Leto V.



is

Brije trikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II, nadstr. B*" Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju. Nabrežini, St. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
LETI G RAM L
Trst 6. Na zadnji procesij: pri sv. Jakobu je bilo vse »Piccolovo« uredništvo prisotno in je unisono konštatiralo, da ne bo nobeden od Slovencev radi slovenske zastave »ferdaman«.
Trst 7. (Priv.) Znani podlistek : »Izlet v v Benetke«, ki ga je prinesla prošli mesec Edinost, je tako uplival na uredništvo tega lista, da je odločilo tudi ono napraviti en izlet v Benetke in to in corpore. Izletnikom-na čelu bo Gregorovička. —
Trst 9. V včerajšnjem mestnem svetu je bilo burno razpravljanje glede ^zelenega hriba.« Venezian je predlagal naj se umesti v zeleni hrib : »komisijo za. tržaški vodovod; Spadoni je bil za italjansko univerzo; Baškovič pa je predlagal naj se da vprašavno poslopje slovenskim društvom.
Dlinaj 10. (P. B.) Včeraj je bila seja v ministerstvu; na dnevnem redu je bilo razpravljanje, kedaj bo zopet seja.
Praga 9. (K. B.) Dr. Paeilk ni hotel sprejeti računa, ki ga je dobil v poravnanje stroškov glede razbitih klopi v parlamentu, ker je bil sestavljen na nemškem jeziku!
Belgrad 2. (K. B.) Še 22. julija ni Aleksander vedel bi li se zaročil ali ne.
Ko pa je dobil od Mdana glas, da se poslednji ne vrne več v Srbijo v slučaju njegove zaroke, se je Aleksander takoj odločil za — poroko.
Belgrad 2. (K. B.) Ker je kralj Aleksander dobil uže toliko »korbe«, je bil nazadnje tako zdvojen, da se je oženil — iz ljubezni.
Peking (od Vg_Vs'0 Evropejske vlasti so odločile da vprašajo »ciganko«, da li so še živi Evropejci v Pekingu ?
Gorica 2. avgusta 1900. »Velodromo Excelsior« je na prodaj. Kupiti ga namerava grof Alfredovič in ga spremeniti v divji afriški »gozd« v katerem bo redil leoparde, tigre in jednako zverinja«1. da mu ne bode treba hoditi vsako leto v Afriko na lov. Na način prihranjeni denar daroval bo za ustanovitev nove »elite čitalnice« in »katoliškega« Sokola.
Gorica 2. avgusta 1900. Vs'cd smrti Ilumberta prepovedal je goriški magistrat vsem godbam svirati v mestu. Vsled te prepovedi je danes zjut. vojaška godba spremljajoča polk k vajam, igrala »žalostinke« kakor u. pr. »Radeekijevo koračnico »Wiiizbur-gerje in ono tužno »Hoch Habsburg« it i. Skoro vsem neodrešencem je pri teh žalnih glasovih srce žalosti popokalo. Zakaj V lahko se ugane. Oh žalost nad vse žalosti!
Lavkokraljevfian.
K
Iz Pekinga.
Najnovejša in jasna poročila.
Princ Tuan je umoril cesarico-udovo.
Cesarica besna radi tega zločina, je dala obesiti vse poslanike.
Obešeni poslaniki se upirajo v smrtnem strahu kitajskim četam.
Angležki poslanik, ki je bil včeraj ubit, je protestiral v Tsting li Jamen-u zoper tako postopanje.
Li-Hung-Čang je šel v Peking in radi tega noče oditi iz Šanghaja.
Admiral Seymour je uničil Kitajce; ti so ga pa sedaj zaprli v Peking in ga ne pustč vun.
Obglavljeni Kitajci so prosili, da jih pomfloste; cesarica jim je to obljubila.
Zastrupljena cesarica pojde na potovanje; ubiti princ Tuan se brani, da bi jo spremljal.
V reki Pei-ho sploh ni več vode in vender so šle evropejske vlasti v tej vročini na led! —
Kako skrivno misel so imeli Angleži v počet,ku kitajske akcije?
Mislili in študirali so, kako bi uti-hotapili svojega generala Bullerja na čelo — kitajskim četam !
o
oo
čudno je.
1.	Da se Slovenci radi pričkamo;
2.	Da smo tako trmasti;
Da svojih grehov ne vidimo, ampak
le tuje ;
4. Da Slovenec ne more videti Slovenca, .ptujca pii labks;
\ 'ltouJPtino zdravi, če se ne kregamo.
Gudno bi bilo.
1.	Ce bi bil na Kranjskem kedaj mir;
2.	Ce bi bil dr. Tavčar urednik »Slovencev« :
3.	Ce bi na Kranjske m ne bilo nobenega liberalca in klerikalca, ampak pametni ljudje;
8. Če hi »Brivec« se prestavil v Ljubljano, ker bi imel vedno dela čez glavo; hudo bi pa bilo zanj, če bi postal klerikalec ali liberalec. Tako vsaj vemo, da ni on nihče izmed teh dveh, ampak normalno razpoložen človek ;
5. Ako bi se liberalec duhovniku odkril.
čudno bi ne bilo.
1.	Ako bi človek na Kranjskem vso vero zgubil;
2.	Ako bi se začeli Kranjski klerikalci in liberalci po ulicah pretepati;
3.	C'e bi na Kranjskem nastal prevrat in bi naposled Nemci požrli obe slovenski stranki;
4.	Ako iz kineške vojne postane svetovna vojna.
% Muhe.
Kdor je proti kurupciji na volitvah, ta je tudi proti — volji naroda.
»dr. Hortis.« j
Ako je gospod Bog mogel napraviti iz nič ves svet, zakaj ne bi mogel napraviti iz človeka, ki ni nič — deputata ?
»Banelli.« j
»A k' so pisar postati želje tvoje,
Moj zlati uk poslušaj in zastopi,
Zapiši trdno ga v možgane svoje!«
»Leveč.« j
Kdor sebe biča, napravi Bogu dopa-dajoče delo; kdor drugega biča—je lump;
PODLISTEK.
jaz ljubim svojega bližnjega, kakor samega s'd>e, torej če njega bičam, napravim Bogu dopadnjoče delo!«
Obraz mili
Tvoj po sili
Vedno mi je pred očmi...
»d o n A n t o n i o z O p č i n.«
Moj up je šel po vodi!
»T r a n s v a a 1.«
Saj vem, da mora umret' lu iti vsak k pokoju!
»a v s t r. p a r 1 a m e n t.«
Vun ž njima, vun ž njima, ne ma-rama jih več!
»Bokse r j i.«
Valjhun, sin Kajtimirov boj krvavi, že dolgo bije za krščansko vero...
»Evropa.«
Ven plane z' plamena Svitlobo obdan, Slovečga imena Ptič F e n i s na dan!
»Centri f u g a.«
Al' še misliš name...«
o
o o
Kolesar pred Brdskim sodiščem.
Sodnik: Z .kaj tožite Vi tega moža? Kolesar: Zato ker me je njegov pes
popadel in potegnil iz kolesc, da sem se močno poškodoval. Sodnik praša kmeta: Ali je res, da je
Vaš pes tega gospoda popadel? Kmet: Ne gospod, do sedaj že ni nobenega ugriznil. Sodnik kolesarju: Torej gospod kolesar ste že opravili, če vas je pes sperva popadel, še ni dokazano da pes popada - idite z Bogom !
o
oo
Zaljubljeno pismo.
koloporivateljuega kluba ,,P o v ž." Draga moja okrogla Mica! Ti kugljišče mojega srca! Ti ventil moje duše! Ti zvonec moje sreče ! V hitrem tempu si osvojila mojo srčno pumpo, postala si os vseh mojih misli in krmilo mojega nagnjenja do Tebe! Ti so kolo mojega časa! Ti si moja svetiljka, moj cilj! Dali Tvoje duše napenja mojo pneumatiko! Ti daješ olja moji hitrosti, s katero k Tebi gonim\ Ako sem pri Tebi, Ti si neraztržna veriga mojega bivstva, gotova zavora mojega odhoda ! V tebi gledam jaz stabilno moderno kolo svoje bodočnosti ! Tvoja prisotnost po-nikluje mojo dušo, a Tvoja odsodtnost mi jo lakira s črnim lakom žalosti! Tvoje roke me objemajo kakor kak patentovani angleški ključ in zato ti hočem biti jaz obrana proti vsakemu blatu! Naša ljubezen je »gumikit«, ki nas veže za večno... Vedno Tvoj hitri »P o v ž«. Tukaj, 50U00 km. od lune!

