NOVOTEHNA NAJBOLJ PRODAJANO VOZILO V EVROPI NOVI GOLF PROMOCIJSKI POPUST 5% OGLED V SALONU METLIKA, © (068) 58 1 97, 28 066 Šf. 34 (2244) • Leto XLIII • Novo mesto, • četrtek, 20. avgusta 1992 • Cena: 60 SIT DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST * Ul er t- Ul >o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST * DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Pariški uaairšc novomeški Adrii Stečajna postopka za dve pariški Adriini firmi močno omajala ravno na svoje noge se postavljajočo Adrio Caravan — Izpad v višini 10 milijonov DEM — Kdo in zakaj hoče škodovati Adrii? NOVO MESTO — Ko je že kazalo, da se Adria Caravan postavlja na svoje noge, ko so po znanih aprilskih dogodkih začeli uspešno reševati nakopičene težave zaradi dolgoletnega neurejenega finančnega poslovanja, ko so se pod novim vodstvom stvari v notranjem poslovanju začele bistveno izboljševati, ko so številnim tujim kupcem v Lipici uspešno predstavili modele za prihodnje leto, je prišel črni petek, 24. julija, ki zna vse to pobiti, lahko pa Adrio spravi celo na kolena. OBISK POBRATIMOV METLIKA — Že več kot 20 let se srečujejo občani pobratenih italijanskih Ronk, avstrijske Wagne in Metlike. Ta konec tedna bodo gostitelji okrog sto pobratimov Metličani. Poleg navezovanja in utrjevanja prijateljskih vezi med občani bodo potekali tudi uradni Pogovori občinskih vodstev ter različnih organizacij in društev iz vseh treh držav. ' Pri oranju odločale desetinke 18. in 19. septembra bo prvo državno prvenstvo v okolici Novega mesta MIRNA — Na njivah Kazensko-poboljševalnega doma Dob pri Mirni je bilo v petek popoldan 25. tekmovanje traktoristov Dolenjske in Bele krajine, ki se gaje udeležilo rekordnih 37 tekmovalcev. To tekmovanje je bilo prvič ■zvedeno po novem pravilniku, ki so določa le dve kategoriji: mlajše in starejše orače. Spretnostne vožnje s traktorji ni bilo. Najboljši se bodo udeležili prvega državnega prvenstva, ki bo 18. 19. septembra na njivah posestva Graben v Novem mestu. Vsak tekmovalec je dobil za oranje Parcelo v velikosti 20 x 50 metrov, ki jo jc moral preorati v eni uri. Komisija je natančno merila in ocenjevala odpiranje brazde, globino, zapisala in dodelila Je kazenske točke za odvečne sledi traktorskih koles, zaorani so morali biti vsi rastlinski ostanki. Na koncu so odločale desetinke točke. V kategoriji oračev nad 20 let je prvo mesto prepričljivo osvojil Anton Filak 12 Črnomlja z 211,7 točke, drugi je bil Janez Miklič iz Novega mesta s 198,4 točke, tretji pa Darko Kastelic iz Trebnjega s samo za desetinko nižjo oceno. V skupini tekmovalcev, starih manj kot dvajset let, so se na prva tri mesta uvrstili orači s Srednje kmetijske šole Grm, ki jth je za tekmovanje pripravila nekdanja tekmovalka in udeleženka svetovnega prvenstva oračev v Angliji, Slavka Zalokar. j p In prav to, Adrio spraviti na kolena, namreč, je, kot kaže, cilj nekaterih ljudi in struktur. 24. julija je nekdanji, milo rečeno nepriljubljeni generalni direktor Adrie Caravan d.d., A. Poschacher, ki je tudi predsednik dveh Adriinih družb v tujini, Adrie International in Adrie France, obeh v Parizu, zaradi plačilne nesposobonsti predložil gospodarskemu sodišču v Parizu uvedbo postopka za stečaj teh dveh firm. Kot kaže, se v takem ravnanju A. Poschacheija mešajo upravičeni poslovni razlogi z osebnimi odločitvami, ki so usmerjene v škodovanje Adrii. Adria International dejansko ni nikoli poslovala, ampak ustvarjala samo velikanske stroške. To podjetje so ustanovili samo zato, da bi NA MIRNI SUPER MOTO-DIRKE MIRNA — V nedeljo, 23. avgusta, ob 13. uri bo Miha Kozinc, slovenski minister za pravosodje, slovesno odprl gorske super moto dirke, kijih na cestnem odseku Zapuže—Stan pripravlja motoklub pri AMD Trebnje. Nekaj minut zatem bo start prve vožnje, v kateri se bodo pomerili ta čas najboljši slovenski motociklisti. V prvi skupini bodo nastopili juniorji do 10 let, v naslednjih kategorijah pa tekmovalci v razredu do 350 ccm, od 351 do 750 ccm in nad 750 ccm. V posebnem razredu bodo nastopili tudi z enduro in kros motorji ter motorji prikoličatji. V odmoru se bodo obiskovalcem dirk predstavili rally vozniki v svojem ekshibicijskem nastopu. preko njega izpeljali famozni megalomanski projekt dokapitalizacije Euro-finance, za kar sta se še posefrej zavzemala prav A. Poschacher in nekdanji generalni direktor IMV, Matjan Anžur. Ko iz tega ni bilo nič in ko je bil A. Poschacher kot generalni direktor Adrie »odstopljen«, je zahteval velikansko odpravnino, ki pa mu je Adria oziroma njeno novo vodstvo tudi iz moralno etičnih razlogov nikakor ni bilo pripravljeno izplačati. Adria France pa je pod Poschacherjevim vodstvom sicer poslovala, a slabo. Kakorkoli že, zaradi prijave stečajnega postopka za ti dve pariški Adriini firmi je prišlo do velikega izpada plačil, in to za že dobavljene prikolice in avtodome v Francijo. Ocenjujejo, da gre za kakih 10 milijonov DEM, to pa je denar, ki bi pretresel še kakšno večjo in trdnejšo firmo. »Tak izpad plačil seveda izredno slabo vpliva na odnose z našimi dobavitelji in zato ne more steči proizvodnja prikolic za prihodnje leto,« pravi generalni direktor Adrie, Danilo Plesničar. »Kljub intenzivnim razgovorom v Parizu na sodišču in z našimi dobavitelji, predvsem v belgijskem Dain-zu, nam ni uspelo najti nadomestnih virov za ta izpad. Rešitev skušamo najti tudi v okviru Slovenije, in to v bančnem sistemu, v sodelovanju z Republiko Slovenijo in skladom za razvoj.« Po kolektivnem dopustu, ki se je iztekel 27. julija, tako proizvodnja prikolic ni stekla. V grupi Adria s štirimi hčerami je na Dolenjskem in v Posavju zaposlenih 1688 ljudi. Od 10. avgusta jih je v Brežicah in Novem mestu 247 na čakanju na delo, če v kratkem ne bo prišlo do zagona proizvodnje, se jim bodo pridružili še ostali, ki so že tako doma, le da še nimajo formalnega sklepa o čakanju na delo. »Vse moramo narediti za obnovitev proizvodnje. Kakršnakoli druga odločitev bi bila pogubna za Adrio in za vse, ki so z njo povezani, tako na Dolenjskem kot v vsej Sloveniji, saj gre v našem primeru za čisti slovenski proizvod in eno naših najbolj žlahtnih blagovnih znamk. Firma ima pravzaprav vse pogoje za uspešno poslovanje, žal pa boleče plačujemo davek na napačne odločitve in zgrešeno poslovno politiko v Dolenjska izguba kar štirikrat večja Moratorij preprečuje bližnji in daljni preteklosti,« pravi Plesničar. V ponedeljek je bil sestanek z vsemi zainteresiranimi, ki gaje sklical in vodil predsednik upravnega odbora Adrie, dr. Dušan Lavrič. V tem tednu naj bi v okviru bančnega sistema in nekaterih republiških ustanov skušali zagotoviti denar za premostitev nepričakovanega izpada in s tem za zagon proizvodnje. A. BARTEU DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj OB 10-LETNICI — Obrigheimska in krška občina sta prijateljici in ni razloga, da ne bi to tudi ostali, je bilo eno od sporočil mnogih nastopov predstavnikov obeh strani v ok viru slovesnosti ob 10-letnici sodelovanja. Na fotografiji: z otvoritve razstave. V ospredju na desni Vojko Omerzu, predsednik krške občinske skupščine, poleg njega Roland Lauer, župan Obrigheima. (Foto: L. M.) NOVO MESTO — Podoba gospodarstva dolenjske regije, kot jo kažejo podatki Službe družbenega knjigovodstva za letošnje prvo polletje, je bolj žalostna in govori o težkem stanju gospodarstva novomeške, trebanjske, črnomaljske in metliške občine. Gospodarnost poslovanja seje poslabšala, saj so odhodki v rasti presegli prihodke. Bruto dobiček je sicer nominalno večji za dobrih 75 odst., realno pa se je zmanjšal. Izguba pa seje nominalno povečala za več kot 418 odst., glede na rast cen pa je tudi realno večja. Na splošno gledano, je polletni rezultat regijskega gospodarstva kot celote, izražen v akumulaciji oziroma izgubi, slabši kot v enakem obdobju lani. Z izgubo je poslovalo 149 pravnih oseb, kjer je zaposlenih skupaj blizu 12 tisoč ljudi, kar je skoraj 40 odst. vseh zaposlenih v dolenjskem gospodarstvu; izguba je znašala več kot 1,4 milijarde tolarjev. Podatki SDK kažejo tudi, in na to so opozorili tildi na ponedeljkovi tiskovni konferenci, da je obremenitev gospodarstva večja, in to brez prispevkov, davkov in osebnih dohodkov. Za javno porabo in čiste osebne dohodke je gospodarstvo regije v prvem polletju namenilo sorazmerno manj prihodka kot v enakem lanskem obdobju. Osebni dohodki so se tudi realno zmanjšali, prav tako je manjša akumulacija. Gospodarska aktivnost torej upada, prodaja je manjša, zaradi nelikvidnosti se pri poslovanju pojavljajo težave, finančni izid je slab, prav tako finančno stanje. Ti pojavi, ki se pri mnogih podjetjih oziroma firmah med sabo povezujejo in prepletajo, v veliki meri pripomorejo k zmanjševanju števila zaposlenih. a. B. I Ti Danes v Dolenjskem listu | Krško in Obrigheim po desetletju na 2. strani: • Črnograditeljstvo po črnomaljsko na 3. strani: • Sušenje reši sadje pr^d propadom na 4. strani: • Avstrija na delu v Slov na 6. strani: • Bo novi direktor rešil RikH na 7. strani: • Spori privedli v politično kr)! na 8. strani: • Pisatelja Pavleta Zidarja ni na 9. strani: • Usoda metliške mestne hiš na 10. strani: • Človek, ki je sam nare na 14. in 15. strani: • Pisma bralcev na 20. strani: • Navček za novomeški Narodni dom I V Krškem počastili 10-letnico podpisa listine o prijateljstvu in sodelovanju z nemško občino — Priznanja veteranom in sedanjemu rodu politikov KRŠKO — »Mnoge vezi so se v teh desetih letih spletle med obema občinama in njunimi prebivalci; mnoga prijateljstva so postala trajna. Jezikovne pregrade odpadajo; govorica likovnih ustvarjalcev je po vsem svetu enaka: lepoto videti in jo upodobiti — zase in za druge.« To piše v katalogu ob likovni razstavi, ki sojo pripravili v krški galeriji ob 10-letnici podpisa Listine o prijateljstvu in sodelovanju občin Krško in Obrigheim. Kot moto lahko služi tudi vsemu ostalemu, kar se je dogajalo ob nedavnem obisku nemške delegacije v Krškem. Desetletnico podpisa krško-obrig-heimske pogodbe so v Krškem zaznamovali 14. avgusta s skupno sejo zborov krške občinske skupščine in občinskega sveta Obrigheim, na kateri sta govorila Vojko Omerzu, predsednik krške občinske skupščine, in Roland Lauer, župan Obrigheima. Na seji so podelili vrsto priznanj. Srebrne plakete občine Krško so prejeli Ernst Ertl, upokojeni župan Obrigheima, Slavko Kunej, sekretar krške občine v pokoju, Olaf Lovrenčič, prevajalec v stikih med obema občinama, in Društvo za pospeševanje sodelovanja Krško-Obrigheim. Janku Avsenaku, zborovodji moškega pevskega zbora Svottoda Brestanica, so podelili plaketo občine Krško. Ob obletnici sodelovanja so izročili tudi spominska jubilejna darila, ki sojih prejeli: Roland Lauer, župan Obrigheima, Franz Brandhuber, njegov prvi namestnik, Roland Zimmermann, nekdanji obrigheimski župan, jedrska elektrarna iz Obrigheima in Športno društvo Germania Obrigheim. Krški dobitniki spominskih jubilejnih daril so: Silvo Gorenc, Branko Pirc in Zoran Šoln ter moški pevski zbor Svoboda Brestanica in Nuklearna elektrarna Krško. V okviru slavnostne seje je v kulturnem programu nastopil ženski pevski zbor Korona iz Boštanja. Iz skupščinskih prostorov so se krški parlamentarci in gostje napotili v Galerijo Krško na otvoritev omenjene razstave. Tu so, tako kot pred tem v skupš- čini, v navzočnosti članov najvišjega vodstva obeh občin poudarili, daje prijateljstvo med občinama trdno in da nastaja tudi skozi kulturno izmenjavo. Za tokratno izmenjavo so prispevali dela Gunter Wedel, Uršula Siering, Johanna Weis, Anton Winterkorn in Karl Reic-hert, člani Likovnega kluba Obrigheim, ter Leopold Petan, Stane Fabjančič, Zvone Skalicky, Alojz Pirc, Slavica Jesenko, Pavel Predanič, Asta Lazar in Lučka Rojec iz Likovnega kluba Krško. M. LUZAR NEZ /N JANI MIKLIČ—Janez Miklič z Gornjih Kamene pri Novem mestu je daleč najbolj izkušen dolenjski trakto-lpt, saj v oranju tekmuje že od leta 1974. Šestkrat je postal dolenjski prvak, v republiškem merilu pa je bil dvakrat drugi ‘fjdi na prvem tekmovanju oračev v samostojni Slovenijije osvojil drugo mesto, dobro pa seje odrezal tudi sin Jani, ki bo °dslej tudi na tem področju kmetijstva stopal po očetovi poti (Foto: J. Pavlin) Šele v nedeljo lahko pričakujemo nekaj osvežitve in celo dežja. Čas kislih kumaric Dolgo vroče poletje je doseglo vrhunec. Pasja vročina je skoraj omrtvila ja vno ži vljenje. No vinarji p ra vimo, da se —z izjemo vojne v BiH — ničesar ne dogaja, a glej zlomka, dopustniški bralci bi prav zdaj radi najbolj zanimi v časopis. Osrednje medije rešuje poslanec Gros, ki za bananami prinaša še kisle kumarice, večina drugih politikov, zlasti lokalnih, pa se oddihuje in krepi za nove skupščinske boje. Predah bi bil koristen tudi za razmislek o odnosu med ljudstvom in oblastjo. Je ta res taka, kakršno zaslužimo? Republiška skupščina, a ne le ona, se pogosto spreminja v trop zadrtih in zajedljivih prepirljivcev, ki poravnavajo stare račune in zamere, ne zmorejo pa načelne in argumentirane razprave. Iz očijim sije celo sovraštvo in ne le stranka. Ljudstvo k sreči (še) ni takšno. Zaslužilo bi si boljše poslance, saj se trudi in dela neprimerno bolje od njih. Dosega tudi rezultate. Obračajmo kakorkoli, obtožujmo za preteklost kogarkoli, nesporna resnica je, da — zahvaljujoč delavnosti ljudstva — Slovenija spada med 30 najbolj razvitih držav sveta, njen zunanji dolg pa ne dosega niti šestine njenega letnega narodnega dohodka. Human Develop-menlReport, poročilo, ki so ga pripravili v Organizaciji združenih narodov, nas uvršča na 20. do 30. mesto med 160 državami po narodnem dohodku, pričakovanem trajanju življenja in šolski izobrazbi oz. pismenosti V odločilnih kazalcih smo pred Madžarsko, Španijo, Irsko, Grčijo, Češkoslovaško federacijo. To pa ni več mačji kašelj, zato nam malo več samozavesti ne bi škodovalo. Tudi tedaj, ko kot volilcipričakujemo in zahtevamo od izvoljenih več rezultatov in manj komedijantovstva. M. LEGAN naša anketa Dodobra izsušen metliški vodovod V črnomaljski občini posledic suše še ne občutijo preveč, zato pa so vse hujše v __________metliški, kjer je vodovod na robu zmogljivosti — Dovozi____ ČRNOMELJ, METLIKA — Medtem ko je pretekla leta suša v Beli krajini navadno pritisnila avgusta in trajala do sredine oktobra, se letos bojujejo z njo že od začetka julija. V kmetijstvu posledice sicer še niso katastrofalne, a je zlasti za mlade nasade vinogradov, posebno še, če so na lapomatih tleh, vsak dež že prepozen. Tudi sicer v metliški Vinski kleti opozarjajo, da bo zaradi suše manjši in slabši pridelek belokranjskega grozdja, saj bi se prav v tem času morale grozdne jagode polniti s sokom. Še več težav kot v kmetijstvu pa imajo zlasti v metliški občini pri oskrbi s pitno vodo, ki je že močno primanjkuje. da bi morali metliško oskrbo z vodo reševati dolgoročno in načrtno. Zagotovo pa le z denarjem od vodarine in iz občinskega proračuna teh problemov do leta 2.000 ne bodo rešili. M BEZEK-JAKŠE PREVROČEZA VETERANE— Vročina puhti iz zemlje, z asfalta in od sten, znojna srajca se lepi na kožo, zrak je lak, da komaj dihaš, tam gori pa žge in žge, da vene vse, kar raste in kar gre. Takrat je čas, da rečeš: »Dost’mam!