0;	
Boj s Saraceni in zmaga Leona IV. pri Ostiji.     Slikal Rafael Sansio
Izlet v Ostijo.
Potopisna in kulturnozgodovinska črtica. — Spisal dr. Frančišek Kovačič.
(Konec.)
III.
O krščanski Ostiji nam je pred vsem omeniti, da jo je ovekovečil „kralj krščanskih slikarjev", slavni Rafael, v vatikanskih stanzah. Takoj v prvi dvorani, ki se po najimenitnejši sliki imenuje „Stanza deli' Incendio", na steni, ki je vhodu nasproti, je na presno naslikana sijajna zmaga papeža Leona IV. (847 do 855) nad Saraceni. Po sodbi strokovnih vešcakov je slika v umetniškem oziru druge vrste. To je tudi naravno, ker je Rafael izdelal le načrt, dovršil je pa sliko njegov učenec Giovanni da Udine. Leon IV. ima poteze, slične onim slavnega pospeševatelja lepih umetnosti, Leona X. (1513—1521).
Ostijo so bili divji barbari začetkom srednjega veka popolnoma razrušili. Ko so se pa Saraceni zaletavali celo pod obzidje rimsko, je dal Gregor IV. (827—844) iznova pozidati in utrditi Ostijo, In tako je bila celi
srednji in novi vek Ostija važna trdnjava. Svoj pomen je izgubila najbolj, ko je Pavel V. 1.1612. desni rokav Tiberov pri Portu uredil za luko.
Divji čopori iz Alžira so hodili na plen v Ostijo do najnovejšega časa, še pred Leonom XII. (1823—1829), dokler ni Alžir prišel pod francosko upravo.
Veliko znamenitejši spomini se nam zbujajo v Ostiji iz prvih krščanskih časov. Ostija je bila mesto, kjer so se stekali ljudje in nazori vseh krajev. Prav zgodaj so' se tukaj naselili tudi Judje, kakor svedočijo mnogoteri kameniti spomeniki in napisi v Ostiji in v sosednem Portu. Na nekaterih vidimo celo judovski sedmorožni svečnik. Tudi krščanstvo je hitro pognalo tukaj svoje korenine. Še pred Konstantinom V. je bil v Ostiji in v Portu škof. V poslednjem je stoloval tudi slavni sv. Hipolit (ok. 235).