W KcAlistsr /5ve V.aukegan, m. u-7—30-37 JUNIJ 15 T. Vid IS S Benon, 5kof 17 Č Avit 18 P Efrem + 19 S Julijana Falc. 20 N 5. pobinkT 21 P Alojzij 22 T Pavlin 23 S Eberhurd, šk. S 24 C Janez Krstnik 25 P Viljem + 26 S Janez in Pavel 27 N 6. pobink. 28 P Irenej 29 T Peter in Pavel SO S Spom. sv. Pavla Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, STE V. (NO.) 117 CHICAGO, ILL., PETEK, 18. JUNIJA — FRID AY, JUNE 18, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Družbe izrabljajo stavkokaze, da trdijo, da je bila delavstvu stavka vsiljena. — Pobijanje delavstva bolj "le-. galno" kakor pa sedeče stavke. — Predsednik se postavil proti družbam, češ, naj podpišejo pogodbo, ako nameravajo držati besedo. Sedanja velika jeklarska stavka teče že v tretji teden in še vedno ni nikakega izgleda, da bi se v doglednsm času mogel doseči miren sporazum. Družbe, v katerih je proglašena stavka, so očivi-dno odločene, da se bore do zadnjega koraka, da preprečijo jeklarskim delavcem dosego uspeha v stavki. Kakor je bilo že omenjeno, gre pri tem v prvi vrsti za to, da družbe podpišejo pismeno pogodbo, k čemur se te na' vse kriplje upirajo, češ, da je njih ustmena obljuba zadostno jamstvo. Razumljivo je, da stavko-kazi, kateri so se odtujili svojim lastnim delavskim vrstam ter nadaljujejo z delom in s tem podpirajo družbine inte- V SPOMIN PADLIM Ustanovi se organizacija v spomin žrtvam stavke. Indiana Harbor, Ind. — Žrtve, ki so na Spominski dan padle od policijskih krogel v So. Chicagi pred tovarno Republic jeklarne, ne smejo biti pozabljene. To se je povdar-jalo na zborovanju, ki ga je sklicalo za pretekli torek zvečer v tukajšnji Memorial dvorani kakih 200 mladih jeklarskih delavcev. Sklenili so, da bodo v spomin padlim ustanovili posebno spominsko organizacijo, v katero upajo v kratkem pridobiti do 10,000 rese, znatno zavlačujejo stav- članov, pri čemer bodo ape-ko. Ne pomagajo sicer druž-jlirali zlasti na mladino. bam toliko dejansko, ker ob-| -0- rat, katerega vzdržujejo, ne»._STRAH PRED LEWI50M koristi družbam dosti v gmot- nem oziru, pač pa je njih pomoč veliko vredna za družbe v moralnem oziru, ker s tem lahko kažejo na nje, češ, delavstvo ni za stavko in jim je bila od unijskih Voditeljev vsiljena. Na ta način dobe na svojo stran še policijske in mestne oblasti v raznih krajih, katere smatrajo nato za svojo dolžnost, da pobijajo delavstvo, samo, da čuvajo interese družbe. V delavskih krogih se slišijo mnenja, ki izražajo dvom, ali je bilo pametno, da je CIO opustila sedeče stavke, ki so lepo mirno potekale, brez piketov in brez pretepanja. Seveda so sodne in druge oblasti označile te stavke "nelegalne," češ, da imajo do tovarniških poslopij pravico le tisti, ki imajo polne žepe; nič posebno pa se te oblasti ne vznemirjajo, ko v sedanji stavki padajo življenja delavcev; to je očividno popolnoma "legalno" in ima vsak policaj pravico, da delavca ustreli. Kakor je bilo že poročano, so se v nekaterih mestih na pozivih županov organizirale posebne vigilantske band©, katere je mesto obrožilo, da varujejo tovarniška poslopja, da stavkokazi lahko nemoteno hodijo nu delo. Razna mesta so skušala v to službo za čuvanje kompanijskih interesov pritegniti tudi državno milico, župan mesta Johnstown, Pa., pa je bil celo tako drzen, da je v sredo apeliral na predsednika Roosevelta samega za pomoč; tamkajšnja tovarna Bethlehem jeklarske družbe vzdržuje delni obrat s pomočjo stavko-kazov. Predsednik Roosevelt se uradno doslej ni vtikal v stavko, ker ve, ako bi se javno postavil proti družbam, bi s tem dal povod za novi vriše in krik v številnem kapitalističnem časopisju, kateremu milijoni in milijoni navadnih New York, N. Y. — Indu-strijalisti in veletrgovci kar javno kažejo skrb in strah, ki. jim ga povzroča energični načelnik CIO,John Lewis. Upravičeno namreč vidijo v njem nevarnost za svojo neomejeno dosedanjo oblast nad delavstvom, ko se mu je posrečilo v tako kratkem času organizirati tako ogromno maso delavstva v skoraj vseh večjih industrijah. Da ga očrnijo pred javnostjo, ga proglašajo za komunista in diktatorskega vladohlepneža, in tako so tudi dvignili krik in vik, ko ga je dijaška zveza na tukajšnji Harvard univerzi povabila, da bo imel govor ta petek in prispe v ta namen semkaj iz Chicage, kjer je nastopil v četrtek zvečer na velikem delavskem zborovanju v Sia-diumu. -o- PREMOGARSKI OPERATORJI SE KONČNO PODALI Chicago, 111. — Celih deset tednov je vzelo trmoglave lastnike premogovnikov v Illi-noisu, da so končno uvideli umestnost sklenitve sporazuma z delavsko unijo, United Mine Workers. Pretekli torek so podpisali pogodbo z unijo, po kateri so pristali na 10 odstotno zvišanje plač, 35 urni delovni teden in priznanje pravice uniji za kolektivno pogajanje. Pogodba ima veljavo do 31. marca 1939. 8 URNO DELO ZAJENSKE V Illinoisu bo od 1. julija ženski delovnik osem ur. Springfield, 111. — Državna zakonodajna zbornica je končno odobrila zakon, za katerega se je illinoiško delavstvo borilo že več kot dve desetletji, namreč, da «e uvede za ženske delavke osem ur dela na dan. Senat je to že prej odobril, dočim je sprejela predlog pretekli torek zvečer tudi poslanska zbornica po nepričakovano kratki debati. Zakon stopi v veljavo s 1. julijem in bo od njega imelo koristi okrig 330,000 žensk, ki so zaposlene v Illinoisu. DOBER VZGLED ZA HITLERJA ,IN MUSSOLINI JA Šangaj, Kitajska. — Neki tukajšnji list priporoča evropskima diktatorjema, Hitlerju in Mussoliniju, naj pri svoji kampanji za zvišanje -števfe-rojstev gresta sama z dobrim vzgledom naprej in posnemata pri tem nekega kitajskega generala, po imenu Jang Sen. Kakor omenja list, je ta general star šele 40 let, toda ima nič manj kakor 40 otrok. V pogledu ženitve general ni posebno moralno tenkovesten. kajti vzdržuje celih 27 žen in raznih priležnic. Svoje otroke pa ima organizirane prav po vojaško in je sestavil iz njih nekako malo armado. Z vojaško vežbo prične pri njih, ko dosežejo starost sedem let in tako je s 14. leti vsak otrok že pravi vojak. Za družino je nabavil general PREDSEDNIK SO IMEL GOVO Washington, • — Predsednik Roosevelt« je zadnji torek omenil, da 1-4 tekom tega poletja imel ^tfpet nagovor na ameriško ljudstvo, v katerem bo obrazložil svoj program za pomol eni tretjini ameriškega prelifvalstva, ki živi v revščini. Kikor se je izrazil, se bo to Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in «|W»ve: J849 W. Cermak ReL, Chioago Teidom: CANAL 5544 Naročnina: .45.00 _ Z 50 .. 1.50 Za celo leto --- Za pol leta - Za četrt leta _________________ Za Chicag«, Kanada m Evropo: Za celo leto_____$6-00 Za pol leta---3.00 Za četrt leta.............. 1-75 Published far: EDINOST PUBLISHING CO. Address of poblicatioa «f&K 1849 W. Cermak Rd., Chicago Pfaone: CANAL 5544 Subscription: For one year____ for half a year -SS.M For three months------ Chicago, Canada and For one year------ For half a year-- For three months _______ 2-50 130 3.00 175 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in p«l pred dnevom, ko izide list—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vraža._______ POZOR!—številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu._________ Entered as sec®nd class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._______ P. Hugo: Kratko veselje Ko se je naše letošnje velikonočno veselje že začelo zgubljati v daljni jek, so naši napredni krogi šele zarajali. Navadno oni v praznikih rajajo brez duhovnika. Letos pa je bil duhovnik celo duša njih velikonočnega veselja. Kakor vendar to? Neki katoliški duhovnik je pod izmišljenim imenom Peter Whiffin v svobodomiselni reviji "Forum" ameriški katoliški cerkvi precej vest izprašal. To vam je bila za naprednjake mastna, sočna velikonočna gnjat. Naš Molek in zdaj "pokojni" Jontez sta se vrgla nanjo z apetitom kot bi se bila ves 40 danski post ob kruhu in vodi postila. Mi se radi dotičnega Whiffinovega napada nismo dosti razburjali. Takoj nam je biio jasno, da je zopet neki iztirjeni duhovnik prijel za metlo in začel pred tujim pragom pometati, mesto pred svojim. Že dejstvo, da je to storil potom svobodomiselne revije in pod maskiranim imenom, nam je to svedočilo. Zgleden, ali magari samo poprečen katoliški duhovnik ne bo streljal na" svojo cerkev izza okopa kake framasonsko-svobodomis^ne revije, ker ve, da se bo že s tem' samega sebe obsodil. In res je v duhovniških krogih kmalu začelo šušljati, kak posvečen junak se skriva pod to firmo. Peter Whiffin — njegovo pravo ime lahko s plaščem ljubezni pokrijemo — je član redovne družbe pasijonistov, ne jezuitov kot je "Ameriška Domovina" zmotno poročala. Takrat ko se je'spravil na ameriško katoliško cerkev je bil Zgubljen dušni pastir. Vsled neke ponesrečene vloge finančnega značaja, ki mu jo je poveril njegov red, je zgubil dušno ravnovesje in radi tega po postavni poti dobil dovoljenje, da je smel začasno preiti v krog svetne duhovščine. Po preteku petih let, ko mu je to dovoljenje pošlo, bi se bil moral vrniti nazaj v samostan. To mu pa takrat ni dišalo. Po cerkveno-redovnih postavah je tako postal odpadnik od reda in zapadel cerkveni kazni izobčenja. Približno eno leto je v tem obžalovanja vrednem položaju ostal zunaj samostana. In v tem času, ko je imel dosti pred svojim lastnim pragom pometati, je skuhal tisto velikonočno gnjat, s katero je raznim napreanjakom toliko velikonočnega veselja napravil. A to njih veselje je bilo zelo kratko. Whiffinovi du-hovski prijatelji, ki so kmalu vedeli, kdo se skriva pod tem imenom, so mu začeli pismeno in ustmeno vest izpraševati, kako da si je nataknil tako črna očala. So ga bolj mUo-vali, kot mu očitali. So pač vedeli v kakem dušnem razpoloženju se je tako nerodno razkoračil. Začel je spoznavati svojo polomijo in se je kesati. Zaželel si je zopet samostanskega miru. Tudi pri svojih redovnih predstojnikih in sobratih ni našel strogih sodnikov, ampak očetovske in bratske prijatelje, katerim se je smislil in so bili pripravljeni ga zopet sprejeti v svojo sredo, če se spametuje. Ta odpuščajoča ljubezen ga je docela razorožila. Ganjen in skesan se je vrnil v red in izročil svojim predstojnikom ponižen preklic vsega kar je v dotičnem članku proti cerkvi napisal. Hkrati je izrazil odločno željo, naj se njegov preklic objavi in sicer v isti reviji "Forum", v kateri je objavil svoj napad. Šele ko je napisal ta preklic, je po lastni izjavi zopet zadobil dušni mir. A tu se je pokazalo, da ie resnico mnogo težje spraviti pod streho svobodomiselnega lista kot laž. Obrambni odgovor na Whiffinov izpad, izpod peresa Mr. M. Williamsa, urednika The Commonweal-a, je uredništvo "Foruma" še sprejelo. Pisatelj je'mogel dodatno k svojemu članku ugotoviti veselo vest, da se ie Peter Whiffin vrnil v samostan. Toda njegovega lastnega preklica, ki so ga "Forumu" dostavili njegovi sobratje in prijatelji, se ie otresal. Končno ga je sicer sprejel, a;le kot plačan oglas. Kljub temu bi bila zadeva poravnana, javno pohujšanje popravljeno, da ni uredništvo "Foruma" tega preklica s svojimi zgrešenimi opombami izmaličilo. Izjavilo je, da ima pač v rokah Whiffinovo osebno potrdilo tega, kar je proti cerkvi pisal, datirano 24. apr., ne pa kakega poznej- šega osebnega preklica. Tega da je dobilo od nekaterih njegovih prijateljev, od njega samega pa niti besedice. Dostavilo je še, da je zanje ta zadeva završena. Vtis, ki ga je morala javnost iz teh pripomb dobiti, je bil, da Whiffin še vedno vstraja pri svojem prvotnem izpadu in da mu je bil preklic kakorsibodi izsiljen.. Tudi naša "Prosveta", ki ji je bilo očividno hudo, da ji je bila še ne-obrana kost iztrgana, se je na to obesila. Ko je Whiffin, takrat že zopet v miru z Bogom in svojim redom, te opombe bral, je naslovil naravnost na uredništvo "Foruma" sledečo izjavo: "In your June issue you state The Forum had no word from me concerning my retraction of my article previously published by you, but its insertion in The Forum was sponsored by some friends tif the author. The insinuation thus made is grossly unjust and unwarranted. The retraction was entirely my own and was freely made. As was proper, I turned it over to my religious superiors and left its publication to them. I did, however, strongly urge — and I was the firsVto do this — that printing of the retraction in the same publication where my article appeared would be desirable and in the interest of truth and justice, and I freely concurred and now concur in the action taken to that end." Radovedni smo, če bo "Forum" toliko pošten, da bo v sledeči številki prinesel tudi to, menda radosti jasno izjavo. Od naše "Prosvete" in "Enakopravnosti" kaj takega sploh ne pričakujemo. Ti dve obrekljivi tetki znajo pač dobro ime krasti, ne pa vračati. Njima resnico govore samo odpadli Sarasole, O'Flagnani in grešni, ne pa spo-korjeni Whiffini. Gliha pač vkup štriha! Vsi iskreno misleči so veseli, da je-imela ta laž tako kratke noge, njenim razširjevalcem pa tako podaljšala nosove. moja sestra in njen mož Anton in Lucija Jivan o veliki nesreči, ki je zadela faro Hi-nje. Tako le piše: Draga sestra. Kolika nesreča se je zgodila; v Hinjah je pogorela cerkev v ponedeljek 21. maja po šmarnieah večer, ko so se ljudje razšli, je bilo kmalu potem naenkrat vse v ognju. Sodijo, da je zažgal utrinek od sveče. Škoda je tako velika, da se ne da popisati in sedaj še tudi ni precenjena. Če bi ne bili imeli brizgalne, bi bilo vse zgorelo in sreča, da še niso ljudje šli spat in so ogenj opazili. Tudi sv. Rešnje Telo so rešili. Oltarji popolnoma uničeni in orgle tudi. — Tako piše moja sestra in še dostavlja, da g. župnik prosijo, da bi prosili vsi, ki imajo svojce v Ameriki, če bi mogli oni kaj pomagati; tisočkrat bo vse povrnjeno. Tako tudi jaz spodaj podpisana vas prosim, da bi POSEBNE NOVICE PUEBLE IZ Pueblo, Colo. Zopet se oglašam v tem priljubljenem listu, katerega tako rada prebiram, pa četudi začnem najprej na Zadnji strani, da vidim kaj je z ubogim Francetom. —5 Kampanja je že zdavnej pretekla in tudi jaz sem vjela enega novega naročnika, kakor sem ga tudi za lansko kampanjo. Tudi prelepi majnik je že za nami, katerega smo prav lepo obhajali, ko smo vSaki večer prepevali lepe Mai'ijine pesmi. Kakor v začetku, tako tudi za sklep, so dekleta Marijine družbe nosile Marijo po cerkvi v procesiji. Za njimi so korakali šolski otroci in potem Father Roje, ki so r.a-prej peli litanije Matere božje, za njimi je pa odpevala cela cerkev, da je odmevalo od sten in od stropa. Tako smo sklenili prelepi majnik in se poslovili od majniške Kraljice, kateri smo se celi mesec vneto priporočali. Seveda, je tudi sedaj ne smemo pozabiti, četudi se je majnik poslovil od nas in tudi ona nas ne bo pozabila. Tako smo seda1' ko ni več majnika, kot da nekaj pogrešamo. Naši puebelski fantje po se pa prav dobro oživeli. Včasih so kar po tri poroke na dan. Tako si je Albert Grm izbral za spremljevalko v življenju ■Tosephino Mohar; Rajmond Perko je peljal pred oltar PO KONVENCIJI SNPJ. ALI JE ŠE KAJ UPANJA? 