Poštnina plačana v gotovini
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kusar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. - Izhaja dvakrat mesečno. - Naklada 9.000 izvodov. - Za gospodinjstva v občini Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale.
Domžale. 25. februar 1976 LETO XV   št. 4
poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
OBČINSKI POROČEVALEC V VSAKO GOSPODINJSTVO
■B«Ba«B«««Ma«B««««a«aaMiB«B^Ba*aaBap«aiB«««^B««B»aMBaaa«aB«wBaBa«ai
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM -NAŠIM BRALCEM!
Obveščanje postaja sestavni del naših prizadevanj, saj hočemo, da delovni človek in občan sodeluje povsod, kjer dela in živi. Da pa bo resnično lahko plodno sodeloval, mora biti predvsem pravočasno in pravilno informiran o vsem kar je pomembnega na gospodarskem, družbenem, političnem in vseh ostalih področjih v naši občini.
Podobne misli so bile zapisane tudi ob izidu 1. številke Občinskega poročevalca, 5.decembra 1962. Čeprav je v tem obdobju prišlo do marsikaterih sprememb, pa je vendar ostala osnovna misel ista: informirati ljudi in jih pritegniti k temu, da bodo tudi sami posredovali v glasilu vse tisto, za kar smatrajo, da je pomembno.
IN KAKO V BODOČE?
Razgovori, o katerih smo pisali že v letošnji 1. številki, da bi glasilo prišlo v roke vseh naših občanov, na vsa gospodinjstva v občini, so pripeljala do tega, da začenjamo s to številko BREZPLAČNO pošiljati glasilo na naslove gospodinjstev. Tako bomo izpolnili tudi sklep, ki ga je sprejela Občinska konferenca SZDL Domžale na svoji razširjeni seji v lanskem letu.
Glasilo bo izhajalo kot 14— dnevnik vsakega 10. in 25. v mesecu in bo obsegalo predvidoma 16. strani.
IN KAKŠNA BO VSEBINA?
1. Kot do sedaj bomo največ prostora namenili vprašanjem, ki izvirajo iz našega dela in življenja, to se pravi, da bomo skušali informirati vse o bistvenih zadevah. Problematika naših delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti naj bi stalno napolnjevala strani, pokazala na dosežene uspehe, probleme, nakazovala rešitve in imela družbeno-ustvarjevalni smisel. Drobne novice naj bi postale ogledalo našega dela in prizadevanj.
2. Nova vsebinska oblika bo „ SKUPŠČINSKI POROČEVALEC" — posebna priloga za delo delegacij in delegatov. V njej bomo objavljali dnevne rede zasedanj delegatske skupščine in kratke povzetke gradiva, o katerem bo tekla razprava na posameznih zasedanjih (poročil, analiz, odlokov). Tako bodo vsi občani lahko posredno sodelovali pri delu delegacij, ker bodo lahko preko delegatom rastavljali delegatska vprašanja v delegatski skupščini. To pa pomeni, da bodo vsa bistvena vprašanja tudi v javni razpravi.
Ravno tako bo ..Skupščinski poročevalec" prinašal povzetke gradiv za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Na teh straneh bomo objavljali predloge družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov in tako bo vsakdo lahko dajal pripombe in pripomogel k temu, da bodo sprejeta takšna besedila, ki bodo resnični odraz vseh občanov.
3. Vse odloke in sklepe delegatske skupščine, izvršnega sveta, samoupravnih interesnih skupnosti pa bomo objavljali v URADNEM VESTNIKU. S tem želimo doseči to, da bomo vsi seznanjeni z odloki in sklepi in da posameznih stvari ne bo potrebno iskati, kot mnogokrat do sedaj, po različnih organizacijah in organih.
IN KAKŠNE SO ZELJE UREDNIŠKEGA ODBORA?
Čeprav bo glasilo prihajalo v naš dom brezplačno, pa to ne pomeni, da ga nismo plačali. Kajti zavedati se moramo, da so sredstva, ki jih bodo na podlagi sporazuma dajale posamezne interesne skupnosti, skupščina, družbenopolitične in delovne organizacije, sad našega dela, samo, da smo jih zbrali po drugačni poti.
Ravno zaradi tega bo vsaka novica še kako dobrodošla in bo pomagala, da bo glasilo postalo resnično vaše.  Uredniški odbor
želi čimveč sodelovanja, predvsem pa pisanja o vseh zadevah, za katere smatrate, da so pomembne ne samo za vaš kraj, ampak tudi za ostale občane. To se pravi, da bo pestrost in vsebina glasila torej odvisna od sodelovanja najširšega kroga občanov. Zato se bolj kot
do sedaj poslužujte te javne tribune in preko nje iznašajte svoja mnenja in predloge.
Vaše dopise naslavljajte na: Uredniški odbor Občinskega poročevalca, Kolodvorska 6, Domžale.
ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU ŽENA!
Simbol delovne žene — borke je neločljivo povezan z našimi hotenji in našim delom, postal je del naše stvarnosti in prizadevanj za lepši in bogatejši jutrišnji dan.
Veliko besed je bilo izrečenih o naši materi — delavki, o njeni humanosti, veliko misli smo zapisali o tem, kako ji bomo pomagali pri njenem delu na delovnem mestu in doma, kako ji bomo stali ob strani pri vzgoji otrok in kaj vse bomo naredili, da bo lahko z nami šla po poteh samoupravnih odnosov.
Morda nas ob 8. marcu prevevajo drugačna čustva, kot druge dneve, vendar moramo priznati, da nismo naredili še vsega, kar bi bilo potrebno. Zaradi tega ne bo odveč, če v čestitke in obljube vtkemo tudi našo pripravljenost, da bomo naredili vse tisto, kar je potrebno, to pa so vrtci, šole in urejeno življenjsko okolje.
Toliko bogatejši bomo, kolikor bolj se bomo zavedali, da bodo z nami to delale tudi vse zaposlene žene. Kot proizvajalke pomagajo reševati vse, kar skušamo narediti, da bo naša družba še bolj humana, da bo toplina domačih besed vedno prisotna in našla pravi vsebinski pomen tudi v naši notranjosti.
Najlepše čestitke bodo tiste, katerih besede se ne bodo zgubile v vetru, ampak bodo ostale v naših krajih, v zgradbah, kjer bodo našli svoj dom vsi, ki si tega želijo in ga pričakujejo.
Verjamemo v to, da smo sposobni veliko narediti in da z delom lahko izkažemo najlepše čestitke ob DNEVU 2ENA vsem tovarišicam, ki gredo z nami širokim obzorjem sreče in zadovoljstva nasproti.
Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Domžale
ŠE O KAMNIŠKI PROGI
V našem glasilu smo že pisali o tem, da bi se sedanji industrijski tir spremenil v progo za javni promet. Pobuda, ki sta jo dala izvršna sveta občin Kamnika in Domžal je doživela nekatere drugačne poglede na ta problem tako na samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet, kot na Komiteju za železniško gospodarstvo Ljubljana.
Občani in delovni ljudje so prepričani, da bo na kamniški progi ponovno uveden potniški vlak in da ne bomo videli takih prizorov samo ob velikih slovesnostih, ampak vsak dan
Na podlagi teh ugotovitev je hil na aktivu gospodarstvenikov ponovno obravnavan problem kamniške pr<)ge skupaj s predstavniki TOZD Železniškega transportnega prometa Ljubljana, ki so ga zastopali tovariš Čurčič. Branko Sok in tovariš Lcstan. Osnovno vprašanje je bilo sicer pokrivanje izgub jugoslovanskih železnic in seveda tudi vprašanje tega. zakaj morajo delovne organizacije kamniške in domžalske občine mimo stroškov vzdrževanja industrijskega tira. plačevanja nastalih ra/.lik po pogodbi i/ leta 1970. plačevati še celotno izgubo v železniškem prometu. V ra/pravi je bilo pojasnjeno, da gre /a širši način reševanja nastale situacije in da gre /a odpravo nekaterih zadev, ki sistemsko niso rešene. Čeprav so i/delani programi in plani za razvoj, pa železničarji ne odločajo sami o teli vprašanjih, kajti vprašanja cen /a njihove usluge in storitve so v pristojnosti zveznih organov za cene. Poleg tega pa je znano dejstvo, da so največji kori-stniki železnice tiste delovne organizacije, ki niso najbolj akumulativne, vendar so osnovnega pomena. Med te spadajo tako železarne, kakor rudniki in del bazične industrije. Poleg tega že vrsto let ugotavljamo, da imajo nekatere proge večje ugodnosti glede cen in to z različnimi faktorji, kar pa komaj zadošča /a redne obratovalne stroške. Rentabilno je poslovanje na glavni progi Ljubljana - Zidani most in še nekaterih mednarodnih progah.
Delavci, ki delajo na železnici, se zavedajo tudi tega, da njihove storitve niso najboljše in jih skušajo odpravljati po svojih močeh. Posebno vprašanje pa izvira tudi i/, tega, da imamo samo v Sloveniji ustanovljeno samoupravno interesno skupnost, ne pa tudi v ostalih republikah . Sicer bo to vprašanje
rešeno na podlagi sklepa Zveznega i/vršnega sveta in nekaterih drugih, ki so bili sprejeti v tej zve/i.
Kamniška proga pa zahteva posebno obravnavo. Dejstvo je, da so narejene analize pokazale, da je proga rentabilna in da obstoje vse možnosti, da se spremeni v progi za javni promet. Pri vsem tem pa še vedno ostaja odprto vprašanje potniškega prometa. Predstavniki železnice so utemeljevali, da bi ponovna usposobitev proge za potniški promet zahtevala istočasno rešitev vrsto odprtih vprašanj in da je tudi vprašanje same proge odprto, ker sedanji tiri omogočajo največjo hitrost 50 km/h.
Razpravljala so smatrali, da takšni pomisleki niso povsem utemeljeni in da ne moremo že sedaj govoriti o tem, da bi bil potniški promet nerentabilen, saj bi lahko našli kaj hitro podatke, koliko ljudi bi se dnevno prevažalo z vlaki na delo ali z dela. Jasno pa je pri tem to, da bi ljudje lahko večkrat potovali po železnici in ne bi bili več odvisni od cestnega javnega ali pa osebnega prometa.
Tudi vprašanje sedanjega tira je bilo ponovno postavljeno pod vprašaj. Dejstva namreč govorijo v prid temu, da bo promet ob normalnih pogojih in boljši servisni službi postal večji in da nadaljnji razvoj gospodarstva terja dokončno rešitev tega vprašanja.
Predstavniki gospodarstva so smatrali, da je vsa vprašanja, ki izvirajo iz naslova ,,KAMNIŠKE PROGE" potrebno obravnavati skupaj in najti ustrezno rešitev. Drugače si je težko predstavljati to, da bi v delovnih kolektivih dosegli popoln uspeh pri pokrivanju izgube železnice, kajti delovni ljudje vedno postavljajo na
dnevne rede ureditev vseh problemov s kamniško progo.
Vsi so sicer poudarili, da ne pričakujejo ureditev tega problema takoj, vendar pa so opozorili na dejstvo, daje takšna razprava potekala pred enim letom, vendar pa ni rodila nobenih sadov. Na osnovi tega je bil sprejet tudi sklep, da naj TOZD ŽTP Ljubljana v roku enega tedna da pismeno obrazložitev vprašanja kamniške proge, iz. katere morajo izhajati vse rešitve, ki so bile nakazane ne samo na samoupravni interesni skupnosti, ampak tudi na aktivu gospodarstvenikov.
Gospodarski razvoj kamniško-domžalskega področja zahteva rešitev   tegp   vprašanja   in tudi
varstvo okolja ne sme biti eno izmed zadnjih vprašanj, ker je tesno povezano z vprašanjem onesnaževanja zraka in prometne varnosti.
O bodočih razpravah in zaključkih bo razpravljala tudi delegatska skupščina in skušala doseči to, kar je bilo izraženo ne samo v predstavniških in posvetovalnih organih, ampak tudi na zborih delovnih ljudi in občanov. To pa pomeni ponovno vključitev kamniške proge med ostale železnice v našem gospodarstvu in ponovno uvedbo potniškega prometa.
RAZPRAVA 0 URBANISTIČNEM RAZVOJU OBČINE DOMŽALE
Na predlog Sveta za urbanizem pri skupščini občine Domžale je aktiv gospodarstvenikov obravnaval razvojni program domžalske občine in to v luči urbanistične izgradnje posameznih okolišev in glede tega. kje bo našla svoje mesto industrija in kje se bo razvijala gradnja bodočih stanovanj. Zaradi tega, ker gre za nekatera bistvena vprašanja, ki neposredno zadevajo prostorski razvoj industrije v naši občini in ki izhaja i/, obstoječih ,,rezervatov" je tudi razprava pokazala nujnost, da se s temi problemi v celoti sooči gospodarstvo in da zavzame nekatere sklepe, ki bodo v bodoče dajali osnovo razvoja posameznih delovnih organizacij na območju naše občine.
Uvodno razpravo je podal načelnik oddelka za gradbeništvo, urbani/eni in komunalne zadeve pri skupščini občine Domžale dipl. ing. Jane/ KOVAČ. S pomočjo posameznih zemljevidov je pokazal na stanje leta 1967, opozoril na spremembe in dopolnitve i/, leta l')72 in poudaril nalogo urbanistov, ki mora biti skladna s težnjami celotnega razvoja v ohči-ni. Glede na to. da je v občini Domžale odprto veliko vprašanj zaradi poteka hitre ceste in da imamo že sedaj več ,,rezervatov", nikakor ni mogoče dokončno rešiti celotnega problema, vendar je potrebno upoštevati tista dejanska izhodišča, ki so /a občino Domžale najbolj sprejemljiva. Ze sedaj imamo nekatere rezervate /a obstoječo industrijo LLK, INDUPl ATI. PAPIRNICA, OLJARNA, J OSAMA, UNI-\ I RS AII.. TOKO. MLINO-STROJ, I TIC, TAMIZ. TRAK in
IIIDROMI.I Al. ki bodo omogočili, da se bo ta industrija lahko prostorsko Sirila v začrtanih okvirih. Dolgoročnejši načrt pa predvideva daljšo rešitev za nekatere delovne organizacije, kot so III I IOS. I RUT Ai Al KO. LLK in nekateri skladiščni prostori za trgovska podjetja.
V ospredje stopa vprašanje, kako ohraniti najbolj plodno zemljo v nižinskem predelu za kmetijske namene in kako zago toviti dovolj tehnološke vod C za industrijsko proizvodnjo. Dejstvo je, da so prvotno predvidene večje povišine v industrijski coni Jarše bile zmanjšane, ker je kmetijska skupnosi predložila tudi svoj program, S katerim skuša /manjšali poseg v tisto zemljo, ki jo nujno pot rehujemo.
Ugotovitve namreč kažejo, da bo potrebn«) na območju občine.
(dalje na 3. strani)
Neurejena skladišča v posameznih krajih v naši občini predstavljajo nevarnost za delovanje posameznih skupin, kajti mnogi nekontrolirano odnašajo predmete s takih skladišč in povzročajo tudi vrsto prestopkov in gospodarskega kriminala
SKRB ZA ZDRAVJE BORCEV NOV
(Nadaljevanje /. 2. strani)
predvsem pa v nižinskem predelu, iskati tiste manj plodne površine, da ne bomo zmanjševali kmetijske proizvodnje. Takšne površine pa se nahajajo ob Kamniški Bistrici v smeri proti Ihanu in na Zelodniku, kjer je zemlja za kmetijsko dejavnost neustrezna. Sicer pri tem ostaja odprto vprašanje tehnološke vode, kajti sedanje stanje Kamniške Bistrice ne odgovarja potrebam, ker je preveč onesnažena in neuporabna. Pri načrtni graditvi same industrije, pa je nujno potrebno upoštevati tudi ■tanje pitne vode, saj je znano, da je nivo podtalnice padel za več kot IS metrov. To pa odpira eno od bistvenih vprašanj preskrbe prebivalstva s pitno vodo.
Pri reševanju tega vprašanja pa ne sme obstati ob strani vprašanje graditve skladiščnih prostorov za trgovino in drugo dejavnost. Direktor BIRO 71 Radisav Popović je poudaril pomembnost ohranitve leh rezervatov in iskanja novih in opozoril tudi na to. tla bo potrebno dokončno rešiti vprašanje Izgradnje stanovanj v posa-nie/nih urbanistično zaokroženih naseljih. Kajti zavedati se moramo, dogradnja stanovanj večkrat bolj boleče posega v kmetijske površine, kot pa sama industrija. Ce predvidevamo, da bo v občini ostalo 12 '/, prebivalcev, ki se bodo bavili s kmetijstvom, potem bomo morali nujno usmeriti stanovanjsko gradnjo in najti najboljšo rešitev, ki je po vsej verjetnosti v blokovni gradnji in ki in morala zajeti 70'K vseh sredstev, ki jih namenjamo v stanovanjske namene.
