243. ftvllkfl. V UoMftni, g torek. 23. oktobra 1906. XXXIX. leto. LOTENSKI : vsak đaa ivačar, trnintii n*d*!j* Ja praanik«, ter »alja po posti ara)«flaan m avatro-ograka daUia u vi« lato S» R, na a*l lata lš K, aa fiatrt ittt 8 K (O k, aa «n hmm S K 30 h. Za LJubljano ■ p«fiiljanJ«m na dam aa rta lat« M K, aa aal lata IS K, sa četrt itta 8 K, aa aa aiaaaa S K. Kdor hodi sam panj, placa aa vi« leto ž« K, aa pol leta 11 K, aa četrt l«ta 6 K 60 h, aa aa mete« 1 K *0 h. — Za tuja dažala toliko vod, kolikor anaša poštnina. — Na naredao ktedebn« vaaSiljatva naročnin« i« na aaira. — Za oznanila io plačajo od potareitopne patit-vrsta po 12 h, 6« se oananilo tiska enkrat, pa 10 h, it le dvakrat in po 8 h, Se ie tiska trikrat ali vačkrat — Dopisi naj se izvole frankova& -I *9flai se ne vračajo. — Urodniatvo in upravnUUvo Jo v Kaaflovih alieah it 6, in aiaar aradniltva v L naoatr., »pravniSiva pa v pritličja. — Cpravnifitva naj a« blagovolij« pošiljati aar«cnin«, t*klama«ij«, aananila, t j. administrativn« arvar Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik" Grealnišfra telefon it M. Posaaaezne številke po 10 h. Opravulfttva telefon it S5, Boi za Hrastnik. (Od kranjsko-štajerske meje). Boj, ki ga vodimo zadnja leta z našim narodnim nasprotnikom, postaja od dne do dne ostreji in hujši. Kakor rečeno, več let traja že ta boj, in ves ta čas stojimo Slovenci v ponižni defenzivi, mesto da bi pričeli z energično ofenzivo. Kaj smo storili ves ta čas? Branili in za silo smo se otepali sovražnih napadov, pisali ne-številno člankov v „Slovenski Narod" kojemu najlepša hvala za pomoč) i. dr., skušali s shodi in veselicami buditi naše ljudstvo, a zastonj ! Uspehi so minimalni in momentani, pravih in istinitih pa nismo dosegli, nismo si pridobili točke, na katero bi se lahko upirali v prihodnje, da potisnemo nazaj prodirajočega sovraga. Vzrok: mlačnost, ki vlada med hrastniškimi Slovenci. In s Čim naj preženemo to narodno spanje, kako naj zanaprej uspešneje delamo? — Treba bi bilo predvsem nekakega lokalnega narodnega sveta, ki bi pazil na vsak zahrbtni korak nemčurjev, ki bi gledal, da pariramo vsak nam namenjeni udarec in skrbel, da nas nakane nasprotnikov ne najdejo nepripravljenih, kot se je n. pr. to zgodilo pri akciji za nemško šolo, kjer nas je, smemo reči, rešil le en mož pogube. Ker že govorim tu o omenjeni akciji, naj omenim, da nevarnost še nikakor ni izključena. Da se zasiguramo, treba nam je misliti, kako jo paralelizujemo. Ena pot, ki vodi do tega, bi bila, omisliti si slovenski otroški vrtec. Zato bi bilo seveda treba nekaj žrtvovati, umestno pa bi bilo stopiti v dogovor i z ..Družbo sv. Cirila in Metoda-. — Poleg tega je treba društev. Imamo jih dvoje : eno združuje narodno inteligenco, drugo je delavsko. Prvo zadošča povsem svoji nalogi, drugo nam, žal, ne izpolnjuje nad, ki smo jih stavili nanj. Upamo, da se to predrugači! A premalo je še to: ustanoviti si moramo Čitalnico, kak pevski zbor in — „Sokol" naj razprostre svoja krila v Hrastniku! To ni utopija, kakor se kaže na prvi pogled. Malo požrtvovalnosti in vztrajnosti, malo navdušenja in Šlo bi! In ravno s Sokolom dobimo Četico neustrašenih, zanesljivih in agilnih bo-rilcev za narod, ki bodo stali vestno na braniku, čuvali in branili do smrti svoj rod. — In Še nekaj moramo imeti. Dvoramo, kamor bi se sklicevali shodi, kjer bi naši izkušeni dile-tantje večkrat lahko pokazali svojo zmožnost. Ali ga ni narodnjaka, ki bi se upal to dovršiti ? Ako pomislimo, da broji nas kraj 4—5 tisoč prebi\ al-cev in da ni dosedaj Še nobenih prostorov, kjer bi se lahko vršile večje veselice, moramo priznati, da bi ta denar ne bil riskiran. — Pojmo med ljudi, učimo, bodrimo jih, da se zavedajo svoje narodnosti, da bodo začeli ljubiti in spoštovati svoj jezik, s tem primoramo tudi one kramarje, da se odločijo sem ali tja. Potem sa tudi ne bodo prigodili več slučaji, kakor so se sedaj, ko so možje, ki smo jih imeli in so se kazali poštenjake in ki si polnijo svoje žepe le s slovenskimi novci, podpisavali mrtvaški list slovenskemu Hrastniku. Sramota jim! — Proč s samonemškimi in dvojezičnimi napisi na trgovinah, gostilnah i. dr., kojih mrgoli po Hrastniku, sicer pridemo z imeni! Hrastnik mora imeti tudi na zunanje slovensko lice! Idimo v boj, da rešimo Hrastnik, ki stoji ob robu propada, tujega robstva. In tu ape-lujemo tudi na one, ki stoje ob strani ter resignirano in prezirljivo gledajo naš boj. Tudi to se mora že enkrat nehati! Hrastniški narodnjaki. Pismo iz Srbije. Skupština. — Poslednja nota. — „Narod". Crnogorska omladina. Bel grad, 20. oktobra. t —Ut- Navada — ne predpis je taka, da vsako novo narodno skupštino otvori kralj s prestolno be- sedo, v kateri se govori o notranji in o zunanji politiki Srbije. Misli, izražene v prestolnem govoru, ne morejo biti kraljeve, ker prestolni govor je program vlade in zato je podvržen vedno kritiki parlamentarne manjšine. Na prestolno besede odgovarja narodna skupština z adreso kralju, in predno se izdela adresa, so seveda dolgotrajne debate. Ravno zato, da se izogne tem debatam, je vlada letos opustila utrjeno navado, da otvarja zasedanje kralj s prestolno besedo in zato je pri otvoritvi letošnjega rednega zasedanja prečital ministrski predsednik N. Pašić samo suhoparen tozadeven kraljev reskript. Ta se sedaj na različne načine komentira. Vlada trdi, da se z adresno debato samo trati dragocen čas, a opozicija je huda in pravi, da se vlada boji njene kritike. Resničnemu položaju ne odgovarja niti ena niti druga trditev popolnoma. Ni vero-jetno, da bi vlada ravno toliko računala s časom, a niti to ni istina, da bi se ona preveč bala kritike, ker tej takointako ne ubeži, ker dobi opozicija tudi pri proračunski razpravi dovolj priložnosti za kritiko. Istina bo na sredi: s predolgo adresno debato se res izgublja čas, pa tudi ostra kritika ni ravno prijetna, četudi ima vlada močno zaslombo v svoji sigurni večini. Otvoritev skupštinskega zasedanja brez prestolne besede je bilo prvo iznenađenje, a drugo iznenađenje smo doživeli pri volit vi skupštinskega predsednika. Večino imajo v narodni skupštini zmerni radikalci, in zato je bilo popolnoma umljivo, da bo tudi predsednik zmeren radi-kalec. Dosedaj je zavzemal to odlično mesto — ako so bili zmerni radikalci v večini — Aca Stanojević, star parlamentarec, ki se je skrupulozno držal poslovnika in je bil vsled tega priljubljen tudi pri opoziciji. Hladnokrven je ta Človek, ki bi cele dneve poslušal obstrukcijske govore in se ne bi pri tem čisto nič razburil. Kot skupštinski predsednik ni bil A. Stanojević nikdar zagrizen strankar, nego popolnoma objektiven človek, ki strogo pazi, da se ne krši poslovnik — a on sam ga tudi ni kršil. V kratko: Aca Stanojević je bil vzor predsednika v popolnem pomenu te besede in zato smo bili vsi trdno prepričani, da bo tudi sedaj predsednik. In bil je izvoljen, ali ko je zavzel svoje mesto, se je na kratko zahvalil na zaupanju in odlikovanju, a takoj potem je izjavil, da mu zdravje ne dopušča, da bi predsedoval narodni skupštini V vrstah opozicije in v časnikarski loži je izzvala ta izjava veliko iznenađenje, a ko je bil takoj potem izvoljen predsednikom g. Mika Popović, tudi zmeren radi-kalec, se je razvnela v časnikarski loži tako živahna in glasna debata o tem izrednem dogodku, da so v to ložo uprli svoje oči poslanci in publika na galerijah — narodna skupština je bila nekaj časa v časnikarski loži, kar so tolerantni poslanci brez ugovora dovolili! In sedaj se kombinira. Najrazličnejše kombinacije se slišijo po kavarnah in čitajo v številnih belgraj-skih dnevnikih, ali od vseh teh kombinacij se moreta vzeti v resen pretres samo dve: ali je ta slučaj znamenje, da pade PaŠić, ali pa zmerni radikalci ne marajo strogo objektivnega Stanojevića, nego hočejo imeti za predsednika moža, ki se ne bi ravno preveč strogo držal poslovnika, kadar bi se morala pobijati eventualna obstrukcija opozicije. Med zmernimi radikalci sta dve frakciji: Pašićeva