Državna dvorazredna trgovska šola v Celju
IZVESTJE
ZA ŠOL. LETO 1937-38
V CELJU 1938
v- 'f|r •	,:	*	<	*	-	;• g ™	'	\	J|
: .'	;:;.::.::^1.;.:;;,:“''''2v .,	■•:v'^'::¥:::B';;v,/,;:..v '■ ['yy	'	:	:'',i
- :•	'.v' ■!'.	1	v	■■	1'	V	‘	'i	.	>;■,;	-,	.	’	1	;,V'
..■;■ Vt:'■■ ■ ^'.-■ -*01;-0/-r>v’	*
" ‘; '■''■■■.■, i’;' v -.'.j.' , ':?:'■	.	v‘ v\,V"~'	■	■
■*"..;.. -t''.''".,/ :V; '■ ■■'•'''y'~ ■•, • -'..v : v'-v'. .
wsp't
!»¥	f?!?®	jls
■ I •' fei *
'M, , Jm ,. ,r
	
	
	’ 'i-/.
	
	
	
... ■ Tr^fJ	V&rSfö f-
	
	
plllllll	
Si "SkJ »v mi	l,A
	
	.'"i. ;■'
	
t 'v ?■ : . jff-tjr «. :.{«f •'	
	
‘ ’':■!*+■■' ■ 1. ■■;I' . ’■■ ■
5 ^ ji,i'-..mi ii*!'1
jiÄ V -f1' f, ,
SVaHIj. ! «'
ligi " .-,
IM
V','.	^	''	•	-V	■	'Qtr	"$
.,v"■■$■''::H.:: ■•■■.'.....v; ■:'■■" ; •','■■ V; v'" ■.■:.■
% t^'V’	y:	‘J•'	'v	'^‘'f
v '■ '. ■ v. '.'V::'',	■■
:|ät&l;'S|e IK
v	i	'	s'	^	1	’-•	/
iiüjawv^"" :flr% ■ 'i* '-n$*’•. • '. ••
l.hWi f Ä rt'",'*; JVcfj;
^.^i'0;:::!^-y''■;';■;:,':.,-v, ^ ";v:^1 ■,...;,:^;;:*4$
:.' ■:■.■'■■'■ :"-W‘' ’’>■
:::.;-;>--v'‘': ■-.■'V r:'-;;''C-^. V''"...	' 4 ■'
ä1:?■•'''■■'■ ■	-’f-®1?;■.v-1^V-'■■•:-.'i:'
■'J ' '’.'v.v ■, .'i-.v	.; ,.v; ■■>■■,;.* t?,	■' k.	:.	:'	'V
■>;. *''5® ?§ >	‘	*	?	»„	'■
,1;,V;.,,.	,:	:	.	, ■ ,. .. ,'i;V	.-■	■	■	;	'V	v;
’	•>•/.-	-’	' V "	‘■■s:''*-.	i	•	'	'I	>.Wh	'	••	<■. ■•'■
- ^1^,
S. T\v-' 1 M*'* .	•	"	,	4:	i,	'	,/	3'	•■..	“	j
Državna dvorazredna trgovska šola v Celju
IZVESTJE
ZA ŠOL. LETO 1937-38.
V CELJU 193 8.
IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO TISK ZVEZNE TISKARNE V CELJU (PREDSTAVNIK MILAN ČETINA}
Predavanja na šolskih proslavah.
Sv. Sava
Predaval Janežič Anton o priliki spomin, slavnosti 27. jan. 1938.
V	11. in 12. stoletju je bila Srbija razdeljena na več majhnih dr-žavno-političnih organizacij na plemenski podlagi, ki so se borile med seboj za prvenstvo v tem delu naše države, zlasti Raška in Duklja (Zeta). Končno je nadvladala Raška. Knez Desa je definitivno zagospodoval Zeti pa tudi Trebinju. A Manuel I, vladar bizantinske države, ki je zopet prišla do moči in veljave, je obnovil bizantinsko oblast nad Dalmacijo. Hrvatsko in Bosno in se hotel iznebiti tudi Dese. Udaril je v Srbijo, premagal Deso, ga ujel in odpeljal s seboj. Raško pa je razdelil med sinove Zavidove, premaganega člana vladarske rodbine raških velikih županov. Tihomira je postavil za velikega župana, Miroslavu dal Zahumlje, Stra-eimiru kraje okrog današnjega Čačka, najmlajši Nemanja pa je dobil ozemlje med Rasom in Nišem.
Nemanja je v svojem okrožju vladal izredno umno. Zidal je cerkva, samostane in imel v ljudstvu veliko oporo. Prišlo pa je med brati do spora, a rezultat je bil ta, da je postal Nemanja veliki župan. Kmaiu je razširil svojo oblast tudi nad vso Zeto s Skadrom in nad Kotor. Njegova zasluga je, da je končno združil doslej ločene srbske pokrajine, svojo državo znatno razširil na vzhod in jug, jo notranje utrdil in ustvaril temelje, na katerih so v prihodnjih dvesto letih njegovi nasledniki, vladarji dinastije Nemanjičev, razvili starosrbsko velesilo. Zato je potomcem veljal za ustanovitelja srbske države.
Ta Nemanja je imel tri sinove: Vlkana, Stefana in Rastka. Ko se mu je zdelo, da je država notranje dovolj urejena in ustaljena, je postavil Vlkana za vladarja Zete, Stefana pa za svojega naslednika. Sam pa se je umaknil v samostan k najmlajšemu Rastku.
Rastko, ki je živel od 1169. do 1235. ali 1236. leta, je po času in važnosti prvi in slavni srbski prosvetitelj. Bil je nežno vzgojen in je že v zgodnji mladosti pod vplivom svetniških življenjepisov in ozkega stika z redovniki sanjal o samostanskem življenju in se mu hotel posvetiti. Ker so mu domači branili, je s pomočjo nekega ruskega meniha pobegnil na Sv. goro, se zamenišil z imenom Sava in se ves posvetil verskemu življenju. Znal je ceniti veliki pomen grških samostanov za prosveto, zato je z veseljem pomagal svojemu očetu, ki se je umaknil za samostanska vrata na Sv. goro, pri postavitvi autonomnega samostana Hilandarja, ki je bil dolgo književno središče Srbov. Po očetovi smrti, ki je bil proglašen za svetnika, se je posvetil organizaciji srbske pravoslavne cerkve.
Kakor je nekdaj moravski knez Rastislav spoznal škodljivost vpliva na narodno in državno stamostojnost od strani cerkvene podrejenosti nemškim škofom in delovanja nemških duhovnikov v svoji zemlji ter zato poklical sv. brata Konstantina in Metoda na Moravsko in kakor je silni bolgarski car Simeon iz istih razlogov ustanovil samostojni bolgarski patriarhat, tako tudi Sava tega momenta ni mogel prezreti. Saj je živel v njem veliki državniški duh njegovega očeta Nemanje in poleg tega je imel priliko še bolj in na lastne oči spoznati 'oporo, ki jo je imel Bizanc v svoji grški duhovščini pri svojih nadvladovalnih težnjah nad negrškimi narodi. Zato je Sava ustanovil 1219. leta samostojno srbsko cerkveno organizacijo in postal njen prvi nadškof. Poleg tega pa je z vsemi silami razširjal in dvigal prosveto med narodom. Zidal je cerkve in samostane, šole in druge kulturne ustanove in tako postavil temelje vsej državni, verski in kulturni ureditvi srbskega naroda. S svojo nesebično požrtvovalnostjo in plemenito osebnostjo si je povsod pridobil srca vseh, da je žel mnogo uspehov, vzbudil mnogo zanimanja in navdušenja in, kar je najvažnejše, mnogo posnemovalcev, zlasti med menihi.
Pri tem svojem prosvetnem in organizatorskem delu pa se je začel baviti tudi s književnostjo. Napisal je nekoliko tipikov ali pravil za življenje v samostanu. Prvi mu je tipik karejski (1199) za v celico v Kareji, ki jo je sam sezidal, in je ohranjen v originalu. Mnogo večji od tega je tipik hilandarski, prirejen in preveden iz grških kakor prvi. Tudi za samostan Studenico, Nemanjino zadužbino, je napisal pravila. Od njega imamo tudi »Službo sv. Simeona«. Najvažnejše njegovo delo pa je »Življenje sv. Simeona«, ki ni posebno delo, ampak le del studeniškega tipika. Bil je običaj, da se je v začetku tipika na kratko opisalo življenje ustanovitelja samostana, pa je 1ako tudi Sava napisal za očetovo zadužbino Studenico kratek življenjepis poslednjih njegovih let, o njegovem odstopu s prestola, kako je postal samostanec, kako je živel na Sv. gori, o postavitvi Hilandarja, o bolezni in smrti očetovi ter o prenosu njegovih telesnih ostankov iz Hilandarja v Studenico. To je najmanjša in najbolj preprosta stara srbska biografija, prav zato pa tudi najlepša. Skoro brez retorike je in bibličnih citatov in noben čudež se ne omenja. Pripovedovanje je lepo, naravno, toplo in slikovito; v tem pogledu mnogo prekaša poznejše, z retoričnimi figurami in citati natrpane biografije. Zlasti lepo in ganljivo je opisana očetova smrt. S tem je začel vrsto življenjepisov srbskih vladarjev, kar so nadaljevali Stefan Prvovenčanl, Domentijau, Teodozij in še drugi pisatelji znamenitega srbskega carostavnika, ki je poleg narodne pesmi prenašal iz roda v rod slavo in junaštvo srbskega naroda.
Sava je vogelni kamen srbske književnosti, ustanovitelj srbske samostojne cerkvene organizacije, luč, ki je posvetila v duhovno temo njegovega naroda in ga prosvetlila. Njegova cena ne more obledeti in se ne pozabiti, saj sveti iz roda v rod njegova svetniška gloriola in kaže pravo pot rojakom k delu za narod.
Tudi mi se v duhu poklonimo temu velikemu možu naših bratov Srbov! Spomnimo pa se tudi naših velikanov duha, ki so nam utrli pot k kulturi in nam kazali smer dela za našo ohranitev, za naš napredek in bodočnost!
Jos. Juraj Strossmayer.
Predaval Fink Konrad dne 4. februarja 1938.
Jugoslovani smo stopil?, dasi ne po lastni krivdi, razmeroma kasno na politično pozomico evropskih narodov. Topli žarki romantične pomladi narodov so šele polagoma ogrevali tudi južne Slovane in jih jeli probujati iz političnega mrtvila in kulturne teme.
Srečni so narodi, ki se jim rodijo v važnih in velikih dobah geniji in heroji in se postavijo neustrašeno in polni idealov na čelo svojega ljudstva. S ponosom smemo trditi, da je naklonila usoda tudi jugoslovanskim narodom še v pravem in odločilnem trenutku može - voditelje, Ki so vzeli narodno stvar v svoje roke in krmarili njih čolnič junaško in požrtvovalno po razburkanem valovju tedanje dobe. Bili so to junaki meča pa tudi možje velikih duševnih zmožnosti. Ti so polagali stvarne in idejne temelje naši največji sreči — naši lepi, svobodni domovini Jugoslaviji.
Eden izmed najvažnejših je veliki djakovski vladika J. J. Strossmayer, čigar spominu se hočemo danes posvetiti.
Rodil se je v Osjeku 1. 1815 in vžival že od rane mladosti po svoji materi nacionalno vzgojo, kar je bilo odločilno za vse njegovo življenje. Mladi Josip Juraj, namenjen duhovniškemu stanu, je študiral bogoslovje v Budimpešti, kjer se je navduševal v slovanskem krogu za nacionalno -revolucionarne ideje in spoznal vse krivice, ki jih je moral trpeti njegov teptani narod. V tem bridkem spoznanju se je porodila v njem velika ljubezen za njegov narod in nacionalna zavest, a tudi njegova politična borbenost. Hkratu pa je spoznaval da je treba zajeti delo na široko in da ne zadostuje le vzajemnost Hrvatov, nego vseh tedanjih avstrijskih Slovanov, ki bi samo na tej osnovi mogli doseči svoje nacionalne in kulturne ter končno politične pravice. Avstrijski Slovani so bili v tej kritični dobi brez pravih voditeljev, narodno izobraženstvo odtujeno, vlada pa absolutistična, ki je hotela vsako svobodno misel svojih ljudstev v kali zatreti.