Umetniški kavijar.
Velike ideje in kužne bolezni nastopajo sporadično, zdaj tu zdaj tam ; docela zatreti jih ne moreš. Tako je bilo z revo-lucijouarno mislijo leta 1848., tako je s šolo Lucheni-Brescija in tovarišev — in tako z navdušenjem Slovencev, zlasti pa še Slovenk za -— godbo. Minole spomladi so v Trstu nekatere starejše^in mlajše device kar norele za »svežim mladim telesom« gibčnega Kubelika ; po noči so pritiskale na svoja gola prsa rokavice, katerih se je dotaknila njegova mojsterska roka, a po dne so sanjale odprtih oči, kakor pitomni zajci — o njem, o Kubeliku. Zlagale so navdušene panegirike na mladega, lepega mojstra ter se čutile sila razžaljene, ako uredništva slovenskih listov niso znala dovolj ceniti vrednosti izlivov njihovih navdušenih src.
Sedaj, ko se je v Ljubljani pojavilo zopet neukročeno navdušenje za godbo — za harpe — so se razmere, hvala Bogu, že spremenile mnogo na boljše. Prijatelji in prijateljice takih koncertov, tajno zasebnih fluetov in javnih tercetov in kvartetov (3 moški s spremljevanjem jedne ženske — ženska kapelnik) pod nadzorstvom matere umetničine — taki prijatelji godbe so, hvala Bogu, našli glasilo, v katerem lahko pojejo slavo svojim instrumentom, kolikor jim drago: najeli so si »Slovenski Narod« pod črto, vsak teden enkrat, — in že ču-jemo veselo vest, da bode navedeni list, ker je moralnemu »Caviaru« prepovedan prevoz iz Judimpešte, po rovem letu nosil (po vzgledu »Delavec«-»Rdeči Prapor«) naslov »Slovenski Narod — Kavijar«.
Čestitamo !
Te skrivnosti, pri moji veri, niso zrastle na mojem zeljuiku, nego posnel sem jih iz zasebnih pisem, lastnih in tujih, kar danda-
nes, v času Rontgenovih žarkov, ni prav nobena umetnost. Nepošteno pa tudi ne more biti ; saj delajo tako tudi drugi, priznani članovi umetniškega društva, slavni pisatelji, ki so pa bili primorani zlesti na polje humorja, ker jim je cenzor »pri Suzani« popravljal neke somatološke malenkosti. Pa ne da bi mislili na g. Govekarja, ki se še — ni izpisal, nego je le dobil še finejše živce — posebno enega — odkar mu stoji na strani Gregorič ali Grego-
I rovič, če se ne motim. Par nobile fratrum, , po slovenski: fletkan parček !
Slišal sem namreč, da je g. Govekar v podlistku v pasjih dneh — uporabil neko zasebno pismo pisateljice »Izleta v Benetke«, kateri zamerim le to, da ne more držati jezika za zobmi nego reče »to je za nič« ' ako je za nič, in »toje podlo«, ako je zares podlo.
G. Govekar, ker smo že pri njem, je resnično prav »misterij«. Pisateljici »izleta
Kako je trebanjski »Paralel11
lončen bajs plačal.
(Po resnični dogodbi pripoveduje ribniški rešetar).
Njelnžn sem kruašnjos' skledami, lonei, knazicami, latueam s mudli zje (za) šarkel al pa potvieo pječ, najkaj tjegelnu zje dekleta in sjevaj dje tj ii < 1 i najkaj djudelc zje otroke, dje se k'ter mater prikupim. Pualej s'm zječev pa prjemišljat v kak' kraj bjo zjeviv dje bi blu bolš; — kar mi v glavo pade Trajbi. Gaspiid »Brivec«, kaj ne dje njevajste zje Trajbi, lje pocakte. Vam buam pa jest povajdav. Trajbi je glih tam kua-ker sa tista gospa doma k' so zdaj nje Rakeku, ki se jim prav pr Sebenikarjevih, pa saj zla z/ zjestopte, če Vara povajrn, katera gospa so tu : tu so tista gospa vajste k tistga našga rješetarja tako cjerklajo. Lani o svečnici k'je šu domu iz obžirunge so m' dal an vjalk kos potvice, k' je biv tako mastan dje se kav cdila mast, s žje, saj še dabru, dje se m'naj kaj p/imrlo k naj vajen tako mstnu ist.
Zjepregu s'm švorca, pa šu pruti Traj bij. Prajd naj s'm n'č abžirov kuaker nje »Podgabram«. Vajste gaspud Brivec tam sa tiid ana duabra gspa k sje j'm prav pr Jerajovv, dama so pa s Zgrasjupla. Ko-ščakova Pjapca, k'pili so vod mjene vje-liko ruabe, — od tam sem jo pa prfiiral v dvajeh viirah v Trajbij.
