.Gorlca* izhaja vsaki torek in loboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Orednistvo te nahaja v „Narodni Tiskarni", alka Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. lefrankLranu pisma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. ftofeupifti dopisov se ne vrača)o. GORICA TELEFON it. 201. .Gorlra" stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 250. Upravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni'* alica Vetturini it. 9. La oglaae se plačuje od cveteros'olpne petit vrste po 14 vin., za večkratni nans primeren popust. PoMamezne Itevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo * raznih goriSkih irafikah. St. 51. Vr (iorici, v torek dne 25. junija 1912. Leto XIII. Foljaki in RusinL Zagrmelo je že bilo in knialu l)i bila nastala prav grozna paiiainentarua ne- vihta, o kateri se niti ne ve, kako dale-, kosezne poslcdicc bi bila imela. Rusini zahtevajo svojo lastno miivcrzo in si- ccr v centrunui Oalicije, v l.vovu. Saina na scbi ta zahteva ni izncnadila uikogar. Pri nas v Avstriji jc ze toliko univerzi- to.tnih zahtev. da res ni posebno odlo- čilno, ali je ena več ali main. A v (ialiciji jc treba račiinati tudi s Poljaki, t. j. z (mo parlauiciitaruo stranko, ki že nd pamtiveka sedi v vladni veeini in se greic \r nienili blagodeiuih solnCuili zar- kili. In ti Poljaki, ki so dobili /c toliko in toliko od Avstriie. da bi jih inorala biti sama hvalc/.nost. so vstali in rekli: Rusinom nič. Ce pouledamo v Iviisiio ali NeinOijo, vidiino povsod, kako /a- lostno ve godi tainkaj nasclieiiemu poli- skciiiu narodu. Zatirani so, pra\Lc s«.- jini kratiio na vsch koiicili in kraiih; pri nas pa se jim godi dobro, njih veliko število in stališčc jim je zasiguralo iako ugoduo politično kariero. In zato bi niorali biti tudi oni tolerantui, prizanes- Ijivi. pravi dunajski list "Zeit", a stnrili so na.sprotiio. I >rugod m/iio oni Cx-z ti- rane. pri tias \- Avstriji so saini tiram proti Rusiuom. Rusini so zato /ačeli znauo obstrnk- eijo \' brainbencin odseku. Ki sc ie hvala Bogu sicer kmalu polegla, a bi laliko iinela prav te/.ke posledice. Ylada ie bila v te/.keiu polo/aju. Ako ustreže Ru- sinom. se zanieri Poljakoin. niiii nai- Inijsiin sovra/uikoiii, ako pa odkloni rusinske /ahteve, ic odprta pot /nan! ruski propagaudi \- (ialiciji, ki hoče Rn- sine prepoiiti / \ eliko-niskim duboui. Sicer ie res. da se Riisiuom v Rusiii v,ro- di skrajno slabo, a razni deniagogi bi porabili vsa agitatorska sredstva, da bi prevcrili ljudstvo, da to ni res. Za na- šo zunanio poliiiko ie to vprašan.ie zelo važuega |)omeiia in zato je Ie obžalova- ti. da so I'oljaki zopet zavzdignili prab. znova zniesali streno. Rusiiisko vprašanje se je bilo že ci- sto poinirilo. obstrukcija ie odneliala in rusinski poslanci so s tcni pokazali, da razumejo vaznost p;,!ozaja. Znano ce- sarsko pismo je Rusinom zato obljubilo, da bo vlada re.sila prihlizno v šestih !e- tili niih imiverzitctno vprašanje. in sc jim je zalivalilo /a dokaze ujili lojalnosti in patrijotizina. Tu ie bil zopet ogenj v strehi. I'oljaki so poskoeili kot zap°- stavljuui in uiinistcr-rojak Dlugosz jc podal dunisik), ki sicer ni bila spreicta. Kriza je postala