in Vujićeva. Stanojević je intimus Pašićev, a Popović intimus Vujićev in fakt, da Pašićev intimus ni več predsednik in da je na njegovo prišel intimus Vujićev, si mnogi razlagajo s tem, da Pašić v kratkem odstopi, a na njegovo mesto da pride dr. Miša Vujić, poslanik na dunajskem dvoru. Po informacijah, ki sem jih dobil od zelo dobro poučenih oseb, sklepam in trdim s popolno go- tovostjo, da Pašić ne odstopi, in da se izvolitev M. Popovića skupštinskim predsednikom nikakor ne sme smatrati kot poraz Pašićeve in zmaga Vujićeve frakcije v stranki zmernih radikalcev. Med obema tema frakcijama vlada popolno soglasje v vseh vprašanjih in odstop Stanojevićev — samo po sebi se razume, da je njegovo sklicevanje na svoje zdravje samo izgovor — se more razlagati samo s tem, da hočejo imeti zmerni radikalci za predsednika moža, ki bo znal energično nastopati v slučaju obstrukcije. Aca Stanojević ne bi mogel biti tako energičen", kakor bi vlada in njena večina želeli in zato je večina najprej formalno izvolila skupštinskim predsednikom njega, da se je mogel na tem odlikovanju zahvaliti in izgovoriti se s slabim zdravjem, a potem je — večina — izvolila predsednikom Miko Popovića, najboljšega svojega govornika, moža velikih sposobnosti, ki je pa tudi tako B energičen", kakor vlada želi! Vlada se je torej pripravila za obstrukcijo, ki je že gotova stvar, ker opozicija je zelo bojevito razpoložena. Narodna skupština bo letos prizorišče ostre borbe, polne ogorčenja in — netolerancije. Pretiravalo se bo z ene in z druge strani in to bo občutno oviralo uspešno delovanje narodne skupštine. A bolje, mnogo bolje bi bilo, da postanejo stranke medsebojno malo tolerantnejše, da je strankarska borba bolj stvarna in kritika objektivnejša! a Poslednja nota! Tako imenuje ministrski predsednik Nikola Pašić odgovor srbske vlade avstro-ogrskemu ministrstvu zunanjih zadev v zadevi ekonomskega konflikta. Te dni je to poslednjo srbsko noto izročil dr. M. Vujić, srbski poslanik na dunajskem dvoru, grofu Goluchowskemu, ki je noto takoj prečital in je izjavil, ko je videl, da srbska vlada čisto nič ni odnehala, da zelo obžaluje, da srbska LISTEK. Hrepenenje. A. P. R u s i č. (Dalje.) Zmračilo se je. Njemu pa je bilo vedno laže. Sedaj je sanjal, in sanje so bile prijetne. Grel se je ob njih. Ni se bal, da bi se ne vzbudil nikoli več. Zakaj če bi se vzbudil,{bi se čudil. „0 Bog, samo sanje so bile." Brezbrižno je stopal po lužah in snegu, hlače so bile do kolena obla-tene, v obraz so se mu zaletavale snežinke,]ki so se prav tako brez zmisla podile po zraku, kakor on po cesti. Od daleč so se mu blestele svetilke, ko se je vračal, negotova svetloba brez kontur se je razlivala nad ujestom, izgubljala se v mrko in neutolažljivo nebo. Šel je naravnost domov. Počasi se je vlekel po kamenih stopnicah navzgor. V drugem nadstropju je srečal deklo, ki je nesla škaf na glavi. Ko jo je zagledal, se je razveselil, prijel jo je za roko in jo pobožal po podbradku. Ona se je očitno zelo čudila: strmele so njene oči in usta so se smehljala. A on ni vedel, kaj bi ji rekel; zato jo je izpustil. Kmalo pa se je ujezil, ker je ni bil poljubil in postal je zopet mračen in nejevoljen. Podstrešje je bilo mirno in mračno. V sobi se je temno svetilo okno in prižgal je luč. Usedel se je za mizo ter se napravil, da bi pisal prošnje .. a komaj se je dotaknil časopisa, se mu je zazdela stvar neumna in banalna in ulegel se je na posteljo. Čez cas je prišla Filomena. češ, dolgo že čakajo nanj z večerjo. Njene oči so se svetile v poltemi nenavadno; ko je stopila predenj, se ji je glas tresel in jezik se okorno zaletaval. Ko je Seljak molčal, je malo postala in rekla odločno: „Vi ste bolni!" Seljak se je čudil. rO-o-o ! Bolan nisem," je odgovoril. Tudi njemu se je pričel glas tresti. Sam ni vedel zakaj. In dasi je čutil odpor proti tej ženski zelo razločno, je vendar ni poznal. Vsa ga je omamila; prvikrat je videl sedaj na njej neko ženskost, mehkoto, ki jo je imel rad, da bi se odpočil na njej. Ona je menda to spoznala, zakaj položila je svojo gorko roko na njegovo gorko čelo. On pa je mirno obstal . . . dasi ves prepojen neznane bojazni pred njo, je bil vendar pripravljen sedaj razgovoriti se ž njo. Morda je bilo to genutje le želja, razgovoriti se sploh s ko m, naj pride kdorkoli. „Vaša glava je zelo vroča," je zatrdila. „A vkljub temu sem zdrav." Zopet sta obmolknila in ni se hotela odpraviti iz sobe. Prišel je v zadrego. Sedaj je bil molk zanj mučen, neznosen. Premišljal je, kako bi začel razgovor s to žensko. V tem pa ga je prehitela ona. „Mužana že zopet ni doma," je izpregovorila. Besedo „Mužan" je iz-pregovorila, kakor bi imela v mislih kako tujo osebo, ne pa svojega moža. „Torej sva sama '?" je pripomnil Seljak. Čudno se mu je zdelo to vprašanje. Kako pride na to? Kakor bi on lazil za to omoženo žensko. Tudi njej se je zdelo to vprašanje nenavadno, zakaj odprla je široko oči in se potem nasmehnila. Nakrat se je Seljak vzdignil, približal se njenemu obrazu; bil je naenkrat ves navdušen za njo. Z obema rokama jo je prijel za pas, jo vzdignil in se parkrat ž njo za-vrtil p) sobi. Bila je že davno noč in še sta sedela drug poleg drugega. Njun pogovor se je tikal Mužana, starca in njegovega denarja. „Mužan je rekel, da smo norci vsi skupaj, ker mu nihče ne pobere tistih papirjev," je pripomnil Seljak. Ona je nato molčala in se pritisnila k njemu. „No?a „Tako je rekel," je pritrdila komaj slišno. Sedaj se mu je zdela Filomena dobra in pametna ženska. Kako drugačen bi pač bil, če bi imel poleg sebe vedno tako razumno ženo. čutil je ta hip, kako osamljen je doslej taval po svetu... Sama tema je bila vsenaokoli. Pride ženska in prižge luč. Vse postane lepo in zanimljivo. Vidi stvari, ki jih preje niti opazil ni. A pri srcu mu je bilo sedaj še bolj tesno, zakaj zdelo se mu je, da vidi svoj cilj natančno. In tresel se je, ko je videl, da je ta cilj pravzaprav umazan in grd, prav tak, kakršno je bilo tisto neznosno hrepenenje, ki ga je tako mučilo in mu trgalo razum in srce. Zaspal je, in ko se je prebudil ni bilo več Filomene v sobi. Prebudila ga je iz nemirnega spanja Mi-mica, ki je pela v sosedni sobi: „0 Marija, naša mati. . Nedolžni otrok, si je mislil. Kako si lep in čist, kako smo umazani in grdi mi grešniki. Potem je plauil kvišku. Med zidovjem je odmevalo starčevo vzdihovanje. „Krr . . . krrru .. ." Poslušal je še dolgo, a ničesar več ni bilo čuti. Tudi glas Mimice je utihnil. Vse se je zavilo v smrtno tišino. Tedaj je vzplamenelo staro hrepenenje z neodoljivo silo iznova. Kakor v sanjah je videl poleg sebe Filomeno, ki se je pritiskala k njemu. „Tako je rekel!. . Muzanje mrmral in vzklikal: „Norci smo vsi skupaj.** Bic je žvižgal po njegovem hrbtu. „O Filomena, prizanesi, reši me pogube . . . Naprej! . . . bodoči knez ..." Mraz je bilo na hodniku in on je hotel gorko te. Temno je bilo podstrešje, a gorela je luč, ki jo je prižgala Filomena . . . Gladko je bilo njeno lice in roka njena močna... Naprej !" (Konec prih.) vlada nekih svojih zahtev — o nabavi orožja — noče opustiti. Rekel je tudi, da sporoči vsebino te note avstrijski in ogrski vladi, da se potem določi nadaljnje postopanje. V Srbiji vsi dobro vedo, kako bo to nadaljno postopanje Avstro-Ogrske. Tukaj vsi zelo dobro znajo, da na Dunaju ne morejo popustiti niti za las, ker smatrajo — Četudi sedaj že sprevidijo, da so storili gorostasno napako — da bi to bilo ponižanje Avstro-Ogrske. In zato se v Srbiji živo dela dalje. Sicer se je že do sedaj storilo toliko, da Srbija od carinske vojne z Avstro-O grško absolutno nobene škode ne bo imela, ker je srbski eksport že sedaj popolnoma osiguran, ali pri vsem tem se iščejo še vedno nova pota za eksport, ker čim več je trgov, tem bolje je. Prvi transport volov v Genovo seje obnesel sijajno, ker so bili voli takoj razprodani za bolje ceno kakor so se prodajali v Budimpešti, četudi so avstrijski agenti na vse mogoče načine intrigirali. Mnogi so se bali, da