val Je v ,,Bdinc8ri«, kqkor da bi so bila prav» SoLa obrntla v solkansko glavuo ulico. ™ **) „Bevnc(i'k ^bevnica, narauflto.Tevnica) so v hribih ra-bi za psovn- izraz sitnih dokanov in zupuikov od istega Case *ifrfe 5? " »8,tare me8t.a.na Tominikb dobajali kanohiki * jy.an iz Ahtna na posvetoyanje pod lipo, da vredijo obCinarji plaCo za prihodnega pasttrja. Ker se pa pri nas ne briga ne Skofija, ne vladaza vredbo duhovnih pla€, se navadno sami osebno porazuraeuio z duhov-nikom: kolikor veC svetih opravil hoSe on opravljati, toliko ved mu plaCamo. Ker se nismo roogli zedioiti, razSU smo se, kakor kupci in prodajalci, kise ne morejo pogoditi za ceno krav in volov! Slovenec takraj je tako na slabem, da mora zadovoljen bit!, ako le Crno suknjo vlovi, da mu maSuje in za silo sv. sakra-mente deli, Ce tudi vernih duS jezika ne ume. Tako imamo v okroiji ene Stirjaske milje 6 (reci Sest) ta-kjb Crncev, ki so trdi Lahi, in uh sami Lahi na pla-njavi rabiti ne morejo, v Cisto slovensktb postajah vsluzbfnih namreC: v obCini Podvrat, PurCinju, Su-bidu, Brezjab in v OSkorSi; dve tisoC duS z dvema bevneama. Proseuid pa je Cakal s 610 duSami novo bevoco. Tedaj smo v tern okraji slabSi dufievno pre* skrbljeni, kot med Indijanci. Ni torej Cuda, da so v Brdih nad TerCetom v vasict (borgu) za VrhCiCem protestanti pridobili dvaj-set drulin slovenskih za svoje I Protestantje jib iz Videmske postaje v krsanski poatrdljivdiiti s krivo-verstVom pridnejie oskrblji»jejo, kot pa ordinarijat ka* toltCanet Kje ste uasledniki sv. Mobora, Cirila in Metodijal Ko bi to pokojni ikof SlcmSek Cital, bi se trikrat v grobu obrnil. — Cuvaji omike in uapredka so nam veCinoma fi-uancioti, drhal izbrana iz cele Italije. Dne 0. dov. p. 1. sta dva tcb omikancev nalctela ua druzbo sedem tihotapcev ; ker se jib nista upala ustaviti, sproii e-den kroglo bezcCiinu tihotapcu v hrbet, ki mu liine skozi prsi. NesreCno zadet oce stirih otrok na meatu oblei«. Ne dovolj, financiot ranjenca Se pohodi in mu z bodalom tri smrtne ratio v prsi zaaadi. V Cenebolo (Cenobla) odnesen raojenec posledojo besedo izreCe, da duhovnega potrebuje. Ali revei nepreviden riayens* ko (itiSo izdihne. Take hude gibe bozje mora na cerkvenem in administracijskem polji Slovenec v blaleoi Itahji v veku omike in napredka prestajati. Najhuje pa Clove-ku de, da so celo cerkvene oblastnije gluhe in slope. Dve celd sosedni Skonji enega naroda, ene rimskesto-lice ste druga drugi tako tuji, kakor bi mod nami nobene ve^j vesoljnega katolictema ne bilo. Konser-vatizetu je tarn dober, kjer je opraviCen, a kjer je gujiloba in neuaravnost, je treba nove vredbc. Dm* gaCe, bevnee pozorl daned meni, jutre tebi. A kaj mar nenarodnemu dubovniku, ki za vse kaj druzega gori nego za potrebe tujega, itak ua vse straui zapuj. Cenega benelkega Slovenca! 12 Cirknega 5. februa.: Tjidi am ditalntca priredila je bila v nedeljo 29. januarija prelepo sve-Canost. V kratkem pa jedrnatem nagovoru povdarjalo se je posebno, kako se narodna zavest mod prostim ljudstvom bolj in bolj §iri in vtemeUuje, kako se med nami dru§tveno 2ivljeoje vedno lepSe razevita, kako nam posebno dana§oja veselica kaze, da le v slogije moC, da le v zedinjenem sodelovanji je kal blCga na-rodovega. -— Izmed mnogobrojnih toCk programovih ne vem, Cesa bi pohvalneje omenjal, ali prekrasnega^ mo§kega zbora „SJava Slovenceva, ali milodoneCega mesanega zbora „Cuj ojstra borja*, ali uavduSenega raesanega zbora ^Slovenka na beneSki meji,* sprem* Ijanega z orke-aiutn, Ali bi pa ne bila knvka* ko bi zaniolial geniljiv.ga samospeva „Wi todici* s bar* monfjem I Tu j* res pokazal nas