Št. 15.
V Gorici, dne 21. februvarija 1899.
Tečaj XXIX.
SOČA
(Večerno izdanje).
Uredništvo in odnravniStvo
se nahaja v Gosposki ulici St 9 v Gorici v II. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemljo stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo lo uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu.                                                    "
Neplačanih pisem ne sprojemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                   ______
Oglasi in poslanice so raeunijo po potit-vrštah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje toke po prostoru.
Naročnino in oglase jo plačati loco Gorica.
,,GoriSka Tiskarna« A. GaorSček tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca* še -Slovansko knjižnico*. Katera izhaja mesečno v snopičih ohsožnih 5 do 6 pol ter stane, vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
«Gor. Tiskarna* A. Gabrščck (odgov, Iv. Meljavec) tiska in zaL
Kdo bo deželni glavar?
Pn-ino odgovorimo n.i lo vprašanje, <>/.<¦_ •:.<!, kdo 1») sju.h v iS« želnem /boru .i»;»'i-.«i Gor iro namero od»topiv>rga grofa 'raua Goioiiini-ja !
Prt «vj i\isa miio opazovali v h-m po-ii ¦::> i» Mi .-krbuo nmlf-riiti>(, ki je p.i Veko  s.'-i.l;.da,  t«;»IMič:    da  v    liberalnem    it.l-
..at^k. tu Uboru rti i<i\i<>r «-dino-di. M.i»» po ...i:i h; j.;i -«i za»"< !a pr.hajab na dan tu-.* t- s.-. m;et:a u.t d letni ¦<• u.ib't',, odmevalo no ,.'. v -.-m r\i u hi trnka dr. (i raz i a d i o . u z ,¦ .i'. s-¦».   Za ti,,   s-   je   n;itor'u   govordo,
• :;(.,;m ¦ ;t- p-aip.i\a".o .ruiizgu* in navzdol, i,i It; -i- *-}io.',na!'i, .s.! uifjr ia grozdje v de-».ni l.si :ts -*¦   udi.u ptek.-^u /.a b ga ^i« t-r
i Ko   t;a iai^cJl'1   tU\Uumy\i   .'!''¦».
To.ia 11 ka:td;>i.ti'.i:\i „<* zad.>!a sta odpor ¦.tAviv.h Ciu.U-^-v Nemotuiiu se.ako letVmo a ju v k';U-Oi'» !-!rtuo/i..ivi; ,ii i!i\ui Dni'*-*, <T  T*!.ui*   »••   ti.ara   k^ukur^no'   .iu!adr.ja
''jak.l*,            {»{'.   (itit/!.idiO   >'.'   (j.Ofa    t'»r<'j   7.A-
v.'-<¦;]¦:'/,    '.:•   \,   »j;,,    !r   ;,     t.jjt^i^uSti    .1'nfdllt-*
¦i - ...i-!Mi ita;.^..*, da ob \i.!:ivah u«-uh-:i;.. a/.t i." f;;s»:j Xm,,ii. >!k ..» iiinm.-k..
aii-i:.i.:!.. 'i t.dt :.j:i .< ,h.\,^t ,,,,, -i., \ ,,,. . |. ,- i:t f.i",»-^; .11 !;.-: -i,i 'i; ;,'.>{¦-:./¦ oa,o-jij'.j.'-!,:•••' vr.4'.n'o:,jt.f i.j^f.tjk'- tj.i >;»n^rfl •• . . ,,
Na'!i -i? {..f(.>t (h:i,:'rMi ka:»)t: i.ita, ki \ ¦-• \o'.j tir. i'j;if.»: tn ^.m* j u-li Ita ,l'..t-M-:\:t : ta ,;< f:. dr. «:.unisLi» .:<¦ Kj jn-r, .»''ak  «i:.  P/. : r,a šil   »iau   o:i.;.';;a    .pri   i;:s-
•  .[ 'r.fs", k.i*f<-.".;.!i K.ii*".''!:«'^* ^tv-i-ui1.!' ;*. .;-!»-aV-Ha.   Aj»-> j«'  }< s   K'b»   "im-!!I   t' (u   '":ii:N i^-iii
;ai'iit::.i  V.fj-i.A.
T.i * .-v.-. y <•(• - r ,ak.> .'.nai: v i=a«*-l--i   irt
.a't;i. (1 :".k';".   -•   |-'.-. J  -i.-i.ij-*   -vnji '.. J!:«»
l.litik: i-.-atr-,..-! i'.:::. >!..:;.. I..i r,-!:;.«. .V,. ¦d;k-..- •¦- fti. p :. ki J -i: . \i-U jra>-j. val-r- :¦.;; ..i^-.;...--   .krb.v   t»"ki ^r. P., -r,
,. r '; t.. ;-/)   .: :..:....  :.....'¦-   :<¦¦*.   Ci&ks..-
•<• |,'->.» ;*i;«' t'. I' {ti \: ,:::.tu: Bki'!;.'?f;nr>-!i*. i*j iu..^ .'.tn-t''..':i:> {-'f--f •!-::•". };'» ,"• iud»r,ff-!t*
svojca odvftuikovatija. Slovonrom jo jako znana oseba, saj so vozi žo dol^o vrsto lot b ilrn za todnoni v Tohniu, kji.*r uradujo n»'mSo in laftko, ic shnviisko ne. Slovenskih i.'r«N<'v so m« brani, nasprotno, jako difti'- mu, toda • Slovencev ne ljubi. Ali naj še kaj povemo o njem ? Menila bo va danes ?adoM\.;„ 1
Dr. Cimillo de r.p\rer ]io torej izvoljen zastopnikom (Juriro v de/einom zboru. ---Dr l'a;er ima doi.ro nastavlj.no! Ako bo I'a;er dv/.i-lui glavar, se \^-iW V.*$vv na iz-pr.i/.n eni stol deželnega odbornika. Ako pa I'a;er ,ij.- bi liote! spn^-ti" (!) (bveliu^a B|a-var>tva, t« daj pa bo Iv-vr nosil oni blisOeei naslov, p!a.i\i mu tudi ne bo škodila - • no v resnici bo ^ lavaril Pajer brez vsa-k*ir?ne odgovornosti. Skratka: doklor Ivpi' s,() !<• iVr.oMra v rokah dv. Tajerja. Tudi z j/rofoiii Kraneem Coioninijem se je le i^'i.ii. (oda viasih se je la vendarle imu iiHKvo^il in tudi zadnjič se ni dal terorizo-vali ter je rajond-topil, Z d«/eluim ^avarjem K/j.-relii ah Pa'1'rjeiu dobimo torej vseskozi l'.ijet;"\o  vlado v ibv.eluo liiiai ....
Ka; por; ci-fiio Slovenci na toV Kaj clrn-, -.•' .'..i. kakor da u.n juav me- ne p!a>'a pi-r-; ji<kUva l.ike hodorno'-ti. Sunenci na (iori-j ¦'•k«'m, k.di rili je vendar dve tretjini pr.'bi-; val-tv.i, m- tie damo vei"1 ugnati v k oz; i rojr, "t in •¦¦ bomo /tuli bocvali (udi na^proli r'mtn i P.:ver_f\i \i,idt tsiko, da pridemo do j)o|)olne
7in.V'e.        S:c^t- j»a : ehi vivra vedra!! I             Najžaio-lneJMi vlo;!o igrajo zopet lako-
i y,'arii i.s-ki kienk.dri. |Jar gospodov v scim-! Jii-fu ;i/.daja do^orastin ,K,n i|i>1 LitoraN'" j iii   J.-u d. I  I',ipul»fc          in  lo jo  vse   .delo-
: -..UM' z;i k.itoa^!;«« stvar*. V (Jorici so izgubili < pftpt.!ti'jma v-a iia pod nogami. Kar so li«":e ; na- S]:>v< j;c.v. so doc^a enaki „fairrierov-I ^.ni*, za k.iteritm dosledno capljajo. Ako bi j b;ia ji..-!.jvi:a   .rtiiouv''   /.itla dr. (Jraziadia,
¦   bi i.:: k" :ik.»\i ¦. ^ro.'i»vi!ili tkiiprili, ker za ! /!u v.r.i r   n>    mor--"o   !'Jti.   Zal.^ad.-I  m.
¦   r::kak«fr s.i k:. :sk;.:. ¦;. K<: "•• pa k.mdMat i   Lv r, .-o - ;>.}•'! "i.'nrt' }»oM«-ift oddali->   r*:!:. r« :,,i.i pi-^-^l^b :«ni-\>i\ - ¦ in :,adovoljni j   >o •< skS-pm:; ;:!¦<» ii!^-/.i. Jnetva    ,I"itif«no".
<I*rav r«',-, prav iuki>», sta zukli-'¦-1'; škratu ore in si:i.
Hm, bo>t»- meni pravili, ki imam v .-o t • >vri v isteziiicu .
D.i bi tonj   dokazal   to   d t ser o* ziotH->,  j««   nadaljoval   Miha,   «}v.  tudi n:;s odvetnik: privodol  svoje vrlo priiV, najstaivJM« možo iz vasf in iz okoliee... In t»-daj? .
'No, todaj bi moral vsakdo misliti, da je vse v rodu, ni res V Kajti, ko imamo to d is o roži ono, je pač reč jasna kot beli dan. Toda, kaj mislite, kaj si je izmislil tisti sodnik, pravičen kakor Pilat 'i — Glejte, jo dejal: «Imamo priče na jedni in na drugi strani, in vse so pripravljene k prisegi. S temi si torej ne moremo pomagati, in ne preostaja drugega, nego da se spor razsodi, po božji sodbi».
«io božji sodbi!»