6. P. Bernard, Kakšnega upanja? Ali je še kaj upanja, da bo kdaj postala SNPJ zares načelna organizacija? To se pravi, ali se bo kdaj postavila SNPJ na tako stališče, da bo zahtevala od svojih članov isto v javnosti in isto v privatnem, zasebnem življenju? Ali bo kdaj prišla do spoznanja, da je umazano početje, če rečem članu: bodi doma, kar hočeš, samo kadar boš z nami drugimi skupaj, pobijaj v javnosti tisto, če--■ar se sam zase držiš---? Povem odkrito: še je to upanje! Toda ne stavimo tega upanja na razne Keržete in Moleke, edino sami nase ga moremo staviti. čet je SNPJ je naše ljudstvo v tridesetih letih tako polovičarsko vzgojilo, da mu je nenačelnost in poglihovstvo že skoraj zašlo v meso in kri.. Zato je naše delo dosti težavno. Vseeno rečemo: In vendar se giblje. Dosegli smo zaenkrat toliko, da je prišla na dan razlaga svobodne misli po Webster j evem slovarju, ki pove, kot pravijo, da to ne pomeni le kake verske brezbrižnosti, temveč protiver-sko borbenost. Dosegli smo dalje, da je konvencija, kot pravijo, svobodomiselno načelo SNPJ "poostrila". V čem obstoji ta poostritev, bomo videli, ko pridejo nova pravila iz tiskarne, če Imamo pred seboj četrtletko, morda prej ne bo prilike — do prihodnje konvencije v j Toda čeprav se morda v pra Pittsburghu. Štiri leta pomeni j vilih stvar ne bo mnogo pozna-precej dolgo dobo in se da v njej Jennie Kostelc; Frank Javor-nik si je izbral za tovarišico v nadaljnem življenju Kristino Jeršin. Četrti ženin je pa Tone Petkovšek, ki je prod olteirjem obljubil zvestobo svoji izvoljenki Anie Steblaj. Vse te poroke so se vršilo s sv. mašo in vsi so pristopili tr li k sv? obhajilu, kjer so prosili blagoslova božjega ?a nadaljno življenje. Pri vseh porokah so bili navzoči tudi starši in matere so bile do solz ginjene. Pri tem mi pri de na misel mati neveste Mrs. Cecilija Steblaj, kateri je pred nekoliko leti v ma.:ni ubilo moža in sina ter so ji ostalr samo majhni otroci ter se je sama trudila in mučila, da jih je preživela, sedaj bo pa spet sama ostala, ko so se kar tri hčere omožile v enem letu. Vse so pa dobile dobre katoliške može. — Bog daj vsem novoporočencem zdravje in srečo in svoj blagoslov. Naš g. župnik-zlatomašnik Rev. Ciril Zupan, odhajajo v svojo rojstrjo domovino da še enkrat vidijo svoje drage ter pomolijo na grobu svojega očeta in drage matere in da še enkrat po mnogih letih vidijo svojo rojstno domovino. Sedaj jim je ravno dana najlepša prilika, k,o odhaja 'kakih 200 Slovencev in Hrvatov, med njimi tudi naš dobro znani John Butkovič. Vsi farani želimo č. g. zlatomaš-niku prav srečno pot 'in vesel povratek nazaj med nas. Ko pišem-te vrstice, mi piše pomagali. Moje rojstno ime Johana Skofca iz vasi Re- marsikaj narediti Pred to kon- vencijo smo delali Ie par mese-i cev; res je, da nismo dosegli vsega, v zadoščenje si pa štejemo, da smo dosegli precej. Še vedno — na našo žalost — stoji v načelni izjavi, da SNPJ garantira osebno versko svobodo vsem članom. Ta beseda nam je še vedno zelo na potu, da ne moremo črno na belem in z matematično natančnostjo dokazati katoličanom, da SNPJ ni zanje. In to je tisto, kar bi radi dosegli. Za nas je stvar seveda že davno jasna. Iz delovanja in taktike SNPJ smo dovolj spoznali, da je beseda o svobodi verskega prepričanja le papirnata beseda in pesek v oči. Toda nenačelno in mešetarsko in kramarsko po- je tje. Ko boste dragi prijatelji, ki vem da ste raztreseni po vsej Ameriki, brali te vrstice, vas prosim, da po svoji moči pomagate in darujete. Spomnite se, da smo bili vsi pri enemu kamnu krščeni in kako radi smo hodili v cerkev. Spomnite se, da lepše cerkve ni na svetu kot je bila naša, tako smo vsaj vedno rekli. Ko je bil veliki oltar odprt, smo videli, kako je angel Gospodov prinesel Mariji veselo oznanilo; če je pa bil zaprt, pa smo videli Marijo Magdaleno; stranski oltarji, Srca Jezusovega in drugi -Srca Marije in pa lepe orgle, ki so tako milo pele. Pomislite, vse to je sedaj uničeno. Ne bi vam tega opisala, pa ste morda nekateri že pozabili, kako je izgledala naša cerkev v Hinjah, ki je sedaj tako žalostno pogorela. Cerkev stoji na lepem gričku, okohi in okolu pa izvirajo mrzli studenci. — Prosim še enkrat, spomnite se kaj smo imeli in kaj smo zapustili, ko smo cd-šli v tujino. — Sedaj pa še najlepše pozdrave vsem, ki bpste te vrstice brali ter vsem naročnikom, tega lista. Johana Starcer GRADUACIJA IN BIRMA V CONMEAUT Conneaut, O. V nedeljo zvečer 13 ja se je vršila tukaj v St. Mary's cerkvi graduacija, pri kateri je 22 učencev in učenk dobilo diplome. Med tem gra-duanti je bil tudi eden Slovenec in sicer John Berus, starejši sinček Mr. in Mrs. Johna Berua z 142 Evergreen St. — Iskrene častitke! Dne 24. maja smo imeli sv. birmo. Clevelandski škof J. A. McFadden je podelil 110 bir-mancem zakrament sv. birr e. Poleg domačega g. župnika Rev. Patrick A. Gribbon in pomočnika Rev. Paul F. Faren, so bili navzoči še sledeči: Rev. Monsignor Vincent Balmat iz Clevelanda, Rev. J. !a, se zanašamo na "poostritev" samo, da bo prišla do izraza v vsem javnem delovanju SNPJ. To bo pomagalo na svoj način, mi pa obetamo pomoč od svoje strani, da bomo bistrili in čistili pojme brez odmora tja do zadnjih posledic. Štiri leta je dolga doba! Ni zlomek, da se ne bi prihodnja konvencija našla še v bolj strnjeni enotnosti, v taki enotnosti, ki bo onemogočila vsako slepomišenje med načeli in ne-načelnostjo. V to bomo zastavili svoje delo. Ob koncu naj pa bo še izrečena opazka, da tu ne gre med SNPJ in kako katoliško bratsko organizacijo ali jednoto, to gre samo med SNPJ in — katoliško resnico! ' (Dalje prih.) Ashtabula, O., Rev. William Phorp iz Mentor, Rev. Berg-mer in Rev. Albon iz Girard, O., Rev. J. Dearden in Rev. George Alenjek iz PainesvSl-le, O., Rev. Joseph Spanowski iz Orwel, Rev. Raymond Kathe iz Geneva in slovenski župnik Rev. L. Virant iz Madison, O. — Med drugimi birmanci so bile tudi tri slovenski deklice in sicer Marga- v mnogih krajih. Quoita ali metanje kopit je malo težja igra, ali take igre ne utrujajo in jih morejo igrati tudi poštami ljudje. Tudi kratkotrajno plavanje ne škodi postar-nemu človeku, ako zna plavati. Ako ste precej v letih in se nočete vdeleževati nikakih iger, je vendarle potrebno, da se tudi nadalje zanimate za-nje. Ako živite v mestu, idite od časa do časa ogledat si baseball in, ako reth Ann Berus, Mildred He-. . „ .. len Ljubi in Veronica Jean nimate prdike videti profesijo- „ , a t> ! nalce, vsa.i ogledajte si kako reilKO. A. B. ' . ... , , . ... igro sosednih amaterjev, ki jih lahko vidite vsak čas pred zatonom solnca. Ako ste nekje na odmoru, zanimajte se za šport, tudi ako le sedite ob strani. To bo vas vsaj držalo izven hiše, dajalo vam solnca in svežega zraka in, kar je še bolj važno, vzbudi v vas spomine, da vam novo vzpodbu-jo in novejše zanimanje. Resnica je, da so športi, celo za gledalce, vedno zanimivi radi borbe med igralci za zmago. Torej, ako se