OJPOZOR1JLO! NAROČNINA NASiH LISTOV SE PLAČUJE: za STO in ITALIJO pri upravi v Trstu, ul. Ruggero Manna 29, tel. 83-51 ali na poštni tekoči račun štev. 11.5374. za CONO B pri Ce ntru tiska — Koper; za JUGOSLAVIJO pri ADIT-u, Ljubljana, Tyrseva ul. 34, tel. 49-63 ali na čekovni račun pri Komunalni banki št. 6-1-90603-7. UPRAVA LISTOV ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA INICIATORJI BORBE JUGOSLOVANSKIH NARODOV IN USTVAUITELJI AVNOj-a. DESNO OD TOV. TITA ALEKSANDER RANKOV1C. SVETOZAR VUKMANOVIC, MILOVAN DJILAS; LEVO TOVARIŠI EDVARD KARDELJ, IVAN MILUTINOVIČ IN VLADIMIR BAKARIC. 29. november 1943 je najpomembnejši datum v zgodovini Jugoslavije. Na ta dan so se zbrali v Jajcu odposlanci vseh jugoslovanskih narodov, da postavijo temelje pravi ljudski državi, da potrde pridobitve, katere si je ljudstvo pod vodstvom Komunistične partije priborilo v na-rodno-osvobodilni vojni, da določijo smernice za nadaljevanje revolucionarne borbe do popolne nacionalne in socialne osvoboditve. Jugoslovanski narodi so v tej borbi proti okupatorju, proti notranjim buržoaznim elementom in hlapcem imperializma v svojih vrstah zmagali. Zmagali pa so zato, ker so po dolgih stoletjih zatiranja in izkoriščevanja hoteli zaživeti svobodno in neodvisno življenje. Zmagali pa so tudi in predvsem zato, ker je jugoslovanske narode na to borbo že pred letom 1941 pripravljala Komunistična partija pod vodstvom Tita, ker je narode v borbi vodila ista Komunistična partija pod istim vodstvom. Svojo nalogo Je Komunistična partija Jugoslavije lahko izpolnila, ker Je bila prekaljena U očiščena vseh oportunističnih elementov, kar je zasluga takratnega vodstva, ki je vodilo partijo in jugoslovanske narode v osvobodilni borbi, Istega vodstva, ki stoji danes na čelu nove Federativne ljudske republike Jugoslavije. Dve teti po zgodovinskem zasedanju AV-NOJ-a Je bila v svobodnem Beogradu razglašena republika Jugoslavija, zgrajena na temeljih, ki jih Je postavil AVNOJ. Oblast, ki si jo je ljudstvo v borbi priborilo. Je ostala v njegovih rokah. Ker Je bila revolucija Jugoslovanskih narodov proletarska revolucija, se ni mogla ustaviti s pridobitvijo te oblasti, temveč je mo-rala dalje po poti graditve gospodarstva svoje države, da si jo z ekonomskim razvojem zagotovi. Zato gradi Jugoslavija socializem. Kakor so v borbi žrtvovali jugoslovanski narodi vse, da so se nacionalno in socialno osvobodili, tako tudi danes, v drugi fazi svoje borbe žrtvujejo vse. da sl čim prej zagotove ekonomsko samo-stoinost. In kakor bi brez pravilnega vodstva partije in Tita med narodno-osvobodllno borbo ne mogli tako popolnoma zma»atl kot so, bi v borbi za socializacijo svoje dežele ne napredovali tako naglo In gotovo, če bi Jih v tem velikanskem delu ne vodila partija pod istim vodstvom kot takrat. Narodi Jugoslavije svojemu vodstvu popolnoma zaupajo, ker jih ni nikoli izdalo. Zato strnjeni ob svoji partiji in Titu bojujejo novo borbo proti Zapadu in Vzhodu, proti vsem, ki hočejo zanikati Jugoslaviji pravico do samostojnega razvoja. Prvi izraz njihove borbe za samostojnost, za socializem je petletka. To niso papirnate šte-Vilke, to Je beton, in na tem betonu rastejo tovarne Diuro Dtakovič Ivo Lola Ribar, Prvomajska, Litostroj, Rankovič, Strnišče; hidrocentrale Mariborski otok, Jasenica, Mavrovo, Jabla-niča; ceste, železnice, nova mesta, v rudnikih odkrivajo nesluteno bogastvo, črpajo iz obsežnih ležišč belo zlato, prej nerodovitna, poplavljena in pusta zemlja postaja polje, dan na dan se organizirajo kmetijski kolektivi. To so dejstva, to je drugi del poti jugoslovanskih narodov. In to stvarnost hočejo zanikati, in ker je prikriti ne morejo, se poslužujejo laži in klevet, blatenja in žalitev nečloveških naporov jugoslovanskih narodov. To nasprotstvo proti Jugoslaviji se ni porodilo na zasedanju Informacijskega urada. To nasprotstvo se Je porodilo že takrat, ko je Jugoslavija jasno pokazala, da hoče po svoji poti — na zasedanju AVNOJ-a 29. novembra 1943. Jugoslavija Je z odloki, ki jih le AVNOJ prinesel. prekrižala račune špekulantskim velesilam. ki so si lugoslovansko ozemlje delili na interesna področja. NezadovoUstvo Sovjetske zveze nad odločit* vami Jugoslovanskih narodov pod vodstvom partiie In Tita te moralo priti v tasneiši obliki do izraza. In izraz teoa Je danes eonla proti novi Jugoslaviji, blatenje krvave osvobodilne volne, zmerianie državnih in partijskih voditeljev z vohuni in izdajalci. «Mi nismo proti jugoslovanskim narodom, mi smo proti vodstvu!» kričijo kominformisti v svet. Jasno, proti vodstvu so, kajti vodstvo se je uprlo vsakršnemu izkoriščanju, vsakršnemu barantanju, in ponovnemu zasužnjevanju. Toda v čigavem imenu? V imenu jugoslovanskih narodov, ki so strnjeni okoli partije in Tita, okoli istega vodstva, ki jih Je vodilo od 1935. leta dalje in v katerem vidijo poroštvo za svojo gospodarsko in socialno svobodo. Kominformistična parola «mi nismo proti jugoslovanskim narodom, mi smo proti vodstvu» je prazna fraza in proslavljanje AVNOJ-a z njihove strani hinavščina in nedoslednost, ker trdijo voditelji Sovjetske zveze, ki so odločilni v kominformistični gonji, da je bilo že zasedanje AVNOJ-a izdajstvo s strani Jugoslavije in nož v hrbet Sovjetski zvezi. Proslavljanje AVNOJ-a v kominlormističnih vrstah je profanacija resničnega AVNOJ-a, je žalitev osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov in njihove graditve socializma. Je nož v hrbet Jugoslaviji, ki strnjena ob svojem vodstvu in Titu gradi socializem v svoji državi, ki kljubuje vsem, ki potvarjajo nauk Marksa in Lenina za svoje ozke državne koristi in s tem rešuje revolucionarno gibanje v svetu pred vsemi imperialističnimi, revizionističnimi in oportunističnimi tendencami. To pa danes proletariat v svetu spoznava kljub ponovnim resoluciiam IU, kljub novim burkam, ki se pripravljalo po vzoru Rajkovega procesa, kllub novim izmišljotinam o prehaianiu Jugoslavije v imperialistični tabor. Neštevilne izjave delavskih skupin vsega sveta, intelektualcev, študentov, bivših borcev v Španiji. Franciji. Italiji, Jugoslaviji, Grčiji potrjujejo to. In Jugoslaviia. ponosna kakor ob zmagi z orožjem. lahko danes proslavlja obletnico ustanovitve svoje nove države. Ni več sama, z mo so vedno širše in širše vrste delovnega Hudstva ostalih narodov, ker spoznavalo resnico. Na Trža*kem ozemllu smo tudi proslavila!! zasedanje AVNO.T-a. ki le bilo za nas Primorce še prav posebno važno. Potrien ie bil odlok, da se Slovensko In Hrvatsko Primorie prikliuNta k Ju«os!aviH. V reloti ni bilo to izpolnteno ne p<> krivdi iu®«siovanske armade niti oartUe niti Tita, sai so Jugoslovani osvobodili celotni teM-torii. Ce tore! ne uživamo še svobode, je treba krivdo zato iskati drugod. Monarbofaiisti ne izdajajo več vojnih poročil, ker kakor poroča atenski radio, ni več vojaških akcij proti partizanom. Kot je znano, je glavni Štab partizanske vojske dan pred volitvami v Varnostni svet izdal nalog za prene-daja popolna, ne da bi bile spre-daja popolna, na da bi bile sprejete mininalne zahteve kot nove volitve in amnestija. Nasprotno smrtne obsodbe se še vedno nadaljujejo. S milijonov francoskih delavcev je stavkalo 24 ur v znak podpore akciji za zvišanje mezd in sklenitve kolektivne pogodbe. Ustavljen je bil ves promet, delo v industriji je počivalo, Francija je bila brez listov in radijskih vesti. Indija je dobita novo ustavo. Ta določa, da bo republika Indija ostala v sklopu Commomvealtha. Za dobo 15 let sta določena dva uradna jezika: angleščina in jezik hindu. Ustavo je sprejela zakonodajna skupščina. Voditelja jugoslovanske delegacije na sedanjem zasedanju OZN Edvard Kardelj in Milovan Dji-las sta se vrnila v torek v Beograd. Na zborovanju v malem mestu Torremaggiore v pokrajini Puglie so karabinerjl ubili 2 delavca. Spopad ir.-ed delavci in Scheibino policijo je trajal 2 uri. Aretirali so 28 oseb. Policija je hotela zborovanje razbiti, ker «ni bilo v naprej dovoljeno». Ta uboj je imel svoj odmev tudi v senatu. Splošna federacija deta pa je objavila stavko od četrtka ob f. uri zjutraj do petka ob isti uri. Iz ■ewyorškega občinskega sveta so izključili črnca Benjamina J. Davisa z dnem, ko je bil obsojen z ostalimi desetimi komunističnimi voditelji obsojen pod obtožbo, da je «hotel s silo zrušiti vlado ZDA». Republika Panama je dobila že četrtega predsednika republike v treh mesecih. Ta je Arnulfo Arias in je bil že predsednik republike leta 1940, nato pa odstavljen, ker je bil nacist. Panama Ima 500.000 prebivalcev in 74.522 km2. Vse kaže, da bi mogla poleg tropičnega lesa izvažati tudi predsednike republike. Cirenajka bo sklenila «vojaško zvezo» z Anglijo. Ta bo obstajala v tem, da ji bo odstopila vojaške baze, prav tako, kot je to naredila Jordanija. Novo fašistično stranko imajo v Italiji. Njeni čiani bodo nosili modre srajce namesto črnih: stranka združuje v glavnem bivše fašiste in skrajne desničarje Člani morajo pri vstopu priseči, da «bodo varovali in vzdrževali tradicije Italijanskega naroda». Po aretaciji Robineauja v Varšavi s strani poljske policije, so se kot posledica tega nadaljevale aretacije v Franciji med tanv-kajšnjimi poljskimi predstavniki in seveda tudi na Poljskem med tamkajšnjimi francoskimi predstavniki. Sedaj je pa val aretacij pričel popuščati, 27 Poljakov, ki so jih izgnali Francozi, prišlo v Varšavo. ■ Iz Sofije javljajo, da je bila v sredo predložena vrhovnemu državnemu sodišču obtožnica proti Trajču Kostovu in 10 soobtožencem. Na več mestih je zelo zanimiva in pravi o Kostovu, ki je bil kot znano podpisnik resolucije Informbiroja, da se je na skrivno pogodil s kliko Titovih fašističnih voditeljev, da bi zaobrnil kurz bolgarske zunanje politike, jo odtrgal od SZ in jo spremenil v kolonijo anglo-ame-riškega imperializma». Britansko zunanje ministrstvo Je uradno objavilo, da je angleška vlada sklenila, da uradno Prizna kitajsko ljudsko vlado. Mao Ce Tung pa je s svoje strani poslal iz Pekinga brzojavko v kateri je pozdravil Iniciativo’ za sklicanje angleško-kltajske kon ference. Kot je znano je dai predlog za to konferenco Lord Boyr Orr, letošnji Nobelov nagrajenec. Vprašanje miru in Kifajske^S0^^ pred poliličnim odborom OZN SOVJETSKA RESOLUCIJA, KI OBSOJA PRIPRAVE NA NOVO VOJNO, ODKLONJENA V zadnjih 14 dnevih so v, političnem odboru OZN razpravljali predvsem o dveh resolucijah, ki sta obe na svoj način obsojali priprave na novo vojno. Diskusije so bile zelo dolge in burne, ker je pač šlo za vprašanje, ki je prvenstvene važnosti za ves svet. V okvir svojega osnutka je Sovjetska zveza dala tudi predlog za sklenitev pakta petih velesil, ki pa je bil v glavnih potezah kmalu ovržen, po eni strani zato, ker je vsekakor bolj primerna oblika organizacije za zavarovanje miru OZN in drugič zato, ker zanj niso bili navdušeni mali narodi, ki so se upravičeno čutili odrinjeni od tako splošno važnega vprašanja, kot je vprašanje miru. Ko je Višinski zagovarjal sovjetsko resolucijo in zavračal očitke raznih predstavnikov kapitalističnih držav, je dejal, da si Sovjetska zveza želi miru, ker je to y interesu socialistične države, ki gradi. Napadel je zapadnjaško politiko do nemškega vprašanja in spomnil na podobno politiko Zapada, ki je privedla do nemške agresivnosti. V diskusiji glede omenjenih dveh resolucij je sodeloval tudi jugoslovanski delegat Bebler, ki je med drugim dejal Višinskemu: Naše ljudstvo se ne zanima za psovke in žalitve, ki jih izrekate. Zanima se samo za odnose med našimi državami. Prisostvujemo poizkusu strmoglavljenja zakonite vlade suve rene države s pomočjo pritiska od zunaj, s pomočjo gospodarske blokade, groženj, nebrzdane kanma-nje klevet, ustrahovanj, demonstrativnih premikanj čet^b meji. Gre za politiko, ki je v nasprotju s statutom OZN. Pri glasovanju, ki je sledilo po končanih diskusijah, je bila sovjetska resolucija odklonjena z 52 glasovi proti 5 in dvema vzdržanima (Jugoslavija in Jemen), Anglo-ameriška resolucija pa je bila sprejeta z 53 glasovi proti 5 in enim vzdržanim (Jugoslavija). KATERA KITAJSKA IMA PRAVICO BITI ZASTOPANA V OZN? 2e v začetku tega zasedanja Glavne skupščine OZN je nacionalistična Kitajska postavila na dnevni red svoje vprašanje, to je obtožbo proti Sovjetski zvezi, češ da se vmešava v kitajske notranje zadeve. Cim je delegat nacionalistične Kitajske Tsiang stopil na govorniški oder, se je dvignil Višinski ter izjavil, da kuomintangova delegacija ne predstavlja kitajskega ljudstva in da se zato sovjetska delegacija ne bo udeležila diskusije o tem vprašanju in ne bo priznata tozadevnih sklepov. Isto stališče so zavzeli predstavniki Ukrajine, Poljske, Bele Rusije, CSR in tudi poudarili, da se samo delegacijo Ljudske republike Kitajske smatra za kazonito. To poslednje je poudaril tudi jugoslovanski delegat Bebler, ki je izrazil mnenje, da je najprej treba razpravljati, ali ima kitajska nacio- nalistična delegacija sploh pravico sedeti y odboru. Ker predsednik teh ugovorov ni sprejel, so se omenjene delegacije umaknile in nacionalistični delegat je v njihovi odsotnosti napadal Sovjetsko zvezo. Kitajska delegacija je predložila resolucijo v treh točkah, v katerih zahteva naj države članice OZN ne nudijo vojaške in gospodarske pomoči kitajskim komunistom in predlaga naj vse države odklonijo priznanje kitajske ljudske vlade. Vprašanje je končno spravila začasno z dnevnega reda resolucija držav ZDA, Avstralije, Mehike, Pakistana in iFlipinov, ki je v bistvu umik zapadnih sil v tem vprašanju, ki je vsekakor v razvoju in katerega rešitev bo prej izvedena na kitajskih bojiščih. oria<>- Adenauer in Acheson, kaplarja nove nemške vojske Vojaški funkcionarji ZDA izvršujejo sklepe pariškega sestanka Svetovna javnost je te dni zaskrbljena zaradi dveh dogodkov, ki izvirajo iz anglo-ameriške vojno-hujskaške in imperialistične politike: zaradi sestanka vojaških šefov 12 držav atlantskega pakta in njih vojnih ministrov v Parizu ter prikritih načrtov Američanov, da bi ustanovili nemško vojsko, ki bi tem napadalnim načrtom služila. Pryi korak k ustanovitvi te vojske je seveda oborožitev, za katero je treba dati Nemcem proste roke. Tako so trije visoki zavezniški komisarji in kancler nemške satelitske države dr. Adenauer podpisali v Fetcrsbergu sporazum, ki odreja nemškim trustom mesto, ki so ga imeli za časa nacizma v gospodarstvu zapadne Evrope. Na podlagi tega sporazuma ne bodo demontirali- 20 velikih industrijskih kompleksov, ki so bili za časa nacizma hrbtenica nemške oborožitve, Nemci bodo lahko gradili prekooceanske ladje, stopili bodo lahko v razne zapadnoevropske organizacije itd. Namen tega sporazuma je popolnoma jasen, poleg tega pa bodo imeli ameriški kapitalisti od njega še gospodarske koristi, ker se je zapadnonemška vlada obvezala, da bo priznala porurski statut, ki je za ameriške investicije zelo ugoden. V zvezi z oborožitvijo Nemčije je zanimivo, da sta ameriški vojni minister Johnson in načelnik ameriškega glavnega štaba ter predsednik .vojaškega odbora atlant- skega pakta general Omar Brad-ley, ki se udeležujeta sestanka v Parizu, prej odpotovala y Nemčijo v Frankfurt in Berlin. Iz tega sklepajo, da ima njun obisk poseben pomen. Značilno pri tem je tudi, da je maršal Montgomery že V Kanadi izjavil, da so nemške čete nujno potrebne za obrambo zapada. Ker pa se javno mnenje, zlasti pa Francozi, temu upirajo, stvar zaenkrat še prikrivajo in previdno zanikajo. Jasno pa je, da je imelo Johnsonovo potovanje v Nemčijo ločno nalogo. Pred pariškim sestankom se je pač moral minister posvetovati z ameriškimi generali v Nemčiji o možnostih nemškega vojaškega doprinosa, da lahko general Bradley spopolai svoje vojaške načrte, ki jih danes predloži v Parizu ministrom atlantskih držav. Vse to je imelo odmev tudi v francoskem parlamentu, kjer so razpravljali o zunanji politiki in kjer je vlada dobila zaupnico s 327 glasovi proti 249. V parlamentu je razkrinkal politiko vlade, zlasti F.crre Cot. Na konca so sprejeli resolucijo, ki zahteva, da Nemčija ne sme biti vključena v atlantski pakt in da se mora prepovedati vsakršna obnovitev nemških oboroženih sil. Toda ista resolucija odobrava vključitev Nemčije v evropski svet, kar pomeni, da zapirajo Nemčiji ena vrata, odpirajo ji pa druga. Medtem sq se pod geslom, da je treba pospešiti skupne strateške načrte, sestali v Parizu generali držav atlantskega pakta. Te načrte za sedaj še imenujejo obrambne. Vodilno vlogo imajo seveda Američani. V ponedeljek so se sestali najprej načelniki generalnih štabov ZDA, Velike Britanije in Francije. V torek so se nato sestali načelniki štabov 12 držav, danes četrtek L decembra pa ministri za obrambo teh držav. Italijane zastopa minister Pacciardi in načelnik štaba M- rras. Dnevni red sestankov vsebuje tri področja. Prva točka je določitev raznih strateških področij, to je bojišč, ki bi pripadala raznim državam. Druga točka govori o strateških merilih vojne, ki jo atlantski pobratimi pripravljajo. Ta merila vsebujejo to, kar je general Bra'1 ley iztuhtal in vsilil drugim štabom, to je: atomsko bombardiranje na velike daljave si pridržujejo Američani; bombardiranje na srednje in manjše daljave bodo izvajali Angleži in Francozi z ameriško pomočjo, pomorske operacije bodo izvrševale mornarice ZDA, Velike Britanije, Francije, Belgije in Holandske ;jedro suhozemskih vojaških sil pa bi dale zapadnoevropske države, med njimi tudi Italija: vse države, morajo vskla-diti svoje načrte z atlantskimi strateškimi načrti. Iz tega sledi, da bi dajali za bitke topovsko hrano Francozi in Italijani, Američani pa bi dajali orožje in generale. monopol na Srednjem vzhodu Potem, ko se je morala Anglija umakniti iz Turčije in Grčije in te svoje «interesne sfere» kar čez noč predati ZDA, imamo danes že več dejstev, ki govore o tem, da bo angleški monopol pri vplivu na države na Bližnjem vzhodu prešel popolnoma na ZDA- Te dni zasedajo v Instanbulu ameriški veleposlaniki iz držav na Srednjem vzhodu. Kljub temu, da se izgovarjajo, da je njihovo posvetovanje samo «običajno izmenjavanje informacij in mnenj med predstavniki različnih diplomatskih misij», ima ta konferenca zelo veliko nalogo. Pomisliti moramo, da so si Američani svoje strateške baze že ustvarili v Grčiji in Turčiji in danes samo še iščejo pot, da si najdejo načine, ki jih bodo uporabili v drugih državah na Srednjem vzhodu, ki jih mislijo «zavarovati pred rdečo nevarnostjo». V resnici pa hočejo v njih povečati svoj vpliv, izriniti angleški kapital ter potem «brez nevarnosti» črpati nafto v Iranu ter v deželah med perzijskim zalivom in Sueškim prekopom. Drugo dejstvo, ki to potrjuje, je tudi potovanje perzijskega šaha v ZDA. Lahko smo prepričani, da si ni šel iskat v ZDA nove neveste. Z druge strani potrjujejo, da razpravljajo na konferenci v Istanbulu o ekonomskih in finančnih vrašanjih na Srednjem vzhodu. To potrjuje tudi prisotnost Gordana Clappa, predsednika gospcdaiske komisije OZN za Srednji vzhod na tej konferenci. Govore tudi o možnosti uresničitve 4. točke Trumanovega programa v teh deželah. Jasno je, da to pomeni v drugih besedah, da so ZDA na tem, da si tudi na tem novem političnem in zemljepisnem sektorju najdejo kupca za blago, ki se jim je nakopičilo v njihovi hiperprodukciji. Tretja točka dnevnega reda naj bi bila vzkladitev strateških na-iog: število divizij, ki naj jih da Evropa, izenačena oborožitev, razdelitev ameriških dobav orožja itd. Kar se tiče tako imenovanega za-padnega štaba v Fontainebleau, zahtevajo Angleži, da bi še nadalje obstajal, Francozi in Američani pa, da bi se zlil z atlantskim štabom. Tako se obnavlja stari spor med angleškim maršalom Montgomery-jem in francoskim generalom De Lattres de Tassignyjcm. Vojaški odbor atlantskega pakta 12 držav bo moral seveda le odobriti, kar je sklenil ožji odbor ameriških, angleških in francoskih generalov. Glavno besedo pa imajo v tem odboru Američani. V Parizu trdijo, da niti angleški in francoski generali v ožjem odboru ne poznajo popolnoma načrta za atlantsko obrambo, ki so ga izdelali Američani. Po tem lahko razumemo, kako malo bodo odločali generali drugih držav. Po nepotmjenih vesteh razpravljajo na pariški konferenci tudi o tem, ali naj bi bila obrambna črta na Labi ali Renu. Ce bi bila na Labi, je pač jasno, da hi morali sodelovati tudi Nemci. Za obrambo bi bilo potrebnih najmanj 70 divizij, od katerih bi jih morala dati Evropa 55. Italija naj bi jih dala na razpolago od 10 do 15. Ameriški program baje določa, da bo organizacija obrambe popolna leta 1955, da pa bi bili tudi že leta 1952 dovolj pripravljeni. Države atlantskega pakta bi morale določiti za oborožitev skupno (J milijard dolarjev, od katerih bi dale ZDA samo milijardo in pol. Evropski narodi bi morali torej plačevati, ameriški kapitalisti pa bj služili lepe denarce s prodajo svojega orožja, j Ameriškim vojnim hujskačem pa ni le dovolj konferenca sama, temveč dajejo tudi razne vojnohujska-ške izjave. Tako je ameriški minister ' obrambe Johnson v Londonu Po svojem povratku iz Nemčije izjavil, da veruje samo v silo in da je njegova država pripravljena za vsako priliko in ob vsaki uri, če je treba tudi ob štirih zjutraj. ljudski T LDNIti V ČUN G-KINGU vlada panika Armade generala Lin lao-a korakajo proti Cung-Kingu, staremu borbenemu mestu Cankajška. To je mesto, ki čepi na zamegleni skalnati obali Jang-Tse-ja. Ze stoletja stoji Cung-King kot branik nad soteskami rek, ki vodijo v plodovito pokrajino Se-Cun, ki gospoduje zahodnim bregovom Kitajske. Star kitajski pregovor Pravi, da vse, kar poganja v Kitajski, poganja Se bolje v Se-Cunu, Pa naj si bo to: riž, sladkorni trs, zelenjava, oranže ali oves. Poleg tega pa so tukaj še gore, v katerih so bogata, a neizkoriščena rudna ležišča. Sele ob napadu Japonske leta 1937 so se «gospodje vojne» Se-Cuna, ki so bili dolgo časa neodvisni, pridružili Cangu. Živel sem med vojno dve leti v Cung-Kingu. Mesto je obdržalo svoje fevdalno lice iz srednjega vfka, obdaja ga veliko obzidje iz XV ali XVI. stolf tja z devetimi vrati, pred katerimi stoje ponoči čuvaji prepre-zajo ga stare ozke ulice kjer so hiše še vedno razsvetljene s svetilkami na olje. (Elektriko so napeljali krrvaj leta 1933). Nenavadne Ulice, prenatrpane z MriJd, trgovci, jezičnimi ženskami, kokošmi, prašiči, medtem ko prihajajo od reke glasovi starih pesmi kulijev, ki raztovaijajr tovore, ki so- jih pripeljali po Yang-Tseiu. Leta 1939 je Prebivalstvo naraslo od 200 000 na 1 milijon Zaradi velikega števila beguncev je slišati vsa kitajska narečja. Na pomlad se dei ir: megla spustita nad pokrajino ia spremenita ..uce v ’ar'-e blata. Zaradi n'raza h' vlage :£ ifv'.;enje prebivalcev v Curg-Kingu, mer. onih redkih izbrancev, ki prebivajo v m’ devnih stavbah, zelo neudobno. Ostale hiše, v katere so se naselili številni častniki, so zgrajene Iz lesa, bambusa in ilovice. Japonsko bombardiranje je strahotno rušilo lavno pozimi, ko je mraz razpršil meglo, naravno zaščito mesta. Ali se je morda nacionalistična Vlada, da bi spet obudila slavne spomine na prolijaponsko vojno pradi tega zatekla v Cung-King in razglasila (ne smejte se), da bodo s te trdnjave uničili komuniste? Toda poslednje častniške glave še niso zapustile Kantina, ko so že ljudske predstraže vdrle v mesto. Medtem ko se približujejo kolone generalisima Su-Teha (Bdeča čednost), vlada v Cung-Kingu panika. Ni to prvi slavni pohod Su-Teha; verjetno se niti ne spominja vseh borb, v katere se "e bi' spustil. Leta 1887 se je rodil v Južni Kitajski v družini bogatih lastnikov. Ker ga je vojaška služba privlačevala, je vstopil vanjo. Leta 1911 je v vojaški akademiji v Yu-nanu dosegel oficirski čin. Kasneje je poveljeval brigadi proti «gospodu vojne» Yuan-Si Kai-ju. Ko je postal visok vladni tunkci-nar (bi’ je deželni komisar za finance v Yunanu) si je zaželel odpcčili se od svojih bojnih naporov, tako da je živel sladko m udobno življenje, kadil opij in delil svoj čos s pri-ležnicami. In tam se je tik pred svetovno vojno 1918, prebirajoč knjige, navdušil za revolucionarno gibanje Sun-Yat-Sena. Spremenil je način svojega življenja; odslovil je svoje priležnice, se energično odpovedal kajenju opija s tem, da se je vkrcal na angleško ladjo, ker je vedel, da tam ni mogoče dobiti dišav, in mesec dni je trpel najhujše muke strastnega kadilca, ki mu je bil nenadoma vzet opij. Ko se je izkrcal, je bil že zdrav. Leta 1922 je postal član Komunistične partije in do leta 1926 so ga pošiljali po Nemčiji, Franciji in ZSSB, kjer naj bi poglobil svoje vojaško znanje. Kuomintang ga je imenoval za voditelja vojaške šole v Nan-Sangu. Leta 1927 pa je poprijel za orožje proti Cangu, ker jc ta pobil komuniste, ki so tvorili levo krilo Kuo-mintanga. Od tedaj ni prenehal z borbo; postal je vodja gverile. Z Mao-Tse-Tungom in Su-En-Lai-jem V ponedeljek so prišle prve čete kitajske narodnoosvobodilne voljske v Cung-king. Nacionalisti so poskušali v naglici nadaljevati z izpraznjen Jem mesta. V torek so čete ljudske vojske nadaljevale z zasedanjem mesta. Nacionalistične čete praktično niso nudile nobenega odpora. Kljub temu pa je ljudska vojska držala pod zapornim ognjem najvažnejše strategične točke v mestu, skupno z letališčem. Kuomintan-gova vlada se jc preselila v Cheng Tu, kakih 390 km severozahodno od Cungkinga. je slavno vodil «Dolgi pohod» leta 1931, ko je Bdeča armada pretekla med borbo 10.000 km in prešla 18 pogorij od Kiang-Si-ja do Ye-nana, 24 bregov, zavzela 62 mest in se srečala z 10 nacionalističnimi vojskami. Vojskovodja Mao-Tse-Tung, istočasno tudi eden največ-jih živečih pesnikov, je napisal slavno pesem o tem napornem pohodu, v katerem so kljub vsem težavam le našli zavetje in se trdno ustalili na severu v majlinem mestu Yenanu, od koder je ljudska armada spet odpotovala, da zavzame vso Kitajsko. Štejem na prste daljavo 20.000 li-jev. A rečem vam, da nismo junaki, če ne dosežemo Velikega zidu. Toda bili so junaki in so dosegli Veliki zid. Leta 1931 je bil Su-Tch izvoljen za glavnega poveljnika kitajske Rdeče armade in še danes vodi pohod na Cung-King, oblečen v svojo staro uniformo iz platna brez znakov in okraskov, kljub temu da poveljuje 3 milijonom vojaštva. ALBERT MORRIS Indonezija: BESEDE IN STVARNOST Pred tremi tedni so bila v Haagu zaključena holandsko - indonezijska pogajanja o bodočnosti otočnega sveta Indonezije. To posvetovanje je trajalo JO tednov. Vprašanja so rešili z vsestranskim zadovoljstvom; zastopniki holandskih imperialističnih krogov in predstavniki indonezijske buržoazije so si čestitali preko okrogle mize, saj je ostal «volk sit in koza cela». Sporočilo o haaškem sporazumu je bilo istočasno objavljeno v Londonu in Washingtonu. Tudi tam so se oddahnili: svetovna shramba rastlinskih maščob, neizčrpni viri strategičnih surovin, kot cinka, kavčuka, nafte, boksita, skupno z dobički ti trgovini s tobakom, sladkorjem in kininom, vse to ni prišlo v rake «triumfirajoči trockistični sodrgi» (če se izrazimo z besedami, ki jih je rabil Wiston Churchill za ljudska osvobodilna gibanja). Težko delo so imeli tudi ti krogi v Londonu in Washingtonu, ko so pomagali holandskim kolonizatorjem, da se vrnejo na Javo in Sumatro. Spomnimo se samo na angleškega generala Shristisona, ki je «moral» Z vojnih ladij razstreliti Surabajo, na «podpore» Indonezijcem, ki jim jih je dajala tamkajšnja ameriška komisija pod okriljem Združenih narodov. Ta komisija je G resnici podpirala ameriške koncerne in holandske imperialiste. Sodelovanje angleških in ameriških imperialistov pri likvidaciji osvobodilnega pokreta v Indoneziji je bilo tem Na tem mozaiku držav so holandski imperialisti strategično razdelili otoški svet Indonezije, da potlačijo osvobodilni boj in mu neovirano zavladajo. Staro imperialistično geslo «Divide et impera» jim je tudi tod prišlo zelo prav. Zemljevid nam kaže Združene ' države Indonezije; 1. republika Indonezija, 2. Vzhodna Indonezija, 3. Pasundan, 4. Vzhodna Java, -5. Madura, 6. Vzhodna Sumatra, 7. Južna Sumatra in avtonomne oblasti: A. Srednja Java, B. Banka, C. Billiton, D. Otočje Riouv, E. Za-pani Borneo, G. Bandjar, F. Ozemlje Dajakov. H. Južno-vzhodni Borneo in L Vzhodni Borneo, J. Nova Gvineja, ki estaja kolonialno ozemlje Holandije. nem svetu najvažnejše 'orožje, 6e skrbelo za «obrambo» Indonezije. To daje Holandcem tudi možnost vpliva nad indonezijskimi vojaški* mi silami. 