tenorist, da je ne samo izvr»ten p^vec, ampak on in spremljevalec mu* akaticua talenta. In kaj naj reCera o naSem zoaaem orke«trt», » kakorSiiim bi se ponaSalo mnogo ktero mestece? Zasloiena hvala gre Citalnilkemu predsedni. ku za njegov trud, istotako uaSeWn vrlemu teuoristo, ter vsem pevcem i pevkam sploh, posebno pa tudi pridnemo, veSCemu vudju godbe, brez katerega bi so ne mogli ponasati s takim orkestrom. »— V.sa zabava tega t mnogih drugih veCerov nas je uverila, da res le v slogi je moC, da -— sloga jaCi. — K. Politieni pregled. Delegacije so doyolile 8 milijonov gld. z* voja§ke potrebe proti vstaji, in so se polem raz§le. — V dr2. zbora obravnavajo novi ditek na petrolej; vlada si je veCino zagotovila za posebno obravnavo s 155 glasovi proti 145f Nekaterih poslancev od desne ni bilo navz#ih, dasi je silno potreba jih, ker je vlado potreba podpirati. Desnica ima neke cudne patrone, ki le preradi pozabijo pri posamnostih na s'p.tpS-nost! VCeraj je bilo na dnevnem redu vgospq-ski zbornici Seiko vseucilisCe. Na§a stranka ima i. w a {^J f-1 odkuPmni 8e k»pitel v Starem me3tu mea-gonski Skqhji pndruitfi, pokaj bi se ne se redjanski 8\owii* SIqt. ogta^4Naravajei0igd.bo^tTWd{,e. fti, ,W t^fe Ia*dit* ujaspxotnikov, v tew slucaji hujgih I ^rtrWr M^ pslancev. ! ¦¦> $*& vo|alci so imeli v .ystajaiSkjh krajih ^ inaajjkili |joj«v pfv-e dni t.m. Nekaj vstaSev ^o %jel i fral. Jdvanovlfc mudi se v Mostaru. INin* 'Hivteiai Usti govore, kakor da bi se si-r^jla n«a j ugt* jp^nslavistidna propaganda. Na§ c^yo^ni je^tavek pripoveduje dobro, kaj je glav-Pil %zrok >rstsaji, Nr^Diiftsaji so izvolili za mestnega 5upana t§, ^2d, Ubl-a-, dos&daajega podiupana. Dunajsko ^t^i*istvoj« spocljedeno, ne skrbi^za mesto to-%p*, tolikor za, politiko oem^ili nacijonalcev. r CUlteijl jc polidja ugrabila 20 msinskih ^r%)dt)tjalc«v, fees' da z Rusi drfljo. Preiskava $rli*e»e* afc-var- fl* *«»• — V Progi je bilo ve6 t^Q%li#v Qab&oyctiib v zapor. ICufllci federal Skobelev je a ve6imi oficirji *)l)l**jjaj atJetiiico na zni&go pri Turkmenski trd-%j]»%) Qe^rgtcpe iu povdarjad vzajenwost vseh ^|o^nn*)V, tfer da ima. ttusija aalog, vsem Slo-^iu<)Ji. piniigati, tudi je omenil liercegovskik V*fcv*, latere je brate imenoval in rckel, da %t ««l) Jac^rariskom inorji borijo za svobodo in %crca, Ifr "be&cdfc so naredile vclikaask hrup skoro i^ cekm flvt-tu. Kekateri tuagjarski in nemiki ^fBCsNrji pJiejo, da to potneni vojpfco zoper -^y^trijo in itaiijo, Tod a ruska vlada ne misli e^ ttoo Jitrftifliisko vojsko in je av'Etrijskej ^tti Ure^l* 8Vl I* B^oje- osebno mnenjc izjavil. ' JC p^peiu Jc pi'ttski kralj poslal posebncga P$r**.itt4ft k** v-U *< Me P* Oruogorct; radi bi Sli WM«&*'MF*oM, a kneza ne pustita; nek Or-n%ogc^rcc= jfe b»jo radi tcgci avojega kneza hotel nisir '(lit i, $a ga ni zadcl. It*l!j*iis|{! rovarji podpirajo vstalo in Gft nilipklJUl «v sin MCciiotti nabira prostovoljcev. Pa-t%«i te je zruiikjin carjeui toliko porazumel, da ¦MKjji) ttftiani poljski Skofje priti domov; ve6ji-%l pa joliijo slvotijc novih pastirjev. ItaiJitsiii (lulili bo delooia novo miniaterstvo, Ni o^ystriji 6e maoj prijazoo, nego prej§nje. Doma6e stvari ChcrUgkfe 6itfll»ice vtliki rIcs 5e je po eno» ^|lf^ r^»%)dbt 31 ja j i) o obne^l. Med odii6nim ob- C^SiiBt__^vonea je iiofeaitilto izredno veselico tudi c. kr. okr. a^JiV^rt^vorni^vc.tnvnlt'C bar. Rcchbach. Ob(5instvo ft^j^pcijefcno gibcilo, ker m bilo prevelike gneCe, in j%* vj^Jel .vsjik jjii^lD^enec, da je mogo€e druiiti ele-^pnt^fiosi Wd vsa*ve zuiistuj^ iu ostpntativne prenape* ^B^, ^k^o «e Jc vslcd tega dobro poSutll. SodiJQ P^ r °^ci ,,a $e