sami ne morete vdeleževati športnih iger, bodite športni "kibici". Videli boste, da se vam to izplača v zdravju. Ponudi vam novo snov za razgovor, kar bode koristno vašemu umu. -o- ZDRAVSTVO ŠPORTSKI "KIBICI" i juri- pi§e Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. Dasi bi vsakdo moral igrati v športih, vendarle prihaja čas, ko starost ali leta ovirajo in ne dopuščajo, da bi se človek aktivno vdeleževal iger, ki zahtevajo fizični napor. Pa vendarle je nekoliko iger, ki jih tudi starejši ljudje morejo igrati. Te so dobre igre za starejše ljudi in, ako zahtevajo igranje pod milim nebom, je bivanje na prostem ja-ko koristno za nje. Kroket, na primer, ne zahteva večjega telesnega napora, pa vendarle je dobra vežba za roke, pr.sa in noge. Igra je navadno kratka, tako da jo tudi starejši človek more igrati, ne da Mahoney, Rev. Matthew O' bi se prenapenjal. Isto velja tu-Brien in Rev. Paul Seiko! iz di za miniaturni golf, ki se igra Nesreča Posestnik Janez Žičkar iz Podvina pri Planini v celjskem okraju je doma tako (nesrečno padel po stopnicah, da se je močno pobil in so ga morali odpeljati v bolnico. TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE (40) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Ko je bila Kali Bvvana privedena pred velikega duhovnika Lulimija, je on presenečen vstaj s svojega sedeža. Da l)i pa ne pokazal svojega presenečenja drnginr, je rekel kazaje na deklico: "Z zadovoljnostjo se je ozrl na me in na vse naš hog Leopard in nam poslal to deklico,'ki bo velika duhovnica i\ašega templja." Veliki duhovnik LuKlili je bil zvijačen črnec. On je bil, ki je ustanovil lo džungelsko bando raketirjev, ki so bili znani pod strašnim imenom Leopard->ki ljndje, pred katerimi je vse trepetalo. On je iznašel boga Leoparda in tudi vse strašne obrede, kateri so ga med njegovimi privrženci povzdignili na to mesto. Njegova moč je bila taka, da je izgledalo, da si bo s krvjo, katero so njegovi privrženci Leopardski ljudje prelivali nad prebivalci džungle, priboril s i rasno kraljestvo, pred katerim bi vse trepetalo. Samo eden je bil v celi Afriki ki bi ne klonil, a ta je bil sedaj sani napaden od njegovih podložnih... . . . Tarzan je hitel kolikor je mogel proti Lcopardskim ljudem, ki so fekli, da napadejo in umorijo s svojimi jeklenimi kremplji Oranda. Že so bili skoraj pri njemu, zato je tako hitel. — Odkar je bil Orando ranjen, ni Tarzan veliko pričakoval da bi mu bil v kakšno pomoč, zato se je moral zanašati samo na lastno moč. Petek, 18. junija 1937 'AMEMKANSKI SLOVENEC NOVOMAŠNIK Č. G. HERMAN FR. GOLOBIC, 0. C. Letošnje leto je bilo med ameriškimi Slovenci precej rodovitno glede slovenskih novomašni-kov. Kar sedem novomašnikov bo imela letos Ameriška Slovenija, kar je lepo znamenje. Med letošnjimi novomašniki je tudi č. g. Herman Fr. Golobic, O. C. redovnik karmelitske-ga reda. Že dne 16. maja letos je bil posvečen v duhovnika v nadškofijskem semenišču Qui-gley, v Chicagi. Novo mašo bi imel peti dne 6. junija v slovenski cerkvi Matere Božje na 57-ti cesti v Pittsburghu, Pa. Toda radi bolezni novomašnika, je bila ta slavnost za nedoločen čas ||g prestavljena in se bo vršila, kakor hitro novomašnik okreva. Čas in vse bo pravočasno objavljeno, kadar se bo ta slavnost vršila. Č. g. novomašniku pa želimo, da mu ljubi Bog čimprej e vrne krepkega zdravja, da mu bo mogel peti in služiti prvo slovesno novo mašo. Dal Bog tako! Č. g. novomašnik je bil rojen dne 3. decembra 1. 1912 v Pittsburghu, Pa. Osnovne nauke je dovršil v naši slovenski farni šoli 1. 1926; tedaj se je odločil za višjo šolanje in odšel v Mount Carmel College v Niagara Falls, Ont., Kanada. Tam je dovršil višjo šolo in novicijat v samostanu reda karmelitov; svoje bogoslovne študije je pa dokončal v Mt. Carmel semenišču v Chi-cagu, 111. Dne 16. maja je bil v mašnika posvečen kakor že omenjeno. Č. g. Herman F. Golobič je sin Johna in Ane Golobič. Oče je bil rojen 1. 1875 v Stopičah pri Novem mestu, mati pa 1. 1883 v Mirni peči na Dolenjskem. Žal, da ni bilo dopuščeno materi tega srečnega in veselega dneva dočakati, ker je umrla že pred 10 leti (marca 1927). Starejši brat novomašnika John ml. je star 32 let in je oče treh otrok; sestra Ana, zdaj pod redovnim imenom Uršula, je stara ZANIMIVA PRIVLAČNOST NA RAZSTAVI Novomašnik Rev. Herman Fr. Golobič, O.'C. 27 let; zdaj se nahaja v Notre Dame samostanu v Baltimore, Md. Oče č. g. novomašnika g. John Golobič, je že dolgoletni zastopnik našega lista in naudušen katoliški lajik. C. g. novomašniku in njegovemu očetu iskreno čestitamo, kakor tudi vsem ožjim sorodnikom. Č. g. novomašnika pa naj Bog, ki ga je poklical k svojemu altar ju obilo blagoslavlja v njegovem stanu pri vodstvu in reševanju človeških duš. KATOLIŠKI DAN V PITTS-BVRGHV. PA. (Dalje) Fanatizem se širi Tudi med naše slovenske rojake se že zadnjih 35 let in več širi tak fanatizem. Širijo ga proti verski sovražniki s svojim časopisjem. Naj prvo ga je začel širiti list "Glas Svobode", potem "Proletarec" in za njim pa "Pro-sveta". Tudi med nami se je ta fanatizem tako razširil, da na-primer če slovenski verski odpadnik vidi slovenskega rojaka, da hodi v cerkev k maši, mu kar kri zavre v glavi in ne more, da bi ne delal neslanih opazk proti katoliškemu rojaku. Ce ne more drugega, ga začne zmerjati z na-zadnjaštvom. Kaj ga vodi v to? Mar ljubezen? Kaj še? Ljubezen ne zmerja in ne sovraži? Ampak sovraštvo to dela, ki sovraži Boga. In vendar so vsi naši slovenski izseljenci zapuščali svoje drage in ljube domove kot katoličani. Večina izseljencev je hodila predno so nastopili pot v Ameriko na božja pota h Mariji na Brezje, ali kam drugam, da bi si izprosili varstva za svojo pot in ne bo pretirano če rečem, da za srečno bivanje v tujini. Saj morda niti en odstotek naših rojakov ni prišlo v to deželo kot brezvercev. A — danes pa trdijo takozvani naprednjaki pri "Pro-sveti", da je dve tretjini naroda pod njihovo marelo. Kdo je toliko naših vernih Slovencev pritegnil v nasprotni tabor? Nihče drugi ne, kakor strupeni proti-verski tisk. Ta je pital njihova srca in njihove duše leta in leta. Tajil Boga, smešil verske resnice, čez duhovnike pa lagal in nesramno pisal in tako je uničil ravno brezverski tisk tisto veliko in močno slovensko vero v njihovih srcih, ki je delala nekoč nesmrtne junake iz Slovencev, v bojih za Križ in slobodo zlato. Kjaj je namen naših nasprotnikov? Rojaki — prijatelji, ali pa moremo biti mi katoliški Slovenci, ki še izpovedujemo svojo vero, prejemamo zakramente, brez- Med zanimivostmi, ki se vidijo na veliki razstavi v Clevelandu, so tudi svojevrstni ptiči piriguini, kateri so znani po svoji izredni krotkosti. Gornja slika jih kaže samo en par, ostale, katerih je precejšnja število, imajo na posebni ladji. Clevelandska razstava ostane odprta do 6. septembra. ga podpiramo in mu pomagamo. Ono pomaga nam, ko brani naše prepričanje in istega širi, zato smo mu dolžni vse podpore. Postavimo se za svojo stvar Nasprotniki znajo ceniti moč in upliv tiska, zato tudi za tega ogromno žrtvujejo. Noč in dan so na delu zanj in ga razširjajo. Tudi mi katoličani moramo biti enako aktivni in še bolj za svoje prepričanje in svoje katoliško časopisje. Ne smemo mirovati in držati roke križem, ampak ob vsaki priliki agitirajmo za svoje katoliško časopisje. Nasprotnika