voli pri dolgi vožnji do Genove izgubijo preveč na teži, ali ta strah je bil neosnovan, ker so voli izgubili manj teže kakor pri vožnji v Budimpešti, to pa zato, ker so se v ladijah lahko hranili, kar je na železnici težje, ali pa skoraj nemogoče. Ta prvi uspeh v Genovi je pro-vzročil v Srbiji veliko veselje, a na Dunaju strah. Srbi sedaj vidijo, da se meso njihove živine tudi drugje rado je, ne samo v Budimpešti in na Dunaju — a to sprevidijo sedaj — na veliko svojo žalost — tudi dunajski politiki, ki so si domišljali, da Srbija propade v onem momentu, ko se zapre budimpeštanski in dunajski trs srbski živini. o Dunajsko Časopisje ni več tako arogantno kakor je bilo v začetku trgovinskega konflikta. To Časopisje nekam resignirano beleži srbske uspehe, a obenem se že pojavljajo glasovi: in kaj bo z našo industrijo? Posebno dunajski trgovski listi ne poznajo nobene sentimentalnosti več in zelo glasno vpijejo, da dela grof Goluchowski nerodnosti. A Srbija je vesela in se carinske vojne čisto nič ne boji! Eksport je osiguran — a za import je lahka stvar! Goluchowski se je zmotil. Jezi se na Srbijo, ker stoji ne poti od Nemčije inspirirani avstrijski ekspanzivni politiki na Balkanu in hotel ji je zadati občuten udarec. Ali njegova slaba aristokratska roka ni dosegla Srbije, nego je udarila — Avstro-Ogrsko . . . V Belgradu izhaja trinajst dnevnikov, ako nisem pri štetju katerega izpustil. Tem trinajstim dnevnikom se je te dni pridružil štirinajsti „Narod", ki ga je začel izdajati odličen srbski politik in časnikar, Jovan Gjaja, da v njem propagira idejo zedinjenja radikalne stranke. List je resen in dobro urejevan in tudi ideja, ki jo v njem zastopa Gjaja, je zelo lepa — samo malo je upanja na uspeh. Preveliko je slepo sovraštvo, ki vlada med obema radikalnima strankama, da bi se mogli zediniti. Moglo bi se zgoditi edino to, da nastane nova, tretja radikalna stranka in ker Jovan Gjaja tega ne želi, ostane pojava „Naroda" brez večjih posledic. V enem oziru je pa vendar dobro, da je „Narod" začel izhajati. Ker je Gjaja enako prijateljsko razpoložen obema radikalnima strankama in ker je pošten, značaj en mož, bo vsaj objektivno presojal delo vlade in njene večine in pretirane obtožbe samostojnih radikalcev reduciral na pravo mero. S tem doseže Gjaja morebiti tudi to, da postane borba med zmernimi in samostojnimi radikalci kolikor toliko stvarnejša in načelna. Lansko zimo so izdali mladi Črnogorci, ki študirajo na belgrajski univerzi, brošuro pod naslovom „Riječ (beseda) crnogorske omladine". V tej brošuri so ostro obsodili srednjeveški sistem vladanja v Črni gori in korupcijo, ki tam cvete. Svobodoumna omladina zahteva v tej brošuri, da se Črna gora modernizira — in radi tega so bili sedaj pozvani vsi podpisniki brošure na sodišče v Cetinje, da tam odgovarjajo radi razžalitve rknjaza-gospodara" in vlade. Stroga so črnogorska sodišča za politične „grešnike" in zato so v Belgradu vsi svetovali mladim Črnogorcem, naj se pozivu ne odzovejo, a „Dnevni List" je napisal celo Članek, v katerem svetuje omladini, naj ostane v srbski prestolnici in naj se ne eksponira nevarnosti. Ali mladi Črnogorci ne poznajo strahu in so odšli včeraj korporativno na Cetinje, na zatožno klop, da branijo svoje prepričanje in da zanje tudi trpijo! Ostro bodo kaznovani ti mladi ljudje. Ali nikjer se Še ni dosegla svoboda brez žrtev. Hrabra in odločna črnogorska omladina to dobro ve in zato se hoče žrtvovati. Vsa čast vam, mladi vrli Crnogorci! Naj sliši vaša domovina gromko vašo besedo! Trpeli bodete za to, ali imeli bodete sladko zavest, da trpite za pošteno stvar! Iz odseka za volilno reformo. Dunaj, 2*2. oktobra. Posl. dr. Liicker se je skliceval na besede bivšega ministrskega predsednika princa Hohenlohe, ki je rekel, da se s § 42. (razdelitev volilnih okrajev pod varstvom dvetretjinske večine) doseže stalno varstvo mirnih razmer. Nadalje se je skliceval govornik, da dvetretjinska veČina ni samo nemška zahteva, temuč se potegujejo zanjo tudi Poljaki. Končno je izjavil, da Nemci vztrajajo pri tej svoji zahtevi ne le v lastnem interesu, temuč tudi v interesu države (?). Posl. Hruby je napovedal boj nasprotnikov dvotretjinskega varstva v zbornici in izven nje, tako da nastane velika nevarnost za celo volilno reformo. Po njegovem mnenju bi se dal doseči kompromis le na temelju določb nemškega državnozborskega volilnega reda, ki določa perijodične revizije glede razdelitve in števila mandatov. Nadalje je izjavil, da ne more prav nič vplivati na češka ministra to, kako stališče zavzemajo češke stranke napram >j 42. Nemcem pa dvetretjinska veČina tudi ne bo prinesla političnega varstva. V dosego stalnih razmer je treba lastne moči, in načelo dostojnosti ter pravičnosti. Posl. Ste in je napovedal, da bodo Vsenemci pri drugem branju z vso odločnostjo nastopili proti volilni reformi iz Čistih (?) narodnih vzrokov. Pri tem pa Vsenemci z vso odločnostjo odklanjajo pomoč nenemških strank. V popoldanski seji je govoril dve uri posl. Zazvorka. Povedal je, da ima njegova stranka nalog, vreči volilno reformo, kakor brž je v njej dvetretjinska veČina. Potem je pole-mizoval z nemškimi predgovorniki ter izjavil, da čehi ne zahtevajo dru-zega kakor enakopravnost. Večina češkega deželnega zbora misli le na to, kako bi Nemcem ne dala povoda za pritožbe. Ako se sprejme dvotretjinsko varstvo, je mirni razvoj razmer izključen. Jutri bo zopet seja. Parlamentarni položaj. Dunaj, 22. oktobra. Danes je imel ministrski predsednik skoraj ves dan konference z nemški člani volilnega odseka, da bi jih pridobil za svoj kompromisni predlog. Nemške stranke zahtevajo, da mora biti navzočih več kot 340 poslancev, ako se hoče sklepati o kaki spremembi volilnega reda. Tudi Poljaki niso zadovoljni z vladnim predlogom ter zahtevajo za Galicijo dvetretjinsko večino. Vkljub temu upa vlada, da dobi za svoj kompromisni predlog veČino v odseku, tako, da bo mogoče v sredo glasovati o 42., t. j. zadnjem paragrafu volilne reforme. Nemci so ministrskemu predsedniku očitno povedali, da se gre njim le za take določbe, s katerimi si za večne čase zagotove takozvano posestno stanje. Ako se tako varstvo dobi na drug način, kakor pa z dvetretjinsko večino, so Nemci tudi zadovoljni. Ako tedaj določi vladni kompromisni predlog tako pogojno število poslan- cev, da zbornica ne bo mogla veljavno sklepati o spremembi volilne reforme, kakor hitro se nemški poslanci absentirajo, bodo vse nemške stranke za tak predlog takoj glasovale. Kriza v ministrstvu zunanjih zadev. Dunaj, 22. oktobra. Grof Go-luchowski še vedno vodi vse posle ministrstva zunanjih zadev. Ako se glede naslednika pojavijo težkoče, prevzame začasno posle ministrstva zunanjih zadev skupni finančni minister baron Burian. Prihodnje dni sprejme vladar v avdijenci razne državnike. Tudi grofa Goluchowskega Še zasliši o rešitvi krize. Imena kandidatov se množe z vsakim dnem. Najnovejši kandidat je princ Fran Liechtenstein, bivši poslanik v Petrogradu, ki je moral odstopiti ravno zaradi Goluchowskega. Tudi grof L ii t z o w , poslanik v Rimu, ima baje mnogo upanja. Oficiozno glasilo zunanjega ministrstva izjavlja, da so vse to le ugibanja. Hrvatski delegati v buda-peštanskem parlamentu. Budimpešta, 22. oktobra. Zbornica je nadaljevala razpravo o predlogi trgovinskega ministra z a pospeševanje industrije. Posl. Leng3rel je kritiko val, da hrvaški minister ni pravočasno napovedal pritožbe Hrvatov proti predlogi. Ako se sedaj ne ugodi hrvaškim pritožbam, nastalo bo na Hrvaškem ogorčenje, ki bo kalilo lepo razmerje, ki je zavladalo zadnje čase med Ogrsko in Hrvaško. Ministru Josipovichu je očital, da se obnaša preveč zaspano, a moral bi bolj živahno nastopati za koristi svoje domovine. — Posl. dr. Pero Magdi ć je govoril hrvaško ter zahteval, naj se vladne predloge, ki se tičejo Hrvaške, izroče hrvaškim poslancem v hrvaščini. Minister K o s-suth je odgovoril v imeuu vlade, da se taki zahtevi ne bo nikoli ugodilo, ker je za hrvaške