3. Holandci so se kot izkušeni imperialisti poslužili tudi p indonezijskem «primeru» jrreizkušenega starega nauka «Deli in vladaj!». V dobi treh ali štirih let so uspeli razbiti Indonezijo na vrsto upravnih oblasti, izkoriščajoč narodnostno im versko pestrost vzhodno-indijskega otočja. V teh oblasteh so poverili oblast tamkajšnjim predstavnikom reakcionarnih sil: starim fevdalnim vladarjem. Vsi ti ljudje imajo e-nake želje kot imperialisti. Navedli bi samo en primer: V juliju lanskega leta so se sežH v gorski naselbini Saragan na Javi na tajnem zborovanju predsednik indonezijske rejmblike Mohamed Sukamo in njegov predsednik vlade Hatta (oba prvaka desničarske nacionalistične stranke PNI) 9 zastopnikom ameriške podporne kor misije Ogburnom. Ta ju je pozval naj se «poravnata» s komunisti in jima ponudil ameriško oborožitev in inštruktorje. Dva meseca kasneje pa je Hattova vlada uveljavila teror po vsej republiki proti naprednemu življu. Skoraj 35.000 Indonezijcev so zaprli in umorili so celo vrsto vidnih voditeljev komunistične partije. Kaj je bil vzrok temu terorju? To, da je komunistična partija pozvala ljudstvo, da it-stanovi demokratično fronto, ki bo dokončala borbo za popolno neodvisnost dežele. Komunistična partija je tudi zahtevala demokratizacijo Hattov* vlade, da se izvede agrarna reforma in se konča s kapitulantskimi tendencami v vladi. Napadata ja tudi Hattovo vlado, ker je ta dala velikanske koncesije ameriškemu bankirju Foxu. Imperialistični tisk hvali «politično modrost in vojaško vzdržljivost» holandske vlade in govori o «prostovoljni kapitulaciji imiteria, lizma». V resnici pa bo imperialistični pritisk na Indonezijo toliko večji, v kolikor bo vedno močneje trkala kriza na vrata imperialističnih držav. Zato ostane samo še eno za indonezijsko ljudstvo: da se. zave izdaje fevdalcev in reakcionarne buržoazije, in se zbere pod vodstvom KP v demokratični front: ter P'ivede boj za svobodo k pop--tnl zmagi. večje, čim bolj so vstajala med njimi gospodarska nesoglasja. Zato je bilo toliko hvale o haaškem sporazumu. Ta je pripomogel, da so obdržali imperialisti v svojih rokah velikanske zaklade surovin in trg za 70 milijonov prebivalcev. Sporazum določa, da morajo Holandci oddati vso upravo na vzhod-no-indijskem otočju v roke Indonezijcev do 30. decembra tega leta. Pasnima vloga Albanije v komlnformisticai gonji proti FLUJ Potem.', ko je jugoslovanska vlada odpovedala pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči z Albanijo, je albanska vlada izročila jugoslovanskemu poslaništvu v Tirani noto, v kateri hoče albanska vlada odgovoriti na dej. stva, ki so pripeljala jugoslovansko vlado do tega, da je otftjovedala to pogodbo. Jugoslovanska poročevalska agencija Tanjug Je ob odgovoru albanske vlade objavila svoj komentar, ki pravi med drugim, da nazivajo albanski voditelji upravičeno odpoved zavezni-Skc pogodbe po jugoslovanski vladi «docela neutemeljeno sovražno dejanje», hkrati pa poudarjajo, da se bo albanska vlada še nadalje borila proti jugoslovanskemu vodstvu in podpirala jugoslovanske politemigrante, ki težijo za tem, da bi zrušili sedanjo državno ureditev v Jugoslaviji. Nota Je polna psovk, žalitev in izmišljotin. Tako trdi albanska vlada, da je bila jugoslovanska podpora Albaniji do leta 1948 navaden bluff, s «katerim je hotela jugoslovanska vlada prevariti albansko ljudstvo, da bi ga surovo Izkoriščala in napravila za svojega sužnja». Te pomoči pa albansko ljudstvo ne bo nikoli pozabilo. To vedno zatrjujejo begunci, ki pri-najajo iz Albanije v Jugoslavijo» prav tako, kot ne bo pozabilo današnje sovjetske «pomoči» Albaniji. Nota pravi nadalje: «Stoletne težnje kosovskega in met ohi jok ega ljudstva, da bi se združilo z matično državo — Albanijo, so Rankovičevi plačanci zadušili s krvjo. Albanska vlada je docela prepričana, da bo napočil dan, in to prav kmalu, ko bo miroljubno marljivo in hrabro prebivalstvo na Kosovem dočakalo z vsemi narodi Ju-gasiavije boljše dni». Kakor vidimo, se Albanija čisto resno bavi z mislimi, da je Kosovo albansko. Podobno je kralj Zogu pred vojno uspešno varal Albance, da niso videli njihovega izkoriščanja doma. Kar se pa tiče pozivanja kosovskega ljudstva na upor in odcepitve od FLRJ je pa tudi staro preizkušeno sredstvo. Zadnji je bil Inteligence Servis, ki je preko svojili ljudi zelo neuspešno širil to parolo po Kosovem po albanskih balistih, ki so bili obsojeni v Skoplju. Albanska vlada navaja v potrditev svojih današnjih imperialističnih želja dejstvo, da sta dve albanski diviziji sodelovali pri poslednjih borbah za osvoboditev Jugoslavije. Albanski voditelji gredo zavestno mimo dejstva, da je Slo v končni fazi borb proti fašistični Nemčiji zato, da se zberejo vse antifašistične sile v skupni borbi do končnega uničenja sovražnika. Albanski voditelji so sestavili odgovor na odpoved zavezniške pogcxkic s strani Jugoslavije z namenom, da mu dajo najširšo publiciteto. Da bi zabrisali dejstva, ki jih je navedla Jugoslovanska vlada,ko je pogodbo odpovedala, so si morali Albanci Izmisliti čisto nemogoče stvari. Tako pišejo v svoji noti, da je jugoslo- vansko vodstvo dalo ubiti znanega jugoslovanskega komunista Miladina Popoviča, ki je pomagal organizirati albansko partijo in narodnoosvobodilno gibanje v Albaniji. Dejstva, ki so znana tudi albanski vladi, pa so drugač na; Miiadina je ubil na Kosovu albanski iredentist Haki Taha, ki je ustanovil med vojno organizacijo, ki bi združila Kosovo in Metohijo z Albanijo, po vojni pa je pobegnil v Avstrijo. Tam je dobil nalogo, da mora ubiti Miiadina Popoviča. Po zločinu je bil na meji ubit. Soudeleženec pri uboju Cazim Vulja, ki je bil obsojen na smrt, a so mu kasneje smrtno ka zen spremenili v zaporno, je pobegnil iz niškega zapora ip se sedaj prosto kreta po Albaniji. Albanska vlada torej ščiti zločinca, ki je sodeloval pri uboju Miiadina Popoviča! Albanska vlada nato imenuje postavitev albanske partije s strani inštruktorjev, kot je bil prav Miladin Popovič med vojno v Albaniji, za «nasilno vmešavanje v notranje zadeve albanske države» in nato preide na novo kleveto, češ da so v Jugoslaviji postavili Gani bega Kriezija na čelo komiteta, ki naj bi pričel z oboroženo borbo proti Albaniji. Albanska vlada pa prav dobro ve, da je Gani beg Kreizi v zaporu, ker bo moral odgovarjati za svoje zločine pred ljudskim sodiščem. Te in druge izmišljotine so žalosten dokaz, da hoče albanska vlada «kar najuspešneje» sodelovati v informbi-rojevski gonji proti FLRJ, ker so pa klevete po navadi še za domačo uporabo preslabe, se pri tem albanska vlada najbolje razkrinkava: da je edino ona kriva, da je zašla v položaj, v katerem je In da odgovarja za stanje odnosov med obema državama. Začasna indonezijska ustava, ki je dobila svoj pečat tudi v Haagu, potrjuje ustanovitev Združenih držav Indonezije, neodvisne federativne republike, ki se bo bavila z vsemi notranjimi in zunanjimi posli na svojem ozemlju. Republika bo preko krone kraljice Julijane zvezana s Holandijo. Zapadna Nova Gvineja bo PO sporazumu ostala holandsko kolonialno ozemlje. Ni haaški patent taktika, ki so jo Holandci uporabili v Indoneziji, ko so ji dali «neodvisnost in pri ustavi nekaj popustili» v trenutku, ko so jim postala tla prevroča zaradi tavikajšnjega ruirodno-osvo-bodilnega pokreta. Tako so postopali Attleejevi laburisti že tolikokrat (Indija, Burma, Ceylon), da je to postalo ež značilno za današnjo dobo imperialističnega vladanju. Oglejmo si, v čem je bistvo kolonialnega sistema: l. v. gospodarskem izkoriščanju naravnih zakladov ter ljudskih sil na kolonialnem ozemlju 2;. na strateškem nadzorstvu teh ozemelj; 3. v ohranitvi takega političnega sistema, ki ustreza koristim imperialistične kolonialne ob last L Vse naročnike našega lista naprošamo, da naj morebitno spremembo naslova provočasno Javijo na upravo «Ljudskega tednika» zaradi točnejše dostave. Kako je to v primeru «neodvisnih» Združenih držav Indonezije? 1. Holandski velekapital in z njim velekapital velikih imperialističnih monopolov se bo mogel okoristiti z inonezijskim dbogastvom in nadalje bogateti ob delu indonezijskega ljudstva. Vse to zaradi zvez g indonezijskimi kapitalisti, ob blagoslovu haaške pogodbe, ki govori o nedotakljivosti holandskih gospodarskih koristi, pravic in koncesij. Ta del sporazuma se nanaša tudi na koristi drugih imperialističnih držav. 2. Holandske čete bodo sicer skrčili, toda holandsko pojno bro-dovje, &i je c indonezijskem otoč- J udinoVski humor V drugi polovici novembra je bilo na Madžarskem tretje zasedanje Kominforma. Na njem je bil zbran cvet evropskih kominformističnih veljakov z Judinom, Rakosijem in podobnimi na čelu. Uradno poročilo o tem zasedanju iz Moskve pravi, da je bil na dnevnem redu med drugimi referati tudi referat Ro-mununa Deja o «komunistični partiji Jugoslavije v rokah morilcev in vohunov.» Nimamo na razpolago celotnega «referata», pač pa le nekaj dobesedno predpisanih stavkov, ki zatrjujejo, da je oblast v Jugoslaviji v rokoh kulakov na deželi in kapitalistov v mestih. V drugem stavku zopet zatrjujejo, da angloame-riški industrijski in finančni krogi investirajo v Jugoslaviji svoje kapiale in da izpremi-njajo Jugoslavijo v njihov agrarni privesek. Z ozirom na to, v komin-formovski kuhinji skuhano in že prekuhano in prekurano čorbo, bi lahko poročilo o tem prinesli na zadnji strani našega tednika. Toliko so namreč smešne trditve kominformističnih veljakov o tem, do je oblast v Jugoslaviji v rokah kapitalistov in da se Jugoslavija spreminja v nekak agrarni privesek nekoga. O takih pojavih v Jugoslaviji bi se dalo morda trditi v primeru, če bi v Jugoslaviji gospodarili razni Rakosiji, De-ji, Cervenkovi itd., katerih države postajajo resnični agrarni priveski ZSSR in v katerih prevladujejo na deželi in v mestih še vedno prej kulaki in kapitalistični elementi, kot pa kdo drugi. Podjetje Gasimi je nenaCorr.a odpustilo delavca Prinčiča samo zato, ker je kadil v oddelku, kjer je kajenje prepovedano. To ga je tako potrlo, da ga je zadela možganska kap. Zato so delavci podjetja proglasili protestno stavko. Stavkajo tudi uslužbenci telefonskega podjetja TELVE. V ladjedelnicah CRDA nameravajo odpustiti z dela vse delavce, ki so prekoračili 65 let starosti. Predstavniki delavcev so proti temu protestirali. Vodstvo ladjedelnice je izjavilo, da bo odpustilo zaenkrat samo 68 delavcev, nekaj uradnikov in nekaj delavk. PM Miljab so našli truplo utopljenega angleškega vojaka. Pred porotnim sodiščem sedijo na zatožni klopi Pertot Stanislav, Pertot Ignacij, Zaharija Jože, Štolfa Lojze, Martinis Giordano, Soave Alojz, v odsotnosti pa sodijo Ruplu Ivanu In Škrku Rudolfu, ki jih obtožujejo «sequestro di persona» in naklepnega umora učitelja Caharije Viktorja, ki so ga julija 1945 aretirali pripadniki Narodne zaščite iz Nabrežine. Obtežilna priča Fabijan Marija je pred sodiščem zanikala Izjave, ki jih jc dala na policiji, ter dejala, da je podpisala te izjave, ker so jo policaji pretepali. V Zgoniku je bila v nedeljo občinska seja, na kateri so v glavnem obravnavali proračun za leto 1950. Primanjkljaj bo znašal približno 4 milijone lir. Trolejbus proge «C» je v ulici Carducci do smrti povozil 6-let-nega Alfreda Viga iz ljudskih hiš pri Sv. Mariji Magdaleni. 6 letnega Josipa Mancellija s Škofij št. 177 pa je ubil 220 w močan električni tok. Policija je aretirala skupino 19 trgovcev s tujo valuto in Jim zaplenila tujega denarja v vrednosti 32.707.947 lir. Pri Miramaru se je iztiril električni vlak, ker se je zaradi dežja nenadoma podrl nasip ob progi. Pri tem pe bil ranjen 50 letni strojevodja Šinigoj Ivan, ki se bo moral zdraviti 30 dni v bolnici. V nedeljo, 4. dec. bosta okrajni skupščini OF v Nabrežini in na Opčinah, in sicer v kinodvoranah. Plenum OF HI. okraja je bil v dvorani prosvetnega društva O. Zupančič in se ga je udeležilo veliko število pristašev OF. Sestanek je otvoril tovariš Kukanja, nakar je govoril tovariš Stoka. S svetilnim plinom se je po nesreči zastrupila 33-letna Stefani ja Franco iz ulice Plccolomini 15. Angleški kamion je v drevoredu Miramar povozil 28-letnega kolesarja Mitala Ermana. Zaradi nošenja revolverja je prišel pred sodišče za določevanje narokov jugoslovanski begunec, Zahrotka Lotar, ki je prišel pred kratkim v Trst. Določili so, da se bo moral zagovarjati pred rednim sodiščem. Tudi pet žensk se je zagovarjalo pred istim sodiščem/, ker jih je naravstvena policija našla v dveh sobah z zavezniškimi vojaki. Občinski svetovalci Ljudske fronte vseh občin sp se sestali v soboto in razpravljali o vprašanjih svojih občin. Zlasti podrobno so obravnavali probleme slovenskega šolstva. Tramvaj je trčil z avtom pri Volti di Chiozza. Ranjen ni bil nihče. Fribel Štefanija vdova Gardeni se je zastrupila s svetilnim plinom. Njena hčerka je Izjavila, da ne ve, ali gre za samomor ali za nesrečo. Starko Lenattieri Tullio je povozil avto, pri čemer je bila težko ranjena. Novo prodajalnico Delavskih zadrug so odprli v ulici Flavia v bližini novih hiš pri Sv. Soboti. Cena kavi se je dvignila za 95 lir pri kg. Pravijo, da bodo zato bari in kavarne povišali ceno skodelici kave za 5 lir. To je pa res prehudo, če pomislimo, da Imajo .bari s kavo že sedaj velike dobičke. OŽIVLJENA SIAU bo oživela tudi našo borbo za na rodne in demokratične pravice Konferenca SIAU je velikega pomena za ljudsko demokratično gibanje na Tržaškem ozemlju in predstavlja konkretno etapo naše borbe. Ta konferenca dokazuje, da je imelo načelno stališče, ki so ga zavzeli in zagovarjali najdoslednej. ši borci po zloglasni resoluciji ln-formbiroja, zaslužen uspeh. Dokazuje pa tudi, da tržaško ljudsko gibanje po dobi krize vedno bolj širi svojo osnovo za nadaljnjo okrep tev borbe proti imperializmu in njegovim odkritim ter prikritim agentom. Analiza dogodkov od objave resolucije dalje le potrjuje osnovna načela, brez katerih SIAU ne more obstajati ter nima niti razloga za svoj obstoj. Ravno ta načela po in-formbirojevci zanikajo. SIAU predstavlja rezultat ljudske borbe slovenskih in italijanskih delovnih množic v Julijski krajini. Ta borba je bila dosledna in ostra ter je spričo svojega bistva neizogibno pvemostila nasprotja med tu živečimi narodi. S pomočjo te borbe je delovno ljudstvo ustmrilo enotnost vseh naprednih sil. Ta enotnost je bila dejanska in ne formalna, ker se je ustvarjala od spodaj na osnovi slovansko-italijanske-ga bratstva. Ravno v tem je napredna vsebina SIAU in ravno to dokazuje, kako je bilo vprašanje enotnosti in slovansko-italijanskega bratstva pravilno postavljeno in rešeno z borbo širokih množic, ki jih organizacijsko izraža ravno SIAU. Zato je SIAU tudi specifična oblika Ljudske fronte, ker združuje vse slovenske in italijanske napredne sile. V tej Ljudski fronti pa si je Komunistična partija s svojimi izkušnjami, s požrtvovalnostjo svojih članov In aktivistov pridobila zaupanje širokih množic. Po veliki zmagi, ko so sile imperializma skušale v oporo domači reakciji iztrgati delovnemu ljudstvu prridobitve njegove junaške borbe, je SIAU, ki se je iz te borbe porodila in bila sama njena največja pridobitev, organizirala ljudstvo v politični borbi, ki jo jc poznal in občudoval ves svet. Resolucija Informbiroja je to borbo Zavrla in razbila SIAU. Z njeno pomočjo so se šovinistične in nazadnjaške sile, ki so bile sicer skrite, toda ki so delovale v SIAU, oklepile in dale reakciji najbolj nejni-čakovan In najlepši dar; likvidacijo enotnega ljudskega gibanja. Od prvih trenutkov po objavi resolucije so dosledni borci zagovarjali načelo, da se ne sme ima-šati spor v množične organizacije, toda vidalijevci se s tem niso stri- V nedeljo je bila na stadionu «Prvi maja konferenca SIAU. Na dnevnem redu so bili politično-organlzacijsko poročilo tov. Laurentija, diskusija o tem poročilu, zaključki in sklepi, razširitev izvršilnega odbora. Konference se Je udeležilo veliko števf-' lo delegatov iz cone A in B Tržaškega ozemlja, kar je dokaz, da se demokratično ljudstvo vedno bolj prebuja iz pasivnosti v katero ga je spravila politika tržaških informbirojevcev, ter se vrača k svojim borbenim tradicijam. Na konferenci so sprejeli resolucijo, ki obsoja resolucijo informbiroja in metode informbirojevcev in ki v pogledu tržaškega vprašanja zahteva neposreden sporazum med prizadetimi narodi "s sodelovanjem tržaškega delovnega ljudstva, da se prepreči vsako barantanje velesil. Nato so soglasno sprejeli predlog, da se izvršilni odbor razširi z novimi tovariši. Za predsednika je bil izbran tov. Petronio Bortolo, za podpredsednike tov. Babič Branko, Medica Erminio in Rescbitz Alma, za političnega tajnika Stoka Franc, za organizacijskega tajnika pa Laureuti Eugenio. Iz političnega poročila tov. Laurentija in diskusije objavljamo nekaj glavnih misli. njali, ker so bili nasprotni enotnosti delO'vnih množic. Šovinizem so uvajali v SIAU že prej s pomočjo KPl. ki je ustanovila v Trstu svoj informacijski urad. Resolucija jim je le dala priliko, da so ta šovinizem javno pokazali. Vneti zagovorniki resolucije Informbiroja so že začeli prej svojo akcijo s perspektivo spremembe smeri glede na demokratično linijo in v vprašanju Trsta. Mnogi, ki sedaj poveličujejo Sovjetsko zvezo in pr arci jo, da je nezmotljiva, so prej, ko je Sovjetska zveza še uradno podpirala jugoslovansko rešitev tržaškega vprašanja, dejali, da Sovjetska zveza končno ni nezmotljiva in da je glede Trsta prav gotovo v zmoti. Danes je prišel šovinizem italijanskih infoimbirojev-cev že tako daleč, da očitajo lastni reakcionarni buržoaziji, da «i ne prizadeva dovolj, da bi se tržaško vprašanje rešilo v italijanskem smislu. Vse to je vneslo v demokratično gibanje razkol, ki je pokazal pogubne Posledice tudi pri občinskih volitvah ter sprostil proti delovnemu ljudstvu ofenzivo imperialistov in delodajalcev. Zaradi te nove politike je SIAU za informbirojevce le ovira, ki jim preprečuje uresničenje njihovih načrtov. Zato pa SIAU in druge njihove množične organizacije tudi popolnoma spijo. Zato se je pri in-formbirojevcih razpasel najhujši italijanski šovinizem. Tem šovinistom pa so se pridružili tudi slovenski izdajalci, ki pred njimi sramotno klonijo glavo. Obnašanje slovenskih kominformistov v mestnem svetu, kjer se boje govoriti slovenski, nove teorije o narodnem vprašanju, ki jih je privlekla na dan Bernetii Marija, oportunizem informbirojevcev v miljskem občinskem svetu, kjer imajo večino, vse to razkriva njih nacionalizem in šovinizem. Zato pa so tudi in-formbirojevcl kakor italijanska izkoriščevalska reakcija najbolj strupeni sovražniki italijansko-slovan-skega bratstva in torej SIAU, zato morajo SIAU popolnoma likvidirati. Toda tu so še drugi razlogi. SIAU je rezultat dosledne napredne borbe. Zanje pa je bila ta borba napaka, zmaga te borbe nesramna preteklost; oni zanikajo najbolj slavno dobo delovnega ljudstva. Sramotna preteklost pa tudi vsa protiimperialistična borba po osvoboditvi, ker sprava z buržoazijo zahteva, da se ta borba zataji. Oni namreč rajši prosijo in moledujejo, da bi jim dali n. prr. v tržaškem mestnem odboru kalco odbomiško mesto. Vse ravnanje in vsa politična linija kominformistov zato od- no to pa pomeni njih zahteva po guvernerju. Pri tem je važno vprašanje STO. Stališče informbirojevcev uživa seveda podporo Sovjetske zveze, saj hoče guvernerja, ki so ga svoj čas predlagali Anglo-američani samo zato, da bi imela od te kupčije kalešno korist SZ zahteva imenovanje takega guvernerja, ki bi bil pripravljen združiti obe coni in nato likvidirati ves STO. Mi pa taki nenačelni imperialistični rešitvi nasprotujemo in pravimo-. Proč z imperialističnimi sporazumi, hočemo sporazum med jugoslovanskimi in italijanskim narodom! s tem geslom začenjamo dosledno borbo proti onim, ki teptajo naše pravice, ki pripravljajo imperialistično kupčijo in ki nočejo sporazuma med narodi Jugoslavije in italijanskim narodom. Vprašanje STO mora biti rešeno na osnovi neposrednega sporazuma med prizadetimi narodi, na osnovi sporazuma, ki bo upošteval posebni položaj in pogoje. sožitje vseh treh narodov in izključil vsako imperialistično barantanje. Za presojo položaja je važno, če se tud; na kratko dotaknemo delovanja SIAU v coni B Tam so bile njene naloge različne kakor v coni ■A. Tu je bilo treba braniti prido- , , " . ' ...--------- — i". jo vuu trova uranin priao- ločno nasprotuje naprednemu bi- j bifee osvobodilne borbe, tam je bistvu SIAU. Ta pa jim je tudi naj- lo treba okrepiti ljudsko oblast in večja ovira v njihovi težnji po pri- graditi boljše življenje za delovno ključitvi vsega STO k Italiji. Rav- j ljudstvo. Pri tem je SIAU cone B do resolucije uživala tudi podporo naprednih sil cone A. Informbiro-jevci so začeli po resoluciji zanikati ljudsko oblast v coni B in jo obrekovati ter so tako pi cšli na položaje reakcije. Vsi njihov-, poskusi pa so naleteli na odpor delovnega ljudstva v coni B, ki se je še tesneje oklenilo SIAU in z delom odgovarjalo na klevete. Ljudstvo je krepilo slovanslco - italijansko bratstvo in enotnost ter s svojimi najxrri dokazalo lažnivost obtožb. Prav zaradi položaja, ki je nastal v Trstu po resoluciji Injorm-biroja in zaradi delovanja vidali-jevcev je SIAU danes bolj potrebna kot kdaj koli. Nazadnjaška funkcija domačih in tujih kominformistov je postala že v precejšnji meri jasna širokim ljudskim plastem. Spričo tega položaja mora SIAU zopet postati enotna in napredna organizacija, kakor je bila v preteklosti. Slovansko-ltalijansko bratstvo, ta je naša največja pridobitev narodno-osvobodilne borbe, mora biti glavni temelj Za enotnost našega ljudstva. Zato so tudi zgrešene one težnje nekaterih Slovencev, ki bi hoteli prikazati, da so jih italijanski demokrati Izdali. Slovenci morajo upoštevati, da je bilo italijansko demokratično ljudstvo ravno tako prevarano, kakor so bili tudi mnogi Slovenci. Slovencem morajo v njihovi borbi za nacionalne pravice z vsemi silami pomagati tudi italijanski demokrati. Nacionalno zatiranje se ne da ločiti od socialnega, oboje predstavlja le dve Plati istega vprašanja. Le v skupni borbi z italijanskim delovnim ljudstvom na osnovi slovansko-italijanskega bratstva si bodo Slovenci priborili nacionalne pravice. Vsaka Pot izven slovansko-italijanskega bratstva bi pomenila izdajstvo nad našo slavno borbo, bi nas privedla v žalostno Preteklost. Zato pa bo oživljena SIAU oživela tudi našo borbo Zn narodne in demokratične pravice. Zato so v teh okoliščinah nujni reorganizacija SIAU. okrepitev ob-stoječih odborov in ustvaritev novih, kjer jih ni. SIAU mora postati od vrha do tal organizirana, aktivna in združena celota. V lej dobi splošne ofenzive proti slovan-sko-italijanskemu bratstvu se mora to bratstvo okrepiti ter postati jedro SIAU. Bolj kot kdaj koli je potrebna trdna, močna in organizirana SIAU, ki se bo pod vodstvom naše KP brezkompromisno borila proti novim oblikam nacionalizma^ ki so ga v demokratični tabor vnesli kominformisti s pomoč-o zloglasne resolucije Informbiroja. Najprej zanikajo diskriminacijo nato pa pošiljajo policijo v slovenske šole Ukinitev 22 razredov v slovenskih osnovnih šolah v Trstu In okolici Je tako silno ogorčila vse tržaške Slovence, da so prav iz vseh vasi in okrajev pošiljali vojaški upravi odločne proteste z zahtevo, da se diskriminacijski ukrepi proti slovenskemu življu končno prenehajo. Ta enotni nastop vsega ljudstva Je pokazal, da se vsi napredni Slovenci zavedajo, da si bodo le z vztrajno in odločno borbo pridobili narodnostne in demokratične pravice, obenem pa je pokazal, da ljudstvo ne gre na oportunistične položaje informbirojevcev, ki so hoteli vso stvar omejiti na čisto sindikalno vprašanje odpusta nekaterih učiteljev. Ta odločna borba slovenskega demokratičnega ljudstva pa je spravila v zadrego vojaško upravo, ki bi si rada ohranila videz nepristranosti in demokratičnosti. Zato je gospod Marshall, svetovalec VU za presvet* ne zadeve, delegaciji SHPZ dejal, da ne gre za ukinitev razredov, temveč za «združitev». Odločno je tudi zanikal, da bi šlo za diskriminacijski postopek z našimi šolami, kar so mu predstavniki SHPZ očitali. Se bolj pa se je otepal očitka, da tak postopek spominja na polpreteklo fašistično dobo zatiranja našega naroda. Gospod Marshall Je končno dodal, da ne bo dopustil nikakršne diskriminacije in obljubil, da bodo odpuščene učitelje za posl tli drugje. Delegacija Je pred svojim odhodom zahtevala preklic ukrepa o ukinitvi 22 razredov in vzpostavitev prejšnjega stanja; preklic ukrepa o odpustitvi učiteljev in ustanovitev samotsojnega urada za slovensko šolstvo pri ZVU s slovenskim predstojnikom, ki bo enakopraven z italijanskim. V odgovor na oportunistično objavo konfederacije Enotnih sindikatov glede stavke slovenskih učiteljev in profesorjev je odbor Strokovne zveze prosvetnih delavcev podal izjavo, ki pravi med drugim: «Današnji voditelji ES nimajo pravice govoriti o borbi za slovensko šolo in o zaščiti slovenskih učiteljev, ker so se tej borbi odpovedali in jo Izdali s tem, da so proti pravilom ES, proti demokratičnim načelom svobodnega strokovnega združevanja razpustili celotno zvezo prosvetnih delavcev. S takim postopanjem se lahko ponašajo samo najbolj reakcionarne oblasti, ki so z razpustom strokovnih organizacij upale, da bodo zavrle borbo delovnih ljudi za njihove pravice. Namesto vsakdanje trde in konkret. ne borbe sklepajo voditelji ES kompromise z delodajalci na škodo delavcev; za ceno sporazuma z Delavsko zbornico so pripravljeni odpovedati se najosnovnejšim načelom. Danes lahko trdimo, da bi strokovna akcija za slovensko šolo težko uspela, če bi bilo to odvisno od današnjega oportunističnega in šovinističnega vodstva ES.» Čeprav je gospod Marshall zagotavljal predstavnikom SHPZ, da ne bo dopuščal nikake diskriminacije, pa so obiskali slovenske šole funkcionarji VU in postavljali