«Tak6 je rekel — in vse ljudstvo,
ki j.' bilo na !r/u. y- /ačflo ploskati, kakor da bi bil Ibi.j v«' kako pametno razsodil. Vroč«. /M•>/<», j" zakrili nekdo. vn-in voda. j-dejal drugi, križi, sem zakiie.d tudi jaz. in rekel tu mojemu Arriiro/zu. naj -<• on ponudi za Limonjo, in >e y- tudi-.
'In so v>pr«'jeli ''. Niso, ker so malopridneži. Pa jaz sem mu Moril ko j napisal: lo, ker vem dobro, kakšna jo božja sodba po križih, in da ni pri tem nikake nevarnosti, kajti tudi jaz som bil v svoji mladosti jedenkral bojevnik za samostan, ko jo iinel neko pravdo proti P.allaščem. in sem zmagal-.
«Ti si daljši nego velika sobota , ga je prekinil grof Oldrado. Govori o današnji zadevi, in povej, kaj so sklenili*!
cPravo reč so sklenili. Opatov odvetnik je zahteval dvoboj, in sodnik, ki je bil ž njim dobro porazumljen, mu je pritrdil, in s tem je bilo končano vse».
cDvoboj cum fustibus etscu-tis, g kijem in ščitom?" je vprašal grof resnobno, «kajti kadar je opraviti spri-prostim ljudstvom, se ne rabi vitežko orožje*.
«Pu, s kijem in ščitom*.
DOPISI.
I/ Vrtojbe. •-- V četrtek dne 16. t. m. se je vršila pri nas volitev župana. Marsikoga jo zanimalo, in sploh smo bili radovedni vsi, kdo zasede županov stol. Nič ni bilo trotovega, kajli slarasine (30) so bili razcepljeni v :t stranko. Nekateri so bili za Bslare^r, drugi za zeta njegovega, in tretji, L j. slarašino i/. Bukovce, dol. Vrtojbe in nekateri iz g. Vrtojbe so si pa izbrali moža, kateri j< spoštovan od vseh treh občin, izvzomsi par njegovih sosedov iz g. Vrtojbe - gospoda Ivana Ha Lističa. Mnogo se jo agitovaln od prve stranke, mnogo žugalo in strašilo od drugo, a vso ni pomagalo nič, pogoreli sla obe prvi stranki, in izvoljen je bil mož, katerega ljubimo vsi, kakor tudi nas ljubi g. I. b a I i s L i i\
lipamo, da bodo novi župan skrbel za rod in mir mod gor. iu dol. Vrtojbo, ter ujiamo, da no bode več toliko pretepov in prepirov mod nami Zbrali smo si župana, kateri je bil po misli Gorenjcem in Do-lenjeein, loroj smo bili ene misli. Ostanimo, dragi, ludi najiroj tako, ljubimo se drugi drugega, ker lo nam hod'1 v čast, onim pa, ki nam hočejo nasprotovali, v sramoto! Združimo se, dragi Gorenjci in Dolenjci, združimo se že enkrat, pustimo stara sovraštva iz sprmiiKi, katera so nam le. v škodo in sramoto, nikakor pa v korist. Nikar se ne izgovarjaj, ti Gorenjec (ali Dolenjec): »Kaj mi pomaga, če som jaz prijatelj z Dolenjcem (ali Gorenjcem), ker ga pa moj brat sovraži!" Dragi, to naj nam no zajura poli do prijateljstva. Ko bodo videli oni zagrizenci, kine morejo iztrgali iz sna korenin starega sovraštva, da živi  večina v slogi, so obrnejo ludi oni.
No zaničujmo Gorenjci čitalnice v dol. Vrtojbi, in ne cepimo se Dolenjci od „zava-rov. gov. živ.- v g. V. Deiujmo skupno, dragi Vrlojbenčaui, v obeh društvih, ker le v slogi je moč. No po-miehuj!«' se nasvetu Vrlojhen-čn»:;s. ker le ako so bodemo drugi drugega pridjiirali, ako bodemo v slogi in bralovski S.ubezni živeli, lo tako bodemo novemu žu-pauu in sami sebi vesolje in čast delali. Torej, dragi, proč s sovraštvom, in na delo v korist in blagor občinam !   VrtojbenCan.
In kdo sv bo bojeval za vas ?»
-Kdo so bo bojeval? to je hitro rečeno... Kdo V... vpraša se pač lehko, a bilo j«' treba biti tam in videti, kdo se jo oglasil za samostan: neki velikan z rudočo dlako in tako" širokimi rameni ...
Tako da niste vsprejoli, vi zani-krneži, neumneži h
<• Prav za prav se je hotel ponuditi tu moj Arrigozzo, rt,da jaz nisem hotel in nečem. Lo to bi mi manjkalo, da bi m' povrh vseh teh rev prišel v nevarnost sin, ki je jediua moja tolažba in moje ubog«« žene, sedaj ko sva že oba stara, ter nimava nikogar drugega na svetu«. Na to obrni vsi se proti sinu, ga je prijel za roko in mu dejal: «Varuj s«« dobro, veš, varuj se, da se no pustiš spraviti do tega, kajti nikakor nečem, v< me hočeš videti živega, in če hočeš videti živo svojo mater, ubogo ženo! saj dobro veš ...»
e Ste mi tolikrat rekli, da ne in ne, in tako, kaj sem hotel ?» je odgovoril Arrigozzo. «No, pa saj imamo še štiri dni časa s.
t In te štiri dni te bom držal doma zaprtega in te bom čuval, da ne bos mogel...»
• Ste pač čuden mož!» jo dejal sin,
Iz Sempasa, 18. februvarija. Že lansko leto so se zjedinili naši zidarji v nekako družbo. Letos je ta družba dobila viden znak zveze, namreč stanovsko zidarsko za-s t a f o. Lani so prvič slovesno praznovali god svojega zavetnika sv. Vincencija, letos so pa še bolj slovesno obhajali blagoslovljenje zastave dne 16. februvarija, ker je zastava še le zdaj prišla.
Zidarji so se zbrali v župnišču, da so pod nacelslvom zidarskega mojstra g. Vincencija L e b a n-a slovesno prenesli zastavo v cerkev, kjer je imel č. g. župnik BI. Grča primeren nagovor in je blagoslovil zastavo, ter opravil slovesno mašo. Zidarjem se je prostovoljno pridruž a vsa župnikovina, tako, da smo imeli lep praznik, veselo slavnost.
Večkrat že se je poskusilo v Šemposu uvesti večo edinost, boljšo organizacijo, pa ni se povsem posrečilo! Poskusilo so je z vctcransLvom, pa ni šlo; poskusilo se je s sokolstvom, pa ni so posrečilo. Edino z zavarovalnico za govedo imamo uspeh, in zdaj smo dobili m družbo zidarjev. Ta se je kar sama osnovala po modrem navodu zidarskega mojstra g. Vinc. Lobana. Danes nima še prave obliko postavnega društva, pa upajmo, da ludi v tem se v kratkem stori korak naprej 1
Izpod Križa ^Hi VIpavske?n. — Mnogo, in premnogokrat si, draga »Soča8, v svojih predalih obširno in temeljilo razpravljala, kje in kako naj p? mladina razvedrila išče. Marsikje so vspeh lepih naukov ludi lepo kaze. Izjem pa vendar je dosti. In temu je kriva — največ slaba odgoja.
Komaj zapusti deček šolske klopi, seže podaja v slabe druščine in krčme. Stariši takih pa še s ponosom gledajo na svoje korenjake, kv.ko možato okoli razsajajo,, ne meneči se, kakšen kruh bode iz te moke. Ali pride čas britkega kosanja! — Kje vdo-biti lakim razposajencem denarja ? Zaslepljeni stariši lakih seveda tega v svojej revščini no zmorejo. A dolgove v ta namen delati, je neumestno. Pri delu pomagati, in s tem si kaj prislužiti, lo jim ne diši.
Iz lega izvira družbinski prepir, kateri žene mlade,  kmetijstvu  toli  potrebne  moči
zmiguje z rameni v znak, da se udaja, čeprav le nerad. Na to je obmolknil.
Takrat se je oglasil Ambrož — tak«5 se je zval sokolar — ki je do tedaj bil vedno tih: «fr kaj», je rekel, «bi ne mogli tudi miptA- iti kakega bojevnika? kakega, ki se prodi!'za denar ; da bi ga dobro plačali, in naj bi se boril za pravo naše vasi?»
«Ne», je dejal grof, glade si brado, «tega se ne more. Tako pravico, da se privede bojevnika, katerega spor ne zadeva, imajo le plemiči, redovniki in bratovščine«.
«Tak<3 nam no preostane drugega«, je zopet vprašal Ambrož, «nego da vsi pademo v brezno, ali pa da se bo bojeval kak Limontin s samostanskim hrustom ?»
<Tak6 je», je odgovoril gospodar.
«0, če bi bil doma moj Lupa!» je dejul sokolar, «če bi bil doma, ali vsaj tak6 blizu, da bi se ga moglo Še o pravem času obvestiti, bi tem nasilnikoin ne Slo tako gladko*.
«Slišiš», ga je vprašal Miha, «ali ni Lupo strežaj pri Ottorinti Viscontiju?*
tPočetkom, ko mi je pred petimi leti ušel od doma, je bil res strežaj, a sedaj je njegov oproda, in gospod Ot-torino ga neizrečeno ljubi, ter slišim p/aviti, da ne gre nikamor brez njega*.
v svet! Radi tega je tožba o pomanjkanju delavcev in o propadanju kmetskega blagostanja tako rekoč na dnevnem redu.
Kakšno pa je življenje in obnašanje teh, 'večinoma v prekmorskih mestih službujočih mladeničev? Reči moram — žalostno, da prežalostno! Tu se pajdašijo z ono prokleto svojatjo druge narodnosti, v kateri družbi jim vmira narodni, kakor tudi verski in nravni čut.