delegate že dovolj ako smejo hrvaško govoriti. Vladne predloge, ki se tičejo tudi Hrvaške, pa se itak izroče tedne poprej banu in hrvaški vladi, da se sporazumno sestavijo. Carinski konflikt med Srbijo in Avstrijo. Bel grad, 22. oktobra. V današnji seji skupščine se je nadaljevala debata o odgovoru ministrskega predsednika Pašić a na interpelacijo poslanca Kosovi Janina v zadevi trgovinskih pogajanj z Avstrijo. Bivši gospodarski minister Drašković je rekel, da je nepravična zahteva Avstro-Ogrske spravila Srbijo v težaven položaj. Toda v tolažbo ji je, da stoje na strani Srbije skupščina, javno mnenje Srbije in cele Evrope in končno tudi viteška Ogrska. Vladi je očital, da je s podaljšanjem modusa vivendi položaj poslabšala. — Ministrski predsednik Pašić in finančni minister PaČu sta zagovarjala vlado. Slednji je povedal, da mu je minister grof Goluchowski osebno rekel, da Srbija ne dobi trgovinske pogodbe, ako ne izroči svojih državnih dobav do gotove svote avstro-ogrski industriji. Nato se je srbska vlada odloČila, da izroči avstro - ogrski industriji 26 milijonov zaslužka, s čimer pa Avstrija Še ni bila zadovoljna. Paču je izjavil, da sta tudi dosedanji trgovinski pogodbi, ki ju je sklenila Avstrija s Srbijo, merili na to, da preprečita v Srbiji gospodarski razvoj. Dogodki na Ruskem Petrograd, 22. oktobra. Predsednik ministrskega sveta je izdal na vse gubernatorje okrožnico, v kateri se jim naroča, naj Čimpreje sestavijo imenike oseb, ki imajo volilno pravico za državno dumo. Najpozneje do 3. decembra morajo biti volilni imeniki razglašeni. — Ker je vsled tega nastalo mnenje, da se duma pred določenim časom skliče, je povedal ministrski predsednik dopisniku „Novoja Vremja", da se duma sestane nepreklicno dne 4. marca 1907. Odesa, 22. oktobra. V Jelisavet-polu je nekdo vrgel bombo v orož- niško vojašnico. Trije orožniki so bili ubiti, dva pa ranjena. Varšava, 22. oktobra. V Ju-zovki so roparji napadli blagajnika rudnika Kamenskoje ter mu vzeli 10.000 rubljev. Ministrska kriza na Francoskem. Pariz, 22. oktobra. C lem en -ceau je ponudil finančno ministrstvo Caillauxu, ki ga je tudi prevzel. Vojno ministrstvo izroči generalu Pic<[uardu ter mu dodeli civilnega državnega tajnika. Dopisi. Iz Idrije. Med idrijskimi novicami poroča sobotni „Slovenec" v notici „Nov dijaški list", da je uprav-ništvo „Slovenskoga Naroda" prepustilo nekemu idrijskemu dijaku „Slovenski Narod" za 1 K na mesec ter koncem notice dostavlja: „če je to res, kako daleč smo že." Kakor je neumna, tako je zlobna ta notica. „Slovenec" je napredne dijake že večkrat denunciral, a zato Še menda ne, ker jim je upravništvo kakega političnega lista znižalo naročnino, le idrijska Črna svojat hoče tudi v tem umazanem delu prednjačiti. Zlodejskim veseljem upajo, da bo šolska oblast uvedla preiskavo proti dijaku, ki je bil toli drzen, da si je naročil napredni politični list, ne da bi bil preje ponižno vprašal pri Osvvaldu, kakšen list sme naročiti. Oswald bi bil takoj pripravljen postreči šolski oblasti s polnim imenom dotičnega dijaka, kateremu se mora po načelih naših katoliških podivjancev uničiti eksistenca, ker je storil neodpusten greh, da se je naročil na napredni list. Fej posvečenim škodoželjnežem ! Ker se je dijaku od upravništva „Slovenskega Naroda" znižala naročnina za list, zato smo po mnenju črnega bandita že daleč dospeli. O sveta nesramnost! Tako zdihuje dopisnik lista, ki je naj-obskurnejši list med slovenskimi Časniki, kojega urednike nazivajo celo izvenkranjski klerikalci za pobesnele Časnikarje. In zato naj bo rNarod" dijaški list, ker ga je en sam dijak naročil ! Hipoteza vredna Oswalda! IZ Žabnice. Naša vas je toliko srečna, da ima župnika, ki ima vsaj eno izmed „boljših" škofovih lastnosti, namreč njegova bisaga je vedno prazna. Bridko smo se mo(ili, ko smo pri ustanovitvi fare zbirali denar, upajoč, da bomo imeli potem vsaj mir pred večno biro. Toda človek obrača, Bog pa obrne. Dokler je služboval naš prvi župnik, nas je res pustil v miru in se ni zmenil za tistih par krone, ki so mu primanjkovale do določenega mu letnega dohodka. Komaj pa je prišel naš sedanji župnik, ki je, kakor smo že omenili, vreden posnemovalec svojega nadpastirja. kar se tiče načina izsesavanja kmetskega ljudstva, je začel takoj pobirati biro od pšenice in ajde, kot nadomestilo za primanjkljaj. Seveda bira mu prinese desetkrat toliko v nenasitni žep, kakor znaša dotični primanjkljaj. Zaradi tega se tudi ni prav nič brigal za poziv svojih faranov, naj jim naznani vsoto, ki še primanjkuje, da mu jo potem prostovoljno doplačajo. — Sicer si pa prav lahko razlagamo, 7a-kaj potrebuje župnik toliko več denarja, kot njegov predhodnik, — v gostilno ima namreč prav blizu. Upamo, da je bilo to letos zadnjič, sicer bomo prisiljeni se o tem kje drugje bolj natančno pogovoriti. Dnevne vesti. V Ljubljani. 23. oktobra. — Zadružna zveza v Ljubljani pošilja že zopet raznim zadrugam vabila, da naj pristopijo k njej. Vsakemu, ki količkaj pozna to klerikalno organizacijo, mora biti jasno, zakaj dela „Zadružna zveza" tako reklamo zase in zakaj se tako trudi, da bi pridobila še nekaj zadrug pod svoje okrilje. Ljubljanska klerikalna organizacija dobiva leto za letom primeroma jako veliko državno podporo, ima pa v razmerju s to podporo relativno jako malo uspeha, oziroma ne more se izkazati v ministrsvu ne s primernim delovanjem ne s primernim številom zadrug, dasi podrgne skupaj vse, kar ima zadružno ime. Na letošnjem prvem avstrijskem zadružnem shodu se je izkazala sicer, da ima precej zadrug, toda, ako se pogleda, kaj so te zadruge in ako se pozna te zadruge, se dobi pa drugačen vtisk. Škoda je le, da ministrski svetnik g. dr. Ertl veliko premalo pozna naše razmere in pa razne konsume, rajf-ajznovke, kmečke zadruge i. t. d., s katerimi se je doseglo sicer veliko število, a kvaliteta je drugo vprašanje; zadružna zveza ima 149 rajf-ajzenovk in le deset navadnih posojilnic, pač pa 36 konsumov. Ako bi Zadružna zveza bila vstanu izdrže-vati se s svojo lastno močjo, bi ji pač nihče ne mogel odrekati pravice obstoja; in če naposled tudi agitira za to, da pristopijo k nji razne zadruge, bi bila to nekaka stvar konkurence in včasih celo dobro, ako imamo dva slična zavoda, ker nam je znano, da smo v malem in velikem vedno enaki, to je, da smo sami s seboj nezadovoljni, le s tujcem po-trpimo, da se nam domaČa reČ kmalu zameri in potem preminjamo; v tem slučaju je dobro, da imamo tudi domač konkurenčen zavod. S tem pa ni še rečeno, da bi morala drug drugemu delati umazano konkurenco; tega se mora sramovati najmanjši branjevec, ne pa zavod, ki ima stati nad denarnimi zavodi! Toda vsa stvar pa dobi drugo lice, ako se taka organizacija žirira za nekako splošno slovensko, kakor nekako zastopstvo vsega slovenskega zadružništva in, da kot taka vleče državno podporo za svoje strankarske namene; podporo, ki je namenjena celokupnosti slovenskega zadružništva, ne pa posameznim strankam oziroma posamezni stranki, ki izkorišča zadružništvo v politične svrhe in politiko zopet in sicer zakotno politiko pa za svoje sebične namene. Da more Zadružna zveza, ki je brez državne podpore pasivna, shajati, morajo biti poslanci S. L. S. ponižni sluge vlade, morajo, kakor božji volki molčati, ko se gre za nase največje pravice, smejo le z dovoljenjem knezoškofijske advokature govoriti cenzurirane govore in morajo na isti komando izdajati svoj lastni narod, svoje lastne interese, ako jih sploh poznajo. Te dni smo čuli od neke osebe, ki ima precej vpogleda v klerikalno zadružno organizacijo in pa v organizacijo S. L. S., da je bil dr. ŠušteršiČ primoran žrtvovati koroške Slovence, ako je hotel, da se mu nadalje zagotovi državna podpora, ki se utegne še povečati. Kaj mora torej naš ubog; narod prenesti, kaj žrtvovati radi zgrešene strankarske narodnogospodarske organizacije. Ako bi možje, ki sedijo v odborih raznih posojilniu in konsumov, vedeli, kaj delajo njihovi zaščitniki, ko bi vedeli, da tudi