učencem taka vprašanja, ki prav diskriminacijo potrjujejo. Tako je na pr. neki funkcionar v svetoivanski šoli vpraševal otroke, ali govorijo doma slovenski ali italijanski, ali bi se morda raje učili v italijanščini Itd. Toda to ni bilo še dovolj. V nekaterih šolah so celo policaji zasliševali učiteljstvo zaradi stavke in vpraševali učitelje, kdo je stavko organiziral itd. Vse to hudo spominja na podobno izpraševanje učiteljstva pri tajni vojaški policiji FSS, ki Ima zadnjo besedo pri nameščanju učiteljev, kar naj bi po mnenju gospoda Marshalla tudi ne bila diskriminacija. Ti obiski policajev na slovenskih šolah so še bolj ogorčili in razburili demokratično ljudstvo in šolnike, ki zahtevajo, naj se končno policija neha vmešavati v delo slovenskih šol. O krivičnih ukrepih VU so prosvetni delavci cone A obvestili tudi pisatelja Louisa Adamiča in ga prosili, naj vpliva na ameriško javnost, da zahteva od vlade ZDA, naj ZVU preneha s takimi nedemokratičnimi ukrepi. Borba za naše šolstvo se nadaljuje in odločni odgovor našega ljudstva je VU resen opomin, naj se končno preneha preganjanje slovenskega jezika in kulture. USPESNO DELO hrvaške prosvete v Bujščini Z nedeljskega zasedanja SIAU Življenje istrskih je bi- ti v vsej preteki.uti s'ln trdo zaradi neprirodne politično-upravne razdelitve še v avstro-ogrski monarhiji, ki je delila te Hrvate od ostalih Hrvatov, zaradi tega, ker so p:> prvi svetovni vojni odtrgali to hrvatsko deželo od Hrvatske in se ti Hvatje niso mogli kulturno in politižno razvijati tako kot njihov matijni narVJd. zarodi nasilne asimilacije med obema vojnama, ko je fašizem zatrl še tistih malo šol, ki jih je dala avstro-ogrska monarhija. Na tem ozemlju so gospodarili v prejšnjih stoletjih politično močnejši tujci in zato so živeli ti Hrvatje v težkih materialnih in du- Proslave AVNOJ-a na Tržaškem— I so potrdile povezanost našega ljudstva z narodi FLRJ Demokratično ljudstvo obeh con Tržaškega ozemlja je svečano proslavilo šesto obletnico H. zasedanja AVNOJ-a in četrto obletnico proglasitve Federativne ljudske republike Jugoslavije ter s lem pokazalo svojo tesno povezanost z narodi Jugoslavije. Kljub vsej strupeni propagandi informbiro-jevcev, za katere je vsa osvobodilna borba sramotna preteklost, naše ljudstvo hi pozabilo skupne borbe in čuti, da je jugoslovanski državni praznik tudi njegov praznik co AVNOJ-a že v nedeljo zvečer. Proslavo je otvoril s kratkim nagovorom domačin, okrajni tajnik OF Sturm in izrazil svoje zadovoljstvo nad obilno udeležbo. Domači pevski zbor je zapel yeč lepih pesmi, tov. Godina pa je orisal nastanek AVNOJ-a, njegov razvoj in zgodovinski pomen. Ravno AVNOJ je dokaz, da ni bila naša borba samo narpdnoosvobodil-na, temveč da je bila prava ljudska revolucija s klicami socializma, saj je AVNOJ združil ljudske odbore, ki so že prej delovali na V DoUni so praznovali obletni-1 terenu in predstavljali revolucio- &. poročilo generala Aireya stara obrabljena lajna General Airey je izdal te dni svoje osmo poročile o upravljanju anglo-ameriškega področja STO od l. julija do 30. septembra. Poreč.lo ne pove nič izrazito novega. Nas zanima predvsem uvod. Seveda, se kakor stara lajna ponavlja Aireyev leitmotiv, da je treba vrniti Tisi Italiji, sicer da bo vse šlo po zlu. V uvodu pravi gospod general med drugim: «Delo izvoljene uprave šestih občin gladko poteka. Velika tržaška občina, ki šteje okoli 278.0u0 prebivalcev, ima zelo prizadevno in uspešno upravo.» To je res. Tako je ta uprava uspešna in prizadevna, da sklepa občinski odbor kar sam o mnogih stvareh, o katerih bi moral odločati občinski svet. To pa najbrž generalu zelo ugaja. Dalje pravi general; «Da bi pospešil dotok trgovine in turizma v Trst, sem omilil določila o vstopu na to področje tako, da lahko italijanski državljani zdaj prekorači jo mejo. če pokažejo svoje veljavne osebne izkaznice. Menim, da bo ta reforma, ki odstranjuje nepotrebne zapreke za potovanje na področju z eno samo valuto, veliko pripomogla k povečanju blagosta , nja Trsta.» No, mnogi Tržačani pa so drugačnega mnenja in pravijo, da sedaj prihaja v Trst mnogo ljudi iz republike, posebno južnjakov, iskat dela v Trst ter odjedat tisto malo možnosti zaslužka, ki je jo ostalo. Dalje; «Za večje udobje prebivalstva tistih občin, v katerih običaj, no govorijo slovenski, je izšel ukaz, ki dovoljuje uporabo slovenščine, čeprav ostane italijanščina uradni jezik na področju. Komunistični organi, zlasti komunistični tisk, so se posluževali vseh sredstev in precej nasilnih izrazov v poskusih, da bi poživili rasno zagrenjenost in so v ta namen dvignili zastavo nacionalizma ter izkoriščali vprašanje dvojezičnosti povsod, kjer koli so našli priložnost za to,» Torej so nam milostno dovolil) govoriti slovenski samo zaradi udobnosti! Oh. kako širokosrčna demokracija! Naše pravične zahteve Po enakopravnosti imenuje poskus poživi ianja rasne zagrenjenosti. Človeku se zdi. da bere Vidalijev «Lavoratore» Slovenci bi morali molčati, zahteva po naravnih pravicah je za Aireya kakor za Viđali ja nacionalizem! In za konec običajna stara obrabljena pesem: «Vendar Pa ZVU he more sama doseči popolne ob- nove, ki je nujno odvisna od tega, da sé naredi konec sedanji negotovosti glede politične bodočnosti. Nimam razloga, da bi spremenil stališče, ki sem ga izrazil v svojih prejšnjih poročilih ter sem ši ga utrdil v stelni izkušnji, da je varnost in blaginjo STO iskati v njegovem povratku k Italiji v skladu s predlogom vlad Združenega kraljestva, ZDA in Francije z dne 20. marca 1948.» Da, blaginjo bo prinesla po mnenju generala Aireya tista Italija, ki že sama živi od miloščine Američanov in katero imajo popolnoma v svojih rokah. Malce bolj izviren in originalen bi pa gospod general že lahko bil. narno oblast. Dekret o federativni ureditvi države, prepoved vrnitve kralju Petru, sprejetje sklepa o priključitvi Primorske k Jugoslaviji in drugi ukrepi potrjujejo revolucionarno vsebino osvobodilne borbe. Tov. Godina je tudi otipljivo prikazal protislovje in hinavščino, v katero zapadajo in-formbirojevci, ko po eni strani trdijo, da je bil AVNOJ nož V hrbet Sovjetski zvezi, po drugi strani pa ta praznik neupravičeno proslavljalo. Naše ljudstvo pa bo kljub vsem spletkam vodilo borbo dalje in je ponosno na revolucijo, v kateri je sodelovalo z vsemi narodi Jugoslavije, revolucijo, ki je bila sad in plod Oktobrske revolucije, čeprav Sovjetska zveza tega noče sedaj slišati. Lepa udeležba ob proslavi AV NOJ-a v Dolini je najboljši dokaz, da se ljudstvo nè pušča več ustrahovati nekaterim pretepačem in vedno bolj misli s svojo glavo. V torek zvečer na dan obletnice AVNOJ-a je šef Gospodarske delegacije FLRJ v Trstu Knez Ivan priredil svečan sprejem v proslavo Dneva republike FLRJ. Sprejema so se udeležili med drugimi tudi gen. Airey. poveljnik anglo-ameriških oboroženih sil, predstavniki civilnih oblasti, političnih skupin, predstavniki vseh občin STO itd. Gostom so priredili tudi zelo uspel koncert slovenski umetniki Rupel, Trošt, Bukovčeva in Lipovšek. V Kopru je priredil sp-ejem ko- hovnih prilikah'. Proti temu so se istrski Hrvatje vedno upirali. Vsega tega se hrvatsko ljudstvo na Bujščinj zaveda in zato si gradi sedaj tudi z intenzivnim prosvetnim delom svoje lastno življenje Ugodne materialne prilike in politična svoboda pospešujejo sicer kulturno rast, toda tudi kulturno-prosvetno prizadevanje krepi na-roanostno zavest in izobražuje ljudi, da se zavedajo svojih pravic in da si lepše urejajo svoje življenje. Ta občni zbor je prikazal, kakšna je bila preteklost Istrskih Hrvatov, kakšne važnosti je za Hrvate tega področja prosvetno delo za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje tega dela hrvatskoga ljudstva in koliko je že bilo storjenega s pomočjo ljudske oblasti za kulturno in s tem tudi za politično, gospodarsko in socialno rast tega ljudstva. Hrvatje na Bujščini so si ustanovili šole, prosvetna društva, zbore, godbe, knjižnice folklorne skupine in drugo. Narod mora spoznavati v svojih šegah in navadah, v svoji preteklosti, v svoji umetnosti samega sebe in izoblikovati svojo lastno bi>t\o Ugotovil je tudi ta cbčn. zbor v smislu naprednega miš wc nja, da se bo hrvatska kultu a na tem oz, ml ji razvijala v duhu bratstva med vsemi tremi narodnostmi, k ži\e na ten. pomi čjn. Ua< t-.vtl je ta občni zbor samo po sebi umevno resnico, da se hrvatsko ljudstvo Bujščine, ki živi zopet [zven meja svoje domovine, ne moje razvijati v duhu lastne kulture brez ozkih vezi s kulturo vsega naroda, kateri si gradi po zmagi nad fašizmom socializem. Podrobnejši pregled storjenega dela bomo priobčili prihodnjič. mandant VUJA-e polk. Lenac, ki je sprejel na svojem sedežu predstavnike KP STO, množičnih organizacij, ljudske oblasti Istrskega okrožja, sindikatov, kmđčko-obđe-lovalnih zadrug, vasi, tovarn itd. Proslave so bile tudi v drugih krajih obeh con. V Lonjerju, kjer je tudi govoril tov. Godina, je bi" la dvorana gostilne Cok prenatrpana, tako da so morali stati ljudje tudi na prostem. Proslave so se udeležili domačini, ne pa razni pretepači iz Trsta, kakor na Vida-lijevi nedeljski «proslavi». Sodeloval je tudi domač; pevski zbor in sopranistka Slavica Batistuta. Tržaški visokošolci v Ljubljani se zavedajo svojih nalog S svojim rednim občnim zborom, ki je se vršil v Ljubljani 20. nov., si je «Krožek tržaških visokošolcev v Ljubljani» začrtal pot dela in raz-motril razna vprašanja, ki se dan za dnem pojavljajo pred našimi sorojaki. Dvorana krožka Paolo Morgan je bila v nedeljskem jutru polna tržaške mladine. Prisotni so bili tudi predstavniki drugih organizacij in društev. Ob otvoritvi zborovanja je v imenu Ciril-Metodove družbe in IOOF Slovenije pozdravil vse člane krožka in vse delegate tov. Grmek. Želel jim je čim večji uspeh pri poteku občnega zbora in pri bodočem delu ter jih opomnil v zvezi z mladinskim gibanjem in s problematiko Trsta na posebne naloge, ki so jih tržaški visokošolci v Ljubljani dolžni obravnavati poleg svojih strokovnih in organizacijskih dolžnosti. je podal podrobno obdelano politično poročilo o položaju v Trstu. Zajel je vanj najosnovnejše poteze tržaškega političnega življenja, predvsem pa borbo resničnih demokratičnih sil proti informbiro-jevskemu pačenju resnice o novi' Jugoslaviji. Političnemu poročilu je sledilo organizacijsko poročilo tov. Milov-nika. Po kratkem uvodu, t; katerem je opisal nastanek krožka in njegovo dosedanje delovanje, je takoj prišel na konkretna vprašanja o bodočem delu. Vsak Tržačan v Ljubljani bi se moral zavedati, da bodo po njegovem obnašanju in delovanju sodili o njeooui ožji domovini, zato morajo biti njegove dolžnosti jasno postavljene in njegov čut za te dolžnosti vreden izobraženca. Pi'va naloga vsakega visoko Solca CVETKE iz tržaških listov L' €MHN(IPHZ10N€ irtlMANAL-« OBL »AOTtTO C* K »UOdUtC ANO ITAllAMC» Razne «demokratične» stranue la njihovi časopisi se vedno bolj pritožujejo nad naraščajočo predrznost-jo In oblastiželjnostjo njihovih zaveznikov demokristjanov. Tako na primer piše «L’Emancipazione», gla. silo republikancev: «Ne moremo dopuščati, da pod krinko čisto vzgojnih ustanov, verskega in duhovnega značaja, vtihotapljajo v javno življenje politiko. Kakšne vrste politika je to, je že vsem znano. Predstavniki Katoliške akcije ne pritiskajo samo na demokrščansko stranko ter na kroge starega vodilnega razreda, da bi imeli politično kontrolo nad položajem* Ti ljudje se niso obotavljali kljub svoji toliko opevani veri v načela morale, sprejemati vodilnih mest skupno z nekimi starimi in amoralnimi osebnostmi bivšega režima.» List «Il Lunedi» pa gre še dalje in pravi med drugim.-: «Novi hierar-h! niso nič boljši od prejšnjih.» Ne vemo, zakaj se republikanci la njim podobni jezijo nad demokrist-janskimi zavezniki. Prej so jim bili dobri, da so se jim skrivali za hrbet, sedaj pa bi se jih radi otresli, ker so jim zrasli čez glavo. No, če bi bilo vse odvisno le od njihove borbe, tedaj smo lahko gotovi, da bi nas Sve. ta Inkvizicija kmalu pekla in cvrla na grmadah. F Un i tà Po besedah- «L'Unità» so nekemn «kongresu političnih preganjancev» poslali pozdrave tudi italljanskoame-riški progresisti In napisali med drugim tudi tale moder stavek: «Mi smo solidarni z vami v trdi in težki borbi proti terorističnemu režimu, ki so ga uvedli v Trstu ameriški in angleški imperialisti s pomočjo fašističnega agenta Tita.» Res, krasna in izvrstna domishca. ■Fašistični agent Tito» je pomagal Angio-Američanom uvesti v Trstu terorističen režim. V nagrado za to so morale čete Jugoslovanske vojske^ osvoboditeljice, zapustiti Trst. Krasna pomoč, kaj? Ce se ne motimo, j» morala zapustiti jugoslovanska vo>> ska Trst tudi zaradi «pomoči» Sovjetske zveze. Gospodje so se torej obrnili na napačen naslov tn naj iščejo krivce za sedanji režim v Trsta drugje. DELO prispevajo s svojimi članki v tržaškem demokratičnem tisku, večkrat naj povabijo študente iz Trsta na skupne izlete v Jugoslavijo in jim razkažejo razne inštitute posameznih fakultet. Tako jim bodo nudili možnost, da se tudi oni spoznajo s tamkajšnjim življenjem. Dalje so sklenili, da bodo kot člani krožka Paolo Morgan navezali stike s tržaškimi in italijanskimi delavci, ki so tam v službi, da bodo učili slovenskega jezika tovariše, ki v njem še niso izurjeni, in da bodo ob svojem bivanju v Trstu aktivno sodelovali pri milanskih in pri drugih prosvetnih organizacijah. Tesna mora biti tudi zveza s študenti iz Trsta, ki študirajo na drugih univerzah v Jugoslaviji. Po obeh poročilih se je razvila živahna diskusija, ki je obravnavala vsa mogoča vprašanja, od že omenjenih pa do vprašanj štipen- Vsak član krožka se mora zavedati] ustiona- da je član LSM in slušatelj ljubljanske univerze, mora se pa tudi in predvsem zavedati, da je Tržačan in da ga čaka v Trstu trda borba, v kateri mora zastaviti vse svoje 'moči, izkušnje in znanstvene pridobitve. Prisotne so nato pozdravili tov. Vukovič v imenu CK LMS, tov. Budalova v imenu TV Z iz Trsta, tov. Vremec Olimpija v imenu tržaških študentov iz Zagreba in tov. Černič v imenu koroških študentov v Ljubljani. Predsednik krožka, tov, Hrovatin, znati uporabljati svoj čas tako, da bo obenem aktiven član LSM- a in da bo deloval tudi v ofct’irtt Krožka tržaških visokošolcev v Ljubljani bodisi za izpojMlnitev lastne politične izgi'adnje s posedanjem sistematično organiziranih predavanj, ki naj obravnavajo tržaško problematiko, bodisi za posredovanje svojih izkušenj tržaškim študentom, ki so ostali v Trstu, s čim tesnejšo povezavo s TVZ in s tržaško mladino. Konkretno se da ta vez vzpostaviti na razne načine: , tržašlci pisolcošolci v'Ljubljani naj 1 nja, itd. Predlogov je bilo m ogo, med temi predlog, ki je bil takoj sprejet, naj se v okviru odbora postavi referent za kontrolo nad strokovnim študijem posameznikov. Zborovanje so zaključile volitve in izpodbndni govor nove predsednice. tov. Majde Stepančič. V živahnem razpravljanju so se tovariši razšli in upamo, da njih načrti ne bodo ostali le na papirju in v besedah, ampak se bodo tudi uresničili, B. B. «Trije neznanci, oboroženi z brzostrelkami in radiooddajnim aparatom, so zasedli, kakor v kaki zakotni vasi ameriške prostrane dežele, železniško postajo v Devinu In pridržali več kot poldrugo uro nameščenega uradnika». Tako piše «Delo». Njegov italijanski pobratin še doda, da se ta uradnik piše Sigoni, to je domače Žigon, in da je videl, kako so ti ljudje zbežali proti jugoslovanski meji. Ljudje v tamošnji okolici pa pravijo, da omenjeni Žigon rad zaspi in da Je bil zaradi tega že kaznovan. Možakar Je tudi to pot najbrž sladko zaspal In nenadoma se mu je sanjalo o «OZNI». Ker pa čas v sanjah hitro beži, so seveda bili ti oborožene! kar poldrugo uro pri njem. Njegov« sanje pa je še spopolnil znani sp» cialist za policijska vprašanja prt ■Lavoratomi in dodal, da so ti trij« možje zbežali čez «železno zaveso». Kako neprijetne sanje! Jaz bi recimo raje sanjal o sladkih štrukljih- LAVORATORE Odločna prepoved govoriti slovet», sko v nviljskem In tržaškem mesu nem svetu, nenadna ukinitev slovet», skih šol in odpusti učiteljev nam da. jejo vtis, da Je to preračunano zato, da bi se obnovili spori tn cepljenj« ravno sedaj, ko se položaj spreminja. Miljski župan Pacco, ki Je prep» vedal v mlljskem občinskem sveto govoriti slovenski, hoče torej ust v» riti spore? V enem letu Je Jugoslavija Izdala 6 in pol milijarde za zaščito mater in otrok. To je 20krat več kot so iz dali v ta namen v stari Jugoslaviji v 23 letih. Nova cementarna Je začela o-bratovati v Mežericab pri Splitu. V bližini nove cementarne so izvrstna ležišča surovine. Moko po izbiri so imeli že prejšnji mesec v vseh mestih In industrijskih centrih Slovenije. Z decembrom pa se razširi delitev moke po izbiri na vso Slovenijo. Jugoslovanski izseljenci iz Severne Amerike so po potovanju po Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter Sloveniji odpotovali v Beograd, da se udeleže proslav ob Obletnici AVNOJ-a. 4 nova madžarska kulturno umetniška društva so ustanovili v Osješki oblasti. Glavni odbor Združenja jugoslovanskih izseljencev v Franciji Je poslal protestno pismo novoor-ganiziranemu «Komiteju za o-brambo zaprtih In preganjanih demokratov v Jugoslaviji», ki je nov kominformističnl aparat za gonjo proti Jugoslaviji. Pri letošnjih prostovoljnih delih v Zagreba je sodelovalo 1,602.634 članov Ljudske fronte, ki so dali 6,586. 562 delovnih ur. Raclonailzatorji in novatorjl jeseniške železarne so doslej prihranili 25 milijonov dinarjev. Letos je v železarni bilo razglašenih 698 udarnikov, med njimi 579 delavcev, 59 delavk in 60 mladincev in mladink. Geodetski zavod v Ljubljani je končal meritve za drugi del avtomobilske ceste «Bratstva In enotnosti» od Zagreba do Ljubljane. Kominformlsti so pričakovali, da bodo v svojo gonjo vključili predvsem narodne manjšine Ju-goslavije. V Vojvodini, kjer je največ narodnih manjšin, sodeluje v Ljudski fronti aktivno 212.000 Madžarov, Romunov, Slovakov In Rusinov. Pripadniki teh manjšin imajo v krajevnih odborih fronte 1800, v okrajnih odborih 768, v pokrajinskem odboru Ljudske fronte pa 16 predstavnikov. Med najboljšimi v Istrskem o-krožju Je zadruga v Segetu «E- notnost In bratstvo». Zadruga ima svoje prve udarnike. Zadružniki so se odzvali vabilu za sečnjo drv in šli v Trnovski gozd pripravljat drva in kurivo za potrebe cone B. Glavni odbor ZS Jugoslavije je poslal tajniku OZN Trygve Lleu protest zaradi preganjanja libanonskih sindikatov in aretacij sindikalnih voditeljev. Maršal Tito je sprejel predstavnike Ciril-Metodove družbe katoliških duhovnikov LR Slovenije. Predstavniki so poudarili pripravljenost članov druščine in patriotlčne duhovščine, da sodelujejo z ljudskimi oblastmi ter tako prispevajo svoj delež pri izgradnji Jugoslavije. Clanica Izvršnega odbora AFZ lu članica Izvršnega odbora MDF2 Mitra Mitrovič-Djilas je dala predstavnikom tiska izjavo, v kateri zagotavlja, da se bodo jugoslovanske žene borile, da bo resnica o njih podrla vse zapreke ter da bodo zmote in zab’ode izginile med najširšimi demoara-tičrlm! množi.„m žena v svetu. Od 1. do 7. decembra bo v Jugoslaviji teden varčevanja. Delovno ljudstvo se bo vključilo v krog stalnih -vlagateljev ter vložilo svoje prihranke na vlagalno knjižico in s tem koristilo sebi in skupnosti. Na dan Republike so v Zatolminu dokončali zadru/ni dem, ki je največjt zadružni dom v Slovenskem Primorju. 32 obdelovalnih zadrug je bilo ustanolvjeih v Vojvodini od I. septembra do 20. novembra. Sedaj ima Vojvodina skupno 702 obdelovalni zadrugi, v katerih je čez 90.000 gospodarstev. 2$ odst. žena kandidira v šo-iianjskem okraju za odbornice krajevnih ljudskih odborov. Z AVNOJ-em SO BILI POSTAVLJENI TEMELJI državni stavbi, ki je vsak dan lepša in močnejša 29. november Je rojstni dan nove Jugoslavije. Na ta dan 1943. leta je bila na zasedanju v Jajcu uzakonjena demokratična oblast, ki je nastala in se razvila iz osvobodilnih naporov jugoslovanskih narodov. Določena je bila federativna ureditev notranjega sožitja jugoslovanskih narodov v enotni državni skupnosti, v federativni Jugoslaviji. Drugo zasedanje AVNOJ-a v Jajcu 1943. leta je načelno uredilo vprašanje odnosov in zveze med posameznimi narodi, kajti to so jugoslovanski narodi že sami uredili s tem. da so se vsi z. lastnimi silami osvobajali in tako že v praksi določili enakopravni, federativni odnos med seboj. Narodi Jugoslavije so po svojih zastopnikih na drugem zasedanju AVNOJ-a imenovali Tita za maršala Jugoslavije, sprejeli pa tudi odlok o priključitvi Slovenskega in Hrvaškega Primorja k Jugoslaviji, katerega so slovenski poslanci postavili na zboru v Kočevju. Tako so bili postavljeni temelji za močno in trdno Jugoslavijo, za razvoj demokratične oblasti v tedanji in sedanji FLHJ. 29. novembra 1945 pa je bila svobodna Jugoslavija razglašena za federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, kar je bilo nujna posledica zasedanja v Jajcu. Temu razvoju Jugoslavije pa niso bile naklonjene niti zapadne velesile niti Moskva, toda borbena Jugoslavija si je preko njihove volje zagotovila svojo samostojnost in neodvisnost. Nova Jugoslavija je nastala iz potreb jugoslovanskih narodov, čeprav so zanjo že med borbo barantale velike države in si jo hotele deliti v interesne sfere. Jugoslavija pa tudi danes, kljub kominformistični gonji, ki izvira zaradi nejevolje, ker so bili vsemogočni Moskvi prekrižani računi, gre dalje po svoji svojstveni poti. In kakor so si narodi Jugoslavije iz potrebe 1943. in 1945. leta ustanovili svojo federativno republiko, tako danes Iz lastne potrebe in nujnosti grade socializem, ki je resnično jamstvo, da bo ljudstvo ostalo svoboden gospodar svoje države in da bo ta država ljudstvu lahko nudila vse, kar je za njegovo življenje in vsestranski napredek potrebno. S tem namenom so bili izvršeni prvi daljnosežni ukrepi, kakršni so: agrarna reforma, nacionalizacija produktivnih sredstev, prometa, bančništva in prenos trgovine na državne, zadružne in druge družbene institucije. Na osnovi teh preuredb in deloma hkratu z njimi je bil storjen nadaljnji, odločilni ukrep: določitev in uzakonitev petletnega gospodarskega načrta. Njegov smisel je gospodarska osamosvojitev jugoslovanskih narodov, zakaj ekonomska neodvisnost je edina zanesljiva osnova vsake svobode in neodvisnosti. Razumljivo je tedaj in naravno, da velja največja pozornost vse naše javnosti izvedbi tega načrta in da so vse naše najaktivnejše moči posvečene njegovi izpolnitvi. Zastavili smo si nalogo v petih letih zgraditi na naših tleh industrijo, ki bo našo deželo lahko oskrbela z zadostnimi količinami orodja in strojev, potrebnih za naše gospodarstvo. Ta naloga teče med nami že skoraj tri leta. Zidajo se tovarne, odpirajo se rudniki, grade se vodne in kalorične električne centrale, železnice in druge prometne žile, odpirajo se morske poti parnikom, ki so izdelani doma. Hkratu je treba prebivalstvo oskrbovati z obutvijo in obleko, z orodjem in nujnimi potrebščinami. Podjetje je ogromno in v tej zaostali deželi zvezano z nepreglednimi težavami. Ali Je uspešno? (Iz govora predsednika Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije tov. Josipa Vidmarja ob obletnici AVNOJ-a). čeni prometu dve važni normalno-tdrni železniški pirogi Sabac - Ko-viljača - Zvornife in Bosut - Bosanska Rača - Bjelina ena na desnem, druga na levem bregu Drine. Tu so velika ležišča premoga in raznih rud, grade pa tudi v Zvon-niku na Drini velikansko hidrocentralo. ki bo začela obratovati leta 1951. Ob Drini pa bosta še čtve veliki hidrocentrali, kar bo pogoj za močno industrializacijo tega predela Jugoslavije. Poleg tega predstavljata pokrajini Mačva in Semberija ene iz med najbolj rodovitnih predelov Jugoslavije ih bosta novi železniški progi tudi pospešili prevoz pridelkov teh pokrajin. Proga od Sabca do Zvornika je dolga 72 km, ima 4 predore, več mostov in vrsto visokih nasipov in globokih vsokov. To je prvi del velike jadranske železnice, ki bo po- tekala vzdolž Drine do Višegrada, po dolini reke Lim in Morače, mimo Titograda čez izsušeno Skadar-sko jezero in skozi velikanski predor pod goro Sutorman, ki bo hkrati služil za odvajanje vode iz jezera v morje. Proga Bosut - Bjelina pa je dolga 22. km. Največji objekt na progi je most čez Savo pri Bosanski Rači. Graditelji avto-ceste so dokončali enega izmed največjih objektov — most na Orljavi, v katerega so vzidali okrog 1200 kub. metrov betona. Most so začeli graditi vojaki Jugoslovanske armade, a končali so ga mladinci. Na Dan republike je začela obratovati v Zagrebu tovarna elek. trotehničnih proizvodov. Začeli so jo graditi pred enim letom, a že marca 1949 so iz nedokončane tovarne prihajali prvi proizvedi. V BORBI ZA TRETJI LETNI PLAN NOVE INDUSTRIJSKE NAPRAVE .so stopile v obrat na Dan republike 29. novembra, na Dan republike so iz najmodernejšega plavža v Ca-pragu pri Sisku pritekle prve tone surovega železa. Novi plavž je mnogo večji od vseh dosedanjih v Jugoslaviji in je v celoti delo domačih delavcev, tehnikov jn inženirjev. Tudi vse tri 28 metrov visoke Cawperjeve peči za segrevanje zraka za plavž so izdelane v jugoslovanski tovarni «Djuro Dja-kovič» v Slavonskem Brodu, medtem ko so vse ostale potrebne naprave izdelali v tovarni «Ivo Lola Ribar», v ladjedelnici «Tretji maj», na Reki, y železarnah Store, Jesenice, Guštanj, Zenica, Vareš in v drugih podjcUjih. Novi plavž, ki pomeni veliko zmago socialistične graditve, pa se bo v naslednjih letih razvil v mogočen kombinat črr.