Po širši razpravi, v kateri je sodelovalo več razpravljalcev, je aktiv gospodarstvenikov sprejel predlog, da nikakor ni dopustno širjenje površin /a industrijsko dejavnost in gradnjo stanovanj na račun kvalitetnih kmetijskih površin. Dokončno je potrebno sprejeti take sklepe, da v industrijskih in kmetijskih rezervatih ne bo mogoče legalizirati stanovanjsko gradnjo, ki jo sedaj v veliki večini izvajajo ..črnogmditelji". Nova industrija, ki želi dobiti svoj prostor v naši občini, mora biti takšna, ki naj bi s svojo dejavnostjo ne trošila preveč pitne vode in ki ne bi s svojim tehnološkim postopkom ic bolj onesnaževala industrijskih voda. Aktiv gospodarstvenikov smatra /a potrebno, da se vsi problemi nadaljnjega razvoja industrije na domžalskem območju ponovno proučijo in da se najdejo tudi potrebna mesta za gradnjo na drugih območjih, to je predvsem na območju Moravske doline, kjer za to obstojajo prirodni pogoji, ar
OGLAS
Dve uslužbenki nujno iščeta v Domžalah ali bližnji okolici, opremljeno ali neopremljeno sobo, po možnosti s souporabo kopalnice.
Višina najemnine po dogovoru.
Naslov dobite v uredništvu Občinskega poročevalca, Domžale. Kolodvorska 6.
Komisija za varstvo invalidov in borcev NOV je pri obnavljanju zdravstvenega varstva borcev NOV sprejela glede na formirano ambulanto za borce pri Zdravstvenem domu v Domžalah, naslednji sklep:
Pravico do ambulante za borce imajo:
a) vsi borci NOV, ki imajo priznan status borca pred 31. 12. 1944 do 15. 5. 1945;
b) vsi vojaški vojni in mirovni invalidi;
c) vojne vdove in starši padlih borcev, ki so uživalci družinske invalidnine po zakonu o vojaških invalidih.
Upravičenci do ambulante za borce bodo to lastnost dokazali s posebno oznako v zdravstveni knjižici, ki jo potrdi občinski upravni organ pristojen za varstvo invalidov in borcev NOV.
Zdravstvene knjižice bodo označene:
- za borce NOV pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 do 15 5 1945, ki imajo poleg pravice do ambulante za borce tudi pravico do brezplačnih zdravil, z oznako ..Upravičenec NOV z dvojno dobo pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943";
za borce NOV po 9. 9. 1943 oz. 13. 10 1943, ki imajo lastnost borca pred 1. 1. 1945 do 15. 5. 1945 ter vojne vdove in starši padlih borcev. / oznako: ..Upravičenec do ambulante za borce";
— vojaški vojni in mirovni invalidi dokazujejo pravico do ambulante za borce z invalidsko zdravstveno knjižico ali zdravstveno knjižico po drugih predpisih, če je ta označena, da gre za vojaškega invalida ali je v njej predpisani vložek, izdan po zakonu o vojaških invalidih.
Dva dogodka sta tako, kot vse državljane, prizadela tudi občane naše občine. To je zahrbtni in zločinski umor našega konzula Edvina ZDOVCA in nepričakovana smrt revolucionarja in našega znanca Borisa ZIHERLA. Mnogim sožalnim in protestnim brzojavkam sta se v imenu delovnih ljudi in občanov domžalske občine pridružila tudi Predsedstvo skupščine in izvršni svet občine Domžale.
Brzojavki sta bili odposlani po sprejetju na seji izvršnega sveta, na kateri so prisotni spregovorili o obeh preminulih tovariših. Vsebina odposlanih brzojavk:
ZVEZNI SE KRETA RIA T ZA ZUNANJE ZADEVE BEOGRAD
Predsedstvo in Izvršni svet skupščine občine Domžale z vsem ogorčenjem obsojata delovanje sovražne emigracije in nečloveški umor našega konzula tov. Edvina
O poslovanju ambulante bomo , pravočasno obvestili vse prizadete.
V letu 1975 je bila postavljena v programe zdravstvene službe prvič, morda malo prepozno, prednostna naloga zdravstvene službe, posebna skrb organizirati zdravstveno varstvo za borce NOB.
Zdravstveni dom Domžale je že v prvi polovici leta 1975 uvedel takozvane ..prednostne ambulante za borce NOV". Dvakrat tedensko so imeli borci nekaj ur prednost sprejema v ambulanti osnovnega zdravstvenega in zobozdravstvene^ varstva v Domžalah. Isto je bilo storjeno v Kamniku in Litiji. Kmalu se je pokazalo, da ta rešitev ni zadovoljiva, zato je bil sprejet sklep naj ta ambulanta razširi svoje delo; postopoma pa naj preide v vsakodnevno ambulanto samo za potrebe borcev NOV. Uvedejo naj se tudi sistematski pregledi.
Kako bo v bodoče delal dispanzer?
Ambulanta za borce sprejema borce celotne občine, to je tiste občane, katerim je priznan status borca do 1. januarja 1945. Vsi borci, ki se bodo hoteli posluževati te ambulante, bodo morali imeti primerno urejene zdravstvene knjižice s posebnimi žigi.
V naslednjem želimo v kratkem pojasniti koristnikom te zdravstvene zaščite, kako bo potekalo delo tega dispanzerja.
Od februarja 1976 bo v Zdravstvenem domu Domžale ambulanta za borce NOV delala trikrat tedensko: ponedeljek in petek dopoldan od 7. - 13. ure in vsako sredo popoldan od 13. - 19. ure. Kasneje, nekako v sredini leta 1976 pa vsakodnevno v izmenič-
Zdovca in zahtevata, da Zvezni sekretariat za zunanje zadeve zahteva od vlade Zvezne republike Nemčije, da odkrijejo povzročitelje tega zločina in v bodoče preprečijo podobne pojave proti našim državljanom, ki se nahajajo na opravljanju uradnih dolžnosti ali na začasnem delu v tujini.
Odkritje in prijetje storilcev tega zločina bo preprečilo nadaljnje sovražno delovanje ekstremnih emigrantskih skupin in vplivalo na takšne odnose med obema državama, ki jih Jugoslavija nenehno zastopa v sedanjem svetu, ko prihajajo do izraza njene pobude miroljubne koeksistence, medsebojnega sožitja in sporazumevanja.
CENTRALNI KOM/TE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE
Ob nenadni smrti revolucionarja in družbenopolitičnega delavca tov. Borisa Ziherla sta predsedstvo skupščine in izvršni svet skupščine
nem urniku, katerega bomo objavili naknadno.
Uvedeni bodo tudi sistematski pregledi za borce, ki jih bomo vabili z vabili na preglede. Po končanem pregledu pa se naj vrnejo zopet v ambulanto, kjer se bodo naprej zdravili. Ti pregledi imajo namen ugotoviti zdravstveno stanje borcev in kakšne preventivne ukrepe bo potrebno sprovesti za ohranitev zdravja ali pa kako zdraviti odkrita obolenja.
Borci NOV naj bi tudi v bodoče koristili zdravstvene usluge tam. kjer so se zdravili doslej, pri svojem zdravniku. Ko bi pa menili, da bodo v dispanzerju lahko uveljavili klimatsko zdravljenje, ponovno invalidsko oceno, krajšo pot do specialističnega pregleda ali sprejema v bolnico, pa bi prišli v dispanzer.
Zobozdravstveno varstvo ima do sedaj za borce dvakrat tedensko ambulanto (dr. Mihajlović) in to: v sredo od 13. do 19. ure in četrtek od 7. do 13. ure.
V bodoče se bo obseg zobozdravstvenega varstva večal v sorazmerju tako, kakor bodo Zdravstvenemu domu odobrena sredstva.
Dispanzer za borce NOV bo sčasoma prešel v dispanzer za starejše občane - v takozvani gerontološki dispanzer.
Ob dispanzerju ali v njem bo delovala še patronažna služba na domu varovancev in pa socialna služba v smislu socialno-medi-cinskih ukrepov, kjer bodo ti potrebni.
Povezava vseh teh služb pa bo osnova vsega bodočega socialno-medicinskega dela v dispanzerju za borce NOV.      Kovac dr Ludvik
občine Domžale na skupni seji osvetlila lik pokojnega prvoborca, njegovo veliko delo v času revolucije in povojne graditve ter njegovo povezanost z naprednim delavskim in revolucionarnim gibanjem v naši občini.
Zavedamo se tega, da smo izgubili enega izmed tistih, ki je vse svoje življenje posvetil nadaljnjemu razvoju naše samoupravne družbe in izrekata globoko sožalje v prepričanju, da bo njegov lik ostal med vsemi delovnimi ljudmi in občani domžalske občine tak, kot smo ga spoznavali v mnogih srečanjih z njim in ob njegovem delu.
Slava njegovemu spominu I Domžale, dne 13.2.1976.
Predsednik skupščine občine: Jernej Lenič, l.r.
Predsednik Izvršnega sveta: Viljem Držanič, l.r.
ODPOSLANI BRZOJAVKI
POSVET PREDSEDNIKOV IN SEKRETARJEV
Občinska konferenca ZSMS Domžale je pripravila enodnevni posvet predsednikov in sekretarjev osnovnih organizacij ZSMS iz krajevnih skupnosti, TO/.D o/,. OZI), srednjih in osnovnih šol i/ občine. Posveta se je udeležilo zelo veliko število mladih, ki so v uvodu poslušali poročilo predsednika <)K ZSMS Vita Habjana o seminarju v Portorožu, na katerem so OK dobile konkretne akcije. Najprej je spregovoril o nalogah mladih v IOZD, katerih glavna naloga je, da do konca izpeljejo tekmovanje /a najboljšo osnov no organizacijo ZSMS in najboljšega mladega delavca samoupravljalca. V naši občini se je v to akcijo vključila večina osnovnih organizacij, ki pa zal ne pošiljajo redno poročil, i:nako akcijo vodijo tudi osnovne organizacije ZSMS v kmetijstvu, ki so pred kratkim izpeljale problemsko konferenco.
Mladi iz krajevnih skupnosti morajo poglobiti vsehino delovanja OO ZSMS. predvsem v povezavi z ostalimi D PO, prostovoljnega dela, informiranja ipd. Knake naloge čakajo tudi mlade na področju izobraževanja, le da bi ti morali več pozornosti in kvalitetnejšega dela posvetiti področju marksističnih krožkov.
Področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter negovanja in razvijanju revolucionarnih tradicij mora bolje upoštevati samoupravno Sporazu-mevanje in družbeno dogovarjanje.
Na posvetu so veliko govorili (udi o mladinskih delovnih akcijah, o prosto voljcih v enote i et itor ia Inc obrambe in o organiziranem usposabljanju mladincev v takoimenovanih centrih, s katerimi bomo začeli v letošnjem letu.
Po imročilti s posveta smo se pogovarjali o mladinskih delovnih akcijah in sprejeti sklepe, ki jih moramo čimpreje izvršiti. Dogovorili smo se, na morajo vse' osnovne organizacije ZSMS evidentirati kandidate za udeležbo na M DA, da bomo v letosajeal letu organizirali občinsko mladinsko delovno akcijo. O
tej akciji smo se dogovorjali s predstavniki krajevnih skupnosti Velika vas in Rova. Na prvi seji predsedstva bomo konkretneje in dokončno določili kraj občinske delovne akcije. Ob koncu smo se tudi dogovorili, da bodo krajevne organizacije ZSMS skupaj z ostalimi DPO in v povezavi s sveti KS organizirale lokalne enodnevne mladinske delovne akcije, da bodo podobne akcije organizirale tudi vse ostale osnovne organizacije.
V naslednji točki smo se menili o informiranju v osnovnih organizacijah. Informiranje bo treba poživiti, k temu bo prispevala tudi nova oblika in vsebina občinskega lliltena 7 2 7')0.
Pogovarjali smo se tudi o akciji Ml.ADI NOVINAR, v katero naj bi se vključili vsi mladi poročevalci in dopisniki iz osnovnih organizacij.
O prostovoljcih smo ze precej govorili, pa smo se kljub temu na posvetu se enkrat ustavili ob njih. Dogovorili smo so, da mora vsaka osnovna organizacija /SMS v svoji sredini izbrati kandidate za člane teritorialne obrambe, ki so se že zaceli IdejnopoUticno in strokovno usposabljat i.
Menili smo se tudi o jiohodniheno tali. iz katerih bruno v okviru komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ustanovili pohodno brigado, ki se bo udeleževala pohodov.
Ob komu posveta smo se pogovarjali se o seminarju za mlade aktiviste v Jasnui. katerega se bodo udeležili tudi mladi iz nase občine, pa o obiskih članov predsedstva OK /SMS Domžale pO osnovnih organizacijah, ki naj bi mlade seznanili o mladinskih delovnih akcijah ter se o nekaterih konkretnih akcijah, ki so pred naso organizacijo do meseca maja.
Lahko rečemo, da je posvet |vopol noma uspel in upajmo, ■ bodo mladi ravnali po navodilih, ki so jih dobili na posvet u.
Vera (Irosclj
SMRT MIRKA KRALJICA IN MIRKA MUŠIČA
O tem. kako je potekala borba 28. januarja 1944 v Bukovici pri Vodicah, v kateri sta izgubila življenje Mirko MuJJ.fi in Mirko Kraljić smo skušali /brati nekatere podatke. Te podatke je /bral član VOS Franc Orel. ki se je nekaj dni po tej bitki srečal /, aktivisti na tem terenu.
Okrajni komite in štab VOS za Gorenjsko je zadolžil Mušiča in Kraljica, da dobita na terenu okoli Bukovice čim več domačinov za narodnoosvobodilno gibanje. S to nalogo sta prišla 27. januarja 1944 tudi v Bukovico in obiskala več hiš in si skušala v eni izmed njih preskrbeti prenočišče. Zaradi tega. ker je bilo to območje pod močno domobransko in nemško kontrolo, so se domačini bali sprejeti obeh na prenočišče. Po daljšem iskanju sta prišla v hišo (po domače ,,Pri oslu") in lastnik ju je rade volje sprejel. Toda ta dom je postal zanju usoden, kajti lastnik ni bil zanesljiv. Drugi dan zgodaj zjutraj si je pripravil žito za mlin, in z njim odšel proti Vlahovčam. Borcema so pripravili medtem časom doma zajtrk. Lastnik hiše pa je na
bila oba Mirkota. Kaj kmalu je prišlo do streljanja, ki je trajalo več ur. Čeprav sta vedela, da se ne bosta mogla rešiti, sta vstrajala v borbi, pela partizanske pesmi in metala celo med napadalec nazaj neeksplodirane bombe, ki so jih ti metali v njuno skrivališče.
Ko sta spoznala, da se ne bosta mogla rešiti, sta sc odločila uničiti vse dokumente, obleko, torbice in orožje s tem, da sta si obdržala eno samo pištolo in tri naboje. To sta naredila v zavesti, da si bosta sama vzele življenje, ker se nista hotela predati  podivjanemu sovražniku.
Se dolgo potem, ko jc v hiši zavladal mir se Nemci niso upali približati hiši in so poslali soseda, da naj ugotovi kaj se v resnici dogaja. Ko so spoznali, da sta mrtva, soju izvlekli iz hiše, naložili na vo/ in odpeljali v Vodice. Tam so ju pred cerkvijo razkazovali ljudem in poizvedovali, će poznajo ta dva bandita. Šele čez nekaj dni soju odstranili in pokopali.
Po pripovedovanju aktivistov s tega terena so vodiški žandarji v resnici dobili eno samo pištolo in en sam neizkoriščen naboj. Vse ostalo jc bilo uničeno. Za ta /ločin se jc kmalu zvedelo po vsej Gorenjski, in tudi sami Nemci so bili presenečeni nad tem drznem samo-uboju obeh partizanov. Vendar pa je tudi izdajalec po vojni dobil zasluženo kazen.
In kdo sta bila Mirko Mušič in Mirko Kraljic?
Mirko Mušič jc bil rojen 8. I I. 19_!4   v   Loki   pri   Mengšu. Po
končani osnovni šoli se je vpisal na meščansko gimnazijo v Ljubljani. V gimnaziji je med sošolci našel zavedne Slovence in se kmalu nav-zel tudi napredne miselnosti. Okupacija in propad stare Jugoslavije sta mu prepiccila nadaljnje šolanje. Zaradi tega se je sel učit /a vodnega instalaterja k nemškemu županu v Mengšu. Za narodnoosvobodilno gibanje jc začel delali /e koncem leta 1941 in tudi aktivno deloval v organizaciji OF. Ko so njegovi vrstniki v decembru 1942. leta dobili pozive /a nemško vojsko, ga je njegov mojster obdržal doma in to zaradi tega. ker jc takrat delal v kasarni v Šentvidu nad Ljubljano. Ko je meseca septembra leta 1943 Mirko dobil poziv, da mora v nemško vojsko, sc je zmenil s partizani in odšel med aktivne borce.
Mirko Kraljic je bil rojen 7. K). 1924 v Spodnjih Pirničah pri Medvodah. Po končani osnovni šoli sc je šel učit za pleskarja v Kranj. Septembra 1941. leta je pobegnil k partizanom, se priključil kasiski četi, preživel veliko borb. med drugim tudi Dražgoško bitko. V letu 1943 je kot kurir vzdrževal veze / Gorenjsko in bivšim leo-mendskim sre/om in po osnovanju VOS na Gorenjskem seje odločil, da bo postal njen član. Med boni je bil zaradi svoje borbenosti in požrtvovalnosti zelo priljubljen.
To jc kratka življenjska /godba
dveh izmed mnogih, ki so na žrtve-
nik svobode položili svoja mlada
življenja. . J   J L rane Orel
Tragično preminul Mirko Mušič
mesto tega, da bi odpeljal žito v Vlahovče, šel v Vodice in na žandarmerijski postaji povedal, da sc pri njem nahajata dva partizana.