oni pomagajo ropati obmejne Slovence njihovih najsvetejših pravic, da oni pomagajo brusiti meč, s katerim se bo zadal smrtni udarec našemu milemu narodu v ravno oni deželi, kjer je tekla njegova zibelka, da oni podpirajo izdajalsko stvar s tem, da so v taki zvezi, s tem, da množijo število zadrug, da jim potem vlada tem raje daje podporo, bi menda pač ne ostali več dolgo v taki zvezi, ako imajo le še malo čuta časti in ponosa. Pa še z narodnogospodarskega stališča je vsa reč obsojanja vredna. Zadružna zveza vsiljuje svoje delovanje in sili ustanovitve novih zavodov, bodisi rajfajzenovk ali pa druzih zadrug, le da ima večje število, ne pomisli pa nihče, ali je to potrebno ali ne. Mi nikdar nismo bili proti temu, da se ustanovi denaren zavod tam, kjer je potreben; greh je ne napraviti ga, če je potreba, ali še večji greh je napraviti ga, ako ni potreben. Predaleč bi zašli, ako bi hoteli navajati vse vzroke za to trditev ; navesti pa hočemo enega, ki ga je Zadružna zveza sama poskusila. Pred par leti je klerikalna organizacija kar trepetala od veselja, ako se ji je posrečilo pregovoriti v kakem kraju par oseb, ki so ustanovile kon-sumno društvo. Takoj je bila z vsemi potrebnimi sredstvi pri rokah in v najkrajšem času je konsum posloval; žugali so, da bodo celo deželo preplavili s konsumi in tako narodne trgovce prisilili, da pojdejo v Kanoso, ako jih prej vrag ne vzame, kar bi jim bilo še ljubše; sedaj pa mislijo gg. okrog Zadružne zveze popolnoma drugače. Konsumi so jim obležali v želodcu. In kjer je kak konsum zmrznil, je tudi „vera" pričela pešati, ko je kmet videl, da mora plačevati za duhovsko trgovsko nevednost, oziroma pričel je pešati vpliv duhov- WW Dalje v prilogi. "vb Ščine, kajti vera je pri celi organizaciji postranska stvar. Vse kaj druzega pa so posojilnice. Kmet ima posojilnico doma "v vasi, vsi ga poznajo, dobi hitro posojilo in pomagano mu je; ker so pa odborniki tudi iz vasi, lahko kontrolirajo soseda, da ne zapravlja i. t. d.; tako v teoriji, v praksi pa je drugače. Ker se posojilo lažje dobi, jih tudi več ponj pride, s tem pa se je že omajal princip: brani se dolga, princip katerega bi se moral vsak posestnik, ki živi edino le od kmetije, držati do skrajnosti. Temu sledi, da se zadolži cela vas in ker so vsi zadolženi, si iz tega nihče nič ne stori. Morala je že padla. Zavod sam nima vlog, treba je dobivati denar iz „centrale," tej pa je treba točno plačevati obresti. A pridejo Še druge potrebe, denarja ni in zopet se zadolži drug za drugim, a sedaj pri kakem oddaljenem denarnem zavodu in sicer na vknjižbo in ne več na nevknjiženo zadolžnico; tako se chu Površnik je svetlo-rjav in je vreden 64 K. — Kolo je ukradel. Z dvorišča hiše štev. IS na Bieiweisovi cesti je ukradel neznan tat zidarju Josipu Faltu „Styriau kolo, vredno 120 K. — Izgubil j® učiteljski pripravnik Franc Rigier bankovec za 10 K. — Neki gospod je izgubil bankovec za 50 K. — Jugoslovanske vesti. „Slovenski Jug" je jel zopet i z-haj a ti! Danes nam je po prestanku štirih mesecev zopet došel „Slovenski Jug." Veseli nas da se niso uresničile vesti, ki so zatrjevale, da preneha „Slovenski Juga izhajati. „Slovenski Jug" izhaja vsake sobote in stane na leto 6 kron. Vsem rodoljubnim Slovencem toplo priporočamo, da se naroče na ta list, ki si je napisal na svoj prapor borbo za združenje vseh Jugoslovanov in ki z enakim zcnimanjem in enako ljubeznijo zasleduje kulturno gibanje vseh štirih jugoslovanskih plemen. Nadejamo se, da naš poziv ne bo ostal brezvspešen! Naročnina se pošilja na naslov: „Slovenski Jug", B e 1 g r a d, Srbija. — Jugoslovanski Dom" v Belgradu. „Slovenski Jugu javlja, da se je med prijatelji jugoslovanske ideje v Belgradu sprožila misel o zgradbi „ Jugoslovanskega Doma." V to svrho se je že osnoval fond pod imenom „Fond za dom in kulturno u j edin jen j e Južnih S1 o v e n a" in se je vložila v ta namen že osnovna glavnica v neki belgradski denarni zavod. — Jubilej srbskega igral-ca. Srbski igralec Ljuba Stanojević slavi 24. t. m. petindvajset-letnico svojega delovanja pri gledališču. Srbsko narodno gledališče v Belgradu priredi na čast zasluženemu svojemu Članu pri tej priliki posebno s avnost. V gledališču se bo igrala tragedija „Narcisa." Glavno vlogo v tej drami bo igral slavijenec. Stanojević je eden izmed najuglednejših in najboljših srbskih igralcev. — Konkurz za načrte vseučiliške zgradbe v Sofiji. Bolgarsko naučno ministrstvo razpisuje konkurz za najboljše načrte za zgradbo novega vseučiliščnega poslopja v Sofiji. V to svrho so razpisane tri nagrade in sicer znaša prva nagrada 10.000, druga 7.000, tretja pa 5.000 levov. — Z II. jugoslov. umetniške razstave v Sofiji. Kakor smo že poročali, se je nedavno tega obrnil predsednik jugoslov. umetniškega društva „Ladau, prof. Vješin na nauČnega ministra drja. Sišma-nova s prošnjo, naj bi se sestavila posebna komisija, ki bi imela nalogo izbrati one slike, ki jih kupi država za narodni muzej. V to komisijo bi naj vlada imenovala svoje delegate in umetniško društvo. Minister je ta predlog sprejel in dotična komisija se sestane že v kratkem. Knez Ferdinand je nakupil dosedaj za 35.000 levov slik in to po večini bolgarskih umetnikov. Slik slovenskih slikarjev je kupil zelo malo. Bolgari pravijo, da zaradi tega, ker so Slovenci svoje slike predrago ocenili. V petek je posetil jug. umet. razstavo vojvoda Teck, najbližji sorodnik angleškega kralja, ki je prišel na posete h knezu Ferdinandu. Mentorja pri ogledovanju razstave sta mu bila naučni minister dr. Šišmanov in prof. Vješin. Vojvoda Teck se je izrazil o razstavi zelo pohvalno in je pri odhodu vzkliknil napram ministru drju. Šišmanovu: „G. minister, to so prekrasni in zelo dragoceni umetniški umotvori. Treba bi bilo, da jih nakupite in shranite v muzeju. Minister mu je na to odgovoril, da je vlada že itak sklenila, da nakupi večje število slik. — Ctrrigendum. Včeraj so se nam vrinile v list nekatere tiskovne hibe, ki motijo umljivost teksta. V uvodnem Članku je v 3. koloni v 29. vrsti brati mesto „politiko** — ,,roko", g. Peter Keršič je samo sodni avskultaut, ne pa tudi pristav, gdč. O tili j a J u g je definitivna postala v Blokah", notarski izpit je napravil g. Ivo Bakovnik (ne Rakovnik), v reški blaznici je ranil s sekiro dva blaznika blazni k Petrov-Čic in ne blagajnik PetrovČiČ. * Najnovejše novice. Ribiška barka se jepotopila blizu Zadra. Trije ribiči so utonili. — Zanikrnost na italijanskih državnih železnicah je tolika, da skoraj ne mine dan, da bi se ne pripetila kaka večja nesreča. Včeraj je pri Turinu trčil osebni vlak v tovorni. Dva uslužbenca sta mrtva, 15 potnikov je ranjenih. — Žvepleno v<*do je začel bruhati vulkan Chula v Mehiki na mesto Panchianalco Večina prebivalcev je mrtvih. — Užigalice se podražijo vsled sklepa avstrijskih tovarnarjev. Podraženje zadene seveda kupovanje na debelo. — Duhovnikova poroka. Bivši profesor veronauka na praški realki, vitez maltenskega reda dr. Dobrava je pobegnil v Draždane, kjer se je poročil s svojo bogato svakinjo. — Nesreča na morju. Blizu Vladivostoka je zadel ruski parnik „Varjagin" na podmorsko torpedo ter se potopil z 200 osebami. * Nemška nestrpnost. V Privezu na Moravskem imajo Nemci, ali bolje rečeno nemškutarji še veČino v mestnem zboru. Na Moravskem je pa v veljavnosti postava, da morajo samoupravni uradi (občinski, deželni in ukra ni uradi) povsod kjer je manjšina od 20" 0 druge deželne narodnosti, uradovati tudi v jeziku manjšine. V Pri vozu je več nego 20" L cehov, zato so češki hišni gospodarji dosledno vračali nemške račune mestne vodarne in zahtevali, naj jim pošilja češke, kakor je po omenjeni postavi tudi dolžna storiti. No, nemškutarski mesti urad je zaukazal mestni vodarni, naj vsem češkim hišnim posestnik m, ki so zavrnili nemške račune vodo zapre, in vodarna je to storila in češke hiše so ostale 4. t. m. brez vode. Taka divjaštva počenjajo ljudje v srcu Evrope, ki vedno trde, da so sinovi najnaprednejšega, pros veti j