je a tem plesom nam {^tftUi]ic*'oi4likoyBUi&cd vsemi drugimi drastvi GoriS-Nf^ni^jt^i \st'kako pa Bi je i njim muogo prido-fc^jla pa jiiotraj, io kar j« za oale mesto potaenljivo, t^t ci 2ii*sj Y. T^ieraae imavmo pri nas lako lepo in toplo, ka-l^r |» nc pocbuijo &tati ljudje. Lepo vreme imajo pa t-^tidt ilr^jgou > u siccr bi»lj ali raanj po vsej Evropi. ICud^v l'eturhwgu so brez soega; ia koietje, ki bi r^iji vo^jli in ^usluiiii z voinjo ua sameh, letos ne ^slujjijcjkopejske (drobiia) vveiikih ruskih mestib, ^ef d<&« kjplai. zitaa, da bi priM sneg. C^3fl« ku ,1** Eco del Litorale* na zadoji od-^o'C^r^So^i" daties samo toliko povemo, da dotifi-i^scjt* do^pisu v „S«fii* ni bil prav ninel, in da „Eco* kudi pr-cjSr^jei^u isoiku ni «dgovoril, kjer bi ga fc^llo jOQMjk* n^jbolj ugreti. B kc*nj^ pudol in takoj nirtev ostal je koCjja2 ^(Of%a A^tie^ua v *»oAgori. Bil je kot veteranec veeraj ^ID^jnca pt^ko^io. ICaH^Is^ft s&rodiia (Sitalnica priredi velik &lc» dn^i l^.fetj, 3882 v P. Segalo-vi, dvorani, pri ka-Ucret^iis^irft* seistet (orkester) goriSke mestne godbe. ^Ijte^tek ob 8. uri aveCer. Vstopoina I gld, za «de% k gt%d 5^) ki. fta acude; gospe in gospodfcae so pro- O^taloiitta tifenbergka napravi 12. t. m., v ne» W%,f> c8 €d o. Sodelovali bodo rifenberSki in ko-ojicn^slii jiev«i, XoW, 8 (•« r^fj, ^ja ^n probude \i waloiaarnega spanja. U-P^mij^. ic^an^o, in ^jto trdimo, da je imel wPodkraSko 6fc0)ft" IM&M cickoliko smote v svojem peresu. — KojSdanski rodoljubi napravijo dne 18. t. xn. narodoi pies v dvorani g. Marinila Franca, h ka-teremu vljiidno vabi mlade2 in po^tovano obciostvo proti prostovoljni vstopnioi odbor. Veteranski pies v Komnu se je sijajno obne-sel. Vse se je vrSilo v najlepSem redu in v najveCo zadovoljnost udeleiencev. •— X. Izborsi pies je imela tudi ljubljauBka 5ital-nica, in se je pri tem plesu udeleLilo n. pr. kadrilje 70 parov. Vse je bilo krasno. PoCastil je bil veselico tudi dei. pr^dsednik g. Winkler. DruStvo „Edii»oat" oapravi t soboto 11. febr. veliko besedo b plesom v gledifici wPoliteama Bos-setti s tem sporedoin: i. Hajdrib. — ^Slava Sloven-cem", zbor poje skednujski pevski zbor. 2. Dr. B. Ipavec. — „Kdo je maitt, zbor, samoapev, dvospev in Cftverospev, se spreraljevmijem godbe — poje ekledenj-eki pevski zbor. 3. Dr. B. Ipavec, — aDomovini", zbor, samospev in dvospev; poje skledenjski pevski zbor. 4. D. Jenko. — „Sta cutis", zbor, pojeta ske-denjBki in tiiaSki pevski zbor. 5. 3. Carli. — „Slav-janska", poje meSaiii zbor triaiki. Plea je z orke-Btrom, zaCetek ob 81/^ zveCer. Kup6ijska zbomica trzodka je izvolila 5. t. m. namestu Teuschl-na g. Jan. VucetiCa v drl zbor, Od 32 glasov dali so jib njemu 23, g, Gad-dum-u pa tamo q. Vucetifi je na to obecal, da hoCe z vso moCjo v di2, zboru skrbeti za dobidke in bla-gostanje til, mesta. Pravijo, da ne bo hodil s fak-cijozno opozicijo. Trat se je na to stran poboljsal. Delalsko podpomo druStvo v Trstu je v svojem obCem zboru volilo nov odbor. Za predsednika je izvcljen g. V. Dolenc, za tajnika g, I. Dolinar in za blagajnika g. D, Schmidt, — Drustvo dobro nap re-duje iu si je v preilem letu tudi denarno kaj opo-moglo. Kouec leta 1881 imelo je namrefi gotovine 3141 gld, 36 kr, in skupnega premoieuja 5046 gld. 55 kr. DruStvo je dobivalo muogo casuikov in eicei brczplafino. Odvetnlfika zbornica v Trstu Steje 64 udov, izmed katerib jib biva 56 v Ti'Btu, 24 pa na Kraiu in v Uri. Hrvatska &taonica v KaBtvu pozivlje ulju-dno na zabavu, koju priredjuje due 15. februara v. g. sa predstavom vesele igre iz kastavske proSlosti ,Silo za ogujilou, tonibolou i kosttmiranim pleboin. — Ulaz-nina