Ubogi stariši delajo in se mučijo celo poletje doma v nadi, da jim sin na zimo prinese kak krajcar domov. Pa niti tega ne onega ni, pač pa strgane hlače in spačeno srce, — to je ves njihov pridobitek!
Zalega te svojati se nahaja večinoma y tako^ imenovane) -,-vclifcej-vasi-V Kajti tam imajo priliko kar v treh krčmah popivati, seveda na »kredo!"
Da še celo s ~ cigani — se družiti, nekaterih ni sram.
• • brezno misleči sovrstniki omenjenih ge^vdrnPriiso pred njihovim zasramovanjem. Da, še cel6 z bodali žugajo onemu, ki se jim proti vi v odkup dati zahtevano svoto denarja.
A žali Bog, da mesto z grajo jih nekateri cel6 s hvalo osipajo. Tako jih je nekoč cel6 neki mladi starešina hvalil z olikanci. Žalostno, da omenjeni gospod tako globoko z glavo v mehu tava in s kladivom samega sebe po zobeh bije.
Zatorej še nepokvarjena mladina! Iztrebite iz svoje srede .Ijuliko", ki Vas žuga prevladati! Vam pa, voditelji in zastopniki ljudstva, kličem v spomin izrek, ki pravi: »Kdor ni z Vami, ta je proti Vam!" ___              S..........i.
. Iz Kamcnj. — Dne 14. t. m. je prinesla »Soča" dopis »Izpod čavna" o slare-šinstvenih volitvah.
Ker je stvar potrebna pojasnila, naj mi bo dovoljeno lo pripomniti:
Se spominja g. dopisnik, zakaj se je pred mesecem dnij o tem govorilo?
Ali ni slišal, ko je v dopisu napadena oseba prijela «'. župana, da je grdo razna-šali izmišljenosti med sosedi, t.j. da bi bil napadeni, y zvezi s sosednimi Brejci ter bi v zvezi .z nekim drugim vložila v lo svrho po 50 gld.
Ker je bilo enako govorjenje neljubo, zato se je javno, prijelo raznašalča pred prvaki občine kameriske.
Ko je Je g. župan trdil, da je prepričan o istinitostr gori omenjene »race", ter da je zvedel od zanesljive osebe, mu je napadeni »slovesno" ' zagotovil, da ne pozna nobene zveze z Brejci in se neče vdeležili nobene agitacije. Da je bila gori navedena laž grdo obrekovanje, koje bi se pričakovalo od kake jezične babice, se vidi, da pri volitvi ni bilo nobenega Brejca.
Se pravi agitovati, ako se javno reče na dan volitve: »Kamenci, dogovorite se s Po-točani*! Ako je volil v I. skup. po dogovoru % navzočimi volilci, in to se je dogovorilo pred očmi volilne komisije — se pravi to na skrivnem agitovati?!
Da-je zadnji hip sprejel starešinslveno mesto, je bilo krivo uplivanje nckojih volilcev H. skup., ki niso bili starešine — a jim namišljena samovlada ni bila všeč.
Ko je to slišal brodar, si je začel kakor prerojen zadovoljno meti roke, Šel je hitro gori in doli po dvorani in zaklical: »Tedaj le'brž v Como, hitro hitro, rtiti trenotka ne smemo izgubiti!»
«Kaj, morda veš, da je moj Lupo v Comu?»                     ,
«Vem> da je tam Ottorino Viseonti*, je odgovoril Miha, in obrnivši se proti sinu: «Saj si ga videl tudi ti v četrtek, ko sva bila tain>.
«Koga? tistega mladeniča, tistega viteza, ki naju je pozdravil na obrežju in je govoril z vami?»
«D&>.
«0, seveda sem ga-videl. Saj je tisti, ki je bil tako v prijaznosti s sinom jiašega gospodarja tu, z ubogim rajnkim Liortettoiri, in je nekdaj bil tu v gradu cela dva meseca ž njim*.
«Torej», je poprijel stari brodar ves vesel, «le brž domu, da pojemo kaj, in potem hitro naprej, dokler je jezero mirno. — Arrigozzo, ali je vse v redu v ladjici ?»
«l)a; jadra, vesla, pregrinjalo, vse je še notri: kajti poprej, da bi le hitro prišla gori, ser   §e vse pustil notri«.
N* 'o je prijel starec sina za roko, priklonil se grofu in Šel proti vratom,
Pravi, da niso izpadle volitve vsem po volji — a0 ti salamonska modrost!" — ke-daj so še izpadle kje volitve, da bi bile vsem po volji?!
Toiiko danes; radi ustmenih hinavskih izrazov pa pri sodniji v Ajdovščini na svidanje I
Izpod Čavna. — Cerkve bele kjer stoje... Domovina mili kraj.
Ca v en, ta sh»-i orjak, kdo ga ne pozna, pa vendar je še veliko čitateijev, kateri bi ga morebiti bolj na tanko radi poznali! Kakr* zanimiv je že samo zaradi visokega vrhunca; kako lep razgled ti podaje ta slovanski čuvaj, in kako škilijo Lahi v njegovo lepo podnožje v Vipavsko dolino! Da je lep razgled z visokega Čavna, si vsakdo lahko misli; res je, ali kdo bi šel na hrib! Jaz sicer nisem hribolazec, ali vendar jo popiham včasih, posebno o praznikih M. Device, o Binkošlih, gori proti čuvaju stare Slovanije! Na poti sne vstavi lep hribček. Na njem stoji cerkev, in kako milo pojo zvonovi s te višine! Hote ali nehote se ti vzbudi misel, kako krasna je naša domovina, in ob teh mislih ti gotovo zadoni v srcu krasna pesem: »Domovina, mili kraj". Ali ta kraj bi bil lahko še bolj obiskovan; toda premalo se brigajo ravno v to poklicani, mesto da bi podpirali, šo podirajo. Se roma na svete Višarje; komu je največ haskn, morda koroškim Slovencem? A, kaj Se, saj poznamo, kakšni ^hvenci so tai.i; največ je nem-'urje V Bari: - m te že oskubejo našega ;.. -narja potrebni krčmarji, financa ti ne do-'¦jii svojih reči j nesti itd.
Zato pa molimo rajše doma in pijmO naše rujno vince in ne laški cviček aH nemško pivo. Sveta Gora in Vitovljc naj nam bosta romarski poti! Poslužimo se na Sv. Goro, hli na Vitovlje, in od tam glcjrmv raje z domačih tAl na tuje, kjer smo bolj varni. Zalo bi bilo prav koristno, delati na to, da bi se stalno nastanile "ahovne moči na Vilovljah. Sami sebi pomagajmo! Onim osebam pa, katero delajo oviro, svetujem, naj ne trobijo v svet o nekih vražah, ker oni sami so vražarji iz gole dobičkarijc.
Premišljujte, da Vipavska dolina je krasota sveta!
P o d č a v e n s k i r a d o v e d n e ž.
Domače in razne novice.
Imenovanje. — Ministerski predsednik kot voditelj ministerstva za notranje posle je imenoval privatnega inženirja g. Jul. Pol-ley-a nadinženirjem za državno stavbeno službo v Primorju.
»Adriatisclic Post" izide 25. t. m. četrta štev. z vsestransko zanimivo vsebino. Prinese, tudi v nemškem izvirniku spomenico učiteljstva na razna ministerstva.
List preganjajo nasprotniki povserod, kjer imajo le količkaj upliva. Neko društvo se je na list že naročilo, a ga je moralo zopet opustiti, ker se razni člani grozili, ,da izstopijo. Enako delajo po kavarnah, — naši ljudje so pa prekrotki. — Iz »A. P.* pona-tiskujejo članke razni listi, — češkim, poljskim in ruskim pa služi v informacijo.
Nečuveno preziranje Slovencev. — Vse pritožbe ne izdajo nič proti sodnemu tajniku Govačigu v Gorici. »Mi me ne im-pipo dei   nvnistri,   mi   son  giudice!"   tako
rekši sokolarju:   «Mu  poročeni  tudi  v tvojem imenu, veš U
«Le reci mu, Ie!» jo odgovoril ta.
A uni: «Na svidanje torej, jutri bova že tu ž njim*. In je odšel.
»Miha! Miha!* je zaklical za njim grof, «pazi dobro, da opraviš kakor da bi si bil ti sam vse izmislil; da bi so ne reklo, da sem se jaz vtikal v te reči; ne mika me, imeti še sitnosti zaradi vas, — ali si me razumel ?*
«Da, da».
DRUGO POGLAVJE.
Drugi dan je bila nedelja, in cerkvica sv. Bernarda v Limonti je bila odprta Maševal je neki redovnik, poslan iz Muana; vaški župnik ni hotel imeti opravila zaradi cerkvene prepovedi (in-terdikta). On je bil celo* zbežal iz kraja, ker se je bal Pelagrue, kateri ga je bil obsovražil na smrt. A pri tisti maši'je bil samo oskrbnik in njegova družina. Limontini in veliko ljudi iz Civenne in* Balagia so bili tam po trgu pred cerkvijo, nekateri v krogih tu pa tam po gorskem obronku, drugi pa okoli vodnjaka Reginare, ki je bil nekoliko korakov nad vasjo. Vsi so se pogovarjali o važnem dogodku prejšnjega dne — o pogubi, ki je ipretila vasi, o nečuveni
misli in deia. Po večini ima opraviti s Slovenci, a uraduje vseskozi laški! V tem pogledu so gotovo še znane naše pritožbe proti njemu ! — No te dni je zopet poslal bivšemu uredniku — italijanksi dopis v neki .Sočini* zadevi! Ako postopa tako s »Sočo*, moremo si misliti, da z drugimi Slovenci ne ravna bolje X
Vprašamo: ali ne bo bolje pri kazen-! skem oddelku goriške preture? Ali bo tam I Covačig sodnjemu dnevu trobil ? Ali ni dru-I gega sodnika, da bi doživeli blagodejno spre-I membo ?!
j           Kavnopravnost na našem okrajnem
glavarstvu. — Naš slavno okrajno glavarstvo je razpošiljalo zadnje dni izkaznici; za dopolnilno volitev v goriški deželni zbor. Te I izkaznice so izgotovljene vse te z laškim [ tekstom, čeprav ima tiskovina na eni strani I laško-hrvalski in na drugi nemško-slovenski | tekst.
j           Ministerski   predsednik  je   povedal   že
j zdavna, da notorično  znanim   Slovencem se ! mora po njegovi   odredbi dopisavati sloven-i ski, ali kdo so meni za take odredbe v Go-! rici! ('Je si še   tako   .notorično"   znan   Slovence, dobiš od okrajnega   glavarstva izkaz-\ niča le laški izposojeno! Namreč izpolnjujejo jih na si rani z laško-hrvatskim tekstom, in no na drugi, kjer doji slovensko besedilo !