akutna. notranji minister (lciii.)k!. ki je obiavil cesarjevo iziavo baic brez vednosti groia Stiirk- v:ha. ii: iniL'l skraiiut oiimiaiio stališčc i:; skoio da ni ]iadcl ves kabiuet radi nisinsk()-|)(iljskckra konilikta. Niti ce- sarieva i/.java in pr.iznanie niih hiMo- rične udaiiosti avstrijski vladi ni moglo I'oljakov puni'riti. I/ male iskre je na- stalo prav i,s- ütiCen tok zopet \' pravi stru^i. \ zu- ii;mih politiki nas Oitkaio težka vpraša- nja in /at-» ie ntiiiu» poirebno. da so do- nia stranke večine cdine. da se tako tu- di na ziinaj obvarujc prcstiž in velinv;» doinaeena parlamciuarncvra dela. Poročilo o ctelovanju deželnega tehnicnega urada v letu PHI. Y luii IM1. x» bili pridelieni dežel- iMiiii teliniCncinu uradu. razeu tehnic- nekra ravnatelia in/eniria A. (ilcssij^a. se trije dni^i inžeiiirii. üden iziued tell ie bil odposlan k c. kr. melijoracijskeinu n- r;idu v Trst \- izdelovanje luičrtov ?..i ura\na\o \ipa\c-; potein sta bila še dva tclniiwiia asistcnta in trije risarji. Osebie de/.clncK'a" telini«jne^a ura- da sc ic pivalo prcd vsem z običainini tcliiiijno-administrativnini dcloni. ki ob- stoia v pomčaiiiu in podajanju mneni za de/.clni odbor jilede iavnili naprav. ki jih izvi'siijeio občiiie in eestni odbori de/.cle: prcsoiai ic prito/be \' sta\bui!i zadevalr. daial ie siilošna poročila o prosiijah za podporo iz dczelne^a zalo- Ua v svrlio izvrscvanja javnih del: pre- Uledoval je načrtc. prcdložene dežclnc- uiii odhciru istoč-as.no s prošnjami za podporo, kakor tudi načrte, priložcne l>roračii!K)in ccstnih odborov; inspiriral jc reforme \* poslovanju ccstnih odbo- rov v tehniCno-administrativnem oziru, pečal sc je tudi s nroučcvanjeni štcvil- 'dl;-"«uTt'iv v obči blagor. ki jih jc pred ložila c. kr. vlada dezclncmu odboru: izdcloval je splošna poročila o razprav- lianiu koniisii. ki jih ie odredila c. kr. okrajna politična oblast in o posvetova- niih. ki ^o se vrSila pri c. kr. namestni- štvu \' Trstu. ! clmični ravnateli sc jc bavil s se- Ma\'lianjem koncnega programa za Milošno uravnavo \-odnih tokov dezele. I »ezeliii tehniCni urad ic sodeloval tudi pri liresniecnju koncnega ccstnega pro- virama. Tehnicno oscbjc sc jc udeležilo \' ktu 1911. 32 komisijskih ogledov na li- w'.i fiesta oziroma posvetovani. ki so jin «dredila dczelna ali okrajna politična (-)lastva. glede izvrscvanja javni.; del. dalie ie napravil 7S komisijskih navodov v s\rn.i poizvedovanj za izdelovanje najruiv. nadzirania in kolavdiranja na- Prav. ki jih ie podpirala dcžcla iz svojih zalogov. kakor tudi v svrlin porocevw- nja in izrekania nmciii. ki jih ic zahtevai dcželiii odbor. Dezelni tehnicni urad ie izvršil in spopolnil leta 1911. slcdece načrte. ozi- ronia njegovo oscbje je sodelovalo pri izvrscvanju sledecih del: ProraJimienih ic bilo: A. za ceste: \crmcljan-nobrdob 6700 K; Zagraj-ZdravsCMna jIUhiii K: \ipoi- ze-Konnin .W.DOn K; II bosco«-§lov- renc pri Mosi 40(>n K: Biljana-Kriz 670» • K: Osek-F^rvacina li>2.nno K; Osek- Prvačina varjanta 120.000 K: črniče- i^atuie .'Mi.iMHi K; Opatjeselo-Lokvica 1 o.i it ii i K: (jorcnie-Cobi 4000 K: Teni- niea-Renski Yrh 75oo P; Sprenieniba načrta za cesto Boškini-ZdravšČina v^O.OOO K: Začasno