* ÍHT n xxn 1999 Ocene in poročila o publikacijah m razsiavali 257 oblika vanju obveščevalnega sektorja v OZNO po ti -ckti-'i ya cen l ra, ki id je v Slovcu'jo v imenu CK KPJ slovenskemu CK ju posredoval Kardelj. in o liuorwlitvi lega sektorji vuiski Vzporedno s|iremija •"di oblikovanje slovensko Vojske državne varnosti m n;|lri njeno reorganizacijo v KNOJ; to pospremi z ^'jH vscl1 ohlit; organizacije QZND tako po ler,lorialnem kol tudi po vojaškem načelu. Pri opisu tega dogajanja se avtorica upira predvsem nr_ dokumente in poročila OZNF in, kljub indiieklnemn citiranju podaja njihovo nespremenjeno vscbino. Zato površni bralec včasih dobi v'i s da ipada jeziku vira, ali da navedeni podatki nbo usklajen . 7a nepoučene ho zalo liranje nekoliko zahtevnejše, saj bodo sami morali razvozlati, kdc je mišljen pod izrazi, kal sa peta kolona, sovražnik, reakcija in pVlubH Sic#* pa jc knjiga zgovoren primer tako imenu--mega fenomena sodobne zgodovine. Ta zgodovina Je na eni strani zanimiva, aktualna in pri šlndiju le-te lahko nspcšnu razrešujemo uganke iz obsežnega gradiva, taka da si jiumagamo s pričami oziroma še '■:''ceimi akterji V leni je indi dragocenost tovrstnega clc'a, ki po/ahi iztrga podrobnosti, ki lii liilc čez 50 ali let nerazrešljive. Ko opazujem ta problem, se v»edcj spomnim na Apihovo knjiao o letu Po drugi sirani pa se srečujemo s težavami, ko nam lako Pro;csiunalna kot tudi človeška etika nalagata oine-Jllv>- jiri sodbah o dogodkin in ljudeh, ki še živijo Ljuba Domik Šulielj dela OZN C ne vrednoti, saj v iem obsegu dela tiflll ni mogoče. Ze sam opis PnSlavjip:|] lokov politike in navedba področij dela po posameznih ravneh OZNINE organiziranosti je obsez,-,a r-'tl(iga. Zalo avtorica pri pedrobnostih in delovanju y/- dneva v dan lahko seže le laku oalcč, da navede Pr-saineznc ključne primere ah pa število aretiranih '!ili tud1 Število likvidiranih, ter poglaviiiie dejav na področju obveščevalnega in seveda tndi K on t rao b ve s če va 1 n cg a dela. Praviako sc ne more ili najpomembnejši clcjavnusii vseh sektorjev UZNE ob b'i/aioeem se koncu vojne, to je pripravi na Prevzem oblast . fa vendarle se knjiga, le navidez, mimogrede j akne vseli najpomembnejših jiroliJcmov zadnjega cu v ijne. Marsikaj novega izvemo o razmerah v .-Süpl.jani a/,ironia o ljubijanskin arelaeijah politikov 11 ebvcščcvalcev iz, konlrarevolucionarnc^a Lbura ¡ilnUR in oktobra 1944, pa tudi o aretacijah aktivistov Ob oziroma o znani jiro val i' ljubljanske organizacije o šo itcinej ki so Že velikokrat sprožale različna ""ijanja če ne celu špekulacije. Jasnejše nam tako ■ostanejo razmere na Primorskem in okoliščine parli-sko nemških pogovorov poleti 1944, ocene o e^vanju eotiiiškega gibanja Jožeta M-dalicrja Zma-g9«[ava na Štajerskem, sem in Ija celo napetosti med 'rgajii ohiasii ii: OZNO, ali pa odnosi znotraj OZN1: sanie. Na posameznih primerili postopne postaja jasno. ktl° je listi, ki ga iina OZNA /.a sovražnika parih '■ansKega gibanja, in kako je OZNA ob kciicu vujne lh'la nalogo pripravljali spiske teli ljudi. Iz poročil 'creino, kje so to delu opravili lemebilcje kot drugje. Natančneje tndi izvemo, kakšne so bile pri stojnosti posameznih odsekov OZNL in kakšni pri stojnc.sti KNOJ A pri teh postopkih; dokončno ram postane iasno, da je liila za postopke z nasproti,iki partizanskega k i banja a/j roma nove ljudske oblasii prisiojna OZNA io ne Narodna zaščita oziroma nu-znejša milica. Vseli navodil -a prevzem za kaiora iniamc pedalke, da su obstajala, tndi v (em gradivu ne /bledimo. Izvemo pa, da so jih po prejemu po-oblaščenstva morala takoj uničili, pa tudi to, cia so