vidite ni sram, da ob vsaki priliki pove, to pa to piše naš list in to in to sem bral v njem. Zakaj ne bi bili tudi katoličani taki v tem oziru. Mi pa imenujmo ob vsaki priliki naše časopise in delajmo reklamo za iste. Če se mi katoličani sami ne bomo postavili za svoje stvari in za vse kar je našega — kdo se pa ven- reče in naudušeno. močnejši kakor je, da bo ta duh osvojil našo mladino. Ako ne bomo mi katoličani tega storili — bodo nasprotniki, ki so od sile delavni poskrbeli, da bodo to u-ničili. Med nami je boj, tisti večni boj, ki ga je sam Kristus napovedal — boj med slabim in dobrim. Ali se borimo in branimo svoje, ali pa dremljemo in izgubljamo svoje. Eno ali drugo je, srednje poti ni. Gospodar, ki ne napreduje — nazaduje. In kdor nazaduje je slab gospodar. In tako je tudi glede naziranj in prepričanj. Ideje, ki imajo goreče zagovornike, se širijo in napredujejo. Ideje, ki nimajo bra-niteljev in zagovornikov, kaj kmalu izginijo. Od nas vseh je odvisno, od mene, od tebe in vsakega, ali bodo naše župnije, naša društva, naši katoliški časo-pisji napredovali, ali pa nazadovali. Zato katoličani dvignimo svoje glave. Začnimo misliti in i delajmo za svoje stvari in to go- brižni, ko nasprotniki s svojim časopisjem tako ljuto ravnajo proti našemu najdražjemu prepričanju? To vprašanje se tiče globoko naše vesti. Ta nam pove in pa zdrava pamet, da nam ne more biti vseeno, če v naših vrstah kdo uničuje naše prepričanje. Nikakor ne moremo in ne smemo biti brezbrižni napram temu. Nikakor ne smemo mirno in brezbrižno gledati, da nam verski nasprotniki pohujšujejo naše lastne brate rojake, jjh trgajo proč od naših župnij, od naših katoliških društev in organizacij. Pa še več, v tisku, ki se izdaja za mladino tudi to zapeljujejo, da bi tudi iz te naredili brezverce in sovražnike Križa. Nasprotniki delajo na tem, da bi uničili in upropastili naše slovenske župnije, naša slovenska katoliška društva s tem, da uničijo vero v Boga v naših slovenskih srcih.Ali bomo mi ki smo po naših naselbinah toliko žrtvovali, da smo si zgradili naše slovenske cerkve in šole, bomo zdaj mirno gledali, da nam nasprotniki vse to uničijo? Smo res take mevže brez vsake korajže in brez vsake zavednosti ? Smo res taki ? Sramota za nas vse, če smo taki. Ako smo res taki, potem mi nismo vredni več božje ljubezni Onega, v katerega verujemo, da je naš Bog, ki je prišel včlove-čen na ta svet, da je s svojim nedoumljivim božjim junaštvom in neizmerno božjo ljubeznijo pretrpel za nas najstrašnejšo smrt. (Krščanstvo potrebuje junakov in odločnih mož, ki se boja ne strašijo in ne trpljenja. Najmanj pa se smemo mi strašiti, da bi se ne upali povedati odločno in jasno besedo svojim nasprotnikom v obrambo svojega verskega prepričanja. In ker nasprotniki to svoje protiversko delovanje vodijo po največ v časopisju, je treba tudi nam katoličanom, da smo pozorni in da tudi mi posvečamo vso svojo pozornost . svojemu tisku, ki stoji na braniku naših verskih svetinj in našega katoliškega prepričanja. Treba je, da svoje katoliško časopisje razširjamo, dar bo?! Nasprotniki se ne bodo. Ti se postavljajo za svoje časopise. Mi se dajmo pa za svoje. In če se nasprotniki postavljajo in imajo toliko korajže, da se izpostavljajo za svoje laži in zmote, smo mi vendar še toliko bolj u-pravičeni in imamo še toliko večjo pravico se postaviti odločno za to, kar smo trdno prepričani in trdno vemo, da je Resnica. Isto je pri agitaciji za naša katoliška društva in organizacije. V društvah se zbira naša skupnost in društva tvorijo nekako zadružno hrbtenico skupinam, ki se zbirajo v društvah. Nasprotniki znajo zlorabljati tudi to priliko, da znajo na tihem priti do vodstva društev in organizacij, potem pa iste vpre-žejo polagoma v voz svojega prepričanja in delovanja. Pri agitaciji so od sile živahni in aktivni. Gredo od hiše do hiše, ne čas«, ne denarja jim ni škoda pri agitaciji in zato so imeli uspehe. Tudi mi katoličani moramo biti taki . . . Dvigniti moramo svoje glave iz brezbrižnosti, postati moramo živi in aktivni vse povsod za svoja društva in organizacije. Slovenske rojake dobimo in članimo v naša katoliška društva, med nje raz-širjajmo svoje katoliške liste in toki miselnosti med našimi rojaki v Ameriki se bodo spremenili. Od vsakega izmed nas je odvisno Vse to, kar sem omenil, vam ni povedano za šalo, niti ne iz kakih osebnih motivov — ampak radi velike in važne resnosti sedanjega časa, v katerem živimo. Žadhji čas rojaki je, da se zavemo te velike resnosti in še popravimo kar 'se popraviti da, ali pa brezbrižno resigniramo v svoj kot in pustimo, da vse to kar smo ameriški Slovenci gradili in zidali tekom zadnjih 50 let, pride v. negotovost in nevarnost. Da vse naše'župnije,"šole iii vse drugo kar je zgrajenega na principih krščanstva in katoli-štva razpade vsled naše brezbrižnosti. To se bo zgodilo polagoma, stopnjema, ako ile bomo poskrbeli, da bo duh katolištva Posebno pa Vas prosim, ne v svojem imenu, ampak v imenu potrebne stvari, da delate ob vsaki priliki za razširjenje katoliškega tiska med nami. Katoliški časopis je največji agitator za katoliško miselnost, za Vaše župnije, za vaša društva in vse kar je katoliškega. Katoliški časopis je največji branitelj vere in v njem najdete vsa pojasnila in odgovore na napade na vero. O tisku je nedolgo tega zapisal znameniti ameriški člankar Mc-Cay to le; "Zlato je v rudokopu, ki čaka ljudi, da ga izkopljejo. — A zlata modrost je pa v knjigah, ki čaka ljudi, da pridejo in se jo navžijejo in jo osvoje. — Znanost je tu med nami z bogatimi skušnjami človeštva. — kdo jo naj pa porazdeli ljudem in z njo napoji nje žejne človeške glave? — Višje šole in univerze to delajo, a v zelo malem obsegu." — Potem pa glasno povdari člankar: "Časopisi morajo to delati v velikem obsegu in meri, ker ti dosegajo najširše mase mož in žena." Vidite, tako mnenje imajo o tisku oni, ki ga razumejo. Dajte ga razumeti tudi vi. Tisk je in ostane naša največja sila. In če katoličani zanemarjamo svoj lastni katoliški tisk — zanemarjamo svoje najboljše sredstvo." Ce je bila vera dobra za moje starše — zakaj bi ne bila tudi zama? Predsednik je zahvalil govornika za lepe besede, nakar je predstavil občinstvu g. Franka Wedica, glavnega ta.,;nika DSD. iz Jolieta, ki je prihitel ta dan na slavnost društva Sv. Družine štev. 11 v Pittsburghu. G. We-'dic je govoril: "Preč. g. predsednik in predragi rojaki: — Kakor so povedali že drugi moram povedati tudi jaz, da vidim v teh katoliških shodih, ki se prirejajo po nftših! slovanskih! naselbinah ver Iiko dobrega. Taki shodi so potrebni, ker oživljajo naudušenje za vse kar je katoliškega med nami. Ljudem je treba pač večkrat dati kaj novega, pa se naudušenje širi, drugače pa pojema. Zato le naprej s takimi shodi. Glede onih, ki so postali mlačni do vere ali so od nje odpadli je res čudno, da se je pri njih to zgodilo. Jaz sam sem že večkrat premišljeval to, ali vedno pridem do zaključka, da ako je bila vera dobra za moje starše in jih je držala pokoncu skozi življenje, potem ne vem, zakaj bi ne bila dobra tudi zame, za moje brate in sestre in za druge naše rojake. Kar se mene tiče, moram javno priznati zaslugo, da sem veren, le mojim staršem. Zahvaliti se imam za to največ svojemu dobremu očetu in dobri materi." Dalje je tudi g. Wedic