Potem p.i »pipe" ! Tako se j i ti boje, da si ne up.ijo zapisali slovenskega imena .s ^lipami", temveč dosledno jih i/puščajo, da se varuje Jalinstvo" Gorice!
Javna varnost v Gorici. V nedeljo zvečer so se pozdravili m-kateri Slovemi z običajnim .Na /.dar*. Ali tudi to je že .izzivanje" — in res jih j»» napadla četa goriških pobalinov, na čelu jim sin kramarja Trevisana pri Marziniju. Jcden Slovencev ima pel znamenj na glavi. —• Isti Trevisan j> napadel še; druge Slovnice. - - Tudi dve slov. gospodični sla bili napadeni.
Take reči se gode v Gorici, kjer Slovencem ni vf-č varno hoditi po ulicah. Policije za nas ni, pravita; tudi ire, izvz'-m'a takrat, kedar treba Slovence vtaknili v luknjo za v-:)ko ničarijo !
Zopet nekaj o mladini „»vili« colture". Piše se nam: .V nedeljo I. j. 12. I- m. sem sej po neki bolj samotni cesti v okolici goriški. Na isti se je preganjalo in kričalo kakih JO-i!J. laških in-lfi letnih pobaiinov. Kavno sem hnttl iti mimo njih, kar zavpije starejši na-me: .Si Taljan o Kur lan?" .Ne!" rečem jaz. Na lo skoraj vsi jednoglasno zakričč: .eci (reci?) Viva, eci Viva!" Jaz sem pa le šel mirno svojo pol. Prtdial začne za mano kamenje melah in ponavljati zgoraj navedene besede. Kamenje se je sipalo krog mene kakor loča.
V nevarnosti se pa človek domi-li marsikatere zvijače. Tako sem se tudi jaz spomnil .samokresa iz usnja*, kab-ii je rešil zvitega kmetica preti roparjem. Za lo se ustavim, hitro segnem z roko v notranji žep suknje, kakor da bi hotel izvleči kako orožje. Kamenje je na mah nehalo leteti proti meni, in več pobalinov je zakričalo : ,1* pa rilo nš! O pardon!" Na lo so začeli Ležati.
To je zopet živ dokaz lahonske suro-vosli, ali kakor sami pravijo, njih »avite colture !"
Tudi vojaki pojo .Maraiiico", namreč domobranci. Slišati jiii le ošlo v Go-spodski ulici in tudi drugndi, kako lepo za-pojejo .Hilorne pur a Salcan", podeči SIo-vence iz mesta!
Ali ve vojaška oblast zalo, da vojaki — domobranci žalijo slovensko prebival-'vo v Gorici ter ga pode proti Solkanu ? !
Pričakujemo. i\.i odredi vs- potreba", da se iz vojaških ust ne bode i/.zivalo >".¦<-vencev, ker kaj takega je vendar skrajno nc-čuveno!
hudobiji Pelagrue. ter o pripomočkih, ki bi so dali še porabiti.
Sprva so krožili po trgi; kaki štirje biriči, ki so sedaj z lepa. sedaj pa z grda skušali spraviti ljudi v cerkev. A ljudstvo je bilo preveč vtrjeno v svojem mnenju, preveč razkačeno radi zadnjih dogodkov in tudi premnogi) številno, da bi se dalo z lepa pregovoriti, ali da bi se ustrašilo grdih pogledov tistih štirih hajdukov. Ker so ti konočno uvideli, da nič ne opravijo, so se umaknili in šli k cerkvenim vratom, ter so stali tam, kakor da bi stražili. Ondi so sprva z ostrimi besedami, potom po bolj prijazno zahtevali, da bi oni, ki so bili blizu vrat, vsaj pokrivalo sneli z glave. A ljudje" so naviašč ostali pokriti in so se začeli tik pred njimi semtertja šetati, in jih drzno pogledovati v obraz z ne preprijaznim nasmehom; nazadnje so jih začeli eel6 suvati s komolci, zaganjati se vanje, in potiskati jih, ter izzivati z žvižganjem in močnim kričanjem.
Pelagrua, ki je klečal v cerkvi blizu žrtvenika, ko je slišal tak Šum, se je jel ogledovati; in ko je zagledal toliko ljudij in videl njih obraze in vedenje, ki ni bilo tako* krotko in pohlevno, kakor po navadi, je hipoma občutil v srcu nena-
C. kr. kemijsko poskušallšče v Gorici ostaje še vedno na stališču, kakor da je doli v Kalabriji in ne v Gorici. Na mesto zaslužnega Fruhaufa je bil namreč imenovan zopet mož, neki de Varda, ki ne razume prav nič slovenskega jezika. Pravijo, da se je zanj potegoval ravnatelj g. B o 11 e, ki je na Dunaju zagotavljal, da V ar d a razume slovenski. Ako je to resnično, je g. Bolle ministerstvo prav pošteno naplahtal. — Mi pa rečemo, da g. de Varda ne spada v Gorico, ker ne razume jezika deželne večine, zategadel protestujemo proti temu imenovanju !
Nekaj izpred našega poštnega urada v mestu. — Pišejo nam; ,V Gorici gremo Slovenci, kar se tiče jezikovne ravnopravnosti, rakovo pot. Na pošti smo z velikim naporom ia z vednioM pritožbami na c. kr. trgovinsko ministerstvo komaj dosegli, da se oddajajo prejemni listi tudi s slovenskim besedilom. Na drugi strani pa zopet nazaduje .10, ker nam vsiljujejo take uradne osobe, ki nagega jezika niso zmožne. Tako se jt» na glavni pošli pri oddelku za oddajo pisem nedavno zgodilo, da dotična postna manipulauliiija in tudi navzoči mladi uradnik nista vedela, kje je .slavno županstvo v S t, Audrezu pri Gori c i", in jima nikakor ni šlo v glavo, da se tje piača za priporočeno pismo samo H kr. Mariipuianliiija je pa še posebej pNmo zaničljivo vrgla na mizo in na oddajalea zarezala. Dobro, da je naletela na moža, kateri je njej in uradniku pošteno povedal, kar jima je ^io. Sploh pa se pritožujejo slovenske stranke proti pisemski poAli, c Ikar so premcntili prejšnje osobje. Gospoda trgovinskega ministra pa na to nezakonitost opo-zorj.imo, v nadi, da uapMvi pri goriški po-ti p'i\{ <la se Slovence ne hude lani žalilo*,
Porotniki. — Za prihodnje porotno zasedanje, katero prične dne \'A. marca, so bili izžrebani ti-!e gg. porotniki: Z bivališčem v Gorici; Nik. Biidau, trgovec, Kuri Dra^eek, pek, Andr. Grapulin, pose.-tnik, Ad. Guttmauii, trgovec, Ani. Oiv.au, trgovec, Ivan Kubbia i'i Pet, Vf,;i:iiti, trgovca.
Z bivališčem v goriškem okr. glavarstvu ; Mih. p!. Hati-tič, posistnik v .?«>ifcanu, Atr.lr. Ulažič, posestnik v Kostanjevici, Peter Gerne, posestnik v Solkanu, Ivan Lenardič, posestnik v Kojskem, Pr. p!. Locatelji, po-sestnik v tloi. Vrtojbi, Jakob buke^ič, posestnik v Sovodujem, Toni. Mevije, posestnik v Sv. Križu, Ani. pl. Mnnari, posestnik v Aern-pazu, Pran Piguatari, posestnik v tirnicah, Ani. pl, Iteya, po-ie.sliiik v Ko/.ani, vit. Gaud. Tosi, posestnik v Sovodnjem in Gaj. Zui-derčič, pose.-lnik  v lleučali.
Z bivališčem v okr. gradi^an^kem : Ivan dot. AHmonda, posestnik v Zagradu, G;u--. Chiozza. inž. v Skodovaki, (Jins. lii-I-nt-ri, pose-tn«k v piutuičelu, Pab. (Jrion, pi» se.-tnik v Mosi. (itiido Lizzari, posestnik v AjelJu, Jo-;. L gi^a, {)t)>es{uik v H.-vinii, Ani. Mirni, trgovec v Ajeilu, Pet. ulhn, puseslnik v Ver si, Ant. Persa, posestnik v Korminn, Pfl. Sarcinelli, posestnik v <'J»;rvmjami, Lod. Serravailo, posestnik v Vtskouu, jos. pl. Sa-"orguani, po-estnik v Knrminu, Pr. dr. \Va:;\ posestnik v Korminu, Gesan; pl. Zattoui. posestnik v Tapoljanu.