« in se poženeš v zeleno Krko. To lahko storiš tako, kot sta to storila novinar Dolenjskega lista Andrej Bartelj (levo) in Rajko Kejžar, ki sla v zadovoljstvo številnih radovednežev takole skočila s kandijskega mosta. Stara Novomešča-na sta in ne bosta zamerila, če povemo, da sta se prvič pognala v tega kakih 12 metrov visokega mostu in z železniškega, ki je še nekaj metrov višji, že pred dobrimi tremi desetletji. Njun podvig je zato toliko bolj občudovanja vreden, saj kaže, da med mlajšimi nimata posnemovalcev. Morda tudi zaradi Krke, kini več tako čisla in vabljiva, kot je bila nekdaj. (Foto: T. Jakše) Begunci kot tujci Omejevanje ugodnosti novim beguncem Koordinacijska medresorska skupina republike Slovenije je 4. avgusta sprejela sklep, da se od 10. avgusta prenehajo nanovo evidentirati vse kategorije beguncev v Sloveniji. V skladu s tem so tudi na OO RK Kočevje prenehali izdajati potrdila o statusu begunca. Vsi begunci, razen redkih izjem, ki so ali še bodo prispeli po 10. avgustu, bodo opredeljeni kot tujci, z omejeno, menda le enomesečno možnostjo bivanja v Sloveniji. Kot tujci tudi ne bodo deležni ugodnosti, ki jih imajo pri nas begunci, tako, denimo„tudi ne pravice do zdravstvenega zavarovanja. V Kočevju, kjer je trenutno 754 beguncev, od tega 192 v begunskem centru, je po prijavi na kočevski policijski postaji v preteklem tednu dobilo status tujca 15 beguncev. Črnomaljska Komunala vozi pitno vodo po naročilih strank, najkasneje pa v dveh dneh po naročilu. Cena za 7 prost, metrov znaša 3.087 tolarjev, ne glede na oddaljenost. Tisti, ki se ukvarjajo j kmetijsko dejavnostjo, pa imajo 50-odst. regres, ki ga dajejo na občini, kjer razmišljajo tudi o tem, da bi večje kmete povsem oprostili plačila za vodo. Doslej v črnomaljskem vodovodu vode Suša je vzela velik kos kruha Škoda v Posavju KRŠKO, BREŽICE — Po podatkih krškega občinskega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in veterino je v občini zaradi suše nastala v poljedelstvu, vinogradništvu in sadjarstvu škoda v_ višini 1.086.200.000 tolarjev. Številka predstavlja t. i. neposredno škodo. Sekretariat je izračunal, daje ob tej nastala in bo še nastajala tudi indirektna škoda. Gre za manjšo prirejo mesa in proizvodnjo mleka. Tako računajo, da bo občina Krško zaradi suše ob 1.215.800.000 tolarjev, kar predstavlja skoraj 41 odst. kmetijskega družbenega proizvoda, ocenjenega za leto 1991. Škoda je največja na Krškem polju ter na hribovitem območju Gorjancev in Bohorja. Skupina, ki je v okviru sekretariata ocenila škodo, predlaga, naj bi zaradi škode kmetom odpisali davek od dejavnosti. Poleg tega naj bi oprostili plačila prispevkov za pokojninsko invalidsko in zdravstveno zavarovanje vse tiste, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. Kmetom naj bi zagotovili ugodna posojila in dodelili nepovratna republiška sredstva. Skupina tudi predlaga gradnjo namakalnega sistema na Krškem polju. Tudi v brežiški občini deluje komisija za oceno škode. V času ko to poročamo, še ni zbrala vseh podatkov, vendar bodo na voljo v naslednjih dneh. še ni primanjkovalo, precej pogoste pa so okvare zaradi pokanja salonitnih cevi, tako da zaradi tega občasno pone- • KATASTROFALNA SUŠA V SEV-NIŠKI OBČINI — Kmetijstvo v sev-niški občini je prizadela katastrofalna suša, saj so ocenili že pred enim tednom, da znaša škoda v zasebnem kmetijstvu 283 milijona tolarjev, pri Mercator — Kmečki zadrugi Ševnica pa ocenjujejo škodo na 50 milijonov tolaijev. Skoda je velika zlasti na krmnih rastlinah, strniščnih dosevkih. Močno bo zmanjšan pridelek hmelja in jabolk. Kmetje zaradi pomanjkanja krme že posegajo po silaži, s čimer pa že ogrožajo osnovno čredo. Kmečka zadruga sicer nabavlja koruzo po ugodnejših cenah. Kmetijska svetovalna služba svetuje nabavo pivskih tropin, pesnih rezancev in pšeničnih krmil, toda kaj, ko si tudi tega marsikateri kmet ne bo mogel privoščiti brez širše družbene podpore. kod ni vode. Če pa se bo suša nadaljevala, na Komunali napovedujejo, da se lahko zgodi, da bodo omejitve pri oskrbi z vodo, predvsem v semiškem koncu. Precej več problemov je z oskrbo pitne vode v metliški občini, kjer je vsakoletno pomanjkanje vode v suši hkrati tudi opomin, da vodovodni sistem v tej občini deluje na meji zmogljivosti. Vodne rezerve v vodnjakih občanov zadostujejo za približno mesec dni, potem pa je potrebno vodo dovažati. Prav tako zmanjkuje vode v rezervoarjih. Samo v rezervoarje na Hrastu, Grabrovcu in Lokvici pripeljejo s cisterno Komunale in z dvema metliškega gasilskega društva po 100 prost, metrov vode na dan. Z vodo iz zajetja v Jamnikih sicer oskrbujejo Suhor, Grabrovec in KS Radoviča, vendar pa je že priteče manj kot 3 litre na sekundo, medtem ko je normalni pretok 5,5 l/sek. Letos seje prvič zgodilo, da tudi v Obrhu, sredi Metlike, voda že pojenjuje. Na Komunah zaradi vsega tega prepovedujejo zalivanje vrtov, pranje avtomobilov, gasilske vaje ter svetujejo racionalizacijo pri osebni porabi vode. To pa so lahko zgolj kratkoročni ukrepi, ki težav ob naslednji suši ne morejo preprečiti. Tokrat seje znova pokazalo, SPOMENIK V ŠENTJOŠTU OBNOVLJEN Lani v jeseni smo poročali, da so neznani zlikovci poškodovali spomenik NOB v Šentjoštu pri Stopičah, kjer je spomladi 1942 zloglasni Štajerski bataljon počenjal svoje zločine. Izdajal seje za partizane in tam pobijal kurirje, aktiviste OF in ljudi, ki so prihajali v partizanske enote. Prejšnji teden je Občinski odbor ZB Novo mesto obnovljeni spomenik vzpostavil v prejšnje stanje. Na eni izmed treh plošč so zdaj vklesane tele besede: Poškodovan septembra 1991. Obnovljen avgusta 1992. O obnovi spominskega obeležja je občinski odbor ZB obvestil sekretariat za splošne zadeve pri občinski skupščini, Zavod za spomeniško varstvo in postajo policije v Novem mestu. V. K. BROŠURI ZA POMOČ PRI VAROVANJU PREMOŽENJA IN AVTOMOBILOV LJUBLJANA — Zaradi naraščanja premoženjskih deliktov je Uprava kriminalistične službe pri Ministrstvu za notranje zadeve republike Slovenije izdala dve brošuri s priporočili in nasveti, kako lahko državljani sami učinkoviteje zavarujejo svojo lastnino. Prva brošura vsebuje nasvete za varovanje premoženja pred vlomi v stanovanja, stanovanjske hiše in druge objekte. Predstavlja najpogostejše načine vlomov, šibke točke varovanja ter nasvete za učinkovitejše zavarovanje doma. V drugi brošuri se dotikajo kaznivih dejanj v zvezi z motornimi vozili; tatvin avtomobilov in delov, vlomov vanje, poškodovanj motornih vozil, preprodaje ukradenih vozil itd. V brošuri so nasveti, kaj storiti, da bi čim bolj zmanjšali možnost, da sami postanemo žrtev goljufov in tatov, in kako ukrepati, če smo to že postali. Ministrstvo bo natisnilo prek 10.000 izvodov in jih razdelilo državljanom. Črnograditeljstvo po črnomaljsko Na izvršnem svetu zatrjujejo, da je črna gradnja izrednih dimenzij investitorja Srečka Kosa brez primere v _____Sloveniji — Zadnja odločba odreja rušenje stavbe, ki ne sodi v stanovanjsko naselje ČRNOMELJ — O čem razmišljajo črnograditelji, ko začno zidati brez potrebnih dovoljenj? Najbrž o tem, kako bi čim hitreje in ceneje, brez čakanja na dokumentacijo in plačila različnih dajatev prišli do strehe nad glavo. Manj pa najbrž o posledicah, ki lahko doletijo črnograditelje, pri tem pa gotovo še najmanj o tem, da bi jim poslopje kdo porušil. Rušenj fndb gradenj v Beli krajini zares skoraj ne poznajo, zato pa toliko več legalizacij, ob katerih pa so graditelji morali gradnjo prilagoditi zahtevam tistih, ki so izdali gradbeno in lokacijsko dokumentacijo. Ne sosedje ne inš-pektorji ne na upravnem organu črnomaljske občine pa ne vedo, kaj ob črni gradnji, ki jo je pričel že davnega leta 1979, misli Srečko Kos s Trdino-Cmomlju. tijo zaradi nestrokovne in za stanovanjsko naselje vse prej kot primerne gradnje tudi ogroženi — zatrjujejo, da ne bodo odstopih od zahtev iz maja 1990. Le pod pogojem, da bo graditelj upošteval te njihove zahteve, so takrat privolili, da Kos nadaljuje gradnjo, ki jo je prekinil za desetletje. Toda investitorje obljubo prelomil. t--------- Črnomlju Na seji črnomaljskega izvršnega sveta, ki je bila po zadnjem inšpekcijskem ogledu nedovoljene gradnje julija letos, je bilo slišati, da gre gotovo za črno gradnjo brez primere v Sloveniji. Urbanistični inšpektor zatrjuje, da je Kos eden najbolj predrznih in nesramnih črnograditeljev, ki ignorira prav vse. Sosedje pa — nekateri med njimi se ču- KDAJ BO KONEC?— Tako se sprašujejo sosedi, ko opazujejo gradnjo, ki po njihovem laičnem mnenju in po trditvah inšpektorjev ne sodi v stanovanjsko naselje, povrh pa graditelj Srečko Kos nima ne lokacijskega ne gradbenega dovoljenja. Čeprav se stavba od tal dviguje že več kot 10 metrov, ji še ni videti konca, namesto da bi jo zrušili, jo gradijo naprej. (Foto: M. B.-J.) Preveč bi bilo, če bi naštevali vse za-pletljaje v tem času, zlasti pa v zadnjih dveh letih, ki so povezani s to črno gradnjo. Dokumentacija, ki jo skrbno hranijo tudi prizadeti sosedi, je namreč precej obsežna. Naj omenimo le končno dejstvo, da investitor še vedno nima dovoljenj za gradnjo, čeprav z njo nadaljuje, pri tem pa ne upošteva nikakršnih pogojev, ki sojih postavili sosedje. Kaj šele, da bi spoštoval odločbo gradbenega inšpektorja o ustavitvi del, dokler ne pridobi gradbenega dovoljenja ter odločbo urbanističnega inšpektorja o odstranitvi objekta v 60 dneh po prejemu odločbe. Kot piše v obrazložitvi zadnje odlob-če urbanističnega inšpektorja, izdane julija letos, je Srečko Kos z gradnjo nadaljeval tudi potem, ko je bil že lani seznanjen z vsebino ustavitvene odločbe. Tako je do tretje gradbene faze dokončal kletno etažo objekta, ki naj bi služil za poslovne namene. Za kako veliko stavbo gre, pove podatek, da del kleti, visok 4 metre, meri 6,80 metra krat 14,40 metra, drugi del, kije visok 3 metre, pa kar 25 metrov krat 19,50 metra. V pritličju tlorisne velikosti 19,60 m x 9,50 m in 5,60 m x 5,80 m je steklena konstrukcija s stebri, visokimi 3,50 m. V prvem nadstropju pa je bil ob inšpekcijskem ogledu letošnjega 21. julija postavljen en steber, medtem ko jih je danes že precej več. Kot še navaja urbanistični inšpektor, si je Kos za gradnjo, ki naj bi bila precej manjša od dosedanje, oktobra lani pridobil lokacijsko dovoljenje, ki pa gaje republiško ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora na pritožbo investitorja in prizadetih sosedov junija letos odpravilo. Urbanističnemu inšpektorju torej očitno ni ostalo drugega, kot izdati odločbo o odstranitvi stavbe. Nanjo seje investitor sicer pritožil, vendar pa je inšpektor izrecno zapisal, da pritožba ne zadrži odrejenega ukrepa. Omenjeni inšpektor pravi, da drugega inštrumenta, s katerim bi ustavil Kosa, nima, saj mora delati po zakonu. Kot rečeno, pa črnograditelj ne glede na vse to gradi naprej, pred očmi sosedov, ki gradnji nasprotujejo in dobesedno na meji, kar dokazujejo z dokumenti in mapnimi kopijami. Prizadeti sosedje zatrjujejo, da ne bi imeli nič proti, če bi si zgradil hišo takšne velikosti, kakršno so zahtevah pri komisijskem ogledu maja 1990. Takrat seje Kos strinjal z njimi, prav tako s predstavnikom republiških inšpekcijskih služb, kije dejal, daje objekt v obstoječi tlorisni površini nedopusten za pretežno stanovanjsko območje. »Če bi bilo z gradnjo vse v redu, bi Kos gotovo že imel vso potrebno dokumentacijo. Poleg tega, da gre za črno gradnjo, pa sosedje opažamo, da je gradnja tudi nestrokovna, saj stavba nima temeljev, začeli so pokati nosilni stebri, tudi statičnih izračunov ni. Lahko bi nam kdo oporekal, da so naše ocene laične, toda ob zadnjem ogledu jih je potrdil tudi inšpektor, ki je dejal, da je vprašanje, če je sanacija objekta sploh mogoča. Zaradi tega se bojimo, da se bo vse skupaj samo podrlo in razumljivo je, da se počutimo ogrožene,« so dejali bližnji sosedje. Čeprav priznajo, da so razočarani nad službami, ki bi morale bolj temeljito ukrepati, zatrjujejo, da ne bodo odnehali pri iskanju svoje pravice, saj so prepričani, da imajo prav. Ne bodo čakali na začetek jeseni, ko naj bi bila za sosede in inšpektorje tako sporna gradnja odstranjena. Glede na to, da investitor gradi naprej, stavbe očitno nima namena podreti, zato bo tokrat na potezi ustrezen občinski organ. Tako je vsaj odredil inšpektor. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Lažna neprizadetost Slovenci smo danes lahko še kako zadovoljni, da se pri osamosvajanju nismo zanašali na tujo pomoč, ampak smo zadevo v dobršni meri, vsaj kar se tiče dejanskega prevzema oblasti in oboroženega odpora, izpeljali sami. Tuja pomoč nam ni bila potrebna, če pa bi bila, sedaj sami lahko jasno vidimo na hrvaškem, še bolj pa na bosanskohercegov-skem primeru, koliko bi je bili deležni, pa če bi zanjo še tako goreče prosili. Kljub očitni agresiji na mednarodno priznano državo, stotiso-čem beguncev, ranjenih in mrtvih, kljub koncentracijskim taboriščem, grozodejstvom, ki se dogajajo nad neoboroženim civilnim prebivalstvom, kjer so pogoste žrtve otroci in ženske, in celo kljub dejstvu, da se je že svetovno javno mnenje prevesilo v prid vojaškemu posredovanju za rešitev trpečega prebivalstva, so vzvodi svetovne politike ostali skoraj nedotaknjeni in stroj, ki bi ga morala sprožiti, teče bolj ali manj v prazno. Zato pa dobro teče od embarga Združenih narodov skoraj nedotaknjen srbski vojaški stroj in dosega cilje, ki si jih je zastavil. Spodbujan od nemoči mednarodnih ukrepov, kjer se zdi, da svetovni politiki v najbolj odločilnih trenutkih skoraj tekmujejo med seboj, kdo bo našel boljši izgovor za izmikanje konkretnim posegom v dogajanje, nadaljuje politiko etničnega čiščenja, ki bo nekoč kot bumerang udarila tudi proti tistim, ki se danes slepijo, da lahko ob njej ostajajo neprizadeti. SONJA ČEČELIČ, vodja izmene v metliški Gali: »Ne razumem, zakaj takšno popuščanje Srbom, zakaj ni nobenih sankcij proti tistim, ki kršijo embargo. Nam navadnim smrtnikom ni znano, ah so kakšne igrice v zakulisju ali pa ilegalni dogovori med politiki različnih držav. Vprašanje pa je, kakšne bi bile posledice, če bi prišlo do vojaškega posredovanja drugih držav. Kjer so Srbi, je težko karkoli napovedati, res pa je, da vedno najbolj trpi uboga raja.« JOŽICA BUKOVEC, kontrolorka v semiški Iskri: »Nesramno je, da se svet kljub vsemu, kar se dogaja v nekdanji Jugoslaviji, skoraj ne zgane. Zato ga obsojam. Najbrž nima takšnega interesa, kot ga je imel na primer v Kuvajtu, kar pa ni opravičilo, da ne ukrepa. Četudi je veliko krajev v BiH revnih, pa v njih živijo ali so živeli ljudje kot vsi drugi. In preveč žrtev je že bilo, da bi si svet smel privoščiti le besedno obsojanje in zgražanje, pri tem pa ostal križem rok.« RUDI NANGER, upokojenec iz Novega mesta: »Balkan je Balkan, zato se vojna v Bosni še dolgo ne bo končala. Orožja je veliko, človeških življenj pa vse manj. Na koncu si bosta ozemlje razdelila Zagreb in Beograd, kar bo ostalo, bo grobišče. Mislim, da Bosna ne bo vplivala na ameriške volitve. Bojišče je preveč podobno vietnamskemu, da bi tja kar tako pošiljali svoje vojake v smrt, podobno pa razmišljajo v drugih razvitih državah, konec koncev tudi Slovenci.« MIRA BRIŠKI, delavka v Opremi Kočevje: »Ni prav, da svet ne ukrepa odločneje. Žaradi nekaj politikov trpi ogromno ljudi, predvsem pa otroci. Jasno je, da so Srbi vmešani in mislim, da zdaj že ves svet to ve, zato ne razumem, zakaj se tako obotavlja. Dlje ko vojna traja, težje bo zagotoviti mir. S pogovori se ne da nič doseči, saj se prav po sklenjenih premirjih razplamtijo najhujši boji. Z vsemi sredstvi, tudi vojaškim posredovanjem, bi morah morijo ustaviti.« NADa ORAŽEM, ekonomski tehnik v ribniškem Riku: »Ne vem, kje so vzroki, da se svet tako obotavlja odločneje ukrepati proti Srbom, vendar pa se mi to nikakor ne zdi prav. Zdi se mi, da svet še vedno ne verjame in ne dojame vse tragičnosti vojne v Bosni. Jasno je, da se sprte strani same ne bodo mogle dogovoriti. Ne glede na stroške pa svet ne bi smel dovoliti, da se kaj takega dogaja sredi Evrope. Vojaška intervencija se mi zdi v tem primeru potrebna.« ROBI ŠUSTER, avtoklepar iz Belšinje vasi pri Trebnjem: «Američanom je samo do nafte. Bosna je nima, zato ne ukrepajo. Mirovne sile so prišle sem samo kot turisti, saj niso naredile ničesar. Srbijo bi morale države na tak način umiriti, kot so Sadama Huseina. Potrebno je postaviti pogoj Srbom. Srbi se ničesar ne bojijo, ker imajo dovolj orožja. Za opozorilo bi bilo dobro poslati kakšno raketo na generalštab, da bi videli, da je resno.« NEVENKA ARNŠEK, prodajalka iz Brežic: »Ni prav, da države tako dolgo odlašajo z akcijo, ki bi preprečila vojno v Bosni. Pogovori nič ne zaležejo, da bi se vojna ustavila. Ah ostane samo še akcija z orožjem? Nujno bi morale mednarodne delegacije obiskati vsa koncentracijska taborišča. Mogoče zdaj svet še ne verjame, kaj se dogaja, pa bi se potem prepričal, za kaj gre. Sploh ne moreš dojeti, da se vse to dogaja tako blizu nas.« ZEFIR NAŠIČ, mizar iz Krškega: »ZDA ne posredujejo, ker ne vidijo koristi. Če bi bila tu nafta, bi že bile tu. Potrebno je posredovanje. Treba je uničiti težko orožje. Ve se, kdo ga ima; nimajo ga Muslimani. Napadati bi bilo treba vojaške cilje, civilnih ne. Bombardirati Srbom Beograd bi bilo krivično. Otroci, ki bi bili pri tem ubiti, niso ničesar krivi. Svet je kriv, ker se ne zmeni za vojno v Bosni.« DRAGO MLINAR iz Radeč, prijavljen kot nezaposlen na sevniškem zavodu za zaposlovanje: »Mednarodne sile bi morale uničiti ceste, da napadalci v Bosno ne bi mogli ničesar dovažatir. Uničiti je potrebno skladišča orožja in opreme Srbom in Hrvatom, ki so krivi za vojno. Vojaške cilje je treba uničiti, civilnih ne. Bush pravi, da ne pošlje čet v Bosno, češ daje odgoveren za svoje ljudi. Za tiste, ki jih pošlje v Irak, pa ni? Vse skupaj je umazana politika.