spodbujal z naudušenimi besedami vse navzoče, zlasti mladino, da naj se pridno oklepa katoliških društev, ker le v teh bo našla ljudi sebi enakega duha. Dalje je pozdravil vse navzoče v imenu jolietskih Slovencev, kar je občinstvo vzelo na znanje z velikim naudušenjem, kakor tudi njegov lepi govor. Laž da je, vera kdo ni za trdi, delavca Slovenska Ženska Zveza Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927. GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin. Tajnica: Mrs. Josephine Račič, 2054 W. Coulter St., Chicago, 111. Blagajničarka: Mrs. Mary Tomazin, 1903 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Urednica: Mrs. Albina Novak, 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Slovenska Ženska Zveza je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno. Naselbine., ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici. Organizacija izdaja svoje lastno glasilo 'ZARJA' ki je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-gazina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane $2.00 letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov: "ZARJA", G036 St. Clair ave., Cleveland, Ohio. NOVE PODRUŽNICE SLOV. ŽENSKE ZVEZE Za njim pa je bil pozvan k besedi g. John Dečman, predsednik porotnega odbora KSKJ. ki se nahaja sedaj v Pittsburghu in okolici kot zastopnik in organizator unijskega gibanja CIO. Naudušeno pozdravljen je spregovoril g. Dečman: "Preč. gospodje duhovniki in drugi: — Odločno izjavljam, da je za vsakega katoličana potreba v današnjih dneh odločnost, da odkrito nastopa za svoje prepričanje vsepovsod. Laž je kdor trdi, da vera ni za delavca, ali da mu je škodljiva. Jaz delujem v unijskem gibanju že celo vrsto let, pa vam povem, da so premnogi glavni voditelji v unijah prav dobri in odločni katoličani. Zato je zabavljanje proti veri, kakor da bi ta ne bila za delavca, neumestno. Nespametno je govoriti kaj takega. Kar se tiče pa verskih odpadnikov je tudi čudno. Doma v starem kraju so hodili na božja pota, .radi molili in bili dobri verniki. Tu pa, ko so prišli čez morje in so se navžili nekaj ameri-kanskih dobrot so pa postali modri in to tako, da so pozabili na svoje mamice in očete in na njih vero. Zato v tem oziru ima katoliško časopisje veliko misijo. Potrebno je, da vodi borbo za vero in katoliško stvar. Kajti ne gre samo za trenotne stvari, ampak gre v našem življenju za vse nekaj več, gre za naše duše. In če bi ljudje živeli po veri, bi bilo vse drugače tudi v našem družabnem življenju. Vsak bi bil pravičen do svojega bližnjega in če bi bil, bi ne bilo treba teh večnih bojev za pravice ljudi, ki se moramo boriti. Ampak ljudje dolžnosti nočejo priznati. Imeli bi radi le vse pravice, dolžnosti pa nobenih. Zato ' pa1 je potem tako na svetu, ker hočejo le eni na svetu vse pravice, drugi jih pa nič nimajo. Zato tudi delavske borbe za večje delavske pravice. In vera uči pravičnost, samo, ko bi se ljudje vere držali. Chicago, III V tem kratkem dopisu predstavljamo cenjeni ameriški slovenski javnosti tri najnovejše postojanke naše organizacije. Prva izmed njih, to je podružnica št. -80, Moon Run, Pa., je bila na tem mestu že prej malo omenjena. Organizirali ste jo sosestri Mrs. Magdalena Widina in Mrs. Mary Tomec, obe iz Pitts-burgha, dne 3. marca tega leta. Začetnih članic je bilo 24. Za predsednico je bila izvoljena Mrs. Genevieve Arch, za tajnico Mrs. Frances De-yak, za blagajničarko pa Mrs. Anna Burianik. V mesecu maju je podružnica štela 33 članic. Druga nova podružnica, št. 81, je zrastla v Keewatin, Minn. Dne 22. aprila t. 1. jo je ustanovila tam Mrs. Caroline Kozina, članica iz Kitzvil-le, Minn., s 35 začetnimi članicami. V odboru nove podružnice je Josephine Schv.'ei-ger predsednica, Anna General tajnica, in Mary Cossick blagajničarka. En mesec kasneje, to je v maju, je podružnica štela že 52 Članic. Tretjo novo podružnico, to je št. 82, pa sta ustanovili 10. maja t. 1. v Broughton, Pa., Mrs. Mary Coghe in Mrs. Mary Tomec, obe iz Pitts-burgha. Začetnih članic je bilo 26. Predsednica je Mrs. Cecilia Debelak, tajnica Mrs. Mary Škerbetz, blagajničarka pa Mrs. Mary Žabkar. Tako je Zveza spet par nadaljnjih stopinj bliže svojemu cilju, da zbere pod svoje okrilje vse slovenske žene in dekleta v Ameriki, ki so praktične katoličanke in v mejah starosti, kakor jih predpisujejo zvezine pravila, to je med 14. in 5£. letom. Medtem, ko rastejo nove podružnice, se tudi prejšnje podružnice neprestano po svojih možnostih ojačujejo. Meseca maja 1937 je štela Zveza 8,540 zavarovanih članic. Njeno premoženje je znašalo istočasno $67,-978,79. Naj bi tihi, obenem pa najbolj silni zgled teh najnovejših ustanoviteljic novih podružnic dal poguma zavednim rojakinjam po naselbinah, kjer Slovenska ženska zveza še nima svoje postojanke, da bi se ojunačile in šie nemudoma na delo. Članice, ki pristopijo pred 30. junijem t. 1., ne plačajo pristopnine. Za vsa potrebna navodila sem vsem z veseljem na razpolago. Josephine Račič, gl. ta j. Dalje je vzpodbujal navzoče naj se oklenejo katoliškega časopisja, ki brani vero in uči resnico. Apeliral je, naj ljudje poslušajo in slede svojim dušnim pastirjem, ki uče dobro in prav. Občinstvo je njegovim naudu-šenim besedam dolgotrajno pritrjevalo. (Dalje prih.) STARI ŠPORTNIKI Pred nekaj leti je bil v angleški vasi Lingdale ustanovljen nogometni klub starih očetov, kateri se je med prebivalstvom kmalu močno priljubil. Ta klub je z. uspehom tekmoval že v raznih angleških mestih ter so bile te tekme nadvse dobro obiskane. Sedaj so ta,ke klube starih očetov začeli snovati tudi po drugih krajih in celo po mestih. Prihodnje dni bo nogometni klub starih očetov v Lingdale tekmoval s klubom starih očetov v Londonu. Člani tega kluba so že vsi nad 70 let stari. Sedaj se bodo pa pomerili med seboj, kaj še znajo. Znati pa morajo še precej, saj je predsednik tega kluba že 85 let star. Vseh članov je 190 ter so vsi skupaj nad 14.000 let stari. POSLOPJE NA PRODAJ Proda se poslopje z dvema stanovanjima, vsako po pet •sob, za nizko ceno $3,500. Vprašajte na 1854 W. 23rd St., 2. nadstr., Chicago. NASLOVI diplomatskih predstavništev Jugoslavije v Ameriki Poslaništvo Jugoslavije Legation of Jugoslavia 1560 — 16th Street Washington, D. C. * Jugoslovanski Konzulati: Consulate General of Jugoslavia 745 Fifth Avenue, New York, N. Y. * Consulate General of Jugoslavia 840 N. Michigan Ave. (6th floor) Chicago, 111. Učfeeitik Angleškega fexika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdovezan v platno-- $1.50 Broširan mehko - .........