-e metalurgije. Na Dan republike je začela obratovati tudi nova valjarna n.a Ja vorniku. Celotni kompleks valjarne zavzema 11.570 k v. m. V enem letu in pol so domači inženirji in tehniki, modelni mizarji, livarji in ka-luparji, mehaniki, inštalaterji, ope-karji in elektromonterji, zidarji.in tesarji izvršili velika dela, ki so terjala od vsakega posameznika vse njegove sile in brezmejno požrtvovalnost in katera so prej izvrševali le strokovnjaki iz inozemstva. Nekateri modeli, iti so jih n. pr. napravili modelni mizarji, so bili tako veliki, da so jih morali napraviti iz dveh delov, ker je bila delavnica premajhna. V livarni so jih potem sestavili, Odlitki so bili najtežji izmed vseh, kar jih je napravila železarna Jesenice odkar obstaja. Samo za en0 stojalo valjč. nega ogrodja je šlo nad C0 ton jekla. Odlitki Za temeljno ploščo, stojala grebenj ak, valjčnice in dvižne mize so tehtale 900 ton. Tudi velikansko potisno peč so izdela]; domači monterji jn zidarji y rekordnem času 42 dni. Dimnik, ki je visok 32 m, so zgradili v 12 dneh. Čeprav bo imela nova valjarna 4 krat večjo zmogljivost od stare, bo zaposlovala le eno petino delovne sile. Tako je zrasel poleg železarne v Sisku tudi ta orjak iz lastnih sil in znanja jugoslovanskih delavcev in konstruktorjev. V Kaštel Sučurcu v Splitu je 29. novembra začela obratovati tovarna plastičnih mas. Tako je Jugoslavija ena med prvimi državami, ki proizvajajo plastične mase. Tovarna «Jugovinil» jg velikega pomena zg dvig življenjskega standarda prebivalstva. S pomočjo moderne kemije izdelujejo y njej iz preprostih surovin tako imenovane plastične mase, ki jim lahko spreminjamo lastnosti, kakor trdoto, odpornost proti kislinam, elastičnost. Vse surovine Ima Jugoslavija doma. Te plastične mase bodo nadomeščale najrazličnejše druge surovine, kakor les, gumo, usnje, steklo, porcelan, roževino, smole, v nekaterih primerih tudi kovine. Plastične mase imajo prednosti pred naravnimi surovinami predvsem zaradi vsestranske uporabe in lahke obdelave. Proizvodi «Jugovinila» Eq bodo uporabljali V ribištvu, ladjedelništvu, obutveni in oblačilni industriji, kovinarstvu itd. V Čakovcu pa je bila izročena v obrat na Dan republike tovarna tekstilnih strojev, v kateri bodo izdelovali predvsem pletilne stroje, ki jih je izboljšal novator Franjo Tot. Njegov pletilni stroj je sestavljen iz 18 tisoč delov, med katerimi so tako precizni, da gre za stotinko milimetre. Pri stari strojni tovarni «Jastre-bac» so zgradili novo livarno in strojno tovarno. Livarna je začela obratovati na Dan republike, strojna tovarna pa bo že z novim letom izročena svojemu namenu. Na Dan republike sta bili izro- Delovni kolektiv rafinerije nafte na Reki je kot prvi v svoji stroki izpolnil letni plan 20 novembta. Rafinerija na Reki je najv^čja v Jugoslaviji. Njen delovni Kolektiv pa doseza v borbj za izgradnjo socializma vedno znova velike uspehe in je zato tudi večkrat odlikovan in nagrajen. Letošnje poletje so tržaški kominformisti «požgali» roško rafinerijo, kljub njihovi želji deluje podjetje dalje še z večjim poletom. Delovni kolektiv se je na konferenci svoje partijske organizacije obvezal, da bo do Tobačne tovarne v Ljubljani, Titogradu in Banjaluki so tudi zaključile svoje obveznosti 38 dni pred koncem leta, po vrednosti pa so plan dosegle že prej. Celotna tobačna industrija v Jugoslaviji dela že za 4 leto petletke. Tovarna celuloze v Goričanah dela tudi že za 4. leto petletke, čeprav je tovarni primanjkovalo vse leto do 40 delovnih moči. Letni plan so pred 29 novembrom prav tako izpolnili delavci papirnice v Prevaljah. Gozdni delavci so kljub števil- i-1 i \ 4-itov •» • b-.. «sl Ul. to? Zeljo Hegedušič: Hiša pred sedništva AVNOJ-a 1943 konca leta plan presegel za 14%. 42 dni pred rokom je izpolnilo letni načrt tudi vojno gradbeno podjetje «Primorje» na Reki. Člani 1. Januarja 1949 je bilo registriranih vsega 1.319 zadrug s *0.156 gospodarstvi. V desetih mesecih letošnjega leta pa Je bilo na novo organiziranih 4685 kmetijskih obdelovalnih zadrug, tako da so danes v Jugoslaviji 6.003 zadruge z 209.902 gospodarstvi. Površina zadružne zemlje se Je povečala od 323.904 ha na 1,500.310 ha. 12 odstotkov vseh gospodarstev je vključenih v zadružni sektor In obdeluje 22 odst. vse zemlje. To je daleč več kot v državah ostalih ljudskih demokracij. kolektiva Pa so poleg rednega dela v podjetju razvili tudi tekmovanje v kulturno-prosvetneni in politično-ideološkcm delu fizkul-turi itd. 12 podjetij tekstilne industrije LR Hrvatske l>a dela že za leto 1950. Svojo letno nalogo so že v celoti izpolnili in v letošnjem letu je iz njihovih tovarn prišlo za široko potrošnjo 72% več obleke hi perila kot leta 194G in skoro Škrat več kot fired vojno. nim težkočam zaključili z delom za letni plan že 20. novembra, čeprav je bij ta mnogo višji od lanskega letnega načrta. p0 tem uspe-hu so mnogo pripomogle frontne brigade, ki so izvršile v drugi polovici leta 1949 38% polletnega načrta. V zvezj s sečnjo je tudi industrija lesnih izdelkov izpolnila pian in začela Z delom, za če fa to leto petletke. Cela vrsta rudnikov po vsej Jugoslaviji je že tudi izpolnila svojo plansko nalogo. V Sloveniji je rudnik Pečovnik izpolnil svojo obveznost za letošnje leto za rudniki Ti-mav, Senf Janž in Kanižarica. V Senovem so delavci pripeljali s seboj na delo člane družine, da jim pomagajo prt kopanju in nakladanju, da bi tako člmprej zaključili svoje letošnje obveznosti. Direkcija železnic Ljubljana je tudi izpolnila transportni plan za letošnje leto. Svoje obveznosti so izpolnili tudi kolektivi steklarne v Hrastniku, železniški kamnolom na Verdu, kolektiv podjetja «Ka-rocerija» v Mariboru, tovarna umetnih in naravnih brusov v Mariboru, nadzomištvo zgradb v Ljubljani in nešteta druga podjetja, kf se zavedajo pomena iznolnitve p«let-ke za gospodarsko m nacionalno neodvisnost jugoslovanskih narodov. \ Heroji socialistične graditve V borbi za zmago oetUitke vstajajo med člani delovnih kolektivov novi udarniki, racionaiuat .rji in novatorji, ki s svojim zgledom, s pozivom na tekmovanje, z novimi načinj dela izpodbujajo vedno nove tovariše, ki dvigajo storilnost svojega dela in tako dosegajo uspeh za uspehom. V tovarni hlačevine v Celju je ob izpolnitvi letnega plana 15 udarnic izpolnilo ne le letni plan temveč načrt celotne petletke. Teh 15 udarnic tovarniškega kolektiva je sprejelo na Dan republike novo, težko obvezo. Do konca leta 1951 bodo izpolnile še en petletni načrt, zato da bi jugoslovanski narodi čimprej stopili v socializem. Sedemkraitoii udarnik Tonejc iz tovarne verig v Lescah je najvztrajnejši med svojimi tovariši: vse obveznosti izpolnjuje stalno pred rokom. V letošnjem letu se je boril za izpolnitev petletnega plana. Na Dan republike je to svo- jo obveznost po napornem delu izpolnil. Gizela Beravsovg dela poleg Tonejca. Spustila se je z njim v borbo. Ob isti uri sta izpolnila petletni načrt, Gizela je dokazala, da so žene delavke lahko enakovredne svojim tovarišem. Vrtalnemu mojstru Salku Hidtl-ču, ki je izvrtal v tridesetih dneh namesto v treh mest ib vrtino v globino 2000 m in em nrespgel rekord stahanovca Orlova, slede novi junaki dela. Rudar Klemen ‘z Trboveljskega rudnika se je odzval velikemu zmagovalcu Aliji Sirota-noviču, kakor so sc odzvali rudar, ji Petek, Zagorišek, Magister in drugi. Klemen je s svojo brigado, ki jo sestavljajo sami mladinci, porušil vse dosedanje rekorde in v svojem prvem tekmovanju izkopal 14,8 ton premoga ali 20 vagončkov na moža. Nove tovarne, ceste, železnice, u-spehi v rudnikih, podjetjih, gradnjah, sila in polet delovnih kolektivov In posameznikov so dokaz, da Je petletka jugoslovanskih narodov stvarna, so Jasen odgovor, da je podjetje, ki so se ga jugoslovanski narodi lotili, uspešno Kako so proslavljali svoj praznik Po vsej državi so svečano proslavljali obletnico AVNOJ-a in u-stanovitcy Federativne ljudske republike. Organizacije, sindikalne podružnice, šole, domovi so na čast Dnevu republike priredil kulturni večer. Posebno svečane proslave pa so bile v tistih industrijskih centrih, kjer so delovni kolek tivi dosegli ali presegli plan, ali kjer so novi industrijski velikani stopili na Dan republike V pogon. Osrednje proslave pa so bile po glavnih republiških' mestih y Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Škop-Iju, Sarajevu in na Cetinju. V Beogradu je na svečani akademiji govoril član CK KPJ Veljko Vlahovič. Na ta dan pred šestimi leti se je v okupirani Evropi rodila nova socialistična država. Od prvega dne narodnoosvobodilne vojne pa vse do danes so se jugoslovanski narodi borili, da bi resnica o njihovi borbi in o zmagah po njej prodrla V svet. Ta borba je poslala sestavni del revolucije, sestavni del socialistične izgradnje. V tej zgodovinski dobi jugoslovanskih narodov je 29. november 1943 najpomembnejši. Odloki AVNOJ-a v Jajcu pomenijo, da je oblast v državi prešla v roke ljudstva, da se ustvari nova narodnodemokratska država v novi obliki diktature proletariata. Na tej osnovi je mlada federativna republika krenila dalje na pot izgradnje socializma. Rezultati, ki jih ljudstvo doseza na tej poti, so najboljše merilo pravilnosti ali nepravilnosti, uspeha ali neuspeha v borbi za socializem. Industrializacija in elektrifikacija, nove tovarne, socialistična preobrazba vasi, kulturna revolucija v državi, to so dokazi zmagoslavja na novi poti Jugoslavije. Nobeni poskusi iz inozemstva, da bi preprečili socialistično izgradnjo v Jugoslaviji, ne bodo uspeli. Jugoslovanska stvarnost se ne more zakriti z lažmi in klevetami. Stvarnost je tu. številke jo pod-kreplujejo, novi človek jo ustvarja. V Kopru je bila slavnostna akademija v proslavo šeste obletnice ustanovitve republike, kateri so prisostvovali vsi predstavniki vojaške in ljudske oblasti, člani množičnih organizacij in ostalega delovnega ljudstva. Po govoru majorja Jakopoviča Miljenka je bil umetniški program, ki so ga izpolnili orkester odreda Angleški študentje proti postopkom MSZ Na tridnevne zasedanju plenuma Sveta nacionalne zveze študentov Anglije, Walesa in Severne Irske so bili med gosti tudi jugoslovanski predstavniki, v imenu mednarodne zveze študentov predsednik zveze Groman (CSR), podpredsednik Coilan (ZDA) in še trije člani izvršnega odbora. Posebna točka zasedanja je bila posvečena diskriminaciji izvršnega odbora MSZ nasproti jugoslovanskim mladinskim in študentskim predstavnikom v Budimpešti in Sofiji. Studentska zveza londonske gospodarske šole je predložila resolucijo. v kateri zahteva, naj zasedanje strogo obsodi tajništvo in izvršilni odbor MSZ, ker nista protestirala proti ukrepom madžarske JA iz Portoroža, komorni zbor pod vodstvom Ubalda Vrabca iz Trsta, pevski zbor Pomorskega tehnikuma iz Pirana, dalje recitatorji in solo-pevci. Program je bil y vseh treh jezikih. Komandant VUJA polkovnik Lena c je na sedežu v Kopru na dan četrte obletnice razglasitve republike sprejel predstavnike KP STO-ja, Istrskega okrožja, množičnih organizacij, sindikatov, obdelovalnih zadrug, delegacij iz tovarn itd. Mesto je bilo svečano okrašeno, na Titovem trgu je gorel velik kres, sirene z ladij so tulile, zvonovi so potrkavali. Proslave so bile tudi v vseh krajih in vaseh Istrskega okrožja. PROSLAVE V INOZEMSTVU Predstavništva Jugoslavije v inozemstvu so na Dan republike priredile sprejeme in kulturne večere, na katerih so nastopili priznani jugoslovanski umetniki. Sprejemov in koncertov so se udeležili člani jugoslovanskih kolonij in prijatelji nove Jugoslavije. V Trstu je priredil šef Gospodarske delegacije FLRJ Knez Ivan svečan sprejem, katerega so se u-deležili predstavniki tržaškea javnega življenja: poveljnik anglo-ameriških oboroženih sil general Airey z višjimi častniki, predstavniki civilnih oblasti, raznih političnih skupin, predstavniki kultur nega in prosvetnega življenja Slovencev in Italijanov, zastopniki tiska itd. Pri kulturnem programu so sodelovali violinist Rupel, pianist Trošt, sopranistka Bukovčeva in tenorist Lipušček. vlade, ki ni hotela izdati potnega dovoljenja študentskim organizacijam za svetovni mladinski festival v Budimpešti ter proti izgonu jugoslovanskega delegata iz Sofije z zasedanja Mednarodne študentske zveze. Groman je v imenu tajništva potvarjal resnico, češ da jugoslovanska mladina deluje proti koristim zveze. Jugoslovanski predstavnik Tomovič Pa je poudarjal, da je bila jugoslovanska mladina vedno v prtih vrstah v borbi za medrarodno solidarnost mladine, in da hoče v tem smislu delovati tudi vnaprej, vendar zahteva, da Se u interesu MSZ v bodoče onemogočijo metode, ki se jih poslužujejo nekateri elementi v odločilnih forumih. Resolucija, ki obsoja tajništvo MSZ zaradi diskriminacijskega stališča nasproti jugoslovanskim delegatom, je bila na zasedanju sprejeta c U." glasovi pioti 15 ir S vzdržanim glasovom. (Jez dve led be Mstvrevshi Hembnud kenCan V Makedoniji grade veliko hi. tlrocentralo Mavrovskega kombinata, ki bo po svoji kapaciteti presegla hidrocentrale na Rami in Neretvi ter bo enaka trem največjim hidrocentralam v Evropi: v Italiji na reki Isarchi, v Španiji na Elza Duero ter francoski hidrocentrali na reki Dordon. Hidrocentralo Mavrovskega kombinata bodo‘sestavljali elektrarna Vrutok, Vrben in Raven. Letno bodo dale 400 milijonov kilovatnih ur električne energije, a kapaciteta bo 300.000 kilovatov. Na robu Mavrovske planote, ki leži 1300 m visoko, grade veliko umetno jezero, v katero se bodo iztekale vode iz Radike, Mavrovske in Jelovške reke, Beličice in mnogih drugih potokov. Do sedaj so bile te vode neizkoriščane, z izgraditvijo umetnega jezera pa ga bodo napolnjevale. Ob iztoku umetnega jezera bodo zgradili 40 metrov visok jez, za katerega bo treba nanositi 620.000 kub. metrov zemlje. Ce bi ves material naložili v vagone, bi dobili vlak, ki bi bil dolg od Mavrova preko Skopltja in Beograda škoro do Zagreba. Maja naslednjega leta bo en del Velikanskega jeza končan; tedaj bo-do z jeldenimi ploščami zaprli odtok Mavrovske reke, ki se bo počasi vračala in polnila umetno jeze- ro. Enajst mesecev se bo polnilo veliko jezero, vode, ki so brezciljno tekle v morje, se bodo iztekale vanj. Tedaj bo vsa sila vode, ki vsebuje 400.000 kilovatnih ur, podrejena človeku in ta jo bo Izkoriščal za svoj napredek. Umetno jezero na Mavrovski planoti bo po enajstih mesecih polnjenja desetkrat večje od Blejskega jezera, a tudi po prirodni lepoti ne bo nič zaostajalo za najlepšimi predeli Jugoslavije. Pri vasici Vrutok, blizu izvira reke Vardar, grade pod zemljo velikansko dvorano, v kateri bodo na betonski podlagi namestili turbine, ki bodo največje v Mavrovskem kombinatu. Dvorana centrale Vrutok bo tako obsežna, da bo v njej prostora za deset tisoč ljudi. V bližini prebijajo tunel, ki bo eden izmed predorov razsežne (32 km) mreže. Tunel Via jnica, ki spada med težke objekte petletnega načrta, bo vezal sifon z jezerom. V steni pa bosta zgrajeni dve drugi hidrocentrali, Vrben in Raven. Po mreži predorov in prekopov bodo vodo dovajali v jezero, od tod pa bo speljana na največjo hidrocentralo Vrutok. V Velikem padcu bo voda po jeklenih ceveh padala na lopate turbine in ko bo tu opravila svojo nalogo, bo po dru- gih predorih speljana na turbine elektrarne Raven, odtod pa v prekope, ki bodo namakali polja Gornjega Pologa, od tam pa se bo voda odtekala y Vardar. Samo tretja centrala Vrben po popolnoma neodvisna od umetnega jezera. Njene lopataste turbine bo gnala voda iz reke Radike, ki pa se bo odtekala nato v jezero. Tako bodo reki Ra-diki menjali korito, po katerem je tekla stoletja, in namesto, da bi se izlivala v Jadransko morje, se bo stekala v Egejsko. Iz teh velikih hidrocentral bo elektrika po daljnovodih razsvetlje. vala mesta in vasi Makedonije, Kosova in Metohije ter dala življenje mnogim novim tovarnam in podjetjem. Kraji, kjer grade veliki Mavrovski kombinat, bodo po svojih prirodnih lepotah med najlepšimi v državi. Na gradnji hidrocentrale delajo noč in dan. Poleg delavcev gradi te velike objekte stalno 12.000 mladincev in mtadinfc in 2.400 frontov-cev iz vse države. V tej borbi s prirodo je dobilo preko trideset graditeljev visoko odlikovanje Red dela. Cez dve leti bo Mavrovski kombinat končan. Za republiko Makedonijo bo ta uspeh petletke temelj noyega razvoja. v mm smuiìm mu... Vzporedno s tovarnami in drugimi industrijskimi objekti rastejo y Jugoslaviji moderna stanovanjska poslopja za delavce, kar predstavlja nagel dvig družbenega standarda. Investicije za stanovanjske bloke od leta do leta naraščajo in so samo za dela v letošnjem letu potrošili 20 milijard dinarjev. Poleg te visoke investicije zveznega značaja so posamezne republike prejele v ta namen še po 1 milijardo dinarjev. IVO LOIA Rili 27. noveipbra 1943. leta je sredi svojega najpiodovitejšega dela padel Ivo Lola Ribar. Bil je organizator in voditelj jugoslovanske mladine, ki se je pod vodstvom komunistične partije razvila v borbeno organizacijo, ki je kot celota odločilno sodelovala v narodno-osvobodilni tejni. Ivo Lola Ribar je bil med najsposobnejšimi voditelji napredne mladine. Užival je njeno popolno zaupanje In jo predstavljal na mednarodnih konferencah in kongresih od 1935. leta dalje. Na vseh kongresih in konferencah je izstopal kot vnet in dosleden pobornik za obrambo miru in neodvisnosti vseh narodov. Leta 1936. je postal član KPJ, in ko je leto pozneje skupina komunistov pod vodstvom tovariša Tita očistila jugoslovansko partijo vseh oportunističnih in frakcionaških elementov, je Ivo Lola Ribar postal sekretar SKOJ-a. Bil je nosilec zdravega partijskega duha med mladino in s tem krepka opora partiji in Titu. Na partijski konferenci 1940 je bil izvoljen za člana CK KPJ in ostal tudi do svoje smrti. Pogumni ilegalni delavec v predvojni dobi, je ostal tak tudi med narodnoosvobobilno borbo. Na pobudo tov. Tita je bila pod njegovim vodstvom ustanovljena Zveza antifašistične mladine Jugoslavije 1942. leta v Bihaču. Z njo je bil postavljen temelj današnji milijonski organizaciji Ljudske mladine Jugoslavije. Kakor je bil Ivo Lola Ribar za svojega živi jenja vzor jugoslo vanski mladini, tako živi danes njegovo delo v delovanju stotiso-čev mladih ljudi v borbi za neodvisnost domovine, v borbi za izgradnjo socializma. Mlada generacija Jugoslavije, ki je šla skozi krvavo vojno šolo, se je naučila, da živi In dela, kakor je delal njen voditelj Ivo Lola Ribar, kajti on ji je ostal svetal zgled, kako se je treba boriti za srečno bodočnost, svobodo in neodvisnost jugoslovanskih narodov. Ob državnem prazniku FLRJ so poslali jugoslovanski državljani, člani Jugoslovanske kolonije na Dunaju maršalu Titu brzojavko. kjer poudarjajo Junaško bor-bo Jugoslovanskih na>odov v preteklosti in sedanjo borbo za enakopravnost med narodi. 300 članov Ljudske mladine kandidira v goriškem okraju za odbore Ljudske fronte. Prvo serijo dvajsettonskih vagonov Je izdelala tovarna vagonov v Rankovlčevem. Poslali jih bodo v Trečbe, kjer jih bodo naložili vsakega z 20 tonami in jih tako naložene preizkusili na 1000 km dolgi vožnji. Kakor ekvator bi bila dolga kompozicija vlaka, če bi ves material, ki so ga navozili na Avtocesto, naložili v vagzne. Republika Ukrajina je dobila nov grb, zastavo in himno, Vlada CSR je zaprla brez vsakega povoda prostore n Jugoslovanske knjige». Jugoslovanska vlada Je zato poslala vladi CSR protestno noto, v kateri zahteva, da prekliče odlok o zatvoritvl knjigarne «Jugoslovanska knjiga» do 24. novembra. Ker vlada CSR tega ni storila, Je jugoslovanska vlada odredila, da se zapre knjigarna CSR «Orbis» v Beogradu. V Bukarešti so obsodili na smrt dva visoka oficirja, enega tovarnarja in znanega igralca, ker so bili obloženi špijonaže v korist ZDA. Tudi v Pragi sta padli dve smrtni obsodbi, dve osebi pa sta bili obsojeni na dosmrtno ječo zaradi ekonomske špijonaže v korist zapadnih sil. Kvejlin, glavno mesto pokrajine Kvangsi, ki je važno prometno središče Jugozahodne Kitajske so enote narodnoosvobodilne vojske osvobodile. Vlada CSR Je izdala razne odloke, ki urejajo vprašanje zakona. Odpravljeni so oklici, dovolj je le, da zakonca izjavita, da Jima niso znani nobeni zadržki. Obdržita lahko vsak svoje ime, sporazumeti pa se morata že prej glede priimka otrok. O razporo-ki odloča sodišče. Ta se lahko izvrši tudi proti volji zakonca, ki je brez krivde, to pa le, če razporoka ne nasprotuje interesom mladoletnih otrok. Med demokratično Kitajsko in Japonsko so vzpostavljene poštne • vezi, ki so bile delj časa prekinjene. Zveza je vzpostavljena preko britanske kolonije Hongkong in velja samo za dopisnice. Med Češkoslovaško in Madžarsko je bil podpisan sporazum za sodelovanje na znanstvenem in tehničnem področju. Tajnika poljskega vojaškega atašeja v Parizu so francoske oblasti aretirale ter začele proti njemu preiskavo. Pole tega so izvedli vrsto preiskav v dveh poslopjih, v katerih so poljske organizacije. Aretiranih Je bilo tudi nekaj drugih poljskih državljanov, 17 pa izgnanih. Obtoženi so bili gospodarske in socialne sabotaže. Poljska vlada Je Izročila francoskemu predstavniku v Varšavi protestno noto in zahtevala takojšnjo izpustitev poljskih državljanov. Poljaki pa so aretirali 3 francoske državljane v Gdansku, pri nekaterih pa so Izvršili preiskave. Sovjetski astronomi so odkrili tri nove majhne planete In jih imenovali Rusija, Moskva lil Komsomolka. Vlada CSR Je odobrila češko-slovaško-tinski sporazum o Izmenjavi blaga. Finska bo izvozila na CeSko za 310 milijonov češkoslovaških kron blaga, vštevši stroje za industrijo papirja, premog smolo itd. Izvažala pa bo na Finsko stroje, kemikalije, fotografske in kinematografske aparate tn drugo. Vzhodnonemška vlada Je objavila, da bodo odpustili vse uradnike, ki stanujejo v zapadnem sektorju Berlina, če se ne presele v sovjetski sektor. O starih in modernih morskih svetilnikih Ilir" N A » A I, .1 K V A X J K NajveSji ameriški svetilnik, ki je visok 60 m, je na rtu Katteras v Ameriki, v čigar okolici besne največkrat najhujši morski orkani. Obalne in luške luči so danes navadno avtomatske. Kot gorilno sredstvo največ uporabljajo zgoščeni plin, ki ga hranijo v jeklenih posodah. Te posode menjavajo vsake tri mesece. Luči svetilnikov so tako urejene, da* svetijo samo horizontalno. Žarki luči obalnega svetilnika se zberejo po zbiralni luči v pa-.ralelni snop in se usmerijo proti morju. Najdebelejšo lečo ima svetilnik «Makasu point» na Havajskih otokih, najmočnejšo svetlobo pa daje svetilnik «Ne-vesinka» v severnoameriški državi New York, ki ima jakost 710.000 sveč. Da prištedijo gorivo, ki je v jeklenih posodah, imajo svetilniki posebno napravo, s pomočjo katere se luč zjutraj sama ugasne, zvečer pa zopet prižge. To je urejeno na več načinov. Najpogosteje uporabljajo za to posebno uro. Ura je podobna navadni budilki, ki namesto da .zjutraj zazvoni, zapre dovod plina in ga zvečer zopet odpre. Svetilka sama ima dva plamena. Stalni plamenček, ki gori noč in dan in prižiga glavni plamen, ko se odpira dovod plina. Da se svetilniki med seboj razlikujejo, imajo njihove luči različne barve in različne karakteristike. Pri tem uporabljamo, belo rdečo, zeleno, oranžno in redkeje tudi modro barvo. Svetilniki se med seboj razlikujejo tudi po trajanju svetlobe, kar imenujemo njihovo karakteristiko. Tako imamo svetilnike s stalno lučjo, svetilnike s pretrgano lučjo in svetilnike z bliski. Podatke vseh svetilnikov najdemo v seznamih svetilnikov. To so knjige, ki jih izdajajo v raznih državah za potrebe pomorcev. V teh knjigah najde- mo vsak svetilnik, njegov položaj, barvo luči, karakteristiko luči. njegovo nadmorsko višino in vidljivost. Posebne vrste svetilniki so ladje-svetilniki. To so ladje vsi-drane na nevarnih mestih, kjer ni mogoče postaviti navadnega svetilnika. Straže na teh ladjah svetilnikih na otokih ter čereh tvorijo eno izmed na j več j ih organizacij na svetu. Na vsaki taki ladji so po dva ali trije častniki in pa deset do dvanajst mornarjev posadke. Vsi izmenoma opozarjajo ladje na nevarnost, ki jim preti. Te ladje so opremljene z najmodernejšimi pripravami so-dobne tehnike. Poleg luči navadnega svetilnika imajo še ra-diotclegrafski aparat, sireno, podvodni zvon itd., tako, da nimajo nobene zapreke pri opozarjanju mimoidočih ladij. Ti stražarji so v službi nepretrgoma po dva meseca, nato pa gredo za mesec dni domov. Stražarji na teh ladjah so v večji nevarnosti, kot pa drugi mornarji. Na nevarnih plitvinah, kjer ni mogoče postaviti svetilnika, je nameščena plovka (boa), na kateri je navadna sirena šili avtomatska luč. V zameglenih predelih so plovke opremljene z navadnim zvoncem, ki zvoni pod vplivom gibanja morske gladine in opozarja ladje na nevarnost plitvine. Omenjene plovke oskrbujejo z gorivom posebne ladje tenderji. Najmodernejši so seveda radiofari, ki služijo pomorcem prav tako kot svetilniki, s to razliko, da namesto luči odda-jšijo elektromagnetne valove, ki jih sprejemajo na ladji s pomočjo radiogoniometra. Tudi radiofari se razlikujejo med seboj po karakteristiki. S pomočjo radiofarov na kopnem in radiogoniometra na ladji je postala plovba zelo varna. Humanistične vede imajo v naši kulturi bogato preteklost, saj segajo začetki posameznih strok prav v dobo preroda, v čas., ki ni prebudil le naše narodne zavesti, temveč oživil tudi našo znanstveno misel. Ze takrat so bili začrtani temelji slovenske historiografije, filologije in literarne vede. Naše znanstveno prizadevanje pred več ko sto leti se je porodilo iz ljubezni do lastne besede in preteklosti, a hkrati iz prepričanja, da so tudi nam kakor vsakemu narodu neogibno potrebne vse tiste panoge, ki raziskujejo domači jezik, zgodovino, slovstveno dejavnost in ljudsko izročilo. Naj so bili prvi začetki še tako skromni, kaj kmalu so nastala dela, ki jim moramo priznati veliko ceno in tehtnost. Spisi Antona Tomaža Linharta, Jerneja Kopitarja in Franca Miklošiča dokazujejo, da so se njihovi avtorji po kritičnem odnosu do problemov in po teži izsledkov dvignili do evropske višine. Kopitar in Miklošič pa stojita vsak v svoji dobi celo v ospredju takratnega znanstvenega ustvarjanja pri Slovanih. Tudi Čopov delež pri oblikovanju slovenske slovstvene vede ni majhen. Od srede 19. stoletja dalje do prve svetovne voine je rod za rodom zvesto prevzemal dediščino svojih očetov in jo z vedno večjim razmahom bogatil v skladu s potrebami svojega časa in našim kulturnim razvojem. Na tej poti v dobo pred prvo svetovno vojno srečujemo imena: Gregor Krek, Maks Pleteršnik, Karel Stre-kelj, Vatroslav Oblak, Simon Rutari Franc Kos, Matija Murko, Vladimir Levec, Dragotin Lončar. Avgust Žigon, Ivan G afenauer 1. dr. Njihovo delo moramo tembolj ceniti, ker je nastajalo v trdih, ekonomsko in politično Za nas kar se da nepovoljnih razmerah v avstro-ogrsfci monarhiji. Zapostavljanje slovenskega jezika v javnosti, šoli in v uradu, neprestane borbe za najosnovnejše narodne pravice so pač ovirale večje, obsežnejše znanstvene zamisli Sele z ustanovitvijo univerze v Ljubljani leta 1919. so dobile tudi humanistične vede pri nas svoje pravo torišče in s tejn vse možnosti, da se do dobra razvijejo. Slovenski znanstveniki, dotlej razkropljeni po avstrijskih univerzah in učnih ustanovah (Rajko Nahtigal, Ivan Prijatelj, France Kidrič Fran Ramovš), so se odslej dalje lahko posvetili svojemu delu y domovini. Za prvo desetletje po ustanovitvi univerze je predvsem značilna skrb filozofske fakultete, da čimprej izvede orga- nizacijo temeljno važnih sto lic in seminarjev. Studij slavistike se je že takoj spočetka uredil tako. da je zadostil zlasti potrebam slovenistike, saj se z njo prav za prav ni ukvarjala dotlej nobena tuja univerza. Zato sta se osnovali dve lingvistični stolici; ena za splošno slovansko filologijo in primerjalno slovanako jezikoslovje, kii jo je prevzel dolgoletni profesor Za io stroko v Gradcu Rajko Nahtigal, druga za slovenski jezik, ki jo je zasedel Fran Ramovš. Podobno se je organiziral tudi literarnozgodovinski oddelek, vendar s to razliko, da je tu zajemal pouk slovenskega slovstva hkrati tudi vsa obdobja slovanskih literatur. Talco je prevzel Ivan Prijatelj na Stolici za zgodovino slovanskih slovstev predavanja iz novejše dobe od 1848 dalje, France Kidrič Ra predavanja iz zgodovine slovanskih literatur starejše dobe, a oba s poseb- DR. ANTON OCVIRK nim ozirom na slovensko slovstvo. Poleg tega se je prj slavistiki ustanovila še stolica za srbski in hrvatski jezik in književnost (A. Stojičevič) in dva lektorate; za češki jezik (V. Burian) in ruski (N. Preobražen skl). Dokaj povoljno se je uredil tudi pouk zgodovine, čeprav ni bilo mogoče vse do osvoboditve uresničiti celotnega načrta iz leta 1919., ki je vseboval pet stolic. V teku lete 1920, so bili imenovani trije profesorji: za občo zgodovino srednjega veka in starejšo slovensko zgodovino Ljudmil Hauptman, za zgodovino Srbov in Hrvatov Nikola Radojčič, za zgodovino antike Nikolaj Bufo-nov. Toda kaj kmalu je doživel seminar važne spremembe. Po odhodu Lj. Hauptmana na zagrebško univerzo leta 1926. je prišel na njegovo mesto specialist za srednji vek Milko Kos, a predavanja iz antične zgodovine so bila po upokojitvi prof. Bubhova najprej poverjena Vojeslavu Moletu, a Za njim B. Sarii. Sele leta 1937. pa Se je pouk obče in domače zgodovine razširil tudi na novejša obdobja, ko je prišel na univerzo Fran Zwit-ter. Ob slavistiki in zgodovini se je humanistični oddelek filozofske fakultete postopoma razraščal tudi na vsa druga področja. Leta 1920. so začeli poslovati seminarji za germansko filologijo (J. Kelemina), filozofijo (F. Veber), pedagogiko (K. Ozvald), umet- OB TRIDESETI OBLETNICI USTANOVITVE SLOVENSKE UNIVERZE V LJUBLJANI MZIIOJ HlllljlllSTIGIIIi VED na univerzi v Ljubljani nasino zgodovino (Iz. Cankar, kasneje F- Stele) m klasično filologijo (I. Lunak, za njim F. Bradač in M. Grošelj). Leta 1921. je bil ustanovljen seminar za romansko filologijo (P. Skok, za njim F. Sturm in S. Leben), naslednje leto seminar za primerjalno indoevropsko jezikoslovje (K. O-štir), leta 1925. seminar za primerjalno književnost in literarno teorijo (F. Kidrič, za njim A. Ocvirk), a tik pred vojno leta 1940. seminar za etnologijo (N. Zupanič). S tem je bil do okupacije razvoj humanističnega oddelka prav za prav zaključen. Podrobnejši pregled bi seveda pokazal nemalo vrzelj tako v ustroju celote kakor tudi posameznih strok. Toda na večje izpopolnitve v stari Jugoslaviji ni bilo mogoče misliti. Zaradi nadvse mlačnih odnosov domačih političnih krogov do slovenske univerze in zaradi pičlih denarnih sredstev, ki so najn jih odmerjali v Beogradu, so bili Pač brezplodni vsi poskusi, da bi se osnovalo še več stolic in da bi se seminarji vsestransko izpopolnili. Kljub mnogim oviram pa se je strokovno in pedagoško delo na humanističnem oddelku že takoj spočetka krepko razmahnilo, Najočitneje govore o tem naše znanstvene publikacije iz tega časa: «Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino» (1918-1931), literarnozgodovinske in historiografske razprave, objavljene po revijah in v knjigah, izdaje slovenskih klasikov, «Slovenski biografski leksikon» itd. «Časopis» se je že s prvim letnikom dvignil nad lokalni provincializem preteklosti in postal naše najvidnejše znanstveno glasilo. Značilno za čas Pa le, da je zaradi pomanjkanja denarnih sredstev izhajal kaj poredko In da je moral končno leta 1931. celo obmolkniti. 