enega naroda na svetu ! * Nemška mladina. V St. Jo-hann-Saare je 131etna deklica rodila dvojčke. Oče je učenec 4. gimnazijskega razreda. — Blizu Diisseldorfa se je neki 121etni učenec maščeval nad svojim učiteljem s tem, da je zavil svinčeno kroglo v cunjo ter z njo udaril učitelja odzadaj tako po glavi, da ga je na mestu ubil. * Medved tat. Posestnica Popović blizu Sofije je prodala kos svojega zemljišča nekemu železniškemu društvu za 8000 frankov. Denar je shranila v omaro. Ko se je zvečer spravljala spat, zagledala je vsa prestrašena, da je pred omaro medved. Tiho se je splazila iz sobe in poklicala hlapce, ki so prihiteli s sekirami nad medveda. Tedaj pa je medved padel na kolena ter začel s človeškim glasom prositi za milost. Potegnil je obenem kožo z glave in pred hlapci je klečal go-spodinjin svak, ki se je hotel na ta način polastiti njenega denarja. * Kapica kraljice Lujize. Kralj Friderik je bil zelo štedljiv. Ko je neki dan zagledal v sobi svoje žene Lujize lepo nočno čepico s Čipkami ter izvedel, da je veljala štiri tolarje, je zaklical: „To je strašno drago!" Vzel je čepico ter jo vrgel skozi okno, potem pa poklical starega invalida od garde ter mu rekel: „Ta gospa ima mnogo denarja. Naj ti podari toliko, kar je stala ona čepica." Kraljica je dala starcu štiri tolarje ter mu rekla: „Ta gospod ima še več denarja, ker meče moje čepice skozi okno. Naj ti da dvakrat toliko, kakor sem ti dala jaz." In kralj je smeje segel v žep ter mu dal osem tolarjev. * Španske nuno* V nobeni katoliški državi ni toliko ženskih samostanov, kakor v Španiji. Vsaka hiša si šteje v posebno bogozaslužno delo, ako ima kako hčerko v samostanu.. Kaj se je godilo dosedaj za samostanskimi zidovi, za tem ni smela državna ne avtonomna oblast poizvedovati. Šele sedaj, ko so je začelo tudi na Španskem svobodno gibanje, navajajo neodvisni časopisi brezštevilno samostanskih škandalov. Po teh ženskih samostanih se živi huje kakor v haremih. Španjolci in Španjolke pač ohranijo svojo vročo južno kri, ako tudi gredo v samostan. Mnogo ženskih samostanov je bilo, in deloma je še, v zvezi z moškimi samostani, da so menihi ponoči neovi- rano zahajali k nunam. Ako se je katera mlada nuna, ki je šele prišla v samostan, branila teh čudnih običajev, zaprle so jo starejše grešnice v celici, jo mučile z gladom in žejo ter jo tudi nago pretepavale, dokler se ni vdala, ker niso hotele, da bi bila katera med njimi boljša, da bi jih mogla nadzorovati ali celo pri priliki izdati. Sadove teh sestankov so odpravljali brez vsake ceremonije na drugi svet. Seveda v vseh samostanih ni bilo tako p o nuj šljivo življenje, a večina med njimi je le okužena. Zato se je odločila vlada, da napravi temu konec z novim redovnim zakonom. * Koliko je Židov v Avstriji. Po zadnjem ljudskem štetju živi v Avstriji 1,244899 Židov ali 457 % vsega prebivalstva. Izmed teh jih živi na Dunaju 146.926, v Lvovu 45.088, v Krakovu 26.671, v Crnovcah 21.585, v Pragi 26.614, v Gradcu 1617, v Opavi 1051. Po poklicu se bavijo Židje največ s trgovino (535.247^ z gozdarstvom in kmetijstvom 130.810, z industrijo 351.112, d o čim jih je v javni službah in svobopnih poklicih le 198.442. Po izobrazbi hrepene bolj kot drugo verniki ter tvorijo na vseučiliščih 16 8 °/qj na tehnikah pa 19 4 Po narodnosti se priznavajo za Nemce 410.215, za Puljake 622 235, za Čehe 57.782, za Maloruse 40.906, za Italijane 2940, za Rumune 264, za Srbe 63, za Slovence 25. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Nadležna delomržnica. Delavka Jera Lipove iz Breznice je še trdna in zdrava, vendar ji za delo ni mar, marveč berači po Žerovnici in bližnjih vaseh. Obenem se pa tudi rada opije in ni čuda, če se domačini zgražajo nad njo. Dne 23. kimavca je pred domačo kapelico, na to pa še v veži Kržišnikove hiše preklinjala Boga. Orožnika je o priliki svojega aretovanja z raznimi psovkami obkladala. Lipove trdi, da je bila takrat pijana. Obsojena je bila na 3 meseca zapora, po prestani kazni bo pa morala v prisilno delavnico. Sirov sin. Ljudevit Kovačič, kovaški pomočnik na Rakovniku je v domačem prepiru s svojim očetom in bratom. Nekega dne meseca mal. travna t. 1. se je lotil brata Jerneja, udaril ga je po glavi, da se je zvrnil, potem ga pa še z obuto nogo med noge brcnil. Dne 22. mal. srpana t. 1. je pa svojega očeta nalašč na tla vrgel in ga udaril z roko po vratu. Obsojen je bil na 3 mesece ječe. Pretep med fanti. Po noči 24. vel. travna so v Zglavnici Janez Kotar, Franc Podlogar in Franc Grčar iz Velike Grbe s kolmi pretepli Simna Sorla in mu poškodovali levo roko. Obdolženci so bili izzivani od okvarjenca in njegovega tovariša Jožefa Potirka s tem, da sta kamenje metala na te tri fante. Kotar je bil obsojen na 2l 2, Podlogar na 3 in GrČar na 2 meseca ječe. Nesloga zaradi užitka. Posestnik Anton Mavric iz Merečja in njegova mati Neža sta si vedno v laseh zaradi užitka. Tako je prišlo zaradi tega med njima zopet do prepira. V tem se pa sin tako spozabi, da prime mater za usta, jo potlači na tla, ter jo udari s polenom po glavi. Obsojen je bil na 2 meseca ječe. Nepošten izvošČek. Franc Erjavec je peljal iz postaje v Kranju gospo Franjo Furlanovo v Gor. Bitnje na obisk k njeni materi. Pri plačauju voznne je vtaknil listnico s 70 K v žep, a je zdrsnila na tla. To je opazil Erjavc, kajti dekle Marija Arhar je iz hleva natančno videla, kako se je ta sklonil, nekaj pobral, v listnico pogledal, potem jo pa v žep v taknil. Sodišče ga je obsodilo na 13 mesecev težke ječe, to pa zaradi tega, ker je bil že dvakrat kaznovan zaradi tatvine. Z motiko zamahnil je France Jesihar, posestnikov sin na Rašici, proti glavi posestnika Franceta Osla, ki se je prej z obdolženčevem očetom, kasneje pa še s tem prepiral zaradi neke poti, katero je Jesihar nasipal. Osel je udarec na glavo s tem prepreči.', da se je z rokama za glavo prijel, pri tem pa za-dobil poškodbo na levi roki. Jesihar je bil obsojen na 1 mesec ječe. Književnost. — A.^ Aškerc: Junaki. V založbi L. Schvventnerja je izšla nova knjiga A. Aškerca obsezajoČa pod skupnim imenom štiri epske pesnitve in sicer: Knez Volkun, zgodovinski prizor iz osmega stoletja; knez Ljudevit, zgodovinska rapsodija iz devetega stoletja; Ropoša in Krnci, zgodovinska romanca iz let 1704—1746 in Kralj Matjaž, narodna pravljica. Strani 170. Cena broš. 3 K, vez. 4 K 50 v. — Leposlovna knjižnica. Katoliška buk varna v Ljubljani je za- čela izdajati „Leposlovno knjižnico", ki bo prinašala v prvi vrsti prevode tujih literatur pa tudi primerne izvirne spise. 1 zvezek obsega Pavla Bourgeta roman „Razporofca", preložil A. Kalan. Strani 294. Cena broš. 2 K, vez. 3 K. Telefonsko m urzdjovno poročim. Dunaj 23. oktobra. Kriza v zadevi dvetretjinska veČine po staja vedno akutnejša. Kot kompromis se o na svetuje določba, da bi se spremembi volilnih okrajev smelo sklepati samo v navzočnosti 340 do 380 poslancev. Nemci bi bili baje zadovoljni s prezenco 360, da čelo 350 poslancev. Cehi BO odločno proti temu, da bi se določalo kako število. Poljaki so takisto proti temu kompromisu, ker imajo premalo poslancev, da bi v tem slučaju mogli preprečiti njim neljubo razdelitev volilnih okrajev. Kriza se torej naslanja na vse tri skupine, ki so glavna opora sedanjega mi nistrstva Ounaj 23 oktobra V parlamentu vlada danes živahno giba nje. Kriza se je poostrila Ni svet, da bi za spremembo vo-Umh okra ev moralo biti navzočih 340 p slancev, ne najde nikjer odziva Pričakovalo se je, da bo v današnji seji stavil dr Šuster-šič tozadevni predle g, toda Šu steršič je g vonl docela splošrao in je samo izjavil, da stoje in padejo s Cehi tudi Slovenci in Hrvati Na seji so danes govorili poslanci Hagenhofer, dr. Ad-ier, dr Stranskv in Abrahamu v i c z Tu Ji Abrahamovicz je gjvonl splošno, naglašal je, da Poljaki zahtevajo primerno varstvo za razdelitev volilnih okrajev, ni pa povedal, kakšno varstvo bi naj to bilo Seja se je prekin la in se nadaljuje popoldne ib štirih Dunaj 23. oktobra. Ministrski