« i DOLENJSKI UST Št. 34 (2244) 20. avgusta 1992 Prednost začela dobivati kakovost Tehnologinja vinogradniške proizvodnje v metliški Vinski kleti, Ivanka Pečarič, o belokranjskem vinogradništvu — Rekordna prodaja trsnih cepljenk METLIKA — Čeprav je Ivanka Pečarič, sicer dipl. inž. agronomije, še pripravnica, pa je kot tehnologinja vinogradniške proizvodnje že odgovorna za dobršen del proizvodnje v metliški Vinski kleti. Bdeti mora nad matičnjakom, kjer pridelujejo podlago za trsne cepljenke, nad matičnimi vinogradi, kjer vzgajajo cepiče, nad petimi kooperanti, ki vzgajajo trsne cepljenke, ter nad približno 28 ha zadružnih vinogradov v Vidošičih in na Vinomeiju. V SOBOTO ODPRLI RADGONSKI SEJEM GORNJA RADGONA — V soboto, 22. avgusta, bodo ob 10. uri na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni odprli 30. mednarodni kmetijsko živilski sejem. Trajal bo do 30. avgusta, na njem pa bo razstavljalo 1.200 razstavljalcev iz 18 držav. Radgonski kmetijski sejem ima letos izjemno bogat program vzporednih prireditev, med drugim bo v nedeljo dan čebelarjev, v ponedeljek dan konjerejcev, v torek dan vinogradnikov in dan inovativnosti v kmetijstvu, v sredo dan slovenskih zadružnikov, v četrtek dan rejcev kuncev in drobnice, v petek dan govedorejcev in v soboto dan kmetijskega in živilskega šolstva ter dan ribičev in lovcev. Večere bodo obiskovalcem krajšali mnogi zabavni znani ansambli. Očitno je, da Pečaričevi v Vinski kleti metliške Kmetijske zadruge precej zaupajo, gotovo tudi ztao, ker seje v sicer kratkem času izkazala. Sama pa prizna, da ima srečo, ker je v vinogradu delovodja France Težak z obilo izkušnjami in ker si je tudi sama skoraj nezavedno nabrala veliko izkušenj na domači, precej vinogradniško usmerje-ni kmetiji. Starši se namreč poleg vinogradništva že 17. leto ukvarjajo tudi s trsničarstvom. Čeprav svetovanje zasebnim vinogradnikom, od reorganizacije pospeševalne službe v svetovalno, ni nič več v rokah kmetijske zadruge, pa mnogi še vedno iščejo nasvete prav pri Pečaričevi. A ne le iz Bele krajine, ampak tudi iz vse Dolenjske. »Predvsem sprašujejo, kako zaščititi vinograd po toči ali pred boleznimi. Velikokrat pa tudi, kakšne sorte naj posadijo in katere lege so najbolj primerne,« pove Ivanka ter pristavi, da so v metliški občini boljše lege za vinograde v glavnem že zasedene, zato pa je toliko pomembnejša obnova starih vinogradov. »Metliški trsničaiji vzgojijo na leto okrog 85 tisoč prvovrstnih trsnih cepljenk, zanimivo pa je, da smo jih letos kljub krizi prodali okrog 75 tisoč, kar je največ doslej. Opažamo, da je kupcev več, ti pa vza- Kmetijski nasveti Z osico nad koruzno veščo Ta čas koruzna ali prosena vešča pri nas še ni tako nevarna, l01 Jcvponckod drugod po svetu, lahko pa pričakujemo, da sc 1,0 s širjenjem posevkov, zlasti pa s sejanjem koruze več let zapored na istih njivah, njena nevarnost zelo povečala. Dober gospodar že sedaj misli na to in predvsem pravočasno pospravi koruznico s polj, da se v njej ne zaredi zalega, saj je to zaenkrat najboljši preventivni ukrep. k- i Prihajajočem biokmetijstvu postajajo vse pomembnejši nanoški načini varstva, ki so prav pri koruzni vešči postali ze zelo učinkoviti in v širši praksi uporabni. O baccilusu thurigiensis 5"]° na tem mestu že pisali. To je bakterija, ki deluje kot nevaren želodčni strup na nekatere gosenice, med njimi tudi veščino. Če pride v njena prebavila, je v nekaj dneh po njej. Na osnovi tega nejstva je industrija naredila granuliranc pripravke, kot sta Pactospeine G in nubilacid G, ki jih je potrebno potresti po rastoči koruzi, tako da padejo v listne pazduhe. Večina gosenic, ki vrtajo Posteblu, pride prej ali slej v stik z njimi. V Švici, Nemčiji in Avstriji sc je zadnji čas začel širiti nov način D* * *ološkega varstva koruznih posevkov. Gre za zajedalca (osico) ? znanstvenim imenom trichogramnia sp., katerega samice svoja Jajčeca odlagajo v jajčeca koruzne vešče. Vsak živi organizem 'J naravi ima pač svojega nasprotnika ali antagonista in biotično arstvo to dejstvo izkoristi. Seveda nastane vprašanje, kako v koruznem polju razširiti zajcdalsko osico trichogramma sp. V Pfaksi naredijo to tako, da ze parazitirana jajčeca koruzne vešče nalepijo na posebne kartončke ter jih razporedijo po koruzni njivi, z njih sc po krajšem času izležejo osice, ki v svojem naravnem gonu po razmnoževanju spet iščejo nove žrtve, nova jajčeca oruzne vešče, kamor izležejo svoj zarod, jz naštetih treh dežel poročajo, da je uspeh takšnega zatiranja Jeinno dober, celo blizu stoodstoten. Res pa je, da je s Pripravljanjem in obešanjem kartončkov z jajčeci precej dela in morajo biti koruzni posevki strjeni, sicer se dosti osic ekoristno porazgubi. Inž. M. L. mejo manjše število cepljenk. Kaže, da postopno obnavljajo vinograde, saj je izpad pridelka tako manjši pa tudi stroški sicer drage obnove se porazdelijo na več let,« pravi Pečaričeva. Spodbudno je tudi to, da se vinogradniki zadnje čase odločajo za nakup kakovostnejših sort cepljenk. Tako pri prodaji cepljenk renskega rizlinga, char-donnaya, sauvignona, belega pinota, zelenega silvanca, rulandca niso imeli nikakršnih težav. Po ugotovitvah Pečaričeve pa je na žalost še precejšnje povpraševanje po manj kakovostnejših sortah, kot je na primer kraljevina, kije bolna in propada. »Tisti, ki se odločajo za sajenje boljših sort vinske trte, se že zavedajo, da bodo lahko prodrli na trg s kakovostjo in ne s količino. Res pa je kmetijska trgovina Ustanovili Š6 SKZ KRKOVO — V ponedeljek, 17. avgusta, so ob 11. uri v vasi Krkovo (KS Kostel, občina Kočevje) odprli kmetijsko trgovino. Tojc zasebna trgovina, ki 802°3' ^nton s Krkovega 5 (tel. I NOVOMEŠKE TRŽNICE Ni iz trte zvito, kar že nekaj mesecev v svoji rubriki piše in na kar opozarja Dolenjski list. Novomeška tržnica je v Sloveniji najdražja. To je ugotovil tudi zavod za statistiko. V ponedeljek, 17. avgusta, smo na našem sprehodu med klopmi tržnice zapisali naslednje cene: hruške od 60—70 tolarjev, paprika 140, paprika za vlaganje 120, paradižnik 60, čebula 70, česen 200, banane 90, breskve 50, kumare 70, grozdje 120, hruške 70, jabolka 70, kumare za vlaganje 80, solata 100, cvetača 100, zelje 50, krompir 40, koren 50, pesa smetana 300, sirček 200, jagode 400, jajca 12 tolarjev. Nina Janeko-Vlč je bila ta ponedeljek zagotovo najmlajša branjevka, saj ima šele 7 *et, ponujala pa je lepe jagode po 400 tolarjev za kilogram. Bernarda pri badju in zelenjavi je ponujala krom-Plr po 32, grozdje po 127, banane 95, hmone 168, breskve 70, paradižnik p“> ze[je 49 in čebulo po 50 tolarjev. Deladiniju smo si zapisali: cene banane 100, grozdje 150, breskve 80, paprika 100, lubenice 50, krompir . 4°, zelje 60, paradižnik 50, čebula 80, pomaranče 120, limone 150 tolarjev. Med podpredsedniki inž. Metelko iz Trebnjega — Iz nastopa dr. Zagožna HOČE — Pod okriljem Slovenske ljudske stranke so v tem kraju pod Pohorjem v začetku avgusta ustanovili Slovensko kmečko zvezo, ki bo nadaljevala delo nekdanje organizacije s tem imenom. Za predsednika so izvolili dr. Franca Zagožna, eden od treh podpredsednikov pa je postal tudi inž. Alojz Metelko iz Trebnjega. Po Slovenskih brazdah navajamo nekatere poudarke iz predsednikovega nastopa. • Slovenska kmečka zveza se vrača k svojemu osnovnemu poslanstvu — stanovski zvezi. • Podružnice novega zakona o zadrugah žal niso izkoristile, saj gre razvoj celo v napačno smer — v zmanjševanje zadružnega članstva. • SLS in SKZ morata za vsako ceno preprečiti načrt preobrazbe družbenih kmetijskih gospodarstev v kapitalistična veleposestva. • Ustanovitev kmetijsko gozdarske zbornice ostaja ena od temeljnih zahtev SKZ. • Naš cilj je ekološko, socialno in tržno orientirana kmetijska politika. • Imamo premalo vina, sadja, žit in drugih poljedeljskih kultur, vrtnin in prašičev. Domači nezasičeni trg je vreden nekaj sto milijonov mark na leto. Pri prestrukturiranju bo potrebna državna pomoč. • Ni države, ki bi bila gospodarsko uspešna ob slabi kmetijski politiki. Ivanka Pečarič KAJ SE OBETA REJCEM MOLZNIC LJUBLJANA — Če bo Slovenija hotela povečati kmetijski izvoz, se bo morala hitreje prilagajati Evropski skupnosti in odločneje odpravljati nekdanje zvezne predpise, ki še vedno veljajo, in iz njih izvirajoče slovenske pravilnike. Več kot zgovoren je primer mleka, glede katerega čaka rejce velika preizkušnja. Tako velja na našem trgu za najkakovostnejše mleko, ki dobi desetino pribitka na osnovno ceno, to je tisto mleko, ki ima do pol milijona mikroorganizmov v mililitru. Evropska norma je kar petkrat strožja. Kot so povedali na nedavni okrogli mizi v Lučah, bo slovenski pravilnik, ki ga že dalj časa pripravljajo, kompromisen. Prvorazredno mleko bo smelo imeti od 100.000 do 300.000 mikroorganizmov v mililitru, drugorazredno do 700.000, tretjerazredno do 1,500.000, četrtorazredno pa nad 1,5 milijona. Mleko z manj kot 100.000 drobnoživk bo dobilo oznako »ekstra« in bo temu primerno tudi bolje plačano. NOVO NOVO NOVO NOVO MKZ»KRKA« KRMILA - Proizvodnja krmnih mešanic, Bršljin 16, Novo mesto Vse rejce telet obveščamo, da smo pričeli s proizvodnjo nove dopolnilne krmne mešanice za teleta — TL-D iz katere si lahko doma pripravite starter in grover. Za starter je potrebno zmešati 40% TL-D in 60% mletega koruznega zrnja (manjši del lahko zamenjate s pšenico ali z ječmenom), mešanico krmite teletom že pred odstavitvijo in po njej, do starosti 12 tednov. Za grover pa zmešajte 30% TL-D in 70% mletih žit, mešanico krmite teletom do 16 tednov starosti, po volji ali obročno, živali morajo imeti poleg dovolj sveže vode in kvalitetnega sena. S pomočjo dopolnilnih mešanic MKZ »KRKA« sestavite krmila ali pa dopolnite obrok tudi za ostale kategorije goveda, za prašiče v pitanju in plemenske svinje, kokoši nesnice, jarkice in piščance v pitanju. Navodila za pravilno sestavo so na deklaraciji, ki je na vsaki vreči! Pokličite nas po telefonu (068) 21 -463 ali obiščite v tovarni v Br-šljinu (nasproti Krke-lzolacij) vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 11. ure pa je svetovalni dan in skladiščna prodaja! Ob pravilni uporabi bodo vaši pridelki veliko več vredni! Želimo vam uspešno rejo! tudi, da na cenovnem področju ni še vse urejeno in marsikdo si je izračunal, da se pri nas na žalost še vedno bolj splača imeti velike količine slabšega kot manjše boljšega vina,« je nekoliko razočarana Ivanka Pečarič. M. BEZEK-JAKŠE • Dve stvari na tem svetu sta neskončni: vesolje in človeška neumnost, le da o vesolju še nisem čisto prepričan. (Exupery) Večje zanimanje Zasebni vinogradniki se vse bolj zavedajo pome-na priznanj s sejmov Zanimanje za ocenjevanja vin iz leta v leto narašča. Za primerjavo naj navedemo, da je za ocenjevanje na sejmu Vino 1991 19 vinogradniških in vinarskih podjetij prijavilo 90 vzorcev in prejelo 10 velikih častnih diplom z veliko zlato medaljo (I/VZL), 33 velikih častnih diplom z zlato medaljo (I/ZL) in 47 velikih častnih diplom s srebrno medaljo (I/SR). 66 zasebnih vinogradnikov je poslalo 161 vzorcev vin in prejelo 4 (I/VZL) medalje, 51 (I/ZL) in 104 (I/SR) medalj ter 2 častni diplomi. Letos so za sejem Vino slovenski vinogradniki prijavili 362 vzorcev: 19 vinogradniških in vinarskih podjetij jih je poslalo 126 in za to prejelo 9 (I/VZL), 24 (I/ZL), 61 (I/SR) medalj in 26 častnih diplom. 87 zasebnih vinogradnikov je poslalo 236 vzorcev vina in prejelo: 9 (I/VZL), 38 (I/ZL) in 107 (I/SR) medalj ter 81 častnih diplom in 1 priznanje za sodelovanje. Za kmetijsko živilski sejem (KŽS) v Gornji Radgoni je 144 slovenskih vinogradnikov leta 1991 poslalo v ocenjevanje 331 vzorcev vina. Letos pa 120 vinogradnikov, od tega 17 vinogradniških in vinarskih podjetij, poslalo 69 vzorcev, 103 zasebni vinogradniki pa 178 vzorcev vina. Izmed teh so prejeli naziv šampion 1992: laški rizling —suhi jagodni izbor (Čurin-Prapotnik); sauvignon 91 (Vi-nag) in capris rdeči 89 (Vinakoper). ŠTEFAN KUHAR EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič 0 polnjenju mošta Kmalu bo tekel mošt in začel se bo najvažnejši del v nastajanju vina: alkoholo vrenje. Pri natakanju mošta v sode ali cisterne je to zadnja priložnost, da le-ta ujame še nekaj »žvepla« v plinasti obliki, ki ga vino-gradaniki še najbolj cenijo. Zopet pa bomo pred odločitvijo, koliko žveplati. Predvsem velja: vsak letnik je drugačen, počakajmo še malo, da vidimo zdravje grozdja, dozorelost in kislino. Nekaj vinogradnikov že kar redno pripravlja boljše sorte za vina pozne trgatve in še kaj več. Ponavadi se alkoholno vrenje teh moštov ustavi, predno je ves sladkor povret. Z žveplom si pomagajo. V teh primerih je potrebno že ob žveplanju pred začetkom alkoholnega vrenja misliti na ustavitev vrenja. Ako se kvasovke tako zgodaj srečujejo z veliko dozo žvepla, se nanj navadijo in jim kasneje pri ustavljanju vrenja manj škodi. Pri polnjenju soda z moštom je potrebno misliti tudi na napenjanje mošta med vrenjem oziroma na potreben prazen prostor nad gladino mošta. Približno 5 odst. prostornine soda je potrebno pustiti prazne pri razsluzenem moštu. Ne-razsluzeni mošti zahtevajo več rezervne prostornine, ker se bolj penijo. Odvisno je tudi od letnika, nezreli letniki se bolj nagibajo k penjenju. Pri barvnem začetku vrenja in bolj gnili letini je penjenje še močnejše, tako daje potrebno imeti kar desetino soda nenatočenega. Šele ko smo sod vrelno napolnili, je pravi trenutek, da potegnemo iz sredine soda vzorec mošta za določitev: • sladkorne stopnje, • skupne kisline. V večjih kleteh, kjer mošt kemijsko raziskujejo, dajo v tem času na inštitut določiti tudi vinsko kislino. S tem podatkom lažje natančno določimo količino soli za razkis mošta. Da pa ne bi bil naš odčitek sladkorne stopnje samo približen, pred jemanjem vzorca pomešamo mošt, izmerimo njegovo temperaturo, da preračunamo vpliv temperature na sladkorno stopnjo, in po možnosti mošt prefiltriramo ali vsaj precedimo. Temperatura ni važna samo za natančno določanje sladkorja, ampak tudi za potek alkoholnega vrenja. Ako mošt razsluzimo, je pred tem zaželena nizka temperatura, da nam mošt čez noč ne zavre. Ako dodajmo kvasni nastavek, naj bi bila temperatura mošta vsaj 16°C, da se kvasnice lahko vživijo v novo okolje. Če je temperatura mošta ob dodatku kvasnic že 20°C pri belem in rose moštu, se moremo pripravljati na ohlajanje mošta, saj se glede na sod temperatura mošta lahko pri takem začetku dvigne čez mero in nam najdragocenejše sestavine v vonju zginejo, nastaja pa v vinu preveč težkih, novih snovi, ki zmanjšujejo pitnost in sladnost okusa. Pri cvičku je začetna temperatura 20°C idealna, pri močnejših rdečih vinih smo lahko veseli, če na začetku vrenja namerimo v kadi tudi 22°C. Da bi strokovno in zakonito popravljali mošt, ni dovolj, da poznamo samo sladkorno stopnjo, predno začne mošt vreti, ampak tudi natančno količino mošta, ki ga popravljamo. Še je čas, da izmerimo naše vrelne posode, da ne bomo v trgatvi v zadregi. Netočen podatek pri izračunu potrebnega sladkorja lahko spremeni našo žlahtno kapljico in ni pomoči. (Nadaljevanje prihodnjič) mag. JULIJ NEMANIČ Sušenje reši sadje pred propadom Po porabi suhega sadja smo med zadnjimi v Evropi — Letos bo propadlo še več plodov, če ne bomo ukrepali — Kakšen je pravilen postopek pri sušenju Sušenje sadja je izrednega gospodarskega pomena, žal pa ga že vrsto let zanemarjamo. Kmetje in celo prehrambenopredelovalna industrija še zdaleč niso prišli do tega spoznanja. Vse preveč sadja konča v kotlih za žganjekuho, čeprav smo med porabniki suhega sadja na repu v Evropi. Suho sadje ima izredno biološko in hranljivo vrednost. Velike količine sadja končajo na tleh v sadovnjakih, v jaslih za krmo živine ali celo na odlagališčih za smeti. Dobršen del tega sadja pa bi bila možno s pridom uporabiti za sušenje. Suša nam letos jemlje hrano tako rekoč iz ust. Sadje nam propada pred očmi, mi pa nič. Slovenski sadovnjaki so opustošenj zaradi suše. Ob prvem' deževju bo suša drugič pokazala zobe. Plodovi, zlasti jabolka, bodo ob prvem dotoku vode podvrženi neugodnim fiziološkim spremembam. Slabotne celice ne bodo zdržale naglega dotoka vode, zato bodo v plodovih primeri steklovosti in notranjega zloma. Zato bi morali čimveč sadja posušiti in tako rešiti, kar se rešiti da. Osnovno načelo je, da sušimo fiziološko dovolj zrelo, čisto mehansko ter od škodljivcev in bolezni nepoškodovano sadje. Vsaka vrsta sadja pa terja svoj tehnološki postopek. Plodove jabolk najprej operemo. Za sušenje jih pripravimo tako, da iz njih odstranimo peščičja, nato pa jih razrežemo na krhlje, kockice ali kolobarje. Zrezani delci plodov zelo hitro porjavijo in dobijo neprijetno temno barvo. To pa lahko preprečimo s tem, da jih za dve minuti potopimo v 2 odst. žveplasti kislini, ali pa, kar je enostavneje, v dvoodstotni raztopini kuhinjske soli. Hruške, razen tepk, pripravimo za sušenje podobno, le da jih zrežemo na tanjše krhlje. Tepke pa običajno sušimo, ko so zmehčane. Slive pripravimo za sušenje tako, da jih operemo, odstranimo mehansko poškodovane, nagnite in črvive plodove. Zaradi enakomernejšega sušenja razvrstimo plodove po velikosti. Na 1 m2 lese za sušenje se priporoča dati 12 do 15 kg sliv. Za sušenje sadja uporabljamo najrazličnejše vrste sušilnic, sušimo pa celo na soncu. Sušilnice, ki nimajo kurišča pod leso, kije običajno spletena iz kostanjevega prolja, niso priporočljive, kajti sadje dobi duh po dimu, ali pa se celo prežge, ker toploto težje reguliramo. Za domačo, kmečko uporabo so najprimernejše sušilnice po »Stojkoviču«, to so zidane komore z velbanim kuriščem. Nad velbom je prostor ali komora, v kateri so nameščene lesene »lese« iz gosto položenih letvic. Te lese pa se lahko pomikajo po vodilih, ko se sadje prebira ali daje na sušenje. Projektiranje in gradnjo teh sušilnic prepustimo strokovnjakom, kajti amatersko zgrajene sušilnice so pogosto slabe, so celo take, da so razpoke v oboku, kar povzroča vžig sušilnice. Pomembna je ustrezna cirkulacija zraka s primernim dovodom in odvodom. Pomembna je temperatura. Jabolka sušimo pri temperaturi od + 50 °C do + 65°C, čas sušenja pa je 8 ur. Če sušimo jabolka pri višji temperaturi, sadje, HELENA MRZLIKAR zaradi karamelizacije sladkorja potemni. Po sušenju pustimo suho sadje nekaj časa na primerno suhem prostoru zaradi kondicioniranja (izenačenja vlage). Hruške sušimo pri temperaturi od + 50 do -F 70°C 15 do 24 ur. Slive sušimo 19 ur, najprej na okrog 50°C sušenje pa zaključujemo pri temperaturi okrog + 75°C. Z odvzemom vlage iz plodov (sušenjem) konzerviramo sadje, tako da mu povečamo njegovo obstojnost za dalj časa. Ugotovljeno je: če suho sadje ne vsebuje več kot 30% vode, se bakterije, kvasnice in