2iy izraz naših kulturnih naporov je očit v ustanovitvi «Znanstvenega društva za humanistične vede». Misel na institucijo, ki a®? ^ Pripravljala pot bodoči JVVenaki akademiji znanosti w Umetnosti, se je porodila WMtfc po vojni v neposredni zv*1-z-organizacijo univerze, a !* je uresničila šele leta ■ V društvu so se osnovale^ E«kclje: filozofska, IvistoJ*®® ki filološka, poslednja 1 < ’to'a oddel- DH. RAJKO MTIGAL DR. FRAN I^OVS ga pravopisa in publiciranje monografij iz vseh humanističnih področij. V tem smislu je bil leta 1923. najprej ustanovljen periodični zbornik «Razprave». ki je doživel do leta 1930. šest zajetnih zvezkov. V njem je izšlo pet in trideset obsežnih študij osemnajstih avtorjev iz lingvistike, llterar- DR. FRANCE KIDRIČ koma; literah,(,*04>vinskim in 1 ingvističnlj* Delovni načrt ustanove j* ^ga) kritično pripravo iz ob- močja slovemAke ^ovinc in literarne zgodovi*1*1 objavljanje koresxxmdcn*® ^teembnih Slovencev, ustali llovenske- ne zgodovine, historiografije, klasične filologije, fiLzufJe in kulturnopolitične zgoi ivine. Po letu 1930. se je namesto «Razprav» uvedlo izdajanje posameznih del v obliki zvezkov s skupno zaporedno numeracijo in še s posebno numera- cijo po strokah. Tako smo dobili Slovenci v okviru «Znanstvenega društva» do ustanovitve Akademije znanosjj in umetnosti leta 1938. niz pomembnih Študij in monografij. Po tehtnosti izsledkov in bogastvu gradiva se med njimi uvrščajo v ospredje našega znanstvenega ustvarjanja zlasti spisi profesorjev R. Nahtigala, F, Kidriča, I. Prijatelja, F. Ramovša in M. Kosa. V enaki meri kot na znanstvenem področju je uspel humanistični oddelek tudi v pedagoškem oblikovanju slušateljev. Priznati je treba, da v stan Jugoslaviji študij humanističnih predmetov ni bil priljubljen, saj ni obetal absolventom niti takih donosnih služb kakor nekatere druge stroke niti jim ni mogel v zadnjih letih pred vojno netiti upanja, da bodo v doglednem času sploh nastavljeni. Mnogi diplomiranci so morali pač leta in leta čakati na namestitev in se ta čas pre-Življati z instrukcijami ali kakšnim drugim delom. Zato so prihajali k nam iz večine le ta-1*1 jih je gnala na naš oddelek ljubezen do predmeta, in ti so bili pretežno jz socialno šibkejših slojev. Pregled uspehov v preteklosti dokazuje, da je humanistični oddelek vzgojil vse do danes vrsto odličnih pedagogov, 3 tudi lepo kopico znanstvenih delavcev. Res niso bile vse stroke enako plodne, nekatere so celo zavajale slušatelje v megleno filozofsko metafiziko, ki jim je blodila pogled na realnost in življenje ,toda v vellkj meri izpričujejo absolventi filološko-historičnih skupin, temeljito obvladanje svojega predmeta in smisel za znanstvene probleme. Vendar se delo slušateljev na' univerzi ni omejevalo samo na študij. Hkrati s svojimi profesorji so se v stari Jugoslaviji z besedo in peresom borili za ohranitev slovenske univerze, ko ji je z vseh plati pretila nevarnost, da jo okrnejo; sodelo-vali so pri akcijah za zgraditev univerzitetne knjižnice in iuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|||||iiiiiiiiiiiiiiiiii,n.................................................................................................................................................................................................um.................................................................................................................. V naravi je polno vseh mogočih strupov, toda prav gotovo je eden najhujših 4n naj-učinkovitejših strihnin. Hvala bogu, da rastlina, ki daje ta grozni strup, ne raste v naših krajih. Strihnin dobivajo iz rastline, ki raste tam daleč od nas, tam v Indiji, Tajlandu, Burmi, Indokini in Avstraliji. To je grin, včasih zraste tudi v drevo, ima lepe bele cvete in čez Čas se ti lepi beli cveti spremene V pomaranči podobne plodove s trdo kožo, da so kot neki orehi. V teh pomarančastih orehih eo semena, le nekaj Jih je, neenaka so, porasla z nežnimi dlačicami, da so videti kot bi bila srebrna. V teh srebrnih semenih je pa ta grozni strup strihnin. 2e 'iavno so Ijudtie vedeli, kakšne hude posledice so za one, ki so jedli plod tega drevesa in so poleg pouiili -e semena. Toda saino sejne, meso ne. Nekateri ptici prav radi jedo meso teh sadežev, pa jim nič ne škodi, baje tudi nekateri ljudje brez sfcrbi uživajo meso teh plodov, ■amo semena nosijo v sebi ta pošastni strup. Ze med leti 1400 in 1500 so prinesli te sadeže v Francijo, fc*i več takrat o njih niso ve- deli, kot da »o strupeni. Sele leta 1818 sta francoska kemika Pellettier in Cayenton ugotovila, da je v semenih prav poseben strup, ki sta ga imenovala strihnin, poleg tega sta v teh semenih našla &e en nič manj zavraten strup, samo v manjših količinah, ki sta mu pa dalp ime brucin. Toda moderna kemija se ne zadovoljuje samo z imeni, ona pozna sa-mo for/nule in točno notranjo nevidno zgradbo snovi. Sele leta 1939 so moderni kemiki prodrli v zamotano in zavito zgradbo in sestavo čudovitega strupa strihnina. Toda kaj bi vam podajal kemične formule In učene strukture v obročih in verigah, saj to nam, ki smo navadni, skromni zemljani, pove zelo malo ali pa nič, povejmo rajši, kakšne so posledice na onih nesrečnikih, ki zaužijejo ta grozni strup. Ce se zastrupimo s tem groznim strupom, nastopi včasih smrt zelo hitro, tu pa tam v Rol uri, včasih 4e preje, običajno v eni do treh ur, se pa tudi zgodi, da trajajo muke do dvajset ur. pa kako grozna ^fnrt je to. Telo se prične zvijati v groznih krčih in to ne samo gn del telesa, celo telo, Vse mišice, s katerimi žvečimo, nato otrde mišice v tilniku, pojavi se okorelost, boleči-ne, napetost, vse telo se zelo neugodno počuti in človeku se zdi kot bi mu po vsem telesu lezli mravljinci, potem zopet krčenje v posameznih udih, ne-prijeten občutek napetih jnišic. Toda to je še lažji primer. V težjih primerih nastopijo grozni krči kot pri bolezni tetanusa in smrt ti je poslala svojo Vizitko ter čaka pred vrati in vstopila bo, če ji bos dovolil ali ne. Mnogi ljudje kriče, prav tulijo; mišice so napete, telo togo, bolnik zavija in obrača oči, glavo zavija proti tilniku, roke krči v pesti, ne more več dihati, ker mu je krč stisnil mišice, ki pospešujejo dihanje, peni se. Ce se tega reveža dotaknemo. če ropotamo y njegovi bližini, če ga močno osvetlimo, se prične ponovno vse to grozno trpljenje, ki se je prav nekoliko poleglo, če je bolnik ležal ves čas prav na miru/ Bolnik je ves čas pri zaverti in grozno trpi. Smrt je neizogibna. Možna so slučajna zastrup-Ijenja, samomori in pa zločinski umori. Samomorilci, ki so vzeli strihnin, da se ločijo od tega življenja, običajno pred in kar je z njim v zvezi žalujejo, da so se od. pj ohromelosti, pri raznih žive- nesti ob življenj*pa vsaj ugotoviti, še več celo v zenidjl lcq, in če najdejo krivca, smrt in kljub vsem nih zastrupitvah, kot n. pr. z težko zbole, ker ^slruprjo pod truplom. Kako to kemiki bid kdo, da ga kaznujej istim Se jim le zazdi nikotinom ali alkoholom, se če- B to vražio sno^ i ^i vemo đelain itežko razlagati Eno bor to nredtHsuirio zaki smrtjo obžalujejo, da So ločilj za smrt in kljub neprijetnostim se jim le življenje še vedno lepo jn vredno življenja. Strihnin je prav izrazit strup, ki vpliva na živce, in sicer na osrednje živčevje, to je na možgane in hrbtenico. Ce ga sprejme telo odraslega človeka naenkrat tri stotine gra- pi ohromelosti, pri raznih živčnih zastrupitvah, kot n. pr. z nikotinom ali alkoholom, se čestokrat zdravnik odloči za strihnin, ker meni, da utegne okrepiti oslabele ude in celo te-lo. Vendar se m igrati s strihninom, to je nevama igračka. Se bolj Pa kot zdravilo, ga uporabljajo ljudje kot Etru p jp to proti raznim škodljivim in TOME PEMKO nosti ob življenjski pa tležko zbole, ker .g ^slrupija s to vražjo fjioV) ’ vculo> k alio zelo malo F da jo dovolj. Pa še druga }? s strihninom. Drugi starti jin po. užiješ, naprav«0 V^teu, kar mislijo, se razk^V »rito odidejo. Strihnin P® i? t>Uč dru-ge vrste. Reciflrij,'1« uživaš rtrihmnovo zdr®v ^.Jekajkrat na dan se fci sp®* ri'riìn lepo ma, mu ni več pomoči, otroku pa zadostujejo štiri tisočine grama. Se kar m igrati s tem vražjim strihninom. Po omenjenih množinah nastopi smrt, mnogo manjše količine pa le nekako ugodno vplivajo na telo, dražijo in vzpodbujajo bolne in ohromele živce. Otroku, ki zaradi oslabelega živčevja moči posteljo, predpiše včasih zdravnik y zdravilu sledove strihnina, da mu okrepi bolno živčevje in da je mami v veselje zjutraj posteljica suha. Pri nekaterih oslabljenjih oči, ohromitvi krvnega obtoka, pa-i težavah pri dihanju, po sploš- nadležnim živalim. Zastrupijo na primer pšenico in jo nastavijo mišim ali pa zastrupijo hrano podganam. Včasih se prav razmnože vrane, nič lepšega kot da dajo v meso ali pa v strnjene kepe krvi malo strihnina in te raztrosijo po travniku, predvsem po snegu; število vran se prav kmalu zmanjša. Tudi lisicam nastavljajo s strihninom zastrupljeno vabo; y Ameriki, posebno na zapadu je zelo v navadi strup strihnin za volkove in prerijske pse. Ljudje, ki pripravljajo te strupe za živali, pridejo včasih prav po nerod- „ lepo nabira in zbira ''ki in ko ga je zadosti. n®~ Svoje. Vedno so bili Jj^^tu hu. dobni ljudje, Id 80 in hudobnim očes01® 'dah sv0. joga bližnjeg-a tef j ? teleli tudi smrt. in ce s^Lti T,1»! in ni, jo hočejo posp®* veste> kako je to, Vč*1 . prav naglo in umre. Ga zakopljejo, j Je pa si začno šepetati Ob- lasti, ki vse 7VSn j \ teč ne uide, pride ^0\, » ušes. Dostikrat se mrtveca izkop1 'Viejo j “bogega jS \ipotem iščejo in dosti* .j, j ri najdejo. Ce je umrl'kflljhadi »b strupljcnja s sc da to vedno doka?® j A, 'Igo ča. sa potem, grebli v črno 3® delih mesa, t1#11 ^ se da ® temo v ugotoviti, še več celo v zemlji pod truplom. Kako to kemiki delajo, je težko razlagati. Eno Je, da se strmnin združi v male igličaste kristalčke, ki so vedno enaki. Seveda niso to veliki kristali kot oni od sladkorja, ampak so videti zelo povečani pod mikroskopom. V vodi se ti kristali zelo neradi tope, toda ta snov je tako grenka, da če raztopimo en gram strihnina v 60 litrih vode, je voda še vedno zelo grenka. Ze-lo rad se topi strihnin v kloroformu. Ce na prav majhen delec strihnina kanemo malo žveplene kisline in nato pa malo kalijevega bikromata, bomo dobili raztopino, ki bo najprej sinjemodra, nato vijoličasta, nato rdeča te končno zelena. Pa še en dokaz je, če bj dvomili v kristale, okus in barve. Strup strihnin vbrizgajo žabi pod kožo in to zelo majhno količino. Kmalu se bodo pojavili za strihnin značilni krči, ki bodo trajali nekaj ur in se vsakokrat ponovili, ko bomo žabo zdravili. Za sodno gosposko je vse to dovolj, zanjo je dokazano, da je pokojni umrl zaradi strihnina in sedaj je njihova dolžnost, da iščejo in vohajo, kako je prišel ta strihnin a telo nesrečni- te), in če najdejo krivca, če je bil kdo, da ga kaznujejo, kakor to predpisujejo zakoni in pravica tega sveta. Res je, da nastopi smrt kmalu po zastrupi jen ju s tem straž-nim strupom, vendar traja včasih tudi trpljenje dolgo časa. Da preženejo ta strup, dajo telesu druge strupe, ki imajo prav nasprotne vplive kot strihnin, da tako oslabijo ali pa uničijo vplive strihnina in tako olajšajo bolečine ali pa sploh rešijo telo. V onih deželah, kjer raste drevo, ki daja strihnin, pa tudi še v drugih toplih krajih po svetu, poznajo še več podobnih dreves. Ju dajejo strihnin ali pa strihninu podobne strupe. Te strupe so ljudje teh dežel še davno poznali in uporabljali. Saj smo brali v mladosti, tudi sedaj ne moremo trditi, da smo stari, kvečjemu v najlepših letih, povesti o Indijancih in divjakih, ki so prežali na zven in na svoje sovražnike z zastrupljenimi puščicami. Te puščice £o zastrupljali in zastrupljajo s strihninom in njemu sorodnimi strupi, ki jim niti moderna kemija, Jd je našla atojnsko bombo in grozi s superatomsko bombo, še n j prišla do kraja. T P. za izpopolnitev posameznih fakultet tej ae v dobi okupacije v velikem številu udeležili narodnoosvobodilne borbe. Po osvobouiivi so se odpr.e tudi Humanističnemu oddelku kakor celotni univerzi docela nove, pomembne perspektive. Predvsem so bili obnovljeni štirje seminarji, kj so bih med vojno porušeni: romanski germanski, klasični m Kompara« tivno-lingvisUčni. Razen tega pa se ves čas neprestano izpopolnjujejo posamezne skupine z novim, profesorji, docenti in asistenti. Tako je dobil literarnozgodovinski seminar Slovanskega instituta po odhodu prof. F. Kidriča leta 1948. z univerze na Akademijo znanosti m umetnosti novega predavatelja za starejša obdobja slovenske književnosti (M. Rupel) in docenta za novejša obdobja istega predmeta (M. Borštnik); v lingvističnem oddelku instituta je bilo ustanovljeno posebno mesto za slovenski knjižni jezik (A. Bajec), a pomnožilo se je tudi število lektoratov z uvedbo predavanj iz slovašči-ne (V. Smolej), poljščine (R. Stefan) in bolgarščine (S. He-sapčiev). Zlasti uspešno pa se je v zadnjih letih izoblikoval in razširil Institut za historične vede. Ob obči zgodovini srednjega veka in novega veka je dobil institut še nove profesorje za zgodovino južnoslovanskih in balkanskih narodov (G. Cremošnik) m za zgodovino starega veka (J. Klemenc) in posebna profesorja za slovensko zgodovino (B. Grafenauer) in zgodovino narodno-osvobo-dilne borbe (M. Mikuž), Ustanovljen je bil tudi nov seminar za slovansko arheologijo in prazgodovino (J. Korošec). S tem se je študij zgodovine pri nas pomembno zaokrožil in dogradil. Tudi druge skupine se po vojni postopoma urejujejo in dopolnjujejo. Romanski seminar vodi zadnja leta po osvoboditvi prof. S. Škerlj, naslednik prof. F. Sturma, organizatorja osvobodilne fronte na naši univerzi v dobi okupacije, ki je padel leta 1944. kot žrtev domačih izdajalcev. Poleg ‘dosedanjega lektorata za francoščino (J. Kobiik) je dobil seminar še poseben lektorat za italijanski jezik (V. Sturm). V procesu razširitve in izpopolnitve sta tudi seminarja za filozofijo (A. Sodnik) in za primerjalno književnost in literarno teorijo (A. Ocvirk) ter pedagoški institut (S. Gogala). 2e te skope navedbe dokazujejo, da se humanistični oddelek po osvoboditvi bolj in bolj razrašča in ureja. Problemov je seveda še mnogo. 2 vedno večjim porastom slušateljev postaja zlasti zadnia leta pereče vprašanje prostorov, predvsem predavalnic. Zato Je nujno, da si humanistična fakulteta čimprej omisli svojo lastno stavbo, da bodo v njej združeni vsi njeni instituti in seminarji, ki so še vedno razkropljeni po raznih univerzitetnih poslopjih, in da se izdelajo za vse stroke primerni prostori za knjižnice, učno osebje in slušatelje. Mnogo važnih problemov nudi poleg tega še vedno tudi organizacija študija, čeprav so najtežja vprašanja v glavnem že rešena. Predvsem bo treba spričo mnogovrstnosti kurzov in vt-likega števila izpitov misliti na nove učne moči, zlasti na pomožno strokovno osebje. 2e v prehodnih določbah iz leta 1947. je filozofska fakulteta prekinila s starim načinom študija, s tem da se je uredil pouk Po letnikih s kolokviji, delnimi izpiti in zaključnim diplomskim izpitom. Dokončno pa se je izkristaliziral sistem sodobnega načina študija z novim učnim načrtom, ki je bil uveden z letošnjim zimskim semestrom. Njegova naivečja odlika tiči prav v tem. da določa Studii samo ene stroke In ne dovoljuje (razen v nekaj izjemnih primerih) vezanja dveh ali več strok v enoto, kakor je bilo to običajno v predvojnih skupinah. To je tem po m e nujnejše, ker omogoča slušateljem, da se čimbolj osredotočijo na svojo lastno stroko in ne izgubljajo časa s predmeti, ki niso z njo bistveno vezani. Vse to pa je bilo mogoče Izvesti prav v naših novih razmerah, ko prejemajo slušatelji po večini štipendije in ko ni nobene nevarnosti, da bi morali po zaključku študij čakati na službo. Po novih določilih za doktorat pa se odpirajo nadar-jenejšim kandidatom po diplomi vse možnosti, da se lahko podrobneje posvete svojemu predmetu, ako so izpričali da so zanj nadarjeni in usposobljeni. Tako je preskrbljeno tudi za izoblikovanje znanstvene, ga naraščaja — kar je nemala naloga univerze — a obenem tudi za usposabljanje posameznih kandidatov za važne sploš. no kulturne poklice t muzeje, arhive, galerije, knjižnice, časopisje, uredniške odbore), ki so neposredno zvezani z našim javnim delom in ustvarjanjem. Tako tudi humanistične vede vsestransko sodelujejo pri dograditvi našega novega življenja. Razvoj humanističnih ved na Naprosili so me, da bi kaj povedal o tem, kaj in kako je delala ekipa Etnografskeaa muzeja iz Ljubljane v okolici Kopra. Odreči človeic ne more, vsem ustreči pa tudi ne, posebno zato ne, ker bi ta želel vedeti, Icod smo hodili, oni kakšna je tam zemlja, tretji kakšni so ljudje, kako govore itd., četrti pa sam ne vem kaj. Odločil sem se, da na podlagi svojih dnevniških zapiskov in po spominu vsaj približno orišem, kar smo etnografi doživeli v enem dnevu. Dan je sicer dnevu podoben, na terenu smo bili trideset in več dni, vendar sem si izbral 30. september 1949 — prvo pot v Socerb. Čeprav je Borisa vso pot skrbelo, da ne b} zašli v cono. A, čeprav je Kristinco po skoraj triurni hoji čez drn in stm čevelj grdo ožulil, smo pod izkušenim vodstvom dijaka Danila — domačina iz Ospa — srečno prišli skozi ozki pas med rumenimi znamenji, ki kažejo do kod sega anglo-ameri-ška vojaška uprava, in med belimi kamni' ki kažejo, kje se pričenja Jugoslavija, v vas Socerb. Ob vhodu v vas je obmejna karaula, a stražar nas je brž pustil naprej, komaj smo povedali, po kaj prihajamo iz Dekanov; bral je pač na obrazih, da nismo nevarni ptiči, čeprav smo privlekli na dan fotografske aparate, risanke in pisanke. Na priporočilo drugega domačina v ekipi — Crnikalca Raula — smo krenili najprej k Lavrihi, da bi tam odložili prt. Ijago in se okrepčali. Pri hiši se pišejo prav Za Prav Božič, vendar smo si mi iz praktičnih razlogov vedno in povsod pomagan le s «prturžH»; tukaj Lavriha, drugod Jeriha. Be-niač, Tatjan Sčuhelj, Strnad, Joščetovka itd. Tj privržki (navadno jim v knjižni slovenščini pravimo adomača hišna ime- naSi univerzi je bil vse doslej tesno zvezan z razvojem filozofske fakultete od njene ustanovitve leta 1919. do danes. Sele z zakonom o visokih šolah, ki ga je letos oktobra sprejela Ljudska skupščina Slovenije, se je dosedanja filozofska fakulteta razcepila v dve samostojni znanstveni telesi: v humanistično fakulteto in priro-doslovno-matematično. To dejanje pomeni dokončno uresničitev razvojnega procesa, ki je že od osvoboditve sem težil po tem, da si oba oddelka ustvarita vsak zase svoje lastno ognjišče, da bosta mogla tako čimbolj smotrno tn uspešno izvesti svoje znanstveno delo m načrte. S tem je stopila tudi humanistična fakulteta prav ob trideseti obletnici slovenske univerze v novo obdobje svojega življenja. Dr. ANTON OCVIRK na» ali — še slabše — «vulgo-imena») so tako ukoreninjeni, da jih je morala upoštevati tudi tuja gosposka, celo v uradnih listinah, ki so ohranjene v Kopru, v Trstu in drugod: Ta in Ta, «detto» Tako tn Tako — beremo. Ne da bi izgubljali čas, smo se takoj po okrepčilu razšli po vasi, ki ni kdo ve kako velika — niti dvajset družin — vendar še prevelika, da bi jo mi mogli v enem dnevu temeljito obdelati. Se preden smo se ostali dobro razgledali, je okoli vogalov Vanččnove hiše že zapel merilni trak: naše arhitektke so rekle, da ne bodo zastonj hodile na tako dolgo pot Boris, ki načeluje skupini za materialno kulturo (ali «materialistov». v ekipinem slovarju), nemirno škili in se jezj na sonce, da mu prav danes tako nagaja pri fotografiranju; z očmi bi najraje ujel v kamero in odnesel s sabo v muzej kar vso vas. Kakor muha na med se je Kristinca spravila na risanje Margareto ve kalone: in še bi rada imela v svojem bloku detajl VančOnove kalone, dalje kak lep vaški motivček, panoramsko skico itd. Prekmurka Marjetka pa ni tako Izbirčna: mimo je obsedela pri Jenkovih, da bi prenesla na papir starinsko ognjišče s pečjo, napo in vsem inventarjem. Borisova leča namreč ne more seči do zadnjega kotička, včasih Pa se tudi stativ premakne ali kar koli pride vmes. da gre posnetek po zlu. Ce ti pa pri risbi kaj ni prav. zmeraj lahko izbrišeš in popraviš. Ta čas ko smo spremljali «materialiste», je naš raziskovalec socialne kulture, po naše «socialist» /vo pri Strnadu že prebil led in prišel v tisti neposredni stik, ki je etnografu potreben. da lahko postavlja še tako kočljiva tzprašania Nadaljevanje v prihodnjič! .............inumili............ MILKO MATIČ E TOV Enclavi 1 NASVETI in odgovori ljudskega zdravnika A. A. iz Slovenije: Stara sem 15 let. Ze kot otrok sem imela zelo občutljivo kožo in so se mi na obrazu delali ekcemi, zlasti okoli usten, a tudi na rokab. V času razvoja so mi izpu&aji prešli. Ko pa sem nastopila službo v na pol zdravstvenem zavodu, kjer sem sl morala stalno umivati roke z lizolom, so se mi napravili med prsti drobni srbeči mozoljčki, ki so se posušili, čim sem si nehala umivati roke s kakršno koli tekočino. Zatekla sem se v bolnico, kjer so mi roke namazali z neko snovjo, ki mi je mozolje odi-pria in se je tako iz njib izcedil gnoj. Morala sem zapustiti službo. Sem zelo v skrbeh, ker ne vem, kako naj se zdravim. Pregledali so mi kri, a niso naMi ničesar. Odgovor: Te vrste ekcemov, ki so anafilatičnega značaja, je težko odpraviti, ako ne poznamo vzroka. Res da tiči vzrok največkrat v preveliki občutljivosti kože do nekaterih snovi, pa naj bodo te še tako nedolžne, kakor je na pr. toaletno milo, ali pa celo voda. Pojav ekcemov pa je tudi eden Izmed mnogih načinov, s katerim pokaže organizem svoj odpor proti nekaterim hranilnim snovem. V vseh teh primerih dosežemo večkrat dober u-speh z avtohemoterapijo: zdravnik vzame 5 do 10 kub. cm krvi Iz žile In jo nato takoj vbrizga v mišičevje; In sicer vsak drugi dan; zadostuje 6—10 injekcij. Posvetujte se s svojim zdravnikom, če bi se mu morda zdelo tako zdravljenje primerno za vašo bolezen. n. S. iz Sv. Križa: Prosim, ako bi mi lahko povedali, zakaj se mA od časa do časa napravijo na nohtih bele lise? in v čem je vzrok za ta pojav? Nohte imam močne. Odgovor; Bele Use nohtov so vedno dokaz pomanjkanja kalcija v organizmu. Tudi delovanje notranjih žlez ima precejšen vpliv nanje. Povzroča pa jih zrak, ki se nabere med sestavnimi deli nohtov, kar torej dokazuje, da v rasti nohtov ni nekaj v redu. Ce pa nimate nobenih drugih motenj, tudi bele Mse na nohtih niso tako velika nesreča. Dr. S. M. O znojenju (Nadaljevanje iz prejšnje steznike) Zelo neprijeten pojav je potenje rok, kar velja zlasti za ženske. Potne roke so vedno vlažne, hladne In lepljive Kočno delo postane mastno, rokavice so od potu premočene in prepuščajo barvo. Takšne osebe so za nekatere poklice nesposobne, koža teh ljudi je zelo tanka in nežna ter se na njej pogosto tvorijo razni mehuički. ki se kaj radi ognoje. Podobno jc tudi s potenjem stopal, ,ia kate; ih se po dolgi ali kratki hoji tvorijo mehurčki, koža poka in -e guli, tako da je vsa hoja izredno otežko-čena. Eoleg tega imajo potne noge po navadi močan in neprijeten vonj. Potenje rok skušamo zdraviti na ta način, da jih umivamo z razredčenim octom ali z vodo, v ka-teri se je kuhala hrastova skorja. Priporočajo tudi kopeli s hlper-manganovo raztopino (1 gram na liter vode) ali pa da utiramo v kožo salicilni cvet in pa alkohol, v katerem smo raztopil! nekoliko kafre In tormalina. Pri zdravljenju potnih nog lahko uporabljamo energična sredsrtva, ker koča stopal nj tako občutljiva kakor na drugih mestih. Stopala utiramo s 10 do 20% raztopino formalina. Dobro je tudi nakvasitj nogavice zvečer a 3% raztopino borove kisl!ne ali s 30si alkoholno raztopino formalina tet nogavice obleči šele zjutraj, ko so se posušile. Tudi razni pudri, ki vsebujejo proti potenju uspešna sredstva in ki jih damo lahko napraviti y vsaki lekarni, se dobro obnesejo. Pri potenju rok se moramo izogibati tako imenovanih glace-rokavic, ker preprečujejo izhlapevanje znoja. Nadomestili jih bomo s pletenimi. Tisti, ki se poti v noge, naj nosi lahke čevlje ter obuva volnene nogavice, ki jih mo- 3(a naie dmučaife K-U-K-M-A-K Potrebuješ 450 g modre volne, 50 g bele volnein pletilke štev. 3 Prednjik: nasnuj 80 z. in pleti 8 cm 2 d 2 1, potem narasti v eni sami vrsti 15 z. In nadaljuj s pletenjem samih desnih. Do ro-kavnega izreza narasti ob straneh 7 z. Ko si tako napletla 33 cm snemi za rokavni izrez najprej 10 z. na o-beh straneh in potem še 2 z. 5 cm od rokavnega izreza prični plesti vzorec z belo volno. Po vzorcu moraš imeti napletenih 49 cm; tedaj prični s snemanjem ovratne-nega izreza. V sredini snemi hkrati 12 z. (pleti tako nastala 2 dela vsakega posebej) in vsako vrsto po 2 z., dokler nimaš za ra' mena 30 z., ki jih snameš (25 cm od rokavnega Izreza) v 5 presledkih. Zadnjik: Nasnuj 90 z. in napleti 8 cm 2 d 2 1, v eni sami vrsti narasti 10 z. in pleti desno. Ob straneh narasti do izreza še 8 z. Ko imaš 33 cm dolžine, snemi na obeh straneh najprej 10 z. naenkrat in potem še 2 z. na obeh straneh. Pri G cm rokavnega izreza prični plesti vzorec. Za ramena snemi 35 z. v 5 presledkih, zanke pa, ki so ti ostale v sredini, snemi hkrati. Rokav: Nasnuj 48 z. In pleti 6 cm 2 d 2 1. V eni sami vrsti narasti G z. in pleti desno 50 cm; ob straneh polagoma narasti še 10 z. Da rokav izoblikuješ, snemi najprej 5 z. na vsaki strani in potem še po 1 z. v vsaki vrsti. Pri 6 cm prični plesti vzorec. Ko imaš na pletilki še 15 z. jih snemi vse naenkrat. Sešij vse dele skupaj, le levo ramo pusti nezašito, naberi zanke ob vratu in napleti 2 cm 2 d 2 1, nato snemi in všij na levem ramenu zadrgo. ra često menjavati. Vse zdravljenje je treba podpirati z umivanjem nog v mlačni vodi. Včasih se tudi zgodi, da znojni-ce izločajo barvan znoj, ki je lahko zelen, moder, črn, rumen ali rdeč'. Temu so vzrok razna zdravila ter izločki bakterij in glivic. Vendar pa je ta pojav kakor tudi izločevanje krvi v znoju, tako redek, da nima nobene praktične vrednosti. Cesto diši znoj po različnih tva-reh ki so v njem, na primer P° česnu, baldrianu ali terpentinu. Poseben duh je značilen za posamezne ljudi in cele rase, kar je v vzročni zvezi s spolnim življenjem. Kadar pa zaradi razpadanja izločenega znoja in loja pot izredno močno smrdi, kar velja predvsem pri močnem potenju nog, se v znoju kaj lahko zaredijo razne bakterije. S. S. vrhu, ga pokrij z vlažnim pergamentnim papirjem, če pa se peče preveč na spodnji strani, daj podenj za nekaj časa mrzlo pločevino. O Stepena smetana ne sme biti pozimi starejša od 2 dni, poleti samo 1 dan, sicer škoduje. O Trdo meso se pri kuhanju ali parjenju hitreje omehča, ako mu pciliješ nekoliko kisa. O KAKI V LEDU Zrele kaki-je umij m pazljivo obriši, prereži vsak sad na polovico in tako razpolovljene razpostavi na širok krožnik, ki si ga napolnila z razsekanim ledom, potresi na vsako polovico kaki-ja vaniljinega sladkorja in zlij nanje nekoliko ruma. Pusti nekoliko časa stati in potem postrezi. Čudno ime, kaj ne, skoro sem uganil, da ne veste, kaj je to. Po Krasu jim bolj pravijo bele gobe, to so tiste bele gobe, ki prilezejo iz zemlje ponekod na kraški gmajni tam konec poletja in jeseni. Mi v Trstu se ne moremo pohvaliti, da pojemo ramo dosti gob, vsaj svežih ne. Okoli in okoli nas ograja, kdo pa nam bo prinesel v cajnici svežih okusnih gob! Goba je reč, ki jo morajo ravno v košku prinesti na trg, na debelo to ne gre. Ko si jih nabral, jih očistiš in poješ, ali pa jih tako) prodaš. Se skoraj edino sveža goba, ki se tu in tam najde na našem trgu, je kukmak. Gobe rastejo divje po gozdovih, po jasah, edino kukmak je goba, ki se jc dala udomačiti. Koliko so že preizkušali in poslai-šali, da bi umetno gojili jurčke, toda jurčefc je jurček, on raste le divji. Kukmak pa so udomačili in tako po gosposko, po francoslco mu pramjo šampinjon. Gotovo ste že ćuli o žlahtnih gobah, skoraj bi rekel o gosposkih gobah šampinjonih. No, šampinjoni so kukmaki. Šampinjon je francosko ime za gobe. Kukmake Francozi zelo cenijo in kar so jim bili tako zelo všeč, so jih poskušali gojiti umetno in jim je uspelo. Dandanes pridelajo ogromno kukmakov. Pariz in južna Francija Ha prav na glasu, seveda se tudi drugod bavijo s tem. Tudi ti kukmaki, ki jih tu pa tam, vsaj zadnje čase v Trstu videvamo, bi sumil da so zrasli kje na gmajni, prej na konjskem gnoju nekje med mestnim zidovjem. Ni kar tako od muh biti vrtnanr za kukmalce; ne zadostuje, da je samo človek, ki mu Zimski plašček za dečka od 3 do 5 let NASVETI J) <1 l> NasVeti Testo je rahlejše, ako maščobo prej vmešamo s . sladkorjem in nato počasi zamešamo v rumenjake ter pri-dajamo po malem.’ moko, mleko in kvas čim se začne dvigati. Testo moramo temeljito stepsti s kuhalnico, tako da Je enakomerno in voljno. O Skleda pri mešanju ali stepanju se ti ne bo premikala, če jo postaviš na mokro, večkrat zloženo brisačo. O Maslo hitreje vmešaš, ako mu pridaš nekoliko sladkorja ali moke ali pa če skledo prej izplakneš z vročo vodo, jo dobro osušiš, potem pa premešaš v njej maslo. O Da tl mandlji ne odskakujejo z deske, kadar jih sekljaš, Jih premešaj s kristalnim sladkorjem. O Pečice pri peki ne smeš pogosto odpirati! Ce pecivo preveč rjavi po NADEVANE GOBE Vzemi 4 debele jurčke in jim odlomi Kocene, ki jih prav drobno sesekljaš ter preevreš v olju, v katerega si vrgla strok česna.Ko si vse skupaj lepo zarumenila, dodaj 5 dkg drobtin, poper, sol in X jajce, dobro premešaj in napolni s to zmesjo klobučke. Peci nadevane gobe v pečici na dobro namazanem pekaču. PREPROSTA MANDELJNOVA SLASCICA Potrebuješ enake dele mandeljnov in sladkorja, noževo konico sode bikarbone in polovico limone. Vrzi za nekaj minut v vrelo vodo mandeljne, in jih olušči. Suhe stresi v kozico in daj na ogenj, polagoma dodajaj sladkorja in sodo, ki si io raztopil^ v malo vode. Ves ^ □ i± za r Ar1- tržaško kuhinjo čas mešaj in ko je sladkor zlatorjav, namaži (če imaš, sicer pa kako pločevino) marmornati del mize z oljem in zlij nanj zmes, ki ga na vrhu takoj zdrgneš s polovico limone, da bo slaščica lepo gladka in oblikovana. Se toplo razreži na podolgovate paličice in jih odloči z mannorja z nožem. Sele nato pusti, da se do-dobra ohladi. gre za zaslužek. Čutiti mora poseb- ” no ljubezen do takega dela. Delo ie namreč zelo natančno. Vzeti je treba konjski gnoj, toda ni vsak gnoj gnoj; najprimernejši je gnoj onih konj, ki delajo in ki so dobro hranjeni. V tem gnoju ne sme bitt slame; deniti ga je treba v plasti in ga po nekaj dneh dobro predolati; toplota mora biti stalna, n« prehladna ne pretopla, treba je čakati, da gnoj dozori, da dobi pravd barvo in pravi duh. Gorje, če je plesniv. Tak gnoj primemo zobli-kujejo in potem sode gobe. Goba je zanimiva rastlina, en del je nad zemljo, drugi del pa pod zemljo. Bi trdil kdo, da je ono pod zemljo korenina. Ne, to ni korenina, to jc le podzemeljski del gobe, ki jo tvorijo dolge, tanjše ali debelejše bele niti. Temu pravijo v knjigah podgobje. Eno podgobje je včasih zelo dolgo ali pa raste v kolobarju. Gobe poganjajo iz pod-gobja. Kjer goje umetno kukmake, vtaknejo v tak gnoj podgobje, gnoj po malem škropijo, posujejo mesto s peskom in če je vse v redu, začno lesti iz gnoja kukmaici. Najprej so majhne, bele kroglice, nato vse večje in večje, razločujemo še klo- “ buk in steblo, vendar še oboje veže in odeva tanka kožica, potem pa se nenadoma klobuk potegne, bela kožica pa ostane kot prstan za spomin okoli noge. To so bele gobe. Poznamo jih po belem prstanu na peclju, klobuk pa ima na spodnji strani vse polno listkov, listek pri listku, ki stoje približno tako kot «špriklje» rta kolesu, samo da so zelo na gosto. Ti Usti so v začetku beli in rdeče nadahnjeni, pozneje Pa Postanejo prav čokoladno rjavi. Gobe so dobra in tečna hrana. Velika umetnost je gobe dobro pripravila. Gobe so rastline, ki se po svoji hranilni vrednosti 'približujejo mesu. Cesto so težko prebavljive, toda to je stvar kuharice, kako jih pripravi. Kukmaki pa so še zato tako dobri, ker imajo prijeten duh, posebno mladi. Kdor jih hoče prav poht.aliti, pravi, da imajo duh po vseh rožicah. T. P. Loščila za tla V drogerijah prodajajo najrazličnej-, še vrste pastoznih rumenkastih snovi, ■ki se jih poslužujemo, da damo tlonv pohištvu, linoleju ali pa usnju lep lesk. Seveda moramo loščila razmazati le po čisti površini, pustiti jih,. da se posuše, nakar šele predmet , temeljito zloščlmo, da se sveti. V prodaji so loščila, ki vsebujejo vodo in loščila brez vode. Osnovni sestavini brez-vodnih loščil so voski ter topila. Od voskov In voskom podobnih snovi uporabljamo: čebelni vosek, parafin, montanski vosek, mineralni ter japonski vosek in stearin. Ker je čebelni vosek precej drag, ga 1 običajno nadomeščajo s kolofonijo ter parafinom. Vendar pa ni navadno v loščilih samo ena naštetih snovi, temveč več med seboj pomešanih. Le če t- limo pravilne količine teh snovi, -dobimo izdelek, ki da lep lesk ter se ne lepi. Dobljeno zmes premešamo s terpentinovim oljem ali s tetralinom In dekalinonv. Tudi ti tekočini topit* maščobe In smole. Tekoča loščila pripravljajo tako, d* delj časa kuhajo čebelni vosek z drugimi voski v raztopini pepelike. V obarvanih loščilih so mineralne barve . ali pa topljiva anelinska barvila. Loščila za plesne dvorane se sestoje običajno iz parafina, smukca ter pri' merne barve. Nekatera loščila za po* hištvo so iz parafina, se pravi, mešanice voskov ter terpentinovega, 1*" nenega ali lesnega olja. Nadalje s° tem loščilom primešane barve in pol-nilne snovi. Ko nanesemo loščilo * ' tanki plasti na površino predmeta, se bo olje strdilo v tanko trdno kožico- Loščila za mazanje smuči so gosto-tekoča, a ne pretrda mešanica voskov, katrana, smol, škroba, loja ter dnh gib snovi. (Nadaljevanje prihodnjič) lesenskc prašenfe Jesensko praho naši kmetovalci I« malo izvajajo, «lasi jim to delo vedno priporočamo. Kaj naj bo temu vzrok? Nekateri jo imajo za zelo koristno, za neizogibno potrebno, drugi Pa so celo prepričami, da zemlji škoduje, nekateri pa menijo, da je uspeli jesenske prahe odvisen od vremena preko zime. Razumljivo je, da si naš preprost kmetovalec, ki se opira na svoje lasteie izkušnje, z jesensko praho navadno ne more predstavljati niti razložiti, kakšne spremembe v zemlji povzroča jesensko praženje, in od kakšnih čimteljev je odvisen uspeh ali neuspeh tega dela. Da nam bo stvar popolnoma razumljiva, moramo začeti prav od fcraja. Iz šesa nastane rodna zemlja? Naša rodna zemlja je nastala in še nastaja v prvi vrsti iz kamenja. V dolgih tisočletjih je. namreč tudi mnogo kamenja preperelo, to se pravi, zaradi vplivov vode, zraka in toplote se je kamenje razdrobilo v kameni drobir, prod in pesek, deloma pa ge je tudi ob medsebojnem drgnjenju obrabilo. Kamenje še vedno prepereva, saj vemo, da nosi voda ob nalivih še vedno z gora kamenje in pesek, katerega potem spotoma odlaga kot naplavina. In če vzamemo kepo navadne rudninske zemlje ter si jo natančno ogledamo, oziroma jo mehanično preizkusimo, bomo opazili, da sestoji njen pretežni rudninski del iz debelejših, drobnejših (peščenih) in koloidnih delcev, naslla-lih iz raznih kamenin; njen manjši organski ali humusni del sestavljajo strohnjeni in delno razkrojeni delci rastlinskega in živalskega izvora. * * Naj še omenim, da so lastnosti prvotne zemlje, ki je ostala tam, kjer je preperela iz kamenja, in iz naplavljene zemlje, to je take, ki jo je voda od daleč nanesla, — zelo različne. Tudi voda ima velik pomen pri tvorbi rodnih tal. Težko je namreč verjeti, pa je vendarle res, da vsebuje tudi čista voda sorazmerno mnogo kislin, ki kamen razjedajo in se z njegovimi sestavljenimi deli spajajo v nove, v zemljo. Voda je tudi tisti činitelj, ki zemljo rahlja. Vemo, da ima zmrzujoča voda tako silno moč, da raz-žene vse, kar jo ovira, da bi pri tem, ko zmrzuje, razširila svojo prostornino. Zato razžene voda tudi najbolj zbita in izvožena tla, ako zemlja zmrzne, - Ne smemo pozabiti tudi na zrak. ki ima na tvorbo in spreminjanje zemlje izredno vel% vpliv. Saj vel mo. da je zrak nosilec toplote in mraza. da zrak suši zemljo kot veter in da oddaja svojo zračno vlažnost. Zrak omogoča obstoj in razvoj neskončno majhnim živim bitjem, ki zemljo presnavljajo, nasprotno pa zavira obilica zraka v zemlji dmga živa bitja v razvoju. Nazadnje naj omenimo še ogenj, ki soustvarja zemljo gamo v širšem smislu; če namreč označimo z besedo «gorenje» vse presnavljanje živega stvarstva, vse to, kar navadno imenujemo življenje. V resnici ni med gorenjem drv v peči. med dihanjem ljudi in živali, med vretjem mošta in gnitjem krompirja ter trohnenjem lesa nobene bistvene razlike. Tako se pri gorenju kakor pri dihanju, vrenju, gnit-ju in trohnenju snovi spreminjajo, povsod se pri tem presnavljanju razvija toplota, — razlika je ie ta, da pri gorenju to presnavljanje lahko vidimo «ogenj», pri ostalih podobnih pojavih pa ne. Predvsem pa je važno to, da je zemlja rodovitna samo do one meje, do katere sega «življenje», to se pravi, do koder lahko v zemlji živijo 2iva bitja, do koder trohnijo in se presnavljajo odmrle rastline in živalski ostanki in odpadki. Zato je zelo posrečen naš ljudski izraz za to plast zemlje; «živica», kakor tudi za spodnjo zemeljsko plast, kamor življenje ne sega: «mrtvica». Po vsem, kar smo do sedaj ugotovili, nam ne bo težko določiti, kakšen namen ima jesenska praha; Rodno plast zemlje, živico, poglo- ĆUojt&e iti Utile ! biti in ustvariti prve pogoje, da postane zemlja bolj živa, t. j., da bodo ma]a živa bitja v njej laže živela, da se bodo rastlinski in živalski ostanki in odpadki (ki jih v navadnem življenju imenujemo gnoj), v njej laže razkrajali in presnavljali in da bodo rastlinske koreninice laže jemale tako pripravljeno zemljo. Pri navadnem obdelovanju zemlje namreč orjemo dcsoMetja in desetletja vedno enako globoko. Posebno na težkih tleh se zato napravi pod plastjo orne zemlje ali živice, t. j. na površini mrtvice, od Prvo pretakanje vina Vina so večinoma postala že precej čista in kmalu bo čas, da jih prvič pretočimo. Prvo pretakanje ima v glavnem dva namena, ločiti Vino od dražja in prezračiti vino. Oba namena, ki jih s pravilnim pre lokanjem dosežemo, sta zelo važna činitelja za nadaljnji in pravilni razvoj vina. Orožje sestoji večinoma iz telesc mrtvih in stradajočih kipel-nih glivic, ki so se po kipenju usedle na dno soda. Mrtve glivice začnejo, kakor vsa mrtva organska tele- *a, prej ali slej gniti. Ce se to zgodi, se osntradi dražje in vino se pokvari ter postane zavrelica. Drož-' je začne gniti prej v šibkem kakor v močnem vinu. Zato moramo znati določiti, kdaj je vino godno za prvo pretakanje. Pri določanju godnega časa za prvo pretakanje se moramo ravnati po naslednjih načelih. J. Vino, ki ima preveč kisline in za katero bi želeli, da bi zgubilo kislino in ostalo milejše, pretočimo kasneje kakor po navadi, recimo V januarju in februarju. Drozje, oziroma v drožju živeče mlečne bakterije, imajo to lastnost, da spreminjajo vinsko kislino V mlečno kislino, ki je Po okusu veliko bolj mila od vinske. To lastnost droži j izkoriščajo naši Kraševci, ki puščajo svoj s Icislrno bogat teran do spomladi na drožju. Ce je vino bogato s kislino, se tudi ni bati, da bi v njem začelo gniti dražje, ker kislina, enako kakor alkohol, zadržuje gnitje. Nasprotno moramo seveda ona vina, ki vsebujejo le malo kisline, pretočiti bolj zgodaj, da ne bi zgubljala kisline, ki je vinu potrebna. Vino, ki nima dovolj kisline, nima prijetnega okusa in tudi ni stanovitno in se rado pokvari. Vinom, ki vsebujejo prav malo kisline, je najbolje dodati 40 do 100 gramov citronske kisline na vsak hi vina. S tem jim zboljšamo okus in jih obvarujemo bolezni, katerim so ta fina, zlasti zaradi pomanjkanja kisline, zelo podvržena. Z. Vina, ki smo jih napravili iz mošta, kateremu smo dodali žvepleni amonijev fosfat, ali metabi-•ulfit, moramo pretočiti bolj zgodaj, da ne dobijo duha po žveplenem »odiku, ki je podoben duhu po gni-lih jajcih. Ta vina moramo pri pretakanju tudi zelo močno zračiti. Ce ima že vino ta neprijetni duh, ga moramo čimprej pretočiti v zažve-plan sod. Žvepleni plin razkroji žvepleni vodik in vino zgubi v kratkem ta neprijeten duh. Namesto žveplanja posode lahko tudi dodamo takemu vinu pred pretakanjem 5 do 7 gramov metabisulfita. Ta dodatek ravno tako pomaga kot zadimljenje S žveplom. 3. Z vsemi onimi vini, ki na zraku menjajo barvo, preizkusimo s tem, da jih pustimo nekaj dni v odprtem kozarcu, nato pa dodamo teden dni pred pretakanjem S do 10 gramov metabisulfita. V ta namen zdrobimo metabisulfit v prah in ga zvezanega v. cu-njico obesimo skozi «elio ped globoko v vino. Ko se čez nekaj dni metabisulfit raztopi, potegnemo cunjico iz soda. Vina, katerim dodamo na ta način metabisulfit, pretočimo potem v sode, ne da bi jih prej zažveplali. Ob kakem vremenu naj pretakamo? Ravno v tem delajo naši finog radniki največje napake. Kadar dežuje in ne morejo delati na polju pretakajo vino. To je velika napaka. Vino občuti zračni pritisk. Majhna telesca se dvigajo iz dražja in plavajo v vinu. Ce ga dobro opazujemo, bomo videli da plavajo ta telesca v vinu ravno ob takem vremenu in pridejo s pretakanjem v novi. sod, v katerega smo vino pretočili. Pa ne samo to. Ob južnem vremenu pri nizkem zračnem pritisku, je v zraku dokaj ozona, ki zelo slabo «plina na vino: vino oksidira. Zato vino v takem vremenu ne sme priti v dotika z zrakom. C e je le mogoče, pretakajmo ob lepem, suhem in tihem vremenu: zračni tok od severovzhoda, zračni pritisk, kakor ga kaže barometer, visok. Klet eden ali dva dni prej dobro zapremo in postavimo na sredi kleti lončeno ali železno posodo z nekoliko žarečega oglja. Nanj nasujemo nelcoliko žvepla, pri tem se ravnamo po velikosti kleti, talco da žvepleni dim napolni klet in uniči vse bakterije, ki bi lahko prišle v vino ter ga pokvarile. Nato klet odpremo in prezračimo ter začnemo pi-etakati. (Nadaljevanje sledi) aoigoietnega oranja zglajena pio-skev, skozi katero zrak ne more pronicati. Pa tuni dobro zamrzniti ne more zemlja globlje kot do te pioatve, kajti ta nepropustna ploskev brani mrzlemu zimskemu zraku pristop v globino, s tem pa onemogoča življenje malih bitij, ki napravljajo zemljo izpod te pioskve rodovitno. i> tem smo prišli do prvega pravila; jesenska, oziroma zimsKa praha mora biti za zemljo koristna le v primeru, ako zrahljamo pri tem zemljo globlje kot pri navadnem oranju in tako zdrobimo zglajeno nepropustno ploskev pod navadno brazdo. Pravilno izvedeno, t. j. dovolj globoko jesensko prasenje zemlje pa zbudi plast pod sedanjo živico ležeče mrtve zemlje k življenju, s ćirner zrahlja površno nepropustno ploskev in onemogoči zraku pristop v globino. Posledica je, da zemlja bolj na globoko zamrzne. In vsi vemo, da je dobro zmrzla zemlja rahla. In izraz rah]a zemlja pomc-nja, da je zemlja razpršena v drobne delce, ki mso med seboj zbiti, marveč je med njimi mnogo praznega, t. j. z zrakom napolnjenega prostora. Zato v taki rahli, zračni zemlji lahko uspevajo drobna živa bitja, ki razkrajajo gnoj in rastlinske hranilne snovi ter tudi rastlinske koreninice v i'ahlo prst mnogo laže prodirajo ter črpajo hrano iz nje. Omeniti pa moramo tudi druge lastnostx rahle, zračne zemlje, ki ne učinkujejo vedno koristno. Predvsem je treba upoštevati, da rahlo zemljo veliko laže voda odplavlja kot zbito. Nadalje se tudi rastlinske hranilne snovi v rahli zemlji hitreje izpirajo v globino ja tako za vedno izgube. Iz tega sledi, .da v prav strmih legah in tudi manj strmih, ako Je zemlja že sama Po sebi rahla, — ni zimska praha priporočljiva. Pa tudi v ravnih legah jesenska praha ni umestna, ako je zemlja, še posebno pa njena spodnja plast, zelo propustna, t, J. prodnata. Opozoriti moramo še na nekaj; Rekli smo že, da Je ona plast zemlje, ki leži pod orno plastjo mrtva, t. j., da v njej ni onih malih živih bitij, k; delajo zemljo rodovitno, niti ni v takem primeru mogoče, da bi ta bitja v njej uspevala. Ce zdaj zemljo, ki jo sicer orjemo samo 15 cm globoko, spraSlmo na pr. 30 cm globoko. spravimo s tem na površje 15 cm debelo plaši mrtve, nepropustne zemlje, medtem ko podor-jemo plast zemlje najmanj 15 cm globoko Posledica je,, da tudi doslej živa rodovitna plast zemlje omrtvi, namesto da bj se plast rodne zemlje poglobila. Iz tega sledi, da ne smemo pri je. seniki prahi obračati na površino več kot 3 do 4 cm mrtve zemeljske plasti, to se pravi, da moramo v primeru, če smo do sedaj obdelovali zemljo preplitko, s pomočjo zimske prahe le postopoma poglabljati orno plast vsako jesen vsaj za nekaj centimetrov globlje, ne pa Preveč hkrati. Kmetoi/alec u novembru POLJEDELSTVO Kdor še ni preoral praznih, za spomladansko setev določenih njiv, naj ne odlaša in stori to, kadar vreme dopušča in dokler ne zmrzne zemlja v zgornji plasti. Cim bolj se zemlja obrača, več nam vrača, pravi star slovenski pregovor. Nobeno obračanje zemlje s plugom pa toliko ne koristi kakor prav jesensko ali predzimsko. Zorana zemlja se čez zimo navzame dovolj vlage in tudi v globljih plasteh, kar je koristno posebno ob suši. Mraz zorano zemljo pretrese, zdrobi in zrahlja kepe. Kdor zor je svoje njive že jeseni ali pie d zimo, spomladi mnogo laže obdeluje kot tisti, ki pušča svoje njive preko zime nezo-rane. Tu pa tam je po njivah še nekoliko zelenjave, repe, zelja ali kaj podobnega; paziti moramo, da vso zelenjavo pravočasno poberemo, da nam ne pomrzne in ne zgubi na svoji vrednosti. Vse poljsko orodje, ki ga čez zimo ne potrebujemo, dobro očistimo in shranimo v primernem prostoru. Mokrota in vlaga škodujeta orodju (leseni deli začno gniti, železni pa rjaveti). Pokvarjeno in polomljeno orodje popravimo. ŽIVINOREJA Ko nastopi mraz, je treba posvetiti živini posebno pažnjo in skrb. Važno je, da so hlevi in svinjaki topli. V mrzlih prostorih potrebujejo živali več hrane in nam dona-šajo manj dohodkov. Primerna hlevska gorkota za vso živino znaša povprečno 15 stop. C, prenizka je, če znaša manj kot 11 stop C, previsoka pa, če znaša nad 18 stop. C. Da bomo vedeli za hlevsko toploto, imejmo v hlevu na primernem prostoru toplomer. Poleg primerne toplote pa je skrbeti, da je v hlevu in svinjaku tudi zdrav in čist zrak. Tudi perutnino zavarujmo pred mrazom. Kokoši — v. pri- merno toplem, suhem, kurniku in ob primernem krmljenju — začnejo nesti januarja, februarja. Da se prašiči hitro in dobro spitajo, jim privoščimo popoln mir, krmimo jih redno ob določeni uri, s primernimi in raznovrstnimi krmili, da jih ohranimo pri dobrem teku; poklade jmo le nujno potrebno množino krme, dajajmo jim piti čisto in svežo vodo ter skrbimo za naj-večjo snago v svinjaku. V zimskem času kaj radi nastopita slinavka in parkljevka, preprečimo ju tako, da ne puščamo v hlevu gnoja in da preskrbimo gnojnici reden odlok, da ne gonimo živine na skupna napajališča in da ne slikamo mnogo po drugih hlevih. TRAVNISTVO Nadaljujmo z brananjem in č ščenjem mahu. Iz kamenitih in z vaščenih travnikov (pašnikov) p čistimo kamenje in iztrebimo nepotrebno grmovje. Kjer opazimo po travniku mnogo gladeža, ga lahko uničimo, ako stopimo nanj, ga potlačimo in nekoliko potrosimo g kalijevo soljo. Danes je krma precej draga, zato moramo skrbeti, da je na vsak način pridelamo toliko, kolikor Je potrebujemo za svojo živino. Poleg tega je pri nas bistveni del našega gospodarstva živinoreja, a kdor nima doma dovolj krme, bo imel od živinoreje le malo dobička. Ako pa hočemo dobiti od travnikov mnogo prvovrstne krme, mora biti travnik dobro pognojen, spomladi pa posejan z dobrimi travami. VINOGRADNIŠTVO V vinogradu je glavno opravilo okopavanje in gnojenje trt. Pri o-kopavanju pazimo, da odrežemo zgornje korenine trtam tik stebla. Sedaj imamo čas za to delo. Kot gnojilo uporabljamo domač gnoj, kateremu dodamo nekoliko super-}os fata. Z e sedaj kopajmo tudi za nove nasade, tako da bomo spomladi trte kar zasipali. Pripravljamo tudi količe, katere pa moramo pred u-porabo namočiti v raztopini modre galice ali pa jih namazati s karbo-linejem, oziroma s katranom (vsaj oni del, ki se zatakne v zemljo). SADJARSTVO Ce nisi poškropil in namazal dreves, da zatreš razne škodljivce, stori to čimprej. Cas je tudi, da nalepimo lepilne pasove proti malemu zimskemu pedicu. Ne pozabimo na gnoj, ki ga drevje tako potrebuje. Pij meni, da brez gnoja rd sadja! Starejšemu drevju gnojimo z gnojem in gnojnico. Z debel strgajmo mah in lišaje; odstranjujmo goste vrhove, žagajmo bolne in polomljene veje. Sedaj lahko kopljemo jame za nove nasade in pripravljajmo potrebne kole. KLETARSTVO Vino prvič pretakamo. Skrbimo, da bo v kleli primemo toplo (1 stop. C). Paziti moramo na barvo vina, posebno na rjavenje. Ako kaže kakšno napako, jo moramo odpraviti. Kdor si ne zna pomagati, naj vpraša za svet strokovnjaka, a skrbi naj, da bo vino naravno in zdravo. Zapomnimo si to, da ni dobro za vino. ako hranimo v kleti kislo zelje, repo ali kakšen drug podoben pridelek. VRTNARSTVO V tem mesecu bo največ dela s prekopavanjem. Ce je zemlja primemo suha, prekopljimo in preor-jimo jo. Tudi za napravo in pripravo zimskih gredic, je zdaj naj-ugodnejši čas. Vrh zimske solate napravimo streho iz slame ali sirč-ja. Streha mora biti odprta proti jugu. Zimski radič, peteršilj in drugo zelenjavo, ki bj lahko trpela zaradi mraza in slane, pokrijmo 2 listjem ali pa listnatim vejevjem. Pripravimo za gredice gnoj in kompost. Zelenjavo, ki jo imamo ie v kieti moramo pregledati in v» nagnito odstraniti, posebno pa nagnite zeljnate glave. _ CVETLIČARSTVO Snažimo lepotične grme. Pri tem pazimo posebno na to, da odstranimo star les, ki ne da cvetja. Občutljive trajnice pokrijemo z listjem., če jih še nismo. Isto velja za vrtnice, ker ne vemo, kakšno vreme bo. Lahko še posadimo čebulice hijacint in tulipanov, ako tega nismo storili še v novembru. Gomolje dalij in begonij moramo redno pre-gledovati in varovati pred plesno-bo. Vlažne gomolje obrnimo narobe in jih potresimo z ogijenim prahom, ki vsrkava preobilo vlage ter zabranjuje plesen in gnilobo. Sobne rastline zalivajmo prav ma- lo. Vai-ujmo jih prepiha in prepogostega menjavanja toplote. Enakomerna toplota najbolj prija sobnim rastlinam. ČEBELARSTVO Čebele in čebeljak pustimo sedaj lepo na miru. Zaradi mraza Km ne moremo več pomagati. Nemir in razbijanje okrog čebcinjaka le škoduje. Pazimo, da nara umetna satovja ne uničijo črvi. iFl LflJDJRI TEPNItt W AZ A J V NAFTALIN NO VELA. Napisat. SLA\/liO ROLAH. Ilustriral. I\/U RRŽER — Nikarte govoriti o tem, tovariši! Saj nima smisla. Tako le boij peklite i sebe i druge! Obmolknili so. Nikomur se ni zljubilo niti. da bi u.vta odprl. 