Z bivališčem v okr. tolminskem: Jo-. (Jregorič, pos.-sfnik v Po!cu, Pet. Jurman, posestnik v (JerkuiMii, Anion Kenda, pojest. v  ("Jf/.-f;---:.
X:me>lniki porotnikov, v-i l»iv.i:o.*-i v (•one : A-nad. Gt»!;tJ'?it,, Ir^ovec. KI. p!. I!r.»u-ni?,i ;•, trgovec, Jos. (»Ji<sim priv. r.raduik. l\. Golletlajti, trgovec, jos. Juh, po--e>l!iik, Pr. tir. Marani. advokat, ite«. Pttntoni. trgo-vte, Spiritl. Skert, trgovec in Carin Valeuli-nii//.i, založnik.
Goriška kupeljska In obrtuljska /.bor-nlca. —¦ Trgovin-ki mivil-br je potrdil i/.ve-lilev gg.  Pvg. vit. liitter-Zahouva prc.S-
vadno hrepenenje jvo svojem domu. Naj-rajše bi bil hotol biti tam zapri > kvojo družino: s >vojimi vrlimi stražami okoli sobe. A /nal jo d«»bro zakrivati svt>j strah, kajti vedol je, <Ia hi sicer le svi)jim biriiVm ji-mal pogum, in ga dajal nasprotnikom.
Tudi redovnik, ki je maševal, se je začel ozirati, a vedel se je pri tem jako nedolžno, sedaj kakor da bi moral nos sčistiti. ^o&ti\ zopet kakor da bi mu bilo treba pljuniti: včasi je namignil strežniku, naj mu prenese knjigo, včasi pa, naj mu poda steklenice z vodo in vinom, in pri takih prilikah je hitro pogledal po množici. Pa ti pogledi ga niso prav nič pomirili. Tisti božji evangelij, tisto preglasje mu nista bila še nikdar tako* dolga. Kak6 rad bi bil pri I te missa est, hitel je, kolikor je le mogel, da bi prej dospel do tje, a paziti je moral tudi, da bi se s tem ne izdal. Kaj bi bilo pa še le, če bi bila on in Pelagrua slišala, kar je med tem govorilo ljudstvo, in natanko videla, kaki) strašansko je naraščala razburjenost.
«Taka krivica in hudobija, — in mi, da jo požremo lepo" v miru!» je kričal neki limontski mladenič v krogu svojih vaščanov.              (Dalje pride).
sednikom in Lud. Mighettija podpredsednikom kupčijske in obrtnijske zbornico v iio-riei za leto 1899.
Zasmrajcna Gorica, — Že kakih S dnij opazujemo v Gorici neki poseben smrad. Posebno od Gosposke ulice Čez Travnik in v Haštelj se razširja smrad kakor bi bil ta del mesta velik kurnik poln kokošjeka. Ziasti zvečer prav neprijetno udarja v nos ta Specijelno kokošji smrad. — Kaj je to?! Ali je zdravjem urad že kaj preiskoval?! Težko da, ker v Gorici so zdaj vsi magistra-^ lovci na delu, ča pridno nc& ono skanda-" lozno .M ara m e o, čari burloni*. NaSa lepa Gorica je vsa zasmrajena! Poleg irreden-tovske golazni živimfi.zdaj kakor v zanemarjenem kurniku'.
Dvojna mera. — Našega slugo Rejca, katerega je neki laSki mladenič z okna opljuval in obli!, kar je vse natančno znano redarstvu.Se vedno niso zaslišali. Vertusehungs-aparat izborite zopet deluje; p.i saj j*> gospodinja onega >1na ,avite eollure* rekla proti redarju: Saj n>> bo nič, ker smo v sorodstvu z g. dvurnim svetnikom H.
Ali le imela prav, asi r»s radi toga ni nie!«"
Mi trdimo, da bi bili Ih-jea v obr.it-\:','tn lučaju zc zdavnaj  kaznovali !!   Ali   ni
i: -,   g.>-pOda'f
Zopet nekdo, ki   >iisi   travo   rasti.
', '»Slov. N.ir.* ie bil tsekt dnpisuik z i." <::~'r.»-g.i (?) priobči dopis p;uli javarovai-L. ,;:.; '.*a'-ii- Uii Vi* "g«. w živini, svareč ....r-k- Sov« !»¦ ¦  i'!.'-i ¦".koVr.-ijs!;«! takih x..i-
'!>'.'.?, k;sr-i'.j-i-:i;k  pi\p-vedujV v onem .!(.i,;.u, v- '..'   .;;>   ..ui«.   d,'u.;:   m-! Za to m-. :ii {;»> tpiiri1..«   <<.}<,.>v\¦.-.• r,\U    fc;ib'rega   i.:n« uja • ' . ;i v.Vral--,    _>''":>n. Lis.t*.
Ki ~.i: >:mo nedavno" r.SaSi v „Nar.' ti ;.... [•L!.¦ it.*'. po-uamvv, « kab-i:mi hoiVjn ..• .:• :/; !-kitu m-ib-lvm p!.n"i\ <» pn-dpri-
i   ;¦..',.i h   .  .   Vulitve   V   («<;<•;.   '/!'i;j'   ŠE.i.
,sHv, N.ir.* sme biti pom<-»'n na sv••-;-ga .b>|>! }i'k i, ker ga prav poleno  J.-iiba*.
Kako Jih ufljo krave jdoven^ki iro-vorlfl.       V:-.<',u   nam i/, Š uip.i:-.i:   l'r;p<-tij
¦ •• ^1 t.- djji Inka] prš naš tale pri,'.m«vfc. r-• k,* /¦ :.a je čUbla krompir p.r"d svim» b;; < .: V'ui(". h? poletu pa i/prrgovoti ,vetii ;¦/.. -\tjra (ifrjupčevka*, in ona j«' <dgovo-:'.: .'; '-ubito ;. i ra >kn*btVvLi\ m u •¦ ¦«'• l-;a.j. i- hitro <J»iyip;Vvka na pragu s\ui-L' ; priivtj '-Si kraiuJjatt v Ijubs i5.«:bj.ua -."uu i., r-j '.i- ui ki u "a-'u uit" u«> :; is i >-Wf n <,. :. Mviie .».uii.i v iakV« d.i. P«-V m •¦•¦ p., - i : t Mirliisi ibiiijale-ko p« i}4 . m Mi'« ,-..ura tJr^cpiVviia 3;**;t *<:|di V k*«m<' kt kalila s.t;-!t.n-!a t. rrtfiea ?l orgava "-i-"i '<¦' auke Imuna t.abin;iva. In poten; *n <r dafV Ui« m!e. kako j.i.t d»'p..dero it.'iii..iii.iki' pt-mi M, P<> l';k.«; ;c t*t! govor ilaa.anskt : p.»i»-:)i ida *!i vsaka po   -ivo^.-iii   opravku,   nt;;   v   kuhinji«   Min!
«'g"»*j. pUS'.iv*,l Oči*'':«'H ktoUipif pr«-d h!-r», tiru^a pa je ^.»i napajat /svu:o. Ko pri.i.-o kr.ivr u hU\4.f jdi ."¦ bilo v-I;.- ga-la!:. k.,ko >o m; ]iii!»*!* za kriuupir, b-r ga *i«i {'.-s!»ga p-o;cd!e. S«'daj pa > dobila ^tv.sr \-v iiragfj ;.ci*. Presna prj;.a;na itaisjan-fUM .-s-jr sprfHienila v prrp;ri;ivo sliiv.-ii^ir.««.
('MtW, da si liž g.-i.ika vl,ida,<s.\i go-<.}.<-d.i nab.iviia ti; H od !.-h p.n^r.^itih i?.a-li,auk protestov protf hrvat^koriiu gitnua-iji v r.i^tnu ' •-¦* Fanle a:i d«-kMa, pti pfia.;*' v 'busM^i-m jv.-'!k?i. in v- ,^-;:;< -% ;;- rab:'-s'. i\. r,»-:,v.»' Mf.:« 7.1 pr* p r! i»i-vo! .m s-d.i'; -^" :¦*¦¦ m: |«.-bj'%*ab'.prib-ju :....\.;.' T- v«-i.
Pri postno - hranilnem uradu n* Dunaju v,vr-1^.- s \. ..,..r »--i . ;. f<> ¦,, .^; p-:it«k. tako da «. i». u. :.:_dh t;.. i,,-. !<• ••pr-M-j!«!'« dra tr_ i.:; :¦. i,-p', t .-.aln. Hr:,v 4 is |"». si« žv.ah (»>',ni • :;:a :.^ar./ po *',:n m. Na S. st^ cprz;jr:.ro «-;'. k; Ma"..^-.^-.« v piSti.:,-i-.r.iu^ni ura! :, v<«-.
Rok 2« polaganje fa?»ij /a o.-i:.<>» ¦ :.o in:jj<ik? davrk _•> p'-'.'-k«-' - 1 .*., :¦ j r<2-¦•rt,t,y. Mor-*.— pj. i.t\-:i\i 'h? '•¦"¦. ::.ar. a. p t ' -* .Vj novi1;?! ».<>.'.k-,vano pr^r^o.
Mladenlr. >?..;r ;'.•.« [¦;, i--.-*- -/i.-b-« pri '¦v.:k*-:,j .S!o\*ra'!i v U-t"..-. (I-'v--r; ;:: p;"--':. bro s'.rrVi-r.«k! m tf i>^i!;-k;. frprav-ii ¦-'.( v-ak»dc-aj. — I>..;g./;,.f ;- J.-; v ;rg.)-,I»ji z (!;a:;:;faklurru:i: blagom.