V zgodnjih popoldanskih urah so policaji in žandarji prišli v Bukovico, obkolili domačijo in še posebno tisti del, v katerem sta
SREČANJE V BUKOVICI
Krajevna organizacija ZZB NOV Loka pri Mengšu je v sodelovanju / osnovno organizacijo ZRVS Mengeš in KO ZZB NOV Mengša. Trzina in Bukovice Šinkovturria pripravila srečanje ob 32-letnici smrti znanih članov VOS Mirka Kraljića (enka in Mirka Mušica Zevsa. Zbrali so se pri spominski plošči v Bukovici, kjer sta zaradi izdaje v neenakem boju izgubila življenje 28. 1. 1944. leta.
Predstavnik Krajevne organizacije ZZB NOV in KS Maks Zni-daršič je pozdravil svojec padlih tovarišev, borec in občane, ki so se zbrali na tem kraju in jim orisal dogodke izpred dvaintridesetih let. Za njim je spregovoril še predsednik KO ZZB NOV Loke in v svojem nagovoru orisal potek naše revolucije, povojno graditev in situacijo, v kateri sc nahajamo sedaj v našem dnižbencm razvoju.
Borčevski prapori, venci in prižgane sveče so dobili svoj odra/ v recitacijah učencev, ko so v kulturnem delu skušali povezati čas borbe in miru. Vsi so poudarili, da sc bodo vsako leto srečali pred tem spomenikom in da bodo skušali predvsem mladini povedati o velikem delu tistih, ki so žrtvovali dragocena življenja za našo svobodo. L rane Orel
POPRAVLK
V članku DOVOLJ DOMAČI (,A KAR IONA, ki je bil objavljen v 3. številki Občinskega poročevalca, je prišlo do nekaterih netočnosti, ki smiselno spremenijo nekatera dejstva.
V tretjem stolpcu, ko jc navedena zastarelost opreme, se mora sedanji stavek glasiti:
Tako ZNAŠA SIDAMA VRLDNOST OPREME II SI 30 %.
V četrtem stolpcu zgoraj:
Ta uvoz. pa pomeni letno 45 MILIJONOV (ne milijard) nemških mark.
Na strani 3, v prvem stolpcu zgoraj:
. . .določeno, da se le-ta po 10 letih podaljša ali pa se spremeni v kredit /a dobo 5 (ne 20) let.
Urednik
Odbor za medsebojna delovna razmerja
Komunalnega podjetja Domžale
razglaša
prosto delovno mesto IIMKASANTA VODARINE
Nastop službe takoj, ostalo po dogovoru.
ANONIMNOST -STRAHOPETNOST
KATERI POKLIC NAJ IZBEREM?
Če ti kdo v obraz pove lepo ali grdo vse kar o tebi misli, je še vedno lepše, kakor da ti napiše anonimno pismo z vsemi mogočimi podtikanji, psovkami in ceh grožnjami s smrtjo. Tak anonimni pisec daje sam sebi najboljše spričevalo. Med nami, pa naj bodo to preprosti delavni ljudje ali izobraženci, je tega žal vedno več. Vsi pa vemo in smo že velikokrat slišali: da le lepa beseda, lepo mesto najde. Živimo v socialistični samoupravni Jugoslaviji, kjer žive enakopravni državljani, ne glede na narodnost, veroizpoved ali delo, ki ga kdo opravlja. Vse krivice, za katere menimo, da so neupravičene se lahko osebno, z dogovorom popravijo. Zakaj se potem nekateri poslužujejo anonimnih pisem, v katerih prostaško in po njihovem mnenju neodogovorno žalijo svoje bližnje, največkrat pa ljudi, ki po svoji službeni dolžnosti morajo storiti to ali ono'.' Ker je to najlažje! Nekomu naprtiti neke grehe, ki ga niti dobro ne poznam, ga anonimno žaliti z najgršimi psovkami in mu groziti ceh s smrtjo in se ne podpisati s polnim imenom Naj se taki anonimneži le vprašajo, če to ni prostaško, neodgovorno, da s takim ravnanjem marsikoga težko in po krivici prizadenejo.
Koliko gorja, nepotrebnih tožb. nepotrebnega sovraštva so krivi prav taki anonimneži? Tega so žal deležni prav tisti, ki nosijo v naši socialistični samoupravni družbi največje odgovornosti. Pravijo, da strela udarja najrajši v vrhove! Vendar lahko trdimo, da take strele pošiljajo navadno strahopetci, ki se skrijejo za svojo anonimnost, češ, /« me poiščite, če me morete? Pišejo ta pisma z levico, s pisalnim strojem, ali pa dajo to pismo pisati komu drugemu, samo, da so zadostili svojemu nagonu. Res pa je le eno: da nobena stvar ni tako skrita, da ne bi bila nekoč odkrita!
In tudi taki anonimneži pridejo prej ko slej na vrsto.
Po tridesetih letih naše tako težko pri bor jene svobode, pa bi takega prostaštva med na/ni Slovenci res ne bi bilo treba več. Imamo sto in sto priložnosti, da kot samoupravljale i osebno interveniramo o vseh zadevah, zaradi katerih se čutimo prizadete. In to je edina prava in zakonita pot, ki vodi do uspeha. Vse drugo je stra-hopetnost! Če pa nam ni do osebnega' razgovora, pa napišimo in se tudi s polnim imenom podpišimo. Tako delajo ljudje, v katerih ni zahrbtnosti,   ki   so   odkriti in
pošteni.
INTUNISOV
PRIPIS
Glede na to, da se je „bolezen anonimnega pisanja" v zadnjem času pri nas pojavila v večjem številu, objavljamo sestavek našega občana z namenom, da imamo dovolj možnosti, da javno povemo tisto, kar nas moti in kar bi se morali zavedati tudi v razpravah, v katerih tako odkrito razpravljamo takrat, ko imamo na dnevnem redu družbeno samozaščito, svobodo misli in izražanja in neodtujljivo pravico, da pomagamo odkrivati vse slabosti v našem življenju, pri našem delu in samoupravljanju na vseh področjih.
Uredniški odbor smatra, da je tudi Občinski poročevalec tisti, v katerem lahko najdejo svoje mesto sestavki, ki kritično obravnavajo vse pojave. Seveda ne bomo objavljali namernih ali kako drugače nepreverjenih sestavkov, vendar pa smatramo, da je pravilna kritika vedno in povsod dobrodošla, saj hočemo z njo pokazati na napake, ki jih delamo vsi, če delamo. Toda kritika je eno, kritizerstvo nekaj drugega, zlonamerno pisanje, skrito za anonimnostjo, pa ponižujoče in nedostojno za slehernega izmed nas. Urednik
GRADITELJI POZOR!
OPEKARNA RADOMLJE sporoča, da je začela s proizvodnjo vogalnikov dimenzij, oziroma višin 14 in 19 cm.
Nadalje Opekarna Radomlje priporoča naslednje svoje opečne izdelke:
- modularni blok
- votlak za predelne stene
- navadni zidak
- monta stropnjake, višine 12 in 14 cm
- roletnike
- ograjnike
Cenjenim kupcem zagotavlja Opekarna Radomlje ustrezno kvaliteto, kratek dobavni rok, primerne cene in po želji dostavo na gradbišče.
Opekarna Radomlje opravlja tudi usluge z buldožerjem po zmerni ceni.
Informacije na naslov: Opekarna Radomlje, Radomlje, Opekar-niška 4, pošta 61235 Radomlje, ali po telefonu na št. 72-400.
Delovni čas in uradne ure vsak dan, tudi ob sobotah, od 6. do 13. ure.
Vse izdelke Opekarne Radomlje lahko kupite tudi pri Trgovskem podjetju NAPREDEK, poslovalnica KURIVO, Masljeva 4, Domžale.
Začelo se je drugo polletje in za mnoge mlade bo to polletje tudi zadnje v osnovni šoli. Pred vsemi temi bo razburljiva odločitev, kam in kako naprej. Nekateri se bodo takoj zaposlili, drugi nadaljevali šolanje, se usposobili za razne poklice.
Naša družba potrebuje številne strokovnjake. Vsak dan je več poklicev, zato je tudi poklicna odločitev vsak dan težja in bolj tvegana. Ker pa je poklicev mnogo, lahko vsakdo najde v tej neskončnosti poklicev takega, ki bo ustrezal njemu osebno, njegovim posebnostim in zanimanjem.
Zadovoljstvo in nezadovoljivo ljudi v poklicih je posledica tudi tega, kako so si ljudje poklic izbirali. Veliko se jih je odločilo za poklic zaradi želje staršev, prigovarjanja sošolcev in znancev, zaradi trenutne mode po poklicu ipd. Vsi ti načini izbire poklica so zgrešeni. Prepričani smo, da so taki ljudje bolj malo zadovoljni in uspešni pri svojem delu. Ker so si „slepo" izbirali poklic, se ozirali na druge, ne pa na lastne želje in sposobnosti, so v svojem poklicu nezadovoljni, „izgubljeni." Prav zato, ker se prevečkrat odločamo za bodoči poklic kar tako, ne da bi premislili o vsem, kar je povezano s poklicem, vas želimo opozoriti na to, da je izbira poklica še kako pomemben korak v vašem življenju, zato o tem pravočasno in temeljito premislite.
Res je, da je mnogo lažje spraševati druge, sošolce, znance, itd., za kaj se bodo odločali, kot pa izprašati samega sebe. Toda poskusite, vprašajte se! „Me poklic res zanima, res veseli? Kaj pa moje sposobnosti, ustrezajo zahtevam poklica? Bom v tem poklicu našel zadovoljstvo? " Včasih pravimo, da je kdo „našel v poklicu samega sebe" in hočemo s tem povedati, da je poklic kot ustvarjen zanj. Toda, da bi lahko našli „samega sebe v poklicu" moramo najprej najti „poklič v sebi", to pomeni, v svojih lastnih, najbolj osebnih težnjah, ne glede na prigovarjanje drugih. Sami morate o tem dobro premisliti, spoznati sami sebe in poklic, katerega izbirate. Prezreti ne smete tudi družbenih potreb po poklicih, za katere se boste odločali, saj so za različne poklice, različne. Nekaterih poklicev je že preveč, nekaterih pa primanjkuje.
Pravilna odločitev poklica je nadvse pomemben življenjski dejavnik, saj neposredno odloča o osebnem zadovoljstvu in uspešnosti v bodočem poklicu in življenju. Lahkomiselna odločitev v zadnjem trenutku se po navadi kaj hitro maščuje. Neuspehi nas privedejo do spoznanja, da je bila odločitev nepravilna, kar pomeni za vsakega posameznika veliko razočaranje. Veliko manj bo med vami nesrečnih, če boste z vso resnostjo razmišljali o poklicu, ki vas veseli, spoznali vsebino in zah-
tevnost študija, ter realno ocenili svoje delovne navade in sposobnosti. Zanimajte se o vsebini poklica! Pogovarjajte se z ljudmi, ki tako delo, poklic že opravljajo! Vsak poklic je lep in prinaša osebno zadovoljstvo, a je lahko tudi težak in neprijeten, odvisno od tega, ali ga bomo znali obvladati in ali je primeren za nas. Velika, nepopravljiva škoda bo, če se boste napačno odločali, morali kasneje zapuščati šole, prenehati z uspo-sobljanjem ter se tako izgubili razočarani in zagrenjeni.
Posvetujte se s svojimi starši in z učitelji, ki vas poučujejo in vam bodo radi pomagali pri iskanju prave odločitve. Dobrodošli pa boste tudi pri poklicnem svetovalcu ali psihologu pri Skupnosti za zaposlovanje Domžale, s katerima sta se že srečali na šoli, ko ste izpolnjevali Anketo o izbiri poklica, poslušali predavanja o izbiri poklica, bili preizkušeni s testi sposobnosti, itd. Želimo vam biti dobri svetovalci!
Klelia Gabrič
TUDI NAM JE BILO PRIJETNO
Dne 26. decembra 1975 smo bili vsi nad 70 let stari občani na območju Krajevne skupnosti Jarše ■ Rodica povabljeni na novoletno srečanje, ki so ga KS in družbenopolitične organizacije na območju KS Jarše-Rodica pripravile v Osnovni šob' Josip Broz Tito Domžale.
Presenetil nas je skrbno pripravljen kulturni program z ubranim petjem, recitacijami in igranjem na harmoniko, ki so ga pripravili učenci te šole.
Po sporedu nas je toplo pozdravila tovarišica ravnateljica in vsem zaželela zdravo Novo leto 1976.
Povabili so nas v šolsko jedilnico, kjer smo bili dobro in obilno pogoščeni. Ob igranju harmonike smo se kar sproščeno počutili, nekateri so tudi zaplesali.
Prijeten večer je kar prehitro minil in poslovili smo se.
Čutim se dolžnega, da se vsem, ki so za prijetno srečanje poskrbeli, posebno vsem sodelujočim, v imenu vseh navzočih in tudi tistih, ki so bili odsotni, pa zato obiskani na domu ali v kakem zavodu in obdarovani, naj-prisrčneje zahvalim.
Japelj
MLADI V PAPIRNICI KOLICEVO
Redna letna konferenca osnovne organizacije Zveze socialistič ne mlad ine Slovenije v Papirnici Količevo je pokazala, da je delo mladih zelo uspešno.
Referat predsednika OO ZSMS Miro slava Birka je pred prisotnimi razgrnil nekatera dejstva, ki so plod akcije vseh mladih. Mladina predstavlja v tem podjetju slabo četrtino zaposlenih, v mladinsko organizacijo pa je vključenih le slabih 10 % zaposlenih. Ostali del mladine pa predstavlja aktualen problem, kako jih aktivirati in vključiti v vsakdanje ekonomske tokove in samoupravne organe. Mladinska organizacija se je uspešno vključila v sindikalno in druge družbenopolitične organizacije v podjetju, razveseljivo pa je zlasti dejstvo, da se je precej mladih vključilo v vrste Zveze komunistov.
Zlasti razveseljivo pa je dejstvo, da vodstvene strukture kažejo zelo veliko razumevanja do mladih in da se zanimajo za njihovo delo. To je pokazala tudi prisotnost tov. direktorja, sekretarja ZK, predsednika OO sindikata in vodja kadrovske službe na konferenci.
V svojem poročilu je predsednik poudaril tudi to, da so se mladi iz Papirnice v lanskem letu zlasti uspešno vključili v mladinske delovne akcije, saj so se kar 4 mladi udeležili republiške in zvezne akcije. Zlasti pohvalno pa je to, da je podjetje udeležencem — brigadirjem to udeležbo omogočilo.
Po poročilu predsednika, smo slišali še poročilo športnega referenta, ki je opisal delovanje mladih na športnem področju in izrazil problem športnih objektov, ki jih Papirnica nima. Blagajniško poročilo in predračun za leto 1976 kaže, da dajo mladi iz Papirnice velik poudarek idejnopolitič nem usposabljanju članov OO ZSMS.
V razpravi so se najprej oglasili vabljeni gosti. Predstavnica OK ZSMS je pohvalila delo mladih, obenem pa dala pripombo, da bi morali mladi več pozornosti posvetiti področju družbene samozaščite. Sekretar OO ZK je spregovoril o sodelovanju ZSMS z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, ker je to edina pot, da se doseže čimvečja enotnost pri reševanju problemov v tovarni
Vprašanja so postavljali tudi mladinci, ki so se zanimali za potek in način nove analitične ocene delovnih mest in izrazili željo, da starejši ne bi bili tako nezaupljivi do mladih in njihovega znanja in dela.
O tekoči problematiki v podjetju je spregovoril direktor tov. Varšek. Največ pozornosti je posvetil novi investiciji, izobraževanju novega kadra in ob koncu pohvalil izvedbo in pripravo konference. Na postavljeno vprašanje o možni postavitvi športnih objektov je izrazil upanje, da bo mogoče v bližnji prihodnosti le kaj graditi
Ob koncu so bile podeljene značke in izkaznice ZSMS in sprejeta dva sklepa, ki zahtevata čimprejšnjo izvršitev.
Vera Grošelj
Mestna organizacija ZZB NOV Domžale čestita vsem ženam ob 8. marcu in jim sporoča, da je namesto čestitk nakazala 1.000 din Onkološkemu institutu za nakup pripomočkov za pravočasno odkrivanje raka na dojki.
Odbor
HUMANI DINAR
,,Delo" nas je 2. februarja seznanilo o razgovoru tov. Tita z novinarko zagrebškega Vjesnika tov. Daro Janekovič. Na obširen splet vprašanj te novinarke o aktualnih problemih našega življenja je predsednik Tito dal tudi zelo tehtne in pomembne odgovore.
Rad bi se dotaknil tistega dela vprašanja, ki se nanaša za problematiko zaposlenih žena, njihovih pravic. Ugotovila je, da bo treba nekatere zakone prečistiti, da so zastareli in v škodo žena. Poleg tega je vse premalo skrbi za zaposlene žene.
Tov. predsednik Tito je na ta splet vprašanj odgovoril:
„Po vojni smo dobro začeli. Potem pa je denar postal vladar in vse se je gledalo skozi dinar. Pozaprli so še tisto malo otroških vrtcev, kolikor jih je bilo, zaprli počitniške domove in podobno. Zdaj moramo začeti z nova. To je bila naša huda napaka. Ne moremo reči, da je to socialističen odnos: družinam moramo zagotoviti, da lahko svoje otroke, kadar sta žena in mož v tovarni na delu, puščajo v otroških ustanovah, da lahko kdo skrbi zanje in jih vzgaja. To pa je pri nas pomanjkljivo urejeno. Zato zdaj začenjamo znova. Ce bi nadaljevali tako, kot smo začeli po osvoboditvi, bi imeli v Jugoslaviji danes povsem drug položaj, kar zadeva pomoč in skrb za družino."