plesni ne morejo razvijati; če pa posušimo sadje tako, da vsebuje od 18 do 20% vode, kvasnice in plesni sploh ne povzročajo poškodb. Slive sušimo do vsebnosti 25 odst. vlage. Inž. DARJA ŠKOF [gospodinjski kotiček Gobe - vabljive in nevarne Danes je nabiranje gob v mnogih srednjeevropskih deželah priljubljeno razvedrijo. Prvi začetki prepoznavanja gob so znani iz Francije v 17. stoletju. Potrebno pa je bilo veliko izkušenj, da se je strokovnjakom v Pasteurjevem inštitutu leta 1890 prvič posrečilo pripraviti trose do kaljenja in napraviti sterilno podgobje. Na svetu je približno 40 tisoč vrst gob. Vse sodijo v družino gliv, kamor štejejo tudi plesni in kvasovke. Da gliva raste, mora biti primerna toplota in vlažnost. Ker gobe ne morejo predelati nobenega sladkorja, ga jemljejo drevim rastlinam. To pojasnjuje tudi sož. je različnih vrst gob z različnimi drevesi. Gobe vsebujejo veliko beljakovin, sicer niso kaj dosti hranljive. Vabljive so predvsem zaradi prijetnega okusa in cenimo jih kot dodatek jedem. Praviloma naj bi jih uporabljali kot začimbo. Poznamo gojene in divje rastoče gobe. Od gojenih uporabljamo predvsem kukmake in šampinjone, ki so na voljo vse leto. Priprava vseh vrst pa je precej podobna. Če nismo ravno dobri £ (2244) 20. avausta 1992 poznavalci gob, jih ne uživajmo prej, predno se ne prepričamo o njihovi užitnosti. Gobe v naravi so glede na rastišče lahko zelo različnega videza in ne zadostuje, da jih nabiramo le po slikah in nasvetih. Sveže gobe naj bodo čvrste, vendar sočne in brez razmočenih delov. Da ugotovimo, ali je goba črviva, odlomimo bel bet od klobuka in ga prerežemo. Če gobe shranimo na vlažnem, se hitro pokvarijo. Zato jih ne smemo polagati v hladilnik v plastičnih vrečkah, pač pa le za kratek čas zavite v bombažni prtič ali papirnato vrečko. Gobe očistimo in razrežemo tik pred uporabo. Čistimo jih z mehko ščetko ali vlažno krpo. Ker hitro vpijajo vlago, jih ne namakamo v vodi. Če jim klobuk prekriva trša koža, jo odstranimo. Gob ne uživamo surovih, ker vsebujejo snovi, ki lahko povzročijo resne zastrupitve. Toplota pa pri užitnih gobah te snovi uniči. Večina gob odda pri kuhanju veliko tekočine, ki med obdelavo izpari in ostanejo mehki in občutno skrčeni koščki gob. (Nadaljevanje sledi) DOLENJSKI UST 1 IZ NKŠIH OBČIN Vodo morajo prekuhavati Težave pri oskrbi se pojavljajo le na manjših sistemih — Najslabša voda iz Straže in Podturna NOVO MESTO — Kljub dolgotrajni suši novomeška Komunala nima večjih težav pri oskrbi občanov s pitno vodo. V občini Novo mesto se iz javnih ali lokalnih vodovodov oskrbuje s pitno vodo več kot 51 tisoč ljudi ali 88 odst. vseh občanov. »Težave se pojavljajo na manjših vodovodnih sistemih, in to v Gabrju, na sistemu Hrastje—Orehovica, Vrhpolje, Zaloviče in Šmar-jeta v zgornjem delu nad hotelom,« je povedal inž. Marjan Kelvišar, tehnični direktor Komunale. Tako Komunala vodo vozi v re-zervoaije.v teh sistemih in tja, kjer že tako nimajo vodovoda, to pa so predvsem podgorske vasi v krajevnih skupnostih Dolž, Podgrad ter v Suhadol. Slab mesec dni v rezervoarje in podgorske vasi vodijo po 12 cistern vode na dan, cisterna pa drži 6.000 litrov. V sistemih, kjer je pomanjkanje vode, velja tudi omejitev porabe vode za pranje avtomobilov in zalivanje vrtov. Zaradi suše je na vodovodnih sistemih tudi precej več defektov kot sicer, kar tudi vpliva na kakovost oskrbe s pitno vodo. Težave na sistemu Hrastje-Ore-hovica ter Zaloviče bodo kmalu rešene. Sistem Hrastje—Orehovica se bo oskrboval z vodo iz vrtine pri Cerovem Logu, na sistemu Zaloviče pa urejajo še avtomatizacijo. Le- tos mora biti urejena tudi vrtina nad Gabrjem, ki daje 2,3 litra vode na sekundo, kar bo zadostovalo za oskrbo Gabrja. Vse analize so pokazale, daje voda iz gabrske vrtine kakovostna. Provizorično je voda iz vrtine že speljana v rezervoar, vendar to ne zadostuje in sedaj potekajo dela za prvo povezavo vrtine z rezervoarjem. Od lani do letos pa se je močno povečalo število negativnih vzorcev vode iz zajetij Straža in Podturn. Posebna komisija se ukvarja z ukrepi za izboljšanje stanja v teh zajetjih. Med kratkoročnimi ukrepi so sprejeli obvezno prekuhavanje vode ter za Podturn še dokloriranje v .rezervoarju. Dolgoročno pa je treba ugotoviti vzroke za tako oporečno vodo v teh zajetjih in jih, če se le da, odpraviti. Komunala se zanima za tako imenovano mobilno čistilno napravo za ti dve zajetji, vendar je to zelo draga stvar. Za sedaj imajo dve ponudbi: eno za 5 milionov, drugo pa kar za 9 milijonov tolarjev. Najboljša dolgoročna rešitev pa bi bila usposobitev in povezava vrtine pri Crmošnjicah, kjer je vode dovolj za oba sistema in še bi je ostalo za Novo mesto. Seveda pa bi bilo treba zgraditi cevovod, kar pa bi zaradi oddaljenosti ogromno stalo. A. B. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 22. avgusta, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure, naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Market, Drska; od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi; od 8. do 20. ure: Perko, market na Otočcu; od 7. do 21. ure: Mini market Javor, Muzejska 3, Novo mesto. • Šentjernej: Mercator-Standard — Samopostrežba • Dolenjske Toplice: Mercator-KZ Krka — Prodajalna Vrelec • Žužemberk: Dolenjka, Market • Straža: Mercator-KZ Krka — Samopostrežba • Novo mesto: v nedeljo od 8. do 11. ure: Samopostrežba, Glavni trg; od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC Javna skladišča v Bučni vasi; od 8. do 12. ure: Perko, market na Otočcu; od 8. do 17. ure: Mini market Javor, Muzejska 3, Novo mesto. POLNA DVORANA — Člani in simpatizerji Slovenske nacionalne stranke so v petek ob ustanovitvi območnega odbora napolnili dvorano gasilskega doma na Otočcu. (Foto: A. B.) IZ NtsŠIH OBČIN G Zdrava pitna voda iz globin Sčasoma naj bi 80 odst. sedanjih vodnih virov nadomestili z vodo iz globin Največ vrtin v Podgorju — Vodo iz vrtin je treba dvakrat manj klorirati NOVO MESTO — Od leta 1986, ko v novomeški občini potekajo hi-drogeološke raziskave v povodju Krke, so izvrtali 40 vrtin. Namen teh raziskav je dobiti kakovostno pitno vodo iz globinskih vodonosnikov, s katero bi namedostili sedanje nekvalitetne vodne vire in oskrbeli sedaj še nepreskrbljena območja v občini. Večina sedanjih vodnih zajetij v občini je površinskih in kraškega značaja, ki se ob nalivih rada kalijo, hkrati pa so podvržena tudi bakteriološkim in kemičnim onesnaženjem. Zato iščejo vodonosnike, ki so z neprepustnimi plastmi ločeni od površine in njenih slabih vplivov. Kot re- SEJEM »VSE ZA ŠOLO« NOVO MESTO — Pred pričetkom novega šolskega leta šolarjem še marsičesa manjka, predvsem pa njihovim staršem denarja za tako drago »brezplačno« šolo. Nakup učbenikov za enega šolarja od staršev največkrat zahteva celo plačo. Prav zato so se pri Zvezi prijateljev mladine odločili, da tudi letos, že drugo leto zapored, na Glavnem trgu pripravijo sejem »Vse za šolo«. Letos bo v dneh od 24. do 28. avgusta. Na stojnicah bodo šolarji lahko ponujali rabljene šolske učbenike in druge pripomočke za šolo. Bo tudi pestra izbira vsega drugega, kar šolar potrebuje za novo šolsko leto: zvezkov, knjig, učbenikov, copat, oblačil in drugega. PROŠNJE ZA DELOVNA DOVOLJENJA ŽE SPREJEMAJO NOVO MESTO — Tudi na novomeškem zavodu že sprejemajo vloge za dodelitev osebnega delovnega dovoljenja. Do sedaj so že sprejeli okrog 200 vlog. Po dosedanjih ugotovitvah bodo med prosilci na Dolenjskem prevladovali dnevni migranti, torej tisti delavci, ki se vsak dan vozijo na delo iz sosednje države. Na firmah, kjer je takšnih delavcev več, bodo njihovo dokumentacijo zbrali že v njihovi kadrovski službi, predstavniki firme pa jo bodo posredovali zavodu. S tem se bodo prosilci izognili nepotrebnemu čakanju, zavodu in firmi pa bodo olajšali postopek dodelitve dovoljenj. OBVESTILO GUBČEVCEM Obveščamo vse borce Gubčeve brigade, da bo proslava ob 50. obletnici ustanovitve naše brigade 4. septembra 1992 ob 17. uri v spominskem parku pri spomeniku na Trebelnem. Prevoz je zagotovljen. Odhod avtobusa bo ob 15. uri z avtobusne postaje Novo mesto. Po končanem slavnostnem delu bo odbor prireditve poskrbel za malico. Podrobne informacije lahko dobite na Občinskem odboru ZZB NOV Novo mesto. Za pododbor Gubčeve brigade LUDVIK GOLOB Avstrijci na delu v Sloveniji? Ustanovitev območnega odbora Slovenske nacionalne stranke za Novo mesto — Predsednik Zdenko Barbo — Aplavz za Zmaga Jelinčiča, predsednika SNS OTOČEC — V petek so v dvorani gasilskega doma na Otočcu tudi formalno ustanovili območni odbor Slovenske nacionalne stranke za Novo mesto. Tudi formalno zato, ker naj bi ta odbor že nekaj časa »dobro delal za dobrobit slovenskega naroda«, kot jih je pohvalil predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič. Predsednik območnega odbora je Zdenko Barbo. Sicer pa je vsa zadeva potekala v polni dvorani otoškega gasilskega društva, okrašeni z SNS-jevsko zastavo s karantanskim klobukom ter ob predvolilnih geslih stranke, kot so: Naredimo to deželo spet slovensko! Slovenijo Slovencem! Bodi Slovenec — voli nas! SNS — edina prava stvar. Seveda je imel glavno besedo na tem sestanku predsednik SNS Zmago Jelinčič, katerega nastop so zbrani člani in simpatizerji v dvorani večkrat prekinili z odobravajočim aplavzom. Jelinčič se je najprej pohvalil, daje vsak dan več pripadnikov in simpatizerjev njegove stranke. »Trenutno imamo 5 odst. slovenskih glasov,« je dejal in napovedal temu primerno število poslancev SNS po naslednjih volitvah. Potem seje lotil tem, s katerimi tudi sicer v zadnjem času razburja slovensko javnost. Tako po njegovem slovenska vojska spet postaja izpostava JA, saj je v njej polno nekdanjih oficirjev JA, seveda Neslovencev. Ti pa po njegovem OOLRMlSA ust niso niti strokovno usposobljeni in ne znajo drugega, kot klati civilno prebi- PREDSEDNIKA — Zmagi Jelenčič, predsednik Slovenske nacionalne stranke (levo), in Zdenko Barbo, predsednik novomeškega območnega odbora. (Foto: A. B.) valstvo, kar njihovi kolegi vsak dan dokazujejo v Bosni. Od 100.000 beguncev, kolikor jih je po njegovem v Sloveniji, naj bi bilo le kakih 20.000 pravih beguncev, ostali pa so zgolj »ekonomski ubežniki«. Ti in tisti, ki so tu že od prej, naj bi bili pripravljeni Slovenijo spet spremeniti v Jugoslavijo. »Pri tem pa jim najbolj pomagajo liberalni demokrati in prenovitelji, ki si s tem kupujejo njihove glasove na volitvah. In tako smo priče islamizaciji Slovenije!« se je zgrozil. Nato se je spravil na po njegovem genocidni zakon o državljanstvu, ki ga bodo, če bodo prišli na oblast, razveljavili in ponovno pretehtali vsa dodeljena državljanstva. Ta zakon ima Jelinčič za največjo izdajo v zgodovini slovenskega naroda. »Čez 4,5 let, če se bodo te stvari uredile, in če bomo mi na oblasti, bodo v Slovenijo na začasno delo hodili Avstrijci, ker bodo cenejši in boljši delavci kot južnjaki.« Seveda v Sloveniji SNS tudi ne bi dovolila delovati nobeni tuji stranki, kot so na primer HDZ, SDS, SDA ipd. Nasploh pa je, kot je večkrat poudaril. Slovenska nacionalna stranka edina prava slovenska stranka. A. B. čeno, do sedaj so zvrtali 40 vrtin, največ v Podgoiju. Izkazalo seje, da so Gorjanci veliko zaledje izredno kakovostne pitne vode in predstavljajo pomembno rezervo za vso občino. Seveda bo Gotjance kot vodozbirno območje treba tudi temu primerno zaščititi in obvarovati. Vendar v vseh 40 vrtinah niso dobili vode — 12 je bilo suhih, premalo izdatnih ali pa voda glede kakovosti ni bila primerna. Iz pozitivnih vrtin je na voljo 154 litrov vode na sekundo, vsa zajetja v novomeški občini pa dajejo blizu 400 litrov na sekundo. Sedaj Komunala izkorišča slabo polovico vode iz vrtin, če bi hoteli še ostalo, bi morali zgraditi potrebno infrastrukturo, kar pa seveda veliko stane. »Pridobivanje vode iz globinskih vodonosnikov je splošna usmeritev za oskrbo z vodo v novomeški občini,« pravi Jože Bašelj, razvojni inženir za področje oskrbe z vodo pri novomeški Komunali. Za letos so v programu 4 nove vrtine — te raziskave financirajo s sred- NA OTOČCU TURNIR V BEACH VOLLEJU NOVO MESTO — Novomeška športna zveza organizira v okviru akcije Popestrimo poletje 22. in 23. avgusta na Otočcu turnir v beach volleju. Tekmovanje bo potekalo v treh kategorijah: ženske, rekreativci in registrirani igralci. Igralo se bo po pravilih OZS (dva igralca 7x7 m). Prijavnina znaša 500 tolarjev, najboljši pa bodo prejeli pokale in praktične oz. denarne nagrade. Prijavite se lahko na naslov: Športna zveza, p.p. 30, Novo mesto, tel.: 22-267 (Slavko Malnar), ali na igrišču na dan tekmovanja od 8. do 9. ure. stvi iz republike, občine in Komunale — in to v Stopičah, Družinski vasi, Škocjanu in na območju Trške gore. V Stopičah ob sedanjem črpališču je vrtina že zvrtana, njena izdatnost je kar 101/s; z navezavo te vrtine na infrastrukturo tudi ne bo veliko stroškov. Tudi vrtina v Škocjanu blizu zajetja v Dolah bo kmalu končana in kaže, da bo pozitivna. Povprečna globina vrtin je med 150 in 200 m. »Raziskave globinskih vodonosnikov v novomeški občini bodo trajale vsaj še 5 let,« pravi inž. Bašelj. »Naš cilj je, da bi z vodo iz globin nadomestili 80 odst. sedaj zajetih količin piti vode v občini.« Ce bi hoteli ostati pri sedanjih virih, bi prej ko slej potrebo vali druge čistilne naprave za pripravo pitne vode. Globinska voda pa je takoj primerna za distribucijo. Po zakonu jo sicer morajo preventivno klorirati, a to je dvakrat manj, kot jo morajo sedaj za izboljšanje kakovosti. A. BARTELJ V ŠENTJERNEJU BODO MEDNARODNE KONJSKE DIRKE ŠENTJERNEJ — 30. avgusta bo konjeniški klub Šentjernej organiziral mednarodne konjske dirke. V okviru te prireditve bo osrednja dirka L tek Alpe-Ja-dran, na kateri bodo nastopili tekmovalci iz avstrijske Štajerske, Hrvaške in Slovenije. Dirka se bo pričela ob 15. uri. Na sporedu bo še osem drugih kasaških dirk z najhitrejšimi konji iz Slovenije in Hrvaške. Na kasaškem derbiju pred kratkim v Ljubljani so se zelo dobro odrezali tudi Šentjernejci. Najboljši so bili: Fin Key — Košak, ki sta bila v drugi dirki za 3 — 12-letne kasače — 1800 m druga in Pelizona — Antončič, ki sta bila tudi druga v četrti dirki za 3 — 12-letne kasače — 2100 m. Dobri pa so bili tudi Pevideja — Antončič in Romina —Govek. TEMELJITA OBNOVA JEZU — Jez na Krki pri Otočcu je prestal že veliko hudega. Prvič so se ga usmilili pred sedmimi leti ribiči in ga za silo obno vili Že lani gaje bilo potrebno ponovno popra vljati, letos pa je že puščal v takšni meri, da zime ne bi več počakal. Zato so se v Vodnogospodarskem podjetju odločili, da ga strokovno obnovijo. V tem času so že pričeli postavljati betonsko membrano, po vsej dožini bodo jez obložili z armiranim betonom in kamenjem. Ob tem bo vodostaj Krke ostal nespremenjen, tak jez pa naj bi bil po besedah vodje prenove, Sandija Duriča iz VGP, »večen«. Na koncu velja zapisati, da je naročnik in plačnik prenove novomeški občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, nekaj sredstev pa sta primaknila še Tovarna zdravil Krka in Termotehnika. (Foto: J. Pavlin) POGLED IZZA BARIKAD - Slovenska policija, vsem parolam in prizadevanjem navkljub, verjetno v vsej svoji zgodovini ni bila še nikoli tako ljudska, kot prav med zadnjo vojno, ko seje kot dobro organizirana in sorazmerno dobro oboroženaa sila postavila, skupaj s silami TO, po robu JLA. Demokratične spremembe v vrstah slovenske policije, takrat še ljudske milice, so potekale že zdavnaj prej, njena slovenska orientiranost pa je že večkrat opravila uspešno preizkušnjo, tako ob grožnjah s srbskim mitingom sredi slovenske prestolnice decembra 1989, zapletih s KOS-om in drugod Svoja videnja in doživljanja procesa osamosvajanja je pred kratkim že izdal v knjigi Premiki obrambni minister Janez Janša, prihodnji teden, 28. avgusta, pa se bo na trgu s knjigo Izza barikad pojavil tudi poveljnik slovenske policije magister Pavle Čelik (drugi z desne). Knjigo, polno zanimivih dokumentov in opisov ter razmišljanj o najbolj prelomnem dogajanju v slovenski zgodovini, je avtor dolenjskim novinarjem predstavil prejšnji četrtek na Trški gori Poudarilje, daje knjiga sicer pisana s policijskega zornega kota in je temu primemo nepolitična, ura vnotežena, zato ne bo dvignilo toliko prahu kot Janševa, ne bo pa nič manj zanimiva in za tistega, ki si hoče pridobiti čimbolj objektiven in Širok pogled na dogajanja, skoraj nepogrešljiva. (Foto: T. Jakše) NOVOMEŠKI KRONIKI — Najbolj zvesti gosti lokalov, ki imata na Glavnem trgu v poletni pripeki nekaj miz, stolov in senčnikov tudi pod vedrim nebom, so novomeški kroniki, imenovani tudi krokarji, klošarji, po-tovci, gospodje, komunisti in kar je še ljubkovalnih nazivov za to vrsto uživa-čev. Druščina je pisana, in to kar se oblačilnih modnih trendov tiče, kot po nacionalni sestavi. Temu primerno se tudi »grupirajo«; eni pred enim, drugi pred drugim lokalom. Vmes pa nekaj »oficirjev za zvezo«. Zlasti zjutraj, ko zlezejo iz svojih obskurnih prenočišč, so taki kalini lahko tudi koristni. Pred leti je eden takih, ko je vrgel glavo vznak, da bi v grlo s tresočo roko zlil Šilce ognjene '»'ode, zagledal, da se s podstrešja rotovža suka dim. In je zagnal vik in krik. Gasilci so še pravi čas pogasili čisto pravi požar sredi mesta. Zato velja novomeškim kronikom v teh sušnih časih posvetiti še posebno pozornost, nego in skrb. GRADOVI — Orehovica, kije bila občina že pred drugo svetovno vojno, hoče to spet postati. Nekateri kandidati za orehoviškega župana se nikakor ne dajo prepričati, da bi bilo bolj smotrno, če bi bili v občini Šentjernej, češ da so tam šola, zdravstveni dom, lekarna, policija, tovarne itd. »Mi imamo pa tri gradove!