trasiranic in prouče- \ anie varjante ceste Trnovo - OseK 80.000 K; Preložitev ceste pri \ipavi v Nclikih Žabliah 2000 K: Poprava cest v Yrtovinu 4500 K. Transiranje občinskih cest v Cerkljanskem okraju: a) Hilda- južna-Zakojca b) Plužnc-Otalež-Jaznc 12.1 »oi i K; transiranje ceste v Kamnjah proti Cavnu 3000 K; transiranje ceste Cjorcnjc-Cohi 4s>00 K B. za mostove: Vodstvo pri gradbi mosta \ Cerkncni 14000 K; načrt za most čez Sočo pri občini Soča 6500 K; i.ačrt za most v Oahrijah 5fH)0 K, načrt za most na \ogrsktm 5700 K. C. Za kanalizacije, priskrbovanje vode itd.: Načrt za vodo\od v Marmo- rju 3600 K; načrt za priskrbovanje vo- de v Moraru 3000 K: načrt za izčišče- vanje Mondine 12.00(i K; načrt za r.rambne naprave ob Bači pri Idriji 40.000 K. C. Za stavbena dela: Spopolnitev podrobnih načrtov \-oiaske bolnišnice in vodstvo dela 340.000 K: načrti za preu- reditev poslopja jc-ntralne kuhinje, za zgradbo peči za pcko kruha in testenin, kaf^r tudi peči za upepcljevanje srneti '.' dezelni umobolnici in vodstvo dei 75.000 K: preurejcvalna dela na deželni kmetiiski soli 3000 K. Razun tega spada v delokrog dež. tclmičnega urada oskrba deželnih stavb (dezelne palace, dežclne kmetijske sole, stare vojaške bolnišnice. bolnišnice i'smilienih bratov. deželne gluhonemni- ce in deželne umobolnice). -Samouprava«. Dopisi. Sovodnje. Sv. birmo smo inieli v pondeljek popoludne. Birmancev ie bilo okolo SO. Razpoložcnje je bilo med bir- manci in birmanskimi botri najboljše. Okinčali smo cesto od vikarijskega po- slopja do cerkve z maji. z zastavami. Tudi mal slavolok je bil postavljen s primernim napisom. Med pritrkova- njem zvonov in med streljanjem topi- Ccv ie bil prevzvišeni sprejet. od c. g. oskrbnika. učiteljstva itd. Onienje- no pa bodi, da sovodenjsko starešin- stvo ni nic prispevalo k pripravam za sprejem prevzvišenega. Vse so storili Ie dobri domačini ob podpori več sta- rcsin. Starešinstvo ie tako opravičeno • sklcnilo. ker noče župan Tomsič — i izročiti občinske blagajne v pregled in ker starešini ne vedo, ali je kaj ali ni Domača hiša. (Sličica.) L. Kersnik - Rottova. (Koncc.) Po možu ima liisa in družina imc in zunanio obliko Mož zastopa družino \' vseh zimanjih opravilih; po zeni pa ožive običaji hiše; ona vdihiie družini življenje; ona določi hiši lastno posve- čenje, oseben značaj. Srečno družinsko živlicnie zahtcva od žene domačnost. dolžnostni čut, dobroto srca, milobo, potrpežljivost. dobro voljo, resnicoljub- nost in ljubezen. Mar ni nežnočutna ma- ti ali Ijubka hči nasvetlejši solnčni žar hiše? Nekatera žena je jako modra, druga ročna. ta stcclljiva, dobrotljiva, ona zopet marljiva, ali irna vse lepc lastnosti ob encni a najpotrebncjse in najlcpše nima, nanircč: »veselo sree«. Že slišini marsikatero reči: »Kako naj bom vesela, ker me tare velika revšči- na, moj mož ravna grdo z menoj, dela imam čez glavo, niiiuim mini ne po dne- vi nc po noči ii |)otem naj bodem \re- sela!