Mislim, da ima ta odgovor globok prizvok naše sedanje potrošnike družbe. Po osvoboditvi smo za malčke, čeprav so bili hudi in težki časi, le imeli human in socialni čut. S tem čutom smo zgradili razne otroške vrtce ali jasli in organizirali nešteto domov za vojne sirote. Toda pri tej akciji nismo stvari gledali skozi dinar in rentabilnost, temveč je bil tu navzoč tisti človeški solidarni humani čut, ki nas je spodbujal pri ustvarjanju temeljev naše humane družbe. Danes tega čuta ni več, saj že dojenček, ko dobi „dudo" ali tisti malček, ki stopi v vrtec, postane „blago, na katerega obesimo že rentabilnost". Ta pot nas je danes dovedla do tega stanja, da imamo na eni strani izobilje, na drugi pa siromaštvo, pa ne v smislu kruha, temveč socialno-humanih in družinsko-srečnih pogojev življenja.
To danes čutimo tudi DomžaJ-čani,, kajti problemi otroškega varstva in šolstva vsak dan hujše obremenjujejo delovne žene. Da bi te družinske težave rešili s čakanjem na neke zakonske predpise je iluzija. Najsi pride kakršenkoli zakon v zvezi s tem, probleme bomo morali reševati sami. Takšno pričakovanje v našem delegatskem sistemu ni in ne more biti temelj reševanja teh problemov. Samo po sebi je razumljivo, da se v TOZD in KS porajajo interesi, zahteve in potrebe po reševanju določenih nalog.
Odkrito poglejmo problem varstva otrok. Danes nam primanjkuje prostorov minimalno za 200 otrok. Kdo je tu sedaj najbolj prizadet,
(Nadaljevanje na 7. strani)
KRVODAJALSKA AKCIJA
Prebivalcem občine Domžale sporočamo časovni razpored krvodajalske akcije za leto 1976. Iz programa je razviden čas, planirano število krvodajalcev in zbirno mesto za organizacije združenega dela, zavode, ustanove, ter za občane, ki se bodo javili na poziv organizacij Rdečega križa.
Vsak dan je potrebno, da pride na odvzem krvi na transfuzijsko postajo v Ljubljani po 200 krvodajalcev, če hočemo, da dobijo kri vsi, ki jo potrebujejo za zdravljenje in rešitev življenja.
Občinski odbor Rdečega križa in družbenopolitične organizacije vabijo prebivalce občine Domžale, da se polnoštevilno odzovejo vabilu, ker je kri nenadomestljivo zdravilo, ki jo lahko da samo človek. Krvodajalstvo torej predstavlja sestavni del našega zdravstvenega varstva, zato je prav, da pride vsak zdrav občan vsaj dvakrat do trikrat v svojem življenju na odvzem krvi. To je tudi pogoj, če hočemo, da bo kri vedno na razpolago in da zaradi njenega pomanjkanja ne bo ogroženo morda tudi vaše življenje.
Prijave zbirajo vse organizacije združenega dela s sindikalnimi podružnicami, zavodi, ustanove ter organizacije Rdečega križa.
PLAN KRVODAJALSTVA za leto 1976
Zap.	Naziv organiz. združ. dela.	Planirano	Ura	Zbirno mesto
St.	zavoda, ustanove, RK itd.	število		
TOREK, 23. III. 1976				
l.	Melodija Mengeš	40	6	pred tovarno
2.	I rak Mengeš	40	6	pred tovarno
3.	1'ilc Mengeš	20	6	pred tovarno
4.	Tamiz. Mengeš	15	8	pred tovarno
5.	AMD Mengeš	15	8	pred Trakom Mengeš
6.	Opekarna Mengeš	15	8	pred Trakom Mengeš
7.	Slamnik Mengeš	5	8	pred Trakom Mengeš
8.	KO RK Trzin	1 5	8	avtobus.postaja Trzin
9.	Gasilsko društvo Trzin	5	8	avtobus.postaja Trzin
10.	Kmet. poizkus, center Jable	15	8	avtobus.postaja Trzin
1 1.	KO RK Mengeš	20	8	pred Trakom Mengeš
1 2.	Dom počitka Mengeš	S	8	pred Trakom Mengeš
13.	Živilska industr. Mengeš	S	8	pred Trakom Mengeš
14.	/VE, obrat Mengeš	10	10	pred Trakom Mengeš
1 S.	Semesadike Mengeš	10	10	pred Trakom Mengeš
1 6.	Komunalno gospod. Mengeš	5	10	pred Trakom Mengeš
17.	Hidrometal Mengeš	15	10	pred Trakom Mengeš
18.	Zavaroval. SAVA Mengeš	10	10	pred Trakom Mengeš
19.	Osnovna šola Mengeš	S	10	pred Trakom Mengeš
20.	Zaloga piva Mengeš	3	10	pred Trakom Mengeš
21.	Prehrana posL Mengeš	3	10	pred Trakom Mengeš
22.	Otroško varstvo Mengeš	3	10	pred Irakom Mengeš
23.	Poklicna šola Domžale	25	10	pred šolo v Domžalah
SREDA, dne 24. 3. 1976
24.	Papirnica Količevo	50	6	pred tovarno
25.	Helios    TOZD Količevo	40	6	pred obratom
26.	KO It K Jarše	20	6,30	Želez, postaja Rodica
27.	Gasilsko društvo Jarše	10	6,30	Želez, postaja Rodica
28.	Biotch. fakulteta Rodica	5	6,30	Želez, postaja Rodica
29.	TOKO obrat Studa	50	8	pred obratom Studa
30.	STUGŠ Domžale	20	8	pred šolo
31.	TOKO TOZD Usnjarna Domžale	20	8	pred obratom
32.	Osnovna šola V. P. Domžale	5	9,30	pred šolo
33.	Obnova Domžale	20	9,30	pred obratom Stob
34.	TERMIT, uprava Domžale	5	9,30	pred upravo v Stobu
35.	Avtoservis Domžale	15	9,30	pred podjetjem
36.	Zdravstveni dom Domžale	15	9,30	pred domom Domžale
37.	Gasilsko društvo Domžale	10	9,30	pred domom Domžale
Četrtek, dne 25. 3. 1976
38. Lek TOZD Kemija Mengeš
39. Gasilsko društvo Peče
40. KO RK Peče
41. KO RK Moravče
42. AMD Moravče
43. Gasilsko društvo Moravče
44. Termit, pekokopi Moravče
45. Rašica TOZD Moravče
46. Svit TOZD Moravče
47. Mizarska delavnica Moravče
48. Osnovna šola Moravče
49. Gasilsko društvo Krašce
50. Elektrovod Dole
51. KORKVrhpolje
52. Gasil, društvo Vrhpolje
53. KO RK Krtina
54. KO RK Rafolče 5 5. KO RK Prevoje
56. Gasilsko društvo Prevoje
PETEK, dne 26. 3. 1976
57. Papirnica Količevo
58. TOKO skupne službe TOZD Galanterija Domžale
40 6 svoje prevoz, sredstvo
5 6,30 pred trgovino v Peč ah
10 6,30 pred trgovino v Pečah
30 7 pred avtobus, p. Moravče
10 7 pred avtobus, p. Moravče
10 7 pred avtobus, p. Moravče
15 7 pred avtobus, p. Moravče
25 7 pred avtobus, p. Moravče
10 7 pred avtobus, p. Moravče
5 7 pred avtobus, p. Moravče
5 7 pred avtobus, p. Moravče
3 7,10 pred avtobus, p. Krašče
5 7,10 pred obratom v Dolah
10 6,30 pred cerkvijo Vrhpolje
3 6,30 pred cerkvijo Vrhpolje
10 7,30 pred šolo v Krtini
30 10 pred gostil. Marinček
20 10 pred gostil. Škarja
5 10 pred gostil. Škarja
60       6 pred tovarno
50       6 pred upravo Domžale
(Nadaljevanje na 7. strani)
(Nadaljevanje s 6. strani)
59.	Helios, TOZD skupne službe Dony	45	8	pred upravo Domžale
60.	Universale Domžale	45	8	pred tovarno
61.	Pekarija Domžale-Radomlje	3	8	pred Universale Domžale
62.	Gozdno gospodarstvo Domžale	5	8	pred upravo Domžale
63.	Posebna os. šola Homec	3	10	pred gostil. Repansek
64.	KO RK Homec	10	10	pred gostil. Repansek
65.	Perutnina Zalog, obrat Črnelo	10	10	pred obratom črnelo
66.	ABC „Napredek" Domžale	35	10	pred upravo Domžale
67.	Skupščina občine Domžale	40	1«	pred SOb Domžale
SREDA, dne 31. 3. 1976				
68.	M lino It roj Domžale	35	6	pred tovarno Studa
69.	T< »SAMA Domžale	50	6	pred tovarno Studa
70.	1 ERMIT kemični obrat Ihan	15	8	pred obratom v Ihanu
71.	Al. Obrat prašičereja Ihan	40	8	pred obratom v Ihanu
72.	KO RK Ihan	15	8	pred trgovino v Ihanu
73.	Gasilsko društvo Ihan	S	8	pred trgovino v Ihanu
74.	Ekonomska srednja šola Domžale	15	8	pred občino Domžale
75.	KO RK Domžale	30	8	pred občino Domžale
76.	Osnovna šola Šlandrove br. Dž.	S	8	pred občino Domžale
77.	Glasbena sola Domžale	5	8	pred občino Domžale
78.	DELAVSKA UNIVERZA Domžale	5	8	pred občino Domžale
79.	ALKO obrat Domžale	3	8	pred občino Domžale
80.	Komunalno podjetje Domžale	15	8	pred občino Domžale
BI,	Dom počitka Domžale	S	9,30	pred občino Domžale
82.	SDK Domžale	3	9,30	pred občino Domžale
83.	Ljubljanska banka Domžale	3	9,30	pred občino Domžale
84.	Gostinsko podjetje Domžale	5	9.30	pred občino Domžale
85.	Postaja Ljudske milice Domžale	3	9,30	pred občino Domžale
86.	Občinsko sodišče Domžale	5	9,30	pred občino Domžale
87.	lil k< )l      črpalka Domžale	3	9.30	pred občino Domžale
88.	III ION Zagorje, obrat Domžale	10	9,30	pred občino Domžale
89.	P i i Domžal«	5	9,30	pred občino Domžale
90.	Slaščičarna Bistrica	3	9,30	pred občino Domžale
91.	BIRO 7 1 Domžale	10	9.30	pred občino Domžale
92.	Osnov, šola J. B. Tito Domžale	5	9.30	pred občino Domžale
93.	AMD Domžale	20	9.30	pred občino Domžale
94.	Zavod za otroško varstvo Domžale	10	9.30	pred občino Domžale
9$,	Obrt, podjetje ZORA Domžale	5	9,30	pred občino Domžale
Četrtek, dne 1.4.1976
96.   Induplati Jarše	60	6	pred tovarno
97.    OLJARNA Vir	20	6	pred Žitom Vir
98.    /I|() Vir	10	6	pred /itom Vir
99.   PREHRANA, posL na Viru	S	6	pred Žitom Vir
100, KO K K Vir	20	6	pred Žitom Vir
101. Gasilsko društvo Vir	S	6	pred Žitom Vir
102. IOSAMA Domžale	50	8	pred tovarno na Viru
10 t. si ovENUA! is Radomlje	35	8	pred obratom Radomlje
104. OPEKARNA Radomlje	1 n	8	pred opekarno
105. KO RK Radomlje	20	8	pred gostil. Sporn
106, Gasilsko društvo Radomlje	5	8	pred gostil. Sporn
H)7. Osnovna sobi Radomlje	s	8	pred gostil. Sporn
108. KO RK Rova	s	8	pred gostil. Pire Kova
109. KO RK Dob	10	9,30	pred avtohus,p. Dob
110. (lasilsko društvo Dob	s	9,30	pred avtobus, p. Dob
lll.i »snovna sola Dob	3	9.30	pred avtobus.p. Doh
1 12, Celino podj, Ljubfj., obrat Domžale	S	9,30	pred obratom Domžale
1 1 .1.  1 leklro obrat Domžale	5	9,30	pred obratom Domžale
1 14. UalllakO društvo Dragomelj	5	10	pred avtobus. p. i lra|
1 1 S. Al »bral Pšata	15	10	pred obratom Psala
116, Ribogojnica Dragomelj	5	10	avtobusna p. Dragomelj
1 17. KO RK Dragomelj	s	10	avtobusna p. Dragomelj
(nadaljevanje s 6 strani) trpi zaradi materinstva? Odgovor je jasen: tista mati, ki dela v proizvodnji in hodi v službo. Ta mati nosi sedaj posledice tega krutega vladanja dinarja, ki je spremenil mišljenje humanosti in socialni čut v blagovni predmet. Ta kruti dinar pa nam dela težave, ker ga za to ni. Ko smo začeli z intenzivnim reševanjem stanovanjske problematike, ni bilo vetra, da bi napel tudi jadra za vzporedno zgradnjo šol, vrtcev in jasli. Hiše rastejo, kot gobe po dežju, šola, ki bi morala biti že izgrajena, je še na papirju.
Mislim, da je treba omeniti še drugo dejstvo v našem samoupravnem življenju, to je udeležbo žensk v vseh samoupravnih organih. V naši občini imamo okrog 54 % zaposlenih žensk. Vprašajmo se, ali ni tudi to napredna sila v našem napredku in izgradnji standarda? To je: samo, ker je pač ženski spol, smo še čestokrat mnenja, da naj doma gospodinji in po delu varuje in skrbi za otroke. Če je sposobna, da kot kvalificirana delavka opravlja s strojem, če je sposobna, s fakultetno izobrazbo prevzemati odgovornosti v proizvodnih procesih, je tudi sposobna, da uveljavi vsaj tiste osnovne stvari, ki ji bodo ublažile življenje doma pri družini. Mnogokrat se tega zavedamo, samo mnenja smo, da so to ženski problemi, ki niso tako aktualni, da bi se ob njih potili? !
Vzemimo in oglejmo si konkreten primer bolnega malčka, ki zaradi bolezni ne sme biti v vrtcu. Ta malček mora biti doma v družinski ali bolje rečeno v materinski oskrbi. Res je. da mamica dobi ,.za ta čas bolniško."' Taksna bolniška pa je za marsikatero hujša, kot bi bila sama bolna. Ko otrok trpi. trpi tiic 1 i mamica in očka. ni spanja, in
PETEK, dne 2. 4. 1976
I I 8. I nduplal i J arse
I 19. (,asilsko društvo Trojane
120. Gostišče KONSlK
12 1. KO K K Blagovica
KO RK Učak
KO RK Podmilj
KO RK Petelinjek
KO K K Ozbolt
KO RK Česnjice
122. Oatiltko društvo Blagovica
1 23. KO RK Krasnja
124. Gasil, društvo Krasnja
12 5. KO RK Zlato polje
I 26. KO RK lukovica
127. Gasil, društvo I ukovica
1 28. MOJCA lukovica
129. Osnovna sola Brdo Lukovica
60 6 pred tovarno
S 7 pred gostiščem Konšek
5 7 pred gostiščem Konšek
20 7 Avtobusna post. Blagovica
5 7 ob cesti iz Trojan
5 7 ob cesti iz Trojan
5 7 ob cesti iz Trojan
5 7 ob cesti iz Trojan
10 7 pred šolo v (esnjicah
5 7 avtobus, post. Blagovica
30 9 pred gostil. Pavle Krasnja
5 9 pred gostil. Pavle Krasnja
10 9,30 v Obršah
20 9.30 pred Zadtflomom lukovica
5 9.30 pred Zad. domom Lukovici
15 9,30 pred Zad.domom Lukovica
5 9,30 pred Zad,domom Lukovica
Krvodajalec je lahko vsak zdrav človek od 18. do 65. leta starosti. Na dan odvzema se izogibajmo mastne hrane in alkohola.
OBČINSKI ODBOR RK DOMŽALE
projektiranje in urbanizem stavbna zemljišča stanovanjsko gospodarstvo ingeneering Domžale
Ljubljanska 110 a
BIRO 71 Domžale
živčnost ruši družinsko harmonijo. Neprespana in živčna noč povzroča dolbčene neuspehe pri delu. Ti neuspehi in izpadi pa vplivajo na del dohodka. Tega mi ne vidimo, še manj pa znamo to izračunati. Povsod računamo na rentabilnost, na delovno disciplino, v teh primerih smo pa indiferentni, to pa zato, saj ima zasigurano ..bolniško", kaj še hočemo več? .
V kapitalističnem svetu, kjer je zaposlenih veliko žensk z otroci, že zasledimo, da imajo tovarne svoje jasli za bolne in zdrave otroke. Kapitalista ni dovedla do tega koraka sociala, še manj pa humanost. Privedel ga je račun o izgubah, ki jih je imel v primerih materinskega varstva otrok. Te izgube je zasledoval in prišel do zaključka, da mu ta organizacija nematerinskega varstva prinese še dobiček. Marsikateri se bo tej ugotovitvi čudil, pa tudi ne bo verjel. Če pa pogledamo naše izpade, ki gredo v milijarde radi tega, ker je ,,dinar" tisti, ki meri socialo in humanost družinskega okolja, lahko ugotovimo, kaj imamo in kje smo.