« je slišati kot argument. Pa pločnik gradijo sedaj sredi vasi, da ne bi bilo občinsko središče brez te odločilne naprave. NOGOMETNI KRONIKI - Malo manj nogometno evforični ljudje pravijo, da je prvi viden nasledek igranja novomeških (in za drag denar uvoženih) nogometašev v prvi ligi en gol in zažgana umetna masa na stadionu. Gol je dosegel nogometaš, tartan pa so z dimnimi bombami poškodovali tisti, ki se jim danes menda reče navijači, v tem primeru z lepim slovenskim imenom Trotters. Po tem, kaj počenjajo, bi jim bolj pristajalo ime Tro-tels. (Foto: M. Klinc) Ena gospa je rekla, da seje bog, ko je videl, kakšne plače imajo na občini, prijel za glavo in zjokal. Ampak zato, ker je videl, kako je sam slabo plačan. V času od 27.7.1992 do 10.8.1992 so v novomeški porodnišnici rodile: Ernada Marošlič iz Podturna — Alena, Zlata Strgar iz Črnomlja — Niko, Danica Tkalčec iz Stranske vasi — Lidijo, Marinka Starič iz Šentruperta — Davida, Irena Fišter iz Mokronoga — Sandro, Mojca Gorjanec iz Trebnjega Janjo, Bojana Grabnar iz Ardrega Sergeja, Marija Stariha s Sel pri Semiču — Žana-Jakoba, Nataša Plut-Kastelic iz Dol. Toplic — Dejana, Lidija Zagorc iz Dol. Vrhpolja — Damjana, Ana Golobič z Dolža — Nina, Milena Kastelic iz Kovače vasi — Michelo, Marija Muhič iz Zagrada — Benjamina, Marija Željko iz Semiča — Marušo, Renata Žagar iz Brežic — Žiga, Marjana Abram s Senovega — Filipa, Maša Cvetan iz Češnjic — Klemena, Marija Franko iz Gor. Vrhpolja — Barbaro, Marinka Eršte iz Srednjega Grčevja — Jerneja, Aleksandra Šikonja iz Metlike — Jureta, Marija Suša iz Sevnice — Francija, Ana Lapanovič iz Gor. Radu-Ije — Kristino, Veronika Hrnčič z Vrh-trebnjega —Roka, Zlata Štrucelj iz Kloštra — Vinka, Katarina Krevs iz Mirne Peči — Sandro, Vida Gros s Štri-ta — Tjašo, Anica Henigman iz Breznika — Andreja, Ljubica Čulig iz Brato-vancev — Petro, Milja Rajlič iz Straže Milico, Danica Plut z Jarčjega Vrha Saša, Vesna Bahor iz Metlike — Ines in Iris, Andreja Mavsar iz Malega Lipovca — Melito, Janja Rojc iz Žužemberka — Ano, Veronika Kos iz Prapreč — Katjo, Marijana Gašperič s Sel pri Jragatušu — Jasmino, Irena Ribič iz Šentruperta — Uroša, Mojca Boltes iz Gabrja — Karmen, Marija Opara iz Biške vasi — Janeza, Mateja Kastelec iz Straže —Aleša, Marjanca Jordan iz Zameškega — Andreja, Andreja Kramar z Velike Cikave — Luka, Branka Kordič iz Metlike — deklico, Jožefa Rozman iz Mirne Peči — deklico, Stanislava Penca iz Šmalčje vasi — deklico, Suzana Tratar z Mirne — dečka. Gt. 34 (2244) 20. avgusta 19S2 Črnomaljski drobir ATRAKCIJA — Kaj imata skupnega Črnomelj in Dunaj? To, da ne prvi ne drugi nimata ob prihodu v mesto s severne strani obvoznice. Če je to za Dunaj prednost, ne vemo. Zagotovo pa je za Črnomelj, saj bi bili obiskovalci, ki zaidejo v ta največji belokranjski kraj, sicer prikrajšani za marsikatero atrakcijo. Ne bi namreč spoznali, kako Črnomaljci veselo parkirajo ne le po pločnikih, ampak tudi na cesti, najraje na glavni. Če pa se njihov avtomobil že premika, potem navadno zelo težko izpelje v križišču, ko pa že, se voznik nikakor ne more odločiti, v katero smer bi jo mahnil. Vozniške spretnosti nekaterih so na takšni stopnji, da ne bi bilo odveč, če bi si katera od avto šol domislila, vsaj za šalo oz. brezplačno, v uri ali dveh preveriti znanje in spretnosti voznikov. VREME — Že nekaj časa na radiu Slovenija ne omenjajo več, kakšno je vreme in kakšne so temperature v Črnomlju. Dve razlagi sta, zakaj. Ali so v beli Ljubljani Belo krajino že popolnoma odpisali od Slovenije, ali pa se jim zdi predrago, da bi smelo tudi dobrih 26 tisoč Belokranjcev zvedeti, kakšne temperature so pri njih. Potem pa ni čudno, da se zgodi, kot minuli konec tedna, ko so iz Ljubljane po radiu neprestano ponavljali, da pio vsej Sloveniji dežuje, in tolažili poslušalce, da bo kmalu boljše. Belokranjci so skupaj z Dolenjci in Prekmurci zaman gledali v nebo. Da dežja ni bilo, so po radiu sporočili šele potem, ko so obrobni Slovenci nad dežjem že obupali. GOSTINSTVO — Ob nedavni otvoritvi knjižničnega izposojevališča v Dragatušu je pripravil pogostitev za zastopajoče gostinec iz Črnomlja, in sicer na mizah zadružnega bifeja. V Dragatušu je bilo slišati pripombo, da ne bi bilo to nič posebnega, če ne bi bil pripravljen pogostiti kdo od domačinov, ki pa jih nihče niti vprašal ni. Sprehod po Metliki METLIŠKI IZVRŠNIK JOŽE MATEKOVIČ je preživel zasluženi dopust y vasi Dragoši ob Kolpi. S seboj je imel ženo, otroke in čoln, s katerim je nameraval loviti ribe, a so bile le-te toliko pametne, da niso prijemale na Mateko-vičeve gliste in črve. Predsedniku metliške vlade ni ostalo drugega, kot daje vsak večer nataknil na raženj kokoš, odojčka ali janjca, zadovoljil pa se je tudi s sardelicami iz konzerve. Ob koncu dopusta je priznal, da je lažje voditi yeje izvršnega sveta, kot se iti skavta, ki je odvisen od naravnih dobrin. VELIKA VROČINA JE PRIZADELA marsikatere možgane, da so proizvajali domala nenavadne zgodbe, ki so utopitve v Kolpi povezale s terorističnimi dejavnostmi bratov Hrvatov. Ce je na oni strani Kolpe počila le preveč suha veja, so k fantaziranju naklonjeni ljudje govorili po Beli krajini, da v Tudmanovi Hrvaški poka, in to zares, ter da se strelja na Slovence, v miru kopajoče se v reki Kolpi. Pogosti obiskovalci gostiln so bili pripravljeni spuščati kri, da bi dokazali svoj prav, četudi so uradni viri trdili, da gre pri posameznih Pnrnerih utopitev za neplavalce. . SOLA ZE TRKA NA VRATA, zato je vse več jadikovanja o tem, kako dra-8e so šolske potrebščine. Veliko Metličanov se je podalo po zvezke in drugo čez Kolpo, kjer so te reči cenejše. Julija m avgusta je mularija dodobra izmolzla starševske denarnice. Trebanjske iveri . LE SEKAJ, SEKAJ — Primerilo se Je, da so Romi posekali del drevja v Sozdu. Kot se za skrbne ljudi spodobi, tega lesa niso pustili trhoneti v goščavi, ampak so posekano drevje naložili in ga Peljali proti domu. Na poti jih je srečal astnik gozda, kjer je še pred kratkim raslo omenjeno drevje. Skušal seje posoditi, da bi »drvarji« dali posekano kar nJemu, & je že njegovo. Ker so se mučili z,z®8°'jim je bil pripravljen celo nekaj Piačati. Ponujeni znesek je bil za Rome Popolnoma nesprejemljiv in so ob ponudbi rekli takole: »Za ta denar se nam ne splača vžgati motorke.« DOPOLNJENO — Smetišče med onikvami in Mirno Pečjo je bogatejše za nekaj materiala. Medtem ko je bila fam pred časom samo žimnica in večja občina zavrženih cunj, je zbirko zdaj nekdo dopolnil tako, da je ob smetišče .. izrabljeno olje. Kot kaže, gaje spu-'m iz avtomobilskega motorja. Če člo-Ve ^ a.*|aj "ase, mu bo nerodno. Vse naokoli je sicer popackal z oljem, ven-,,rje črne tekočine razlil premalo, da bi takoj pritekla v Temenico. No, čez čas o ze pritekla tudi do tja, ampak kdo bi I^ntil ob tem primeru, saj je podobnih P° »moji deželi — čisti deželi« še na Pretek. MALO IN VEČ — Trebanjci so šli v Ljubljano pred Prešernov spomenik Protestirat z izpisanim pozivom Slo-encem, naj se združijo, češ da je Slo-• encev samo milijon. Večina navzočih 'n organi so to dojeli kol protibegunske cmonstracije. Zanesljivi viri pa poro-ajo da je veliko bolj praktično raz-mela poziv Micka K., ki manevrira 'zu Tromostovja v mraku. Izjavila je, . aJ raje molčijo o krivicah nad Slovenci n naj kaj naredijo, da ne bo Slovencev samo milijon. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Kako po izteku samoprispevka? V prvi polovici leta več denarja za KS, v drugi za skupni program ČRNOMELJ — Konec letošnjega leta se izteče občinski samoprispevek za uresničevanje programa javnih del. Glede na to, da so si s tem denarjem v krajevnih skupnostih veliko pomagali, bodo morali najti v občini druge vire za naložbe. Večina krajevnih skupnosti je v prvi polovici letošnjega leta že prejela ves načrtovani denar, tudi na račun skupnega programa, za katerega bodo več denarja namenili v drugi polovici leta. Skupni program so doslej uresničili le delno, bodisi zato, ker so namenili denar v KS, ali pa zato, ker je bilo denatja od prodaje obveznic, iz proračuna občine Črnomelj, Metlika in republike za demografsko ogrožena področja, od PTT in Komunale manj, kot so načrtovali. Skupni program zajema razvoj telekomunikacij, novo odlagališče odpadkov, čistilno napravo in obvoznico v Črnomlju. Do konca leta naj bi v telefoniji uredili 12-kanalni VF sistem Črnomelj-Stari trg, ponapetje kabla Kvasica-Stari trg, razširitev ATC Stari trg ter kabelsko povezavo v Črnomlju. Naslednje leto pa bi bile na vrsti medobčinske nalobže, kot so: ATC Gradac ter kabelska in PCM povezava Črnomelj—Metlika. Za novo odlagališče komunalnih odpadkov so predvideli izdelavo lokacijskega načrta in tehnično dokumetnacijo. Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana, ki predvideva novo lokacijo deponije v kanižarski kadunji, pa na seji skupščine ni bil sprejet in izdelava lokacijskega načrta ni mogoča. Pri gradnji čistilne naprave je bil denar porabljen le za reševanje lastninskih razmerij. Celoten odkup zemljišč, gradnja komunalnih vodov in izkop gradbene jame so ustavljeni zaradi oteženega odkupa zemljišč. Ža obvoznico in avtobusno postajo v Črnomlju pripravljajo prometno študijo in ta je že v zaključnem delu. M. B.-J. KNJIŽNO IZPOSOJEVALIŠČE V DRAGATUŠU DRAGATUŠ — Preteklo soboto je bilo v prostorih krajevne skupnosti Dragatuš odprto izposojevališče črnomaljske ljudske knjižnice. Dragatuš je bil še zadnji od večjih krajevnih središč v črnomaljski občini, ki ni imel izposojevališča. Za začetek bo na voljo okrog 800 knjig, ki si jih bo moč sposoditi dvakrat na teden. V Dragatušu upajo, da bo izposoja večja, kot je bil obisk ob otvoritvi, čeprav so pripravili prijeten kulturni program. MOTORIST UMRL NESTOPLJA VAS — 16. avgusta se je v križišču lokalne ceste Ručetna vas — Semič in vaške ceste, pri odcepu za Nestopljo vas, dogodila prometna nesreča, ki je terjala življenje. 77-letni Alojz Vidmar iz Kota pri Semiču seje peljal z motornim kolesom proti križišču s prednostno cesto Ručetna vas — Semič. Po tej cesti je iz smeri Ručet-ne vasi peljal z osebnim avtomobilom Stanislav Golobič iz Semiča. Vidmarje zapeljal v križišče in zaprl pot osebnemu avtomobilu, voznik se je poskušal motoristu izogniti tako, da je zavijal proti levi strani in zaviral, vendar je kljub temu s prednjim delom vozila trčil ob levi bok motorista. Padel je na vetrobransko steklo avtomobila, nato pa ga je odbilo na travnik. Zaradi hudih poškodb glave je umrl na kraju nesreče. Pri vožnji Vidmar ni uporabljal čelade. Spomenik slovenski državi Ob cerkvi sv. Roka v nedeljo odkrili spo-_________menik__________ SEMIČ — Pokopališče Kot — Brezje pri sv. Roku, nedaleč od Semiča, je najlepše urejeno pokopališče v semiški krajevni skupnosti, kar je gotovo največja zasluga pokopališko-pogrebnega odbora z Zvonetom Tkalcem na čelu in tudi krajanov, ki so bili pri urejanju vedno pripravljeni pomagati z denarjem in delom. Od leta 1988 so tako dodobra obnovili in posodobili pokopališče. Lastniki grobov so za ta dela prispevali po 100 DEM ter opravili več kot 3.700 prostovoljnih delovnih ur. Svoj delež so primaknila podjetja, obrtniki, zdomci in ostali krajani, precej denarja pa je prislužil s svojo dejavnostjo tudi pokopa-liško-pogrebni odbor. Za prihodnje leto načrtujejo ureditev pogrebne poti in dokončno tudi parkirišče, še letos pa zgraditev polovice opornega zidu na novem pokopališču. Stiska z grobovi je namreč precejšnja, zato naj bi v letošnjem letu pokopališče razširili za 15 družinskih grobov, do leta 1995 pa bi bilo v novem delu 31 družinskih in 15 žarnih grobov, kar bi zadostovalo za 40 do 50 let. Pri tem pričakujejo pomoč krajevne skupnosti, ki je že obljubljena. Menijo, da je bil prispevek krajanov že dovolj velik. Na pokopališču so v zadnjih letih zasadili spominski drevored, prenovili pokopališki križ, postavili Kristusov kip in spomenik, posvečen domačinom, ki ne počivajo na pokopališču pri sv. Roku. Preteklo nedeljo je kamnosek in kipar Peter Plut z Otovca v bližini cerkve odkril še spomenik slovenski državnosti, kije njegovo delo, in nad spomenikom je prevzel patronat in botrstvo. M. B.-J. .Uut C Prvi belokranjski zasebni geodet Damjan Gregorič je s podjetjem Gea zaoral ledino zasebne geodezije v Beli krajini — Sodelovanje z geodetsko upravo — Najprej na vrsti zaostanki ČRNOMELJ — Pretekli mesec je v Črnomlju zaživelo še eno podjetje, za katerega je že na začetku moč reči, da ne bo kratkega daha. Gre za Geo, zasebno podjetje za geodetsko storitveno dejavnost, z njim pa je belokranjsko ledino na tem področju zaoral inženir geodezije Damjan Gregorič. Za začetek želi v sodelovanju z geodetsko upravo najprej počistiti zaostanke, saj se je na upravi že nabralo okrog 400 vlog, povprečna čakalna doba za rešitev vloge pa je bila doslej več kot pol leta. To je sicer razumljivo, saj se je v zadnjih letih obseg del na geodetski upravi povečal za petkrat, število zaposlenih pa se je zmanjševalo. »Medtem ko smo se včasih pogovarjali o rokih na mesece, so danes odločilne ure. Za hitro in seveda natančno opravljeno delo pa je predvsem pomembna dobra opremljenost,« pravi Gregorič, ki je prodrl z digitalno grafiko, kar je novost v Beli krajini. Ker v Sloveniji nekaj desetletij ni bilo zasebne geodetske prakse, mnogi še sedaj precej skeptično gledajo nanjo. Tega se Damjan, kije bil 11 let geodet v državni geodetski upravi, dobro zaveda, zato je, preden se je pretekli mesec zaposlil v svojem podjetju, kar dve leti testiral, kako bo z zasebnim delom. Hkrati seje opremljal. Njegovo delo je pogodbeno povezano z geodetsko upravo in je on sam pravzaprav njena podaljšana roka. Opravlja vse storitve kot geodetska uprava, razen pisarniških upravnih postopkov. Uprava mu je povsem predala v izdelavo geodetske podloge za pridobitev lokacijske dokumentacije, posnetke novega stanja in zakoličbo za občane. Sam se želi usmeriti predvsem Damjan Gregorič SPOMENIK ZA DRŽA VO — Kamnosek in kipar Peter Plut odkriva spomenik slovenski državnosti ob cerkvi sv. Roka pri Semiču. Poleglega, daje njegov avtor, je nad obeležjem prevzel tudi patronat in botrstvo. (Foto: M. B.-J.) Od nezaupanja do zadovoljstva >moč v gospodinjstvu v okviru javnih del je v Metliki med starejšimi dober sprejem — Tudi ureditev romskih naselij naletela na METLIKA — 14 odst. občanov metliške občine je starejših od 60 let, opaziti pa je pospešeno staranje prebivalstva. 