I« Mirna pr; (torio; nu:a poro,\i:o, <!a «•' p(>;:,v^ajo tam po t.c>ri ta!ovi ri:s r../:i:h kra^h, «t«^»i»its ji!, tti :j;o-g<.«-i. I'ri n-ki h i; ;»• ?.a'a,a! p*..s J krat, k<> ;-' (n. po u(.t-j .'-.i-jnan^jia ^Ifn-ka ;s.:»ti prr»f: ts.si.
Al; p^s >r t.gir.it. nt v.-s« kan«. !»i*lo\o ga a- tat f:.i;-Jrati,;.
Volitve v .Vmpasu. ~ Piivjo n.rn : ,Zadn> voliUt* staM^univa. ki »u b,:(. v prvtokk-ma rnesK«, s* ovrž'.!i.--, in razpiVane bodo za Šempa«, Ozi-ljan, ()sr-k, Vilovlu* in Sv. Mihe! nov«- volitve, in sicer za vse :» razrede.
Pravijo, da glavni vzrok novim volitvam e okoinost, ker prejšnji župan imenika vo-¦acev skozi 4 tedne pn-d vehtvami ni dal vsaki dan na razpolago, tentv...C le po 2 krat na teden.
Koliko ho spet agilovanja, potov, plsa-r<^Ot, koliko denarja se zopet potrosi za -ovc volitve in končno, kedo zmaga?!"
Otrok zgorel. — L> leti stara hčerka Antona Sfiuka iz Gabrovice pri Zgoniku je zgorela dnu 4. t. m. Nesreče ie bila kriva mali, ker je pustila otroka samega na ognjišču. Sla je bila k sosedi in tam je klepetala tolika časa, da je pozabila na otroka. Sedaj JO ona v sodnijski preiskavi.
Vidite, kaj stori klepetavost.
„Beii-Hur". — Ta sloveči roman zač- I nemo razpošiljati v 8 dneh.   Gena  po pošti i gld. 1*30. Ker je  roman   svetovne slave, se nadejamo, da Slovenci pridno sežejo po njem. Tiskanih je le 500 i z t i s o v. Požurile se torej 1
Društvene vesti.
^.Goriški Sokol" naznanja svojim da-r nom m*pHjalea^em* društva, da je bil poleg sijajnega moralnega vspeha »sejma sv. Andreja* na pustni torek tudi gmoten vspeh prav ugoden. Miiogobrojna udeležba iz vseh slojev našega meščanstva in celo z dežele je dokaz, .da pridobiva .Sokol* Čedalje širše polje svojemu delovanju. Zahvaljuje zategadel vse udeležnike, posebno one, ki so pripomogli k sijaju te prelepe zabave bodisi v skupinah ali posamič v primernih kostumih. Se posebe pa zahvaljuje one rodoljube, ki so z raznimi darovi pripomogli k sijajnemu vspehu in ugodnemu gmotnemu zaključku. Prosimo enake naklonjenosti tudi v prihodnje. Na zdar!          A. UahrSOok, starosta.
Dodatek k poroeilu o uiaskaradl ,(worI>keira Sokola*. Po pomoti ,;e nam i/aa-lui v v.ailivji številki v pornfilu n>l odstavek, ki se glasi: .Na trg sv. Andreja je dospel v, Dunaja tudi ,gigeri\ kateii je v/.hu-;al obCuo pozornost, .šaoke i,5.-ne, crno-kri/aste hlaCe, spodaj mcono za.vshane, n.-,ka kratka suknji, a iste j»arve, gnv/tivil ovratnik, zavit nos. na giav.i injemtua .kan.t". debela »rna paiiea, obduo okrogel »-pit,' za s-.al-iiee, potem pa .nigeiNKa* ho;.«, v-.:- !o ;,. vplivalo, da ga ;•¦  v^.ikdo tib.'U'!oval!*
Tako  popoln ljjt'!3io pnroulii.
V Jila^luno >oltr Snkoiuvo -e je vpi-alo ,|,.h:,.; h miadi ium.-v ud 11. lela naprej   To   je   premalo!   Ugia-e   na;    e   tudi
dek.ice.        h-   J,,   iule   ne    dobimo  ie    |i|o,\itl
laudiura^ki «'.i<.»r. aiup.tk tudi pr.ivu g o .i bo in or «-.-b v, ki bo^-ta i=-kibov.,;.« \ ibaai in okoli-i v-e javtte ko|;ee|!e, p!i ¦•!• it.i. /a!e-/ad-i na;, -a- vp:"en v to "olo /i.eii tib:h;; U'*«ini, kal« rini lo godba pn.-ue-¦ po Irau-ki ;:aOi.Vk. /at'( U k pciik.t lia.-.lialn pldiodsiji ,>«tCa*.
Trgovska - obrtna rrchtro^Hiia /a-driua v tjtiricl j nentar-_.'ji.tn „,in: fvmu bi* mi. Ia v Mislih .!¦'{ t m. --vo; ledin !i'!tn • dV.M /I Of ob 11. lilj pii.ipo;!;e \ dvniam '-'.oVMl-ke   i'il„:i,t»i    V   ••'o|.< '.
Trtrov tko-ohrl no juiHpeiei aljio druM \ o |U;r.ds  v   ,*--!ib k  :».!.  L  m.   v  p.o t. idi   ^:«'-
H-il M' ..t.lil^e V I.'..ic.i „U JJ!W. Hi) pre.J. piojlie .-Vo; a Siji t.Si'|tt .'! ur .' du-illiln iv» dom  po  j-ravu.b.
ViuHte|J»,kl /bor v<JorlHkci;a Sokola*
op.i-u-ja v-.' f»b)-,.ote.- ni javno t- Im.idiio, kalM.i pnii.ii /.^•¦lin-.u .ipn:.i v Cfuiit, t<r v.i»»i c,Je, darr- ¦ .'ah.«,\uu k !' lov.idimti v.ij.iiis v'..k? j imd' Jji-k. -!\'<fo in p.-j. k o3i o-n<; tiri zv.fer. Nada ]_, e v ;i b> v-e .'lan«-, k a! e n '< e titis1. i jo u d e ; .¦ ;• * \ s p s o •» i h v.i,. v-aki r.trJ-k k vaj.im ;'.i i •, n ob -s: j.   uri  .-vi-iiT   v   l<-!ov;:.h;ieo.
Razgled po svetu,
t Nnrivujrodltijft Marija immaeniata.
--    P.r.M^.i-.^.i  .-    Jt^fj.i_4j ^n^,   ;!,»   y. :;tat:a ».on  L-.-.- i:.-\..i  ..i;   kr-.;.» va   v:--ok«^-:, ii;uivo?-
vr  -,:!...:   M:;    i .' :.¦....   ..'. ' . K:-J!..r.t::j... i.d..«.'a
Vfi	u,!;:i,- M ¦:;>•   \	.   .::		P..k-M.a    l,a-iv	'..-
V«'	Jisra  i-   :¦¦>  • ....  :		. .,-	. :¦ ' i,.i i,.,:.	
v	. !r.h.  Vr;.u   .'¦ .v			>  ..*   ¦ !-d  M:	
^	tu>*,:.U pr.b.ii .. s- ..-tprav:.- j-   .			-.'. <.*   .b«;k •'.	¦i"
t« i	' ---j''K--s :.^-			. .:'..- .t,- ;-   v;;«	v»-
r»l	'«!:•¦¦.   Tu i:   t;				:. <
<:..< l;-:	r.,e  (is.:,  ,„:   p, - i.-,a.  ki y p<   ! sa.rJ  na.iv(.wv,.-'	':.'"		: p:.-v.'r	
	I»r.  IVrjanei	'• 1»	pol	..>;»JU.            :'r	.!-
pr.	dš-dtuk   dr/aw;e	zb.		••    -' .i   ;;   p';	•I-
drfigiio t-jko:
.i^.Uji: p^,, i., p- '¦' •-¦' s*-:-' pn.ož.tv.* .jf/ivn*-ga /.bora U '' i-- :. !;-H->l,d;is, kviM.r , e b.: popr*;-. I.'.i>'.-/.--z p"1-"* za;a ;e odvssUo ;.-biio [e o-l d-!;r- vo. -•-;.?,-ziei;»k;h strank, ohr.ili:!i p.tr.atia.-s;!.::;/* ;^, :u od Sij.il »po.-o^no.-li, <>ir<;.-ti sv do t.--'.u t:-i:Si živijev. kateri ne marajO a v.-;t! i jak ega par^amentanzmu ter mislijo, da po.-pe.*uj<-njihove nau.eue najbolje* poiil;"ki nf.-n.-d. X ozirom na krepko vkoreninjeni p.drijjOlizens avstrijskih narodov, ki bode zmagal nad .sedanjo razburjenostjo v jednem k-h narodov, sem prepričan, da nastanejo v d o g 1 e d n e m e asu no r n i a 1 n e r a z m '.* r e".
O spravnih poskusih med Nemci in Cehi pravi:
,Zastopniki Češkega naroda so na podlagi ravnopravnosli vsak čas pripravljeni na spravo s svojimi nemškimi sodežolani, in nasprotje tega. tudi ne dokazuje zadnji manifest, ki se mi zdi, da je namenjen bolj lastnemu narodu, nego Nemcem. Zastopniki češkega naroda si po svojih izkušnjah ne morejo želeli, da bi prišli v opozicijo, in so bržčas prepričani, da jo njihova stvar v vsaki drugi obliki bolje zavarovana, kakor z
opozicijo in eventuvalno z obstrukeijo. Tudi v tem oziru je samo stvar Nemcev, da sežejo v roko Cehom. Cehi pa ne morejo nikdar privoliti, naj se prekličejo jezikovne na-redbe in naj se uveljavi nemški državni jezik*.
O stališču Nemcev v državi v prihod-njosti je rekel:
»Nemec bo v avstrijski drŽavi vedno prvi med jednakimi, z vsem, kar iz tega sledi, več pa ne more zahtevati, in več mu tudi Nenemci ne bodo nikdar priznali.