Ko je zasedel Strossmayer 1. 1850. škofovsko stolico v Djakovem, je takoj sklenil, da mora postati voditelj svojemu narodu, zlasti, ker je imel kot vladika Cerkve, ki je v onih časih skoro edma stala ob strani ljudstva, najširše področje za kulturno in nacionalno udejstvovanje. Predvsem je hotel vzbuditi v Hrvatih narodni ponos in zavest ter nanju graditi svoje delo in bodočnost Hrvatov pa tudi ostalih jugoslovanskih narodov.
Svoje delo je zastavil najpreje v političnem prizadevanju ter je bil od 1860 — 66. najvažnejši polit, faktor med Hrvati. Ker pa ni našel dovolj razumevanja pri odločilnih osebah, se je posvetil popolnoma verskemu, kulturnemu in prosvetnemu delovanju. Bil je človek širokega in bistrega razgleda. Temelj njegove državne in kulturne ideje se je kmalu izoblikoval v prepričanje, da je za vse južne Slovane največja nujnost združitev, zedinjenje in sloga. Ni pa bil zadovoljen le z idejno združitvijo, nego je predvideval tudi politično, da bi postali južni Slovani ena celota, v kateri bije eno srce. Zavedal se je, da ne bo narodna stvar toliko časa varna, dokler se ne združijo vsi južni Slovani v eno narodno in politično silo in ustvarijo na svoji zemlji lastno slovansko državo. V ta krog je
hotel pritegniti vse Hrvate, Srbe in Slovence, pa tudi Bolgare. S svojim plemenitim srcem in velikim duhom je objemal Strossmayer vse dele naše zemlje z enako ljubeznijo in trdno veroval, da se bomo Jugoslovani najlažje ohranili, če se na znotraj okrepimo in duhovno zedinimo.
Od idej pa je kmalu prešel k stvarnemu delu. Na revolucionarno uresničenje njegovih načrtov ni bilo misliti, zato je gradil najpreje vame in močne temelje, na katerih naj bi stala narodna bodočnost. Tak temelj naj bi bila narodna prosveta.
Ko se je zrušil 1. 1860. avstro-ogrski absolutizem in s tem najbolj reakcionarna politična doba, je bila ustanovljena na njegovo pobudo in z njegovo denarno pomočjo Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu. Ker pa je potrebovala ta ustanova znanstvenega naraščaja, je že naslednje leto predlagal v hrvatskem saboru ustanovitev vseučilišča ter poklonil za uresničenje te misli knežji dar, 50.000 gld. Zagrebško vseučilišče pa naj bi po njegovih besedah ne bilo samo last Hrvatov, ampak zbirališče in ognjišče vseh južnih Slovanov, ob katerem naj bi se ogrevala bratovska srca za ljubezen in slogo.
Strossmayer je vselej podpiral z besedo in denarnimi sredstvi narodne in prosvetne ustanove, ki so imele nalogo in namen, širiti narodno zavest in izobrazbo med jugoslovanskimi narodi. Njegovih plemenitih darov so bili deležni vsi slovanski narodi na Balkanu in tudi Slovenci.
Kakor si je prizadeval, pospeševati kulturno delo Hrvatov, Srbov, Slovencev in tudi Bolgarov ter dvigniti ljudsko prosveto in znanost, je hotel postaviti na primerno mesto tudi umetnost. Sam je bil velik ljubitelj te božje hčerke in si je nabavil bogato zbirko slik, domačih in tujih umetnikov. Vso je podaril Jugoslov. akademiji znanosti in umetnosti. S to zbirko se je ustanovila znamenita Strossmayerjeva galerija slik v Zagrebu, ki je ponos Hrvatov in vseh južnih Slovanov.
Tako je polagoma ustvarjal svojemu narodu kulturne temelje, ki naj bi imeli namen, da bi se na njih družili v bratski slogi vsi južni Slovani, ustvarjajoč si tako narodno, kulturno in gospodarsko sožitje. Bil je prepričan, da je tako zedinjenje nujna zahteva južnih Slovanov in to tembolj, ker so jih razdvajale takrat še politične meje avstrijskih dežel.
Strossmayer je bil kot vladika Cerkve tudi verski apostol svojemu narodu, bodreč ga, naj z globoko vero v Boga zaupa v božjo pomoč. Temu nauku je dal najlepši vidni dokaz s tem, da je zgradil divno dja-kovsko katedralo na katero je dal vklesati besede: »Božji slavi, edinstvu cerkva, slogi in ljubezni naroda svojega«.
Tudi svoje visoko cerkveno dostojanstvo je stavil v službo naroda, prizadevajoč si, izmiriti katoliško in pravoslavno cerkev na temelju združitve z Rimom in tako izravnati verske razlike med južnimi Slovani ter doseči čim tesnejše združenje. Pri sv. Stolici je pokrenil vprašanje rabe staroslovenskega cerkvenega jezika v hrvatskih in srbskih katoliških cerkvah, ker je bil mnenja, da bi bil jezik slovanskih blagovestnikov najboljše sredstvo za cerkveno, narodno in politično združitev. Ni se mu sicer posrečilo, da bi dosegel veljavo staroslovenskemu cerkvenemu jeziku, pač pa je na njegovo prošnjo izdal papež Leon XIII., s katerim je bil osebni prijatelj, bulo »Grande munus« 1. 1880. o češčenju slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda.
Tako vidimo, da kaže vse njegovo delo globoko ljubezen do Boga, svojega naroda in vseh južnih Slovanov, da je bil človek široke duševne koncepcije, politik, narodni buditelj, pospeševatelj narodne prosvete in kulture, panslavist ter mecen. Bil je sijajen govornik ter je po svojih govorih na Vatikanskem koncilu 1. 1870. dosegel evropski sloves.
Svetal je življenjski lik Jos. Juraja Strossmayerja, živa podoba svoje dobe, ko so idealni možje klesali granitne temelje bodočnosti svojim narodom in živeli zanje nesebično življenje.
In ko se je iz potokov krvi, iz tlačanstva in robstva, iz muk in bolečin porodila Jugoslavija, tedaj smo spoznali da so se uresničile preroške besede Strossmayerjeve o bratstvu, prešinil nas je njegov veliki duh in narekoval nujnost sloge in ljubezni med jugoslovanskimi narodi.
Naj nas vedno prešinja Strossmayerjev duh, ne zastirajmo si pred njim pogleda v slepi mržnji, ne obračajmo se od njega zaradi minljivih vsakdanjosti in osebnih koristi posameznika. Zdravi in dalekovidni Strossmayerjev duh pojde preko tega in bo pokazal, da je duh več od stvari, da je duh najvišji, dasi nevidni gospodar narodov. Duh je vse. Duh je silen, duh je tvoren, duh je kvas narodov in sveta. Iz njega izvira vse, kar dela človek velikega, iz njega izvira vztrajnost, požrtvovalnost in upanje v boljšo bodočnost. Dobro narodu, ki mu ne manjka duha. Tak narod ne more umreti. Naj nas torej krepita v vseh slabih in težkih trenutkih misel in delo velikega vladike, naj nas navdaja njegov zgled vselej, kadar nas kliče domovina.
Slava Jos. Jur. Strossmayerju!
Stanje učnega osobja.
a)	Izpremembe tekom šolskega leta 1937/38.
1. S Kr. ukazom I. br. 20.603/0 od 2. junija 1937 je napredoval profesor Ažman Josip v VI. položajno skupino.
2. S Kr. ukazom I. br. 20.682/0 od 12. junija 1937 je napredoval profesor Beg Dušan v VII. položajno skupino.
3. S Kr. ukazom I. br. 26.820/0 od 10. julija 1937. je napredoval direktor Marinček Fran v IV. pol. skupino, 2. stopnja.
4. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije I. br. 26.131/0 od 12. julija 1937. je bil postavljen honorarni suplent Janežič Änton za suplenta-pripravnika VIII. pol. skupine.
5. S Kr. ukazom I. br. 20.760/0 od 26. maja 1938. je napredoval profesor Lenasi Konrad v VI. položajno skupino.
b) Učiteljski zbor koncem šolskega leta 1937 / 38.
•4-» >C/3 G) H	Priimek, ime in značaj	Skupina in stopnja	Kaj je predaval	•o C1_D •c/o	Razrednik |	Pripomba
1.	Marinček Fran direktor	IV./2 VI.	Blagoznanstvo v 1. (2), 1.	(2), strojcpis v II in 2.	v 3 skupinah po 2 uri, lepopis v 1. (2).	12		
2.	Ažman Josip profesor		Trg. računstvo v 1. (4), 1.(4), II. (3),2. ^.knjigovodstvo v I. (3), 1. (3), trgovinstvo v 1. (3), 1. (3).	26	I.	Upravnik „Ekonoma“
3.	Beg Dušan profesor	VII.	Zemlj. v I. (2), 1.(2), 11.(3), 2 (3), zgodovino v 1. (2) 1. (2), stenografijo v I. (2), 1. (2), 11.(2), 2. (2), blagoznanstvo v II. (2), 2. (2).	26	2.	Varuh zemlj., zgod. in blagozn. zbirke. Pokrovitelj zav. udruž. »Korotan«, pov. PJS in nada. starešina FS.
4.	Fink Konrad nastavnik	V./l.	Nemščino v I. (5), 1 (5), II. (5), 2. (5), zgodovino v II. (2), 2. (2),	24	1.	Odlikovan z redom Sv. Save V. stopnje in Jugoslovenske Krone V. stopnje. Varuh str. knjižnice.
5.	Janeži! Anton suplent	pri- pravnik	Slovenščino v 1.(3), 1 (3), II. (3), 2. (3), srbohrvaščino v 1.(2), 1.(2), 11.(2), 2. (2).	20	11.	Varuh dijaške knjižnice
6.	Lenasi Konrad profesor	VI.	Knjigovodstvo v II. (5), 2.(5), dopisje v 1.(2), 1.(2), II. (3), 2. (3), trg. In men. pravo v II. (2), 2. (2), lepopis v 1. (2).	26		Režiser. Varuh dij. podporne knjižnice.
Šolski sluga: Deržek Alojzij, služitelj v I. skupini, 1. stopnji.
Letopis za šolsko leto 1937-38.
Popravne izpite za šolsko leto 1936/37. so opravljali učenci I. razreda 27. in 28., učenci II. razreda pa 30 in 31. avgusta.
Zavržni izpiti v septemberskem roku in popravni izpiti junijskih zavržnih izpitov so se vršili: pismeni 2. do 9. septembra, ustmeni pa 13. in 14. septembra.
1.,	2. in 3. septembra je bilo redno vpisovanje učencev(k) za šolsko leto 1937/38.
6. septembra na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. se je udeležil zavod po odposlanstvu slovesne službe božje in slavnostne povorke.
14. septembra je bila otvoritvena seja nastavnega sveta.
15. septembra je bila ob 8. otvoritvena služba božja v farni cerkvi, nato razdelitev učencev po razredih, razglasitev urnika ter šolskega in disciplinskega reda.
16. septembra se je pričel redni pouk. Ker je bilo število učencev v I. in II. razredu preveliko in ni bila dovoljena vzporednica iz državnih sredstev, je z dovoljenjem min. trgov, in ind. z dne 28. septembra 1937, I. br. 36.261/N tudi to šol. leto vzdrževalo zavodno društvo »Sola in dom« vzporednico.