Seveda bo takoj nastalo vprašanje ,,odkod pa dinar", da bi naredili jasli za bolne otroke. S tem vprašanjem se sedaj lahko približamo temu, da je nad $4% mater prizadetih. Ta sila bi morala preko svojih sindikatov TOZD sprožiti interes za akcijo. Ni treba posegati v kuverte ali dohodek podjetja, temveč solidarnostna akcija vseh za rešitev tega problema. Mislim, da bi se nihče ne odrekel delati eno ali dve sobote, pa tudi več, če bi bilo potrebno, za to humano akcijo. To bi bil tisti socialno-humani dinar, ki bi lahko vplival na spremembo sedanjega stanja.
Vodeb
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST DOMŽALE RAZPISUJE za leto 1976
15 štipendij
za učence srednjih in študente višjih in visokih šol pedagoške smeri.
Učence bo štipendirala Občinska izobraževalna skupnost Domžale s pogojem, da se po končanem študiju vključijo v delo vzgoj-noizobraževalnih ustanov občine Domžale.
Prijave učencev oz. študentov sprejema tajništvo Občinske izobraževalne skupnosti Domžale, Ljubljanska 110 do 1. marca 1976.
Prošnji za štipendijo (na obrazcu DZS 1,65) je treba priložiti:
— overovljen prepis ali fotokopijo dokazila o učnem uspehu (zadnje spričevalo),
— dokazila o osebnih dohodkih staršev; v obrazcu za štipendije se morajo nanašati na koledarsko leto 1975,
— potrdilo skupščine občine o premoženjskem stanju in številu družinskih članov.
— izjavo kandidata, da ne prejema druge štipendije, podpore itd., oziroma potrdilo, da nima obveznosti iz prejšnjega štipendiranja.
— mnenje šole, na kateri se kandidat šola.
Prednost pri podelitvi štipendij imajo prosilci, ki se odločajo za študij deficitarnih pedagoških smeri (matematika, telesna vzgoja, likovna vzgoja, glasbena vzgoja in razredni pouk).
Višina štipendije bo vsklajena s pravilnikom o štipendiranju Občinske izobraževalne skupnosti Domžale.
Kandidati bodo o izidih razpisa obveščeni do 20. marca 1976. Prošenj brez zahtevanih dokazil in prošenj, vloženih po razpisanem roku, ne bomo obravnavali.
Podrobnejše informacije dobijo kandidati v tajništvu Občinske izobraževalne skupnosti Domžale, Ljubljanska c. 110.
KSikO  SO  SG SSlSmG porušene  domovine in o smeri
našega samoupravnega razvoja, tu ■ ■ "   "   I x «J ne sme biti omahovanj, kolebanja
spremenile v svinjsko stegno in°1 toPana^a ičnh r°
kov in posledic.
V enem izmed obratov družbene prehrane v naši občini delavci niso bili povsem zadovoljni z domačimi salamani in so poklicali na pomoč sanitarno inšpekcijo. Poleg tega, da so sanitarci ugotovili, da so salame neprimerne, tudi dobavnice ni bilo nikjer. Zadevo je nadalje prevzela tržna inšpekcija in odkrila, da so se ob nabavi salame spremenile v svinjsko stegno. Kako, se boste vprašali? Povsem preprosto za „tište, ki znajo"! No, pa poglejmo v ..črevesje" te zadeve.
Ekonom, te obratne menze je pri nabavi v mesnici med drugim videl zelo lepe domače salame. Želel je popestriti zdolgočaseni jedilnik. Poslovodja mesnice je naročilo sprejel, vendar je nastopila težava plačila. Salame so bile namreč narejene za hišne po-
1'oglejmo se v ogledalo družbe in videli bomo. kakšni smo kot ljudje. Imamo različne karakterne lastnosti. Nekateri smo bolj vase zaprti, obrnjeni v lastno notranjost. Nekateri smo bolj prilagodljivi, vsakrsnjernu okolju se hitro prilagodimo. Vendar ima tudi tisti, ki je bolj vase /aprt rad dru/bo. samo ne /na se prilagoditi. Smo ludi srednji med te/je in lažje prilagodljivimi. Smo tudi taki. ki smo radi gospodovalni, radi vodimo, te/imo /a oblastjo itd. Gospodujoči hrtv /nanja je velik egoist in birokrat v negativnem smislu te besede. Gospodujoči, zapovedovalc-n. ki te/i /a oblastjo ima pa ludi zato potrebno /nanje lahko postane dober vodja. Smo pa tudi taki. na /alost se preveč, ki smo raje vodeni.
trebe, ne pa za prodajo v poslovalnici mesarskega podjetja. Poslovodja je zahteval plačilo, ekonom pa gotovine ni imel. V zadovoljstvo vseh sta problem rešila tako, da sta v dobavnico vpisala svinjsko stegno „v količini" 3,40 kg, da je bila urejena finančna izravnava za 1,70 kg suhe domače salame. Tudi na varnost nista pozabila. 0,80 kg salame je bilo več, če bi se slučajno pokvarila. Skoraj neverjetno je, da so se v menzi pokvarile v 3 dneh, pri mesarju doma pa so bile užitne celo leto dni!?
Vsi so bili zelo srečni: mesar z dišečo pečenko, delavci s pokvarjeno salamo.
Prebava pa še ni končana .....!
Aleksander Klinar
Imamo različna stališča, na katere ne sinemo pozabljati, prav tako ne smemo pozabljati na različne sposobnosti.
Stališča vzgajamo v družini, varstvenih ustanovah, šoli. v delovnem okoliu, ta okolja so zelo različna, vendar zelo pomembna se posebej za otroke in :.a mlade ljudi, če sedaj že vemo. da se 90 '/< otrok oblikuje že do sedmega leta starosti. V teh okoljih morajo biti stališča trdna. Pri nas mora.no v vseh naštetih okoljih še posebno paziti o trdnosti naših stališč, o
Navade so trdne, dajo pa se tudi spremeniti, navade so v veliki meri odvisne od okolja. Na primer: če gre naš delavec v tujino in ko pride v drugo okolje, postane takšen, kot je to okolje. Mimogrede naj povemo, ker mnogokrat lahko slišimo, da je ta ali oni len in da mu je to že prirojeno. Lcnosti ali pridnosti po naravi ni. S takšnim človekom, ki mu pravimo, da je len, nekaj ni v redu. Mogoče je v neki stiski, je nekaj narobe v družini, ima denarne težave, delo, ki ga opravlja ni tisto, kar bi rad delal, delovno okolje, v katerem dela mu ne ustre/a ipd., ali pa je bolan in ga je treba zdraviti, ali pa ima slabe delovne navade, ker je delal v okoljih, v katerih si je take navade pridobil. Kekli smo že, da se dajo navade spremeniti z spremembo okolja.
Znani filozof Tvvain je dejal, ko je izhajal iz. takratnih časov. „Navade se ne moreš kar tako znebiti, da jo kratko malo potisneš skozi okno. Oditi mora stopnico za stopnico." Mi smo na današnji stopnji razvoja ze spoznali, da s spreminjanjem okolja te stopnice znat no lahko skrajšamo. Na primer: lenuhu spremenimo okolje na ta način, da ga osebno ocenjujemo in tudi plačamo po tistem kar je s svojim delom dosegel.
Smo tudi različno sposobni. Vemo, da je v človeku mnogo sposobnosti, samo ne v vseh enako in enakih, faktorska analiza sposobnosti nam pokaže kakšne sposobnosti ima posameznik. Različne zmožnosti že pri rojstvu prinesemo s seboj. Ali se bodo te zmožnosti razvile, je odvisno od okolja v katerem se bo. posebno v rani mladosti, posameznik razvijal. I istim, ki prinesejo pri rojstvu s seboj manjše zmožnosti mimo različnih Stopanj, pravimo razvojno moteni. (V vemo. da se vsaka še tako majhna zino/nost v določenem okolju lahko razv ijc v okviru zmožnosti jih moramo izkoristiti in lako tudi taksne usposobiti za življenje. Kol so zmožnosti različne po količini, so različne tudi po vsebini usmerjenosti: nekdo ima zmožnosti, da razvije sposobnosti v matematiki, druei v kemiji ipd.
Različni smo tudi po količini in nivoju znanja. Nekdo ima veliko kartografskega znanja iz zgodovine to je količina znanja, nivo pa pomeni čisto nekaj drugega. Na primer: razvojno-dialektično poznavanje zgodovine.
Razlikujemo se tudi v intehgenl nosli. po kateri se delimo na nadpov prečne genije, povprečne in pod pov prečne.
Različne imamo tudi duhovno-čutne I po Sob noSt I, to so sposobnosti naših čutil, našega živčnega sistema. Od tega je odvisno kako hitro reagiramo, to so sposobnosti vida, tipa, okusa, sluha.
1'rav takr> so različne tudi nase psihomotorične sposobnosti, okretnost rok, sposobnost rok do zapestja, sposobnost prstov, fina spretnost prstov, koordr nacijska sposobnost - različna dela z obema rokama in nogama, ali samo različna dela dveh rok.
Sposobnosti so zelo pomembne, ki če razporedimo pravega človeka na pravo dtftldvflo mesto, delovno mesto prilagodimo sposobnostim delavca (metoda Wl ), lahko močno vplivajo na proizvodnost - produktivnost. Ugotavljati moramo še uspešnost posameznika z metodo osebne ocene učinkovitosti.
SOLIDARNOST IN SVOBODA
Ljudje smo tudi nekateri bolj revolu cionami, nekateri bolj konservativni. Mladi se bolj nagibajo k revolucio narnosti, kot starejši. Starejši jih rad i pri tem omejujemo, češ, saj vi ne razumete. I»r i nas nam bolj manjka revohu-iona most i.
To je le kratek del filma, zrcalne podobe naše družbe, podobe o nas, o človeku. Ni ga tako zapletenega meha nizma ne tehnološkega, ne organizacijskega in tudi nobena ekonomska težava ni tako zapletena, kot je člo veška družba. Zato je tudi reševanje člo-
veških vprašanj najbolj zahtevno, pa naj si bo po znanju, čustvenih zmožnostih, ali čutnih in razumevajočih sposobnostih. Ker prav to delo. pristop k reševanju človeških vprašanj socialne varnosti človeka, ki jo zagotavljamo na ta način, da predvsem pomagamo de lavcu in delo, da bo v najvećih primerih, kjer obstoji sposobnost, sani sposoben ustvarjati sebi svojo socialno varnost in svobodo, zahteva od nas, da vsem in vsakomur priznamo toliko svobode, kolikor jo zahtevamo za sebe. Brez tega spoznanja in takega ravnanja bomo vedno nekoga socialno ogrožali. Ce se bomo tako gledali, potem bomo tudi razumeli težji položaj nekaterih svojih sodelavcev v isti temeljni organizaciji združenega dela, drugi organizaciji zdru zenega dela, vasi, krajevni skupnosti, občini in bomo lahko solidarni brez očitkov, pripomb in slabe- vesti.
USTVARJANJI. pogojev ZA BODOČNOST
Mislim, da nam na koncu ni treba posebej podrobno dokazovati, da za vse to v delovnih organizacijah, vsaj v večjih potrebujemo posebej usposobljene ljudi ,,industrijske psihologe" ali „socialne delavce". Manjše delovne organizacije pa bi dve ali tri skupaj zaposlile takega strokovnjaka, saj to že imamo za varstvo pri delu in obratnih ambulantah.
Taki strokovnjaki bi potem lahko dali samoupravnim organom in delavcem neposredno, strokovne informacije in predloge kako se načrtuje in načrtno rešuje socialna varnost vseh m posameznika v organizaciji združenega dela.
Ti strokovnjaki bi se povezovali tudi s krajevnimi skupnostmi, kjer delavci živijo m posameznimi ceniti /a socialno delo. ki rešujejo
posamezna socialna vprašanja. Skrajni cas je že, da prav vsi Spoz-namo, da je najbolj produktiven tisti delavec, ki je zdrav, zadovoljen, fizično in psihično spočit in kulturno vsestransko osveščen.
Čas je tudi da Spoznamo, da so odnosi v ustvarjanju dohodka m odnosi v njegovi delitvi samo dve strani enega in istega proizvodnega procesa, da se delitev pojavlja kol funkcija proizvodnje, kot zelo aktivna funkcija / moćnim povratnim učinkom na odnose v proizvodnji.
Včasih, pred sprejetjem nove ustave in pred preoblikovanjem združenega dela, pred na novo organiziranimi krajevnimi skupnostmi, ko še nismo bili združeni po interesnih področjih v interesnih skupnostih, smo mnogokrat govorili, kako spoznati in uveljaviti pristne interese resnične interese delovnih ljudi in občanov. Sedaj pa dostikrat pozabljamo na te interese, ko pod plaščem samoupravljanja sprejemamo stvari, ki so zelo vprašljive koliko so v interesu delavcev.
Interesi so sedaj znani. Krajevne skupnosti želijo čim več sredstev. Za to so zainteresirane za čim bolj učinkovito proizvodnjo. Delegati krajevnih skupnosti iz posamezne organizacije združenega dela morajo v svoji organizaciji združenega dela lo nenehno izražati. Na drugi strani pa morajo ti isti delegati v krajevni skupnosti skrbeti za racionalno trošenje sredstev, ker je to v interesu organizacije združenega dela, za čim bolj kvalitetne (nadaljevanje na 11. strani)
Osnovna organizacija sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih si je zadala vrsto nalog, s katerimi bo skušala reševati problematiko tudi na tem področju sindikalne organiziranosti Prvo tako srečanje po občnem zboru je bilo namenjeno temu, da se delavci spoznajo z nekaterimi vprašanji družbene samozaščite in s pravicami ter dolžnostmi, ki izhajajo iz določil kolektivne pogodbe
Kako bomo lahko postali socialno bolj enakopravni in solidarni?
(Nadaljevanje z 9. strani) lil prostor za gospodarski razvoj in postavljanje industrijskih obratov v tem prostoru. Ravno tako bo v njem zajeta raziskovalna dejavnost na območju celotne republike, postavljeni temelji raziskovalnih institucij in njihove naloge, ki izvirajo iz problemov onesnaževanja okolja in skrbi za čisto in varno okolje. Poleg tega bo v družbenem dogovoru oblikovana tudi nadaljnja pot samoupravne organiziranosti na tem pomembnem področju.
7. Potrditev statutov osnovnih šol.
Predlog dnevnega reda bo dopolnjen s posameznimi že ustaljenimi točkami, kot so pregled sprejetih in izvršenih sklepov zadnjega zasedanja, odgovori na delegatska vprašanja in ostala problematika, ki izhaja iz neposrednega dela same delegatske skupščine.
URADNI VESTMIKSomžale
LETO IX - št. 3 PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KONFERENCI
Domžale, 25 februar 1976 SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽAL!
Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ,št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 55/75), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) in 192. člena statuta občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 4/74) je skupščina občine Domžale na seji družbenopolitičnega zbora, dne 20.11.1976, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 23.11.1976 sprejela
„Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev: 3%."
2. člen
Izvršni svet skupščine občine Domžale je pooblaščen, da pripravi prečiščeno besedilo odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
3. člen
ODLOK Ta odlok začne veljati 1. marca 1976, uporablja
o spremembi odloka o posebnem občinskem pa se od 1. januarja 1976. davku od prometa proizvodov in od plačil za  Številka:421-1/76 redsednik
storitve Datum: 23.2.1976 Skupščine občine Domžale
Jernej LENIČ, l.r.
l.člen _
V odloku o posebnem občinskem davku od ...      , ,     _ „ plačil za storitve (Ur. vestnik občine Domžale,  Priporočamo vam, da čimveč bančnih št. 2/73, 1/74, 5/75 in 1/76) se tarifna števil-  poslov opravljate v PODRUŽNICI, kjer ka 1 tarife spremeni tako, da se glasi:               vodimo vso evidenco o vaših hranilnih _ vlogah.
Naši uslužbenci vam bodo na voljo za vse INFORMACIJE, ki so povezane z vašim bančnim poslovanjem.
/O ljubljanska banka
Iniciativni odbor za ustanovitev Kluba samo-upravljalcev daje uradni
POPRAVEK
15. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kluba samoupravljalcev v občini Domžale, ker je v drugem odstavku tega člena prišlo do napake pri višini procenta za zbiranje sredstev.
Drugi odstavek 15. člena se pravilno glasi:
„Visino letnega prispevka za financiranje družbenopolitičnega izobraževanja določijo podpisniki tega sporazuma na skupščini Kluba samoupravljalcev glede na predvideni program družbenopolitičnega izobraževanja samoupravljalcev, vendar tako, da prispevek organizacij združenega dela in drugih samoupravnih delovnih skupnosti znaša 20% od 1% (20 procentov od 1 procenta), ki ostane delovnim organizacijam i/, sredstev za izobraževanje, ki se oblikujejo iz bruto osebnih dohodkov."
S tem oopravkom se spremeni besedilo 15. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kluba samoupravljalcev v občini Domžale, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku občine Domžale, številka 2, dne 9.februarja 1976.
Predsednik iniciativnega odbora: Franc Pančur, l.r.