'Ta In oni sta celo zapna oči d? bi zadremala! Nastal je molk, ki ga je komaj motilo neprestano tenko mrčanje eelib rojev gozdnih mušic ir> komarjev. Nobena ptica se ni niti oglasila in le kdaj kdaj se je utrgala suha vejica ter nekam obotavljaje prerušila pokojno tišino. Poveznila se je vsa hosta kakor vrba — žalujka! Polkovniku Jendeku se je oglasila žeja in je pomislil: — Prav ima dekle! Nespameten je, kdor se le spomni tega, česar nima!... Vidiš, dokler oni tamle ni omenil vode, mi žeje še mar ni bilo. Vsaj ovedel se je nisem! Pred njimi se je raztrgala gmajna, so se razpotegnili prostrani pašniki, ravnica, ki ji nisi videl konca. Zemlja razpokana, trava osmojena — prava puščava . Daleč na robu je bilo videti na majhni vzpetini mesto z dvema cerkvama. Polkovnik Jendek je v njem prepoznal Ivanič Kloštar in je vedel, da je le še malo dalje Ivanič grad. Odondod ali pa nemara iz Prešča je bilo slišati žvižg lokomotive. — Kako blizu, toda kako daleč! — je žalostno pomislil. In se je še vse bolj raznežil, ko se je iz daljave oglasil zvon. Nekje je odbilo poldne. Pritrkaval je zvon v linah neke vaške cerkve in njegov blagi, enolični glas se je leno in monotono prelival skozi žarečo, vročo tišino. In kakor ga je malo prej zažejalo, ko je partizan omenil vodo, mu je glas znova sedaj obudil lakoto. Kakor že rečeno, polkovnik Jendek ni imel posebne fantazije, toda zdaj so se mu pričarali pred oči v vsej svoji lepoti, z vsem svojim zapeljiivm prikupnim vonjem zlato ocvrti, prekrasni piščanci, šele drug' po vrstj v tej sezoni. — Joj, kako se bodo pokvarili prelepi piščanci, ali pa jih bo morala Bariča kar sama pospraviti! — se je utapljal v žalost in kopr-nenje. — Melita me bo čakala ko nora, čakala bo, se vznemirjala, piščanci p se bodo prežgali in zasušili. Presneto škoda!... Ej!... Pa saj nima smisla misliti na vse to, ko ima človek še vse drugačne skrbi!... je poskušal ukrotiti svojo razmajano fantazijo. Toda kakor kakšen pobožen frater, ki se mu je ponoči sanjalo o nagi ženski in se zdaj podnevi ne more osvoboditi te zapeljive slike pa prebira pobožne knjige, moli Boga in poklekuje z golimi koleni, a se mu grešna slika vedno znova uporno vrača pred oči, tako se je mučil tudi polkovnik Jendek. da bi ocvrte piščance pregnal iz glave. A jih vidi in duha in bi se kar zagrizel vanje, toda le kje je revež sedaj in kje so njegovi piščanci!... Take so bile torej muke polkovnika Jendetka, o tem pa, kaj bo z njim in all se bo kdaj ali sploh nikoli več vrnil domov, o tem kakor da mu njegovi možgani sploh niso hoteli niti razmišljati. Vdal se je v usodo. V ostalem se mu ti partizani niso zazdeli niti tako strašni, čeprav doslej do nj ega niso bili niti malo nežni in tudi nič kaj obzirni. Zahotelo se mu je, da bi se porazgovoril s von Stolpom, a bila sta predaleč narazen. Partizani so svoje ujetnike ločili enega od dolgega Šofer je bil prav spredaj in sedaj že ne le da rok ni več držal kvišku, marveč se je kar lagodno zabaval a svojimi spremljevalci. Šofer je šofer, povsod se naglo znajde!... Vsekakor se je von Stolp držal še najbolj modro in je kazalo, kakor da bi bil celo užaljen, ker ga tako gonijo, In je tudi monokel obdržal na desnem očesu ter ga snel le, če si je moral otreti pot z obraza Vsekakor je bilo to občudovanja vredno: po vseli teh preobratih v življenju obdržati 4e monokel na očesu. Res, kaj takega zmore le še kak pruski junker! — Ej, dragi moj plemič — je zlobno vrta. gospod Jendek —; tudi ti boš še bolj popustil v ceni !... Tako so lačni i.n žejni kakšno uro počivali, potem pa so jo mahnili dalje. Tovariš Zmaj je odredil, da ss malo sprostijo in je razvrstil ujetnike da je vodil vsak po enega posebnega spremljevalca, le Švaba dva. Polkovniku Jendeku jc za petami v težkih cokljah capljala drobcena tovarišica Nevenka. Majhna je bila, a stroga Gospod Jendek je poskušal navezati pogovor z njo. In jo je takole brez zlobe vprašal: — Kaj ne, tovarišica, da gremo nemara v Moslavino? — Starec, nič ne vem, ti pa takih stvari ne vprašuj! — mu je odločno odsekala. Prav v srce ga je zbodla. Najprej ga je imenovala starca, potem je tudi sam uvidel, da je bilo vprašanje nespametno m odveč. Končno je sam toliko orientiran, da tudi brez vprašanja vidi, kako gre Pot res v Moslavino. Čemu torej vpraševati? Zato pa molči «stari» m hodi. — Ko bi še veljali tisti stari nekdanji pojmi o oficiraki časti, bi se moral ubiti, ko ga je doletela taka sramota, da ga je ugnala ženska!... Toda kaj bi tedaj morala storiti general Ivičič in onj von Strahlen, ki sta organizirala vso to odpravo?... Njihova kolona je štela vsega malone sto ljudi. Sto dobro oboroženih m opremljenih ljudi, domobrancev, ustašev in Nemcev. Pa je to kolono razbila peščica kakšnih 20 partizanov in med njmi še štiri ženske. Ce to ni sramota?... Vsekakor bodo pripovedovali, da so jih napadle mnogo jačje partizanske sile. ki so šteie nekaj slo ljudi, toda v resnici je bila to četica hrabrih in podjetnih mladih ljudi, ki je malo iznenada, malo s streljanjem, še največ pa s krikom in z vikom preplašila to junaško kolono ali, kakor se Je izrazil general Ivičič. to «sijajno zaščito». Sramota!... Čeprav pripeka in sopara nisitia odjenjali, je postala pot le nekoliko ugodnejša. Prišli so v gost hrastov gozd, ki so bile zasekane vanj preseke in speljane skozenj široke Poti. Potem so naleteli na neki potok. Sam ni vedel, ali je tc Lonja alj Cesma, a se tudi ni več niti upal, da bi vprašal. Kazalo je, da je bila voda sveža. Drobno in bistro je brzela skozi ločje in travo, se lesketala in te|ko je bilo upirati se izkušnjavi, da bi se sklonil in pil. Tovariš Zmaj je spet ukazal kratek počitek, kar pognali so se vsi, da se napijejo vode. V spremstvu svoje stražarke se le tudi polkovnik Jendek nameril k potoku. A vraga «e higiena, kadar umiraš od žeje! Zgoraj na bregu je obstal von Stolp, prepoten, utrujen in prav gotovo žejen, a neodločen. Pa ga je eden od njegovih spremljevalcev z nasmehom in prav prijateljsko vprašal; — Also, Herr Švaba, hočeš Wasser? Wasser gut, fajn!.., — Torej le pridite, gospod podpolkovnik, voda je v resnici dobra. Vam gotovo ne bo škodila! — ga je tedaj začel bodriti polkovnik Jendek. Von Stolp je nazadnje nekaj zagodrnjal in se odločil te, da so že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja diletantske dramske skupine v Trstu skušale uprizarjati igre V določenih časovnih presledkih, kar pomeni, da je ljudstvo že tedaj čutilo potrebo po neki stalni gledališki družini in po stalnih gledaliških predstavah. V devetdesetih letih so se igre upi-izarjale v gledališču «Fenice» in v gledališču «Annonia». Da bi si zagotovili stalnost gleda-lišltcga umetniškega udejstvovanja, so tržaški Slovenci leta 1902 ustanovili «Dramatično društvo», ' za kar se je najbolj zavzemal in za kar je tudi imel največ zaslug Jaka Stoka ki je sam igral in režiral pri nastajajoči stalni gledališki družini. Ze v začetku nastajanja tega gledališkega ansambla, ki je bil sicer sestavljen iz diletantov, so se ti igralci U-udili, da ne bi o-stala umetniška raven predstav na stopnji diletantizma. Da bi odpravili razna pretiravanja pri podajanju vlog, kot sc v navadi pri diletantih, so v nekoliko poznejši dobi angažirali močnega slovenskega igralca Verovška in Danilovo kot režiserja in tudi drugi poklicni igralci, kot n.pr. Da.nilo in mladi Nučič so sodelovali pri predstavah. ! Od teh so se naši diletanti učili in tudi naučili, kako je treba izde- ! lati vloge in celotno igi-o. Od leta 1904 dalje, ko je bil dograjen narodni dom, pa so gledališki ansambli še bolj redno in sicer tedensko najmanj dvakrat uprizarjali gledališke predstave. Pozneje je gledališče angažiralo tudi poklicne igralce in režiserje. Prirejalo je tudi op>ere in operete; Zanimivo je dejstvo, da je misel o uprizarjanju operet izšla v pravem pxxmenu besede iz ljudstva, kajti najprej so te opterete igrali pri šentjakobski čitalnici. Iz vsega tega izhaia, da je slovensko gledališče rasilo naravno iz kulturnih potreb slovenskega ljudstva in da si je zaradi tega ljudstvo samo zgradilo svoj lastni kulturni dom in svojo lastno gledališko dvorano, zato da bi imelo gledališče svoj dostojen in primeren sedež. Gledališče je živelo še v dobi fašizma p>o požigu narodnega doma pri šentjakobski čitalnici in je imelo tudi tedaj po umetniški višini svojih uprizoritev izrazito umetniški značaj in sicer vse dotlej, dokler niso oblasti prepovedale vsako javno kulturno in politično udejstvovanje slovenskemu ljudstvu, ker so oblasti odredile, da v Primorju slovenskega ljudstva ni. Ker nam je bila storjena krivica, imamo pravico zahtevati, da se ta krivica popravi. Slovenci smo tu doma in imamo vso prravico do popolnega narodnostnega življenja, ki se mora razvijati prirodno in svobodno. Dolžnost javnih oblasti Pa je, da nas v tem ne ovira, pač Pa da nas podpre. Današnje slovensko narodno gledališče je izrazito umetniška ustanova in je nastalo, ker nam je kulturno prosvetno udejstvovanje življenjska PKitreba. To gledališče je centralna ustanova in ne nek podeželski diletantski oder. Razumevanje za gledališko umetnost, ki so jo pokazale v vseh povojnih sezonah slovenske množice, in težnja Slovencev v preteklih desetletjih po ustanovitvi stalnega gledališča sta dokaz resničnosti teh trditev. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE IGU GRUDNU, PESNIKU KRASA IN KRAŠKEGA SLOVENSKEGA CLO-VEKA, V NABREŽINI S pesmijo o Krasu, trdoti in lepoti življenja ljudi v obmorskem delu te dežele, o delu In naporih teh ljudi, o njihovi slovenski zavesti je posredoval Igo Gruden bistvene značilnosti te prirode in teh ljudi vsemu slovenskemu narodu. Prikazal je realnega človeka. Z Igom Grudnom je Kras dal svoj prispevek k občesloven-ski kulturi. Da bi zavest o lepoti in pomenu njegove pesmi, ki je zašla med vse Slovence in tudi med ostale jugoslovanske narode, ostala vedno živa men nami, je odbor, v katerem so bili domačini in zastopniki SHPZ, dal vzidati v pesnikovo rojstno' hišo v Nabrežini spominsko ploščo, ki jo Je odkril v nedeljo 27. novembra z lepo, v srce segajočo svečanostjo. Književnik dr. Andrej Budal je v lepih, jasnih in izbranih besedah orisal njegovo življenje In delo, njegovo osebnost in njegovo umetnost, orisal je razvoj pesnikovih misli In njegove odnose do njegove ožje domovine, do slovenstva in do človeštva, kot se odražajo v Grudnovi pesmi. Podčrtal je njegovo zaskrbljenost za slovenskega kraškega človeka, njegovo vero v trdnost njegovega značaja in vero v občo zmago nad nasiljem. Nato sta dve tovarišici domačinki Slovenci so si pridobili ime dobrih pevcev v zboru. To dobro ime pa sl niso pridobili zaradi lepih pevskih glasov, še manj s tako imenovanim enoglasnim popeva-njem, jq ga poznajo tudi drugi narodi, temveč je znamenitost slovenskega petja v posebnem načinu skupnega petja v zboru, v večglasnem ali mnogoglasnem petju. Ako zapojo Slovenci svojo domačo pesem, ne pojo vsi enako, ne pojo melodije ali napeve vsi v enaki višini, temveč si razdelijo glasove po posluhu tako, da so po višini tona v pravilnih razdaljah drug od drugega ter da se med seboj izpopolnjujejo in zlivajo v mnogoglasno harmonijo. Zato pravijo o Slovencih, da, če sta dva skupaj, že pojeta dvoglasno, če pa so trije skupaj, pojo že v kvartetu s štirimi različnimi glasovi, Cut za tako večglasno petje je slovenskemu ljudstvu dala priroda, pojavlja se na vasi že P« mladih ljudeh ter jih vodi in spremlja v njihovem življenju, ki ni skoraj nikoli brez petja, pa naj si bo pri pastirjih na paši. med fanti pri ponočnem vasovanju, pri delu doma ali na polju, ob domačih praznikih, v gostilni ali v cerkvi. Pri vseh teli prilikah je lepota družabnega življenja slovenskega ljudstva izražena v večglasni harmoniji, to je v ubranosti, ko nihče ne skuša prekričati drugega, kakor se rado dogaja pri enoglasnem petju. Misel, da je treba zapeti, se pojavi sama po sebi, ljudsko petje ne pozna dolgega intoniranja in razvrščanja pevcev po glasovih, ne vprašujejo se mnogo, kdo bo začel, brez posebnega pripravljanja in odkašljevanja zadoni pesem, ki jo ie začel navadno pevec ali pevka, ki zna zapeti marsikatero pesem in ki mu je narava dala prijeten glas. On «vodi petje» s tem, da «poje naprej», drugi mu «prilagajo», pridružujejo se mu po svojih zmožnostih in po naravni legi svojega glasu, spremljajo ga v pravilnih harmoničnih razdaljah, kakor jim veleva prirojeni glasbeni posluh, nekateri v večji glasovni bližini s prvim pevcem, y notah povedano v tercah in sekstah, dru- gi pa pojo le nižje, tako imenovane temeljne glasove. Na teh temelj, nih glasovih, ki so harmoniji napeva za podlago, vztrajajo nepremično ne glede na to, da se drugi pevci premikajo po poti melodije naprej; pravijo jim, da «pojo na debelo», premaknejo se pa le takrat, kadar se spremeni harmonija zgornjih glasov, da jim dajo novo podlago, kakor jo zahteva nova harmonija napeva. Najnižji glasov; ne smejo nikoli peti melodije, spremljajoče . glasove pa lahko poje več pevcev enako, ako jih je dovolj in ako najnižje glasove pojo že drugi pevci. Melodijo poje torej običajno en sam pevec; pri večjih množicah, kot n. pr. ho zborovanjih, pri sprevodih, v cerkvi in pri procesijah pač vsekakor lahko poje melodijo tudi več pevcev; toda najnižji glasovi tudi v tem primeru ne smejo peti melodije, kajti to bi bilo v nasprotju z naravnimi pravili harmonije, ki jih pozna in občuti pevsko uho, ki je z njim po naravi obdarjeno naše ljudstvo. Ce kdo poje «na debelo» m če poje melodijo vzporedno s prvim pevcem tedaj pravijo, de «poje vštric» in da to ni lepo. Ako pa pojo vsi pevci enoglasno, pravijo, da ne znajo peti, ker «pojo kakor čredniki». Ta osnovna pevska pravila so doma med ljudstvom 2« od nekdaj, ne da bi jih bil kdo napisal ali učil. Dober posluh in pevska nadar- jenost se kažeta tudi y tem, da pevec, ki si je v razmerju s prvim pevcem izbral svojo glasovno razdaljo, ne ostane ves čas dosledno v tej razdalji, temveč jo poljubno menjava, dodaja napevu okraske in tako postane mnogoglasnost še bolj pestra in živa; vendar pa mora ostati v pravih mejah. Zdrav ljudski okus skrbd za to, da ne iz-pači kakšno neresno figuriranje ljudskega petja. Zato je petje z okraski v splošnem le redek pojav. Slovenske domače pesmi so same po sebi po svoji glasbeni vsebini preproste in skromne; ako pa jih pojemp v. harmoniji, torej večglasno, postanejo bolj zanimive in prijetne za poslušalca; za naše uho je harmonija prikupljivejša kakor Pa golo enoglasje. Tudi s tehnične strani ie samo enoglasno petje preprostejše in zavzema v pevski kul-turi nižjo stopnjo zborovskega petja. Ni menda brez pomena, da ni najti n. pr. pri našem Gallusu nobenega še tako kratkega odstavka, ki bi bij napisan za več pevskih glasov aji za ves zbor enoglasno. Gallus je ljubil harmonijo, pestra mnogoglasnost je značilna za njegovo umetnost, ki jo je razvil do najvišjin stopenj. Ne bi sodil krivo, ako bi tudi v tej značilni potezi Gallusovih skladb z njegovimi mogočnimi in učinkovitimi harmonijami videli priče in dokaze za njegovo slovensko pokolenje. Petje v večglasnem zboru je pravo petje naše družbe, množičnost je z mnogoglasno harmonijo še bolj poudarjena. In ker je ta posebnost našemu ljudstvu v bistvu že prirojena, je ne smemo zanemarjati, temveč jo je treba varovati, gojiti m izpopolnjevati pri vsaki priliki, ne samo Pri družabnem popevanju, temveč sistematično pri vsakem pevskem pouku in v šolah kolikor mogoče že od začetka. Dandanes se pri petju slovenskih domačih pesmi žal prepogosto in Po nepotrebnem slišijo samo enoglasni zbori, — s častno izjemo petja pri jugosl. armadi, kjer pojo naše domače pesmi večglasno in tako lepo in pravilno kot malo kje drugod. Petje v zboru naj bo pri Slovencih večglasno, ne enoglasno, to naj bi bilo glavno pravilo, ki dopušča izjeme le v redkih primerih. Kakor štejemo med značilnosti posameznega naroda njegovo nošo, njegove plese, obrede, pesmi, običaje njegov okus in razne druge poteze njegove individualnosti, tako je treba šteti med značilnosti slovenskega naroda tudi njegov naravni čut za večglasno petje. Da bi ta lepi prirojeni čut razvili do najlepših oblik in do najpopolnejše stopnje, to je hvaležna naloga kulturno-prosvetnega dela naših množičnih organizacij, ki stremijo k napredku našega ljudstva. L. Z. O ùloumùlmm Ijiudbk&m petpu v TbSotu recitirali pesem o «Kamnolomcih iz Nabrežine» in «Slovensko pesem». Domači pevski zbor je pod vodstvom tov. Zidariča zapel dve pesmi, ki sta ustrezali duhu te slovesnosti. Sodelovala je tudi domača godba, ki je s svojim nastopom pomagala ustvariti primerno svečano razpoloženje Prireditev je bila lepa in prisrčna in na obrazih vseh je bilo videti, da se globoko zavedajo duha in lepote Grudnove pesmi. Grudnove poveza, nosti z njegovo ožjo domovino, pesni-kove povezanosti s slovenstvom, pesnikove misli o nacionalni svobodi In socialni enakopravnosti ter njegovih misli o izoblikovanju lepšega materialnega in duhovnega življenja slovenskega naroda SPOMINSKA SVEČANOST OB PETI OBLETNICI VOJKINE SMRTI Prosvetno društvo, ki nosi ime po padli borki Vojki Smucovi, je priredilo v soboto 26. novembra spominsko svečanost ob peti obletnici njene smrti na bojišču pri Kninu. Spomin na Vojko je ostal v srcih vseh onih, k! so jo poznali — m ni jih malo — neizbrisen. Spomini fn misli na Vojko so pa prešli sami od sebe tudi na druge, ki jo poznajo samo po pripovedovanju, zaradi njer.e pripravljenosti k žrtvovanju in zaradi vzvišenosti žrtvovanja njenega mladega življenja. Zato je bila ta «svečanost zelo prisrčna In Je postala v sozvočju z Vojkinim značajem lepa in ganljiva kulturna prireditev. Tov. Kosovel je govoril o mladinskem gibanju med obema vojnama kateremu je tudi Vojka v zadnjih 'etih Uk pred vojno vtisnila svoj pečat. Vse to je prišlo do Izraza v tem spominskem govoru. Pesem o «Vojki», ki jo je spesnil neki njen tovariš, je občuteno recitirala tov. Starčeva, članica SNG. Tov. Boris Pahor je prikazal v črtici, posvečeni Vojki, lik tega dobrega živahnega, hudomušnega in obenem resnega tržaškega dekleta. Clanica SNG Štefka Drolče-va je čustveno recitirala Kajuhov «Češnjev cvet». Tov. Benčina Danilo, M je bil Vojkin tovariš v mladinskih krožkih pred vojno in njen bojni tovariš med borbo, je prebral svoje v zelo lepi obliki sestavljene spomine na Vojko med vojno, tako da je Jasno vstala njena slika pred našimi duševnimi očmi. Tov. Srečko Košir je prečita! občuteno Bencinovo pesem o Vojki in o njeni smrti. Tov. Starčeva pa je spravila do prave veljave njegov spis «Pot do tvojega doma». Primeren zaključek te proslave je bila Kajuhova pesem «Materi padlega partizana», ki jo je recitirala Štefka Drolčeva. Vojka bo za nas vedno svetal vzor. KONCERT V VELIKEM REPNU Zelo uspela prireditev je bila v nedeljo tudi v Velikem Repnu, kjef so nastopili moški zbor s Proseka, ženski oktet z Opčin, mladi tamburaši in recitatorji iz Bazovice. Obe pevski skupim sta naravno in občuteno zapeli svoje pesmi in tudi tamburaški zbor ter recitatorji so se dobro postavili. Na prireditev je prišlo mnogo ljudi, ki so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Tudi dohodek tega koncerta Je bil namenjen za novoletno jelko. PROSLAVA SESTE OBLETNICE DRUGEGA ZASEDANJA AVNOJ-a PRI «SREČKU KOSOVELU» Prosvetno društvo «Srečko Kosovel» je v ponedeljek 28. novembra v dvorani pri Sv. Vidu proslavilo šesto obletnico drugega zasedanja AVNOJ-a, na kateri Je nastopil pevski zbor Ivan Cankar pod vodstvom tov. Svare, ki Je zapel nekatere partizanske, narodne pesmi. Tov. Ernest Zega in Srečko Košir, člana SNG sta recitirala nekaj za to slovesnost primernih pesmi in mali Verč Sergij je zaigral na harmoniko venček narodnih pesmi. Prostovoljne prispevke je društvo namenilo za novoletno Jelko. i L fWWWli 4 JTJTTTB V Ljubljani igrajo sedaj sedmi jugoslovanski umetniški film «Zastava», ki ga je izdelalo filmsko podjetje «Jadran film» v Zagrebu kot svoj drugi film. Da je jugoslovanska kinematografija uspešno prehodila svojo prvo razvojno fazo, nam dokazuje vrsta obzornikov in dokumentarnih filmov ter sedem umetniških filmov, kakor «Slavica», «Nesmrtna mladost», «Življenje je naše», «To ljudstvo bo živelo», «Na svoji zemlji», «Sofka», in «Zastava». Kakor večina jugoslovanskih filmov, zajema «Zastava» snov iz narodno osvobodilne borbe, in sicer prikazuje del težke krvave borbe partizanov Za Kalnič leta 1942, borbe, ki ja pripomogla k osvoboditvi vsega hrvatskega Zagorja. Scenarij je napisal književnik Joža Horvat, ki sc je bitke tudi sam udeležil. Za osrednji motiv si je izbral preobrazbo mlade siromašne plesalke zagrebškega gledališča Marije, ki doživi svoj notranji zlom ob zverstvih ustaških zločincev in razočarana nad njihovo fašistično laži-umetnostjo stopi v vrste borcev za svobodo in novega človeka ter najde globlji smisel svoje umetnosti. Zgodba je vložena v okvir pripovedovanja. Prve slike prikazujejo, kako pripoveduje plesalka Marija tovarišicam leta 1945 po osvoboditvi v garderobi zagrebškega gledališča pred prredstavo «Plesa Z zastavo» zgodbo o Postanku tega plesa. Nekega večera l. 1942 je ustaški krvnik Vukson vabil Marijo, da gre z njim proslavljat neko ustaško zmago. Ona ga odbija, toda on ~e ne da odpraviti. Naslednjega dne gre Marija k svoji stari materi v Varaždin, kjer spozna skupino mladincev, ki pripravljajo neko akcijo. Med mladinci sta tudi tov. Martin in Peter. Istega dne doživi Marija zanimive stvari. Po neki borbi za Kolnik so ustaši razstavili na trgu trupla ubitih partizanov ter zaplenjeno partizansko zastavo in prisilili ljudi, da so korakali mimo. Med ljudmi sta tudi Martin m Peter, ki jima je ukazano, da zastavo ugrabita. Martin svojo nalogo izvrši, toda ker je ranjen, izroči zastavo Mariji, ki jo slučajno sreča. Marija je vsa zmedena, vendar zastavo skrije. Nato vidimo, kakor pripo-tfeduje Peter preostalim borcem kalniškega odreda o ugrabitvi za- stave ter jim obeta pomoč. Marija se medtem vrne v Zagreb, kjer sklene, da We v partizane. V neki komisarjevi sobi razlaga Marija, kaj jo je privedlo v partizane, toda tam ji ne zaupajo, ker ni prinesla s seboj zastave in jo pošljejo v borbo na preizkušnjo. Kasneje vstopi Marija v diletantsko skupino in tam ji komisar ■pripoveduje o novi ljudski umetnosti ter vzvišeni nalogi ljudskih umetnikov v narodno osvobodilni borbi. Sledi izrsta težkih borb, ki se končajo z zmago partizanov in na vrhu Kalnika zavihra zastava bolniškega odreda. Marijino pripovedovanje se s tem konča in vidimo jo še, kako zapleše na odru ples z zastavo, ki simbolično predstavlja preobrazbo umetnika in njegovo vlogo v novi osvobojeni domovini. Film je režiral Branko Marjanovič, glasbeni del pa je skompouiral skladatelj Milo Cipra. Oceno filma bomo objavili kasneje. KRONIKA V LR Srbiji je 399 kinematografov, v katerih so v prvi polovici leta 1949 prikazovali 532 filmov pri 54.000 predstavah, ki jih je obiskalo okrog 15 milijonov ljudi. O «11 Oktober» je prvi dolgometražni dokumentarni film, ki so ga ustvarili mladi makedonski filmski delavci. O Podjetje «Jadran film» je prijelo snemati umetniški film «Bakonja fra Brne» po scenariju Jakše Ravliča. Novi film bodo dokončali prihodnje leto, letos pa bodo izdelali še nekaj dokumentarnih filmov, medtemi «Borisa za zemljo», ki bo prikazoval melioracijo Jelas-polja. O V Bosni-llercegovini je predstavam v potujočem kinu prisostvovalo okrog 700.000 ljudi. O «Zimski športi v letu 1949» je naslov jugoslovanskega dokumentarnega filma, ki prikazuje velik razvoj zimskih športov; dokumentarni film «Drina» pa obravnava borbo za izvršitev SPANSKA IGRA V 6. kolu sta se udarila Ivkov in Fu derer. Potek partije je bil tale: SPANSKA IGRA Bell: Ivkov Crai: Fodere 1. e2—e4 e7—e5 2. Sgl—f3 Sb8—c6 3. Lfl—b5 a7—aG 4. L,b5—a4 j Sg8—fG , 5. 0—0 SfG—e4: To Je uvod v odprto obrambo španske igre, ki je zelo ostra in ofenzivna. 6. d2—d4 b7—b5 7. La4—b3 d7—d5 a d4—e5: Lc8—e6 9. Ddl—e2 ----- Do tu je bila partija igrana strogo po znanih analizah. Teorija priporoča potezo 9. c2—c3, ki odpira belemu lovci na b3 prosto pot v primeru napada skakača, obenem pa onemogoča kmetu na d5 daljno podiranje. 9. ---- Lf8 -c5 10. Lel—«3 ------ Bell Je imel še vedno čas za važno potezo '2—c3. 10. ---- 0—0 11. Sbl—d2 Se4-d2: 12. De2—d2: ds—d4 Ta kmet, ki na kraju tudi odloči, bo selo oviral bele figure v daljnem manevriranju. Iniciativa je že prešla v toke črnega, ki vodi napad zelo Upo. 13. Le3—g5 Dd8—d7 14. Tal—dl? ------ Beli izgubi kmeta. Prenagljena poteza se hitro maščuje. Preprečiti moramo potezo Lg4 z Df4 z nadaljnjo Tfel ali pa z 14. h3. 14. — LeG—g4 15. Dd2—14 Ta8—e3 16. Tfl—el Lg4—f3: 17. g2—h3: Dd7—h i! 18. Lb3—d5 ------ Kmeta na e5 ni mogoče varovati. 18. --- ScG—e5: 19. Df4—g3 ------ Po Te5: Te5: 20. DcS: bi sledilo LdG z izgubo dame, ker grozi Lh2:-j- Khl, Lg3: Kgl, Dh2+ 19. --- 20. h2—g3: 21. b2—b3 22. LdS—e4 23. Tel—fl Df2 mat. Dh3—g3:+ Se5—c4 Sc4—a3 Lc5—b4 c7—c5 Crnl je z zadnjimi manevri silno stisnil belo pozicijo. Premoč trnih kmetov na damskem krilu je od'očil na. Fuderer vodi napad izredno sigurno do zmage. 24. Kgl—g2 f7—f5 25. Le4—d5-f- Kg8—''8 26. Tfl—hi Sa3—c2: Na 26. Tel sledi Te2. 27. Tdl—cl Sc2—eW 28. Kg —h3 h7- h6 29. Kh3—h2 Te8—e5 Po hg5: b bil črni mat z K h?—gl. 30. LdS—b7 r>6—gx 31. Kh2—gl-f. Ktl8—g8 petletnega plana v bogatih gozdnih področjih ob Drini. O Filmski Studio v Tbilisu je snemal v ruskem in gruzinskem jeziku biografsko dokumentarni film «Puškin v Gruziji». O Neki švicarski časopis je razpisal anketo, po kateri je ljudstvo odločilo, da je najboljši letošnji inozemski film angleški film Hamlet, Lawrence Olivier pa najboljši inozemski igralec in režiser. Film «Rdeči čevljevčki» je dosegel drugo mesto, Oliver Twist pa šesto. O V Angliji so pred 5 leti ustanovili organizacijo za snemanje in prikazovanje otroških filmov: doslej so jih izdelali 145, v načrtu pa imajo še naslednje filme: «Osamljeni planinec» «Film o smučanju» «Pripovedka iz Dolomitov», «Pripovedka o prvotnih prebivalcev južne Rcdezje», dalje komedijo in pripovedko iz šolskega življenja, potopis «Slike z Danske» film o portugalskem življenju, film o saditvi dreves na Škotskem itd. O Na Filipinih so domači filmski delavci demonstrirali za znižanje davkov, ki jih določa zakon za domače filme. RADIO JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA PETEK 2.12.49; 13.15-13.45; Iz opernega sveta. 13.45-14.00; Ljudska univerza (slov.). 14.00-14.30; Igra vasici kvintet - pojeta Božo in Miško. 18.00-18.30; Weber; Koncert za klarinet in klavir. 19.454-20.00; Partizanski napevi. 20.00-20.30: TJra hrvatske kulture. 20.50-21.00: Z našim ljudstvom (ital). 21.00-21.30: Komorni zbor. 21.30-22.00: Uganite kaj igramo. 22.00-22.20: Življenje jugoslovanskih narodov (slov). 22.20-23.00: Mozart: Koncert za klavir in orkester v d-molu. SOBOTA 3.12.49; 12.30-12.45: Slovenske narodne pojeta Koritnikova in Plevelova. 13.15-13.45: Solistična glasba. 13.45-14.00: Gospodarski pregled (ital). 18.00-18.30; Iz Verdijevih oper. 18.30-19.00: Pionirska ura (ital). 20.00-20.30; Koncert pianista Marjana Lipovška. 20.30-20.45: Politični komentar (slov). 21.00-21.30: Veder sobotni večer (slov). 21.30-22.00: Zabavni orkester. 22.00-22.30; Večerni koncert. NEDELJA 4.12.49; 8.15-9.00; Pester orkestralni koncert. 9 03-9.30: Kmetijska ura (slov). 9.30-10.00: Kmetijska ura (ital). 10.00-10.45: Glasba raznih narodov. 10.45-11.00: Život Hrvata u Bujštini. 11.15-11.45: Slavni solisti. 11.45-12.00; Našim ženam (slov). 12.00-12.45; Glasba po željah (slov). 13.15-14.00; Glasba po željah (ital). 14.00-14.30; Oddaja za pionirje (slov). 14.30-15.00: Slovenske narodne pojejo «Fanike na vasi». 18.15-19.00: Oddaja za podeželje (slov). 19.00-19.15; Arije iz Mascagnijevih oper. 20.00-20.30; Baletna glasba. 20.30-20.45; Politični komentar (ital). 20.45-21.00; Poje tren tinski pevski zbor. 21.00-22.00: Igra (ital). 