« Ni potreba, da si vesela, a vsai vedrega lica. Tvoje obupanje, tvoja če- mernost te ne obogati za vinar; mož ti ne postane Ijubcznjivcjsi iu delo se ti nc zinanisa. \eselcRa srca je pa lahko ona žena, ki zatipa v Boga. Naj je nebo tcm- uo dan na dan. naj prihrunii huda ura. Oee ncbcški prcžcnc oblake ob svojeni času. Do tja inoras nositi svoj križ. Trpljenje in žalost jc naša dedsčina, ob encin pa čistilo nasih duš. Ker niora vsaki človek svoj križ nositi in inn jc ta križ zagotovilo nebeškega vesclja, bi li bilo to prav, da bi z mračniiu obrazoni hodila okoli in tcptala z nogaini šc te liiajmie rožicc, ki eveto tudi na križevib potii;? Mar ni miscl na Boga iu mirno sree zmo/.no ti ohraniti veselo sree? So okoliščine. ki tudi vdano sree prcma- gajo, recinio: snirtni slučaji, izguba dc- narja in iiuetja in šc marsikaj nepriča- kovanega, ki človeka zadenc ko strela iz jasnega neba. Toda prava ki ščanska žcna se ukloni br^ii naredbi. Nc reci, ne tnorein; mnogo drugih je tudi tako stonio in tudi one . o imele eutece sree. Sv. KHzabeta je /.pela »Tcdciun«, ko je po pregnanstvii iz grada prcnočila s svoiinii otroki v bornem lilevu. Tako ti niati! bodi solnčri žarck svoji družini, ki sveti in grej'e. "'. svetloba in gorkota pride zopet na sc m ti bos srcČMia, ko druge osrečuješ. K;ij kali navadno dru/.iusko sreco? To niso ncsrečni dogodki, marveč oni zbadljaji. ki nastanejo vsle čmernosti, iiasprotljivosti, togote. suinničcnja, nc- zaupuosti, svojcglavnosti in jeze. Pa tu- di žciiina nemarnost v kuhinji ali v go- spodinjstvu zagreni niožu hišo, njena' zapravljivost in gizdavost pa prazni njegovo blagajno. Ni čuda, če potem na- stane v iiiši raws in kavs; kajti razpor ali prepir nastane v hiši lažje, nego na cesti. Na cesti biti eden niiiiio druzega. ko so v liiši odvisni eden od drugega. ! In vendar bi tudi v hisi marsikatere sit- nosti ne bilo. ako bi se gojila mcjscboi- na vljudnost. Posebno mož bi moral na to gledati. Dostikrat jc niož nasproti tuicein, ki jih prav nialo pozna. sama sladkost, jih prijazno pozdravlja. jin. stiska roke, proti domačim je pa emc- len. da. cclo sirov. Ako nui tujee ston kako nslugo, sc ponižno zahvaljujc. za svojee ne pozna besede: «hvala«. Žcna in hei se trudita in skrbita. pripraviti liiožii in očctu prijeten domek, ustrcči vsen; njegovim zeljam, pa —- se on ii kcda; : nomui. in razveseliti s kako maj- hno icčjo? V tuji hiši uživa inolcc. da celo ¦/. vidno slastio jedila, katera se nui nc prllegajo; doina pa kriči in divja. ako mu najnianjsa stvar ne ugaja. Pro- šnje tujcev izpolni z največjo ustrežlji- usluge tirja z osornem še celo zaželjene uloge tirja z o-sorneni glasom. kakor bi poveljeval. Ako se mu pripeti izven do- ma kaka nesreča, se še smehlja, na- sprotno pa besni iu kriči ves teden, ce žena inorda polije malo juhe ali razbije malovredno posodo. Lahko bi se našte- lo tisoč prilik, v katerih se kaže mož na cesti poln ozirov do drugih, do svo- jib je v enakih okoliščinah brezoziren in veudar so mu svojci v ljubezni uda- ni. kar ne sine in ne more pričakovati od tuicev. Žeua je sicer dusa družinskega živ- Ijenja, a ce nista moz in žena složna, miroljubna, če ne vlada ined nji- stoba, pridnost in uljudnost, ne dosc- žcta srcčncga družinskega življenja. Blagor očetu in matcri, ki v doma- či hisi skupno skrbita za blagor svoje družinc: s ponosom se bodeta ozirala na svoje otroke. katere sta odgojila v dobre kristjane iu državljane. Mirno bodcta zatisnila oči ter ob smrti lehko rekla: "Storila sva, kar sva mogla!