0 jezikovnem vprašanju po moji sodbi ne gre samo za spravo na Češkem in morda še na Moravskem. Saj so Nemci to implicite sami priznali s tem, da hočejo svoje zahteve glede jezikovnega vprašanja določiti po deželah. Težave, katere provzroča jezikovno vprašanje, se morajo odstraniti povsod, koder se nahajajo. Zdi se mi nemogoče, ako teh težav ne odstrani sedanja vlada, da stori to kaka nova, morda kako uradniško ministerstvo. Preklic jezikovnih naredb ne odpravi krize, nego jo v najboljšem slučaju samo podaljša, bržčas pa jo še poostri.
Ponavljam, da treba samo dobre volje in samostojnosti nemških zastopnikov, da se pomagi dizavi iz torkih razmer, v katerih se .'.daj ::.ihaja. Vlada pa mora porabiti delo-puM, ki jej ga daje zla-ti nam malim narodom jako nesimpatični g M„ ne v to, da se pri/.adevno in nepoklieaua vsiljuje mej pre-p.-iue franke, nego v lo, da pripravi rešitev je/.ikmnega vprašanja na vsej črti pravi krize.
Treba je pripravili splošen narodnost ni zakon.
Kadar se strasti pomirijo, in bode pri-pravieu piavi:,.ji. v vseh ozirih ustrezajoč na« it .ikona, potem ne bo možno trditi,"da ni up.ni;a na sprejetje tega načrta, kar bi p.nlaiu. nt trajno razbremenilo od jezikovnih
ptepaov.
J.« ¦ esii tolik optimist, da smatram vso t" -'a :;.o. sio a ker smatram to za možno, -i' .ah nasveti dr. Kramata v Jtevue »le l'..:^\ (o kaliti!: smo če govorih), nepolnimi, ki r hi A v lti;a in njeni narodi tem potom pivli -.uho i/, dežja pod kap. Pa bi hi: pasl.oi.ent popoiu in 'sposoben za delo, da bi bile maiij-'me v inem primerno zastopane, ti ga dr. Kr.imai- -aiu ne more trdili, •i ti/.ne bi bile proti sedanjim ne-p!.men:" vivje. PoiSiii jih je sedaj eveiilu-vaato - eduo oper.o i o oiMraiiili, je bilo po oit.eii,-i.-.li u.eiilih tr-ba  I'/ takih operaeij".
.)«/ikovue naredi.e za Slrzljo. to .iuiK!.r minister dr. Kaizl je z*i finančni1 unde v .^aviji j',»dal iiaredb-i glede jezikovne ravtiopiaiuie-ti, s kabro m« n\ liuančua obla-•Iv.i ivan-a v-e i-to, kar je gioj Tlitlti do-lnf<. .'\ politi k" in minister ituber za pravi- :. ine urade.
O^ersku kriza. Ogerski minislerski |.'j>d limk bamu UaiitTv s^ je končno li; ud.d in ;e odloeii a od top. Onslriikcija ui od_.-n.;a!.i pn-j, da ga je strmoglavila. Njegov na ¦ a -.imk bo najin/e Szell. od katerega pi5č.»k«jjeji», da m-iri razburjene duhove ter j :i:-.pr.tvi fiiir v zijoruici.
f   Predsednik  franeosko republike.
- lf>. i. m. p<» no.-i ob Jo. uri je umrl pr«-d'.-dnik tram o-ke republike Feliks F a ure. <>b 7. uri ga -e zadela kap, ob 10. uri je mm].
Khjjv ;e iimrl mej delom. Zjutraj je ;-ix ob «». mi, a ni hi! jahal, kakor je bila ifgova i.av.nia. Svo.emi; ia.uiku i.egailu je r< k» i. d.i •¦ ne pobiti prav dobro. Ostal je v -v«-,-: p; .m.i. k,i r ,i' »"it.il časopise in brzo-. . na pt.n.rh.1. ob «.«. uri pa je predsedoval : i;; '< i k. it.!! stetu, Po dejemierju ob 2. ur. j- '. i v pihamo hVoVga tajnik«, s kale-i.-,. .,- del d do -*». ure. Tedaj pa ga je tajnik -.-j'i-bi. Ko s,e -e \rm3, j- dobil Faureja pri j :( iMiVan.ii aktov. Komaj je bii vstopil v ¦ iiin so:.o, j'- Faure vrata odprl in mu . .;....!: I'j.!.». ioiro. na ui je silno slabo. 'i . t.:k ;•- pi;M.r:; :i> vprašal: Kje Vas boli? i .-;!•• j n i,, i: Mofi me zajiijičajo. (lulim, .; n::,r-:ji. Ta.nik j«- poklical zdravnika, ki « r.nir.-ji :-ku'.i: pomagati, ali Faure se je ,..-.! t.i s* In in a? iikel: <*!ulim, da sem .i,-ibi/!i, isr.iio. da umrem. Položili so ga t dnara in poklicali njegovo gospo. Pred-'< in;k ¦*' ;•• gini ivo poslovil od svoje so-j.nv- in od svojih otn.k hr se lupin zahvalil '.i !:sko i:. . iti^i z.i iijjii udauo.->t. ()b 9. uri izgubil /;iv>^s. Zdravniki so mu hoteli pori cgati, a v-e v bilo brez u-peha. Poklicali -o duhovnika, ki ga jedel v sveto olje. Faure • umrl za kap o v možganih, ne da hi se k /avMh-i.
Zadnje njegove besede so bile: Prosim e-lpuSčanja vse, katere sem kdaj razžalil.
Vest o predsednikovi smrti se je po bli-^ovo iiitro raznesla po vsem Parizu. Pred Kaseejom se je zbrala velikanska množica, a viadal je popoln red. Ob 1. uri ponoči so izšli posebne izdaje listov.
Faure je bil sedmi predsednik republike, a prvi, ki je umrl kot predsednik naravne smrti. Ministerski predsednik Dupuv je bil sedaj že drugič v položaju, da je moral narodu naznaniti predsednikovo smrt. Prvič ga je ta naloga zadela po umoru Carnota.
Naš cesar je vdovi Faura izrazil brzojavno svojo sožalje. Takisto so se izrazili tudi drugi vladarji.
Faure  leži   v   Eliseeju   na   mrtvaškem
odru: na tisoče in tisoče Jjudij ga hodi kropit.
Pogreb bo v četrtek.
Nov predsednik francoske republike
jo že izvoljen, in sicer se zave L o u b e t.
Bila sta dva kandidata za predsedniško mesto Loubet in Meline. Izvoljen je prvi s 483 glasovi, Meline je dobil 270 glasov.
Otoki na prodaj. — Španija, ponuja otoke Karohne, Marijane in otok Palaos na prodaj, kdor več za nje plača. Po izgubi Fi-hpin ti otoki nimajo več prave vrednosti za Španijo, katera se hoče omejiti bolj na Evropo ter si tu vrediti svoje razmere.
Novejše vesti. — Dunaj 20. Po nalogu cesarjevem je dospel Koloma« Szell na Dunaj. Danes opoludne ob 12. uri je bil Szell vsprejet od cesarja v avdijenci, ki je trajala dve uri. Časnikarji, ki so govorili z njim, zatrjajo, da je Szell dobil nalog, sestaviti ministerstvo.
Dunaj 20. Poslanec Koloman Szell ie bil vsprejet od cesarja danes ob 12. uri opoludne. Glasi se, d a on dobi nalog u se s t a v o no ve ga m Fnl s t e r stv a o g e r-skega.
Dunaj 20. Na pogrebu predsednika Faura bode zastopal cesarja Frana Josipa veliki dvornik princ Montenuovo.
Dunaj 20. februvarija, V Szellovo ministerstvo vstopijo samo trije izmej sedanjih ministrov, namreč domobranski minister baron Fejervarv, hrvatski, minister .C.sech in minister a latere grof Scechenvi.
Pariz 20. Po noči so se ponavljale demonstracije med somišljeniki in nasprotniki novega predsednika. V spopadih je bilo tudi ranjenih. Med demonstranti je bilo čuti tudi klicev: „Doli z Zolo!" »Doli z Židi I* »Živela vojska!" Vsega skupaj so aretovali kakih 400 oseb. V zaporili so jih obdržali 150. Ti izgredi vznemirjajo celo one, ki so se nadejali najboljemu. Tudi v zbornici, ki bode imela danes sejo, vlada velikansko razburjenje.
Tržaški slovenski poslanci so predložili le dni minislcrskomu predsedniku spomenico, v kateri so slavili in utemeljili te zahtevo: 1. zahtevajo ustanovitev okr. glavarstva za vseli 0 volilnih okrajev v tržaški okolici, 2. da se razširi delovanje drž. policije na te okraje, 3. da so ustanovi za njo c. kr. davčni urad, in 4. da se spremeni volilni red za državnozborske volitve v mestu in okolici.
Potreba je Slovence v okolici varovali pred lopovščinami v mestu, s katerimi so Italijani doslej dosegali vse, kar so hoteli.
%a jubilejno dijaško ustanovo v Trstu so nabrali dosedaj 3712 gld. 86 k r. Nadalnjo darove sprejema blagajnik dr. Gustav Gre-gorin v Trstu (Via Molin piecolo 3).
Ustanova ima namen, podpirati primorske slovensko dijake, ki Študirajo v Trstu.
Železnica Matulje - ©pattya. — Železniško ministerstvo je dovolilo inženirju dr. Juh vit. Schvvarzu na Du naj u, da sme skozi 6 mesecev se baviti h tehniškimi pripravami za lokalno železnico od južne postaje v Ma-tuljah do Opatije.