21.00-21.10: Športni pregled (ital). Vsak torek sredo, četrtek in petek ob 17.30 do 17.45 oddaja; «Aktualni politični pregledi» (ital). G Podjetje «Paramount film» je pričelo snemati po Dreiserjevem romanu film «Amerikanaka tragedija». O V francoski in ameriški verziji bodo snemali film o življenju Josephine. Baker, ki jo bo igrala Lena Horne. št «Kadar govorimo o italijanskem filmu» — pravi neki kritik — «.mislimo, da izčrpamo vse s formulo neorealizem ali s petim; imenj režiserjev. Ne. še mnogo je imen, ki so vredna, da jih omenimo. Tako se je n. pr. proslavil Giorgio Pastina že leta 1943 s filmom «Henrik IV.» ter 1946 s filmom «Poti greha» ter «Nečimrnost» 1947. Med njegove najnovejše fiinie pa spada «Sanjal sem o paradižu». Zanimivo je, kaj pravi p tem filmu, kd se tragično konča, Geraldine Brooks: «Najlepše, kar imate Italijani, je poštenje. V Ameriki bi si želeli veselega konca, toda ves film bi s tem postal smešen. Tako pa je vse resnično». Italijanski kritik le temu dostavlja: «Da. resnica je prav tisto, kar zasledujemo v realizmu.» O Cim konča Roberto Rossellini svoj film «Stromboli» bo prenesel na platn0 po epizodah iz knjige «Fioretti» življenje sv. Frančiška O Švicarski dokumentarni film o življenju in delu Michelangela je kupil Američan Robert Flaherty, da g« bodo prikazovali v ZDA in , Kanadi. 32. f3—f4 Tf8-f7 33. f4—e5: ----- Malo več odpora bi beli nudil, če bi umaknil svojega lovca. Sedaj pa kmet na tì4 takoj odleč'. 33. ---- Tf7—b7: 34. f2—f4 d4—d3 35. Kgl—f2 d3—d2 36. Tel—dl c5—c4 beli se vda. Proti dvojnim prostim kmetom beli nima nobene obrambe. Gligorič -novi prvak Gligorič Jc novi šahovski prvak Jugoslavije. Njegova zmaga je popolnoma zaslužena, saj je pokazal najsolid-nejšo in stalno igro na turnirju. Izredno igro je pokazal Pirc, ki je bil v prvi polovici nerazpoložen ter Je komaj dosegel polovico možnih točk, v drugem delu turnirja pa je dobival partijo za partijo ter je le malo manjkalo, da ni dohitel vodečega Gligoriča. Veliko presenečenje so napravili vsi trije mladinci: Fuderer, Matanovič in Ivkov, ki so se plasirali tik za internacionalnimi mojstri. S tem je letošnje prvenstvo bilo izredno zanimivo. Najmlajša šahovska generacija se je uvrstila med najboljše šahiste Jugoslavije. Rešitev studile Rešitev Študije: Beli. Kb4, Th7, Sf4. Crni: Kf8, La6, Lb2. Beli na potezi dobi. 1. Ta7 Lfl 2. Ta2 Lh8 (Edina poteza. Na 2. .. . Lf6 sledi 3. Tf2 s Sh5 ali Sd5 ali na 2.----Lg7 3. Tf24- La6 4. Se6-f- Kg5. Tg2 in dobi figuro.) 3. Ta8+. Kg7 4. Tal beli je zajel lovca I na fl in to končnico je lahko dobiti t Inž.: Sikošek Boris. PRITLIKAVE OPICE V Južni Ameriki žive v gozdovih ob reki Amaconki izredno majhne opice. Te živali so manjše od podgane. POGON LADIJ S PLINSKO TURBINO Sodobna letala vedno bolj opremljajo s plinskimi turbinami; vendar pa je novost ladja, ki jo poganja plinska turbina. Prva ladja na tak pogon je neka angleška tonska top-ničarka. Prvotno je bila omenjena ladja opremljena s tremi običajnimi bencinskimi motorji, nato so bencinski motor nadomestili s plinsko turbino. Na poskusni vožnji je na precej dolgi progi vozila ta ladja s hitrostjo 34 vozlov. POUK O CESTNIH NEZGODAH S TELEVIZIJSKIMI APARATI Mogoče mnogim ni znano, kaj so televizijski aparati. S temi napravami lahko gledamo razne dogodke na velike daljave. Kakor poslušamo z radijskimi aparati oddaje oddaljenih radio-oddajnih postaj, tako sprejemamo s televizijskim aparatom slike iz daljave. Teh aparatov se v nekaterih velikih mestih poslužujejo, da pouče ljudstvo o cestnem prometu. Tako n. pr. postavijo na velikem križišču televizijski aparat, ki sname vse to, kar se dogaja na ulici. Istočasno pa razlaga prometni stražnik o nepravilnostih ter morebitnih nezgodah na ulici. V posebni dvorani Je nameščen drug televizijski aparat, v katerem gledajo obiskovalci takih šol promet na ulici ter slišijo vse, kar prometni stražnik razlaga. MILO ZA KIRURGE V zdravništvu Je prvi predpogoj popolna čistoča; vendar pa ne ona čistoča, ki jo opazimo z našim- očesom. Na rokah zdravnikov, predvsem pa kirurgov ne sme biti nikakega mikro. organizma. Ce bi prišla ta izredno mala bitja na rano, bi povzročila zelo nevarne okužbe s smrtnimi posledicami. Zato si kirurgi mnogo časa umivajo in razkužujejo roke. V nekaterih bolnicah uporabljajo v novejšem času neko novo tekoče milo, ki Je spojina klora In fenola, In ki ima odlične razkuževalne lastnosti. Zadostuje, da si zdravnik umiva roke le tri minute s tem milom. NOVA VRSTA SMREK Gozdarskim strokovnjakom sc Je posrečilo po dolgoletnih raziskovanjih vzgojiti novo vrsto smreke, ki le odlikuje po svoji izredni odpornosti ter hitri rasti. Glede na te lastnosti prekaša vse predstavnike velike skupine iglavcev. NAPRAVA. KI ŠTEJE TELEFONSKE POGOVORE V nekaterih avtomatičnih telefonskih centralah uporabljajo sedaj neko novo napravo, ki šteje telefonske razgovore naročnikov. Ta električni Ištevee pogovorov zabeleži na paplr-Inatl trak kdaj se je razgovor pričel Jter Številki obeh telefonov, ki sta v zvezi. Po razgovoru pa tudi točno zabeleži, koliko časa je razgovor trajal. UGOTAVLJANJE BOGASTVA GOZDOV S FOTOGRAFIRANJEM V Angliji so pričeli ugotavljati stanje gozdov z infra-rdečimi žarki. S posebnimi fotografskimi aparati fotografirajo iz letal gozdove, da tako ugotove razvoj dreves. Poleg tega pa jc mogoče tudi popolnoma točno določiti, kolikšne zemeljske površine so prekrite z iglastimi ali listnatimi gozdovi. NEKAJ ŠTEVILK O MODERNEM PARNIKU Mnogi se še najbrž spominjate velikega parnika z imenom «Esperia», ki je bil pred časom Usidran pri tržaški pomorski postaji, oziroma pretekli teden v starem pristanišču. Zato navajamo nekaj številk o tem parniku. Za gradnjo omenjenega 10.000 tonskega parnika so uporabili 3462 ton železa ter 738 kub. metrov lesa. Motorji imajo skupni učinek 18.500 KS. Teža motorjev pa znaša preko 2.000 ton. Za električne napeljavo so uporabili 248 km žice, kar tehta 127 ton. Na parniku je 382 elektromotorjev ter preko 5.000 žarnic. Poleg tega Je na tej ladji preko 152 km cevi, 68 zvočnikov ter 300 požarnih signalnih naprav. Naprave za zračenje dobavijo v eni uri 246.000 kub. metrov svežega zraka. NOVI LESNI PROIZVODI Les je izredno važna surovina ke mijske industrije; iz njega dobivamo najrazličnejše snovi. Vendar pa se je v času poslednje vojne posrečilo znanstvenikom dobiti Iz lesa še mnoge snovi, ki so jih doslej dobivali la drugih surovin. Ce obdelujemo les z razredčeno žvepleno kislino, dobimo Rgnocelulozo, ki jo v veliki meri uporabljajo za Izdelovanje plastičnih snovi. V razredčeni žvepleni kislini pa ostanejo raztopljene mnogotere dragocene snovi: to so predvsem sladkorji, organske kisline (ocetna kislina) ter furfurol. VEDNO VEČJA UPORABA ALUMINIJA V STAVBARSTVU Jeklo je še vedno kovina, ki jo v največji meri uporabljamo pri gradnji mostov, palač, ladijskega ogrodja ter vlakov. Vendar se pa aluminij vedno bolj vriva v razna področja modemih gradenj. Izredno veliko aluminija uporabljajo predvsem za gradnjo letal. Poleg tega pa opremljajo z aluminijem danes tudi avtomobile, železniške vozove ter parnike. Nadalje so iz aluminija tudi najrazličnejši predmeti. Prva velika zgradba tz aluminija je neki most v mestu Pittsburgh. Ta most so leta 1882 zgradili iz jekla, vendar so ga leta 1920 obnovili % aluminijem. Tudi tlak mosta je la aluminija, ki ga prekrijejo z asfaltom. Mnogi inženirji delajo na tem, d» bi gradili premične mostove nad plovnimi rekami iz te lahke kovine. Nadalje grade Iz aluminijevih zlitin ter jeklenih nosilcev v veliki meri premične strehe nad velikimi dvo; ranami. BLATNIKI avtomobilov Z VARNOSTNO NAPRAVO Izumili so neko majhno napravo-ki jo namestimo na zunanji del blatnikov, da nam javi, če smo v bližini neke ovire. S to napravo avtomobl* list točno ugotovi, če se je njegov« vozi' i preveč približalo nekemu »Vi tomobilu ali pa zidu. il aj ».^TTl 15 Op«dc1 so morali podleči Novi Gorici Turnir v odbojki V nedeljo se je pričel turnir v odbojki za jesenski pokal. Prvi rezultati, ki so bili doseženi, so bili naslednji: Sv. Ivan - Dijaki 2:0, Enotnost - Planinsko 2:1, DijaSki dom -Bazovica 2:0 in Sv. Ivan - Novinarji 2:1. Na nedeljskih tekmah se je najbolje uveljavil Sv. Ivan, ki je od vseh moštev, ki nastopajo, tudi najbolj vigran. Italijansko prvenstvo Ker je italijanska državna reprezentanca odpotovala v London na srečanje z Anglijo, so v nedeljo odigrali samo tekme v B ligi. Rezultati teh tekem so bili Reggiana - Arsenale 3:1, Catania - Pisa 1:1, Cremonese -Verona 3:0, Empoli . Napoli 1:0, Fan-fulla - Modena 3:3, Legnano - Vicenza 2:0, Prato - Livorno 1:0 (prekinjena v 3 min. drugega polčasa), Brescia - Pro Sesto 6:2, Salernitana -Spai 1:1, Spezia - Siracusa 1:0 in Udinese - Alessadria 2:2. Pro Patria je igrala to nedeljo z Wienersportklubom. Zmagala je Pro Patria s 4:1. «Austria», za katero' so igrali državni reprezentativci kot Hu-ber, Ocwirck, Jokscb, Stojaspal in Au-rednik pa je igrala v Milanu s kombiniranim moštvom Milan . Inter. Zmagala je «Austria» s 4;3. Ul tikaj nof/ic o pripravak za tekmo med Francijo in FLRJ Po dokončanih tekmah za Titov pokal imajo jugoslovanski nogometni strokovnjaki možnost, da preizkusijo prav vse najboljše, kar ima danes jugoslovanski nogomet. Na skupen trening so bili povabljeni naslednji igralci: Markušič, Soštanč in Lovrič; Horvat J. Colli, Stankovič in Lazarevič; Čajkovski 1., Jovanovič, Atanackovič, Djajič in Jakovetič; Drvodelič, Vu-kas, Vukosavljevič, Mitič, Čajkovski II., Bobek, Pajevič, Matošič, Vidjak in Firm. Kakor vidimo tehnična komisija ni nikakor pozabila na «Hajduka», ki se je vrnil iz avstralske turneje. V spisku je kar 5 «Hajdukovcev». Seveda tudi francoska nogometna zveza ne počiva. Za srečanje v Firencah je povabila naslednje igralce: Favre, Ibrir in Vignai; Femun-dez, Frey, Grillon in Marche; Cuis-sard, Gregoire, Guerinon in Prouf-fe; Baillot, Baratte, Laborde, Le-chantre Meano, Quenolle, Strappa, Vandooren in Walter. Tudi izbira francoskih igralcev je po svoje zanimiva. Izključeni so bili Hon, Luciano in Grumellon. Ko so priprave v obeh prestol- nicah držav, ki se te tekme udeležita, si lahko predstavljamo, da tudi v Firencah po svoje pripravljajo organizatorji tega srečanja vse tisto, kar je za tako veliko srečanje potrebno. Kakor poročajo, so iz Pariza naročili telegrafano 3.000 sedežev na štadionu. Alžirski navijači se bodo pripeljali z letalom. Vsega skupaj jih bo prišlo 150. Jugoslovansko moštvo bo odigralo svoj zadnji trening na štadionu v Firencah 7. decembra z nekim toskanskim moštvom. katerega ime pa še ni znano. Srečanje se bo izvršilo za zaprtimi vrati. Znani bolonjski sodnik Goleati bo vodil glavno srečanje. Stranska sodnika Dattilo iz Rima in Rertolio iz Torina. Listke so pričeli prodajati v teh dneh. Sedeži na pokriti tribuni bodo stali 2500 lir, najcenejša stojišča pa bodo veljala 400 Ur. Stadion more sprejeti 60.000 gledalcev. Tržačane na srečanje posebno opozarjamo. Adria-expres ie organizirala za Firence poseben vlak. Vsj stroški znašajo 4.000 lir z vožnjo vred. Informacije daje urad v ul. Fabio Severo. SAMO ŠTIRI TTIIMT fo nedeljo za tržaško pnieostve V Hahtiu je bilo zasedanje finske smučarske zveze. Na njem so izdelali listo 41. finskih smučarjev, ki bodo pričeli 1. januarja s posebnim treningom v Vuokatti za svetovno prvenstvo v smučanju. Za svetovno prvenstvo so doslej poslale prijave američki zvezi naslednje države: Kanada, Avstrija, FLRJ, Švedska, Norveška, Olile in Izrael. Norveško bo zastopalo 30 reprezentantov in sicer 6 za skoke in klasična kombinacijo, 5 tekmovalcev in ena tekmovalka za alpske discipline ter 12 tekačev na dolge proge. Jaroslav Drobny, ki se mislil stalno naseliti v Avstraliji je bil eliminiran na četrtfinalu Novega Južnega Walesa. Premagal ga je George Worthin-gfon s 3:6, 4:7 in 5:7. Za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki bo v LotuSonu, se je doslej prijavilo ’1 držav: Kanada, ZDA, CSR, Švedska, Švica, Poljska, Belgija, Norveška, Francija, FLRJ in Anglija. Pričakujejo še prijave Finske, Avstrije. Kakor javljajo, italijanska zveza ne bo sodelovala, ker nima upanja na zadovoljiv rezultat. Prvak Švedske Malmoe FF je precej slabo pričel svojo turnejo po Bra. ziliji, kjer je v San Paulu izgubil proti Palnr.erirasu z 0;5. Anglija - Italija 2-0 Na stadionu Tottenham v Londonu se je včeraj odigrala nogometna tekma med Anglijo in Italijo. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje. Po katastrofalnem porazu italijanske nogometne reprezentance lansko leto v Turinu v tekmi 2 Anglijo je bilo težko računati, da bi se italijansko moštvo letos, ko ni sestavljeno tako homogeno, moglo kaj prida uveljaviti, in to še zlasti na tujem terenu vendar Angležem do tridesete minute drugega polčasa ni uspelo, da bi Italijanom zabili sol. Italijani so celo več zrelih šans zapravili, ko bi lahko prešli v vodstvo. Prvi gol za Angleže je dal v trideseti minuti drugega polčasa vodja napada Rowley, nekaj minut nato pa levi krilec Wright. Drugi gol je bil lahko ubranljiv, toda zdi se, da se je vratar Moro zaradi mraka nekoliko zmotil. Tekmo, ki ji je prisostvovalo 60 tisoč gledalcev, je sodil škotski sodnik Mowad. V nedeljskem tekmovanju za tržaško prvenstvo v nogometu so odigrali samo 4 tekme. To pot so počivala istrska moštva, ki so poslala svoje najboljše v Ljubljano, kjer so se srečali v torek z Odredom, zagrebškim Dinamom in mariborskim Branikom. To nedeljo si je zlasti pomagala naprej Sv. Ana. V lepi igri je premagala Umag s 4:1 in tako zasedla tretje me. sto. Ponzianina je imela lahko delo z Montebellom, kljub temu. da je na. stopita s samo 9 igralci. Premoč Pon-zianine je prišla do izraza že v prvih minutah. Končen rezultat tekme je bil 2:0. Presenečenje te nedelje je na vsak način rezultat 1:1 v tekmi med Sv. Ivanom in Brtoniglo. Temu je, kot poročajo, kriv težak teren, oa katerem se napadalna vrsta Sv. Ivana kar ni mogla znajti. Kljub izredno dobri volji, so Openci tudi to nedeljo izgubili. Za nasprotnika s© imeli Novo Gorico. Ta je ves čas popolnoma prevladovala na terenu. Upamo, da se bodo Opčine dosti boljše odrezale, ko bodo dobile svoje igrišče za trening, kar se bo zgodilo v najkrajšem času. Tako bo mlado moštvo, ki ima vse pogoje za dober razvoj pridobilo tudi na tehniki, ki ji sedaj tako manjka. Tekma se jc končala s 5:1. O Zadnje srečanje med Badenom in Lokomotivo se je končalo neodločeno 8:8. Baden je bil v tem srečanju ojačen z najboljšimi dunajskimi bokserji. O V Italiji gostuje te dni jugoslovanski prvak v košarki «Rdeča zvezda». V torek je nastopil v Bologni, kjer ga je sprejel tudi tamkajšnji župan. «Rdeča zvezda» je igrala z «Virtusom» in je bila poražena z 22;32. Danes se bo srečala z «Reyerjem» v Benetkah. RAZNE VESTI Ob priliki zadnjih olimplad v Londonu je bil tudi kongres Mednarodne plavalne zveze. Kot je znano, so na tenv kongresu odločili, da razdele ocenjevanje prsnega plavanja na metuljčkov in klasičen slog. Od tedaj so bili postavljeni v številnih državah novi rekordi v teh disciplinah. Medtem pa je prišel ta odlok na odpor pri Mednarodnem olimpijskem odboru, ki je iz principielnih razlogov nasproten vsaki razširitvi programa olimpijskih tekem. Sedaj je odločil kongres Mednarodne plavalne zveze, ki je bil pred nedavnim v Kodanju, da pusti to vprašanje še vedno odprto in d^ ga bo dokončno rešil na olimpiadi v Helsinkih leta 1952. Izdal je samo odlok, da se more Se naprej plavati v isti konkurenci v klasičnem slogu ali metuljčku, vendar mora plavalec preplavati celo progo samo v enem slogu. jor u odijm Tehnika in taktika v odbojki sta v zadnjih 10-15 letih zelo napredovali. Tudi izpremembe v pravilih so to igro precej obogatile. Taktika je postala raznovrstna, povečala se je brzina, prav tako tudi fizična priprava igralcev. Dovolj je, če povemo, da traja srečanje moških moštev, ki igrajo po 5 setov najmanj 2 uri. Vse to zahteva od igralcev v odbojki tudi obilo fizične priprave. Taktično danes teže k taki igri, ki omogoči, da lahko igrajo dva ali trije igralci stalno pri mreži. Zato je važno, da so moštva sestavljena iz odboj-kašev, ki igrajo prav tako dobro v napadu, obrambi In na «bloku». «Blok» je način igre v obrambi, ko igralec moštva, ki se brani, skoči in sproži roke v višino in tako naredi «zid» za žogo, ki jo hoče zabiti napadajoče moštvo. «Blok» more biti enojen, dvojen ali pa celo trojen. V kolikor je igra napadajočega moštva že dosegla pravo izglajenost, danes ni več mogoče paralizirati napada z enojnim blokom. Zato so pričela moštva uporabljati taktiko skupinskega bloka. Skupinski blok je zelo razširjen v ZSSR. Sovjetski odbojkaši so ga z uspehom uporabljali v mednarodnih srečanjih s Poljsko in Češkoslovaško. Češkoslovaška državna reprezentanca je ena izmed najboljših v Evropi. Ona uporablja trojni blok. V srečanju s Sovjeti pa so Cehi utrpeli poraz. Takrat se je taktika skupinskega «bloka» boljše izkazala. Z A. BISTRE Satje Vsako besedo začnemo pri puščici in Jo potem vijemo okrog številke. Vstaviti moramo besede, ki imajo naslednji pomen: 1. Kraj na Krasu; 2. tveganje (tujka); 3. otrok brez staršev; 4. poslanstvo (tujka); 5. cerkveni dostojanstvenik; 6. lepo vedenje; 7. italijansko pristanišče. Crkovnica 1 2 3 4 S 1 *26121 1 Z 6 2 3 9 1 2 8 4 10 3 1 Z 3 4 6 10 1 Z 11 IZ 6 13 1 Z 6 4 13 5 1 Z 3 14 6 10 1 Z 6 10 8 15 1 Z 6 4 15 3 Dober glas - užitki - smučarska panoga - kraj na Krasu - pripadnik velike narodne družine - bog norcev -praznik - puhlica - riba - moško ime. V zadnjem stebriču navpično bereš ime in priimek slovenskega pesnika. Stagmice 1. A 2. A A 3. A A A 4. A A A C 5. C C C C C 6. E E E E E E 7. E E E J JJ J 8. JNNNNNNN 9. NRRRRSVVV Razvrsti gornje črke tako, da boš bral besede naslednjega pomena: l. samoglasnik, 2. predlog, 3. število, 4. izraz vrednosti, 5. žensko ime (množina), 6. Azijec, 7. deli drobovine, 8. zaročenka (srbohrv.). 9. vidna zvezda. ZlogovBfii stolp 1. + — + — — — 2. — — 3» -f- T 4. +---------------- 5. + —. — — 6. 4* 7. +---------------- 8. +-------------- - 9. +------------------ 10. +------------ — 11. +------------------ +----------+ 'i' ' ' -t~ +----------+ + — — + +----------+ + "— + + + + — — — + -j- — —- — -j- Uvrsti v gornji lik namesto vsakega križca in črtice po eno črko iz naslednje skupine zlogov: a — a — an — ang — blis — bok — da — da — di — di — e — el — ho — i — i — ja — jo — ki — koč — kon — kov — ku — la — men — mev — mi — na — na — na —' nik — nur — o — o — od — pad — ro — si — slam — sta — ši — Uv — to — ton —'.up — va — va — ver — za — zor. Uvrstitev se mora zgoditi tako, da boš bral v vsaki vrsti dve besedi po pet črk, katerih končna (prve) in prva (druge) sta skupni, enaki. Besede pomenijo: 1. cilj, smoter — hrvatski pesnik, partizan, 2. hrib pri Beogradu —- moško ime, 3. ime skladatelja opere «Ero z onega sveta» — italijanski skladatelj, 4. sloviti finski tekač — vera, 5. arabski hudič — pogodba na srečo, 6. država v ZDA — zvočni pojav, 7. postaja na progi Grobelno-Za-greb — reka po kitajsko, 8. knjigo- Zl vodstveni pojem — gora v Pirenejih, 9. posojilodajale-: — gora v Kamniških planinah, 10. državno podjetje, ki je v bivši Jugoslaviji izkoriščalo bosanske gozdove — dajalnik, 11. pozdrav — pogledi, ki se zelo menjajo. Po pravilni rešitvi boš bral v navpičnih vrstah, označenih s križci, slovenski pregovor. Rešitev VODORAVNO: A. akt, vedei, pusta, ime; B. ritem, redar, Irena; C. pot, aga, alt, Krn; C. oči, elo. Sto; D. la, Osaka, omaka, Atene, pl; E. orada, arija, odelo, Atila; F. vaga, sle, ami, atom; G. ara, ata; H. nat, Lož; L Ita, Ana. NAVPIČNO: I. Sloveni; 2. Ararat; 3. os, Agata; 4. krt, oda; 5. ti, osa; 6. toča; 7. ve, ika; 8. Ema, ars; 9. gr, Umen; 10. era, oje; 11. že, Ema; 12. dila, 13. pa, oko; 14. ura, Ada; 15. le, Emona; 16. Tit, ali, 17; ar, Sto; 18. Este; 19. in, ona; 20. mak, Eta; 21. re, Itala; 22. ploton; 23. blamaža. OBOKI VODORAVNO: F. sol, kis pod; G. loden, pohod, silos; H. Odesa, otava, ukana; I. karat, Taras, Marat. NAVPIČNO: 4. lok; 5. soda; 6. koder; 7. lesa; 8. nat; 10. pot; n. kota; 12. vihar; 13. sova; 14. das; 16. sum; 17. pika; 18, kolar; 19. dona; 20. sat. Vsak igralec, ki je pri mreži, mora biti pripravljen, da skoči v «blok» m mora pazljivo spremljati vsako potezo Igralcev, ki napadajo. Na levi sliki vidimo dvojni «blok». Vendar Je med obema igralcema prevelik razmah, tako, da Je napadalec poslal žogo prav skozi to luknjo. Desna slika pa kaže enostaven blok. Pri postavljanju takega skupinskega bloka ostanejo prazna mesta na prostorih, ki so jih zavzemali igralci preje, kot so blok postavili. Zaradi tega morajo posvetiti veliko pažnjo prostorom, ki so sedaj prazni. Na desni sliki prav dobro vidimo, kako en igralec prav dobro čuva prazna mesta. Ta bo tudi prevzel žogo, če bo prišla preko bloka. Kupon št. 133 za nagrauno lekmovanje Ljudskega tednika oogovorm urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AIS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu ulica Monteccbt t Rokopisi se ne vračajo KAMELEON Na vsa usta kriti, da ]e Tito že od 1. 1941 gestapovec in da že od takrat deluje po ukazib gestapa. Zato Je vse, kar Je z Jugoslavijo v zvezi gestapovsko in fašistično. Vidail je kameleon. Istočasno ko tako kriči, pa proslavlja prav to, kar Je Tito seveda kot «gestapoveca naredil, namreč AVNOJ. MEKSIKANEC Gornja karikatura vam prikazuje, kaj vse si želijo nadebudni tržaški ko-mintormističi, da bi jim prinesel božiček Viđali. „roči Draga Juča! Kakor slišim zadnje čase, policija v šole hodi, če hi šlo tu za učenje, ji to čisto nit ne škodi. Stvar pa je povsem drugačna, radi stavke hodi v šole. kakor da bi prav podale v šolah polne se pištole. V tem pogledu mir doseči pa bi Se izlahka dalo. če enakopravnost v šoli bi Slovencem so priznalo. A tako smo kot Pepelka, vedno zadnji, brez pravice, vedno je tako. te hraniš Se iz m^t^hine žlice! Mačeha Slovence rada bi od doma strm pognala. Pa če prav kasneje v hiši Ona io i'iomovalfi. Mačeha pač razne strice je na svojo stran dobila, s pomočin njih hi Pepeli;o silno rada ugonobila. Tale pravljica je lepa, a drugačna je resnica, nas ne da se ugonobiti, niti potom tetk in strica! Da na škornju spet fašizem dvigati začni je glavo, to je znano, vendar remo, da je to precej nezdravo. Ce namesto črne srajce nekdo si obleče plavo, s tem še ni prav nič rečeno, da ima drunnčno alavo. Vendar nove. plave srajce bodo se zaman trudile, da bi Polo in pa Reko leda! s škvudristi snet dobile. C c žeVio si podvigov na Sicilijo naj gredo, tam Giuliano rimski vladi dela vedno večjo zmedo. pod T’tom zadovoljne talijanske so manjšine to ie znano le v 'lorici naša pod terorj°rn ainc. Italijanski šovinizem kot plevel se je razrasel, še tako požrešen osel bi se oh rjiem lahko napasel. Kominformnvci tu v Trstu pa še tr’krat bolj so zreli, sa" proslavljanj^ Avnnjn kar v -nki’ bi radi vzeli. K'iico Titovo črtijo Avnoj jim pa kar ugaja. čudna ti je to bolezen, ki v njih glavah zdaj razsaja. Iz politih? storili zdaj že takšen so teater, da v pomoč jim moral kmalu priti bo kak psihiater. Draga moja. bom končala, temno je, ker nimam luči. To pomanjkanje svetlobe nas zdaj vse pošteno muči. A elektrika se menda v kratkem bo še podražila, takrat jo bom pa kar sama tudi če bo — utrnila. Te pozdravlja Viđali in AVNOJ Vprašali so Vidalija, kje j bil ob ustanovitvi Avnoja. Pa mož ni vedel. Ne zato, ker bi ne vedel, kje vse se je potepal. Zato ni vedel, kje je tedaj bil, ker pač ne ve, kdaj in kje je sploh bil Avnoj ustanovljen. A obletnice proslave sc bo vseeno udeležil. Po proslavi pa bo morda le skromno vprašal, katero obletnico so letos proslavljali. Izjava Cang-kajškove vlade Na OZN je prišlo naslednje pismo: Častitljivi forum! Prišle so nam na uho govorice, da zahteva jugoslovanski delegat zastopstvo Mai tsetungove vlade v OZN. Protestiranu proti temu. Kitajsko ljudstvo že tako dovolj preganja zastopstvo naše vlade z nami vred in vse bolj daleč bežimo od svojih prestolnic. Apeliramo na vas, da nam vsaj vi v našem cenjenem združenju dovolite skromen ftzi' sicer res ne vemo, kam naj bi se zatekli Cangkajškova vlada. Riko ima besedo Bilo je na nekem Viđalijevem zborovanju pri vinu. In ker je Vince krepko teklo na omenjenem zborovanju, je to zborovanje postalo hrupno in veselo in zabavno. Zdajci se Riko zmisli, da bi bilo dobro, ča bi on kaj rekel. Kipoma je vstal in zaklical: «Dragi tovariši...» Prijatelj ga od zadaj potegne za suknjo in opozori: «Tih bodi. Riko! Saj vidiš, da so ljudje veseli in da je zabava na vrhuncu.» Riko pa odgovori: «Kaj to mene briga. Zdaj imam jaz besedo. Kadar jaz go-gorim, je zabave konec!» Beneški pozdrav Lega Nazionale v Miljah se močno giblje. Tudi mi smo že imeli priliko baviti se ž njo. Ni čuda, da je njen sloves prodrl do Benetk. Vrli Benečani so se spomnili, da so bile Milje skozi stoletja pod njihovim gospodstvom, medtem ko se je Trst vedno trdovratno upiral beneškim osvajalnim podvigom. Zato so občinski očetje v Benetkah sklenili, da pošljejo v Milje kin leva sv. Marka kot viden znak nekdanjega medsebojnega «prijateljstva». Po našem mnenju imajo pa Milje dovolj drugih znakov dolgoletnega beneškega prijateljstva: Med tem ko se je Trst, s katerim so Milje nekdaj uspešno konkurirale, povzpel do svetovne luke, so Milje ostale ribiška vas. Benečani naj bi svojega leva ra!e poslali tistim tržaškim kričačem, ki še vedno kličejo madrepatri-jo, seveda ne kot spomin, ampak kot — opomin. Občinski birokratizem Kaj pravite k temu dopisu: Gospod Ivan Defunto, Trst. Ker iz uradnih zapiskov izhaja, da ste vi že pred osmimi dnevi umrli ,vas pozivamo, da v izogib kazenskih posledic nemudoma vrnete živilsko karto, katere več ne potrebujete! Urad za preskrbo. Prva je srajca V Rimu se snuje nova stranka PNI (Partito Nazionale Italiano). Svojega programa ta stranka ul objavila, izvzemši sklep, da bodo njeni pripadniki nosili modre srajce. To je tudi pravilno: Cenili objavljati posebne programe? Saj je ta srajca že cel program! Rimska vlada se je močno prestrašila in je nošnjo srajce prepovedala, češ. da so vse uniforme nedopustne razen tistih, ki so predpisane po zakonu. Vlada pa je prestroga. Saj so v najnovejši zgodovini, stranke s «srajčnim» programom dovolj jasno dokazale, kam privedejo svoje pripadnike: do tega. da ostanejo brez srajce! Nj pa izključeno, da hoče vlada s svojo prepovedjo označitii da ni umestno stranice javno razobešajo svoje umazano perilo-Zgled naj si vzamejo pri vladajočih strankah. Ali pa je vladi samo jnodra barva nevšečn3» Tvoja Pipa. ZVU- SKOP ALI ZVU PROUČUJE SLOVENSKI ŠOLSKI PROBLEM Angioameriška vojaška uprava Je ukinila 22 slovenskib razredov in s tem še bolj okrnila slovensko šolstvo na Tržaškem ozemlju, ki mu italijanski nacionalisti s fašistično naslado strežejo po življenju. instRuctions POA AOoPf RatinC rrt-č MIG-L!0ftesr KRAVASKQP MA1)Č pro^- ANDRl Prof. ANDRl: Velecenjeni gospodarji, izumil sem pomanjševalo! doljnogled, ki ga Je mogoče s pridom uporabljati pri naši protislovenski šolski politiki. ZVU: Imenitno, dobri služabnik Andr), ukinili bomo 22 slovenskih razredov, ker nam tvoj izum znanstveno doka rute, da v naši coni ni slovenskih otrok. i J