45 oseb živi povsem samih, prav nekaterim od teh pa so namenjena javna dela s področja sociale. Gre predvsem za pomoč v gospodinjstvu, saj za nego na domu na metliškem zavodu za zaposlovanje ne išče dela noben medicinski tehnik. Jadranka Rožič in Renata Kirin — cialno delo, so zadovoljni, da so se od-prva od aprila, druga pa od julija ločili za takšno obliko pomoči. Res, da — nudita pomoč pri gospodinjskih so ljudje sprva, kot je navada pri vsaki opravilih sedmim Metličanom. Za za- novosti, z nezaupanjem gledali na to-četek so namreč ta javna dela omejena zgolj na mesto. Kot je povedala Nada Krašovec, v.d. direktorica Centra za so- TRAKTOR MU JE ZDROBIL PRSNI KOŠ GORNJE ZABUKOVJE — Anton Lunder iz Gornjega Zabukovja je 16. avgusta ob 18.30 obračal seno na travniku pri Gornjem Zabukovju. Ko je pripeljal na rob travnika, kjer se ta prevesi v strmino, je zapeljal po strmini in se po 30 metrih vožnje s traktorjem prevrnil. Pri prevračanju mu je traktor zdrobil prsni koš. Hudo poškodovani Lunder je na kraju nezgode umrl. • Na Centru za socialno delo so zelo zadovoljni tudi z delom, ki ga sicer ne štejejo med javna dela, pa bi ga lahko imenovali tudi tako. Gre za mobilno pedagoško službo za dva duševno prizadeta, ki nista vključena v zavodsko varstvo. Specialna pedagoginja iz črnomaljske šole s prilagojenim programom ju namreč že dve leti obiskuje na domu, kar seje pokazalo kot zelo dobro. vrstno delo, sedaj pa si tudi tisti, ki niso vključeni, želijo tovrstne pomoči. Kra-šovčeva pohvali tudi sodelovanje patronažne službe, ki je bilo na začetku tako rekoč nepogrešljivo. Javna dela Svetloba in zvonec sta premalo Križišče ceste in železnice v Štefanu je po prepričanju domačinov premalo varno — Včasih so bile zapornice — Vlaki ne ustavljajo, objekt propada ŠTEFAN PRI TREBNJEM — Potem ko je 12. avgusta ob pol desetih dopoldne 33-letni Marjan Kotar z Velike Ševnice pri Trebnjem naletel na železniškem prehodu v Štefanu na vozeči vlak, so domačini spet začeli negodovati zaradi omenjenega prehoda. Trdijo, daje premalo zavarovan. Letos je bilo na tem prehodu že pet nesreč, v katerih sta dve osebi umrli. Domačini menijo, da do trčenj vlaka in cestnih vozil prihaja, ker na bližino vlaka opozarjata samo svetlobni in zvočni signal. Voznik avtomobila ti opozorili lahko iz različnih vzrokov prezre in presliši. V Štefanu zato predlagajo, ali bolje, zahtevajo nazaj zapornice, ki jih je železnica tu odstranila pred leti in namesto njih vgradila sedanjo signalizacijo. Da so zapornice jjotrebne, menijo tudi v vodstvu krajevne skupnosti. To- da denarja, potrebnega za zavarovanje prehoda z zapornicami, v Štefanu nimajo. Sploh pa ni potrebno, da sredstva dajo domačini, bodisi kot posamezniki bodisi kot skupnost, je pogosto slišati v vasi in v Trebnjem, češ, križata se cesta in železnica, zato naj se za denar dogovorita cestna in železniška uprava. Vprašanje, ki si ga te dni spet pogosteje zastavljajo v Stefanu, je, ali lahko prometna signalizacija kdaj tudi odpove. Če bi zatajila na prehodu v Štefa- nu, in to v trenutku, ko se tu znajdeta avtomobil in vlak, je nezgoda neizbežna. Prehod je namreč nepregleden, številni vlaki pa tu vozijo s precejšnjo hi- • To, da nekateri vlaki ne ustavljajo v Štefanu, domačine moti, čeprav ima železnica zelo verjetno tehtne razloge, da njeni strojevodje vozijo mimo. Domačine moti tudi to, da objekt propada, k čemur mu pripomorejo po izjavah očividcev tudi razgreti gostje bližnjega disko kluba, ki v Štefanu čakajo na vlak. trosijo, ker nekateri več ne ustavijo na postajališču v Štefanu. M. LUZAR naj bi zaključili konec leta, vendar na centru upajo, da se bo našel denar tudi za naprej, saj bodo starejši ljudje pozimi še bolj potrebovali pomoč. Na Centru ža socialno delo so skupaj s Komunalo tudi že pripravili program za sanacijo romskih naselij. Medtem ko bo zagotovo dovolj denarja za enomesečno jesensko čiščenje divjih smetišč okrog romskih naselij, pri katerem bo sodelovalo 18 Romov, pa je še pod velikim vprašanjem ureditev primarne komunalne infrastrukture. Denarja je malo, potrebe pa izredno velike, največje zagotovo v največjem in najbolj neurejenem romskem naselju pri Rosani-cah, kjer ni ne vode ne elektrike. M. BEZEK-JAKŠE IMENOVAN V.D. DIREKTOR BELTA ČRNOMELJ — Pretekli petek je upravni odbor Belta imenoval za v.d. direktorja za naslednjih 6 mesecev Zvoneta Ivanušiča, dosedanjega predsednika upravnega odbora podjetja in poslanca v zboru občin republiške skupščine. Njegova glavna naloga bo, da v pol leta reši podjetje izgube in spravi poslovanje na ničlo. STENE KONTEJNERJEV PADLE NA DELAVCA TREBNJE — 13. avgusta se je v proizvodni hali trebanjskega Trima zgodila nesreča na delu, v kateri se je 33-letni delavec Milan Prah iz Šentruperta huje telesno poškodoval. Upravljalca mostnega dvigala G. T. sumijo, da je storil kaznivo dejanje, ker ni zagotovil vseh potrebnih ukrepov za varnost ljudi in premoženja. Pri transportu sten kontejnerjev, ki jih je transportiral z dvigalom, te niso bile povezane, kot je določeno. Ko je G. T. s tovorom udaril ob druge, že odložene stene, je del sten s tovora padel na delavca Milana Praha, ki je z drugimi delavci stal na transportnem tovoru zaradi ravnotežja. Pri tem je delavec dobil poškodbe hrbtenice. v komunalno-urbanistično geodezijo, kjer so največje vrzeli in zaostanki. V Gei je sedaj zaposlen le Gregorič, prepričan pa je, da bo čez čas dela vsaj za dva ali tri. »Dela bo v Beli krajini še dolgo dovolj za precej geodetov, problem pa je, da jih je težko dobiti. Marsikateri izšolani geodet, ki pa ni delal v tem poklicu, se sedaj boji poprijeti za tovrstno delo. Tudi zato, ker je tehnika v zadnjem času izredno napredovala,« pravi Gregorič. Zaveda se, da bo sadove obrodilo le sistematično delo, ki se mu bo pozneje, ko bo opravljeno vse tisto, kar je bilo zamujeno v zadnjih desetletjih, dobro obrestovalo. M. BEZEK-JAKŠE ŠTUDIJE O ODPADNIH VODAH ČRNOMELJ — Občinski izvršni svet seje odločil naročiti študije o odvajanju odpadnih voda iz manjših naselij v občini. Seveda želijo najprej oceno stroškov za ta dela, potem pa bodo razpravljali o postopnem reševanju teh problemov. Dobro se namreč zavedajo pomembnosti sistematičnega reševanja težav pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda, seveda pa bodo te probleme lahko reševali le v tolikšni meri, kolikor jim bo dopuščal denar. VELIKO PRIJAV ZA POSOJILO ČRNOMELJ — Na javni natečaj skupščine občine Črnomelj za dodelitev posojil v vrednosti 20 milijonov tolarjev seje prijavilo 21 podjetij ter 4 obrtniki. Prijavili so 12 investicijskih programov v poslovni coni Majer, torej v nekdanji vojašnici, ter 13 naložb, kijih bodo uresničili na sedežih podjetij ali obrti. Pri šestnajstih programih gre za proizvodno dejavnost, pri šestih za gostinstvo in trgovino, pri treh pa za storitveno dejavnost. Predračunska vrednost vseh 25 naložb je skoraj 450 milijonov tolarjev, zathevkov pa za dobrih 73 milijonov tolarjev, s tem da eno podjetje ni navedlo višine posojila, upravičeno pa bi bilo do 36,5 milijona tolaijev. Ker je zahtevkov torej nekajkrat več, kot je na razpolago denarja, bodo imeli prednost tisti, ki investirajo v nekdanjo vojašnico. A tudi teh zahtevkov je za dobrih 31 milijonov tolarjev. Zato bodo najprej preverili, ali vsi prosilci sploh izpolnjujejo pogoje. Možnosti za štirideset delavcev Ko je malo naložb TREBNJE — Čeravno marsikje na Dolenjskem zidajo tako rekoč za vsakim četrtim vogalom, sedanje razmere gradbincem in tistim, ki z njimi sodelujejo, niso pretirano naklonjene. Tako ugotovitev bi zlahka podpisali tudi v Betonalu, trebanjskem podjetju za proizvodnjo betonskih izdelkov. Brez pretiranega računanja so ugotovili, daje gradenj dosti manj kot včasih. Gradbišča, kolikor jih je in kolikor jih odpirajo nanovo, so največ v industrijskih središčih, medtem ko jih je na obrobju malo. Tako kol ni na voljo dovolj kapitala, ki bi omogočil nove gradnje, je premalo modrosti, ki bi uredila razmere v dejavnosti, v kateri dela Betonal. Pred časom je bil posebej aktualen uvoz surovin iz Hrvaške. Umaški cement je bil cenejši od katerega domačih. Slovenija ga je uvažala, istočasno so njene cementarne pošiljale delavce na prisilne dopuste. Toda tako vrednotenje državne politike prav nič ne pomaga k dohodku gradbene firme nekje na Dolenjskem. Betonal, ki ima sedež v Trebnjem, vendar dostavlja svoje končne izdelke od Brestanice do Suhorja in Ljubljane, je zato usmeril vse sile v izdelavo lastne razvojne politike. Če bi ta program zaživel, bi podjetje nanovo zaposlilo 40 Trebanjcev in okoličanov. L. M. 2244)20.avausta 1992 DOLENJSKI UST ffl LU IZ Nt^ŠIH OBČIN 11 iTii IZ NkŠIH OBČIN E Bo novi direktor rešil Riko? Novi prvi mož Rika, diplomirani inženir strojništva Mirko Jančigaj: »Riko se da rešiti« — Sanacijski program bodo izdelali v dveh mesecih RIBNICA — S prvim delovnim dnem tega meseca je prišel na čelo ribniškega Rika nekdanji generalni direktor Litostroja, še pred tem pa direktor celjskega Ema, Mirko Jančigaj. Razvpiti direktor, kije bil zaradi svojstvenega pogleda na stanje v naši industriji in v ljubljanskem Litostroju dol^o časa v ospredju poročanj, po štirinajstih dnevih na najodgovornejšem delovnem mestu v Riku pravi: »Če ne bi že prej menil, daje Riko mož- no rešiti, v Ribnico sploh ne bi prišel«. Direktor Jančigaj, ki se boji, da bi ga utegnil »slab sloves« ovirati pri njegovi novi zadolžitvi, ki jo je sprejel na podlagi javnega razpisa, o konkretnih načrtih še ne želi govoriti. »Vse bo jasno čez dva meseca: ali • V tem trenutku si novi direktor že beli glavo s tem, kako bodo izplačali plače za julij. Sredi minulega tedna so namreč delavci prejeli šele drugo polovico junijske plače. Pred tem so Jančigaju že zagrozili, da bodo stavkali, če plač ne bo. Kljub temu da Jančigaj poudaija, da bo delavcem, in s tem menda tudi njihovim zahtevam, dostopen bolj, kot je bil njegov predhodnik oziroma celotno vodstvo podjetja, pa njegov odgovor na takšne grožnje, izrečen v smislu »to bomo še videli«, tudi nekaj pove. Tri sestre in menda še četrta Poletje na Drožanju DROŽANJE — Če se podaš na pravo pot in dobro stopiš, prideš v debeli uri iz Sevnice na Drožanje. Marija Jazbec, kije doma v tej vasi, ve, kako gre to. Večkrat pride v dolino, če ji, obloženi s zavojčki in torbo, človek reče branjevka, mu ne ugovarja. Občasno namreč nese v mesto kaj prodat. Pripeka, ki letos pustoši po deželi, je na Drožanju lahko samo hujša kot v dolini, vsaj za ljudi, ki živijo tu v hribu. »Take vročine ne pomnim. Človek bi pomislil, da je zato taka suša, ker je vojna. Stari ljudje so rekli, da je več sester skupaj: vojska, lakota in kuga. Lahko, da gre zraven tudi vročina,« pravi 69-letna Marija Jazec, Marija z godom 25. marca. Letošnje poletje pravzaprav tudi ne more biti drugačno, vreme na določene dneve v letu je bilo tako, da je zdaj lahko samo vročina. Ve se, kako se to preračunava, a o tem kdaj drugič. Gre pa za zanimive reči. Ce je — samo za primer — za pusta sonce, bo tisto leto slab fižol, ve povedati Marija Jazbec. V vsakem primeru bo letos »na Drožeju« fižol kilav. No, človek upa, da bo vročina skoraj mimo. Tu je velika maša, kmalu bo mala, in mala maša za suknjo vpraša. No, pa smo pri zimi. Če kaj veljajo vremenski pregovori, kijih pozna Marija Jazbec z Drožanja, bo letos zima huda. Kri- Marija Jazbec stina, Jakob in Ana so bili na Drožanju letos vroči in debelemu snegu Drožanjci to zimo ne uidejo. Čeprav je na Drožanju vroče, imajo na pretek gozda in z njim sence. Kmečki človek je ne zaužije ravno veliko pri vseh tistih opravilih, ampak gozd ima vseeno rad. »Brez hoste ne moreš živeti. V njej imaš drva, listje, vse,« trdi Marija. Omenja tudi gobe. Rada jih nabira. Letos jih ni. Na Drožanju je bil na Primoža dež, v dežju pa Primož ne gre gob sejat. M. LUZAR Ob tem se zaveda mnogih težav, med katerimi je ne nazadnje tudi dejstvo, da je vodstvo podjetja ostalo skoraj nespremenjeno. 'Tudi donedavni dolgoletni direktor Stanislav Škrabec bo po upokojitvi ostal njihov pogodbeni sodelavec. «Samo zamenjava ljudi ničesar ne rešuje«, opravičuje Jančigaj svojo odločitev, da vodilnih ne bo zamenjal. Ve, da s tem Šolo ukinili, dejavnosti ne Starši nasprotujejo prešolanju otrok v Kočevje bomo Riko uspeli rešiti ali pa bomo skupaj z njim pogoreli«, pove Jančigaj, kije stanje v Riku poznal nekoliko že od prej. RIBNICA — Zaradi dolgoletnega upadanja vpisa otrok v Osnovno šolo Jože Petek ta ribniška šola s prilagojenim programom 9 bližajočem se novem šolskem letu ne bo več delovala kot samostojna šola. Daje vsega 13 učencev premalo, da bi šola, pod okriljem katere deluje tudi delavnica pod posebnimi pogoji, lahko obstajala kot samostojna šola, se v Ribnici strinjajo vsi. Obstajajo pa neenotna mnenja o bodoči organizaciji njene dosedanje dejavnosti. Z ukinitvijo šole se ne bo ukinila tudi njena dejavnost. Šola bo še naprej obstajala kot oddelek pri Osnovni šoli dr. France Prešeren. Ali bosta dva ali le en kombiniran oddelek, še ni znano. Ministrstvo za šolstvo in šport je namreč zavrnilo predlog strokovnih delavcev Osnovne šole Jožeta Petka, da bi se v šolskem letu 1992/93 oblikovala dva kombinirana oddelka. Strinjali so se z oblikovanjem kombiniranega oddelka za učence 3., 4. in 6. razreda, ne pa tudi kombiniranega oddelka 7. in 8. razreda. Teh 5 otrok obeh višjih razredov naj bi se tako kot učenka 1. razreda prešolalo na Osnovno šolo s prilagojenim programom Ljubo Šercer v Kočevju. Takšni odločitvi ministrstva nasprotujejo starši teh otrok. Nekateri njihovih DOVOLJENJE VELJAVNO BOŠTANJ — Po nekaterih informacijah je cementninarska delavnica Povšetovih v Boštanju pod streho, čeprav se je ob gradnji sprožil plaz vprašanj o tem, kako lahko omenjeniobjekt nastaja kljub negodovanju sosedov. V zvezi z gradnjo, vprašanji in ravnanjem različnih upravnih služb pravijo inšpektorji, da je bilo lokacijsko in gradbeno dovoljenje,ki so ju pred gradnjo dobili Povšetovi pravnomočno vse do izdaje sklepa o obnovi postopka za izdajo lokacijskega dovoljenja. To pomeni, da inšpektor gradnje ni mogel ustaviti dokler sevniški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora ni pristal na obnovo omenjenega postopka. V SOBOTO TRIATLON LISCA SEVNICA — To soboto bo v Sevnici triatlon Lisca 92, ki ga organizira športna zveza Sevnica. Tekmovalci, ki bodo star-lali ob 9. uri na sevniškem bazenu, bodo na triatlonu preplavali 1.500 m, nato kolesarili 40 in nazadnje tekli 10 km. Tekmovanje bo na isti progi kot 1991. leta, s tem da bodo lansko kolesarsko traso prevozili dvakrat. Tiatlon Lisca 92 organizirajo ob podpori sevniškega gospodarstva, glavni sponzor je območna zavarovalna skupnost Triglav. Prijave za tekmovanje bodo zbirali v soboto od 7. ure, prijavnina znaša 600 tolarjev. LOVEC PLAVŠTAJNARJU SEVNICA — Gostinsko podjetje Sevnica je 1. avgusta letos vrnilo lastniku sevniško gostilno Pri lovcu. Lastnik tega gostinskega objekta v sevniškem starem delu je Bruno Plavštajnar. Z omenjenim vračilom seje sevniško gostinsko podjetje uvrstilo med tiste v Sevnici, ki so med prvimi vrnili imetje. NA OGLED SEJMA V RADGONI SEVNICA — Kmetijska svetovalna služba bo v petek, 28. avgusta, na dan govedorejcev, priredila ogled kmetijskega sejma v Gornji Radgoni. Prijave zbira do 21. avgusta, cena ekskurzije pa znaša 880 tolaijev. Vabljeni! SEVNIČANI IN MOST SEVNICA — Domačini so se dodobra ujezili ker se jim maje, in sicer tako težko pričakovani most, ki so ga že davno poimenovali brv. Razhudili so se na načrtovalsko gradbeno ekipo, češ daje dala iz rok neuporaben izdelek. Ampak zdi se, da se jezijo bolj za šalo kot zares. Kaj drugega bi človek rekel ob tem, ko vidi, da po L L brvi čez Savo hodijo živi ljudje, in to tako mirno, da bi opazovalca, ki veza novejšo zgodovino sevniških mostov in je rahlih živcev, zadela kap. Jezijo se tako. kot je neki možakar šepal. Kadar ga je kdo videl in poslušal, ga je »bolela« noga in se je opiral na sprehajalno palico. Kadar je bil sam, ali je vsaj mislil, da je sam, je dal palico pod pazduho in jo je lahkotno mahnil čez drn in strn. tvega, da se bo zameril delavcem, ki so pred njegovim prihodom vodstvu podjetja oziroma posameznim vodilnim izrekli nezaupnico, vendar pa meni, da se mora poglavitna sprememba v Riku odraziti v spremembi načina dela in ne v zamenjavi ljudi, ki jih, kot pravi, niti nima s kom zamenjati. Še več, Jančigajev pogoj ob sprejemu direktorskega stolčka, da mora biti Leopold Trdan, kije bil že do tedaj v vodstvu podjetja, njegov sodelavec, dokazuje, daje novi direktor prepričan, da lahko s starim vodstvom rešijo Rikove težave. M. LESKOVŠEK-SVETE otrok težko prenašajo vožnjo z avtobusom, za enega menda vožnja v Kočevje sploh ni možna. Kot glavni razlog nestrinjanja z odločitvijo ministrstva pa starši navajajo, da gre za težje vodljive otroke, katerim bi prešolanje v Kočevje še povečalo njihove težave. Kako se bo na njihovo prošnjo po ponovnem premisleku o oblikovanju dveh kombiniranih oddelkov v Ribnici odzvalo ministrstvo za šolstvo, še ni znano. Prav tako pa se tudi še ne ve, kako se bodo odločili ribniški skupščinski poslanci glede nasprotujočih si predlogov občinskih mož in delavk Osnovne šole Jožeta Petka na čelu z ravnateljico Olgo Černe. Medtem ko Občinarji predlagajo priključitev delavnice pod posebnimi pogoji Centru za socialno delo, pa delavci šole predlagajo, naj bi se vsaj začasno tudi delavnica priključila k Osnovni šoli dr. France Prešeren. M. LESKOVŠEK-SVETE VABILO NA AVDICIJO Moški pevski zbor Svoboda Kočevje vabi k sodelovanju nove člane pevce, ki imajo veselje do lepe slovenske pesmi. Prvo srečanje z novimi pevci bo na avdiciji, ki bo v četrtek, 27. avgusta, ob 19. uri v prostorih glasbene šole (stari gimnaziji) v Kočevju. Pričakujemo vašo udeležbo. MPZ Svoboda Zoper Levsteka protestno pismo in plakati Borci protestirajo RIBNICA — V nedeljo, 23. avgusta, ob 6. uri zjutraj napovedan prihod Vinka Levsteka, enega izmed šestih s seznama osumljenih vojnih zločincev, je pri ribniških borcih naletel na ogorčen protest. Tako borci novogoriške kot ribniške občine, od koder je Levstek doma, so se protestnemu shodu na mejnem prehodu z Italijo odpovedali. Nemočni, da bi preprečili njegov prihod v Slovenijo, so ribniški borci napisali protestno pismo, po vsej občini pa bodo razobesili tudi plakate. Vsebino protestnega pisma, ki ga bodo posredovali predsednikom Kučanu, Drnovšku in Bučarju, javnemu tožilstvu, ministrstvu za notranje zadeve in javnim medijem, so ribniški borci izbolikovali na torkovi razširjeni seji OO ZZB Ribnica. V pismu med drugim piše: »Ogorčeni smo, ker ga ob napovedanem prihodu pravosodne oblasti še niso povabile na zaslišanje glede suma o njegovem medvojnem delovanju. Menimo, da zato ni mogoče dopustiti, da bi se osumljenec za takšna hudodelstva lahko svobodno sprehajal po Sloveniji.« Ker sije Levstek po mnenju borcev bodisi z zastrahovanjem ali podkupovanjem nekaterih zanj bremenilnih prič že zagotovil njihov molk, so poudarili, da bi njegov prihod utegnil še temeljiteje vplivati na morebitni sodni postopek. Ob tem so mnogi izrazili prepričanje, da do sodnega postopka ne bo prišlo. Eden največjih Lev-stekovih nasprotnikov, ki je kot takšen menda prejel že številna grozilna pisma tako od Levsteka kot njegovih pristašev, Tone Kobe iz Ljubljane, je to prepričanje utemeljil z besedami: »Ce bo prišlo do sodnega procesa, sem prepričan, da bo razkrita vsa udbovska mafija.