21.	septembra: spominska svečanost po blagopokojnem prvem predsedniku bratske Češkoslovaške republike dr. Tom. G. Masaryku. O velikem pokojniku sta govorila učencem gg. prof. Beg Dušan in Janežič Anton. Tega dne je odpadel pouk.
29. septembra je obiskal zavod in prisostvoval pouku g. načelnik min. trg. in ind. Bojič R. Momčile.
9. oktobra je bila spominska svečanost po blagopokojnem Viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju, nakar je bil dan pouka prost.
15.	oktobra je nadziral pouk inšpektor za strok, šolstvo Presl Mihajlo.
30. oktobra, na »Jadranski dan«, se je vsa šola udeležila ob '/•11. prireditve tukajšnjega krajevnega odbora Jadranske straže. Istega dne sta predavala gg. prof. Ažman Josip in Lenasi Konr. v vseh razredih med poukom o štednji.
9. in 10. novembra so bili učenci(ke) obeh oddelkov 1. razreda pri zdravstvenem pregledu na tukajšnji polikliniki.
V	smislu razpisa min. trg. in ind. I. br. 35.276/N od 21. IX. 1937 je nabral zavod din 53.50 za ustanovo Vuka Karadžiča.
11.	novembra so bila v vseh razredih predavanja o Društvu narodov. Ob 11. so se dijaki 2 minuti molče spominjali žrtev svetovne vojne.
23.	novembra so si ogledali vsi učenci (ke) potujočo protiplinsko razstavo.
1. decembra na praznik Zedinjenja so se udeležili učenci (ke) slavnostne službe božje v farni cerkvi, nakar je bila proslava v šoli. Učenci in učiteljski zbor so se udeležili tudi drugih domoljubnih svečanosti, ki so se vršile v proslavo tega dne.
7. decembra so posetili učenci(ke) predvajanje Jugosl. prosv. filma v tukajšnjem kinu »Metropol«.
9. decembra so bile seje razrednih in celokupnega nastavnega sveta.
Božične počitnice so trajale od vštetega 23. decembra 1937 do
1.	januarja 1938. (razp. min. trg. in ind. od 15. XII. 1937, I. br. 46.934/N).
12. januarja je posetila šola predvajanja »Prosvetnega filma« v tuk. kinu »Union«.
24. januarja je bila izredna seja celokupnega nastavnega sveta.
27.	januarja je bila v šoli proslava sv. Save, nakar se je udeležilo poslanstvo nastavnikov in učencev proslave, ki jo je priredila tukajšnja pravoslavna cerkvena občina.
Prvo polletje se je končalo po razp. min. trg. in ind. I. br. 44.665/N od 29. XI. 1937 31. januarja. Istega dne so se vršili sestanki direktorja, razrednikov in nastavnikov radi ugotovitve ocen za I. polletje in redne polletne seje razrednih nastavnih svetov. Semestralna seja celokupnega nastavnega sveta je bila 1. februarja. 31. januarja in 1. februarja ni bilo pouka. 3. februarja so razdelili razredniki dijaške knjižice z vpisanimi ocenami za I. polletje.
4. februarja je šola proslavila in praznovala Strossmayerjev dan.
5. februarja je bilo 1 .uro spominsko predavanje o pesniku dr. Fr. Prešernu. V smislu razpisa kralj. ban. upr. drav. banov. IV. No. 20.704/1. od 1. XII. 1937 je nabral zavod za odkup Prešernove rojstne hiše din 420.—.
V	noči od 25. na 26. februar je po dolgotrajni in mučni bolezni umrl upokojeni nastavnik g.
RADIČ ADOLF
Pokojni je bil nameščen na tukajšnjem zavodu od 1. oktobra 1923 do 31. maja 1927, ko je bil radi bolezni upokojen.
K zadnjemu počitku so ga spremili 28. februarja ob 5. pop. na tuk. okoliško pokopališče učenci (ke) in profesorji. Poslovilne besede je govoril v imenu šole g. prof. Fink Konrad.
Pokojni je bil velik prijatelj mladine ter iskren in ljubezniv tovariš. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
22.	marca je nadziral šolo g. inšpektor min. trg. in ind. Stuk Sime.
24.	marca so se udeležili učenci(ke) I. in II. razreda pod vodstvom razrednikov pogreba očeta učenk istih razredov Počekaj Marije in Ljubice.
12,	aprila so bile redne seje razrednih nastavnih svetov.
Velikonočne počitnice so trajale od 17. do 26. aprila.
28.	aprila je bila redna seja celokupnega nastavnega sveta.
28.,	29. in 30. aprila so bili zdravstveni pregledi in higijenska predavanja za učence in učenke obeh vzporednic II. razreda.
4.	maja so napravili vsi razredi celodnevne izlete v naravo v smislu razpisa min. trg. in industr. I. br. 12.158/N od 2. IV. 1938 (dečji dan).
Šolska proslava Materinskega dne je bila 7. maja ob J/11. Nato so vsi učenci (ke) s profesorji posetili likovno razstavo in razstavo celjskega slov. tiska »Celjskega kulturnega tedna«.
11.	in 12. maja je nadziral naš zavod g. inšpektor za strokovno šolstvo Presl Mihajlo.
19.	maja si je ogledal I. meš. razred	obrate tukajšnje Cinkarne d. d.
20.	in 23.	maja sta bili izredni	seji	celokup. nastavnega sveta.
25.	maja popoldne je bil poučen izlet obeh vzporednic I. razreda v jeklarno, valjarno, meh. delavnico in livarno v Štorah.
31.	maja se je končal pouk v obeh vzporednicah II. razreda, istega dne sta bili ocenjevalni in končni seji razrednih svetov teh vzporednic.
1. junija je bila poučna ekskurzija obeh vzporednic I. razreda v tov. A. Westen d. d.
Privatni izpiti čez I. in II. razred so se vršili 1., 2., 3. in 4. ter 13. in 14. junija.
4.	junija	je bil ob 11. poučen	izlet	I. delti. razr. v Cinkarno d. d.
9.	junija	se je končal pouk v	obeh	vzporednicah I. razreda in sta
bili ocenjevalni in zaključni seji razrednih nastavnih svetov teh vzporednic.
16.	junija na praznik sv. Rešnjega Telesa se je šola udeležila po odposlanstvu cerkvenih slavnosti.
Zaključna seja celokupnega nastavnega sveta je bila 18. junija.
Po razpisu min. trgov, in ind. I. br. 15.326/N od 7. V. 1938 so se vršili pismeni završni izpiti od 10. do 15. junija, ustmeni pa od 18. do
24.	junija. V smislu rešenja min. trg. in indust. I. br. 15.326/N od 7. V. 1938 je predsedoval ustmenim izpitom kot ministrski odposlanec gospod dr. Kostič Lazo, profesor Ekonomsko - komerc. visoke šole v Beogradu.
Šolsko leto 1937/38. se je slovesno zaključilo na Vidovo, 28. junija s slavnostno službo božjo v farni cerkvi, šolsko proslavo in razdelitvijo izpričeval ter izvesti j.
Važnejši razpisi, ki niso drugod zavedeni:
Ministrstvo trgovine in industrije:
I.	br. 34.413/N od 15. IX. 1937. Navodila glede pobiranja dajatev od učencev.
I.	br. 40.393/N od 27. X. 1937. Oproščanje učencev izrael. veroizp, ob sobotah od ročnega dela.
I.	br. 21.169/N od 4. VI. 1938. Navodila glede vpisovanja za šol. leto 1938/39.
Šolske učne knjige
za šolsko leto 1937/38.
Trgovinstvo:
Bošnjak Oton: Nauk o trgovini. I. razred. (Pomožna knjiga.)
Trgovsko računstvo:
Sič Albert: Trgovsko računstvo za dvorazr. trg. šole I. in II. del. I. in II.
razred. (Pomožna knjiga.)
Karlovič dr. D.: Praktične vježbe iz.trgovačke računice. I. in II. del.
II.	razred. (Pomožna knjiga.)
Trgovsko dopisje:
A. in F. Sič: Trgovska korespondenca. I. in II. razred.
Ekonomska geografija:
Šenoa dr. Milan: Geografski atlas. I. in II. razred.
Orožen J.: Zemljepis kraljevine Jugoslavije za VIII. razred srednjih šol.
I. razred. (Pomožna knjiga.)
Trgovska zgodovina:
Krošl Anton: Zgodovina trgovine.
Iilagoznanstvo:
Verbič Franc: Blagoznanstvo za dvorazr. trgovske šole. I. del. Anorgansko blago, I. razred; II. del. Organsko blago, II. razred.
Slovenski jezik:
Breznik dr. Anton: Slovenska slovnica za srednje šole IV. izd., I. in
II. razred.
Grafenauer dr. Ivan: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol. I. del, I. in II. razred.
Grafenauer dr. Ivan: Kratka zgodovina slovenskega slovstva, II. izd.
I. in II. razred.
Srbohrvatski jezik:
Gavrilovič Andra: Čitanka za nastavu na trgovačkim školama. I. in
II. razred.
Dimitrijevič N. R.: Srpska trgovačka korespondencija, II. izd., I. i II. deo,
I.	in II. razred.
Nemški jezik:
Novak Pavel: Nemška slovnica za samouke. I. in II. razred. (Pomožna knjiga.)
Trivunac dr. Miloš i Kangrga Ivan: Njemačka čitanka za sred. škole,
III. deo, IV. izdanje, I. razred, V. deo, V. izdanje, II. razred. Weide - Goldberger: Lehrb. der Korrespondenz und der Kontorarbeiten
für zweikl. Handelschulen. II. razred. (Pomožna knjiga.)
Stenografija:
Novak Fran: Slovenska stenografija I. del. IV. izdaja. I. razred, II. del.
I.	izdaja, II. razred.
Pismene naloge.
I. meš. razred:
1. dekl. razred:
II. meš. razred:
2. dekl. razred:
I. meš. razred:
I. dekl. razred:
II. meš. razred:
2. dekl. razred:
a) Iz slovenščine.
. V jesenskem občutju.
!. Mir, osnova napredku.
5. Za vzori.
i. Planinska idila.
t. Slovenska zemlja - naša last.
j. Mati, neskončna je tvoja ljubezen.
1. V jesenskem občutju.
2. Mir, osnova napredku.
3. Za vzori.
4. Planinska idila.
5. a) Prelepa je zemlja, kjer naš človek živi. b) Naš narod star je težkih tisoč let.
6. Mati, najzvestejša prijateljica.
1. Narodna pesem v dobi razcveta.
2. Gospodarski pomen našega Jadrana.
3. a) Kako se naj vzgajam v teh težkih dneh. b) Žena - dom in domovina.
4. Valentin Vodnik. Pesniško delo in značaj.
5. O materi (svoboden naslov).
6. Čaka nas življenje.
1. Delo sv. Cirila in Metoda, njun pomen za Slovane.
2. Gospodarski pomen našega Jadrana.
3. Žena - dom in domovina.
4. Valentin Vodnik. Pesniško delo in značaj,
5. O materi (svoboden naslov).
6. Čaka nas življenje.
b) Iz srbohrvaščine.
1. Jesen.
2. Uoči Burdeva dne (prepričavanje).
3. U proleče.
4. Gubčeva propast.
1. Jesen.
2. Oluja u leto (prepričavanje).
3. Na proletnoj šetnji.
4. Seljačka buna (prepričavanje).
1. Narudžba, sprovodno pismo i odgovor.
2. Izravnanje fakture potom tekučeg računa:
nalog, obavest o izdanom nalogu, potvrda izravnanja.
3. Prvi proletnji dani.
4. Šenoin književni rad.
1. Narudžba, sprovodno pismo, odgovor.
2. Nalog o plačanju preko poslovnog prijatelja, izveštaj poveriocu, potvrda izravnanja.
3. Prvi proletnji dani.
4. Selo u pripovetkama Glišiča i Lazareviča.
Stanje kabinetov in knjižnic.
a)	Geografska, zgodovinska in blagoznanska zbirka.