« mestnih vogalih razglase, v katerih opo- minja meščane na tozadevne varnostne odredbe; med drugim se čista tarn, da je strogo prepovedano voziti pse v jav- ne olkale. Kdor bi se pregrešil proti ti določbi pravi omenieni razglas, bode strogo kaznovan, a kaznovan ne bode le oni, ki je pripeljal psa v kak javni lokal, marveč enaka kazen zadela bode tudi lastnika dotičnegalokala,ki bi to dopu- tako odredbo čisto nič tie zmenijo, pre- pričal se jelahkovsakdo,kiobiskujegor. gastilne in kavarne;anajlepsejepato,da se vidi največ psov v kavarni »Al Tea- tro«, v kateri se zbirajo v največjem stevilu goriški magistratovci. Pred kavarno se nahaja skoraj vedno kak re- dar in pred njegovim nosoin se večkrat psi, prišedši iz kavarne, spopadejo s psi, ki gredo mimo kavarne ter nastane tain cela pasja vojska. Vprašamo, ali niso goriški redarji podučeni o takih odred- bah, če izhajajo iste tudi od gonškega municipija? In če so, zakaj ne storijo svoje dolžnosti? »Domen« se ponovi. — V nedeljo, dne 30. junija, ponovi goriško slov. di- jaštvo v veliki dvorani Central igro ).Domen«, ki je predpreteklo nedeljo naa vse sijajno vspela. Zdaj jo bodo imeli priliko obiskati tudi oni, ki so bili pr- vič zadržani. Cene prostorom bodo na- vadne. Ker je čisti dobiček namenjen »Dijaški mizi«, se preplačila hvaležno sprejemajo. Dijaštvo upa, da se bo ob- činstvo tudi to nedeljo polnoštevilno odzvalo. 2al ne bo nikomur. Vstopnice se prodajajo pri g. L. Dugarju in v trgovini »Kat. tiskovnega društva.« Porotno sodišče. V sedanjem zase- danju tukajšnjega porotnega sodišču su se imele vršiti tri razprave, namreč: ona proti Kragelj-u zaradi umora svo- je žene in otrok ter dve tiskovni pravdi. IWorilec Kragelj je, kakor smo že pisali, pred razpravo umrl. Tiskovni pravdi pa sta se preložili. Tako ni bilo v tem zasedanju nobene porotne obrav- nave. Matura na tukajšnjih srednjih so- lan. Izpremenile so se prvotne dispozi- cije za inatiiro na realki in gimnaziji. Na realki bo predsedoval dež. šolski nadzornik dr. R. Kauer in bo sam izpra- ševal. Na gimnaziji bo predsedoval v začetku šol. svetnik Hendrych, po kon- čani maturi na realki pa najbrže sam deželni šolski nadzornik. Razstava slik k delom poljskega pisatelja Henrika Sienkewiczä se otvo- ri, kakor smo že poročali, dr:e 27. t. m. v dvorani »Trgovskega Doma« in bo odprta vsaki dan od 10. ure zjutraj do mraka. Razstava se zapre dne 7. julija. Čisti dobiček vstopnine k razstavi Je namenjen »Sol. Domu« in »Dijaški ku- hinjia. To bode že 156 razstava omenjenih slik. Kakor posnemamo iz raznih časo- pisov, je bil vspeh te razstave v Ljub- ljani, Trstu, Zagrebu itd. naravnost si- jajen. Volitev načelstva, nadzorstva in razsodišča v okrajno bolniško blagajno \ Gorici se je vršila minulo nedeljo.. De- legati, izvoljeni od delavcev so izvolili 6 članov v načelstvo. Izvoljeni so: Ar- čon Ivan, Markič Mihael, Callini Alfred, Cargnel Hugon, Sborsil Josip in Salla Anton. Delegati, izvoljeni od delodajal- cev si izvolili tri člane v načelstvo. Iz- voljeni so bili: dr. Ivo Novak, Rudolt Drufovka in Kravos Ivan. — V nadzor- stvo so bili izvoljeni od strani delegatov delavcev: Leon Viktor, Francelli Do- minik, Drašček Josip in dr. Dermota. Od delegatov delodajalcev sta bila iz- voliena: dr. Karol Podgornik in Ludvik Lukežič. V razsodišče so bili izvoljeni od delegatov delavcev: Medvešček Jo- sip, Delpin Franc in Cevdek Alojzij, od vseh delegatov skupaj pa Sokol Franc in dr. Rudolf Grimtar. — Po voiitvi je bil stavljen od sxrani slovenskih delega- tov predlog, kinalaganačelstvu. naj pre- skrbi premembo pravil tako, da bo imc- lo nadzorovalno oblast nad bolniško blagajno c. kr. okrajno glavarstvo in ric več goriški municipii. Predlog je bil so- glasno sprejet. Svilodni trg. Do danes so prinesli na tukajšji svilodni trg 2966 kg svilo- dov. Najnizju cena jim je bila 2 K 30 v, najvišja pa 2 K 70 v. Umor. V nedeljo zjutraj je zapazila neka deklica na Kalvariji nad Podgoro človeka, ki je ležal na tleh. Ko se mu je približala, videla je, da je mrtev. Imel je na prsih rano, ki jo je provzročil strel iz puške; eno uho mu je bilo odre- zano in glava je bila vsa pobita. Javila je stvar orožništvu, ki je potem obve- stilo o stvari sodnijo. Popoludne se ]e podala na lice mesta sodnijska komisi- ja. V mrtvecu so spoznali 35 letnega Stefana Bressan iz Ločnika, ki je bil zaposlen pri južni železnici. Konštatira- lo se je, da je bil Bressan umorjen. Sum je padel na nekega Cociancig-a, ki ima v tamošnji bližini nekaj posestva. Co- ciancig-a so potem aretirali. Truplo po- kojnika pa so prenesli v mrtvašnico v Podgori. Nov geometer v Gorici. Qospod Karl Palm je položil prisego kot ze- mljemerec ter je otvoril svojo novo pi- sarno v Gorici, v ulici Treh kraljev St. 13. Slovenci! Kdor da sina v gimnazijo, naj ga da v slovensko gimnazijo. To zahteva narodni ponos. Aretirali so 321etnega brusača Ant. Coledaro iz Vidma, ker je osumljen vo- hunstva. Odkritje spominske plošče Simonu Gregorčiču. V nedeljo se je odkrila na župnišču na Gradišču spominska plošča Simonu Gregorčiču, našemu gorske- mu slavcu. Slavnost je priredilo doma- če bralno in pevsko društvo, čegar u- stanovitelj je bil pokojni pesnik. Pela so razna pevska društva, slavnostni govoi pa je imel prof. dr. Ilešič, predsednik »Slov. Matice« v Ljubljani. Njegov go- vor je vse razočaral, ker ni nič povedal. Ugajala nam pa je globoko zamišljena napitnica ranjkega profesorja in učenja- ka Erjavca, katero je govoril Erjavec pri Gregorčičevi slavnosti v Prvačini 1. 1885. v navzočnosti pesnika sainega. V nedeljo jo je recitiral g. E. Klavžar. — Udeležba pri slavnosti je bila velika, posebno mnogo je bilo Goričanov. — Sploh. vršilo se je vse lepo in dostojno, motil je le neizogibni pies na koncu. Po našem mnenju in okusu se pesnika - du- liovnika ne more in ne sine slaviti s ple- som. — Gradiškovcem priporočamo, raj pridno čitajo Gregorčičeve pesmi, da bo imel pesnik trajen spomenikvnjih srcih, ne samo kamenit spomenik na zidu. Tombolo priredi na praznik sv. Pe- tra in Pavla društvo »Prešeren« v St. Petru. Cinkvina 100 K, tombola 200 K. Srečke stanejo 40 vin. Igra se začne ob 51/-2 uri popoludne. Po tomboli bo velik koncert v »Zadružnem Domu«, pri katerem bo svirala vojaška godba iz Gorice. Vstopnina h koncertu 20 vin. Sinodnišnica v vipavski dolini. V četrtek je bila pri