$1.25 f Stran ® •AMERI) SLOVENEC Petek, 18. junija 1937 ČRNA ŽENA" ZGODOVINSKA POVEST Priredil Javoran "Kaj bo pa z našimi ženami in otroki?" "Vsi vemo," je govoril nadalje Grahek, "kakšna nevarnost je za ženske in otroke v vojski; saj smo že cesto slišali, kaj počenjajo Turki. In če zdaj mi vdarimo zoper gospodo, mislite, da bodo potem graščinski vojaki z našimi ženami imeli usmiljenje? Ne, svojih žena in otrok ne smemo prepustiti tako strašni nevarnosti!" "Žene in otroke bomo spravili najbolj na varno, če jih peljemo na Špik v votlino k 'slepemu Bogu';saj smo to storili že večkrat, kadar se je bližala kaka nevarnost," je svetoval Mohorko. "Pameten nasvet," je pripomnil Ste-fuljček; "Mohorko, prevzemi skrb za to zadevo. Preskrbi v votlino tudi živeža za nekaj dni, da ne bodo trpeli gladu. Sicer pa mislim, da jim ne bo treba dolgo ostati v votlini; mi moramo pohiteti in užugati graščinske, potem bo pa mir. — Za vsak slučaj pripravite tudi vrečo smodnika — saj že vsi poznate ta novi, čudni prašek — in napeljite vnetilo s seboj v votlino, da v slučaju nevarnosti lahko poženemo most v zrak, če bi se namreč sovražnik hotel bližati votlini; potem so pa žene in otroci na varnem kakor zaklad, ki je zakopan globoko v zemlji. Vsekakor pa mora ostati tudi nekaj mož pri votlini za stražo." "Za ta posel bodo najboljši Gorjanci," je pripomnil Globokar, "ti že najbolje poznajo smodnik in,vedo, kako je treba z njim ravnati." "Zakaj ga poznajo ravno Gorjanci najbolje?" je nezaupno in radovedno vprašal možek. "Veš, Štefan," mu je odgovoril Globokar, "Gorjancev je največ v "črni kosi" in tam so se naučili tudi, kako je treba u-porabljati smodnik." "Torej dobro," je nadaljeval Štefuljček, "Mohorko preskrbi, da pridejo gorjanski lovci na Špik pred votlino; tam bodo tudi sami najbolj na varnem zakaj Gorjance imajo graščinski zelo v želodcu." "In pa tudi ženske in otroci se potem ne bodo imeli ničesar bati, ker jih bodo stra-žili tako krepki bojevniki," je pripomnil Pušavec. Medtem jih je pa naenkrat prekinil v govoru Gr^hek, rekoč: "Jaz vam pa povem in zatrdim, da ženske nikakor ne bodo hotele iti v votlino k 'slepemu Bogu'. Nekaj dni sem namreč zopet straši Špikov duh — 'črna žena'." "Kaj? Kaj praviš? Črna žena?" ga je burno prekinil Kroparski možek; "ali je res? Kdo pa jo je videl?" "Nekega hlapca je srečala na poti v Radovljico in sinoči je šla mimo Bregarjeve hiše na Brdih. Anželj in dva njegova spremljevalca so jo zapodili s sekiro v roki," je odločno zatrjeval Grahek. "Ali je vse to resnica?" je ves razburjen vpraševal nadalje možek. "Anželj sam je pripovedoval danes zjutraj, kako jo je srečal," je odgovoril Grahek; "sam bi bil rad zasledoval čudno postavo in jo vprašal o izgubljenem Bre-garju, toda njegova žena ga je šiloma tirala nazaj, boječ se, da se mu ne bi primerilo kaj hudega, kakor se je zgodilo Bre-garju, ki jo je tudi zasledoval; Zalka, An« žljeva sestra je menda bridko jokala." "Če je vse to res," je nadaljeval Štefulj-ček s švigajočimi očmi in tresočim glasom, "potem je Zalka v največji nevarnosti — v smrtni nevarnosti . . . Prosim vaju, Grahek in Pušavec, hitita, tecita hitro na Brdo in varujta Zalko in otroka. Zakle-nita vrata, zatvorita okna in pazita varno. Ce bo sila, tudi udarita!" Vsem navzočim so se Štefuljčkove besede zdele čudne. Nikdar še niso videli možka tako razburjenega in tako prestrašenega. Vsi so videli na njem nekaj posebnega in zato so ga vsi kar križema vpraševali: "Štefan, kaj pa je s 'črno ženo'?"-"Ali poznaš 'črno ženo'?" — "Ali veš mar kaj gotovega o njej?" - "Saj je le duh, kaj ne?" "Ne, ni duh, ampak zvita, zlobna ženska!" 'je kričal možek in tako še povečal vrišč in krik, "sam sem jo videl, dobro jo poznam!" "Kaj se je pa zgodilo takrat z Bregar-jem?" ga je radovedno vprašal Globokar. "Nikar ne vprašujte nadalje!" je razburjeno kričal možek. "Pojdite, tecite, vsako odlašanje bo povečalo nevarnost. Prosim vas, varujte, čuvajte Zalko in nje-on dete — niti trenotek ju ne smete izpustiti izpred oči — ne danes, ne jutri in ne pojutrišnjem in ne pozneje ...! In votlino pri 'slepem Bogu' prosim vas, preiščite natanko do zadnjega kotička, preden bo-dete peljali vanjo ženske in otroke . . . Gorjanci naj primejo 'črno ženo', če se jim bo prikazala." Grahek in Pušavec sta ubogala možka in takoj odšla; drugi so pa tembolj obsipali možka z novimi vprašanji. Ta je pa kakor zamaknjen strmel predse in včasih ni nič odgovoril, včasih pa prav zmedeno. Cez nekaj časa je vstal, naložil na rame svojo krošnjo in rekel s svojim navadnim, vendar odločnim glasom: "Jutri torej, peljite žene in otroke v votlino k 'slepemu Bogu' in Gorjanci naj prevzamejo stražo ... Jaz pa moram oditi, imam še mnogo posla na drugih krajih; moja kupčija gre slabo ... Pomnite dobro, bojevniki naj pazijo na povelje; pojutrišnjem morajo biti zbrani polnoštevil-no tu doli ob Savi. — Tu imate denar, da se bodo mogli preživeti!" Pri teh besedah je segel možek v žep v telovniku in vrgel polno pest srebrnikov na mizo. "Pazite dobro na moje besede," je še v slovo pripomnil možek; "razumete jih dobro, zato se ravnajte strogo po navodilih; pismenih zapovedi ne bo več. — Bog vas obvaruj!" Pri zadnjih besedah so mu vsi navzoči prikimali, češ, da ga razumejo; možek je pa bliskoma švignil skozi vra*a in izginil v temi. Na zemljo je legal večerni mrak pustne nedelje. Naenkrat so zažareli na vseh bližnjih gričih in gorah veliki kresovi in pošiljali svoj ognjeni soj daleč po okolici. Videlo se je, kakor da bi bil ves blejski kot v ognju. In v trenotku so vedeli vsi prebivalci, kako velik in kako pomemben čas da se jim je približal. (Dalje prihodnjič) Pv/^nCtN STREL Iz Vilamban na Sardiniji poročajo ta le dogodek: Zunaj hiše se je pod milim nebom igral otročiček nekega tamkajšnjega vaščana. Otro-če je bilo staro še le 16 mesecev. Naenkrat je izpod neba švignil na tla velikanski orel, ki je zgrabil otroka ter ga odnesel s seboj. K sreči je to takoj opazil oče, ki je skočil v hišo po puško ter je ustrelil za orlom, ko je bila ptica že 300 m visoko. Oce je tako srečno ustrelil s kroglo, da je orla zadel. Žival se je začela polagoma spuščati na tla ter med padanjem otroka ni izpustila iz krempljev. Ko je nazadnje padel orel na zemljo, je na tleh obležalo tudi malo dete, docela nepoškodovano. Orel, ki je bil mrtev, je meril v krilih širino 2 metra 75 centimetrov. Težak pa je bil celih 27 kilogramov. -o- Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpira jo njihov katoliški list "Avx Slovenec!" ANGLEŠKI MOLITVENIM in ANGLEŠKE NABOŽNE KNJIGE Molitveniki: "THE DEVOUT CHILD", (za otroke) male oblike............................15c CHILD'S PRAYER BOOK", (za otroke), maša ilustrirana s sh- . , ......s........ 25c kami, lepo vezana ............................................................. "KEY OF HEAVEN", (za mlajše in starejše), v umetno usnje ^ vezan, rudeča obreza ...................-........................................................ "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), umetno usnje, zlata obreza.... 80c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle) v usnje vezan, zlata obreza... $1.25 "KEY OF HEAVEN", (za fante in dekleta ter odrastle sploh), fino vezan, zlata obreza ........................................................................$1.50 "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), fino vezane vatirane platnice, vdelan križec na platnici odznotraj, zlata obreza......................$1.75 "KEY OF HEAVEN", (za dame in moške) v najfinejše usnje vezan, biserni križec vdelan znotraj na platnicah, zlata obreza........$2.50 "KEY OF HEAVEN", (lep molitvenik za ženske in dekleta) vezan v biserne platnice, biserni križec vdelan znotraj v platnice, zelo pripraven za darila, zlata obreza ........................................................$2.75 Druge knjige in molitveniki: "THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE", molitvena knjiga zelo priporočljiva za dekleta, rudeča obreza ................................................. V fino usnje vezana, zlata obreza........................................................