Ku pjel»m prut Trajbij, kar m' pride ana čuatasta kruata nje pruti, ki so mu rakli »Puaradel«, kar tsjekriči nad m'uoj Podlipec al s' prpjalov luančen bajs ? Jast pa sem zlajpa rjeku, le anmalu počakaj dje ga buava nmirla. Rajs se ustavi, jast s'm
v Benetke«, nasproti se opravičuje, češ da gioa. Gregorovič ni mislila tako hudo, da je ni žalila in ni mogla žaliti osebno, a v isti liip je v »pasjih dneh« šel še dalje s svojim »humorjem«...
Vrgel se je z hvalevredno vnemo na »razglašene harpe«, na kavalirske branitelje natoleevane dekliške poštenosti in na »Brivca«. Dovolil je, da jo Kašprl Krišpi-novič prezentiral v sobotnem ričetu slovenskemu narodu krasen »Flohtheater« : v. odrom na »Brivčcvi« bradi. Ta »Kašprl-thfater* je tako originalen, da človek, ki je mislil, da ima »humor« svojo mejo tam, kjer pričenjajo žalostni pojavi, ki se imenujejo zločini, in je bil užaljen zaradi »>z-pitane babic « na Primorskem, —docela pozabi na to netaktuost ter se končno veseli, da fant pozna tudi nemške klasike. Seveda : »similis simili gaudet«, t. j. en klasik se veseli drugega.
G. Govekar je ravnal popolnoma prqv,
j mu pa z gajžlo tako pripjalov dje je kar v lift poskuačn, — nad m'noj je zječev pa kričat: »Lje počakaj ti preteto Podlipšče, ti buam vže ano njeredu,« — jast s'm si pa mislil, — kaj Ima ano tako šantovo j kruatišče njeredlo. Ku pridem v vas, vuz ^ sem zjepjalov kuaker po navadi k Vrbcu, švorca odprežem in rjezkomatam, pa ga sžja-j nem nja tratno pasti, jest sem pa ruabe ' njebrav pa sem šu po hišah obžirat, kar sm večkrat njeredu; bio j j precev duaber kšeft. Pruti mraki grem po švorca pa ga najsm muagu n' ki r najt, samo an bajv (bel) se jo še pasu, iščem, iščem švorca, pa le n'kir naj. Grem do šimelna pa mje gleda, mislu sm s, glih tak si v glavo ku muj švorc pa vender le najsi, k si šimel. Kar mi pade v glavo dje s'm zječev klicati : »Na, na švorc na !« Nje tu klicaje je pa šimel k mjeni pršu, gledani, gledam, kar so se m' oči odprle, dje sm' zjemirkau dje je muj švorc s zvapnam nještrihan in zje šimelna strjen; ka se domislim dje je Puaradel švorca prebajlu, zje lončen bajs ku sm mu ga biv vmaru.
Kaj sin tu, švorca sem oprav. Pualej drug dan sm šu pa nje pecirk v Grad. Bli so jako an hud gaspud zje sodnika k so jim rakli loutruat, pisali so se pa zje Ogrinca, zje briča so bli pa tiid an hud gaspud iz Kuačevja doma k so jim rakli Pajče.
K11 stopim prod kanclijo sjevaj se od-krijem, potrkam na vrata, kar zjeslišim ano besajdo k se je aden najkaj zjerežav, nje vajm kaj je raku, nje tu pa kar vrata odprem — v kanclijo stopim pa rja če m :
da se je obesil na lmmoristiČno vejo slovenske književnosti, to pa iz več vzrokov. Prvič je jako lahko pisati »humoristične« feljtone ft la »Narod«. Podčrtaj si med tednom najpregnantnejše šicandale, katerih ima »Narod« vedno cel zaklad, pomešaj v petek vse skupaj v velikem koritu, in evo : »Narodovi« čitatelji imajo v soboto tečno večerjo, za kazen, ker se prošli petek niso postili. Seveda je treba še izmisliti duhovit psevdonim in potegniti honorar v znesku dveh goldinarjev, kar pa je postranska stvar. Drugič je pa tako delovanje sila hvalevredno, ker pri ja »Narodovemu« publiku, in »mi pišemo tako, kakor Čitateljem ugaja«... to se pravi tako: kakor jih najbolj vzgajamo za — bordelj.
Le v tem je zadnjič grešil »Narodov« podlistkar, da je tistim bolham odkazal tako težavno nalogo sokolslcih vaj v gosti »Brivčevi« bradi. Nedolžnim živalicam ob »pasjih dneh« odkazovati tako težavne
»Dober dan gaspiid lontruat« ! Kar se oglasjo: »Bog daj, no, no, kaj pa vi Podlipec ste nam nove ruabe pripeljali kaj ne, prov, prov, saj nam tako ženske naankrat posodo potovčejo. — (jaz sm s pa mislu, prov je saj imamo še glino in dajlat je znamo) no kaj s zanga pomajna stje pa prš'l k mjeni, kaj buate povajdal?« Nje tu *sm zječeu pa pravt: »Una čuatasta kruata od Paradlna je mujga švorca s vapnam nještrihov ta ko dje je biv šim'l pualej«. Gaspud so sje n'e tu pa hdu rje-zjezil in rakli »ti preteti Paradi je pa nže spjet ano faj njeredu, du fermaledaj teifel du,« kazjekrč.d so prut vrafmi, ger Pajče ! Nje tu se je pa oglasu aden tam v anim kuatu; prefjalen ger lontruat. Nje tu je pa priecej pršu, — gaspud lontruat so m' pa rjakl po najmško dje naj grie precej po Paradlna.