Iz himalajskega dnevnika
Piše Stane Klemene - član odprave (Nadaljevanje in konec)
Petkrat zasadiš lopato v sneg ali udariš s cepinom, pa moraš že sesti in počivati. Naslednji dan so Roman, Boris, Janko in Naje postavili še en šotor. Od naše skupine je bil z njimi tudi še Marjon. Romijeva skupina je v naslednjih dneh napela okoli 400 m vrvi proti taboru IV in to v višini 7500 m. Stena je tu še vedno tako strma kot v Žlembarju in na trojki. Ogromno težav smo imeli s postavljanjem šotorov. V sneg smo kopali polico, ker pa ga je bilo premalo, smo morali ploščad dozidati. Čez njo smo razpeli ribiško mrežo, da ne bi vetrovi odnašali snega. Nato smo razpeli dvojni šotor tunel v katerem je prostora za šest ljudi. 17. in 18. delovni dan smo porabili za opremljanje tabora IV. Marjon pa je že napel 100 m vrvi proti petici.
25. septembra je začelo snežiti. Tudi že preje je nekajkrat snežilo, vendar smo nekako čutili, da zdaj ne gre za kratkotrajno nenevarno sneženje. Snežilo je tri dni in zapadlo je 90 cm snega. Fantje so na gori v taboru III in IV s težavo vzdrževali šotore in si ohranjali življenje. 26. septembra je še vedno snežilo. Stanje v šotorih je bilo nespremenjeno. Radijska zveza ta dan ni bila razveseljiva, kajti posamezne postaje niso sporočale kakšno je stanje. Šele pozno popoldne smo dobili zvezo in zvedeli, da sta Romi in Boris sestopila v bivak, ker ni bilo mogoče več vzdržati v trojki. Bilo je nevarno, psihičnoubijajoče, čez šotor in nanj so drug za drugim leteli plazovi in zaradi tega je vedno bolj lezel na rob ploščadi, snega pa ni bilo mogoče odmetavati. Tudi v šotoru sta bila ves čas navezana. To so bili eni od najhujših dni v teku celotne odprave. Tudi v štirici je bila situacija podobna. Ker naslednji dan še ni nehalo snežiti, so se zaceli umikati. Umik s trojke in štirice je bil nevaren fn dramatičen. Vsepovsod so leteli plazovi, močno je snežilo in fantje so se kar najhitreje
spuščali po vrveh navzdol. Večkrat jih je zasul plaz in kosi ledu. Na srečo je stena tako strma, da se ni nabrala debelejša plast snega tako, da so bili plazovi manjši. Stena se je sproti otresala in z veliko sreče so se vsi prijatelji rešili iz snežnega pekla v tabor II. Tudi v bazi smo neprestano odmetavali šotore, vendar na ravnem ni bilo plazov in niti ne bi mogel pasti v 2000—metrsko globino.
V nedeljo, 28. septembra je končno nehalo snežiti. Vsi so se zbrali v bazi. Na goro je šla ponovno nova skupina. Njihova naloga je bila usposo-
Pisec sestavka in član alpinistične odprave Stane Klemene na enem izmed mnogih prelazov v himalajskem pogorju. V ozadju se dobro vidi Lhotse in Everest
(Nadaljevanje z 8. strani)
usluge, za čim manj denarja. V samoupravnih interesnih skupnostih smo uporabniki in izvajalci uslug. Sedaj se res ne smemo več obnašati na eni strani kot proizvajalci, na drugi strani pa kot potrošniki, saj se srečujemo skupaj in ..dogovarjamo".
Pri tem se moramo še posebej zavedati, da se vsak dinar, ki ga za karkoli prispevamo, vrne nam nazaj, saj je sleherni dinar naložen v človeka ali objekte, ki služijo človeku. Najpomembneje pa je, da se zavedamo, če hočemo bolje živeti - moramo najprej več, predvsem pa bolje delati.
Tone Dolenc
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža in očeta
DOMINIKA KODERMANA
se iskreno zahvaljujemo dr. Ivu Pevcu za izkazano pomoč in za pozornost sorodnikom, sosedom in delovnim organizacijam, organizaciji ZZB NOV. Društvu upokojencev, pevcem in godbi.
Vsem prisrčna hvala za poklonjeno cvetje in izrečena so/.alja.
Žalujoča žena Lani in otroci z družinami.
Na osnovi MNENJA sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72, z dne 26.11.1974 je glasilo SZDL Domžale OBČINSKI POROČEVALEC oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov.
USTANOVNA KONFERENCA 00 ZSMS RADOMLJE
/e večkrat je bila na različnih sestankih v kraju izrečena kritika, da mladi premalo delamo, da nismo organizirani,. . . Nič ni pomagalo prepričevanje, da jih večina dela v Radioklubu, planinski sekciji PD Mengeš, Športnem društvu in FKK Mavrica. Žal nas mnogi opazijo le, ko gremo iz Špomovega diska, ali ko smo na biljardu pri ,.Jožetu". No, tudi sami smo spoznali, da bi svoje želje in načrte lažje uresničevali povezani in organizirani. Zato smo mladi, po dveh koordinacijskih sestankih, 2. februarja pripravili ustanovno konferenco, ki se je je udeležilo l 7 mladih, kar je sorazmerno malo.
Najprej smo sprejeli pravilnik, nato pa izvolili predsedstvo. Osrednja točka je bila priprava delovnega programa. Za začetek smo sc domenili za manjše akcije, šele ko bo delo steklo, si bomo naložili težja bremena, da na$ ne bo pokopalo, kot je mladinski aktiv pred petimi leti. Prav lako /a začetek nismo ustanavljali različnih sekcij, da sc ne bi ponovila slika iz leta 1973. ko je mladinski aktiv ustanovil Športno društvo, ki sedaj odlično dela. aktiv je pa propadel, skušali bomo delati ha tistih področji]), ki jih sedaj v naši Krajevni skupnosti ni. ali pa so zapostavljena.
Ob 8. marcu bomo sodelovali / recitalom v programu za žene. Folklorna skupina je že pripravila program za enotirni nastop. Pomagali bomo pri urejanju spomenikov NOB. Spomladi bomo pripravili pohod po poteh Radomeljske čete. na katerega bomo povabili borce.
Organizirali bomo zabavni večer s kvizom.
Udeležili se bomo delovnih akcij v KS. hodili na izlete v planine in s kolesi.
Za sedaj je naš edini problem prostor. Seveda ne pričakujemo, da nam ga bodo že jutri prinesli na krožniku. Z delom bomo dokazali, da ga zaslužimo.
Igor Lipovšek
Upokojenci nam pišejo
Prav nepričakovano je prišlo zadnjič v pisarno Društva upokojencev Domžale pismo in v tem pismu lepa pokrajinska razglednica, ki nam kaže slikovito pokrajino Združenih držav Amerike, državice Minesotti Montain. Te kraje je obiskala naša članica IVANKA DROLKA. doma iz Doba pri Domžalah. Takole nam piše: „Obiskala sem Ameriko, državo Minesotti Montain. Deželo, ki ima veliko železnih rudnikov, dežela 10.000 jezer. Tu živi in dela 18 mojih bratrancev in sestričen, sami dobri ljudje. Življenje tu ali pa pri nas se ne da primerjati. Obiskala sem razne kraje in tudi glavno mesto te dežele. Nato štiri ure vožnje do mesta Mineaplesa. Spomnila sem se na domžalske upokojenec, ker sem se tudi jaz tu udeležila izleta upokojencev. Vi-
deli smo mnogo zanimivosti, tako mesto Debut, vozili smo se ob veliki reki Mississipi. Hiše so skoraj vse lesene, kakor v pravljici in res lepo opremljene. Ogledali smo si neko šolo, ki je bila bogato opremljena z grafikoni, teleprinterji, računalniki in pisalnimi stroji. To je bila šola za odrasle. Tu so popravljali težke stroje, avtomobile. Pogostili so nas nadvse prijazno. Ob žrebanju sem imela srečo in dobila kuverto z 20 dolarji. Ogledali smo si tudi slovensko cerkev. Zabavo je priredila slovenska cerkev v dvorani pod cerkvijo. Razglednico prilagam, da boste videli rudnik, gozdove, nepregledne ravnine, dve do tri enosmerne ceste. Bila sem silno vesela, da mi je bilo dano vsaj enkrat videti to zemljo, o kateri smo že kot otroci toliko slišali. Saj je tam baje tudi pravljična dežela Indija Koromandija. Lepo je po svetu, a doma je pa le najlepše! Vse lepo pozdravljam in na svidenje!"
Tako nam je pisala naša članica iz daljne Amerike. Veseli bi bili, da bi sc še drugi ob takih prilikah kaj oglasili in napisali, kar vas bi vse zanimalo. Tov. Drolkovi pa se za pismo lepo zahvaljujemo!
Nace Vodnik
VABILO
Simfonični orkester Domžale - Kamnik sklicuje letni občni zbor za ponedeljek, dne 15. marca 1976 ob 19. uri v prostorih Glasbene šole Domžale.
Vabimo vse člane, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo!
Upravni odbor
biti zasute tabore. Dan pozneje je šlo za prvo skupino še pet ljudi. 2. oktobra je skupina iz tabora I šla v tabor II in še naprej na bivak v višini 6600 m. Naslednji dan smo šli še v tabor IV. Z našo skupino sta bila tudi šerpe Sonam in Pasano. Ta dan so Šrauf, Marjon, Janez in Zoran napenjali vrvi že tik pod petico. Naslednji dan so iz tabora IV nesli v tabor V kisikove bombe. Popoldan je bilo v tem taboru že vse in postavljen je bil tudi šotor. Naslednji dan sta Šrauf in Marjon napela vrv čez najtežje preplezlji-vo mesto v vsej steni, čez 80 m visok kamin. V tem kaminu sta odkrila vrv še iz leta 1972, ki sta jo napela Janko in Matic. Vsi smo bili prepričani, da bomo naslednji dan uspeli in da bo nagrajeno nadčloveško prizadevanje odprave 1972. leta.
6. oktobra smo vstali že pred 6. uro. Po zapletih s kisikovimi aparati se je naš optimizem močno omajal. S kisikovim aparatom bo šel lahko samo eden, drugi pa bo moral iti brez, dokler bo šlo. Ob 8. uri sta Marjon in Šrauf s tremi kisikovimi bombami odšla iz šotora, vendar sta imela samo eno masko. Napredovala sta zelo hitro. Opazovali smo ju z daljnogledom. Ravno tako smo zapisovali ves potek vzpona:
— ob 9.33 uri je bil prvi na vrhu kamina,
— ob 9.43 uri na snežišču pod kaminom,
— ob 10. uri sta oba na koncu pritrjene vrvi, ki sta jih napela dan preje
— ob 11.15 uri sta izplezala iz stene na greben,
— ob 13,30 uri sta pod zadnjo skalno stopnjo,
— ob 14,30 uri sta čez to stopnjo napela vrvi,
— ob 15. uri sta dosegla snežni greben pod vrhom,
— ob 16,45 uri pa stopila na vrh gore.
'Vzdušje v bazi je bilo nepopisno in mnogim so se v zaraščenih obrazih skrivale solze sreče, kajti vsi nečloveški napori so bili poplačani. Marjon je prišel na vrh brez uporabe kisikovega aparata, kar je tudi svojevrsten rekord in neverjeten uspeh.
Dva dni kasneje smo slavili še enkrat. Na vrh sta priplezala Janko Ažman in Naje Zaplotnik. Dva dni pozneje, 10. septembra je na vrhu že tretja naveza in sicer Ivč Kotnik in Vili Grošelj. 11. septembra je bil na vrhu še Janez Dolžan in tik pod vrhom Zoran Beršlin.
Poslanstvo naše alpinistične odprave je bilo tako uspešno zaključeno, uspeh pa je še mnogo večji kot smo v začetku upali in pričakovali. Kot že lani na Kangbačenu (V. JAHO) se je tudi letos pokazalo, da lahko le skupinsko in nesebično delo rodi velike rezultate.To ni uspeh posameznikov, ampak skupine kot celote in vseh tistih, ki so poskrbeli za to, da je odprava lahko šla v himalajsko pogorje.
Zelo sem vesel, da sem bil član te odprave in da sem doživljal skupaj z drugimi vse trdote alpinizma in lepote gorskega sveta in tudi to, da smo dokazali veliko vrednost v alpinističnem svetu.
Sedanje izkušnje bodo brez dvoma v veliko pomoč in korist za našo odpravo leta 1979, ko planiramo, da pripravimo odpravo na najvišjo goro sveta Mount Everest. Stane Klemene
AO Domžale
Tako izgleda ulica v Dharanu. Na cesti vidimo značilne rikše, ki slutijo namesto avtomobilov. Nepal je ena izmed zadnjih visokogorskih
držav
Prijateljski koncert
Moški pevski zbor „Solidarnost" Kamnik med nastopom
V novi dvorani kina v Domžalah smo lahko v petek, 23. januarja prisluhnili ubranim glasovom na koncertu, ki sta ga pripravila pevska zbora SOLIDARNOST i/ Kamnika in „JANEZ CERAR" iz Domžal. Zamisel, da bi /bora skupaj nastopila in posredovala poslušalcem dokaj kvalitetno zborovsko petje se jc porodila že preje, vendar je šele sedaj prišlo do njene realizacije.
Sam koncert je bil razdeljen na tri dele, kajti troje zborov je skušalo pokazati trud svojega dela in vzbuditi pri poslušalcih 'udi notranje podoživljanje ob samih melodijah.
Moški pevski /bor ,.JANEZ CERAR" je pod vodstvom pevovodje Staneta Habeta razgibal poslušalce, saj je pesem prevzela polno dvorano. Ravno tako jc bilo ob poslušanju ženskega zbora SOLIDARNOSTI, ki sicer deluje šele eno leto. pa je vendar poka/al pod vodstvom Viktorja Mihelči-ča, da je glasovno sposoben pripraviti tudi zahtevnejše pesmi. Da je bilo temu res tako. je pokazala publika, ki se kar ni mogla posloviti od pevk na odru.
Moški pevski zbor SOLIDARNOSTI pod vodstvom istega pevovodje je pokazal, da ima že dolgo tradicijo in da s svojo ubranostjo lahko izvaja tudi glasovno zelo zahtevne pesmi.
Namen tega sestavka ni, da bi kritično ocenjevali posamezne zbore, ampak v tem, da povemo vse tisto, kar je bilo izrečenega po koncertu, ko so se vsi pevci zbrali, da se med seboj spoznajo in da se dogovorijo o skupnem bodočem delu in sodelovanju. Vsi, tako Domžalčani, kot Kamničani, so si bih edini v tem, da s takšnim sodelovanjem lahko mnogo doprinesejo k širjenju pevske kulture in da s pesmijo povežejo kulturno dejavnost v obeh občinah. To ima brez dvoma lahko pozitivne dosežke tudi zaradi tega, ker ne gre za tekmovanje in prestiž, ampak za to, da se pesem približa delovnemu človeku, da v njem zbuja čustva do lepote in domače melodije. Ta misel pa je tista, ki je pripeljala do sodelovanja in ki odpira še nove
možnosti, da se zbori številčno in s tem tudi glasovno obogatijo. Resnica je namreč v tem, da s takim sodelovanjem premagujemo večkrat umetno postavljene pregrade, ker z mejami ločujemo tisto, kar že samo po sebi spada skupaj.
Med govorniki je nekdo med drugim dejal tudi naslednje: „Nocoj smo lahko poslušali z odprtimi srci tiste pesmi, ki morajo v naši notranjosti najti svoj odmev, kajti melodije so nam povedale več. kot nešteto besed. Kdo si ne želi takih večerov, kdo ne bi prisluhnil ubranim glasovom in z iskrenim zadovoljstvom zaploskal takšnim pevcem, ki te odtrgajo iz trdega vsakodnevnega življenja in neusmiljenega tempa današnjega časa. Zavedamo se, da vam dragi pevci ni lahko, saj žrtvujete ure in večere predno lahko stopite pred poslušalce, pred nas, vendar smo vam hvaležni za tiste trenutke lepote, ki ste jo pustili med nami."
Prepričani smo, da bomo s takim zadovoljstvom še večkrat lahko odhajali iz naših dvoran in da bo sodelovanje med zboroma resnično postalo tako tesno, da tudi uspehi ne bodo i/ostali.
Vsem pevcem še enkrat iskrena zahvala za prijetno doživetje in lep
vecer:
S. R.
3. TURNIR V NAMIZNEM TENISU V RADOMLJAH
V Radomljah je bil 28. decembra 3. NOVOLETNI TURNIR V NAMIZNEM TENISU, ki ga je organiziralo domače Športno društvo. Sodelovalo je 30 članov iz nase občine, Komende in Kamnika ter I 5 pionirjev. Najboljša v obeh kategorijah sta prejela pokala, ostali trije pa diplome.
Rezultati:
člani: 1. Lcnček Jože, 2. Kozar Jane/. 3. 4. Brvar Zoran in Stražar Marjan.
pionirji: 1. Klavžar, 2. Šraj. 4. Mihelj in Šuštar.
Igor I ipovšek
3
Dekliški pevski zbor Zveze kulturno prosvetnih organizacij, ki ga vodi Jože Naroločnik, dosega vse večje uspehe
»MLINOSTROJ«
TOVARNA STROJEV
DOMŽALE
Priporočamo svoje usluge
Ženski pevski zbor „Solidarnost" Kamnik s svojim pevovodjem Viktorjem Mihelčičem
Moški pevski zbor „Janez Cerar" Domžale med nastopom na prijateljskem koncertu
DR. ANTON SLODNJAK MED NAMI
Mladi i/, osnovne organizacije /ve/c socialistične mladine Slovenije Dob smo ob slovenskem kulturnem prazniku povabili v mladinsko sobo znanega slovenskega zgodovinarja, prešemoslovca in člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. prof. Aniona Slodnjaka. ki sc je zelo rad odzval našemu povabilu.