$2.00 "THE SMALL ROMAN MISSAL", sv. maše za vse nedelje in praznike, rudeča obreza ...........-........................................................... Boljše vezane, zlata obreza ......'............................................................ti le Fino vezane, zlata obreza ......................................................................$1.75 SVETO PISMO V ANGLEŠČINI: "THE NEW TESTAMENT" (1011-Ar) of Our Lord and Saviour Jesus Christ, evangeliji in evangelijske prilike po grškem originalu, z zemljevidom svete dežele, tiskan na finem papirju, 950 strani ........................................................................................................$2 00 "THE HOLY BIBLE" (1011) (Sveto pismo stare in nove zaveze), z zemljevidi svete dežele, tiskan na finem tankem papirju, 1360 strani, trdno vezan ..................................................................................$2"50 Ko naročate te knjige vedno navedite točno jasno ime molitvenika ali knjige, ki jo želite ter ceno, da bo tako mogoče pravilno po želji po-streči. H naročilom je treba pridjati potrebni znesek, katerega je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Pisano polje J. M. Trunk ' k Tudi katoličanom • • 1 • * g ne bo škodovalo O V 01 1 K S V O j 1 HI ce se držimo gesla: J J V PRODAJO smo prejeli novo angleško knjigo pod imenom: IF INFLATION COMES" (Po naše: "Ako pride inflacija") je velike važnosti za investorje, ki imajo r,a investirati. vi j a o pretekloti in bodočnosti. Spisal jo iči ameriški ekonomist ROGERS W. 'N. pove, kaj je Evropa doživela pod inflaci-aj je za pričakovati v Ameriki, ako pride u razume angleški jezik bi se jo naj naročil. Knjiga j< rca 1937 in prvi natis je bil v par dneh ves razprodan s je izšel 23. marca in tretii 7. aprila 1937. Knjiga j< a v platno, vsebuje 204 strani in tiskana na lepen apirju. S poštnino stane: $1.50 iesek je poslati vred z naročilom na: arna Amerikanski Slovenec Cermak Road, Chicago, Illinois Sosed ima besedo. Sosed Joe Hochevar, Lodge 577, Pueblo, Colo., je povzel besedo v "Prosveti" pod naslovom "Catholic Propaganda." Tiče se brošure zoper nevarnost svobodomiselstva potom dotične jednote. Mnogi drugi so povzeli besedo. Kako? Človeku se zdi, da so se odprla vrata najbolj zadušene beznice. Zmirjanja najbolj prostaške vrste. Pač izobrazba. Ne tako Mr. Joe Hochevar. Pozna se mu, da je. videl nekaj šol. Postavlja svojo šolo nekako kot premiso za sledečo razpravo, in pri razpravi sami je razen par izrazov v rokavicah. Ali naj sprejmemo tudi razpravo samo, ker je podana v mirnem to nu? Spomnim se reka: "Plato mihi amicus, sed magis arnica mihi veritas," mirnost je vredna mirnosti, ampak prvo in glavno je, kje je — resnica! Pravi: "Have you ever watched the sun peer over a mountain top, then suddenly leap clear, flooding the country with a shower of gold?" Yes, many, many times in the most different parts of the world. Beautiful. Is this all?" Ne, ni s tem sončnim zlatom vsega konec. Sam pristavi: "Is that God? Is it Nature? I don't know." Fine too, may be for a very soft soul, but life is quite different from some softness. Sam meni vrlo pravilno: "I know it's a new day, a new year, a new age. Not to say what a people should believe, in, but to say, "What can we do to make this world a finer, better place to welcome those that come after us?" I doubt. And if we could make quite a paradise out of this world. Ali je življenje vredno življenja, ako velja: "I don't know, if God or Nature." Poleg tega je še vse vrlo hud problem, če bi tudi prišlo do tega, da bi se res nihče ne zmenil, kaj naj verujemo, in bi se vrgli prav vsi le na to, da si svet udobno uravnamo. V Rusiji delajo tako že vrsto let, pa je prav malo udobnosti, dasi velja: I don't know.." Vsaj jaz bi rad izvedel, ali je Bog ali je Narava, ko zlije sonce svoje zlato, in z menoj hočejo izvedeti miljoni, ki se nočejo zadovoljiti le z nekim človeškega življenja nevrednim "I don't know." Svet hočete pripraviti zase in za druge kot čim bolj prijetno bivališče. Dobro. Mi tudi, kolikor pač mogoče. Ampak: kdo ste vi, in kdo so ti drugi? Kdo in kaj je človek? Le neka živalica? Otrok "narave," otrok Božji? Kdo. kaj sem jaz, kdo in kaj so ljudje?? Ali naj rezignirano priznam: I don't know..? Vsaj jaz imam problem in drugi ga imajo in s kakim "I don't know" se prav nikomur ne reši ta problem, če je v njem le količkaj — človeka. Mno-gokaj res ne vemo, in ne bomo nikoli vedeli, ampak kjer | je mogoče izvedeti, tam mora človek stremeti izvtedeti, in naj gre pri tem za kitajščino, ali za zadevo, "if God, or Nature." Posameznosti se morem ie dotakniti. Razloži svoje prepričanje, pridobljene nazore. Ni dvorna, da so to pač subjektivna prepričanja. Ali pa odgovarjajo tudi objektivni resnici, je pa povsem druga zadeva. Ako niso tudi objektivno resnična, ne gre na podlagi subjektivnega prepričanja izvajati posledice. Zato so posledice, zaključevanja, sploh presojeva-nja taka, da niso v skladu z objektivno resnico. Postanek vere je domneva površnih materialistov, pa ne vzdrži pred nožem ostrejše kritika. Posledica ni uzrok, človek je podvržen zmoti v pojmovanju, ampak zmota v pojmovanju božjega bistva še ni noben dokaz, da morda Boga ni. Katolicizmu prisodi prostor poleg bramizma, budizma, nauka Konfucija . . Ali zgodovina nima vrednosti ? Ta govori malo drugače. Vsaj neko vlogo prizna pri civilizaciji tudi katolicizmu in bibliji. Zopet je zgodovina malo drugačna. (Konec prihodnjič) Nenavadna usoda V sobi št. 42. okrožnega sodišča v Mariboru je kap zadela sodnega kanclista Marija Pirca, rodom iz Tolminskega, ki je poprej služboval v Kamniku. Njegova smrt je na sodišču zopet povzročila čudne govorice o usodi pisarne št. 42. V tej sobi še ni Pire delel eno leto. Pred njim je sedel za isto pisalno mize v isti sobi kanclist Štefek, ki ga je za mizo zadela kap; pred Štefekom je^ za isto mizo na isti način leto poprej izdihnil kanclist Kandrič, pred Kandričem je pa pred tremi leti za isto mizo kap zadela kanclista Pirca. Res čuden slučaj, da so v štirih letih za isto mizo v isti sobi za kapjo umrli štirje kanclisti. Obsojena Na sedem mesecev strogega zapora sta bila obsojena pred ljubljanskim kazenskim senatom 80 letna Tržačanka Pavla Sulčičeva in 48 letni krojaški mojster Matevž Žvab iz Lesc zaradi zločinstva požiga Žvabove hišice, ki je že pred dvema letoma zgorela. Ddlgo se je mislilo, da je požar nastal vsled kratkega stika, sedaj je pa prišla stvar na dan. DR. J. L URŠO ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —2 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenoni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. "tiskarna Amerikanski Slovenec" ticka vse vrste tiskovine, lično in točno za organizacije, društva, in posameznike. Cene zmerne delo dobro. Vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. 1849 W. Cermak Road Tel. Canal 5544 Chicago, Illinois li ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne poasa bite, da imate na razpolago lastnegp rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrst( nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne delo jamčeno, postrežba solidna. S'-priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787