za gospodu 1 for. Darovi se zahvatom primaju. Pofietak v 6% sata veier. V Puljo (Polo) pride velikansk top (kanona), kt bo 6 metrov dolga iu 28.500 kilo tezka. Potrcbo-vala bo vselej po 1 cent sniodnika in po vcC centov teikih krogelj. Z vso opravo .bo teika okoli 1000 centov. KmetiJBki potujodi uditolj se nastavi tudi za Istro, in je zdaj sluzba razpisana od namestoistva. Placa zna§a 1000 gld. in 5O0 gld. popotnine Prosi-lec mora izkazati ztianje deieluihjezikuv. Drustvo „Narodni dom" se je zacelo dobro gibati. V Gorico je bil priSc.l zarad mnogovrstoih pojasnil druStveui tajaik g. J. Hribar. 0 vsera vec prihodnjifi. Trgovinsko podpomo drugtvo v I^jublja-m je imelo zadnjo nedeljo ob6cn zbor, v katcrem so zmagali narodni trgovci in pomocniki in tak6 izbac-nili prejsnji odbor. Dobro 1 f Pavel Varaun, vrl narodojak in praktidni zdravnik, umtl je v skocijanu na Dolenjskem. Oe. France BradaSka, ravnatelj velike gim-^azije v Zagrebu je vsled lastne prosnje fiel v pokoj. Moz je bil pravicen in prijatelj mladini. V fiiSeaski 6italnici so isseli na slavo Vat. Vodnika veliko besedo 5.t.m., iuse jejeobiloobCin-Btva udele^ilo. Bila je pa tudi slo\^Bae. „Hrvatska Vila", nov beletristicea list brva-Ski, nam je dosel v 1. St. v kaj krasni in veliki obli-ki. Format je veliko vefti nego n. pr. „IHustrirte Wie-ner-Zeitung". Foleg navadnega gradiva leposlovnih listov hote donaSati vsaj po 4 alike in poleg tega tudi v vsakem zvezku po 1 sliko iz svetopisemakih zgodb, izdelaoo od oajvecin slikarjev, posneto s fotografskim tiskom. Prvi zvezek ima Ilafaelovo tKristusovo vne-bohojenje", svetovno imenitno sliko, ki se nahaja y Va-tikanu. Hrvatska Vila iznaja na SuSaku pri Reki v zalo2bi g. Gaora GiUnhuta pod nrednistvom Avg. HarambaSida, in Btaae za celo leto 7 gl., za pol leta S gl. 50 kr., pojedini zvezek 60 kr. Befii smemo, da je samo slika vredna, kakor je omebjena Rafaelova, najmanj 50 kr. Hi list priporo&amo toplo Slovencem, naj si vsaj na poskusnjo naroce po 1 ali po nekaj zvezkov, da bodo videli, kako" veliko nalogo si je po-Btavila »Hrv8tska Vila." Franc Jozefov grenki studenec, o katerem ima na§ list inserat, ima po porotilih med enakimi vodiroi najvtf iveplokielib «0Mj in ogljekisicg* n*' trona, kakor tudi-vse druge dele v takib razmerafi, " da jo prifitevajo med najboljse in vspesnejSe gren-ke vode. VeScaki in praktiCni zdravniki rabijo za e-nake vspehe le polovico te vode v razmeri z drugimi vodami. Ze prve poskuSoje vodo same priporocajo, pisma o studencu se dobivajb skoro po vseh lekar-nah, naj se pa praSa vselej razlocnopo Franc-Jo-iefovem grenkem studencu. LiitniOA uredniitra. NeJraj dopiaor ni moglo priti to pot na yrsto. — Gt. dopisnik: — f— TeSavno je take rt81 raz-prarljati brez dolgih prepiror za pro in centra. Najbolje, da x lepa utorimo kar moremo indenemo refi ad acta. -*0. Jop. P.: Propoano doilo; napravinio za to pot tamo notioo. —• Q. dop. iz aez. okraja: Vara teBtitamo, da je Va& dopU nekoga takd rbodel, da ae je iel opravioewit ne t alov. liste, kakor je pri naa r polemiki narada, ampak v ..Triester Tagblatt"— inamenje, da iraa raoj, ki le zakriva pod nTevitM,t. v veroioi UBOgo % neroiCino opnriti tam kod na Kraiu. Sadna drcvesa in bilfc so na prodaj po jako nizkih cenab, za kakorke go-tovo inorda v celej drzavi ni dobiti Uko llabnib sadnih drovesc, na sloveuskem oddelku deielae kmetijsko sole v Goricl in sicer: (Vse te cene vcljajo le za deplane Gorifike gro-fije; kupci iz drugih doiel plaCajo 50% vec,) jabelka I. vrste 20. II. 15. III. 10. soldov bruike I. (dvakrat cepljene) breskve I. ceSplje, renklodi I. marilico I, crefinje, in vifiuje I. m&ndelni I. orebi I, 25. II. 20. III. 15. 