Nje čakava dovgu ka prideta gospud brčar. Pajče, pa čuata Paradi, uii zje unim, sjevajda Paradi njepraj ; pa sje sto p ta prad ga s pil da lonLruata k so precej rakli : No, Jožek Paradov kaj s pa spiet za anga zludja ušpilav ? On je pa odgaviiru dje nč, mjane je pa grdu pogljedav, nje tu so pa gaspud lontrual zjeklical: »Ger Skul ku-mens«, kar pride an gaspud z anim gusjiiu pjeresain zje ušesi pa sje vsu njeravnost zje mizo pa čakav kaj dje bua, pa najkaj Puaradlnu ka/.av kuaker tjepst. — Caz an eajt pa zakrčijo gaspiid lontruat njed Paradlnant : »Kaka se pišeš grdoba grda«, on pa naj nič zjemeru ka adgaviiru je: »Jožek Gutman«, gaspud so pa raki glih njerobe, zdaj pa povaj kaj si za anga zludja
uloge, to je toliko, kakor trpinčiti živali. Prepričan sem, da so same poskakale z brade, še preden j jih je »Brivec« pobral in pometal na vrlega Ahasvera — pardon, v kalno Ljubljanico.
Pa tudi »Brivcu« samemu dela veliko krivico. Natovoril mu je preveč česna in čebule; siromak jo je komaj privlekel v Trst. Te »peze« ne odvagata niti tista dva litra vina, ki jih je Ahasver žrtvoval od svoje nagrade za svoje rekognosciranje — tam pri Lasni ku.
G. Govekar in prijatelj mu ter zvesti poročevalec Ahasver, to sta dva »misterija.« Saj me menda G. Govekar ne bo tožil zaradi tega izraza. Besede »Misterij« se on namreč boji, kakor vrag sv. križa. Le poslušajte! Neki hrvatski list je prinesel pravično oceno »Misterija«. A g. Govekar (naj nam ne zameri, da se ravnamo po njegovem receptu ter citiramo zasebna pisma!) je pisal uredništvu tega lista : »kako za Boga more
nje redu z Podlipčevim knajetn ? Nje tuje pa adgaviiru : »Saj je uže ta preteti Pod-lipe počvekav, še več ku je rajs«. — Nje tu so pa raki gaspiid lontruat: Ger Skul šrajbns urtl«, gaspiid lontruat so pravli, gaspiid Skul so pa pisal ta ku djejegusnik kar škripav pua papirji; gaspiid Pajče so pa pr Puaradlni stal pa sua se taku držal kub se n'mau smijal. — Ku so gaspiid lontruat zgovurl bjesajdo »cvancg štraihen«, s'm s pa mislil zdaj ga buada pa nještrihal kuaker je on raujga švorea nještrihov.
Gledav srn postran nje Puaradlna pa sm vidu, dje se je ranku tresu, gaspiid Pajče so sje pa smjal. Gaspiid Skul so njehal pisat pa natresli sa tisto šrifto z ano čarno sipo, puakaj so jo dali pa gaspiid u lontruatu, kso zječeli priecej pravit dje je suadba. Kaj so od kraja pravli njevajm, tu še vajm, dje so rekli : »Gutman Jože puo domače Puaradel, buo zjetu kje z Podlipčevega švorea šimelna štiiru, duabi dvajset palic.« Puaradal je zječev pruasit gaspiida lontruata, dje bi m'jih šenkal, so pa rekli dje jih nič nje rajtajo. Pualej so pa rekli gaspiid Pajče, če imate lajskovo mast duama prpravlano, taku ga kar priecej nještriliajte s žno : gaspiid Pajče so pa raki: »No Juažik le pojva« . Pa sta šla dual nje urlabo, jest sem šu pa sam, nje urlab, sem se pa zjen fajlar vstopu dje sem gledav.
Gaspiid Pajče so prnjasl ano butaro leskovk pa so zjevpil: »Jožek vzjami tist' le stov pa se naj vleži !« Puaradel je vzev sto v pa je rjeku : »Ivuaku čem se vleč po dougem al puačis. Gaspiid Pajče so palco zbiral pa su djali: »Perfluliten kjarl saj vajš kalui si sje biv v zadnjič«. Puaradl j
pisati simpatično o Zofki Kveder?...« Literarni sindikat ljubljanski razteza svoje mreže ž« čez meje naše srečne ožje do-' raovine...
Taka pisma dandanes niso nič novega. Tudi slaven epik, ki pa je pogorel na odru, seje zgražal nad oceno svojih »dram« ^ v nekem hrvatskem listu, češ, da so mu to klofuto gotovo dali »kranjski nevoščljive:«, dočim je oceno bil napisal hrvat j ski umetnik iu pisatelj. Je že tako. Naj-grše pa je postopal oni hrvatski književnik, ki našega Homerja vkljub vročim prošnjam ni hotel — oprati.