Okrog 30 članov OO ZSMS in nekaj gostov, med njimi ravnateljica OŠ Dob Majda Nikolič. predsednik OK ZSMS Vito Hav-bjan, mladi s Prevoj in Rafolč je nestrpno v mladinski sobi v gradu Čcšcnik pričakovalo gosta. Ta je imel zaradi neodložljivih obveznosti malo zamude, /e na poti i/. Ljubljane smo sc dogovarjali, kaj pravzaprav naj bi mladim povedal in domenili smo se. da sc bo posvetil predvsem razlaganju Prešernovih pesmi.
Idejo za predavanje pa je dobil kar na začetku kulturnega večera. Namreč po pozdravu članice OO ZSMS so člani komisije za kulturo pripravili in izvedli kulturni program, v katerem so vidno mesto predstavljali soneti nesreče, ki so tako postali prvi predmet razlaganja tov. Slodnjaka. Začel jc pri njihovem nastanku. pripovedovanje jc obarval z odlomki posameznih sonetov, obenem pa nam jc pokazal še izdaje Prešernovih poezij v drugih jezikih. Orisal jc Prešernovo srečanje z Julijo, njegovo pesniško dozorevanje in na-
stanek njegovega Sonetnega venca z znamenitim magistralom. Omenil je še ostale sonete in Krst pri Savici, s katerim je tudi zaključil svoje pripovedovanje. Mladi smo / zanimanjem spremljali njegovo pripovedovanje, ob koncu pa smo mu postavili tudi nekaj vprašanj. Najprej nas je zanimalo, kje naj bi Prešeren že videl obliko sonetnega venca. Dr. Slodnjak je povedal, da so ga drugi prevzemali po Prešernu in da je to njegova izvirna oblika. Zanimal nas jc motiv Gazel, pa katera je njegova najljubša Prešernova pesem, kateri literarni tokovi so imeli tedaj najvidnejša mesta, radi bi izvedeli kakšen pravnik jc bil naš pesnik in kaj bi bilo, če ne bi bilo njegove nesrečne ljubezni do Julije. Dobili smo kopico zanimivih in tehtnih odgovorov, ki so nam skušali prikazati pesnikovo duševnost, vplive tedanje dnižbc nanj. njegov boi /a življenjski obstanek.- konflikte z domačimi in njegovo borbo, da ga priznajo kot pravnika in kot pesnika. V d ve urnem razgovoru smo izvedeli marsikaj novega, marsikaj zanimivega iz življenja največjega slovenskega pesnika in upamo, da n^m bo to še kako koristilo. Spozna., smo Prešernovo življenje in delo s strani, i/ katerih nam doslej še ni bilo poznano in hvala lepa dr. prof. Antonu Slodnjaku za njegovo res kvalitetno izvajanje. Upamo, da to ni bilo naše zadnje srečanje.
Vera Grošelj
PROSLAVA SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA
Kulturno društvo na Osnovni šoli Šlandrove brigade je gotovo eno najbolj razvitih v občini. Posamezne sekcije so sc v zadnjem času pridno pripravljale na slovenski kulturni praznik, ('lani likovnega kro/ka so pripravili zanimivo razstavo ilustracij Prešernovih pesmi.
Ilustracije so razstavili v avli šole takoj po polletnih počitnicah in učenci pa tudi starši so si jih z zanimanjem ogledovali in se o njih pogovarjali. Pevski zbor in recita-torji pa so pridno vadili. 6. februarja je bila skupna proslava za vse učence.  Pevski zbor je pel
Prešernove in narodne pesmi, pesmi velikega slovenskega pesnika Prešerna pa so člani recitacijskega krožka deklamirali zelo lepo in doživeto. Poslušali smo Kam. Gloso, Orglarja, V spomin Andreja Smoleta, Zvezdogledom, Gazelo, sonete pesmi, ki so nam tako domače, znane, a ob njih vedno znova doživljamo tragiko in veličino moža, umetnika, pesnika, ki je dvignil naš mali narod i/ zaostalosti, ki smo mu dolžni več kot samo trenutek ob obletnici njegove smrti.
Navada je že, da učenci svoje proslave vedno ponovijo v času, ko lahko pridejo poslušat tudi starši. Zadovoljni smo, da je ob takih priložnostih šolska avla vedno polna. Tudi zadnje proslave 10. februarja so se starši udeležili v lepem številu, kar pomeni nastopajočim in šoli veliko priznanje.
S tem pa delo kulturnega društva ni končano, saj ima zelo zahteven program. Poleg proslav 8. marca in 1. maja bomo pripravili poseben Cankarjev večer ob stolet niči pisateljevega rojstva in že tradicionalno praznovanje dneva mladosti. Slovesno bomo podelili Kersnikove bralne značke, saj smo že sredi tekmovanja. Naši učenci organizirano obiskujejo gledališče, nižji razredi lutkovno, višji pa mla dinsko. Prepričani smo. da bodo znali mladi člani našega šolskega kulturnega društva tudi potem, ko bodo končali osnovno šolo poiskati stike in nadaljevati delo v amaterskih pevskih zborih na srednjih in drugih šolah, kakor tudi v teren skih kulturno-prosvetnih organizacijah.
Gnidovec Majda
OTROŠKA MAŠKARADA V DOMŽALAH
Občinski odbor Zveze prijateljev mladine in DPM Domžale bosta orga nizirala v nedeljo, 29. februarja. OTROŠKO MAŠKAkADO za vse otroke in učence domžalske občine.
PROGRAM:
Zbirno mesto vseh otroških mask bo ob 13.30. uri na dvorišču bivše I. osnovne šole, sedaj BIRO 71, Domžale, kjer se bo formiral tudi sprevod
Sprevod, z domžalsko godbo na čelu, bo šel po Ljubljanski cesti do Osnovne šole Venclja Perka in se nato vrnil v dvorano Komunalnega centra, kjer bo za vse maske krajši program in pustni ples.
Na to prireditev so povabljeni učenci iz vseh šol v občini, saj je to prosto rajanje ob veselem pustu. Starše vabimo, da pripeljejo svoje naj mlajše na to prireditev v maskah.
Občinski odbor ZPM Društvo prijateljev mladine Domžale
POROČILO O ZBRANIH SREDSTVIH ZA DEDKA MRAZA
Društvo prijateljev mladine—Občinski odbor— sporoča, da so za organizacijo praznovanja Dedka Mraza prejeli od delovnih kolektivov 33.460 din.
Posamezni delovni kolektivi in skupnosti so prispevali naslednja sredstva:
600 din 20.000 din 1.000 din 500 din 3.000 din 2.000 din 1.960 din 2.000 din 400 din 1.000 din
Semesadike Mengeš SOb Domžale
Občinska izobraževalna skupnost Raziskovalna postaja Rodica Kulturna skupnost Delavska univerza Domžale Hidrometal Mengeš Trak Mengeš
Komunalno podjetje Mengeš Telesnokulturna skupnost
Denar je bil porabljen za organizacijo in izvedbo programov po terenu: lutkovne predstave, kulturne prireditve in kolektivno obdaritev otrok v KS in šolah.
Iz navedenih sredstev so dobila DPM
DPM Lukovica DPM Domžale DPM Radomlje Osnovna šola Moravče Osnovna šola Homec Osnovna šola Ihan Osnovna šola Dob
Ostanek sredstev 7.460 din, ki je ostal na žiro računu zaradi poznega nakazila, bo Občinski odbor ZPM porabil za organizacijo kulturnih prireditev mladine.
in šole naslednja sredstva:
5.000 din 5.000 din 5.000 din 5.000 din 4.000 din 1.000 din 1.000 din
Mladinski pevski zbor Osnovne šole Šlandrove brigade, ki ga vodi zborovodja Karel Leskovec
Hvala vsem za nakazana sredstva I
Občinska konferenca SZDL Domžale
Letna konferenca šolskega kulturnega društva na osnovni šoli Venclja Perka Domžale
ŠKUD na nasi šoli je bilo ustanov Ijeno ze 18. aprila 1975 na pobudo Kulturne skupnosti in Z K PO občine Domžale. Na občnem zboru smo pregledali delo sekcij od ustanovitve in sprejeli pravilnik, ki predvideva organe društva in vse ostalo. V pravilniku je tudi zapisano, da ima društvo vsako teto na začetku šolskega leta konferenco, na kateri pregleda delo v preteklem šolskem letu, dopolni pravilnik, določi število sekcij in napravi program za tekoče šolsko leto. Ta program postane po sprejetju sestavni del delovnega programa sole.
Program SKIID-a sestavljajo vodstva sekcij pod nadzorstvom mentorjev, celotni program pa izvršni odbor pod nadzorstvom mentorja. Ker je mandat na doba vodstva društva dvoletna, je tudi občni /bor vsake dve leti. vmes pa je konferenca, laka konferenca je bila 12. 1 2. 1975.
Na konferenco smo povabili predstavnike Kulturne skupnosti, /.KI'O in mentorje SKIID na dotn/alskih osnovnih šolah. Od/vali so sc: dr. Miro Stip-lovšek, predsednik Kulturne skupnosti Domžale. Ione Ravnikar, tajnik Z K PO Domžale in Majda Gnidovec, mentor ŠKUD na Osnovni šoli Šlandrove brigade Domžale.
Konferenco je otvoril mladinski zbor v komorni zasedbi in dal kratek kulturni program.
Dnevni red je obsegal I 1 točk.
Poročila so dali: izvršni in nadzorni odbor, predsedniki posameznih sekcij in se mentor društva Jože Naraločnik.
Poročilo izvršnega odbora je bilo bolj načelno in je obsegalo splošno problematiko dela društva, predvsem težave, motnje, nediscipliniranost posameznikov in perspektive za bodoče.
Nadzorni odbor je dal zelo kritično poročilo in navedel vrsto pomanjklji-
Pevski zbor Osnovne Sole Venclja Perka je s pesmimi nastopil na letnem občnem zboru Šolskega kulturnega društva
Konferenco smo pripravljali <lal| časa. Ker nimamo ustreznih prostorov mora delati konferenca ni delegatski osnovi. V »k razred je izvolil .( delegate, prav toliko pa tudi vsaka sekcija. Delegati so bili pravočasno seznanjeni z dnevnim redom in s poročili.
vosti, ki bi sc dale odpraviti, da ne go-voi lino o objektivnih težavah, k i jih ni malo, a smo zaradi njih /al nemočni (prostori, dvoi/menski pouk).
Predsedniki sekcij (7 po številu) so poročali o delu sekcij in navedli vse akcije in delo. kije bilo narejeno, lega
OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA RADOMLJE
27. decembra jc bil občni /bor Športnega društva Radomlje. Poleg članov društva in predstavnikov krajevnih družbenopolitičnih organizacij so se ga udeležili tudi predstavniki nekaterih športnih kolektivov v občini in predstavnika TTKS Domžale in TNZ Ljubljana.
Poročila vodij sekcij so realno in kritično prikazala delo v letu 1975.
Nogometna sekcija je bila najbolj aktivna in tudi glede tekmovanja najuspešnejša. Člani so na turnirjih v Komendi in na Duplici osvojili prvi mesti, največji uspeh pa predstavlja osvojitev občinskega pokala. Sekcija ima tudi pionirsko in mladinsko ekipo, ki tekmujeta v
ligi. Tesna povezanost z. osnovno šolo in resno delo z mladimi že kažeta sadove in bosta pomembni vodili tudi za naprej. Zelo uspešna je bila sekcija tudi pri zbiranju finančnih sredstev in pri popularizaciji nogometa med krajani. Najbolj /goč problem je disciplina igralcev, saj so člani eno najbolj nediscipliniranih moštev v ligi.
Sekcija za rekreacijo organizira enkrat tedensko uro in pol trajajoče rekreacijske večere za odrasle. Obisk je zelo velik med moškimi, med ženskami pa precej manjši. Moška vrsta nima voditelja, zato bo treba nekaj članov poslati na ustrezen tečaj. Na ta način želimo rekreacijo poživiti, i/boljšati delo v
Ob tednu solidarnosti z Vietnamom so pionirji osnovne šole Venclja Perka pripravili torbice za svoje sovrstnike v daljni deželi
V razpravi na poročila se je oglasil predsednik Kulturne skupnosti dr. Miro Stiplovšek in poudaril pomen šolskih kulturnih društev pri vzgoji bodočih kulturnih delavcev amaterjev, ki bodo prevzeli delo Starejših in naprej vodili in razvijali kulturno življenje občanov. Zelo laskavo seje izražal o delu našega ŠKUD a in zaželel društvu še veliko uspehov v bodočem delu z obljubo, da bosta Kulturna skupnost in ZKPO še nadalje podpirali delo našega diu-štva.
dela ni bilo malo, saj samo trije pevski zbori, ki imajo od I KO 200 članov, opravijo ogromno dela, ker nastudirajo vsak po 10 skladb. Posebno aktivno je bilo uredništvo glasila ..Mlado ogledalo", ki jc v tem šolskem letu i/dalo eno številko. Zelo aktivni so tudi esperanli sti, ki pridno hodijo na krožke, si dopl Mijcjo / inozemskimi vrstniki in priprav I j a j o ra/stave na hodniku, knjižničarji in lutkarji. Imamo pa se sekciji, ki delata občasno. To sta dramsko-recitacijska in likovna sekcija. Ti dve sekciji pravzaprav nudita usluge ostalim sekcijam pri pripravljanju prireditev. Vse to pa je tesno povezano s PO in organizacijo /SMS na soli.
Mentor društva tov. Jože Naraločnik. ki ima največ dela / društvom in prizadevno svetuje vsem organom društva iu je mentor trtam trem pevskim /borom, je pohvalil delo obeh odborov, delo sekcij in se prisrčno zahvalil Kulturni skupnosti in ZKPO za materialno, predvsem pa za moralno pomoč pri delu društva.
Konferenco je zaključil dinski pevski zboi s pesmijo.
mla-
11, .1.
njej, jo narediti privlačnejšo ter vključiti vanjo še več ljudi.
Sekcija za namizni tenis jc sodelovala na tekmovanjih v občinskem merilu. Uredili so prostor v kul-lurnem domu tako, da vadijo na dveh mizah. Organizirali so tradi-, cionalni Novoletni turnir v namiznem tenisu, omeniti pa velja tudi precej razširjeno rekreativno igranje.
Košarkarska sekcija jc v tekmovalni   sezoni   1975  sodelovala s
člansko in / mladinsko vrslo v ligi
l IS. v pripravljalnem obdobju so košarkarji nastopali v /iniski ligi. Udeležili so sc tudi tekmovanja /a jugoslovanski pokal in sodelovali na turnirjih v Moravčah. Domžalah in na Duplici. Organizirali so turnir (tradicionalni) v počastitev 2'). novembra. Sodelovanje z osnovno šolo jc bilo zelo dobro: trenerji skrbijo za štiri ekipe: pionirke, pionirje, začetnice in začetnike.
(Nadaljevanje na 15. strani)
Z ustanovne konference Osnovne organizacije ZSMS Radomlje
(Nadaljevanje s 14. strani)
Nercsnost, slabo obiskani treningi, izgredi na tekmah in še nekateri problemi so resno ogrozili obstoj članske in mladinske ekipe. Novo vodstvo se bo moralo z omenjenimi problemi resno spoprijeti, predvsem pa delati kolektivno, za razliko od dosedanjega stanja, ko je praktično vse organizacijske posle opravljal vodja sekcije tov. Goiza sam.
Posebej velja omeniti še skupno akcijo vseh sekcij: štafetni tek po radomeljskih ulicah v počastitev 30-letnice osvoboditve.
Po poročilih o delu posameznih sekcij se je razvila živahna razprava. Glavna tema je bila seveda položaj posameznih sekcij, predvsem nogometne, v športnem društvu. Športna dejavnost v Radomljah je bila doslej namreč razdeljena na Nogometni klub in na Športno društvo s sekcijami za košarko, namizni tenis in rekre-
acijo. Dve športni organizaciji na tolikšnem področju sta seveda nesmisel, zato se je vsa tovrstna dejavnost združila. Posamezne sekcije delujejo samostojno, svoje predstavnike pa delegirajo v izvršilni odbor društva. Na ta način je dosežena usklajenost in s tem večja učinkovitost športnega delovanja. Predstavnik TTKS Domžale tov. Matičič je omenjeno združitev pohvalil in poudaril, da je to prvi tovrstni proces v občini. Omenil je še, da so enotne športne organizacije na območju krajevne skupnosti edina perspektivna oblika, pri čemer naj bo radomeljski primer ostalim za vzgled.
Občni zbor se je nato nadaljeval s sprejemom novega statuta in z volitvami vodstva, končal pa seje s sprejetjem programa za leto I976 ter dolgoročnega programa doleta 1980, katerega glavna naloga je izgradnja športnega parka.
I rane I ipovšek
r
god. Naši tekači so osvajali prva in zelo vidna mesta že pri suhih pripravah.
Tekmovalci so že stopili na prvi sneg ob začetku novembra in od tedaj vseskozi nastopali na tekmovanjih in vmes redno tudi trenirali predvsem na Gorenjskem, dokler ni tudi tu pobelilo razne jase in omogočilo treninge na snegu. Vsak teden so hili tekmovalci v popoldanskem času na treningih, sedaj na Gorenjskem, pa na Brniku in tudi v neporedni bližini Oklega smo zbrali lepo vrslo tekačev, ki so se urili in nabirali km m tehniko.