25. II. 20. III. 15. * 20. II. 15. Ill, 10. „ 20. II. 15. III. 10. » 20. 11. 15. III. 10. . 20. II, 15. IU, 10. „ a. . 20. II. 15. III. 10. „ Trie bilffi po 2 eolda ena, 100 kosov 1. f. 90. kr„ posamczne bilfe iz sortimenta (nad 100 sort) po 4 kr. cua. (kpiti naj Jlahnisih ttdnih tort (nad 70 nort jabelk, 60 sort bruik, 15 sort eoSenj in visenj, 14 sort brefikev, 6 sort CeSpelj in rotiklodov, ltd, se po-sebno ob&inaro'in ljudukim loltm bmptatno podoljujojo. Od jabtlk jo v vefil mno2inl za prodaj priprav-Ijenih mnogo sort, izmed katerib navajamo lo neka-tere: zimika zlata parmena, poletna parmens, ro^ma-rin, tafelceki angle2ki koBinaC, sploh vec* vnt rcinet, St. Germain. Damisourg, Roiiek, Pepin Car Alesander, A.damovo jabeiko, Afriston, rumeni cvetlicar, nedo-negljiv, Norfolski, Berforsir fondling, Kalvil, ltd. Od HmSk imaino aledeCe sorte na prodaj. Bazoo vrate maslenk n. pr* zgodoja, Barry, Ha* poleonova; general Todleben, dobra Luizka, Maria Luisa, vojvodinja Angouleme, vojvodinja angleSka, Hovel, SolnograSka, graf PariSki, cidrovka, Parraska debelica, maCja glava, Hardenpontova, formentinka, jetmenka, zgodnja renska, mo&liatelka, Bablja, gate, zorutti, Madame Eliea, Teodore van Mons, itd. Od bresJcev: Kardiual, Verooaska, debela mos-katna, magdalenka, kraljeva cvetka, Venas, Bourgo-va, itd. Od dcspclj in rcnkhdov, vse debele lepe sorte, posebno renklodi neprekosljivi. Od Ulfi (Beli in modri burgundei, modra frao* kinja, modra portugalka, modra laska, iefoSk, Izabela, nemSki rizling, vlaSki rizling, rulandec, mozler, belaia. rdeca ilahoina, rumeni kleSec (ortlieber) itd. Nadejmo se, da tBled toliko zni2ane ceoe (drugod veljajo ena* ka drevesca po 60, — 80 kr. in se vefi), bodo naSi de2elani v obilnem Stevilu segli po le njim v koriBt namenjenih drevescib. Naroftila naj se blagovolijo naznaniti pred ko mogoCe, da se zamorejo drevesca o pravemu casu p. n. gg. naroCoikom posiljati. Vodstvo siovenslcega oddelka deielne kmetijeke Sole. v Gorici, dne jcmuvarja 188& Vodja F. PovSe. Poslano. Precastiti gospod Filip Kramer, 2upnik v Dornbergu. Ako bi bilo res, kar trdite, precast, gospod, v Svojem pismu od dne 31. januarja t. I, priobfienem v 5. Stevilki „S6Ce*, da ste poslali u2e tretje leto v mojo Stacuno po sveie, in da sem jaz zavrnil VaSega posla reksi mu: »v Dornberg ne dam sveC, idite po nje v Ljub^jano" — bila bi ta trditev, govb-rim po pravici, nekako priporoCilo za mojo vo-gcarnico; kajti, dasiifavno, kakor pravite Vi preC. gospod, surovo zavrnjeni, ne nehate kupovati sve6 iz moje voScarnice. . S takim ravnanjem dokazujete sami prav jasno, da so moje sve5e boljSe od Ljubljanskih, in jaz sem Vain zato prav hvale2en. Prosim torej, precastiti gospod, da me blagovo-ttte tudi v bodoce posrednje ali nepoarednje pocastovati se Svojimi cenjenimi naroCili, Bag sent Y6* dno pripra^en mmi Y*»» Ne HI bi t lota odgovarjati, ako bi bilo respi-«no. kar trdite v Svoji poslanici, kajti zoper re* ico je zastonj upirati ae; toda laii pobijati, ssato roe najdete, pre6. gospod vedno pripravjjenega; menije resnicanad vac, kakor bi inorala biti vsakemu pravetnu kristjanu. Istina je, da v svetera tednu leta 1879, to je pred tremi leti, niaem hotel dati svec Va-semu poslu. . ZAKAJ sem se tega branil in v kakih okohScV nab se je to godilo, vse to bi moralo biti Se dane3 dobro vtisneno Vasemu spomiou; zato nieoim, da bo Vam bolje vatrezalo, ako z dostojnim molkom zagr-nem pretekloat. In ravno za to in da uii ni t.