Varuh: Beg Dušan.
1. Zemljevidi, slike, diapozitivi in mikroskopski preparati:
Nabavil se je 1 zemljevid »Prometna karta kraljevine Jugoslavije«. Zbirka Šteje ob koncu šolskega leta 1 globus, 42 stenskih geografskih zemljevidov, 2 stenska zgodovinska zemljevida, 45 špecijalk slovenskega ozemlja na platnu, 59 geografskih in blagoznanskih slik, 13 statističnih slik o produkciji in trgovini, 72 geografskih diapozitivov, 364 blagoznanskih diapozitivov, 7 blagoznanskih fotografij v okviru in 88 mikroskopskih blagoznanskih preparatov.
2. Fizikalne in kemične priprave ter posodje.
Zbirka šteje ob koncu šolskega leta 241 kosov.
3. Blagoznanske sirovine, polfabrikati in fabrikati.
Samotna tovarna, Store, je darovala 26 vzorcev surovin in Samotnih izdelkov. Celjska opekarna Unger - Ullmann, Celje, pa je darovala 20 vzorcev razne opeke. Nabavilo se je 330 škatelj in 89 steklenic za shranjevanje vzorcev blagoznanske zbirke. Zbirka šteje ob koncu šolskega leta 1395 kosov.
b)	Knjižnice.
1. Strokovna knjižnica.
Varuh: Fink Konrad.
Stanje ob koncu Sol. leta 1937/38.: 1070 knjig.
Med šolskim letom se je nabavilo 23 knjig.
Knjižnica posluje ob delavnikih od 8. do 13.
Število izposojenih knjig: 146.
2.	Dijaška knjižnica.
Varuh: Janežič Anton.
Stanje ob koncu šol. leta 1937/1938.: 810 knjig.
Med šolskim letom se je nabavilo 42 knjig.
Knjižnica je poslovala ob sobotah od 14. do 15.
Izposojenih je bilo v 320 slučajih 375 knjig.
3.	Knjižnica podporne zaloge.
Varuh: Lenasi Konrad.
Stanje ob koncu Sol. leta 1937/38.: 984 knjig.
Začetkom šol. leta 1937/38. je bilo izposojenih 135 učencem (kam) 891 knjig.
VII.
v
Društvo „Sola in dom“
Društvo »Šola in dom« se je ustanovilo na drž. dvorazr. trg. šoli v Celju dne 19. maja 1933. s namenom, da krepi s čim tesnejšim stikom šole in dijaških staršev moralni in učni napredek učencev ter gmotno podpira zavod in njegove učence.
Društvena uprava:
a) Upravni odbor:
predsednik: Mihelčič Alojzij, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice in mestni predsednik v Celju;
tajnik: Janežič Anton, suplent;
blagajnik: Ažman Josip, profesor;
odbornika: Petrak Cirila, učitelj, soproga in Hohnjec Miloš, kipar.
b) Nadzorni odbor:
predsednik: Marinček Fran, direktor;
tajnik: Lenasi Konrad, profesor;
odborniki: Zabukovšek Justina, soproga kroj. mojstra, Fišer Julij, višji kaznil. ravnatelj v pok.; Bradač Rudolf, policijski uradnik.
Z rešenjem ministrstva za trgovino in industrijo I. br. 36261/N z dne 28. septembra 1937. je vzdrževalo društvo vzporednico prvemu razredu.
VIII.
Dijaška društva.
a) Za vod no društvo »Korotan«.
Pokrovitelj Beg Dušan.
Na zadnjem občnem zboru dne 5. oktobra 1937 je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Crepinšek Mirko, tajnik Krištof Srečko, blagajničarka Hočevar Janda, knjižničarka Toman Jožica in revizorja Stampfl Anton in Soderžnik Franc.
Društvo je štelo letošnje šolsko leto 45 članov, to je 22.5% vseli učencev in učenk. V I. razredu jih je bilo včlanjenih 35, v II. razredu 10.
Društvo je imelo 2 redna sestanka in 2 odborovi seji. Na sestankih se je vršilo predavanje o Slovencih na Koroškem. Ping - pong sekcija je imela več treningov in 3	turnirje	med prvim	in drugim razredom.
Blagajna Korotana	izkazuje	din 240.—	dohodkov in din 116.50 iz-
datkov, saldo znaša din 123.50.
b)	132. podružnica Ferijalnega Saveza.
Nadzorni starešina Beg Dušan.
20.	novembra 1937.	je bil izvoljen tale	odbor: predsednica Volčan-
šek	Jelka, tajnica Pinter Erika,	blagajnica	Vrbovšek Neža, revizorke
Oberauner Vilma in Kušar Erna.
Podružnica je štela to leto 30 članov, to je 21.5% vseh učencev in učenk. Društvo je imelo 1 cbčni zbor.
Podružnica je imela v teku šol. leta din 150.— prejemkov in din 13.— izdatkov, saldo znaša din 137.—.
c)	Podmladek Jadranske straže.
Poverjenik Beg Dušan.
Dne 5. oktobra 1937 je bil izvoljen sledeči odbor: predsednica Bitenc Ana, tajnici Grajžl Marija in Ropaš Evgenija, blagajnica Kušar Erna, revizorja Jagodič Gizela in Cuješ Stanko.
Društvo je štelo 135 članov, to je 100% vseh učencev in učenk.
Društvo je imelo 1 občni zbor in 1 redni sestanek. Na sestanku je bilo predavanje o pomenu Jadrana za našo vnanjo trgovino.
Blagajna izkazuje din 764.— dohodkov in din 74.— izdatkov, saldo znaša din 690.—.
Podmladek je prejel od mestnega odbora JS v Celju din 500.— podpore, ki jo bo porabil za obisk Jadrana.
č) Podmladek Rdečega križa.
Šolskemu odboru predseduje dir. Marinček Fran, tajnik Beg Dušan, blagajnik Ažman Josip.
Društvo je štelo 135 članov, to je 100% vseh učencev in učenk. Na sestankih se je predavalo o pomenu Rdečega križa za Jugoslavijo in posebej za mladino.
Blagajna izkazuje din 1.058.25 dohodkov in din 503.25 izdatkov, ostanek v blagajni znaša din 555.—.
XI.
Šolski sklad.
V	smislu § 42. zakona o srednjih trgovskih šolah obstoja na zavodu »Šolski sklad«, ki mu je namen, zbirati sredstva za podporo ubožnili učencev, dijaških vaj in strokovnih potovanj ter za splošno pospeševanj« pouka in higienskih razmer.
Šolski sklad in njegovo imovino upravlja celokupni učiteljski zbor v smislu § 3. pravilnika. Predsednik šolskega sklada je direktor Marinček Fran. Za tajnika in blagajnika v tem šolskem letu sta bila izvoljena Fink Konrad in Lenasi Konrad.
Glavnica začetkom šolskega leta 1937/38. je znašala din 3.988.88
Dohodki šolskega sklada so znašali..........................din	315.25
Skupaj .... 'din 4.304.13 Dotacija in stroški so znašali v tem šol. letu .... din 255.95
Glavnica šolskega sklada koncem šol. leta znaša . . din 4.048.18
Imovina šolskega sklada je naložena pri Drž. hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
„Ekonom“.
združenje za štedenje in kredit na državni dvorazredni trgovski
šoli v Celju.
»Ekonom obstoja na zavodu po § 44. zakona o srednjih trg. šolah. Njegov namen je, navajati gojence k varčevanju ter jim nuditi priložnost, izpopolniti svoje teoretsko - strokovno znanje s praktičnim in organizacijskim delom.
»Ekonom« se bavi z nakupom in prodajo šolskih potrebščin, sprejema denarne vloge, daje gojencem kratkoročna posojila in zbira iz letnega dobička sklade za poučne izlete, tečaje, zbirke in učila.
Odbor tvorijo direktor Marinček Fran kot predsednik, vsi profesorji zavoda, Kovač Danica, učenka I. meš. razreda, Žnidarič Boža, učenka 1. dekl. razre'da, Antolič Slavko, učenec II. meš. razreda, Petrak Cirila, učenka 2. dekl. razreda.
Upravo sestavljajo Ažman Josip kot upravnik, učenka 2. dekl. razreda Kušar Erna, učenka II. meš. razreda Fischer Olga, učenka I. meš. razreda Mlakar Katarina in učenka 1. dekl. razreda Hofbauer Stefi.
Revizijskemu odboru načeluje Lenasi Konrad.
»Ekonom« je posloval dnevno med odmori in ob sobotah od 14. do 16. ure.
BILANCA z dne 20. junija 1938.
Aktiva
Denarni zavodi Blago . . .
. „ 39.940-75 Din 972 15
Din 40.912-90
Pasiva
Hranilne vloge .
Glavnica..................
Rezervni sklad . . Sklad za letno poročilo Sklad za učila . . . . Sklad za ekskurzije . .
.	Din	23.248-37
•	„	500--
.	„	250-
„	3.460-
„	4.445-07
9.009.46
Din 40.912-90
Izgube
RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA
Dobitki
Obresti hranilnih vlog . . Din 804-15 Dotacija skladu za ekskurz. „ 5.209’46
Din 6.013-61
Dobiček na blagu . . Obresti denar. zav. .
. Din 4 566-45 .	„	1.447-16
Din 6.013-61
XI.
Poučne ekskurzije.
4.	maja 1938: Razredni izlet na Kozjak v tednu dečjih dni (I. meš. razred pod vodstvom prof. Ažmana).
4.	maja 1938: Razredni izlet na goro Lisco v tednu dečjih dni (1. dekl. razred pod vodstvom nastavnika Finka).
4.	maja 1938: Razredni izlet na Svetino pri Celju v tednu dečjih dni (II. meš. razred pod vodstvom suplenta Janežiča).
4.	maja 1938: Razredni izlet na goro Oljko v tednu dečjih dni (II. dekl. razred pod vodstvom prof. Bega).
7.	maja 1938: Ogled razstave tiska, slikarske in kiparske razstave celjskega kulturnega tedna (vsi razredi pod vodstvom vsega učiteljskega zbora).
19. maja 1938: Blagoznanska ekskurzija v Cinkarno v Celju (prva dva razreda pod vodstvom dir. Marinčka).
25.	maja 1938: Blagoznanska ekskurzija v tekstilno tovarno v Laškem pri Celju (druga dva razreda pod vodstvom prof. Bega).
1.	junija 1938: Blagoznanska ekskurzija v tovarno Westen (prvi meš. razred pod vodstvom dir. Marinčka).
4.	junija 1938: Blagoznanska ekskurzija v tovarno Westen (prvi dekl. razred pod vodstvom dir. Marinčka).
XII.
Zdravstveno stanje učencev.
(Poročilo Šolske poliklinike v Celju).
Naziv bolezni	I.		II.		Skupaj	
	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.
Infekcijske bolezni							
Tuberkulozna obolenja		—	-—	—	—	—	—
Kirurgične bolezni		4	1	3	3	7	4
Krvne bolezni 		—	—	—	—	—	—
Očesne bolezni		5	2	3	4	8	6
Bolezni grla, nosa, ušes		2	3	2	3	4	6
Živčne bolezni		—	—	—	—	—	
Bolezni zob		10	29	25	21	35	50
Bolezni srca in krvnega obtoka .	1	2	—	—	1	2
Bolezni dihalnih organov		2	3	1	3	3	6
Bolezni prebavil		1	2	—	1	1	3
Kožne bolezni		 .	—	1	—	3	—	4
Bolezni kosti in mišic		—	—	—	1			1
Ostale bolezni		1	—	—	—	1	
Skupaj . .	26	43	34	39	60	82
V šol. letu 1937/38. je bilo na šolski polikliniki 60 dijakov in 82 dijakinj v 177. ordinacijah. Plomb je bilo napravljenih 53. Rentgeno-loških pregledov je bilo 22. Nasvetov je bilo danih 23. Prvi letnik je bil zdravniško pregledan v začetku šol. leta, drugi letnik ob koncu šol. leta v zvezi s predavanjem o spolnih boleznih.