Do sedaj smo že zaključili 6 tekmovanj, katerih se je poprečno udeleževalo najmanj 23 tekačev. Posebno skrb smo tudi v tej sezoni posvetili mladinski in pionirski vrsti, saj so se že pokazali prvi sadovi m uspehi. Osvojili smo že 5 medalj, med ostalimi tudi medaljo na prvenstvu Slovenije pri mladinkah. Osvojila jo je Zvonka Pogačnik. Letos imamo zelo kvalitetno
v ■
.MAVRICA" V DOBU
Trdo delo ihanskih smučarjev
Marsikdo se bo .vprašal, ko bo prebiral oziroma čital te vrstice, kako pa so tekmovali in trenirali, če je okolica brez sneiza?
in obetajočo mladinsko vrsto, ki jo sestavljajo: Orešek. Vlahinja. Cevc. brata Siovnik. Drcbnič Dušan in Nada ter Kavka. Poleg omenjenih
Loto kino klub Mavrica i/ Radomelj že vrsto let uspešno deluje na svojem področju. V svojih vrstah ima precej mladih, kateri so za letošnje leto pripravili zanimivo revijo diapozitivov, umetniške besede in glasbe, s katero so se predstavili tudi članom osnovne organizacije /veze socialistične mladine Slovenije iz Doba.
V peiek. (>. februarja, se je ob 19, uri v mladinski sobi v gradu (ešenik /bralo vec kot 30 mladih, ki so nestrpno pričakovali začetek napovedane   revije diapozitivov, umetniške besede in glasbe, s katero   se  je   predstavilo   () članov Mavrice. Diaprojektor je bil postavljen, platno tudi, recitatorji so bili na svojih mestih, ko je članica osnovne organizacije /SMS predstavila   Mavrico   in   se obenem zahvalila Janezu  Kosmaču, ki je omogočil, da si bomo tudi mladi iz Doba ogledali diapozitive. Po tem, ko je Majda na kratko predstavila člane Mavrice in njihovo delo, se je revija   začela.   Med čudovitimi barvnimi diapozitivi, ki so prikazovali naravo po rože, ljudi in še kaj drugega, smo poslušali klasično glasbo   in  recitacije  znanih slovenskih in svetovnih pesnikov. Po končani recitaciji smo se mladi zadržali  v kratkem razgovoru s člani  Mavrice, nato pa smo se domenili za naše nadaljnje akcije. V kratkem bomo ustanovili pohodno enoto, ki se bo vključila v pohodno brigado pri OK ZSMS Domžale,  poleg  tega pa bomo pripravili    kratko    proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Povabili bomo prof. dr. Antona  Slodnjaka, znanega literarnega kritika in pisatelja, ki nam bo povedal nekaj 0 Prešernu.
Predsedstvo 00 ZSMS Dob
Čiščenje okolja postaja stalna naloga v naših krajevnih skupnostih. Na sliki vidimo očiščevalno akcijo, ki jo izvajajo v Ihanu
Toda ne glede na to. kakšna je zima, so potekale priprave po usklajenem programu in so se začele že v mesecu avgustu preteklega leta. Suhi treningi so se stopnjevali z vmesnimi vložki tekmovanj v KROSIH v Kamniku. Dolu, Moravčah, Žleheh in dru-
je šc vrsta pionirjev, ki bodo pod dobrim strokovnim vcnlstvom trenerja Gudlina lahko dosogli vidne uspehe. Ne smemo pa mimo članov, ki so steber našega kluba in so že dosegli lep uspeh v Drazgošali na republiškem prvenstvu v biatlonu, k|er so zasedli ekipno 3. mesto
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
LOVRA CERNIVEC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili ustno in pismeno sožalje in nam kakorkoli pomagali ter nas tolažili v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki so poklonili vence in cvetje in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Zahvaljujemo se tov. Pavlinu za poslovilne besede ter občinskem odboru ZB, ZK in ostalim organizacijam za tovariško spremstvo.
Posebno se zahvaljujemo dr. Kovaču in sestri Metki ter vsemu bolniškemu osebje zdravstvenega doma Domžale, ki se je borilo za njegovo življenje in mu lajšalo trpljenje.
Vsem še enkrat, hvala.
Vsi njegovi
pred Dolom in Alplesoin. Skupai je nastopilo 60 tekmovalcev in Mi ekip. To so bili Jože Kovic, ho Gudlin. Janko Gregonc m Silvo Kovic. Nekaj članov pa letos sluzi redni rok v J LA in bodo tekmovali za njene ekipe.
Letos so še mnoga tekmovanja državno prvenstvo članov, mladincev in mladink v Bosni, pionirjev v republiškem prvenstvu v Manboru m Hrvatskem in drugih tekmovanj, ki jih je po koledarju še kar I7„
Za jubilej, ki ga ima naš klub v tej sezoni, to je 40 let smučanja v Ihanu, je bil pripravljen lep program prireditev doma v Ihanu, toda na žalost nam ni zima naklonjena, da bi lahko pokazali občanom naše sposobnosti m organizacijo dela v klubu. R. I .
Tudi v Papirnici Količevo so mladi ocenili svoje delo, pregledali rezultate in sprejeli velike zadolžitve, ki neposredno izvirajo tudi iz same investicije v tej delovni organizaciji
IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE
SEMESADIKE
MENGEŠ
nudi gozdno seme, sadike za pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras In se priporoča.
HOKEJSKI KLUB PREVOJE -NJEGOV VČERAJ, DANES, JUTRI
Veliko je bilo že napisanega o tako redkem pojavu v športnem svetu, kot je prav hokejski klub na 1'revojah. Redkem zato, ker je to šport I svojimi mnogoštevilnimi specifičnostmi, ki ga tako ločuje od drugih športov. Zelo draga oprema, redki objekti /a treniranje, velika (da ne rečemo prevelika) kencentri-ranost udejstvovanja v zelo kratkem času (pozimi), velika raztresenost tovrstnih klubov širom po Sloveniji in zaradi tega veliki potovalni izdatki, veliki fizični napori, nevarna igra, nenaklonjenost delegatov v ustreznih samoupravnih interesnih skupnostih in sani >-upravnih organih temu sportu - to h i bilo samo nekaj osnovnih značilnosti hokeja nasploh, v prevojskih razmerah se pa le-te še znatno potencirajo in nastopijo spet nove - svojevrstne le za prevojski ..nacionalni" šport.
Literatura priobčil je hokej kot resnično ..moški", sport in pionirji hokeja na 1'revojah so bili res pravi .,možje",da so sc upali zoperstavitt tolikim prepre-kam in nadlogam, ki so se pojavile že takoj v začetku in za katere so vedeli, da bodo kot nujno spremljevalno zlo nastopale tudi v poznejših obdobjih.
Kako se je začela ta — za Prevoje« tako lepa. drzna in po/eljiva pot.' Ta pot se je začela žc pred drugo svetovno morijo in mlade/, ki se danes podi za majhno črno ploščico bolj mak) ve o tem. O teh začetkih bi mogoče največ vedel povedati pokojni ravnatelj os novne sole v Šentvidu in pozneje na Drdu I Tanjo Hitene. ki ji s pomočjo svojih učencev in sova,čanov speljal pozimi Kado m I jo v šentviško močvirje tako. da se je naredila velika ledena ploskev, kjer se je lahko na - v prevojski kovač nici skovanih - drsalkah dr.sala tamkajšnja mladež.
I'otcm niso več spuščali Radomlje v močvirie, rajši so se podali ne ploskve štirih zamrz.ijeniii prevojskih rihi.ikov, l.ed se je vdiral, vdira sc se danes; pada' so v ledenomrzlo vodo tako. kot padajo sc danes,  pa vendar  niso odnehali vojna je bila samo čas, ko jc bilo trebi energijo sprostiti nad sovražnikom, pc vojni so sc zopet drsali. To je bilo pre • vojcem   prirojeno   —   to je  bil njihov« zimski vsakdan, to jc bila nuja - lastne • hotenje, ki je hotelo rasti, entuziazem • obarvan s kričečim odtenkom prevojski • trme in jasno začrtan z dokajšnjo mero • loka [patriotizma. To je njihovo in teta t jim ne ho nihče odvzel.
Sredi šestdesetih let pa se je porodila ideja, da bi to stihijsko drsanje dobilo nove, organizirane poteze. Sledile so dclge priprave in plod teh je bil nov hokejski klub v Sloveniji. Sledilo je pravo začudenje iz vseh sredin in iz vseh sfer: kraj z. okrog tisoč prebivalci pa poleg močne košarkarske aktivnosti, težkoatletskega kluba in smuških skakalcev, ustanovi še lastni hokejski klub. Beograjske Sportske novosti: ,,HK Prevoje -klub iz malog sela kod Ljubljane; Delo: Prevoje - najbolj športna vas Slovenije; snemalci in reporterji ljubljanske RTV pridejo poleg večkratnih snemanj v Hali Tivoli, cel) na prevojske bajerje to je bu pravi „boom" za vso, predvsem pa za športno javnost širšega dela naše domovine.
Toda na prevoja h se zaradi tega ni nič spremenilo. Se vedno so ,,garali" na ledeni ploskvi na bajerju in v Hali Tivoli, kupovali z lastnimi sredstvi in tudi prosjačili drago hokejsko opremo. Kupovali v Avstriji in v Češkoslovaški, ker naš trg ni in še danes ne posreduje tovrstne opreme. Sledili so treningi v hali Tivoli, tekme v republiški hokejski ligi in to širom po Sloveniji, financirane skoraj vse z lastnimi sredstvi, tisto malo, ki pa manjka od skoraj do vsega pa z
sredstvi TTKS Domžale. To je bil res šport moških v pravem pomenu besede; to so bila dejanja entuziastov, tistih pra vih športnih amaterjev, ki niso bili okuženi z denarno motivacijo. Pri mnogih so naleteli na gluha ušesa, toda mnogi so uvideli njihovo prizadevanje, njihov klic k življenju in kako radi se spo ninjajo uprave in igralcev HK Olimpija, ielovnega kolektiva Hale Tivoli s tov. Sekljem na čelu, uprave in igralcev H K S'avija, pa tudi delovnega Kolektiva Induplati Jarše. Zaradi take velike po žrtvovalnost i in delavnosti, pa tudi uspehi niso izostah - drugo ali tretje mesto v njihovi ligi ob koncu vsake hokejske sezone je bil stalen pojav.
Toda hoteli so biti še boljši, hoteli so svoje lastno drsališče, hoteli so vsaj enkrat nastopati v domačem kraju, pred domačo publiko. Začeli so z izgradnjo lastnega drsališča vaščani, ki so podarili travnik in gozd, buldožer in člani kluba so opravili tisto, kar sc danes kaže mogoče v malce bledi dispoziciji pod Krtinskim hribom. V svoji preveliki zagnanosti pa so pozabili, da gre nad drsališčem visokonapetostni daljnovod in električarji so dela na drsališču ustavili, čeprav je bilo treba na prostor postaviti samo še leseno ogrado (bando), ki jim jo je zastonj odstopila uprava Hale Tivoli iz Ljubljane, politi teren z. vodo in če bi bila zima naklonjena, samo še zakoračiti na ledeno ploskev in hokej bi lahko igrali doma, pred svojimi sosedi, sokraja-ni. . . Torej nepremišljenost bi rekli, toda Prevojci vedo, da je daljnovod le krinka, za katero se skriva nekaj globljega ....
To je bil njihov včeraj!
Njihov danes sc ni dosti spremenil, do neke mere celo poslabšal. Preveč stopajo v ospredje razni očitki samoupravnih organov, ki še vedno mislijo po starem.
Kako težka so ta natoIcevanja na račun prevojskega hokeja, kot i//iv Ijanje peščice brezciljno orientiranih entuziastov, kako težka za tiste ljudi, ki so v to vlo/ili toliko truda, denarja, celo del svojega življenja. Kako globoko je zabolela Prcvojce ugotovitev TKS Domžale o ,,novem" hokejskem klubu na Prevojah (pa čeprav jc ta star /.V. šest let in ima osemdeset članov) to so dejstva, toda kakšna. Iz ugotovitev je bil jasno viden cilj. cilj, ki bi ga morali ostro obsoditi in so ga tudi obsodili -na občnem zboru HK Prevoje je bilo jasno rečeno, da je tako pojmovanje prevojskega hokeja protizakonito se več, kršena so bila načela našega samo upravnega hotenja, tako z.aželjene, pa vendar tako težko priborjene institucije. ,,Tako pojmovanje neke aktivne organi zacije državljanov je protiustavno, protizakonito in meji že na politični problem, ki bi ga morala reševati najširša fronta delovnih ljudi - SZDL", je zapisano v zapisniku enega od sestankov HK Prevoje.
Prevojci se zavedajo svojega položaja, zavedajo se položaja, v katerega spravljajo celotno družbo, zato ne zahtevajo od TKS Domžale sredstev v toliki meri, da bi pokrili vse svoje tekmovalne in druge izdatke - to bi bilo neupravičeno, zato zahtevajo samo toliko kot jim pripada iz funkcije soustvarjalcev celotnega narodnega dohodka ali toliko kot jim pripada po družbenem kriteriju delitve določenega dela narodnega dohodka v svrhe organiziranih skupin posameznikov na športnem področju. Samo toliko! Hočejo ali bolje, zahte-
Igralci hokejskega kluba PREVOJE. Spredaj: Vid Kveder, Igor Zaje, Milan Kosmatin, Brane Pire in Edo Tekavec. Zadaj: Ine Stegnar, Daro Stupica, Zoran Kos, Marko Habič, Matija Dolinar, Tomaž Likar in
Božo Stupica
vijo" za nekaj metrov proti zahodu tako, da bo izven območja daljnovoda.
To jc bil njihov danes! Njihov jutri jc tale: nikakor ne jdnehati,   nadaljevati   in stalnt izpopolnjevati začeto delo.
vajo pa se nekaj! Drugačno tretiranje njihove aktivnosti s strani družbenih institucij, kot tudi določenih posameznikov. Hočejo opozoriti na to, da mora družba strniti vse vrsle aktivnosti svojih tvorcev. Tofej delitev po delu v okviru specifičnosti posameznih pojavov. T' naj ne bi bila tendenca, nestvaren cilj, ti hi morala postati praksa in nas delov ni človek hi dobil zaupanje v svojo lastno potrebnost pri oblikovanju celotnega družbenega procesa reprodukcije, kot pri oblikovanju vseh ostalih družbenih pojavov in procesov, ki so potrebni in koristni vsakemu posamezniku v našem družbenoekonomskem sistemu.
Po določenih razpravah in utemeljitvah s predstavniki TKS Domžale, so sc pokazala določena resnična nerazumevanja položaja, kar se je potem (saj se jc moralo) tudi popravilo in Prevojci so končno le prišli do nekega zneska finančnih sredstev, ki jim bo pomagal prebroditi prve sezonske težave. Potem je sledilo veliko razumevanje in moralna ter materialna podpora vseh družbenopolitičnih in drugih samoupravnih organizacij v KS Prevoje, posebno šc svet KS, kije nakazal 4.000 din HK Prevoje za svojo redno dejavnost.
To sezono, ki je za Prevojcc najbolj kritična od nastanka sem. zaradi zgoraj omenjenih težav in dejstva, da je osem dobrih hokejistov in aktivnih članov na odsluženju vojaškega roka, so vendar začeli redno trenirati v Hali Tivoli (ob 22,30 min do 24 ure) in igrajo v dvobojih za jugoslovanski pokal in še v republiški ligi. Silno naporno, toda tisti pravi še nedefor-mirani športni duh jih sili v to; ne bodo odnehali, ker je to njihova nuja.
Trudijo se, da bodo imeli podmladek; ko je na bajerju led, vključijo veliko število pionirjev in mlajših mladincev v organizirano drsanje, vaje s hokejsko palico, v vodenje ploščice in nasploh v igro hokeja to je njihova posebno še svet KS, ki je nakazal 4.000 din HK Prevoje za svojo redno dejavnost.
Še en problem imajo to je izgradnja hokejskega igrišča ali vsaj obnovitev začetih del. Ker nisj dobili privoljanja za nadalnje delo (igrišče leži pod električnim daljnovodom), so na občnem zboru sklenili, da igrišče „presta-
DVA NASLOVA SMUČARSKEMU KLUBU
Od leta 1''72 ima Ihan vsako leto vsaj enega državnega ali republiškega prvaka. Tako jc v sezoni 1972/73 osvojil naslov državnega prvaka eden izmed najboljših ihanskih smučarjev Jože KOVIC. Leta 1974 jc osvojila naslov republiške in državne pionirske prvakinje Zvona POGAČNIK, Branko ORLŠLK pa je postal državni prvak med pionirji. Leta 1975 jc bilo osvojenih več naslovov v štafetah in to kar K medalj na državnih in republiškUi prvenstvih.
Nada DROBNIČ - republiška in državna prvakinja med pionirkami je doma iz Ihana in odlična učenka 5. razreda na osnovni šoli Slandrove brigade v Domžalah
V letošnji sezoni pa je prijetno presenetila pionirka Nada DROBNIČ, ki je najprej osvojila naslov pionirske republiške prvakinje na Pohorju, teden dni kasneje pa ponovila isti uspeh v Kranju na državnem prvenstvu, na katerem je zmagala med 84. nastopajočimi iz vse države.
Tako se uspehi smučarskega kluba Ihan iz leta v leto nadaljujejo, kar je brez dvoma zasluga načrtnega dela ihanskih smučarjev v samem klubu. Rak