-ebalo yraCatt se v preteMost, spoznal sem za primcrno zavrniti uiAu-kostno narucilo svec, po knterih je prafial V.»s prari. To pa ui res, da seui pri isti prihki surovo za-vrnil Vasega cerkvenika, rekSi mu: „V Dornbcrg ne dam svec, pojdite po nje v Ljubljana*; IN ENAKO HIRES, DAJE BIL30. PRETEKLEGA JANUARUA VAS CERRVENIK aopet lavrnen in da je vraivSt m posluzil se zvijace ter nhteval svete za KfiloSCe. On je nhteval kar iwravntot, naj se ma flajo svece za ZaloSce in siccr je hotel imeti 1 sveio p» H/4 funto, eno od 1 funta in 7 po 3/4 funta iz hnega voska in 16 *;vec po I|g funta iz slabejega voska. Kar je zabteval, to je prejel in za to tudi pla-tal, to je 9 velikib svec iz cistega cbolnega voska p<> 2 gl. 50 kr. kilo in 16 svec po 1|8 funta 1 C»m-pimento po 2 gl. 20 kr. kilo, kakor dokazuje dejan-sko pobotnica nahajajo&i se v Vasih castitih rokah. Svefiw pa. katere je podari!, kakor pravite, gosp. Go\}a, te je kupil on na mizi pred mojo stacuiio in so enakc baz>, kakor onih 16 »v GradiSCanske stvari, omeujam, da GradiSce (GradiSkuta) spada pud Privacko faro ter Vas prosim, pre6. gosp. zupnik, da se blagovolite 0 tej zadevi obrnUi do vekvrediiega in zares zgleduega dnhovnik;!, precast, gospoda zupnikai J. Kolavfiic-a, kateri Vara bo znal odgovoriti in tudi pojasniti, ZA-KAJ MI JE ON PREPOVEDALdatiGiadiSfcinoju po-trebnih stefi, AKO NE IZKA^EJO NJEGOVEGA PI-SMENEGA NAROCILA, KER JE ON NACELNIK FARE IN NOBEN DRUGI. Ce pa ho6'te po vsakcm na5inu zvedeti ta dogo-dek, pripravijcn sem pojasniti Vam ga javuo prav tocno od konca do kraja. Trditi take nrnatanLnosti — da se pnsluzim oli-KanejSih izrazov od Vasih, — z ofiituim namenom, da se drugtm Skoduje, tega, ne zamerite, ne dela noben dober kristjan, -najmanj se pa to spodobi onemu, ko-ji je po svejem svotem poklicu dolman, vedno resaico govoriti in /. resnico dajati tirugim dober zgled. Steer pa sem Vam, precast, gosp. zupnik uajudanejli sluga ALOJZIJ BADER. V Gorici. 8 Februarja 1882. Atzgerdorfsko cesarsko biserno pieno (jec-men) iina ie povsod predobro ime kot zdrav in iz-vnsten zivez; iz tega napravljena slinasta juha je naj-boljega okusa in kaj dobra in zdrava za 2elodec in spodnji del telesa, kedar se kdo prebladi in oslabi, kar so itnenitni zdiavuiki pripoznali. . Na§ cesarski biserni jeCmen se dobiva na pro-daj samo v kartonih po 500 grauiov, z zgorojim var-atvenim znauieniem, in sic«r pri zdoljujih firmah K. k. pr. Atzgersdorfer Roltgerstenfabrik. Brftder Hirschfeld & Comp. in Wien. Zaloga y Goricf: Jo2ef Bresaasig, Mat Cusmin, Jak. Marizza, Dun. Nardiui, Jan. Persa. ozdravlja pismeno specijalni zdravnik dLr.KLillisoli t Oraidanih (Dresden, Sack-sen) Za velike vspehe (8000) velike medalje znanst, diust. v Parizu. Noveje sodbe zdrav. ve^JakoT o Mc-JoMofi grin sufliCD FRANZ JOSEF fKITTEROIIELlEl uajuspe&iH'jsi grenki vodi: Prof. dr. Biosiadecki, Lembcrg. TaTult ielni »ar»»»lTeni referent. r<5inj», 2* tt je I« m«!i> Tx«me, d» grt gotovo ut| LiuT«fca pn bref boleLin; pri U«ljii r»bi ¦• zgubi moii In b« MilriujA prab»vlj«n!». V T.votu :». nor i*7!>._________„ _„ Prof. dr. C. pi. Braun-Fcrmvahl, Dunaj. Pruy mnokml H«m <•« uie preprifat o xnanent nagl«m ia zanas-Ijtvem uLinku te ga*uho v>itt«; "tto pripofoi*m najtoplej* t<> *oJi> Itulnim goipBin Uunaj 187;*^_________________________ lll»" KlllTiii Rft»'l rr'Jent: zciravniih' »odja. Vod* Fraac If I. ft III 111.) iVUN pa jo jemljci ritajlaa A*<> pa jo jemljci TitaJUn, ti pomaja najlioljo proti Qroniinemu ielodinemu in Lrove*nemu kataru in ozdravl ia do I (fa rasa brex neprijetnoati tudi naJ3ibkeJ4Cf>a bolnika. __________________....._________ V Tfldentu, 27. marca IHUU___ Dr. Kleinwachtcr prof, klinike za zen-ske bolezni v Insbruekn.s!!