Seznam
učencev koncem šolskega leta 1937/38.
Debeli tisk znači učence (ke), ki so dovršili razred z odličnim uspehom, poševni tisk učence (ke), ki so dovršili razred s prav dobrim uspehom.
I.	mešani razred:
Razrednik: Ažman Josip:
a) Razred so dovršili:
1. Deržek Zdenko, Celje.
2. Cuješ Milan, Rogatec.
3. Fodermajer Bolfenk, Dobriša vas.
4. Gorscheg Ervin, Celje.
5. Jug Ivan, Žalec.
6. Kač Ivan, Sv. Lovrenc.
7. Kampjut Miroslav, Mozirje.
8. Kavtičnik Fortunat, Gornji Razbor.
9. Lah Mirko, Maribor.
10. Lednik Janko, Mežica.
11. Ogrinc Hugo, Strgojnica.
12. Skubin Vladimir, Kamno, Italija.
13. Uranjek Ivan, Gornja Ponikva.
14. Zupančič Rajmund, Otiški vrh.
15. Bračič Marija, Levec.
16. Bukove Elizabeta, Št. Pavel pri Preboldu.
17. Chiba Herta, Celje.
18. Neumann Božena, Josefuv Dul, C. S. R.
19. Počekaj Marija, Roč, Italija.
20. Supanc Stanka, Rogatec.
21. Sirca Slava, Lokva, Italija.
22. Vogt Mela, Wien, Nemčija.
b) popravni izpit imajo:
1. Breznik Rudolf, Medlog iz knjigovodstva.
2. Cuješ Stanislav, Rogatec, iz trg. računstva.
3. Jeriček Ivan, Bos. Kobaš, iz knjigovodstva.
4. Kozina Jožef, Žlebič, iz nemščine.
5. Krištof Srečko, Maribor, iz trg. računstva.
6. Lavrenčič Stanislav, Rog. Slatina, iz nemščine.
7. Medvešček Anton, Trbovlje-Loke, iz nemščine.
8. Miklavžina Matija, Preserje-Braslovče, iz nemščine.
9. Orel Herman, Šoštanj, iz knjigovodstva.
10. Repenšek Miloš, Ljubljana, iz nemščine.
11. Soderžnik Franc, Gradec, Nemčija iz blagoznanstva.
12. Stampfl Albin, Slov. Bistrica iz blagoznanstva.
13. Zagoričnik Stanko, Drešinja vas, iz stenografije.
14. Zupančič Stane, Trbovlje-Loke, iz nemščine.
15. Grosek Marija, Mostar, iz nemščine.
16. Mlakar Katarina, Tremerje, iz zemljepisa.
17. Tratar Vida, Ljubljana, iz zemljepisa.
c)	ponavljajo razred:
1. Kavurčič Veljko, Dubrovnik.
2. Regoršek Milan, Mrhovska vas.
3. Lorenčič Lucija, Grajska vas.
I.	dekliški razred: Razrednik: Fink Konrad
a)	razred so dovršile:
1. Babič Marta, Plesko, Hrastnik.
2. Bevc Helena, Slov. Bistrica.
3. Celinšek Darinka, Mozirje.
4. Cestnik Marija, Trbovlje.
5. Cetina Zofija, Doberteša vas.
6. Dosedla Marija, Lisce.
7. Himmer Herlinda, Celje.
8. Hofbauer Štefanija, Celje.
9. Jelen Marija, Gaberje.
10. Justin Dragica, Brežice.
11. Klanjšek Vera, Završje pri Belcu.
12. Kočar Magdalena, Zgornje Zreče.
13. Krajec Slava, Durant City, USA.
14. Kovač Danica, Sp. Duplje.
15. Leskovec Marija, Dolgo brdo.
16. Likozar Marija, Predoslje.
17. Miklič Angela, Celje.
18. Mušič Matilda. Makole.
19. Okorn Mira, Škofja vas.
20. Rustja Danica, Ljubljana.
21. Šuhel Stanislava, Sv. Krištof.
22. Zdolšek Anica, Sv. Jurij pri Celju.
23. Žerovnik Zora, Celje.
24. Žnidarič Božena, Ključarovci.
b)	popravni izpit imajo:
1. Bincl Matilda, Sv. Marjeta, iz nemščine.
2. Gams Štefanija, Mekinje, iz trgovinstva.
3. Medved Kristina, Sv. Jurij pri Hrastniku, iz nemščine.
4. Mrevlje Marija, Mozirje, iz nemščine.
5. Pajk Silva, Celje, iz trg računstva.
6. Štetka Kvetoslava, Št. Pavel pri Preboldu, iz blagoznanstva.
7. Wltavsky Frančiška, Gaberje, iz trgovinstva.
8. Zabukošek Marija, Celje, iz trg. računstva.
1. Česen Vera, Zagreb.
2. Grutschreiber Nadina, Šoštanj.
3. Maček Marija, Gornje Roje.
4. Peer Äna, Sp. Hudinja.
5. Pinoza Marija, Mozirje.
6. Stok Ana, Ljubljana.
7. Urankar Terezija, Maribor.
8. Valenčič Nada, Rajhenburg.
9. Zupančič Ivana, Brezina.
č) izgubijo pravico šolanja:
1. Hykel Hedvika, Celje.
2. Hvala Silva, Trbovlje-Loke.
3. Košič Štefanija, Čreta pri Rimskih toplicah.
II.	mešani razred:
Razrednik J a n e ž i č Anton.
a) razred so dovršili:
1. Antolič Mirko, Maribor.
2. Antolič Vekoslav, Maribor.
3. Cestnik Anton, Sv. Lovrenc.
4. Črepinšek Bogomir, Celje.
5. Haberl Rihard, Store.
6. Jelovšek Albert, Rogatec.
7. Kotnik Franc, Frankolovo.
8. Ogrizek Vekoslav, Zg. Kostrivnica.
9. Blaznik Lidija, Dobravlje, Italija.
10. Grajžl Marija, Celje.
11. Oberauner Viljemina, Hrastnik.
12. Petrak Cirila, Braslovče.
13. Pinter Erika, Ljubljana.
14. Počekaj Ljubica, Nugle pri Kopru, Italija.
b) popravni izpit imajo :
1. Lubej Miroslav, Počehova, iz knjigovodstva.
2. Zorec Miloslav, Žabja vas*—Novo mesto, iz blagoznanstva.
3. Fischer Olga, Celje, iz zemljepisa.
4. Hočevar Marijana, Studenci, iz blagoznanstva.
5. Tajnik Mladena, Družmirje, iz trg. računstva.
6. Toman Jožica, Trbovlje—Loke, iz trg. računstva.
7. Trogar Vera, Mozirje, iz nemščine.
8. Žgank Berta, Celje, iz dopisja.
c) ponavljajo razred:
1. Pleterski Ladislav, Ostrožno.
2. Fortunat Darinka, Celje.
3. Zagradišnik Štefanija, Gornji grad.
Razrednik Beg Dušan, a) razred so dovršili:
1. Bitenc Äna, Oštrelj—Bos. Petrovac.
2. Čertanc Milena, Trbovlje.
3. Čuješ Vera, Rogatec.
4. Dolinar Ivana, Megojnice.
5. Domajnko Irena, Krčevina.
6. Gošnik Rozalija, Celje.
7. Herman Berta. Trbovlje.
8. Kovčan Marija, Trbovlje—Retje.
9. Kušar Ernestina, Celje.
10. Simončič Marija, Trbovlje.
11. Spec Vida, Jesenice.
12. Švajger Marija, Vojnik.
13. Urankar Filomena, Maribor.
14. Volčanšek Jelka, Trbovlje.
15. Vrbovšek Nežika, Sotensko.
16. Winter Olga, Beograd.
17. Zakonjšek Pavla, Potoška vas.
18. Zgonc Božidara, Gornja Lendava.
19. Zupanc Slava, Žalec.
b) popravni izpit imajo :
1. Karnjovšek Matilda, Sv. Peter v Sav. dol., iz knjigovodstva.
2. Mravlak Julijana, Zagrad—Celje, iz zemljepisja.
3. Sonnenwald Ljudmila, Ruše, iz trg. računstva.
4. Skoberne Frančiška, Ojstro—Laško, iz knjigovodstva.
c)	ponavljajo razred:
1.	Javornik Neža, Zagrad—Celje.
Privatni izpit so polagali:
a) opravila sta izpit :
Vičar Leopold, Beljak, Nemčija, čez prvi razred.
Koren Anton, Celje, čez drugi razred.
b) popravni izpit imata čez prvi razred :
Murko Viktor, Maribor, iz knjigovodstva.
Ribnikar Branko, Ljubljana, iz trgovinstva.
XIV.
Popravni izpiti
za šolsko leto 1936/37.
Izpiti so se vršili 27. in 28. avgusta 1937 za prvi razred ter 29. in 30. avgusta 1937 za drugi razred.
3. Jagodič Gizela
4. Zoher Vladislava
Izpit so napravili sledeči učenci(ke): iz I. mešanega razreda:
1. Ogrizek Vekoslav
2. Fortunat Darinka
iz I. dekliškega razreda:
1. Herman Berta	2.	Spec Vida
iz II. mešanega razreda:
1. Perko Karel	3.	Šuhel Josip
2. Petelinšek Franc	4.	Grein Hilda
5.	Hribovšek Marija
iz 2.	dekliškega	razreda:
1. Bovha Ivana	3.	Kačič Ljudmila
2. Jazbinšek	Äna	4.	Perger Tatjana
5.	Zemljič Ivana
Izpita niso napravili : iz I. me š. razreda:	iz	1. d e ki. razreda:
1. Jug Ivan	1.	Bevc Helena
2. Lednik Janko	2.	Faflik Elizabeta
3. Soderžnik	Franc	3.	Medved Kristina
4. Stampfl Anton
iz II. mešanega razreda:
1. Miklavc Vladko
2. Steblovnik Ivan
3. Bernik Vida
XV.
Uspeh za šolsko leto 1936-37
po končanih popravnih izpitih.
USPEH	Razred								Skupaj		
	I.			1.	II.			2.			
	m.	ž.	sk.	ž.	m.	ž.	sk.	ž.	m.	ž. |	sk.
Odličen		—'	1	1	2	1	—	1	2	1	5	6
Prav dober . . .	2	—	2	4	1	3	4	5	3	12	15
Dober		4	6	10	15	4	11	15	5	8	37	45
Zadosten		7	8	15	5	8	7	15	15	15	35	50
Izdelali so		13	15	28	26	14	21	35	27	27	89	116
Niso izdelali ....	7	6	13	11	2	3	5	1	9	21	30
Neizprašani ....											
Izgube pravico šol.	—	—	—	—	1	—	1	—	1	—	1
Skupaj	20	21	41	37	17	24	41	28	37	110	147
Završni izpit v septembru 1937.
Izpit se je vršil po programu, ki ga je odobrilo ministrstvo trgovine in industrije z odlokom I. br. 27,139/N z dne 12. avgusta 1937.
K polaganju celotnega izpita so se prijavili 4 kandidati in 6 kandidatinj, skupaj 10.
K polaganju popravnega izpita so se prijavili: 2 kandidata in 6 kandidatinj, skupaj 8.
Od polaganja izpita je odstopila 1 kandidatinja, vsi ostali pa so bili pripuščeni k izpitu.
Pismeni izpiti so se vršili 2., 3., 4., 7. in 9. septembra.
Kandidati so dobili sledeče pismene naloge:
Iz slovenščine: Prirodni temelji za razvoj naše industrije.
Iz nemščine: Die Bekleidungsindustrie (Prevod iz nemščine v slovenščino). Prevod trgovskega pisma iz slovenščine v nemščino.