marsikje navodila izdajali ustno. To seveda pomeni, da leli navodil bodisi ne bomo nikoli videli bodisi su še shranjena nekjt pri gradivu centralnih vodstvenih organov, ^akega načina predstavitve seveda ne gre jemati kol pomanjkljivost, temveč ga gre pripisati naravi snovi in metodi nristopa, ki ga je izbrala avtorica in ma svoje velike prednosti na drugem področju. NaJ predstavim to področ|e: Velika dragocenost le knjige in - verjemite mi -eno najz.aliicvnej.sih in najbolj zamudnih opravil pri njenem nastajanju je razrešitev vseli, ali pa skorajda vseh imen oficirjev oziroma pooblaščencev OZ NE od vrli a navzdol do tistih, ki so komajda deioval, v odroči-Ii in od ukini al o rja strogo nadzorovanih krajih. Zaradi konspiracije je namreč večina sodelavcev OZN P uporabljala ilegalna imena, ne samo med vojno, temveč tudi po njej. Med vejno zaradi kon spiradje pred sovražnikom, po vojni pa v svojih lastnih vrstali, ali kol lepo ugotavlja avtorica, po podpisu sporazuma med Titom ,n Snbašicem zaradi tega, ker tndi v partizanih niso bili vsi zanesljivi. K preglednosti pa pripomore še kazalo imen. Vsakdo, ki bo za kakršne koli potrebe v večjem obsegu uporabljal gradivo OZNE, ki ga hrani Dislocirana enou 11] Arhiva Republike .Slovenije, naj si kar takoj pnskrbi delo mag, Dornik-Šnbljcve saj sc bo le tako lahko znašel v že tako spleten1!! kopicah različnih informacij. V nasprotnem mn bo skoraj ne mogoče sodil o naravi in loenusli vira ki ga uporablja. Zato se bojim, da sc jc izdajatelj nespornemu odločil, ko je natisnil tako majhno naklado. Jcrca V nih Italijanov ki so živeli v obalnih mestiIi s ženskega in istrskega Priniorja, Oh koren svoje obsežne knjige pa je spregovorili "idi c parav.ijaških skupinah, predvsem n italijanskih, lr pa zato, ker ti tovrslnih jugoslovanskih dejavnoslili ni dobila podatkov. Italijanske nboročene ilegalne in pol legalne skupine so h i le rnzliene po izvoru, združevala pa sla jih skunni cil; in namen, in sieer obvarovanje ni:je. Kljuli 'enm da arhivskih virov o delovanj h jugoslovanskih naravojaških skupin 111, |ia je avtorica opisala delo-anJe i)zne, ki je pa umiki: jugoslovanske vojsko iz cone A ohranila velik del svojega s.sieina in ga sevetla pn agodiki novim razmejim. Skozi /mi knjigo nam želi avuinca preti vse 111 pr ij i;izaji otl/.iv prebivalstva, lakti slovenskega knt liitli lli ¡'nnskega, na dodajanja v Julijski krajini. ■Slovenci so se množično vključevali v osvobodi no gibanje Večini je bilo ideološko vprašanje clrngotnega jitiineiin, zanje je bilo pomembnejše narndnosinu vprašanje Zato se je velika primorski!1 katolikov odločila za OP v njej sti sicer prepoznali ^omunb.eii, stičasno pa lutli narodnostno osvobe-ci'lev] 1 ašiz.em in naeizcui sta namreč zanje pomeni In je in nevarnejše zlo "Rdeča zvezda za primorske Slovence, mdi za mnoge ka1 olike meti njimi ni ji I a 'nihpj komunizma, ampak je bila simbol svobode, M katerim ,so umirali sinovi. očetje in prijatelji,"4 i^anjju del Slovencev je osla! ncojircclcljcn, nekaj pa J1'1 je odkrilo nasprtiitivalti OP kar je avtorica takole '"razložila; "K tem oprcticlilvain je s svojim sekla-'Jin 'In vseh, ki je niso brezkompromisno nadprli, v 'ikoki.n prispevala Oh sama, saj so njeni aktivisti *udJ n;i Pri nit irskem, čeprav manj kot v osredn . Mtivtjjjijil marsikj ; katolištvo enačili s sovražnikom."'' Ob koncil vojne so prenivalci Julijske krajine Jugoslovanske zasedhene oblasti različno sprejeli, 'predeljevanje jc bilti otlvisno od njihove socialne m n rodnosine pripadnosti. Avtorica men:, tla sti bi: za r 'klmeiiev k Jugoslaviji skoraj vsi Slovenci, pri 'ffekjtj prevladovala