Črtice o knjigi ,,Slovenska slovnlca" z naukom, kako se pišejo pisma in opravilni sestavki. Spisal Peter Končnik. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih knjig. 1883. Cena 50 kr. (Tone Brezovnik.) Ko sta 1878. in 1879. 1. izišli knjigi nZačetnica in Prvo Berilo za ljudske šole, spisal Iv. Miklosič" in nDrugo Berilo in slovnica za ljudske šole", pozdravil sem ju v nSlov. Narodu" z velikim veseljem, kot prvi začetek k izdavanju nam toliko potrebnih šolskih knjig. In nisem se varal takrat! Dobremu začetku pridružilo se je dobro nadaljevanje. Že 1880. 1. prineslo nam je ,,Tretje Berilo za ljudske šole", 1883. 1. pa nČetrto Berilo za ljudske in nadaljevalne šole". Tako je slovensko učiteljatvo bilo preskrbljeno z dobrimi berili; treba je bilo le še dobre, po uovih načrtih in tirjatvah zdanjega šolstva osnovane slovnice kot voditeljice k vsemu jezikoslovnemu pouku. Tudi to nam je preskrbel marljivi spisatelj Druzega, Tretjega in Četrtcga berila g. P. Končnik, zdanji ravnatelj Celjske gimnazije, ter tako svojemu prekoristnemu delovanju napravil lep, dostojen zvršetek. Letos je namreč izišla tedaj imenovana knjiga, katero vsak učitelj veselo pozdravlja, knjiga, katere smo v ložjo dosego predpisanega učnega smotra živo potrebovali. Pa kakor vsaka reč, ima tudi ta nova slovnica svoje zagovornike in svoje — nasprotnike. Nekaterim je preučena (I), drugim preobširna. A kdo pa more trditi, da se mora na vsaki šoli vse preučiti, kar nam kaže knjiga! Pisatelj sam menda tega ni mislil, nego kaj in koliko to prepustil je previdnemu učitelju, kateri naj si tvarino za svojo potrebo sam uredi. Tudi Četrtemu Berilu predbaciva se preobširnost. A zdi se mi, da oni, kateri to trdijo, presojujejo knjigi le s svojega stališča. Premisliti pa moramo, da imamo razen eno- in dvorazrednic tudi še tri-, čvetero- in celo peterorazredne redne in pa kmetijske in obrtnijske nadaljevalne slovenske šole. In tudi za te sta ti knjigi namenjeni. Pičlo število slovenskih ljudskih šol pa ne dopušča našim pisateljem za vsako kategorijo šol izdati posebne knjige, kakor je to n. pr. pri Nemcih, kateri imajo svoj ,,drei — achttheiliges Lesebuch" in slornice za vsako šolsko leto in za vsako kategorijo šol posebej, nego naše knjige morajo biti za vse kategorije ob enem. Zato pa morajo obsegati tudi vsemogočo tvarino in le kategoriji šole in individualiteti učiteljevi je prepuščeno, kaj naj uči iz te, kaj iz one knjige, kaj v tem, kaj v onem razredu, oziroma šolskem letu. Pisatelja pa so moralc voditi besede: nČe daješ kaj, le mnogo daj, Potem vsak si lehko vzame kaj." Da morajo biti naše šolske knjige, posebno one za višje razrede, obširne, tirja, dokler ne dobi vsaka slovcnska pokrajina svoje posebne šolske knjige (kar bi ravno ne bilo želeti) tudi ta okolnost, da imajo različne dežele tudi različno šolsko dobo: Štajersko in Koroško 81etno, Kranjsko in Primorsko pa le Gletno. Iu vender morajo vkupno za Sloveuco izdane knjigo vstrezati vsem dežclam! Ravno ta mnogovrstnost in obširnost slovnice kakor berila pa sili učitelja, da si takoj v začetku šolskega leta napravi kalikor mogoče natanCen načrt o tvarini, katero misli v tem šolskem letu prenčiti. Delovanje brez pravega načrta kaznovalo bi se tu ostro. Pri izdelovanji tacega načrta razvidel bo učitelj takoj, da niti pri slovnici niti pri berilu ne bo smel učiti od strani do strani, nego razdeliti si bo moral že itak v koncentrične kroge razdeljeno tvarino še v manjše, za eno leto pripravne, toda vender celoto obsezajoče kroge. Če bo to storil, videl bo, da mu slovnica nikakor preveč tvarine ne podaja, nego hvaležen bo za množico različnih srečno izbranih vaj in nalog, katere bode pri direktnem in indirektnem pouku prav lehko in uspešno uporabljal. Prepričan, da g. pisatelj nikakor ne meni, da bi se morala na vsaki šoli vsa slovnica preučiti, šel sem na pisateljevo prijazno povabilo vesel k njemu, da poizvem, kaj in koliko misli on, da naj bi se na raznih kategorijah šol preučilo, oziroma brez kvara izpustilo. Kar sem tu od gosp. ravnatelja zvedel, dovoljujem si, ter prijaznim čitateljem tega lista tukaj naznanjam. Predno pa preidem do posameznih paragrafov, navedem naj v ložje razumljenje nekaj glavnih vodil ali razjasnenj o uravnavi slovnice. Tisk v slovnici je četveren: navadni (,,cicero"), kursivni, razpet in debel. Navadni tisk porabljen je pri izpeljavanju kacega pravila, pri nalogah in pri