Iz trg. dopisja : Poročilo o pošiljanju menice v eskont z nalogom za nakup efektov. Poročilo o vrnitvi protestirane menice. Tretji opomin. Okrožnica o otvoritvi trgovine.
Iz knjigovodstva: Knjiženj« enomesečnega poslovanja in letni zaključek delniške družbe kot industrialnega podjetja.
Iz trg. računstva: Zaključek kontokorenta z dvojno obrestno mero in prenosom pozneje dospelih postavk po nemškem načinu. Devizni račun Zagreb. Izravnalna deviza pri trasiranju Londona na Ljubljano. Preračunanje angleške žitne probe v ostale.
K polaganju ustmenega izpita so bili pripuščeni vsi kandidati in kandidatinje, ki so polagali pismeni izpit.
Ustmeni izpiti so se vršili 13. in 14. septembra.
Završni izpit so položili z dobrim uspehom : Feržič Ignac, Bovha Ivana, Pilih Nada in Razbornik Jožefa; z zadostnim uspehom: Petelinšek Franc, Šuhel Josip, Zupanc Franc, Komar Danijela, Ledinek Dragica, Pentek Milka, Rotsching Etelka in Zabukošek Nada.
Odklonjeni so bili po čl. 33. Pravilnika o završnem izpitu s pravico do polaganja popravnega izpita v juniju 1938: 2 kandidata in 2 kandidatinji, skupaj 4, za leto dni pa 1 kandidatinja.
XVII.
Završni izpit v juniju 1938.
Z razpisom I. Br. 15.326/N z dne 7. maja 1938. je ministrstvo trgovine in industrije odobrilo razpored završnega izpita. Za svojega odposlanca pri ustmenem izpitu je imenoval g. minister trgovine in industrije dr. Laza Kostiča prof. ek. komerc. visoke šole v Beogradu. Pismenim izpitom pa je predsedoval dir. zavoda g. Marinček Fran.
Izpraševalni odbor:
Predsednik: ministrski odposlanec dr. Laza Kostič, prof. ek. komerc. visoke šole v Beogradu.
Podpredsednik: Marinček Fran, direktor.
Ažman Joža, za trgov, računstvo,
Beg Dušan, za blagoznanstvo in gospod, zemljepis,
Fink Konrad, za nemščino,
Janežič Anton, za slovenščino,
Lenasi Konrad, za dopisje in knjigovodstvo.
Prijavili so se k polaganju celotnega izpita sledeči kandidati (nje):
1.	Antolič Mirko	15.	Gošnik Rozalija
2.	Antolič Slavko	16.	Grajžl Marija
3.	Cestnik Anton	17.	Herman Berta
4.	Crepinšek Bogomir	18.	Kovčan Marija
5.	Haberl Rihard	19.	Oberauner Vilma
6.	Jelovšek Albert	20.	Petrak Cirila
7.	Koren Anton	21.	Pinter Erika
8.	Kotnik Franc	22.	Počekaj Ljubica
9.	Ogrizek Vekoslav	23.	Simončič Marija
10.	Blaznik Lidija	24.	Švajger Marija
11.	Certanc Milena	25.	Verbovšek Neža
12.	Cujež Vera	26.	Winter Olga
13.	Dolinar Ivana	27.	Zakonjšek Pavla
14.	Domanjko Irena	28.	Zupanc Slava
29. Kačič Ljudmila kot ponavljalka
K polaganju popravnega izpita so se prijavili:
1. Haberl Karl iz slovenščine in računstva.
2. Perko Karel iz računstva in zemljepisa.
3. Grein Hilda iz zemljepisa.
4. Zemljič Ivana iz dopisja in nemščine.
Pismeni izpiti:
Pismeni izpiti so se vršili 10., 11., 13., 14., 15. junija 1938.
Pismene naloge iz posameznih predmetov so bile:
Iz slovenščine (10. junija)
Lepota naše domovine — naše bogastvo.
Iz nemščine (11. junija):
a)	Prevod iz nemščine v slovenščino: Die Reklame. — Der Kaufmann muss bestrebt sein, .seinen Kundenkreis zu vergrössern und den Käufer auf seine Artikel aufmerksam zu machen. Die Mittel hiezu sind verschiedener Art. Eines derselben bilden die Zirkulare. Der Kaufmann versendet sie an kaufkräftige Konsumenten. Dazu muss
natürlich die passende Gelegenheit gewählt werden; so werden Konfektionsgeschäfte ihre Zirkulare im Herbst und Frühjahre, die Spielwarengeschäfte zu Weihnachten usw. versenden. Die Post hat durch besonders niedrigen Tarif für solche Drucksachen ihre Versendung ganz besonders erleichtert. Zudem bestehen in grösseren Städten Bureaus, welche Adressen sammeln und dieselben gegen geringe Vergütung mitteilen. Grössere Spezialgeschäfte begnügen sich allerdings nicht mit einem einfachen Zirkulare, sondern lassen oft mit bedeutenden Kosten reich illustrierte Kataloge herstellen.
b)	Prevod iz slovenščine v nemščino:
LJUBLJANA, dne 11. junija 1938.
Gospod K. Benčina, Lož.
Vaše včerajšnje pismo sem prejel. Primerjal sem Vaš vzorec s svilo iste vrste, ki jo imam še v zalogi, in ugotovil, da je Vaša pritožba upravičena. Pri odpremi pošiljke se je zgodila neljuba zamenjava, zato Vam rad dovolim zahtevanih
din 100.—
popusta. Prosim Vas oproščenja in Vas zagotavljam, da se kaj takega v prihodnje ne bo več pripetilo.
S spoštovanjem A. Skrabar.
Iz trgovskega dopisja (13. junija).
1. J. Black, Liverpool, obvešča dne 5. junija 1938 špedicijsko tvrdko Jugo-port d. d., Sušak, da je odposlal na njen naslov po parniku »Split«, kapitan B. Lasič, cif Sušak pošiljko M. T. 20/39 20 bal bombaža, bruto 2200 kg. Prosi jo, da pošiljko prevzame, uvozno	ocarini in odpremi po železnici tovorno	na	naslov
Mehanične tkalnice d. z o. z.,	Celje, franko Celje.	V svrho prevzema	in	ocari-
njenja pošiljke prilaga konosament, potrdilo o izvoru blaga in izvozno fakturo. Znesek stroškovnika pa naj pošiljki povzame.
2. A. Goreč, Celje, sporoča dne 31. maja 1938 B. Hribarju, Šoštanj, na njegov dopis z dne 25. maja 1938, da mu je podaljšal dospetek menice din 15.000 — za 10. junij 1938 do 10. julija	1938. Pošilja mu v akcept novo menico, v	kateri
si zaračuna 6°/0 zamudnih obresti in din 25’— za	menično golico.
3. Ljubljanska kreditna banka, podruž. Celje, obvešča dne 5. junija 1938
1.	Tratnika, Celje, da ga je akreditirala po naročilu tvrdke Remec & Co., Kamnik, do zneska din 40.000'— za dobavo 5 vagonov bukovih hlodov v dolžini 2 do 6 m, povprečnega ptemera 30 cm ä din 250’— za m3 franko Kamnik, naslovljenih na Remec & Co., Kamnik. Akreditiv je veljaven nepreklicno do 31. avgusta 1938 in izplačljiv proti predložitvi izvirne fakture in duplikata tovornega lista z uradno ugotovljeno težo.
4. A. Jenko, Celje, naznanja z okrožnico, datum poštnega pečata, da je otvoril na Glavnem trgu št. 5 pod registrirano tvrdko A. Jenko manufakturno in modno trgovino ter podelil B. Turku prokuro.
Iz knjigovodstva (14. junija)
Surova bilan. koncem novembra 1937. :
Blagajna............................din	100.000'—	70.000'—
dolžniki ............................»	330.000'—	170.000 —
dvom. dolž...........................»	10.000
upniki...............................»	100.000’—	280.000'—
rimese...............................»	60.000'—	50.000'—
trate  ..............................»	165.000'—	200.000'-
pošt. hranil.........................»	160.000'—	100.000'—
banke................................»	90.000--	210.000'-
fabrikacija .........................»	345.000'—	485.000'—
fabrikati............................»	480.000'-	480'000'-
surovine.............................»	200.000'—	180000'—
pomož. mater.........................»	60.000'—	50.000'—
kurivo...............................»	45.000'—	30.000'—
premičnine ..........................>	80.000’--
nepremičnine ........................»	400.000'—
stroji ..............................»	200'000'—
orodje...............................»	80.000'—
delkred. rez.........................»	5.000'—	15.000'—
amortizacija.........................»	80.000'	—
rez. sklad...........................»	40.000’—
dividenda 36.........................»	30.000'—	40.000'—
plače tov. osobju & mezde del. »	80.000'—	80.000'—
posl. stroški .......................»	50.000’-	10.000’-
soc. zavar...........................»	15.000 —	15.000’—
delniška glavnica....................»_______________________500.000’—
din 3,085.000'-	3,085.000’—
12.	1.	Ljubljanska kreditna banka, tu, obvešča, da je izplačala v breme teko-
čega računa din 5.000’— dividend za leto 36.
12.	7.	Izplačilo mezd delavcem din 5.000’—.
12. 10. Prodaja fabrikatov A. Gregorcu, Ljubljana, franko Ljubljana, polovico valuta 2 meseca, polovico per 2 meseca za din 50.000’ — .
12. 12. A. Gregorc, Ljubljana, obvešča, da je plačal za tovornino din 1.000’— in zahteva din 5.000'— popusta, ki se mu odobri.
12. 13. Kreditna banka, tu, izplača domicil din 10.000’—, zaračuna si 2°/0o inkaso provizije in obračuna protivrednost v tekočem računu.
12. 14. Izplačilo mezd delavcem din 10.000’ —.
12. 18. Nakup sirovin pri A. Dolencu, Ljubljana, franko Ljubljana za din 60.000'- polovico valuta 2 meseca, polovico per 2 meseca. Plača se za tovornino din 800'-.
12.	19.	Dvig din 40.000'- pri Kreditni	banki,	tu.
12.	20.	Nakup pomožnega materijala	za din	15.000'- pri I. Majdiču, Celje, proti
takojšnjemu plačilu v gotovini.
12. 25. Nakaže se A. Dolencu, Ljubljana, po poštni hranilnici polovično vrednost za dne 18. t. m. prejete surovine po odbitku 2°/0 skonta.
12. 26. Opominja se zamudni dolžnik A. Breznik, Ptuj, na poravnavo računa.
Zaračuna se mu din 300 - zamudnih obresti in din 5 -za stroške opomina.
12. 28. Z dvomljivim dolžnikom 1. Božičem, tu, se sklene 50°/0 poravnava v gotovini. Dolguje din 10.000’-.
12.	31.	Izplačilo plač tovarniškemu	osobju	in mezd	delavcem din 18.000, in
plač trgovskemu osobju din	8.000'-.	Izplačilo	prispevkov za socialno
zavarovanje delavcev din 1.500’- in zavarovanje trgovskega osobja din 1.000’-.
Skladišče sporoča, da se je izdalo v decembru v izdelavo surovin za din
35.000’-, pomožnega materijala za din 1.000’-, kuriva za din 8.000'-, v trgovskem
obratu pa se je porabilo kuriva za din 500'-. Skladišču se je oddalo gotovih izdelkov za din 50.000'-.
Napraviti je letni zaključek po kalkulativni metodi. Surovin je v zalogi za din 45.500'-, kuriva za din 6.500'-, pomožnega materijala za din 15.000--, gotovih izdelkov za din 250.000 -, izdelkov v izdelavi za din 10.000'-.
Upoštevati je v naprej plačane plače trgovskemu osobju din 8.000'-, dolg na obrestih pri banki din 12'000'-, dolg na davkih din 6.000'-, diskont trat din 4.000'-, diskont rimes din 1.000'-.