predsednik baron Beck je sprejel danes načelnika mladočeškega kluba drja Kramara in je z njim dalje Časa konferiral. Nato je sprejel načelnike nemških klubov, ki so imeli na to posvetovanje z železniškim ministrom dr. pl. Der-schatto. Dunaj 23. oktobra Cesar je danes sprejel v enourni avd^jenci poslanika v Petrogiadu barona Aerenthala. Po avdijenci je poslank odšel v cesarsko kabinetno pisarno. Poslanik v Bero-linu Szehenvi Marich je po klican na Dunaj in ga bo cesar sprejel v posebni avdijenci Dunaj 23. oktobra. Bolnega nadvojvodo Otona so danes z avtomobilom prepeljali na Dunaj. Belgrad 23 oktobra. Letošnji sklepni državni računi izkazujejo dozdaj okolu pet milijonov suficita. Približno toliko znaša suficit vsako leto od junijske revolucije, kar kaže, kako je bila ta revolucija koristna za državne finance. Prej so bili deficiti stalni. Tukaj prevladuje splošno mnenje, da stopi trgovinski konflikt med Srbijo in Avstro-Ogrsko po padcu Golu-chowskega v novo fazo in da se doseže sporazumljenje. A tudi za slučaj, da se sporazumljenje ne posreči, je Srbija zdaj brez skrbi, ker je njen eksport popolnoma osiguran. Pariz 23. oktobra Sodi se, da bo še takom današnjega dne sestavljen novi kabinet, in sicer prevzame Clemencoau predsedstvo in notranje zade e, Des-s a i n pra vosodst vo, M i 11 e r a n d zunanje zadeve, Picquart pa vojni portfelj. Gospodarstvo. _ — »Ljubljanska kreditna Danka" zvišuje obrestno mero od vlog na knjižice in tekoči račun od 4% na 4 7a% začenši s 1. novembrom t. 1. ter je obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Rentni davek plača banka sama. o/a (VlO utrjeno m tekoče napravijo, Mpžo belo in nožno* Oobi s« povsod. iso podlaga telesnega dobrobita in tega ai pridobi vsakdo z redno rabo rogaškega ^tempeljskega vrelca" (kot primes k vinu. konjaku, sadnim sokovom) ali rogaški „Stvria-vrelec (precej jacji, samobiten). Dobra slast, Lahko probavljanje, Pravilna menjava snovi Umrli so v Ljubljani. Terezija Žagar, pe-Dunajska cesta 7, M 41 o 4- 4' 0 o/ •2.0 4« Dne 20. oktobra: kova žena. 68 let, Nephritis. V deželni bolnici: Dne 19. oktobra: Fran Dernovšek, uradnega sluge sin, 6 let, davica. orzna poročila. Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 23 Naložbeni papirji. 4 2 , majska renta. . . ■ 42 srebrna renta . . . 1 avstr. kronska renta . . 4 . zlata » • 4»/, ogrska kronska renta . I , zlata posojilo dež. Kranjske 1 posojilo mesta Spljet 4 » ■ Zadar : bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4°0 češka dež. banka k. o. 4 , , n n ž. o. zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pest. kom. k. o. z 10 pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. ob!, ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obi. češke ind. banke 4°/« prior. lok. želez. Trst- Poreč ...... 43 0 prior, dolenjskih žel. . 3° L0 prior. juž. žel. kup. V/j 4\s° u avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 18601 5 . . . , od 1. 1864 .... 9 tizske...... , zem. kred. I. emisije 9 n r> ■ 9 ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100'— 9 turške...... Basilika srečke . . . Kreditne „ ... Incmoške 9 ... Krakovske 9 ... Ljubljanske „ ... Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. „ „ „ . . . Rudolfove „ ... Salcburške „ ... Dunajske kom. 9 ... Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ • • Živnosienske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ oktobra 1906. 1 Denar Blago 93 30 9M nO 99 7' 99 95 yn 60 98 *0 116 10 116 30 94 20 94 40 11210 112 30 9860 99 BO 100 50 101 50 99 30 i 100 30 99 70 100 70 98 60 99 10 98 70 99 iO j 10010 100-30 1 104 50 10550 ! 100 20 106-70 9975 100 20 100-— 100 20 100-— 100 20 1 100 — 101- - 99 90 99-50 100 || 313 5U 315^0 j 100- 100 80 1 2C4- 209 - j 272 50 274 50 14y 5o 151 — 280 — 287-- ■; 284 — 289 5 J '! 255 — 263 - 97 - 105- — j 161 20 162 20 21 35 23 3b 449 - 450 — 78 — 8v 85- - 92- i 66 25 62 io 46 50 48 50 28- 2^0 ;i 65-- tO - 70 - 76 ! 5' 2 50 512 50 1 181 50 182 50 ; 674 — 675 — .751 — 17C2 — 669-7- 670 75 806 60 807 50 i! 24175 24 h-75 • 704 — 705 — j 593 75 594 75 773" i783- - 1 579 25 58025 i'7S — 281 - 563 - 066 50 : 148 - 152 — 11-86 11 39 19 14 19 16 23 47 23 56 24 02 2110 1 n>47j 117 67 95 55, 9F> 75 253 50 ' H4 b -- čitne cene ir BudimpaštL Dne 2*. oktobra 1906. .crnca z* oktober . . za Hz 9 oktober . Koruza m maj 1907 . . „ t^ea , oktober . . 5 ceneje. neteoroiosičfld porodiš. iitaa ud morjem 03*2. Lredr jI sr&unl tlak ;s«.C 50 kQ M „ 00 „ 50 . 7-08 6 72 5-1 694 0 "0 O opazovanja Stanje i baro-: metra I v mm a S, o. > Vetrovi Nebo 22. 9. SV. 7413 101 brezvetrno megla 23 7. sj. 741 1 86 = 1. .izahod megla n ž. pcp. 741 0 10 5 slab zahod oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 100 , nor-•a^ie: 9 3 — >*ada»U/* v mm 0'0 Zahvala. Tužnega srca se najiskreneje zahvaljujemo vsem onim, ki so nam izkazovali toliko presrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, oziroma strica in svaka, gospoda Petra Ramovša višjega inšpektorja c. kr. drž. ž. v p. dalje se tudi zahvaljujemo za lepe darovane vence in za mnogobrojno spremstvo na poslednje počivališče. V Ljubljani, 20. oktobra 1906. 3826 Žalujoči ostali. Zahvala. Za vsestransko presrčno sočutje že med boleznijo in tudi ob smrti mojega iskreno ljubljenega, dobrega soproga, ozir. očeta, gospoda Karla Binderja tvorničarja dalje za lepe vence in časteče spremstvo na poslednje počivališče izrekam v lastnem in v imenu svojih otrok najtoplejšo, najlepšo zahvalo. V Ljubljani, 20. oktobra 1906. 3827 Marija Binder roj. Akhel. se sprejme na hrano in stanovanje. Poljanska cesta 10, pritličje. 3824-1 Ipr a&an 3829 1 kurjač \ ozir. strojevodja dobi takoj služb" pri Fr. Šviglju na Bregu, pošta : Borovnica, Plača do dogovora. 1?0 i Šivilje in učen. D se takoj sprejmejo. Ljubljano, Pred škofijo 1121. 3825—1 9M mm *» <4* «5» ^t* - \ ^ • 4k .}* A «"•> * 4 ti Izšla je knjiga KORISTNA t Povest iz gledaliških krogov ljub Ijanskih v polupreteklem času. (Ponatis iz nSlov. Naroda.) Ta povest je jako zauimiva ter izborne opisnje dogodke neke koristke izza Časa Mondheimovega gledališkega rav nateljstva. Cena broširano BO v., po po^ti 1 K. Dobi se v knjigarni L. SCHUEHTNER 0 LJubljani Pr^^fnove ulice. vrTr--'rVf? f m Ustanovljeno leta 1842. |1\ V# QRK05LIK4RJ/I9 SUKAKJA \j NAPISOV/ IN QRBOV ^ * EBERLl ll/lDiTnrsin A^ilopoidn»j Osebni vlak v a Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje 4 OO pop-^d o. Osetmi vlak v ^,;i:l: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel , Trsr c "kr. drž. žel.,. Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec , Stajer, Line, Budejevice, Pra^a, Dunaj zahodni kolodvor. 708 zvefinr Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. io*23 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, lnomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano juž. teL: 7- 09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8- 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. II 15 predpoidne. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2 32 popolne Osebni vlak iz Straže- Toplice. Novega mesta, Kočevja. 4*30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž.. Trsta c. kr. drž. ž. 8- 35 zvfčer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. j S-4A i-oče'. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. Žel. 11-34 ponoči. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž. v:d iz Ljubljane dri. kolodvor: 7 23 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-C5 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 »o zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO 45 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano drl. kolodvor s e-49 zjutr&j. Mešani vlak iz Kamnika. io 59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika. 6*iO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednjeevropskem času.) C. kr. ravnateljstvo đržarofii železnic 7 Trstu. Naj; eč n izbira najbolj ih in isjoe&ejšili luokoles m Šivalnih strojev ISS3 za rodbino in obrt. m-'-'^m Pilil! Pisalni stroji. # Vedetno jamstvo. # Vezenje poučujemo brezplačno. * Lastna delavnica za poprave. 