^'.'"&"'»- pUvajuaa, no da hi imela Juk Atugi nnprijetni uiiuek kakor druge gronke Tude za to uuluzl, da no v krogu kolegur in iibcinntva gor-ku priporo('«. Cl kr. obfcimnboM^aTliuiii^U3xS ache-ja „Frl zelodeunem in <5reTc»n«m kataru, habit zaprtji, brextoc-nosti, krvoncm zgoiSonji, hemoridah, jeternih bolostiii in zenikib boleznih no »a dosegli izyrwtnl unpehi." 1H79. Ulavna zutoga za'durico in dcielo narnu pri U. CKlaruFO-IiETTI v Ickarnlci nprl irnon> mearedu11 na Trarnlkti, kamor naj ta poSlljujo naruabo za veio mnozke. Dobifa no tudi v Seppenti'ifcr-jevi droguriji unatran Skofljo. 0 Le enkrat o'V S(i potmja tuko dobra prilika, da so moro Ti#\ izvratna ura za polovico ceno knpiti. Velika Razprodaja. Po vsej Evropi nastale politiSno razmere sc tudi Svice iiiao ognol? i zato so je* mnogo delalcov izselilo, ˇsled Cesar, se riiSijo tudi fabrike. Tako jo i prva naj- znameniteja urarnica, katero mi zastopamo, zdaj zaprta i nam poverjena razprodaja njenih izdelkoy. Tako ime- norane Wndhington 2epne ure so najboljse ure ua sre- tu, izvanredno krasno vzrezljane i vessene i po ameri- kanskeiu sestavu napravljene. Vse ure so na sekundo repaairane i mi dajomo po- roStvo za vsako uro na 5 let. Za dokaz gotovega poroitva I stroge solidnosti se « tern javno obvezujemo, da ho5emo vsako uro, ki n! po voljl, nazaj vzeti i zamenjati. 100(> 2epnih remontotr ur, navijajo ae broz kljuCa, s stalnim zaklopcem, izTanredno tocno na sekunde re-gulirane, razen tega po novem nacinu elektrogalvani-Ski pozlaSene, z verizico, medaljonom itd. poprej gld. '25.'zdaj ena le po 10 gld. 25 kr. 1000 krasnih ur na kotvo iz srebro-nikla, na 15 rubi-nib, z emajliranhn kazalom, za sekunde, kmtalnira ploguatim steklom, poprej gl. 21, zdaj ena le gl. 1.2b, vse na sekunde repasirane. 1000 ur na vreteno, z izrezanim zaklopcem iz arobro-nikla, kristalnim ploSnatira steklom na 8 rnbinih, n»«j-natanjenise repasirane, i veriiico, medaljonom i za-metuira etuisom, poprej gl. 15, zdaj ena le gld. 5.60. 1000 ur na kotvo, iz fiiatega 13 lotnega srebra, po e. k. puneovnem uredu pregledune, na 15 rubinih, razen tega elektrieno pozlnden-*, najnatanj^nise rvgulirane. Te ure so poprej stale 27 gl., zdaj pa stojo le gl. 13.40. 1000 Washington remontoir zepnih nr iz pravega 13 1. teskega srebra, po c. k. puneovnem uredu pregledane. ForoStvo se daje, da so najtocnige na sekunde repasirane, notranja sestava je iz nikla i teh ur ni treba ni-koli popmvljatr. Taka ura je veljala poprej gld. 35. zdaj pa se dobiva za neverjeino ceno 16 gl. Razen tega se dobiva z uro vred zastonj verizica, medaljon, e-tui iz zaraeta i kljuL. 1000 pravih zlatih ur za gospd, na 10 rubinihv prej 40 gld., zdaj 20 gld. lOOu remontoir ur iz pravega zlata za gospode all go-sp^, prej 100 gl., zdaj 40 gld. 650 ur za zid z najkpsini emajliranim okvirom in bit-nim kladivom, poprej 6 gl. 75 kr. 650 ur budilnic z udarcem, ki prav dobro tolSe, naj-natanjenise regulirane, tudi pripravne za mizne pisai'e; poprej 12 gld., zdaj le 4 gld. 80 kr. 650 ur z nikaiom v najlepSe izdelanej visokej goti§kej omarici, navijajo se vsacih 8 dni, najtofiniSe na ca» regulirane, izvanredno lepe i krasne. — Ker ima taka ura se pt> 10 letih dvojno vrednost, ne imela bi se v nobenej hisi pogreaati, po3ebno ker je taka res krasota Bobi. Take ure so poprej ve'jalo po 35 gld., zda" pa iz"emno le 15 gld. 75 kr. Kedar se naroSujejo' ure z nihalom, treba je priloziti za-gotovifiino. Napis: Razprodaja ur ixr*ai*nioe JRlx. Fromme Wien, Rothenihuumstrasse 9, parterre. Dr. M. Babarovic. c. kr. okr. zdravnik Uliea S. Cliiara 0T. 3 II. nadstr. (IiiSa Levi) Ordinuje: Od 8—9 zjutra in od 12. do 2. popold. 