Hrvatska zmaga. — V občini Ve-p r i n a c pri Opatiji, katera je bila doslej v rokah nasprotnikov, so pri novih občinskih volitvah I. razreda zmagali Hrvatje, kar je gotovo velikega pomena za napredek hrvat-stva v Istri.
(iasilno društvo v LJubljani se je posluževalo doslej pri poveljstvu še vedno vseskozi nemškega jezika. No na občnem zboru v nedeljo pa so odpravili nemščino v poveljstvu in na njeno meslo stopi slovenščina, katera je jedina opravičena zavzemati isto.
Podrl se je zopet jeden steber nemšlva v Ljubljani — ali je Se kod kateri?!
WiIhc1mova tekočina za mazanje „Bassorin"
c. kr. priviiegovana 1871.
Cene: 1 vrček 1 (?ld., 6 vrčkov 5 gld., 12 vrčkov 9 gld. poštnine prosto na vsako požto po vsej Avstro-Ogerski.
VVilhclmov c. kr. piiv. »Bassorin" je sredstvo, i-egpr pomoč je dokazana po znanstvenih preiskavah iu praktičnih skušnjah in se proizvaja edino le v lekarni Franca W i 1 h e 1 m a v Neunkirchen* ,
Kot mazilo koristi s tem, da je pomirljivo, ohladi in vlolaži bolečino pri boleznih na živcih, v Žilah, udih in kosteh.
Zdravniki je vporabljajo v teh slučajih, posebno ako se le bolečine pokažejo po velikih naporih na markiranju ali pri zastarelih boleznih; radi tega se je poslužujejo tudi hribolagei, g o z d a r j i, vrtnarji, telovadci in kolesarji z najboljšimvspe-hom.                                                      V.
Ustanovljeno leta 1863.
Prvi primorski zavod za izdelovanje aromatiSkih izcedkov, likve-rov itd. tvrde
Fratelli M are ga
Gradišča, Isonzo.
Čistilnica na par:
konjaka, sllvovke, tropinovoa In najfinejših    ] Hkverov.                                    J
Jovarna vinskega kisa       \
po edino racijonelni sistemi aPasteur". J
Dunajska borza
18. februvarija 1899.
Skupni državni  dolg v notah   .  .  .101  gld. 75   kr
Skupni državni dolg v srebru .... 101   »   la    .
Avstrijska zlata renta.......120   »   3«>    »
Avstrijska kronska  renta 4%   ... 101     ,    ?•>      .<•
Ogerska zlata renta 4-%......Hi>    »    8»     ,
Ogerska kronska m.la if,.....!,7    *    Jo     »
Avstro-ogerske bančne delnice  ... 923    ,    —     ,
Kreditne delnice.......... 370    ,    40     ,
London vista .  . . ,.....• - 120    ,    3o     ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark .   58    ,    sto     ,
20 mark .¦.....-.......ll    »   J°    »
20 frankov............    9   »   o»    ,
Italijanske lire..........**   .   4if    »
C, kr. cekini...........    o   »   6/    ,
Razglas.
Slovenski oddelek deželne kmetijske šole priredi s privolitvijovelesl. deželnega odbora poučni tečaj o trtoreji in kletarstvu za posestnike — vinogradnike — ki bo trajal od 5. do 19. marca t. I.
Predavanja in razkazovanja se bodo vršila tako-le:
Teoretičen pouk od 8, do 10. in od 11. do 12. ure dopoludne, praktičen pa od % do 5. ure popoludne.
Trtoreja s posebnim ozironi na razmnoževanje, sajenje, cepljenje in splošno oskrbovanje cepljenih trt. Bolezni trt, grozdja itd.
K1 e t a r s t v o. Naprava in uredba kleti za vrenje, pripravljanje novih in starih sodov za vino, naprava vina, naprava in uredba hrama, ravnanje z vinom do zrelosti. Napake, bolezni vin in sredstva s katerimi se zapre-cijo in odstranijo.
Praktične vežbe. Cepljenje trt v drveno, obrezavanje, različne uzgoje itd. Čiščenje vina z raznimi čistili in razna druga kletna opravila. Preiskovanje vina na alkohol in kisline in preiskovanje vina z drobnogledom.
Tečaj bode pristopen vsem deželanom, kateri dokažejo s spričevalom županstva, da se pečajo s trtorejo in kletarstvom ter so sposobni za sprejemanje pouka.
Malo premožnim se podele za obiskovanje tečaja štipendije po 15 gld. in tistim, ki imajo nad 5 km poti do Gorice, se da tudi odškodnina za pot in sicer za vsak kilometer sem in nazaj po 5 kr.
Kdor se želi udeležiti tečaja, naj vloži prošnjo vsaj do 25. t. m. pri podpisanem vodstvu, tisti, ki prosijo ob enem za štipendij, naj vložijo spričevalo županstva, da ne morejo stroškov založiti iz svojega.
Z ozirom na važnost predmetov, ki se bojo razpravljali in na nujno potrebo napredka y trtoreji in kletarstvu, pričakuj*; podpisano vodstvo obilne udeležbe.
Vodstvo slov. oddelka deželne kmetijske šole v Gorici.
V Gorici, dne 17. fcbrurcrija 1899. Vodja: J. Dominko.
Oglas.
Proda so
novi stroj (priprava) za nikeliranje.
Stroj ni bil še v rabi, le zaradi pomanjkanja časa. Stal je gld. 2*50, danes gld. 2*— tudi v obrokih.
Dva stroja za materace iz žic z vso pripravo. Delo jako hvaležno, ttou stali čez gld. 500, danes gld. 180.
Želita pa vkupiti za prodajalnico jest-vin, vso pripravo, iz druge roke toda mora biti v dobrem stanu.
S spoštovanjem Saunig & Dekleva. v Gorici.
Janez Jerkič
čevljarski mojster in trgovec jestvin
v Dobravljah štv. 33
priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila bodisi v čevljarski stroki, kakor tudi v trgovini jestvin. V zalogi ima tudi usnje različnih vrst, po j;iko ugodnih cenah.
Zagotavlja ločno  postrežbo  in zmerne cene.
Rojaki!
Kupujte le pri svojih somišljenikih! Nalagajte denar le v svoje denarne zavode! Spominjajte se povsod svojih učnih zavodov!
JLeta 1881. y Gorici ustanovljena Ivrdka
;. Biessner, y HunsB ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
pnporoBa preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsako* vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voSčeno sveče itd.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. d.)            tiskarno Irk na perilo.            (P. ci.)
Cepiče
amerikanske trte
kakor tudi
položnice ikolči) evropskih trt,
vdubijo ••!• pri posiMvn
harona Evgenija Ritfer }>1. Zabonyja
Ci>sia repUvv, kateri si1 nuhajao srnin v c>!n<y-ii.<4'ii -!o\i!u ji- i ;>.*> -vi. z.i tiMir, ;i!i l.*j </n\. 7.i\ An; 7a U>i."'i i-\n ji*k>!i f 11 v »ena /a li-oi'-  I."* -M- in za ...t« «U. !••'»<>.
I;!.i/o -t- cdpoiiKi rr.uiM) i;a ki.iodvnr Vi;!.! Vi<i nlin.i. tlni^t* stn«;-k<- pp'V/vmu o>l-j-nmik.
N.trorjia ;<¦ j»f--~kS;ati !ipr,ivni-t,vn -dri-hiu no^;it,(r'.i psj-fvU.i do h.Mtv mc-i-ci man a.
'>%      Špcdicijska poslovnim      ;L«'
| Gašpar Ml v Gorici |
!Ž .t.i;,!   ;     v y|iet Msrelli 12                     (fe
f4.                                                                     >'«
ffi se toplo ]vri|Hii-ii<'ii   Siovcufcm v ;-j.«;
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
v K»|»n«*iiiikf ulici >f. 11 tt»r jiodru/iiici i;a Konni Sti«v. 2
Sladkor       kavo       rii       ma*t      pop«r      sveč«
olje       škrob       jrtrmen        kavino  primes«         moko
-    flris       drobnp in drbrlc o$robc      <«f^ice        zob
sol       moko ;i pitanje       km      /vepio      cemeat
bakreni vltnjot itd            •> So   ••
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja m ithli
trr priitucsftt enusa iti bph^a vina.
Tr\w(\ m plu< ali, v srrlu, na iltilm hi traktMlni!
K.Nt «• i Ki*r- i,-tul)i!i ^n^r.i* .\t \m!._: l-iiiitiil: .ii tr.:ki-..:i.ih iiojv.iis Luk /,:-:.;-r«-!;lt. l.oU /nt na t!;il u. k...', r,-tU>/.<{>-\\rv ?it r.;-,if.n', ;v»-. t: i, (5|m>*-.»S:»;* čaj za bolna na plučah in v grlu A. Wolff*ky. T:m m h- ^IaM ,¦ --.»rf.fi.« \>n>:.i\u>> u.ui i;j%li. Zm- . fc.il.'ri .-.«.'..'»--!n f dva itn; >!,i!it 7-"» kr. Zvi-z.ki ^r.i'.r«t. Pri-liKVM dobiv.i s( t-tii:;o {tri tvr.lfci A. Wo!ffsky, Berlin, štv. 37.
Anton Pečenko
GORICA      \.;«;i«.i
pristna bala in črna vina i?, vipavskih, furlanskih,
In
C«n« imirnt  Postrežba poitana
********** im\a uula: a'ISIt.
LINlMENT. CAPSICICOMPOS.
iz Rlchterje ve lekarne v Pragi I pripoznano kot izvrstno bol ublažujoče mazilo f *a ceao 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlg. steklenicah z našo zaščitno znamko, s »Sidrom" namreč, iz RIC TE RJE VE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Richtcrjeva lekarna „pri zlatem levu*
v PRAGI.