« S tem je izrazil prepričanje, da je bil Levstek ne le obveščevalec CIE, kar priznava, marveč tudi v tesnih stikih z udbo. Dvom v to, da bo do sodnega procesa sploh prišlo, pa so ribniški borci izražali tudi z ugotovitvami in domnevami, da je Levstek kot dolgoletni obveščevalec izredno izurjen in premeten človek, da sta na njegovi strani moč in denar, ki ga ima, daje trenutno javni tožilec Drobnič, in da ima močno zaščito »v najvišjih vrhovih«. M. LESKOVŠEK-SVETE Domnevni onesnaževalec zajetja Obrh Rešitve iščejo RIBNICA — Približno kilometer nad vodnim zajetjem Obrh Rakitnica se nahaja vrtača, v kateri ljudje nedovoljeno odlagajo različne odpadke. Glede na tamkajšnji krški teren obstaja velika verjetnost, da to vpliva na onesnaževanje vodnega zajetja Obrh, ki oskrbuje s pitno vodo ves spodnji del ribniške in del kočevske doline. V inšpekcijskem pregledu, ki ga je opravila sanitarna inšpektorica Irena Cimprič ob navzočnosti članov ribniškega društva za raziskovanje jam in direktorja komunalnega podjetja Komunala Jožeta Zakrajška, je bilo ugotovljeno, da so v vrtači tako odpadki iz papirja, plastičnih mas, lesa in kovine kot kosovni odpadki iz gospodinjstev ter pločevinke od bitumna in drugih kemikalij, tudi pršil. Globine vrtače in s tem količine odpadkov jim ni uspelo ugotoviti, zato bo to ob pomoči domačinom skušal ugotoviti ribniški izvršni svet. Sele ko bo to znano, bo moč izdelati natančen načrt sanacije, že sedaj pa iščejo možnosti najcenejše sanacije tega divjega odlagališča odpadkov. M. L.-S. MAKETA KOSTELSKEGA GRADU KOSTELSKO — Po naročilu Turističnega društva Kostel izdeluje ljudski umetnik Marjan Leš iz Gerovega 8 m dolgo in okoli 60 do 80 cm visoko maketo (plastično upodobitev) gradu Kostel. Ko bo gotova, jo bodo postavili na visoke drogove nad magistralno cesto Kočevje-Brod, in sicer na Čolnarskem klancu pri odcepu za naselje in grad Kostel. Grad Kostel s Trgom je naš najstarejši in poleg celjskega Starega gradu največji grajski kompleks na Slovenskem. Je pa edini tak kompleks v Sloveniji, na katerem (znotraj grajskega obzidja) v svojih hišah še žive ljudje. Zapiski izleta 1336 omenjajo, daje Kostel »od nekdaj« imel svoje sodišče, kije sodilo tudi na smrt. Zgodovinskih zanimivosti je tu še več in tudi glede na naravno okolje je prav območje Kostela gotovo eno najlepših v Sloveniji, ki pa je — na nesrečo ali morda srečo — ostalo za Slovence skoraj povsem nepoznano. Pred nedavnim ustanovljeno Turistično društvo Kostel želi zdaj za turiste ponovno odkriti ta grad in območje ob naši južni meji, ki je nekdaj branila Slovenijo pred vdori Turkov. PRILOŽNOSTNA SLOVESNOST V HOTELU— Ob otvoritvi prenovljenih prostorov sevniškega hotela Ajdo vec seje v resta vraciji zbralo kar nekaj gosto v, med katerimi niso manjkali predstavniki vodstva občine Sevnica in posameznih ustanov iz krške občine ter nekateri podjetniki Kristijan Janc, direktor Gostinskega podjetja Sevnica (drugi z leve), je izrdzil zadovoljstvo nad opravljenim delom in prepričanje, da so objekt predelali in polepšali po okusu dosedanjih in bodočih gostov. (Foto: L. M.) Iz starega naredili novejši hotel V Sevnici predali namenu prenovljeno hotelsko restavracijo in tudi druge prostore — Bolj v duhu časa in potreb — Zadrega z nedokončanim objektom SEVNICA — Tu so dokaj temeljito prenovili restavracijo in še nekatere prostore hotela Ajdovec in 14. avgusta so na priložnostni slovesnosti takšen objekt predali namenu. Za obnovo so se v vodstvu Gostinskega podjetja Sevnica, kamor spada hotel, odločili zaradi vse očitnejšega dejstva, daje hotel, kakršen je bil še pred manj kot mesecm dni, goste prej odganjal kot privabljal. Med novostmi postavlja direktor valci so našli tudi nadomestilo za pre- Gostinskega podjetja Sevnica, Kristijan Janc, na prvo mesto posebno sobo. Te v zadnjem času ni bilo, vendar seje tako rekoč dnevno kazala potreba po njej, še najbolj prav bi prišla poslovnemu svetu, je bilo videti. Posebno sobo je v baročnem slogu opremil sevniški Stilles, kije bil sicer glavni izvajalec prenove hotela. V hotelu so se s tokratnim gradbenim posegom znebili prevelike restavracije; nadomestili so jo z manjšo, ki ima še vedno 90 sedežev, vendar gostu več ne daje občutka, daje v tovarniški hali, in je taka sodobnemu obiskovalcu po spoznanjih gostincev bolj všeč. Obliko- jšnji prazen prostor pred točilno mizo, in sicer so s postavitvijo miz, kijih prej tam ni bilo, ustvarili prijaznejše kavarniško vzdušje. Mnogim bo ustrezal podatek, da so v hotelu tako rekoč nanovo zgradili sanitarije. So sicer tam, kot so bile prej, vendar so v primerjavi s prejšnjimi jedilniško lepe. Sedanja funkcionalnost in lepota hotela seveda niša bili zastonj; vrednost celotne prenove hotela ocenjujejo na okrog 200 tisoč mark. Gostinsko podjetje Sevnica je z omenjeno adaptacijo hotela Ajdovec napravilo drugi korak do kakovosti, če štejemo za prvega lansko 120 tisoč mark vredno prenovo gostilne Na križišču. Zaradi spleta neugodnih okoliščin pa bo verjetno moralo še lep čas čakati na enega naslednjih korakov, in sicer na to, da bi naposled dogradilo nov hotel nasproti Ajdovca. Tudi če bi denar za dokončanje tega hotela padel z neba, je močno vprašljivo, če bi ga bilo smotrno vložiti v omenjeni nedograjeni gostinski objekt. Če bi hotel skončali, bi pridobili nova prenočišča, toda niti sobe v hotelu Ajdovec niso v celoti zasedene. Upoštevajoč tako zadrego, je gostinsko podjetje na več deset naslovov poslalo ponudbe za prodajo ali oddajo vsaj dela svojih prostorov v nedograjenem hotelu. Odziva ni. M. LUZAR Drobne iz Kočevja DELOVNA DOVOLJENJA — Na Zavodu za zaposlovanju v Kočevju imajo prijavljenih 1358 oseb. Ker je med njimi veliko pripadnikov neslovenskih narodnosti, ki niso slovenski državljani, imajo na Zavodu za zaposlovanje, poleg obilice rednega dela, prav v tem trenutku tudi veliko dela z izdajo delovnih dovoljenj. TEST THE WEST — Minulo sredo zvečer je bilo ob kočevskem jezeru izredno živahno. Mnogi Kočevci, ki so prezrli plakate in preslišali vabila po radiu, so se začudeno spraševali, kaj sredi tedna počno v Kočevju nekatera znana imena slovenske zabavne glasbe. Na eno izmed petnajstih prireditev, ki potekajo po večjih slovenskih mestih pod iz televizijskih reklam vsem dobro poznanim geslom »Test the West«, prav gotovo niso pomislili. JEZA IN PODJETNIŠTVO -Nekateri stanovalci bloka ob stavbi na Kolodvorski 23 se pogosto jezijo zaradi obiskovalcev bistroja Kora. Manj kot povečan hrup in izpušni plini iz njihovih avtomobilov jih moti vse tisto, kar ti počno vinjeni. Toda podjetništvo je pač podjetništvo in kot kaže, tudi skoraj brez meja. Lastnik Kore je namreč še razširil svojo ponudbo z ureditvijo dodatnih prostorov. Bivanje v eksotično opremljenem kletnem prostoru je po mnenju obiskovalcev prav prijetno. Ribniški zobotrebci PONOVEN IZPAD — Ne hvali dneva pred nočjo, pravi pregovor, ki se je v vsakodnevnem življenju že nič kolikokrat potrdil. Žal, tudi tokrat. Pred štirinajstimi dnevi objavljena vest, da Ribničani lahko ponovno gledajo program koprske televizije, danes ne drži več. Odgovorni za usposobitev oddajnika in sprejem programa v Ribnici so pred meseci jasno povedali, da dvomijo, da bi lahko ribniškim gledalcem omogočili sprejem programa TV Ko-per-Čapodistria pred jesenjo. Kot kaže, so bili njihovi dvomi upravičeni. POTEPUŠKI PSI — Pobudi medobčinskega društva proti mučenju živali iz Ljubljane, da bi se v vseh občinah zagotovila zavetišča za najdene živali, se ribniška občina zagotovo ne bo pridružila. Za to, preprosto nimajo potrebe. Občinarji priznavajo, da v Ribnici sicer imajo nekaj potepuških psov, da pa ti »nikomur nič nočejo in tudi njim nihče nič ne naredi.« Kakšna nadloga in mora so ti psi v času parjenja, pa očitno vedo le stanovalci vseh večjih stanovanjskih naselij v Ribnici, predvsem Prijateljevega trga in Trga Veljka Vlahoviča. USPEŠNA »VSILJIVOST« — Ne: katere Ribničane motijo pogosti obiski zastopnikov raznih založniških in časopisnih hiš. Negodujejo zlasti zaradi njihove, nemalokrat celo nesramne vsiljivosti. Gre za ljudi, ki so plačani od števila prodanih knjig ali pridobljenih naročnikov, zato je njihova vsiljivost razumljiva, čeprav ne tudi opravičljiva. Kako pa je z uspešnostjo takšne »vsiljivosti«? Po zatrdilih enega izmed zastopnikov časopisa Slovenec, kije v nedeljo obiskal kar nekaj ribniških domov, je uspešnost »akcij zbiranja novih naročnikov« velika. Sevniški paberki MOST — Priložnostni sprehajalec iz dežele Janeza Trdine jo je pred dnevi ubral malce ob Drožanjskem potoku v Sevnici. Kot se spodobi za ljudi iz omenjene dežele, se je malce majal, domnevno pod vplivom žlahtne samorodnice. Zadeva bi se iztekla normalno, kot se običajno, toda sprehajalec je pri klavnici naletel na most brez ograje. Igriv in majav je videl, česar ni bilo, namreč ograjo na mostu, ki je v resnici na eni strani ni, in sicer že dolgo ne,kajti odlomil jo je bil tovornjak. Če ne bi bilo prisebnega soseda, bi sprehajalec padel v strugo. Nekaj je treba storiti v Sevnici: ali spet postaviti ograjo na omenjenem mostu ali pa prepovedati ljudstvu iz tiste dežele prihajati v Sevnico. KOPANJE — Pred dnevi so bile v Sevnici pri bazenu čez cesto cevi. Enim je to predstavljalo najnovejši namakalni sistem, drugi so v ceveh videli priložnostni vodovod za nalivanje vode v sevniški bazen. To je verjetneje. Slišati je, da bazen nima vode v izobilju. Tisti, ki bazen oskrbujejo z vodo, so prišli do genialne ugotovitve, daje sevniško kopališče velik porabnik vode. Najbrž so o tem nespornem dejstvu v Sevnici začeli razmišljati vsaj nekaj let prepozno, kajti če bi prej, bi ali napeljali več vode ali pa bazena sploh ne bi delali. Nad vodo se stalno pritožujejo tudi ljubitelji malih živali in drobnih rastlin. Trdijo, da je voda še zmeraj toliko čista, da so se na bazenskem dnu lahko razrasle samo alge, medtem ko žabe v ražmerma čisti vodi še zmeraj ne zaživijo. Veliko Sev-ničanov se v takih razmerah raje odpelje čofotat v Brestanico, kjer so »nebesa«. BAJE — V Sevnici baje kar dosti vlagajo. Baje vlagajo poleg drugega tudi kumarice, sadje in denar v tako imeno; vani skupni blagor. Kar nekaj se torej investira, toda kako: vodovod z Lisce je baje zanič, bazen baje pušča, most se baje maje, hotel baje še vedno ni zgrajen. Baje je največ koristi od vlaganja kumaric. 6 DOLENJSKI UST t. 34 (2244) 20. avgusta 1992 Krške novice OB OBISKU NE — Potem ko krški občinski skupščini zaradi dirigirane nesklepčnosti še ni uspelo ugotoviti, ali vlada in predsednik občinske skupščine še uživata zaupanje med delegati, bodo krške politične stranke jeseni skušale doseči prerazporeditev moči v parlamentu. O zaupanju omenjenih bi se krška skupščina lahko spraševala tudi pred dnevi, ko so bili na seji navzoči tudi gostje iz Obrigheima. To bi bilo dobro zato, da bi Nemci iz prve roke izvedeli za probleme krških pobratimov in zato, da bi Krčanom kaj svetovali, kako se gre politiko, saj imajo na Nemškem s politiko in demokracijo več izkušenj. ATOMSKO — Udeleženci nedavnega tabora na Raki so bili malce nezadovoljni s predavateljema Ivanom Tom-šetom in Alfredom Železnikom, češ da sta na predavanju o nuklearki nastopala preveč skrajno »zeleno« in da si nista dala vtepsti v glavo ničesar, kar jima ni bilo povšeči. To je bilo zvečer. Ampak raziskovalce z Rake je razburilo že dopoldne, ko so jim nuklearko predstavljali v Krškem, in to z dokaj nečitljivo izpisanimi podatki. V primerjavi s temi, bi bila stota fotokopija kakih zapiskov s fakultetnih predavanj menda vzorno čitljiva. IZKOP — Po najnovejših podatkih na Senovem še ne bodo zaprli rudnika, čeprav je pred časom premogovniška uprava spet napovedala zapiranje. Domačini so celo prepričani, da nekdo išče na Senovem nova nahajališča premoga, drugače ne bi tako razril in potem ne poravnal cest. Zadeva še zdaleč ni zabavna, predvsem ne ob upoštevanju bohorskega temperamenta. Ce cesta ne bo v redu, bo prišel do izraza. Kdor mora, ta ve, koga bodo premikastili. REGIJA — Zamisel o Posavju kot ragiji tale hip še zdaleč ni pozabljena. Nerodno je le to, ker bi vsaka od treh občin rada imela regijsko središče; slednje je lahko samo eno, zainteresirane občine pa so tri. Krčani so malodane odstopili od te tekme. Ni šans, da bi bilo središče pri nas, pravijo, ko pa naš župan tako sili k Brežičanom. Novo v Brežicah ČE ŽELITE ALI NE — Odkar imajo v Brežicah v vodovodnem stolpu banko, se da v mestu zamenjati vse valute, ki vam jih poželi srce. Domnevno menjajo tudi kninske dinarje, da ne govorimo o hrdih in drugem denarju. Težava je v tem, ker ni povsem jasno, skozi katera vrata naj človek vstopi v omenjeno banko. Ne ve se tudi, ali vozi v stavbi dvigalo, kajti če ne, bo strank manj, saj ni mačji kašelj vlačiti težke torbe z denarjem kam proti vrhu stolpa. Ampak pomembno je, da banka je in da so jo slikali. NAJ PRIZNA ALI NE - Zadnji čas je, da jezikoslovec dr. Jože Toporišič prizna, daje imel prste vmes pri se-stavi spremnega besedila na najnovejši brežiški izletniški karti, ali pa naj se od besedila ogradi. Menda pa mu ga sploh se niso pokazali. Je tudi prav, da ga s tekstom ne dražijo, saj je vendar njihov tojak in so lahko do njega vsaj malo prizanesljivi. NOGOMET — Na nogometni tek-mr, ki stajo v nedeljo odigrali ekipa SO Brežice in moštvo iz krajevne skupnosti Gatež ob Savi, je nastopil tudi Ciril Ko-•ešnik. Na igrišču je bil več kot dve mi-uuti in po tekmi ni šepal, kar je povsem razumljivo, saj ima njegov tim ob pol osmih kondicijske vaje. Nedeljsko srečanje je s 4 proti 3 dobila ekipa doma-cinov, tj Catežanov. Kot je izjavil za tisk Ciril Košenik.je bil najboljši igralec jra igrišču vratar čateške ekipe Tone Semenič in najboljši vratar na tekmi JJarko Vovk s Čateža. Sojenje je bilo Korektno, o čemer priča tudi dejstvo, da Je sodnik iz 1. polčasa Vovk igral v drugem delu tekme za domačine, ker je eden od igralcev pač nekam šel. Pora-zenci so športno prenesli izid tekme. Tolažijo se s tem, da so oni imeli 400 in nasprotniki 202 leti, pri čemer je dopustno odstopanje navzgor ali navzdol 10 let. Giovek bi po tekmi mislil, da imajo eni m drugi kakšnih 500 let več. Y časuod20.julijado6. avgusta so v urežiški porodnišnici rodile: Anica Ku-?ar iz Dola — Polonco, Jožica Kralj z Brezovega — Jožeta, Ljiljana Šneberger s Čerine —Dejana, Biserka Čančer K,el. Obreža — Tilna, Tatjana Žarn iz Nemške Gore — Kristiana, Rozalija •črnec z Lukovca — Vesno, Sonja Pe-an iz Dečnega sela — Jerneja, Mihaela Libenšek iz Libne — Andreja, Marina uneš iz Bregane — Ivana, Janja Pajovič z Gor. Pirošice — Davida, Hele-uu Lavrinšek s Senovega — Barbaro, Ana Štravs iz Kališovca — Sebastjana, Olvije Karimani iz Kostanjevice — piuenta, Suzana Postržin iz Raven — urbaro, Mojca Kostevc iz Pišec — "tujo, Nevenka Jelčič iz Kapel — p*0> Lidija Koprivnjak iz Starega rada — Blaža, Jožica Bohorč iz Do-rove — Jasmino, Irena Glogovšek z "■rale Doline — Dagmar, Mojca Hasi-'č iz Brežic — Anjo, Polona Kosec z azic — dečka. Čestitamo! m ll IZ NKŠIH OBČIN , ‘i, llM IZ NKŠIH OBČIN W Jj Spori privedli v politično krizo Tri krške stranke pripisujejo predsedniku krške občinske skupščine Vojku Omerzuju precej Krivde za nastale razmere —Neskladje z ustavo — Nezdružljivo KRŠKO — Čeprav se predsednika Skupščine občine Krško, Vojko Omerzu, in Izvršnega sveta SO Krško, Franc Černelič, ob različnih priložnostih pojavljata skupaj, se v kuloarjih, a tudi uradno, že dalj časa govori o razhajanjih obeh predsednikov glede delovanja občine in posameznih ustanov in glede razvojnih zamisli, ki naj bi pomagale Krškemu na noge. Odnosi v vrhu krške občine so tudi predmet strankarskih razprav. Tako sta nastala tudi »izjava za javnost in predlog rešitve nastale situacije«. Besedilo so podpisale Kmečka zveza -LS Krško ter krška občinska odbora socialdemokratske in krščanskodemokrat-ske stranke. Z njim se odzivajo na razmere, nastale po zahtevi, naj krški parlament glasuje o nezaupnici izvršnemu svetu in zaupnici predsedniku skupščine. Kot ugotavljajo stranke, obstajajo omenjene razlike v zamislih obeh predsednikov že od začetka mandata in »zaradi tega je prihajalo do nesoglasij, ki smo jih enkrat že obravnavali na družbenopolitičnem zboru«. Razhajanja so privedla do pobude o nezaupnici. »Pod vodstvom predsednika skupščine je skupina desetih poslancev poskušala izvesti zamenjavo izvršnega sveta na nekonstruktiven način, kar je vsekakor • »Predsednik občinske skupščine je ustanovil lastno podjetje v Brežicah kljub temu, da bi se moral zavzemati za gospodarsko moč naše občine,« navajajo omenjene stranke. Menijo, da po tem ne bo mogel biti več predsednik, češ da se predsedstvo ni strinjalo, da bi omenjeno funkcijo opravljal honorarno. njihova parlamentarna pravica,« ugotavljajo stranke. Pri tem stranke menijo, da poslanci v skupščini niso bili v celoti obveščeni o argumentih in ozadju tega ZANIMANJE ZA AVTOBUS KRŠKO — Kopanja v Čateških Toplicah, ki ga je julija vsako sredo organizirala Občinska zveza prijateljev mladine Krško, seje udeležilo več kot tisoč otrok iz krške občine. Počitniške izlete v čateško kopališče, ki so jih imenovali počitniški avtobus, so vodile članice OZPM Krško. Občinska zveza, kije sofinancirala omenjene izlete, je za denarno pomoč zaprosila z okrog 100 prošnjami različna podjetja in ustanove. Največ razumevanja za omenjene prošnje je pokazala območna zavarovalnica Triglav, za kar ji je