Morda bi dotičnik to storil ako bi mu obljubil kako nagrado kakor » Brivec« onemu ki bi pritlral v Trst Grigoroviča : poln koš »Brivcev«, »Misterijev« in »izletov v Be-. netke.« Za Boga, naj gospoda pri »Slov. Narodu« Tržačanom ne zamerijo, ako raz-
se ulježe na stov. Pajče so zječeli pa ma-zati pa taku pretjetu pua tistih irhah, dje je kar puakalu. Pri vsakm štrih se je po-šlatav če ima še irhe njeseb. Ku sua Pajče njihal Puaradl pa naj tu listat priecej. Pajče so djal : »Jožek zdaj pa vstani!« On pa naj uatu, sje je kar zjerežav pa djav : »Gaspiid lontruat so rjaki, da jih bo dvajset, zdaj jih je pa le devetnajst, še ana mora bit' jast vam tiid nič nje šenkam«. K ao mu še ano prmazal, je ustov pa djav: »Gaspud Pajče pa še drugbuat«, pa je šu. Jest sem se z jef ijlarjem smjav pa sem djav : »Zdaj vidiš kruata kiilku košta Podlipčov luančen bajs, saj s ga priecej tluabro pla-čav, najs nč dovžan ostav«.
Franci z Dobmiča.
Natečaj.
Pri novo ustanovljeni davkariji za pobiranje plače poljskemu čuvaju v Oželjanu pri Gorici, je popolniti dosedaj še prazno mesto preglednika z letno plačo »prosti lov kuščarjev in gosenic« prosilci za to sposobni naj naslovijo svoje prošnje na g. Hinko Piškotin v Kebrovem gradu. Prednost do te službe imajo oni, ki so z grbo obdarovani in morda slepi na eno oko.
Krvavo stegno, načelnik.
*
Na dan velike žalosti
Kjer je vse žalostno, mora biti ža-losnen tudi Brivec. Šel je torej tudi 011 mej nešteto množico, ki je z Rrdečega trga jokala za nekim kipom, katerega so bili | postavili na vodnjak, a so ga morali potem
pisujejo tako neznatne nagrade. Mi bi plačali tudi v drugi veljavi ali vrednosti, n. 1 pr. kakor plačujejo gledališke umetnice v | Ljubljani poduk v slovenščini, če bi vedeli, kdo nam pritira Gregorovica, ali moški ali ženska. Tisti »contant« je baje zelo tečen ter zaleže tri četrt leta, če se ne zgodi kaka nesreča, o kateri bi trebalo poklicati g. dr. Gregoriča.
Sicer pa Tržačan! niso iskali in ne iščejo Grigoroviča, vsaj v Ljubljani ne. »Wozu denn in die Ferne sclnveifen : das Gute liegt so nah '«
Ljubljanskemu sindikatu pa svetujem, naj pušča »Brivca« pri miru, če bi ga še tako mikala njegova zares lepa brada, da bi jo malo »pocukal«. Der Wahn-da ist kurz, die Reu' — diirfte lang sein.
Castor.
nesti na policijo.
Včeraj pa je »Brivec« tlačil svoje kosti in svoje škarje med množico pred cerkvijo, sv. Antona novega. In mrgolelo mu je pred očmi; pravili so,- da je vse črno-ža-lostno, njemu pa se je zdelo, da je vse rdeče-iredentarsko. Skoro bi bil verjel onim, ki so hoteli vedeti, da smo že v Rimu, ali nekaj uniform je bil vmes, ki so prilivale v veliko morje —žalosti, in te so se zdele, kakor da so — avstrijske ! ! Torej — kje smo?! Ali smo, ali nismo? Revež Brivček ne bo spal radi tega vprašanja, ko bodo sedaj po ulicah žalostni Italijani iskali — patrijotične Avstrijce ter vikali novemu kralju Vittoriju!
Štambur in Ribničan,
V Kandiji pri Novem mesto, v gostilni pri »Stamburju« ; dobi se dobro, jest in pijača, zato naj vsem sc priporoča.
Tjekaj jih — tud več zahaja, bod naj iz Ribnice, al drug'ga kraja, znano skoraj po Dolenskim je, da »Pepe« vgaja burke l'pe.
Pride kmet z ribn'ške doline usede se na trdo klop; »Uačka dajte kuas svinine, trajba vže bua kaj zje zuab«.
Smeje se Pepe, ko prinese, bile same so kosti. — »Pepe. rajžte vi majst mjane, nje morem k me ruaka buali.
Štambur ciguli ino rejže, pa ne odrejže nikiri nič; jezi se, — da babi vražji, vrajmal se je, vpervič.
Okrožnik vzame ino teče, v kuh'njo de se, vse kadi, — lepi kos nazaj prinese, da koščice vidi ti ni.
»Štambur! zdaj pa poglejte, muaja ruaka zdrava je — vajste tako, se vže rajže k zravn ni koščicice«.
To je Pepetu v eksempelj, da bode vedel zanaprej — da vsaki Ribničan ni telpel, ak bil vže kteri je kadaj.
Verita.