narodntistna izbira, rekateri pa lako odločili indi iz nacionalnih razlogov. Za '^oslavijti se je iz ideoloških razlogov opredelil liitli v-lik del italijarskegn tlciavsiva. Primorskim Sloven ccri pa osvoboditev ni pomenila le izgon okupatoria. Pak pretlv.scni mož.no.sl združitve z matično tlržavti, ]"CJ spremembo dotedanje meje Del prebival siva je 1 apolitičen, pa indi la je hil. vsaj na začetku, do J[ii'os[tivanskih oblasti vsaj lojalen. Sprva so areiaeije "^Ipuni!, ker so jih doživljali kol kazen za fašistične jocine, Kti pa so uvideli, da gre za množične lisuit 'so začeli proti zapiranj 11 nedolžnih protestirati, kanen vojne so množično podpirali naslednico 01 I kar sti kazale množične manifestacije. Le ^ frav lam, .^r. 2%, 'Av lam, sir. 2U6 man.ši del ;e nasprotoval S1AU. meti nj 1111 tlel slovenske dnhovšcine 11a Goriškem in nekateri liberalci, ki so se zavzemali za Jugoslavijo, vendar lirez komunistov, Po sprejeli h sklepih 11a mirovni ktinicrenei so začeli ptnv ti ustanavljali nove slovenske slrmke, ki se niso sir.njaie z. delovanjem SI AU. Poglavitni vzroki za lo so bdi v tnlr.osu do partije, kajti SI AU je hi 111 partiji povsem podrejena, razredna politik 1 pa je vedno ludj prevladovala nad narodnostnimi vprašanji, Pmii.uij: nitki lilok jo bil naeituialno enoten in ga je vezala skupna želja po ohranitvi rana'skc mc|e Partizane sa sprejeli kol osvajalce. V očeh številnih ,so bili mniijuedri bar Dar i, ki so hlepeli po ilalijanski zemlji. Njihove predsodke so še podkrepili ukrepi jugoslovanskih oblasti pti ktmeii vojne. zia.sli množic 11 c aretacije n likvidacije - ne le listih, ki sn imeli krvave roke ampak lutli nekaterih, ki so zgolj nasprotovali prikiiiieitvi. Večina prebivalstva pa si je Želela miriega vsakdanjega življenja. Aviorica opozarja, tla je ob politično opredeljenih še živela molčeča večina, na katero st zaradi njene pasivnosti pogosto pozablja. Meti lislinii, ki jih pohtika ni zanimala. sti bili z.hsli Italijani, saj Slovencev preteklost ni mogla pustiti neprizadetih, zato jih je bilo med neapredelieniuii veliko manj. Vecina paje bila utrujena otl vojne in si je po avtorici ne in mnenju želela mirnega vsakdanjega /i vi ji nja; sprejela hi vsakogar, ki bi jim Iti zagotavljal. Vprašanje državne pripadnosti ni bilo pomembno za srednu in nižji sloj. ecpra\ sla bila bolj zatlovolj 11a z Angleži kot z ^revnoiii par lizani". Pozneje pa se jc mnenje molčeče, zadržane veČine spremenilo, m sieer predvsem /arad; ukrepov jugoslovanskih oblasii in revnega vsakdanjega življenja. Obsežni .študiji v sklepnem delu sledijo sklep seznam virov in literature, kratice, pojasnilo nekaierili primnv m kazalo osebn li ii len, Mah'jíi Je raj, ASekr.aiidm Serše Spominski zbornik Zgodovinskega arnfva Ljubljana; Ljubljana 1999, Gradivo in razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljana št 21, 133 strani S Spominskim zbornikom Zgodovinskega arhiva Ljnblj.ina formalno končujemo praznovanje stoletnice delovanja arhiva. K sodelovanju so hil i povabljeni vsi nekdanji in sedanji 7'iptislcni v arhivu. Vsebina 111 obseg prispevkov nista iiila omejena, navezovali pa se morajo na Zgodovinski arhiv Ljubljana. Odzvalo se je 24 avtorje1', in li so pripravili 26 prispevkov Kljub temu tla 50 prispevki napisani linij lahkotno, ponujajo ubihco novih ah ininj znanih podatkov o razmerah, Ijntleli in tlein v arhivu. To pa je bil lutli ninj poglavitni namen. Kljub leniii tla je tiib v jubilejnem letu 1998 veliko napisanega in povedanega o 1 (X)-letnem razvoju našega arhiva, sem kot tedanji direktor arhiva v prvem prispevku z naslovom Mejniki v 100-lelni