Za naknadne izgube pri dolžnikih je dotirati 5% od vrednosti prodanih fabrikatov. Odpisati je od poslovnih stroškov na fabrikacijo 10%- Pri premičninah je odpisati direktno 8°/o + 2%, pri orodju 50%. indirektno pri nepremičninah 4°l0 + 1% in pri strojih 25°/0.
Nalogo je preknjižiti po italijanskem načinu v primanoti, blagajniški knjigi in glavni knjigi.
Iz trg. računstva (15. junija).
1.	Debet:
19.	1.	.
7.
15.
23.
29.
17.
12.
9.
blago
franko
din 2.375-50 » 3.699'75 » 1.999-75 » 4.000- -» 1.345-25 » 3.247-30 » 2.781-45 » 3.189-82
Kredit:
31. 12. saldo 28.	1.	.	.	.
3.	4.	.	.	.
22.	9.	.	.	.
18.	6.	.	.	.
24.	8. franko
13.	3.	.	.	.
6.	5.	.	.	.
din 6.700'—, »	997-85
» 1.934-32 » 1.532-32 » 2.006-75 » 1.323 -99972 » 2-345'75
Izračunati je kontokorentne obresti po angleškem načinu brez prenosa kasneje dospelih postavk. 10°/0—4°/0, stroški din 49'50, ‘/s°lo provizije, parska izravnava, zaključek 30. 6., kal.
2. Zagreb kupuje 17. 5.
4.	zaklj., 3.000'— nom. in 2 kom. 4'/a% zal- P- H- S', ä	69'—
2«/**/, vojno škodo.............................................»	481'—
Del.	Nar. banke..............................................»	6.980"—
»	T. P. D..................................................»	208' »
»	Srpske banke.............................................»	152 —
»	P. A. B..................................................»	232--
3. Londonski juvelir kupi po nalogu beograjskega juvelirja 20. 3. pol kg zlata č. W 2, 3 po 135/9. V poravnavo svojega zahtevka trasira istega dne din devizo per 14. 4. ter si zaračuna 2°/0o kurtaže in takse ter provizije, kakor tudi £—, 17, 6, stroškov. Na katero vsoto bo glasila deviza, če notira London devizo Beograd 230.— (d) pri 12,/2°/o diskontu?
4. Izraziti je angleški uspeh žetve 18 na ostale načine !
Na seji izpraševalnega odbora, ki se je vršila po čl. 33. Pravilnika dne 17. junija 1938 se je ugotovilo, da je oproščena celotnega ustmega izpita kandidatinja VerbovšekNežika. Vsi ostali kandidati (nje) so bili pripuščeni k ustmenemu izpitu. Tej seji in ustmenim izpitom, ki so se vršili 18., 20., 21., 22., 23. in 24. junija, je predsedoval g. ministrski odposlanec dr. Laza Kostič.
Po uspehih pismenega in ustmenega izpita ste izdelali z odličnim uspehom
2 kandidatinji, s prav dobrim 2 kandidata, z dobrim 4 kandidati in 9 kandidatinj, skupaj 13, z zadostnim 2 kandidata in 3 kandidatinje, skupaj 5. Odklonjeni so bili s pravico do polaganja popravnega završnega izpita v septemberskem roku
3 kandidati in 6 kandidatinj, skupaj 9. Pravico do ponavljanja završnega izpita je izgubila 1 kandidatinja.
Seznam kandidatov (inj),
ki so položili završni izpit v juniju 1938.
Tek št.'	Ime	Čas in kraj rojstva	Ime, poklic in bivališče očeta (matere)	Uspeh pri završnem izpitu
i.	AntoliC Vekoslav	6. januarja 1920, Maribor	Vekoslav, les. trg., Celje	dober
2.	Cestnik Anton	4. junija 1920, Sv. Lovrenc	Ferdinand, krojač, Sv. Lovrenc	dober
3.	Črepinšek Bogo.	21. julija 1921, Celje	Blaž, pošt. zvanič., Celje	prav dober
4.	Haberl Karel	1. novembra 1918 Store	Franc, predvaljar, Štore	zadosten
5.	Haberl Rihard	15. aprila 1920, Štore	Prane, predvaljar, Štore	dober
6.	JelovSek Albert	25. julija 1921, Rogatec	Karl, priv. uradnik, Rogatec	prav dober
7.	Koren Anton	28. julija 1907, Celje	Franc +, Marija, zasebnica, Celje	dober
8.	Perko Karel	11. avgusta 1917 Štore	Karl, orož, nar, v. p., Celje	zadosten
9.	Čujež Vera	22. avgusta 1921, Rogatec	Franc, poslovodja, Petrovče	dober
10.	Dolinar Ivana	20. avgusta 1920, Megojnice	Marko, poljedelec, Megojnice	dober
11.	Domanjko Irena	25. oktobra 1918, Krčevina	Jakob f, Gizela, zaseb., Sp. Breg	odličen
12.	Gošnik Rozalija	9. septembra 1922, Celje	Anton, slik. mojster, Celje	dober
13.	Grein Hilda	8. avgusta 1920, Ribnica na Dol.	Franc, grad. mojster, Slovenjgradec	zadosten
14.	Kovčan Marija	1. januarja, Retje-Trbovlje	Ignacij, zvaničnik drž. žel., Rače	zadosten
15.	Petrak Cirila	15. aprila 1920, Braslovče	Ivan, učitelj, Celje	zadosten
16.	Pintar Erika	8. aprila 1921, Ljubljana	Franc, priv. urad., Št. Pavel	dober
17.	Švajgar Marija	8. decembra 1921, Vojnik	Marija, zaseb., Rogatec	dober
18.	Verbovšek Neža	7. januarja 1920, Sotensko	Alojz, pol. del., Sotensko	odličen
19.	Winter Olga	9. novembra 1920, Beograd	Slavko f, Ana, trgov., Vojnik	dober
20.	Zakonjšek Pavla	21. oktobra, PotoSka vas	Ernest, poljedelec, Knez. dol	dober
21.	Zemljič Ivana	26. februarja 1918, Opčine	Friderik, strojnik, Rečica ob Savinji	zadosten
22.	Zupanc Slava	1. avgusta 1920, Žalec	Ivan, obč. delovodja, Žalec	dober
Statistika dijakov za šolsko leto 1937-38.
	Razredi								Skupno		
	I.			1.	II.			2.			
	m. | ž. | sk.			ž.	m.	ž.	sk.	ž.	m. I ž.		sk.
1. Število : vpisanih: začetkom šol. leta tekom » » |	36	15		51	13	17	30	24	49	107	156
od teh je bilo : novincev . 1 ponavljalcev |	27 9	14 1	41 10	41 10	12 1	16 1	28 2	24	39 10	95 12	134 22
Vseh je bilo vpisanih . . .	36	15	51	51 1	13	17	30 || 24		49 1 107		156
Izstopili so: radi bolezni . odpuščeni po čl. 41 c t. 6 Pravilnika odpuščeni po § 31. zak. o sr. trg. šol. umrli 	 prestop, v drugi zav. opustili šolanje	1 3 1 1	1 2	1 4 1 3	2 1 4	1 1	1 1 1	2 2 1	-	1 1 4 1 1	3 3 7	4 1 7 1 8
Vseh je izstopilo ....	6	3	9		2	3	5	—	8	13	21
Koncem šol. leta je ostalo	30	12 | 42		44 |	11	14	25 |	24 |	41	94	135
2. Starost: Rojeni leta 1917	 » 1918 » » 1919 » 1920 » 1921 » 1922 » » 1923	2 2 5 6 13 2	6 4 2	2 2 5 12 17 4	2 i 18 12 5 1	1 6 4	1 5 8	1 1 11 12	2 4 6 7 5	1 2 2 11 10 13 2	3 6 18 39 21 7	1 5 8 29 49 34 9
Skupaj . .	30	12	42	44	11	14	25	24	41	94	135
3. Narodnost: Jugoslovani Nemci ... Čehoslovaki	30	10 1 1	40 1 1	42 1 1	11	13 1	24 1	24	41	89 3 2	130 3 2
Skupaj . .	30	12	42	44	11	14	25	24	41 | 94		135
4. Vera: rim. katoliška protestantovska pravoslavna . češka narodna	29 1	10 1 1	39 1 1 1	44	11	14	25	24	40 1	92 1 1	132 1 1 1
Skupaj . .	30	12	42	44	11	14	25	24	41	94	135
5. StarSi dijakov so: javni nameščenci .... upokojenci	 f a) posestniki . poljedelci < b) najemniki . V c) usluž. in dni. industrii i a) Podjetniki . {g---:: [ a) samostoj. . trgovci < b) uradniki . i cl pomočniki . ost. svob. j W samostojni Doklici 1 b> plsar- osob e p l c) delavci . . zasebniki		8 1 2 9 4 4 1 1	3 2 1 2 1 2 1	11 1 4 10 2 5 6 1 1 1	8 10 3 9 5 3 2 2 1 1	2 1 1 3 3 1	5 1 1 4 2 1	7 2 1 1 7 5 2	4 2 5 2 9 1 1	10 2 2 10 3 4 7 1 1 1 1	20 13 11 12 20 5 6 2 	 4	30 15 13 22 23 9 13 3 1 1 5
Skupaj ....	| 30	| 12 | 42		| 44	| 11 | 14 | 25			| 24	41	94	138
	—-	I.	Ra n	z r i.'l	e d	i II.	1	2.1	Skupno		
	m.	ž.	sk.!	ž	m.	ž.	sk.	ž.	m.	ž.	sk.
6. Starši stanujejo:											
v Celju 		7	5	12	18	4	8	12 i	‘1	11	38	49
v celjskem srezu ....	8	4	12	7	4	2	6	6 j	12	19	31
v ostalih krajih Drav. banov.	14	3	17	18	3	4	7	11	17	36	53
v ostalih banovinah ....	1		1	1			"	“|	1	1	2
Skupaj . . .	30	12	42	44	'1	14	25	24	41	94	135
7. Uspeh koncem šol. leta:											
odličen									1		1	1
prav dober ........	—	2	2	6	1	1	2	3	1	12	13
dober		9	5	14	14	4	2	6	10	13	31	44
zadosten		5	1	6	4	I 3	3	6	5	1 »	13	21
izdelali so		14	8	22	24	I 8	6	14	19	| 22	57	79
popravni izpit imajo . . .	14	3	17	8	I 2	Jb	8	4	Ki	21	37
ponavljajo razred . ...	2	1	3	9	| 1	2	3	1	3	13	Ib
izgube pravico šolanja . .								|		3	6
Skupaj ... 1 30		12	42 || 44		1 '1	14	| 25	1 24	1 41	94	135
XIX.
Naznanilo za šolsko leto 1938-39.
Za vpis v I. razred se prijavijo učenci (ke) v smislu razpisa ministrstva trgovine in industrije I. br. 21.169/N, od 4. VI. 1938. tako, da oddajo osebno ali pošljejo po pošti v času od 25. do 28. avgusta 1938. izpolnjeno prijavo (tiskovine se dobijo pri šol. slugi za din 0.50), kolekovano z din 10.—, ki ji priložijo zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list.
Ravnateljstvo bo 30. avgusta z objavo na uradni deski ali na željo po pošti pozvalo učence(ke), ki bodo izbrani, da se vpišejo v rokih rednega vpisovanja ter dopolnijo kolek za vpisnino din 40.— na vpisnici in predložijo nadaljnje potrebne dokumente. Ostalini prijavljencem bo pa vrnilo njihove dokumente.
Po razpisu ministrstva trgovine in industrije I. br. 5689/N od 15. TI. 1935. se bodo sprejemali na novo prvenstveno učenci(ke) iz srezov Brežice, Celje, Prevalje, Gornji grad, Konjice, Maribor desni in levi breg, Slovenjgradec in Šmarje pri Jelšah ter iz samoupravnih mest Celje in Maribor. Iz ostalih srezov se bodo sprejemali učenci(ke) le, če bo v razredih dovolj prostora.