Nedolžen Skopuh.
To bil skopiih'vam je naš stari Vidov Luka, še nikdar niti kaplje ni pokusil vina, izdajati denar, to bila zanj je muka, Pomagala mu v tem je stara Tina Zato pa znam po fari je bil ko bogataš ni v iem ga prekašal še niti Grohov Blaz.
Za lakomnika vse ga ljudstvo je držalo. obres'.i tirjal namreč vedno je visoke, vsmiljenja srce mu ni nikdar poznalo, saj vedno ljudstvu rane sekal je globoke; prej kmet bogat nekteri je bil še naš vaščan če v pest je prišel njemu, postal je vbog seljan.
Ker zdaj ljudi neusmiljeno odira, — to pričala je vsem že marsikaka zgodba po smrti da imel ne bo on nikdar mira, med našim ljudstvom širlia se splošna sodba: Da Luka Vidov nikdar ne pride v sveti raj, da vse skopuhe vzame rad pekleuski zmaj.
Nek' dan je glas napoči! po vsej širnej fari,1 da ni med živim več tega-le skopuha; da grozne smrti vmrl je Vidov Luka stari, da vrag za vrat drzi že tega požeruha, in ko se je razširil povsod ta strašni glas, v strahu in treptu je bila cela vas.
In res, raznesla se*je strašna govorica: da stari Luka straši in se prikazuje, da stara Urša ga je vid'la, kak se vica, da grešnik veiik bil je —Bog ga zdaj kaznuje. V sobah gornjih vedno, da grozno ropota, in razven dekle Micke boji se vas vsa.
Pri župniku se dolgo je posvetovalo, kako bi svojci rešili se te«ra strica, da ne bi njega vedno v hišo gnalo, da mir imeli bi, ker v hiši 01 se vica... Miru ni skoraj nikdar, ker straši celo noč, Posebno v podstrešju, da ima hudo moč...
Gospod je župnik vedno bil mož vrlo čeden, zastonj je dajal ljudstvu dobre svete, v tem ga zares prekašal ni nobeden, lepo učil je »ovce svoje« zanj vnete: tud' tam je danes resno in vestno svetoval, naj plačajo za maše«, katere bo on bral.
In svojci so se svetu župnika vdali, pri fari drugo jutro močno so zvonili, in župnik za pokoj so mašo brali, a verniki za njega dušo so molili: da pa bi mir še večji, dobil ta strašni duh, so svojci za uboge še spekii beli kruh. —
Strahotnežem pa sladko se smejal je nekdo, kateri je bil kriv v vasi vsega straha. Nek' hlapec Ijubjl deklo Vidovo je mlado, v podstrešje hodil kjer je spala Micka plaha. To vsacega prestraši če tudi je junak, da Luka vmrli straši, to misli resno vsak.
Tovarišu povedal je da vsem se blodi, da vedno on k sosedu k ljubici zahaja, in iz stopinj njegovih splošno da se sodi, da skopi vmrli Luka iz večnosti prihaja; ko se je pa raznesel povsod ta novi glas, pomirila se kmaP je ta babja plašna vas. —
Kevc.
Neža: Pje, Janez, to ti povem, če boš nam gnes pa žiipo presola. Bog ti pomage ! Zefo 'ki je bla pred meno tvoja kiiharca, si te'ko jezija, ka se je šla sežigat; pri meni pa tega neš doživa. Ja rajši tebe vržon v šparherd, pa še tote poglavce gor. Janez : Ko, no, nič ne bodi huda, se bo žiipa dobra, še bojša, kak te, kda sva jo za gospoda škofa kuhala
>o o
E
£
L-
<D O C
o
O* bL
Hj QJ
>0
C)
'cC o s
OJ >S1
a>
M
>ts3
0) K
c 12
cd -i*!
4)