kranjskem deželnem predsedniku deputacija vipavskih župa- nov, ki jo je vodil deželni poslanec Per- havec. Vipavci protestirajo proti temu. da bi se pri Šturijah postavila velika smodnišnica in žele, da pride smodniš- nica iz vipavske doline na kak drug bolj primeren kraj. Deželni predsednik eksc. baron Schwarz je vzel željo Vi- pavcev na znanje. Za župana v Vipavi je bil dne 17. r. m. izvoljen kranjski dežehii poslanec Miro Perhavec. Županski stolec je bil izpraznjen vsled odstopa dosedanjegu zupana Pctrovčiča, ki je koj drugi dan po zadnji dopolnilni občinski voiitvi od- ložil župansko cast, ker so prodrli pri ti voiitvi kandidatje S. L. S. Aretacija vikarija Kadenarota. -- Mnogo suma, pa tudi veliko veselja pri Überalcih vzbuja aretacija vpukojenega vikarija v Srednjcin. Kaj je za tem, bo pokazala sodna preiskava, a že danes lahko rečemo, da se nam zdi popolnoma neverj^tno, da bi vikarij Kadenaro za- grešil to, eegar se ga dolži. Kadenaro je znan kot velik čudak in radi tega so ga cerkveni predstojniki tudi prisilili, da je stopil v pokoj. Peča se le z živinore- jo, sam molze, sam kida gnoj, nima ne hlapea, ne postrežnice, sam si tudi ku- ha in pere. Njegove krave je imel na reji Anton lpavec, po domače Colnar v Ročinju. Prišla sta kmalu v navzkrlz radi telet. Ta Colnar je znan kot delo- mržen človek, alkoholik in v maščevai- nosti ne pozna meje. Imel je tudi že večkrat posla s sodnijo. — Pn predzadnjih volitvah je bil glavni agita- tor za liberalno stranko. Njegova in Se nekaterih zasluga je bila, da je dobila S. L. S. takrat samo 4 glasove, dasi- ravno je bil poprej Ročinj po veliki ve- čini v našem taboru. Odborova seja »Matice Slovenske« dne 11. junija 1912. — G. predsednik se v svojem poročilu omejuje izključno na nenadno smrt pesnika Aškerca. — Iz- stopivšima gg. odbornikoma, dr. M. Opeki in dr. A. Ušeničniku, se izreče za- hvala. — Pri svečanostih Palackega bo »Matico« zastopal g. predsednik. — Nekatere literarne ponudbe se odkažejo Knjižuemu odseku. — JugoslovansKa akademija v Zagrebu mora dobiti roko- pise slovenskih pasijonskih iger, predno se definitivno odloči za njih izdajo. — V korekturi je druga četrtina zemljevi- da slov. ozemlja. — Doslej je plačalo za 1912 845 udov. Slovensko krsč.-soc. delavsko dru- štvo v Celovcu praznuje svoj društveni god sv. Cirila in Metoda v nedeljo dne 30. juniju 1912 z običajno cerkveno slo- vesnostjo v cerkvi sv. Duha v Celovcu ob 1I>9. uri zjutraj (slovenska pridiga in sv. maša s slcvenskim petjem; poje me- šani zbor del. društva). Popoldne ob treh se priredi v vseli prostorih hotela Trabesinger \ elika vrt- na veselica. Na sporedu so: Šaloigra, saljivi kupleti, petje, kegljanje, streljanje na dobitke, šaljiva pošta, koriandol!. različni paviljoni itd. Godbo oskrbuje tamburaško društvo. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v pokritili prostorih. Vstopnina 30 h, za vojake 20 h. Toča na Dolenjskem. Minuli četr- tek je padala po Doleniskem gosta to- ča, ki je napravila na polju, posebno pa v vinogradih mnogo škode. \' Mokro- nogu bodo morali žito. ki je jako dobro kazalo, pokositi. Ministri na Bledu. Minister za jav- na dela dr Trnka se poda letos na leto- \ lšee na Bled. Najel je v to svrho celo vilo «Dalibor«. Nižeavstrijski naniest- nik baron Bienerth se tudi poda na Bled na letovišče. Prvi slučaj solnčarice v Trstu letos sc je zgodil v soboto. Prizadeta je bila 62 letna kmetica Antonija Zornada, ka- tero so prepeljali v bolnišnico. Vojak, prebrisan goljuf. \ ojak 17. pešpolka Jurij Schneider srečal je v Celovcu dva nekdanja znanca rojaka. in sicer 17-letnega Henrika Černe in ld- letnega Leop. Priinol, oba iz Kočevja. Po običajnih pogovorih o priliki snide- nja prejšnjih znancev sta mladenica. n.t vprašanje vojaka kam da sta namenje- na, povedala, da sta v Celovcu le nn- mogrede ter da je njuni cilj Amerika, nakar se jima je vojak-opozorivši jutm neizkusenost katerih postaneta lahko zrtvi — ponudil za spremljevalca. Mla- denica sta predlog sprejela. Zinenili so se, da se najdejo ob določeni uri na ko- lodvoru, ker je vojnk moral, predno se odpelje, vdobiti dopust. Ko se je vojak točno vrnil, j'e bila njegova prva zahte- va ta, da mu morata mladenica dati ves denar, katerega sta imela s seboj ter potne listke. Nič slabega sluteč. sta mla- denica takoj ubogala vojaka ter mu iz- ročila vozna listka v vrednosti 220 K vsak, ter okolo 40 K v denarju. Ko so dospeli v Trst, od koder su lmeli odpluti s parobrodom »Carpathian je vojak mladeničema razkazoval me- sto, ali uro pred odhodom parnika oa- daljil se jima je vojak z nekim izgovo- rom ter zginil. Zastonj sta ga iskaia mladenica po mestu. Ob uri odhoda po- dala sta se mladenica na parnik z upa- njem, da ga morda tu najdeta. In res sta ga zagledala na krovu, a ne več v uni- formi, temveč v popolnoma novi civilni obleki ravno ko je hotel odpotovati, po- služivši se jednega njiju potnih listkov. Mladenica sta to takoj javila stražniku, kateri je vojaka aretiral. Pri policiji ie poprej omenil, da je od svojih predstoj- nikov vdobil 3 dni dopusta, potem je pa priznal, da ie hotel ogoljufati svoja dva domačina ter da je obleko kupil z de- narjem, katerega sta mladenica pn njem hranila. Prepeljali so ga v velika vojašnico. Kupčija z voznimi listki. Na južni železnici so v zadnjem času zapazili, da nekdo kupčuje z rabljenimi voznimi list- ki. Da bi prišel dotičniku na sled, se je nek višji železniški uradnik v Mariboru preoblekel v delavsko obleko ter stopil v kupe III. razreda brez voznega listka. Ko je prišel sprevodnik, mu je rekel, da nima listka, a da bo doplačal. Sprevod- nik je nato prinesel že rabljen vozni h- stek ter ga prodal dotičnemu uradniku za polno ceno. Uradnik je plačal, a je dal sprevodnika prijeti. Iz izpovedbe sprevodnika se sklepa, da obstoji orga- r.izirana družba, ki na tak in enak na- čin kupčuje s starimi voznimi listki. — Poizvedbe se pridno nadaljujejo. Dr. Bugatto postal namestništveni svetnik. Przavni poslanec in okrajni glavar dr. Bugatto je imenovan za na- mestnistvenega svetnika za Dahnacijo. Odlikovanje nadskoia dr. Stadlerja. Sarajevski nadškof dr. Stadler je prejel od nadvojvode Karla Franca Jožefa plaketo v spomin njegove poroke s parmsko princezinjo Cito. Plaketa je de- lo znamenitega medailleurja R. Mar- schalia in je namenjena le članom ce- sarske hiše in redkim naivišjim dosto- janstvenikom. Za izselience. — r>Slovenec