228/E Oznanilo. Ravn^teljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), vstanovljcne po grofu Thurnu, v Gorki naznanja, da bode dne 13. marca 1882 zaCela javna drazba (kant) nerc&enih zastav IV. <5etrt leta 1880 t. j. tistib, ki so bile zastavijene mescca okto-bra, novem bra in decembra 1880. Itavnatelj: Lovisoni. Jeden milijon kotiljon-ordnov, J- SSrSfSfEVSt 1.60, 2; zelo fini brlljaiitni in komiflni ordni, 100 ko-sov za gld. 4, 5, 6; zelo fini ienski crdpe-ordni, gld. 4, 5, 6, 8, 10, daljo gld. 12.50, 15 do 20 ko»ov 100. Flewl program!, proati, lou kosov gld, 2, elegantnejii eld. 8, zelo iini gld. 8, Zumetue masko, 10, 15, 20 kr., atlas 40, 50 do 7u kr., norske kaplc e, sortirane, 10 koaor, it, 1 60 kr., St. 2 gld. 1, it. 8 gld. 1.50, St. 4 gld. 2, it. & gld. 8, is envelope, 25 kosov, gl. 1.50, 2, 2.50 fini gl. 5. Nor-ska ziiamenja, lo konov, gld. l, 2 do 5. Nosovi, I koi g, 8, 10, 15 do so kr. Odborniika znamenja, bel alt barvan atlas, 20 do 80 kr. Kotiljoiwki lampijoni § •?•• Cumi in palicami, 12 koaov gld. 2.40. KotiljouNkl CVtt* IWiii iiopki, zelo elogamni, 25 konov gl. 1.25, 1,75, 3.50. Kotiljonske Hire v 150 vjutab, 1 tar* 80, C0»75 kr., gl. 1, 1.50 in 2.50, zolo lino oloplovalno tare gld. 4, 4» 5, 9, Zakeljna turn gld. 1.20, 1.80. Sladkonio-klobu^na tura, nufcno-straiarska tura gld. 2.25, novo pap»guuo tare gl. l.8o. I'reiniknjoiio so karte gld. 2.80. Bobnawka tura 2ft 12 parov, gld. 2.50. WioiisloriiBflnorliiiliS I 1 rortiment, 50 kosov, to — l«to le at. 0 I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. gl. 1, 1.50, 2, 27bQ, 3, 4, 5, 6.50, 7.50. 10, 15 Otdnt ti kotia. L2LL&&; kosov sortlranih: gld. 1, 2 do 4; tini veliki krizei. Malteaki ordni 2 veri-zicami, 50 kosov, gl. 6,8,10,15 in 17. W V&lik* jAhUUii "^» obstojcCa iz 77 kosov raznih stvary, mej temi efekti, glavni in postrannki dobitki, vkup gld. 10, /. zabojem gld. _ 10.60. tfQP-1'abaljicc, parlim, arava- te, lepotieje iid. v zalogi. jpgr Sneiene kepe *a bom-bsrdiranje v plusno drorano — vs© plea© potont mej lat-zinknm's, 12 koaov mulih 50 kr., velikih gld. 1. Jedna partfja iivalskih mask, naglavnke, karikature, politique osobno«ti» 10 kosov sortiranih gld. 1, 1.50, %; dalje gld. 2.50, '5, A in vUe. Jedino le pri: EDI AKI) WITTE, Wien, Karntoerstrasse 59. Tel. naslov: Witte, Wien, Kiimtnerstrasse. PoSiija se proti poitnoniu povzetju. Conilniki o turab, juksnili reach itd; ae dobu zaatonj. FniicosKo mm s solio (Eau de vie de France) Franzbranntwein tnit Sate napravil pod nadzorstvom po izvirnem predplan iznajdnika Viljema Lee-ja G. Cm§TOFOLETTI. To zdravilo, katero sem jaz napravil, pomaga brJ, prej kot katero drugo, proti zunanjemu in no t ran j emu vnetju, o-peklinam in speklinam, proti novim napadom, ncduhi, rakom, dristi, natoku krvi v glavo za obvarovanje zobov, proti otiski, disscnteriji, bolecinam, na obrazu, v usesih, v glavi, zlati iili, mrzlici, ozebkom, putiki, neprebavnosti, boledinam na jotrih,, na oceh, zastarelim ranam, vpicenjii osnema in muaicnemo. skrnjaku, kurdoju, iovam in oniotici. Veliko sprideval imamo, ki potrjujejo mo5 tega izvrstne-ga zdravila. V 70. letu svoje starosti sem si popolnem ozdravil prate na rokah s francoskim zganjem in soljo. G. Senitsky. e. k. financui komisar 1. r. Z Va§im francoskim zganjem s soljo sem dosegel naj-boljso vspehe, za katere se Vam neskofino zahvaljujem Alojz Klobucar, zupnik in dekan v pokoji. Prodaja se v izvirnth boteljkah po 40 kr. samo pri Gb Cristofoletti-ji, lekarju in c. k. dvornem priskrbniku v Gorki na Travniku 14. pii Skoliji.