856_44 IVAN JAX ,„ sm Iv Ljubljani. DunolsKo testa SL11. r vajen tudi sukanja, dobi poleg dobrega zaslužka tudi presto stanovanje, kurjavo in svečavo. Sprejme se v trajno delo kot po-pravljavec v papirnici gosp. Charles Moline ¥ Trtico. 3775-2 Gostilna se odda takoj na račun # v Ljubljani. # Vpraša se Spodnja Šiška 208, pritličje. 3785—2 Oelik sadni vrt ob Gruberjevem kanalu v Ljubljani se da v najem za več let. Natančnejše se poizve v pisarni odvetnikov dr. Suyer in dr. Sa-jovic v L j ubijani, v Gosposkih ulicah št. 3. 3828-i Vljudno se priporoča | trgovina Gospodična z boljšo naobrazbo, s trgovskim t* čajem ter perfektna v obeh deželnih jezikih, želi primerne službe. Pojasnila daje iz prijaznosti upravn. nSlov. Naroda". 3802- 2 Dobra kavarna na lepem prostoru v Ljubljani je naprodaj. Ponudbe po „Kavama" na uprav ništvo „Slov. Naroda-. 3182 21 mam m m Tesarji se sprejmejo za trajno delo pri stavbniku F. Trumlerju Ejubljana, pred škofijo St. 3. 3831 - 1 Išče stt za pivo. Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtari tr$ štev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3512 8 Gene zmerne. Ponudbe pod ltP. 0." na upravn. Slov. Naroda". 3781—3 Sode vinske od 100 do 700 litrov vsebine proda po nizki ceni 3465 13 lice 10 Lepi lokali pripravni za vsako trgovino ali za pisarne se dajo takoj v najem. Odda se tudi hlev za dva konja. Naslov pove upravnifitvo „Slov. Naroda". 2845 34 i Fran leman, Ljubljana ! £j Poljanska cesta št. 24 in v tovarni pri živinskem sejmišču ! vf št. 97 skladišče hvalno znanih gepeljnov, slamoreznic, klinj, 0j mlatilnic, motorjev za žage in mline, tromb in cevi za vodo- f-3 vode ter vseh potrebščin za kmetijstvo. 3735—3 irt ^| IVixk& cene! Z«i)- mčono blfego! ^ A A.»„M.jM.AW».AA A S ,C. AAAA.M.AAA.M.AA X ____ X knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3. Naznanjam, da seio prevzel od ,N4rodne Tiskarne* v Ljubljani v izključne razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke „ljubljanskoga Zvonar in vse one knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne Tiskarne*4. — Te knjige so: „Lj n bij ansk ega 1. Kazenski nako Joalp* Jurčiča sbrani aplal, zvezek 1. do XI., broširan a t>C kr., elegantno vezan a 1 gld. Posamezne Številke Zvona" po 40 kr. Zbirka sakenov. nik, vezar a 3 gld. Zbirka sakenov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr. Zarnlkovl 1 brani spisi. I. zvezek, brofiiriic a 50 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000" Povest, bros. a 50 kr. A.Aškerc: Izlet v Carigrad, brofi. a 20 kr. Tnrgenjev: Otol ln sinovi. Roman, broširan a 50 kr. — Štlr! novele, bros. a 20 kr. BeueS-Trebi2bky: Blodne luie. Roman, brofiiran h 70 kr. Lofebvre: Parls v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat Lomi n is ambra: Oasnlkar-stvo ln nail časniki, brofiirano a 40 kr. Jeli nek: Ukrajinske doma, Povest, bročirans a 15 kr. H a 1 e v y : Dnevnik, broširan a 15 kr. — jta&ne pripovedke, broširane a dO kr. — Dve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet: Undlne. Povest, broš. h 20 kr A, Trstenjak; Slovensko gleda- Uide, broširan izvod a 1 gld. Jarci«: T.lstkl, broš. a 15 kr. — Oreg-orolćevlm kritikom, broš. a 30 kr. Avstrijski patrijot: ,,Fartelwesen der Slaven*', broširano a 5il kr. X X X X X X Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 60 kr., sedaj samo £SO kr. Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače ln tuje časnike ter knjige, Sprejema savarovenje človeškega Itv-Ijenjs po ssjesss^tsssssjssi konjbinsetfsii pod tako osodBlasi poboji, ko sol draga zavarovalnioa Zlasti je 141 ssvarovanje na doifseOe ta maDjiaJočitti st let: ima po ssavieo do eivMesde 99 J fondi: 94,788.887-76 K. Izplača Ito valikooti druga vmkjmmnm Una banka v Pragi..... odškodnine m kaoftaJij* 81,178.383 75 K. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenieje takoj in najkulantneje. U*ii?a najboU«! sloves, koder posluje. Dovode is čistega dobička isdatae v narodne ta oboaokertssne 6615 06 Zidanje rakev na novem centralnem pokopališču izvrši po najniiji ceni stavitel] novega pokopališka po oblastveno odobrenih določilih za zgradbo pokopališča. Natančneje se poizve v tehnični pisarni g, Jerdinanda Trumlerja mestnega stavitelja 1561—51 v LJubljani, Pred škofijo fttev. 8. Nagrobni venci trakovi za _____vence najnovejši [ - i j ji 1. o oeuo I _ 3Č72-5 S 5 j Karel 'Reciiugal Mestni trg štev. 3. JJI Samo ^5^b# vinarjev stane 1 kilo olja proti prahu priznano najboljše vrste pri Adolfu lifluptmonn tovorna oljnatih baro, firnežeu In stekl. kleja v Ljubljeni. 3258_7 ti; Gene brez konkurence! Ljubljana Mestni tr$ a 11 priporoča največjo zalogo 3662—5 in Gene brez trati! i v si. Zunanja naročita st Izvršujejo hitro in točno. Zakonska brez otrok ličata slog. stanovanje 3822 2 (3—4 sobe. Poondbe na upravništvo „Slov. Naroda". Mlad inteligenten zmožen slovenskega in nemškega jezika in izurjen v vseh pisarniških delih, želi takoj vstopiti v službo. Ponadhe pod „F. M. 29" poste restante, LJubljana. *83c- i Pristni dobri brinjevec se dobi pri 329 23 L. SEBEH1KU V Spol fl&l. Kupuje in plačuje po najvišj h cenah lepe, bele* suhe gobe, češminjevo zrnje ali češ-minjeve jagode, divji kostanj, bukov žir ali bukvice, hrastov svež želod in smrekove storže firma Leuz v Ljubljani 3774-3 pri novem Fran Josipovem mostu Priporočam sledeče špeclalitete: Brusnice, doma kuhane Znojemske in francoske kumarice Vino iz dunajske rotovške kleti Tirolski planinski med Prava angl. pomarančna omaka Ananas, malino v, jagodni odcedek Belosko novi, stari in peneči Marelična, malinova, jagodna in borovnična omaka. 3745 3 Specerija, delikatesa in vinarna Franja Kham Ljubljana, Miklošičeva cesta nasproti hotela „Union'*. St. 37.267. 38(6-2 Ustanova za mestne uboge. Pri mestnem magistrata podeliti je cesar Franc Jožefove jubilejske ustanove za mestne uboge, in sicer 2 pO 50 K 10 pa po 40 K. Te Urttaoove namenjene so onim ubogim, ki oe dobivajo redne podpore iz nboinega zoklada in jih je izplačati dne 2. decembra. Prošnje za podelitev teh n-tanoe vhgati je tukaj do 20. novembra t. L Mestni magistrat ljubljanski, dne 16 oktobra 1906. Pred akupo oglejte si velikansko 42 sukneno zalogo <§> R. Miklau v Ljubljani. Špitaiske 4o ulico itov. 5. Os tanki pod oenol A Naznanilojtuoritue. Usojam si vljudno naznaniti, da sem otvori! o Koloduorsklh ulicah šteu. 35, I. nadstropje z najnovejšimi stroji opremljeno 11 delavnico za pletenj \ in podpletanje moških in Ženskih nogavic, jopičev, spodnjih hlač itd. Sprejemajo se tndi vsa v to stroko spadajoča dela. I Potrudil se oodem, da ustrežena vsem p. n. naročnikom točno in najceneje. Priporočam se za obila naročila- i J ^^^798—3 S spoštovanjem J. KOLENO Kožuhovi .'najnovejše: ovratniki, boe, collierji, mufi, oprave zo otroke. Ceno in dobro priporoča 3571—7 Karel Rectapl TVXoHitni trg Hit. 3. Pozor I 5"Y odstotkov ceneje kot doslej prodajam radi preselitve obrta svojo veliko za logo .•.*.*.*.* Pozor I nagrobnih spomenikov iz vseh vrst marmorja, izdelanih po lastnem modelu, za katerih trpežnoat morem popolnoma jamčiti. — Stavnemu p. n. občinstvu in preČastiti duhovščini v Ljubljani in okolici priporočam dalje svojo veliko zalogo =Z=^=I^^=Z=^=^== 50 odstot. ceneje kot doslej. Z odlič. spoštovanjem Ignacij Čamernik kamn, mojster Komensuega ulice 26. 3458 5 5^ Prirodna rudninska vodo Najcičcl natronski vrelec. Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri: obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobtli scalnični kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil« Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaalu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah m drogerijah. 3490 J * ------ _i VITA Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustojslemšek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 37 9D 9251 5IYT