Oi N
OJ .03
o M
O
<v o
o J*
M
m
M
"Eh
cd
M
>®
<y
o M
o
-O
OJ
03 cd
"Sij
a> &
o
o E-f
03 0/
V.
a;
o

O	J O
	
—i	H*
	O ■
	
	
	'"O
^	o
0J	bfi
o	
r*	• (
O	15
M	cd
	
cd	
bfi	rC
CU C	C
cd	
rH	cd'
rH	G
o	
	
	>m
s-	N
cd	cd
^	f—1
w	<X>
	
	£
cd	o
b£	-4—
D	
	a>
	
C	S
a>	
rH	
	>
C	cž
03	p-
. 1—1	
	• I-—J
N	
	>o
	
>	• r—1
cd	M
	
bE	
	cd
O	
O,	15
DOPISI.
Iz Šmartna p. Litiji Gotovo ste že brali pred davim časom v »Brivcu«, kako je naš oče »Cofek« spisal delavske bukvice, Ker so mu barantija z konji ni ponesla, jo je opustil in poprijel se nekaj bolj poštenega namreč : loviti cigane, kar se mu je tudi izvrstno posrečilo. Kmalojili nekaj dobil in za peri v svojo kejho (z rimclnoin zagrajeno utico.) Bil pa so bolj bistri ko on, zato so mu delali kudo preglavico. Komaj se je bil oddalil pet korakov od njih že je bil cigan zunaj; ko tega potisne nazaj bil je na drugi strani zopet drugi na zraku, eden zlezel mu je med nogami na plan; to se je ponavljalo dve do tri ure. Ker le ni mogel vse strahovati in bil že ves spehan, začel je klicati in vpiti na pomoč. Hitro mu priteče njegova boljša polovica pomagat z metlo in škafom vode na glavi. »Brž, brž, Katcrca, da ne uidejo, daj vodo«, res mu je jo dala; spodtakne se na pragu in plosk cel škaf vode na očeta Cofka. »O ti ferderbana baba, cigane polivaj ne mene;« izpuli ji metlo iz rok in čof, čof, ])o Katerci in po ciganih to je bil smeh, da je vsaeega trebuh bolel, ki je to videl. Marsikateri bi plačal rad dve kroni, da bi se predstava še enkrat vršila. On pa seje le jezil in če bi mu dal tudi 50 kron ne gre več cigane loviti. Tudi ta se mu ni posrečila. Naš očka ima tudi navado, da prav rad daje dobre svete in prebira ljudem različne opise ; prinesel je neki sluga prebrat pismo, lepo slovensko pisavo, Cofek obrača in obrača, »saj hudiča znam vendar dober nemšk brat, tega pa ne spravim skup« in in bolj ko mu je sluga pripovedoval, da je pisano slovenski, bolj je trdil, da je nemški. Konečuo sta se skregala in odšla.
Tebe Brivec ima posebno rad, zato ti ga priporočim, da ga lepo potaložiš in osnažiš.
Cofkoljubljenec"
Divim se...
Ležim pod zelenim hrastom in občudujem prirodo...
Okolu se širi dober vonj...
Divim se prirodi!...
Teški oblaki se zibljejo trudno in leno nad menoj.
Oblak se meša z oblakom.
Krasni prizori!
Debela kaplja mi pade na — nos! Skočim na pete!
Proklete tiče — — —- —
Nikoli nisem več občudoval prirodo!
_* it
n-
Pogovori.
E rauoe: V katerem okrajnem glavarstvu
i maju psi največo prostost? Jože: Na Kamniškem. France: Zakaj?
J o že: Za časa Fridrihovega vladanja imam
veliko dokazov. F ranče: Saj je Fridrili sedaj v Novem mestu.
Jože: Torej bodo pa ondi imeli največo prostost.
%
Jako pikantno.
Neka žaba je začela regljati in upiti sedaj v pasjih dnevih. In to je tista, ki se je bila nekoč tako napihnila, da noben drugi ni sposobnejši za župana kakor ona, tudi je bila ta žaba že trikrat voljena v starešinstvo, katero se pa ni potrdilo.
Ta žaba veste je sicer močna, če tudi večkrat boleha. Ona je pripravna tudi za vožnjo, kakor je na Kitajskem v modi, namreč, ua vozi s posebno ekvipažo osebe v bližnje mesto pa ne zastonj ampak za dobro plačo.
Rak.
i
Rim. Nocoj došla brzojavka tržašKih poslancev s prošnjo, naj se počaka s kro-nanjem novega kralja, ker so isti še na poti ! —
Trst. Na magistratu bode v ponedeljek velika dražba črne kotonine; žene magistra-tovih in tržaških slug dobe vsaka po dva metra za »firtoh žalosti« v spomin na veliki četrtek pret. tedna. Neprodane cunje se pošljejo v Rim revnim Italijanom v dar.
Poslano.
Slavno uredništvo.
Ker se občno govori, da sem dopis1 o goriški žens. bolnišnici v 1(J št. Vašega j cenjenega lista pisala jaz, prosim naj slavno uredništvo blagovoli izjaviti, da omenjenega dopisa jaz nisem pisala in da Vašemu cenj. listu sploh ne dopisujem.
M. Čebiu.
Radovoljno potrjujemo, da M. Cebin ni pisala onega dopisa in da ni vnobeni zvezi z našim listom.
U r e d n i š t v o.