manj važnih pravilih in op6mnjah. Kursivno tiskana so glavna, razpeto pa le relativno važna pravila. Pomen debelo tiskanih besed raztolmači si vsak lebko sam. Pojem nmanjrazredna" ali ,,večrazredna" sola razume naj se tako: BManjrazredne" šole so vse eno- in dvorazrednice in one trirazrednice na Štajerskem, na katerih vsled olajšav šolske novele z 2. maja 1883.1. Bedmega in osmega šolskega leta v istini ni več; nvečrazrednice" pa bo vse druge. Trirazrednice na Kranjskem in Primorskem prištevam vse k večrazrednicam, ker se v teh deželah ne trudijo toliko z učenjem nemščine, ter zato lehko materin jezik bolje negujejo. Kjer se kako pravilo izpusti, izpuste se razumljivo tudi dotične vaje. Paragrafi, o katerih tukaj ničesar ne omenim, so važni, ter naj bi se na nobeni šoli ne izpustili. Po teh občnih opazkah poglejmo posamezne paragrafe! §. 2. Le glavne reči. §. 4. je za one šole važen, kjer se glagol zavsem priučuje. §. 20. [na str. 53.] Manjvažne n0p6mnje" se lehko izpuste. §. 22. [na str. 60.] Kar je manjvažnega se izpusti. §. 24. [na str. 63.] zadostuje za razdelitev glagola na manjrazrednicah. §. 32. [na str. 72.] lebko izostane. §. 36. Že tisk kaže, da se nOp6mnje" morejo izpustiti. §. 37. Določna in nedoločna oblika se le primerno omeni, a se drugače izpusti. §. 39. se na manjrazrednicah izpušča. §. 41. Opazka „3" a, b, c je važna, da-si tega tisk ne kaže. §. 42. Opomnji 1 in 2 moreti izostati. §. 43. Če smo izpustili §. 37., odpade tudi B0p6mnja" 3. §. 45. Tukaj se kaže le pojem, a kadar dospemo do zloženih stavkov, takrat temeljito. §. 46. Opomnja naj bi bila razprto tiskana. §. 49.-53. Le pojem. §. 54. Na manjrazrednicah le: kot prilastek rabimo tudi rodilnike, in sicer: b. §. 58. Prislovov se ni treba na pamet učiti; dovolj je, da jih otroci poznajo. §. 64. Kursivno tiskano je le za večrazrednice. §. 65. se kaže pri zloženem stavku. §. 66. in 67. izostaneta na manjrazrednicah. §. 69.—74. le na večrazrednicah. §. 75. je vaja. §. 76. le na večrazrednicah. Pa tudi tu se sme pravilo Be" izpustiti. §. 77. Kjer se kaže §. 76., kaže se tudi ta. §. 78. in 79. se smeta izpustiti. §. 80. se sme sicer izpustiti, a učitelj sam se bode iz njega marsičesa naučil. §. 82. Iz tega paragrafa naj se na manjrazrednicab izmej pravil vzameta vsaj točki na" in ne". §. 83. Kar se zloženih stavkov tiče, ravna naj se vsak po normalnih učnih načrtih. Na vsak način pa bo moral učitelj učencem pojem priredja in podredja prisvojiti. — Temu paragrafu naj se doda še sledeče pravilo: Mej posameznimi deli zloženega stavka stoji največkrat vejica. §. 84. — 110. Vse stavkoslovje priporoča se skrbi učiteljevi. Kaže naj kolikor more; kajti ravno ta del slovnice je nad vse pripraven otrokov razum bistriti ter ga k vednemu pazljivemu premišljevanju siliti. Važen pa je ta oddelek tudi zaradi prepon ali ločil. §. 111. Tisk kaže, kaj je važnejšega. §. 112. ujema se s §. 84.—110. Na strani 186. začn6 se nvaje v spisji". Razdeljene so v povesti, popise, primrjave, razložbo pregovorov, liste, najnavadnejše naslove, prosilne liste in opravilne sestavke, povsod z mnogimi pododdelki. Da se tudi te vaje ne poučujejo od strani do strani, razume se samo ob sebi. Učitelj naj skrbi, da pride vsako šolsko leto vsaka vrsta vaj na vrsto. Nekatere vaje n. pr. na str. 232., 234., 235. in dr. so primerne bolj za nadaljevalne šole, da-si naj učitelj tudi redno učence ž njimi seznaniti skuša. Na str. 209. — 215. [občni pouk o pismih] porabi naj se kot berilna vaja s primernim razlaganjem. Če bodemo torej to slovnico na ta način obravnavali, ne bodemo se pritoževali, da je preobširna ali preučena, nego hvaležni bodemo gospodu pisatelju, da nam je podal toliko raznovrstnosti, katere na večrazrednicah ali v razredih z več oddelki moremo s pridom porabljati. Tako bode ta slovnica gospodu pisatelju v čast, šolam pa v korist, kar Bog pomozi! Molitvenlk za dljake. Češki spisal Anton Mužik. Poslovenil Franjo Marešič. V Ljubljani natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. Ta zanimivi in prav spretno sostavljeni molitvenik obsega domačo pobožnost, očitno pobožnost, molitev k zakramentom, pobožnost do Jezusa Kristusa, pobožnost k blaženi Devici Mariji, pobožnost k sv. angeljem, pobožnost k svetnikom božjim, pobožnost v različnih potrebah življenja ter mnogo psalmov, himen in pesmi. To lepo molitveno knjižico živo priporočamo naši bolj izobraženi šolski mladini.