Redno vpisovanje za šolsko leto 1938/39 bo v dneh 1., 2. in 3. septembra 1938, vsakokrat od 3. do 11.
V	I. razred se sprejemajo učenci(ke), ki so dovršili štiri razrede srednje šole (gimnazije, realke ali realne gimnazije) ? nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom in nimajo več nego 17 let.
Učenci(ke), ki imajo ob vpisovanju več kakor 17, toda manj nego 19 let, se smejo vpisati samo z odobrenjem kraljevske banske uprave.
Učenci (ke), ki so dovršili štiri razrede srednje ali njej podobne šole v inozemstvu, se smejo vpisati, če opravijo dopolnilni izpit. Dopolnilni izpit polagajo na predlog direktorja z odobritvijo min. trgovine in industrije iz onih predmetov, katerih se niso učili ali katerih so se učili v manjšem obsegu.
Učenci(ke), ki so izgubili pravico do rednega šolanja na srednji šoli, se ne morejo vpisati kot redni učenci.
V	II. razred se vpisujejo učenci(ke), ki so uspešno dovršili L razred na tej šoli. Učenci(ke), ki so dovršili prvi razred na drugi trgovski srednji šoli, se smejo vpisati, če so dobili za to odobritev od direktorja šole, na kateri so bili preje vpisani.
Učenci(ke), ki so obiskovali srednjo trgovsko šolo v inozemstvu, se smejo sprejeti po odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave v drugi razred, če opravijo dopolnilni izpit iz predmetov, katerih se niso učili, ali ki so se jih učili v manjšem obsegu.
Učenci (ke), ki so pohajali trgovske pomorske akademije, morejo prestopiti v dvorazredno trgov, šolo, ako položijo dopolnilni izpit.
K vpisovanju je prinesti:
a) Rojstni list.
b) Šolsko izpričevalo (za prvi vpis v prvi razred izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu srednje šole ali o zaključnem izpitu meščanske šole, ponavljalci in za II. razred zadnje letno izpričevalo).
c) Prijavo v 2 izvodih, lično izpolnjenih, eden izvod taksiran s kolkom din 50.—. (Prijave se dobe pri šolskem slugi po din 0.50 komad.)
č) Potrdilo pristojnega davčnega oblastva o višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca (ke), če je temu davek predpisan. Ako so starši državni ali samloupravni (banovinski, občinski) uslužbenci, ki se jim predpisuje davek le od njih službenih prejemkov, jim izda to potrdilo urad, kjer prejemajo plačo. Ce je tem uslužbencem predpisan davek tudi na kakšni drugi davčni osnovi, morajo predložiti tudi potrdilo davčnega urada. Prošnje in potrdila o višini davka so zavezane taksi iz tar. post. 1., 3. in 4. taksne tarife (din 10.— in 20.—).
Šolnina, ki jo odmeri ravnateljstvo šole po skupnem davku po tar. post. 318 a, I. skupina, se plača takoj ob vpisu za vse šol. leto.
d) Prispevek din 20— za šolsko leto po § 29. zakona o zdravstveni zaščiti učencev.
Učenci(ke), ki ne prestopajo v šolo neposredno iz druge javne šole, morajo predložiti uradno nravstveno izpričevalo.
Naknadni vpis odobruje do 20. septembra direktor šole, ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava pa najdalje do 10. oktobra. Po tem roku se ne more noben učenec več vpisati.
Razredni dopolnilni in popravni izpiti se bodo vršili: pismeni za oba razreda 27. avgusta, ustmeni 29. avgusta za drugi in 30. avgusta za prvi razred. Podroben razpored bo objavljen na razglasni deski. Prošnje za popravne izpite je kolkovati z din 10.— in din 10.— ter jih je vložiti pri ravnateljstvu do 23. avgusta 1938.
Završni izpit v septembru 1938 bo predvidoma pismeni v času od
2.-9. septembra, ustni pa se prične 12. septembra 1938. Prošnje za
završni izpit je vložiti kolkovane z din 10.— pri ravnateljstvu do 1. septembra 1938.
Šolsko leto 1938/39. se prične 15. septembra s službo božjo v farni cerkvi ob 8. Učenci(ke) se zberejo v šoli, odkoder odidejo skupno v cerkev. Po opravljeni službi božji se vrnejo zopet v šolo, kjer se jim razglasi urnik in disciplinski predpisi. Dne 16. septembra se’ prične redni pouk.
Ugodnosti absolventov dvorazr. trgov. šol. Izpričevalo o zavržnem izpitu nudi po čl. 2 pravilnika ministrstva trgovine in industrije II. br 131850/N (Služb, novine kralj. Jugoslavije z dne 15. maja 1934, štev. 111/XXVIII./247) in § 19 zakona o obrtih (Služb. nov. kralj. Jugoslavije z dne 9. novembra 1934, št. 262/LXXXI/558) dokaz popolne izobrazbe za samostojno izvrševanje trgovinskega obrta. Nadomešča tedaj učno dobo in pomočniško zaposlitev v trgovini.
Absolventi dvorazr. trgov, šol uživajo po čl. 49. toč. 2., čl. 132. toč. 2. in čl. 129 toč. 4. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 6. sept. 1929. Dj. št. 36.400 (Služb, list kos 2. z dne 8. januarja 1932) ugodnost 9-mesečne voj. službe v stal-uern kadru (dijaški rok) po čl. 32., 9. in 96. zakona o ustrojstvu vojske.
Prestop v trgovsko akademijo. Učenci(ke), ki so dovršili dvoraz-redno trg. šolo m položili završni izpit, lahko prestopijo na osnovi § 5. zakona o srednjih trg. šolah v III. razred trg. akademije, ako položijo po pravilniku ministrstva trgovine in industrije I. Br. 24287/N (Služb, list kos 66. z dne 20. avgusta 1932) predpisani dopolnilni izpit. Ta določba daje učencem(kam) dvorazr. trg. šol ugodnost, da morejo po dovršeni dvorazr. trg. šoli brez vsake izgube časa nadaljevati študije na trg. akademiji. Zlasti važna je ta določba za starše iz Celja in bližnje okolice, ki hočejo nuditi svojim sinovom in hčerkam višjo trgovsko izobrazbo. Njih otroci morejo študirati dve leti pod domačim nadzorstvom in ob manjših stroških, nato pa lahko nadaljujejo študije na trg. akademiji in, ko so to dovršili, tudi na Ekonomsko - komercijalni visoki šoli v Zagrebu ali drugi trgovski visoki šoli.
Opravljanje privatnih izpitov je dopustno na osnovi § 47. in 48. zakona o srednjih trgovinskih šolah po pravilniku ministrstva trgovine in industrije I. br. 23.460/N (Služb, list kos 66 z dne	20. avg. 1932)	na	srednjih trgovinskih šolah samo	osebam, starejšim od	19. let:
a) ki so zaposlene v	pridobitnih podjetjih	in napravah;
b) ki niso zaposlene v	pridobitnih podjetjih	in napravah, pa	so	bile
prej redni učenci (ke) srednje trgovinske šole, a so redno šolanje prekinile.
Ravnateljstvo.
Kazalo.
Stran
I. Predavanja na šolskih proslavah...................................2
II. Stanje učnega osobja....................................... ...	7
III. Letopis za šolsko leto 1937/38 ................................. 8
IV. Seznam uCnih knjig, uporabljanih v šolskem letu 1937/38 . 11
V. Pismene naloge . .	 12
VI. Stanje kabinetov in knjižnic ............................... .	.	13
VII. Društvo »Šola in dom«............................................14
VIII. Dijaška društva :
a) Zavodno udruženje »Korotan«.................................  14
b) 132. podružnica Ferijalnega Saveza............................14
c) Podmladek Jadranske straže................................... 15
C) Podmladek Rdečega križa.................................. ...	15
IX. Šolski sklad ...	 15
X. Ekonom, združenje za štedenje in kredit..........................16
XI. Poučne ekskurzije................................................16
XII. Zdravstveno stanje učencev šolskega leta	1937/38 ............. 17
XIII. Seznam učencevfk) koncem šol. leta 1937-38 .................... 18
XIV. Popravni izpiti za šolsko leto 1936/37 ......................... 21
XV. Uspeh za šolsko leto 1936/37 po končanih popravnih izpitih . 22
XVI. Završni izpit v septembru 1937	  23
XVII. Završni izpit v juniju 1938	  23
XVIII. Statistika dijakov za šolsko leto 1937/38	................. 29
XIX. Naznanilo za šolsko leto 1938/39 ............................... 30
j '.' ' '.'v	,'	/	’"r: s ,
' ' •
  t*V Ig ‘t	....
;N.,-:•'.......................................   ^	.......................
'• 4 ",	‘	*	r
;' •y>4k«v4!f	.	.
-it
* «n
ftK'Sä
| v
IjjPi
: ' ■ ' .'
’>J 'S • V-
, J» •, ^.■:'t jf
®! <r
...... ..
1	''	Tu'
Mlf/
# 11
.
i !(.■& - J
'A./. .
■ ■ i'1';■ .\y^.>,/; '■ ■.'./,•.■■■ ■■■■■.;. ■•:.■':',: :	/r,v.;'V-:'.'.. .'	^	V	;.•’■	?	\^'Sv	/''7
' ";:" , : ;V:'-""v. "V ■.
i, i >
|?Ät
'.:!;	"	•	“J	.	--	-.	;/'■	.	■'..	■■	.,
.ti* W
■V/ r; 'j;,-:. V- fp
\<	'i	.	(.’ *•	•	*«
' i' , „	’	r <■’	*	'	l	'
;: i, ' :.S ^‘.'• • s’, :/’*: '■" •: -,-"• -
^.,; :;:	,	V	;.iv,. r . i . ‘.‘ •	'	■	\	■,	al	;	■	t	r	"v	i,.	,,.	'.	i	•	i>	V	i,	,	■	■	'	,	■	■	■-.	*	:	'.'.;: "*
^v'i	'	,,y^:	'•i:'.'t>’
'	■	'	■	v	-Jr
■ yfäi'&w'i'-Š&A>:^iv‘■'r;:
mm
•r**ö4i
S	; #^:Kl:. >v;1V;
'* . jfe	i
\ vf .* ;', \tt ?,'^ir ^	*	}{£'■
’	‘	^	k"	-	I	^	:
m ‘ ' 116	I	(	'*	/	ip
i &	ii‘(	'	-,	(	»l	m
' 1 1 , , >-"'
l«Mrl
-■ ' $ Hu‘.' ^r"	.	■	I
;!>■'•'■ ■* ^JC i	-c;;.-	.' ‘ ’V.‘-Vi‘.' ’> v ■• ?•'";{ '.'■•*■ v''
•	•	:•	"'f;'	-f	v.	v-'..	>;;' .'■	• >
1' v	'	.	';'*;;:;.'f	>.	■t;;'	/:.;'!"?;
•'■' ,1' ;-:v^A*?,ž'-■. .'■■'•"'■lil' ■■■■'.■■& Vf •“	J^.
«V :
r;'V' ^;".''. '.■■';'.' ■■■ ■ ■■■.?■•	'•,',■■■	■"	"./'..V':	'■	:. '.; ’•I,;.,';- ‘■■''■'■'■.i'!■ ■'" '■■■'.
1 ’,	1	,	f	'■'	*	t	**!-
; ’fe
l:h.'
c ,* .a .;	,4, ti » i
P> “ ^ U " L ‘	-	ll ^ ‘ H „	:
.. .
* ,\ 4
'-nH
ff 'v' :;j;«' ; ^VpS:¥v' v< ST.' ^
<’>'■&> \^W fti \'A'L	‘i	1	n'
, .
Üfi
■
»V;ii
mmä
Sl
1«
.
' \r*'	i	n	*
i	i	'	p	m	’
':'r. ■ -jv;-
»ji. .<. iiitl.1!.... *.........................................   .,...'	J.	.	\‘*>	‘	.	,