Pozor!!
Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri Marillll LuliSil na Proseku.
I. VIČIČ, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste.
Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljnost.
Priporočajo se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vičič, krojač.
Cene ugodne.
Bruni
znamke, koleke in pisarsko pripravo; dobi se tudi list ,,BRIVEC".
nova tobakarne ulica S. Martiri štv. 1 '2, prodaja
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom ? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. —Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? —• sNiem še. —Nepreviden je'vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 5.250000 z al >ž. kapitala.
Asikuracije so znašale :
Varstvena zaloga je znašala 31. dee. 1896. 66 milijonov 174.000 gld.
1, v zavarovanju na žvljenje 189 tni-! lijonov 459.000 gld!
Kroma
Trst ulica S. Marco štev. (i. Trst.
Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s pristnim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim in bclein vinom. — Dobivaj se tudi vedno mrzla jedila.	Udani
An t. Babic.
POZOR!
Trst — ulica Giulia št. 25. — Trst.
Kdor želi biti dobro in točno postrežen z svežim in vsakovrstnim kolonijalnim blagom kakor : kavo, rižem, oljem, testenino, moko, milom, sirom ter raznovrstna fina vina v buteljkah ter sploh z vsemi jestvinami naj se obrne do podpisanega. — Pošilja tudi na deželo proti poštnemu povzetju. V mestu dobe na željo prosto na dom Nadejaje se obilo obiska beleži udani
Vekoslav Plesničar.
ME1AICM DELAVNICA
TRST, - Via S. Lazzaro št. 6. - TRST
(naspro.i iiiSe Salem)
Antona Škerl
skladište originalnih šivalnih strojev ,,Adrija"' iz Budimpešte in veh cipedov najimenitnejših tvonre v državi in inozemstvu.
» »'zi iJTT

Šivalni stroji se zagoto\ijo za pet !e" veloc petli za eno leto.
epr : : ' c: : dev, šivalnih s. c v na aaz ir. na par itd.
DELAVNICA ZA LESKETEČE NIKEUR.4NJE
Skladišče vseh podrobrnostij za velocipede in šivalne stroje. Postavljanje in popravljanje električnih zvoncev. Razprodaje, zamenjuje, izposojajo velocipede.
vsakovrstni popravki ali naročle izvršn^jo se točno in liitro no nizki ceni,
^	pohištva vsake vrste
od
l Alessandro Levi Minzi v Trstu
j) Piazza Hosario 2. (šolsko poslopje).
^ Ho«at izbor v tapet arijah, zrcalih i" ^ slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod nii železnico brez da bi sc za to kaj zaračunao.
> \ > >
Milnica (Jroieriia) B. Poniž
v Liorici
Tržna ulica v p slopju okrož. sodišča
Po zmernih oenab nudimo fino blago, iz suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni trg, - ljubljana - Glavni trg.
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Stiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
^ jr M w jr AV ^r A^r^t^	
	——-—\
J V
Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu enkrat v me-
secu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pripovesti, pesmi in razne p o d u č n e nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov :
Upravništvo „Slovenke" — Trst.
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko jj
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol,
moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - trst - nlioa S. Catarina št. 9.
(Natl 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite : Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
Prva slovenska trgovina i ž e 1 e ž j e m
Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico ? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedieu & Zajcu dobim najboljše štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, šte-dilnL ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe, Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah.
„Slavisehcs Eeho" izhaja 1.. 15. in 2. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
gJBT Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito _ razpravljata najv; žnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-kar ne bi smel biti brez tega lista.
ica li
registrovana zadruga x omejenim poroštvom,
edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne uloge iu obrestuje 4°/0- Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod.
ilentui davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelje Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, dateKi. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.7«
1893	„ 38.245.13
1894	„ 49.741.66
1895	„ <8.644.52
1896	,. 125.448.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pelcarijo. — Postreže vsaki čas s zveži m kruhom : prodajalce, hrčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitlcom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja so cSeli vrst mok/ — domače pečivo — sladkarije in prisfoio domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih conah. Pekarija je v
im* ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer.
Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastuik.
i
i
Odlikovani fotografski atelier
A. JERKIČ
Gosposka ulica št. 7. - GOBICA - Gosposka ulica št. 1.
v hiši ,,Goriške ljudske posojilnice".
W Novi, velikomestno urejeni atelier
odsrovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki.
?. n. gg. državni uradniki in njihovi družinski člani dobe pri obstoječih cena! 15 'U rabat.
Brivec obiskal je nedavno Jerkičev fotografski atelier, v Gorici, kateri razpolaga z najprimernejšimi pr »stori, kar je glavno in najmodernejšimi pripravami za svojo obi t. Fotografije so tako naravno in fino prenesene, da se jih ne moreš nagledati. Ponosni smemo biti, da imamo v nas tako finega fotografa-umetnika. Slovenske družine naj nikar ne zamude obiskati Jerkiča. Njegove fotografije so najlepši spomin v slovenski hiši.