OZPM posebej hvaležna. MUZIKA ZA VSE ČATEŽ — V Termah Čatež imajo še vedno diskoteko, kjer bobni precej čez polnoč, kar se spodobi za diskač takega slovesa. Repertoar je običajen, vendar ima nekaj posebnega. Proti drugi uri zjutraj dežurni »glasbenik« prek aparatur spusti blok hrvaških melodij. Poznavalcem to ni všeč. Mogoče je s to glasbo tako, kot s Slakovo ali Avsenikovo, ki pač ne gre v vsaka ušesa, mogoče gre za kako drugo reč. Če disko-klub nalašč vrti hrvaške komade, da bi ustregel zamejcem, kot mu očitajo plesalci iz Kranjske in Štajerske, se bodo »disco yockerju« kmalu ježili lasje, saj bo moral kmalu ustreči toliko željam, kolikor je na Slovenskem vasi, in še kaki povrhu. KOŠARKARJI IZ PODBOČJA SO PRIPRAVLJENI PODBOČJE — Košarkaški klub Podbočje je te dni končal s pripravami na novo tekmovalno sezono. Sedem dni so bili s trenerjem Branetom Strgarjem na kondicijskih pripravah v Rovinju in pet dni v Tominu. Na pripravah v Tolminu so odigrali dve prijateljski tekmi s tolminskimi košarkarji, drugo pa s KK Rogaška Doriat Mg. Na obeh tekmah so zmagali. Svoje vrste so okrepili tudi z novimi igralci: Michel Bordelius — Novo mesto, Stanko Lučev — Novo mesto in Popovič Predrag — Pula. 23. avgusta ob 20. uri bodo igrali prvo tekmo v pokalu Slovenije v Črnomlju s tamkajšnjimi košarkarji. ORAČI TEKMUJEJO SKOPICE — Krajevna skupnost in društvo kmetic Skopice organizirata v soboto, 22. avgusta, ob 10. uri občinsko tekmovanje v oranju. Ob 13. uri bo spretnostna vožnja oračev, dve uri za tem bodo pripravili srečanje društev kmetic in mladih zadružnikov iz občine Brežice. V okviru srečanja, na katerem pričakujejo pozdravni govor predstavnika brežiške občine in natop okteta Kranjci, bodo pripravili tudi kmečke igre. Prireditev, katere pokrovitelj je Agrariacommerce, se bo nadaljevala z veselico, kjer bo igral ansambel Tonija Deželana. početja. Skupščinska razprava o nezaupnici je bila zaključena kljub nesklepčnosti. Tako končani razpravi naj bi po predlogu predsedstva sledilo samo še glasovanje na prihodnji seji oziroma v nadaljevanju seje. »V takih igricah pa naše stranke ne bodo sodelovale,« piše v omenjeni izjavi. Omenjene stranke v izjavi opozarjajo na možnost vladne krize. Če bi do nezaupnice prišlo na način, kot ga predlaga skupina desetih poslancev, bi to privedlo do tega, da nov izvršni svet ne bi bil izvoljen »vsaj še pol leta«. To bi lahko še poslabšalo gospodarski položaj krške občine. Obenem gre za to, da krški občinski dokumenti, na podlagi katerih je skupina delegatov predlagala nezaupnico vladi, niso skladni s slovensko ustavo. Le-ta namreč predvideva konstruktivno nezaupnico, skupina delegatov pa ni predlagala take. Predlagatelji nezaupnice namreč niso ponudili novega mandatarja, ki bi predhodno predstavil program in možnost izvedbe ter dobil večinsko podporo v parlamentu. Omenjene stranke ocenjujejo, da je počutje Vojka Omerzuja povzročilo politično krizo. Zato predlagajo, naj najprej preveri, če ima sam še podporo parlamenta. »Tedensko sklicevanje skupne skupščinske seje pa je, dokler ne bo izglasovana nezaupnica, nesmiselno.« Stranke so v izjavo in predlog zapisale, da so v interesu razvoja občine pripravljene svoje interese podrediti interesom občine Krško. Hkrati predlagajo uskladitev statuta in poslovnika krške občinske skupščne z ustavo Republike Slovenije in vabijo »tudi druge poslance«, naj se jim pridružijo, da bodo konstruktivno razrešili nastalo situacijo. M. LUZAR Hišica za žive in mrtve Na Čatežu blagoslovili mrliško vežico Krška naprezanja za izdatnejši pretok V Podbočju ni vode KRŠKO — Možno je, da bodo imeli košarkarji iz Podbočja težave, če bodo hoteli organizirati tekme v domači športni dvorani. Ne morejo namreč zagotoviti, da bodo v dvorani delovali tuši s hladno in toplo vodo, pomanjkanje prhe pa najbrž ne sodi k standardu v visokih košarkarskih ligah. Zadeva je taka, ker v Podbočju primanjkuje vode, a ne samo v sedanji suši. Rešitev iz tega pomanjkanja bi bil nov vodovod. Načrti zanj že obstajajo. Najbrž bo vsaj kaj malega potrebno narediti čimprej, dolgoročno gledano pa gre za to, da bi v občini Krško zgradili t.i. magistralni vodovod od Senovega do Kostanjevice, s čimer bi zagotovili vodo tudi Podbočju. Ker se v občini že dolgo menijo, ali imajo dovolj vode in ali je dobra — debate potrjujejo, da ne gre sa- • O vodovodu Rore bo več znanega v septembru, ko naj bi krški izvršni svet na srečanju z novinarji odgovoril na nekatere pripombe, ki jih je v zvezi z gradnjo vodovoda Rore izrekel 9. julija na seji občinske skupščine Krško Janko Hrovat iz Kostaka, sicer delegat zbora združenega dela. mo za težave podboške košarke — so se pred časom odločili za gradnjo vodovoda Rore-Narpelj, ki ga v teh dneh tehnično prevzamejo. Rore bodo z 2.480 metrov dolgim cevovodom povezali z obstoječim krškim vodovodnim sistemom. V krški občini sta bili doslej dve zajetji pitne vode, in sicer v Drnovem in v Bregah. Drnovsko, ki je zablateno, je vse manj izdatno. Brege so poplavno območje in zato neprimerne za zajetje neoporečne pitne vode. V takih okoliščinah bodo iz omenjenih dveh virov na Krškem polju črpali tako imenovano industrijsko vodo, medtem ko bodo pitno dobivali iz globinskih vrtin na Rorah. L. M. Moč stekleničk Skozi čas in dogodke BREŽICE, KRŠKO - Eden časovno najbližjih dogodkov v Posavju je nedeljski »požar«. Sporočeno je bilo, da gori Vrbina. Skopiški gasilci so ročno razmaknili nerodno nastavljene avtomobile in z mehanizacijo drveli gasit Vrbino. Pa ni bilo požara. Nekdo je pekel koruzo za otroka, pri čemer je pošteno podkadiL Malce več časa je minilo od takrat, ko je nekdo pri Krškem škropil breskve. Žal ni minilo veliko časa od dneva škropljenja do dneva, ko so taisto sadje obrali Potem iz takega sadja delajo frutek, ga pakirajo v stekleničke in iz teh črpajo moč naši ljubi otročički se je razočarana jezila ena od krških starih mam. Ja, kaj pa če ima ženska prav?! Če kaj komu škodi ali ne, je najbrž odvisno tudi od vrste želodca in drugih organov. Najlepši dokaz za to je Jurečičev Stanko. Oni dan proti polnočije pred celotnim omizjem zdrobil z lastnimi zobmi kozarec, dvadecilitr-ski. Bil je k sreči že prazen, namreč kozarec, in to je navzoče potolažilo, celo njega, ki je malenkost krvavel iz dlesni L. M. KOLESARSKI DOGODEK KRŠKO — Med tukajšnjimi ljubitelji kolesarjenja napovedujejo nov dogodek, in sicer za 29. avgust letos. Tega dne naj bi se staro in mlado podalo s kolesi od Krškega proti Podbočju. Po prvotnih meritvah naj bi udeleženci prevozili okrog 30 kilometrov. Na poti pričakujejo nekaj neobičajnih koles za dve in več oseb. POLOVICA V OKTOBRU DOBOVA — Do oktobra bo nared prva polovica trgovskega centra, ki ga v Dobovi gradi podjetje AFP Dobova. Ko bo zgrajena še druga polovica, bo trgovski center obsegal približno 5.000 kv. m površine. Omenjeno uvozno-izvozno podjetje, ki ga vodita Aleksander in Franc Polovič, je eden večjih slovenskih uvoznikov tekstila iz Koreje in Kitajske. ČATEŽ — Na pokopališču na Čatežu so 15. avgusta odprli in blagoslovili mrliško vežico. Obred blagoslova je vodil župnik Jože Pacek, ob katerem sta navzoče nagovorila tudi diakon Jurij Zadnik in subdiakon Vili Kaučič. V imenu KS Čatež je o gradnji objekta govoril Miha Račič, član sveta KS Čatež. Skozi nagovor ob blagoslovu so prisotni dobili priložnost za razmislek o življenju in smrti, ki ju simbolično povezuje mrliška vežica. Življenje je neminljivo in zato dragoceno, ne glede na to, čigavo je in kakšno je, se pravi, ali je že dolgo ali komaj začeto. Tako bi lahko povzeli duhovni nagovor, ki je mestoma izzvenel kot poziv k spravi in kot apel zoper abortus. Miha Račič je v govoru povedal, da so na Čatežu gradili mrliško vežico z denarjem samoprispevka, dobrodelnih prispevkov in s sredstvi podjetij. Pri tem je posebej omenil Toneta Baškoviča, Janeza Avšiča, družino Zevnik, Petrol-trgovino Brežice, VGP Novo mesto — enoto Čatež, Vrtnarijo Cvetje, Cestno podjetje Novo mesto, Terme Čatež, Obrtno zadrugo Resa Krško in druge. Navedeni so vsak po svoje pripomogli k nastanku mrliške vežice na Čatežu. Mrliška vežica je v glavnem dograjena, domačini bodo zdaj dokončno uredili pokopališče, kar pomeni, da bodo pripravili prostor za žarne pokope. Kot je v nagovoru ob otvoritvi vežice dejal Račič, je Čatež majhna, vendar pomembna krajevna skupnost. Zato morajo biti prebivalci čim bolj aktivni in predvsem bolj povezani med seboj. Tako naj bi izginile razlike »med nami, ki živimo v dolini, in vami v hribih«. Prednost morajo imeti človečnost in dobri medsebojni odnosi. Ob otvoritvi mrliške vežice sta Katarina Slakonja in Simona Franko izvedli kulturni program. Simona Franko je nastopila s kulturnim programom tudi naslednji dan na ustanovitvi organizacije izgnancev, pridružili pa sta seji Melita Mlekuž in Barbara Vovk. L. M. PRED VEŽICO — Otvoritev in blagoslovitev mrliške vežice na Čatežu je potekala v slovesnem vzdušju. Na fotografiji del svečanega zbora. (Foto: L. M.) Niso dobili ne besede ne denarja Na ustanovitvi čateške krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije o ne-______kem poglavju povojne zgodovine — Zahteva za dvajsetino ČATEŽ — Slovenski izgnanci so trpeli. Toda hujše od trpljenja je dejstvo, da teh ljudi po vojni ni nihče pustil do besede in jim ni nihče priznal, da so bili brezdomci. S takimi besedami so udeleženci ustanovnega občnega zbora krajevne organizacije društva izgnancev Čatež ob Savi 16. avgusta letos izpovedali nezadovoljstvo z družbo in politiko, ki seje hote odpovedovala delu svoje zgodovine. TU JE ŠLO ZA RES —Vok viru praznika krajevne skupnosti Čatež ob Sa vi se je zvrstilo več dogodkov in prireditev. V nedeljo so na travniku za Savo pripravili kmečke igre. Potekale so po pravilih, ki veljajo za taka srečanja. Zapletloseje pri žaganju drv. Kot smo izvedeli, je nejevoljo povzročila ena od žag »amerikank«, tista, ki je imela nekaj zlomljenih zob in je šla počasneje skozi les. Vsese je na koncu uredilo in vsi so žagali z boljšo. Na fotografije Po ostrih besedah je bila na vrsti ostra žaga, s katero je dvojica ob pomoči dveh izjemno spretno krajšala kak poldrugi meter dolg hlodček. Na podsta vek ga je pred tem prineslo dekle. (Foto: M. Luzar) Med prvimi je na ustanovnem zboru govoril Štane Ilc, član izvršnega odbora Društva izgnancev Slovenije. Omenil je znano resnico, da izgnanci zahtevajo vojno odškodnino, in pri tem ponovil, da bo izterjava tega nadomestila mukotrpno delo. Kot je dejal, je Jugoslavija po vojni dobila odškodnino, toda koliko. Zahtevala je 36 milijard mark, vendar ji je Nemčija izplačala samo 0,03 odstotka tega zneska. Dobljeni denarje v Jugoslaviji našel različne odjemalce in med drugim naj bi del teh sredstev po Ilčevih besedah uporabili pri gradnji Litostroja in Kidričevega. Da se pri izplačilu odškodnine zatika vse do danes, je posledica povojnih političnih razmer v Evropi. Nemčija je plačala vojno odškodnino vsem, ki so imeli z njo diplomatske odnose. Ker Jugoslavije ni bilo med temi, ni dobila omenjenega denarja. Nemčija je sicer skušala nekako zgladiti s tem nastala navzkrižja in je po sporazumu Tito — Brandt Jugoslaviji odobrila ugodne kredite. Toda izgnanci v tem ne najdejo zadoščenja zase in vse do danes niso odstopili od zahteve, da morajo dobiti plačana leta brezdomstva in povrnjeno škodo, ki sojo kot izgnan- Kot je na ustanovnem zboru čateške krajevne organizacije društva izgnancev dejal Slane Ilc, so še možnosti, da bi slo venski izgnanci dobili od Nemčije nekaj odškodnine. ci v življenju utrpeli tako ali drugače, na primer zaradi onemogočenega šolanja, zaradi izgubljenega premoženja ipd., je povedal Stane Ilc. Kot nestrankarska ustanova se izgnansko društvo srečuje pri iskanju pravice z nemškimi in s slovenskimi državniki, kot sta poudarila na zboru Stane Ilc in Vlado Deržič. Ena od zahtev do Slovenije je, da v procesu lastninjenja društvo izgnancev dobi 5 odst. družbenega premoženja. Z ustanovitvijo čateške krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije so Posavci naredili nov korak do popolnejšega organiziranja izgnancev. Toda po besedah prisotnega Branka Bogoviča, člana upravnega odbora Društva izgnancev Slovenije, zdaj v tem pogledu Posavje že zaostaja za drugimi v Sloveniji, čeprav je svoj čas spodbujalo druge. M. LUZAR OB PRAZNIKU BLAŽ ČATEŽ — Na letošnji dan Marijinega vnebovzetja, ki je bil kot prvi tak državni praznik po svoje izjemen, so opravili v farni cerkvi na Čatežu tudi krstni obred. Župnik Jože Pacek je krstil Blaža Praha, ki seje rodil očetu Janezu in mami Miheli Prah. DOLENJSKI LIST Spet poletna likovna šola Izobraževanje likovnikov vodi slikar Tone Rački ROGAŠKA SLATINA — Minuli petek se je v dijaškem domu tukajšnje steklarske šole začela tradicionalna poletna likovna šola, ki jo je pripravila Zveza kulturnih organizacij Slove-nije. Do sobote, 22. avgusta, bo trajal začetni, od tega dne do nedelje, 30. avgusta, pa nadaljevalni tečaj. Tako, kot so v prvem, bodo tudi v drugem udeleženci iz raznih krajev Slovenije. Poletno likovno šolo, namenjeno predvsem začetnikom in tistim likovnikom, ki v domačem okolju nimajo možnosti za sistematično likovno izobraževanje, tudi letos vodi kot mentor, akademski slikar Tone Rački. Program obsega praktični in teoretični del. Udeleženci se v okviru celodnevnega risarskega programa, ki poteka v ateljeju, učijo likovno gledati in to, kar vidijo, izraziti s črto (konstrukcijsko risbo, hitro risbo, senčenjem itd.). Izhodišče je človeška figura, ki je najprimernejša za raziskovanje večine likovnih problemov. S takšnim načinom učenja poskušajo tudi, vsaj delno, zapolniti vrzel, ki nastaja zaradi popolne odsotnosti praktičnega likovnega dela v srednjih šolah. Večerne ure v poletni likovni šoli so posvečene predavanjem ter ogledom filmov iz zgodovine umetnosti in sodobne likovne produkcije. Udeleženci se tako lahko zelo dobro'seznanijo z osnovnimi zakonitostmi likovne kompozicije in barve. Likovne kolonije v zatonu Ribnica in Kostanjevica letos brez tradicionalnih srečanj likovnikov — Tudi meceni so opešali V naše kulturno življenje se že razmeroma dolgo, vsaj nekaj desetletij, vraščajo likovne kolonije, ga z vsem, kar so in kar pomenijo, bogatijo in hkrati po svoje zaznamujejo. Ponekod bolj in drugod manj, kar je pač odvisno od tega, kako kateri uspe opraviti poslanstvo. Kolonije se namreč pojavljajo iz različnih potreb in pobud, dostikrat na željo samih ustvarjalcev, pa tudi, da bi ljudje, ki prispevajo nemajhne vsote za družbene dejavnosti, v »živo« videli (slikarje in kiparje pri delu), za kaj se kulturi namenjeni denar tudi porabi. Od tega, kako umetniško močne so, kako globoko in široko razpredejo svoje korenine v okolju, kjer jih ustanovijo, čedalje bolj pa tudi od tega, ali zanje je denar ali ga ni, pa je odvisno, koliko časa se katera obdrži. Na splošno je »dolgost življenja« večine likovnih kolonij precej kratka in jih le malo pride čez desetletnico. Lahko bi rekli, da le najboljše ali najbolj trdožive. Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju se je do zdaj rodilo blizu NOVA RAZSTAVA V METLIŠKEM GRADU METLIKA — Jutri, v petek, 21. avgusta, bodo v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu ob 20. uri odprli razstavo likovnih del Metličanke Erike Omerzel, študentke Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. V kulturnem programu bo nastopila flavtistka Ana Pezdirec, tudi Metličanka, diplomantka Akademije za glasbo v Ljubljani. Razstava bo odprta do 15. septembra. FESTIVAL ZLATI ROG LAŠKO — Pod pokroviteljstvom Pivovarne Laško bo tu v soboto, 29. avgusta, ob 19.30 na graščinskem dvorišču festival večnih melodij, ki so ga poimenovali Zlati rog. Gre za obnovitev prireditve, ki je svojčas že bila, pri tem pa skupaj s svojim razvedrilnim programom sodeluje Radio Slovenija. dvajset likovnih kolonij, pri čemer seveda ne upoštevamo šolskih ek-stemporov, srečanj mladih likovnikov z mentorji in najrazličnejših likovnih delavnic. Skoraj v vsaki občini sojo hoteli imeti, v njih pa celo malo večji kraji. Ali kot so se ponekod hitro pojavile, so tudi hitro izumrle, nekatere že po prvem ali drugem poskusu. Od resnejših in ambicioznejših je najprej, po desetih letih delovanja, pobralo Dolenjsko slikarsko kolonijo, ki ji je bil ves čas pokrovitelj in mecen Novoteks. Nedolgo zatem je, tudi po desetih letih, vzel konec Labodov ekstempore. Še prej je, že po nekaj srečanjih umetnikov, odmrl slikarski Zlati oktober v Kostanjevici. Odmiranje se letos nadaljuje. Pomanjkanje denarja je ukinilo tradicionalno in po mnenju kritikov umetniško zelo perspektivno srečanje likovnikov v Ribnici. Enako se je zgodilo s Formo vivo v Kostanjevici, najstarejšo likovno kolonijo na Dolenjskem, le da ima ta mednarodni kiparski simpozij, s še tremi delovišči v drugih krajih, težave tudi z organiziranostjo. Od likovnih kolonij, ki so svojčas v dolenjski deželi in sploh južno od Ljubljane rasle, kot rečeno, kot gobe po dežju, sta bili od pomembnih letos le dve: trebanjska oziroma tabor samorastnikov in v Dolenjskih Toplicah v okviru Srečanja v moji deželi. Kaj bo s tradicionalno Krkino kolonijo v Novem mestu in Zolnirjevo v Kostanjevici, se ta čas še ne ve. Razmere so se pač tako zaostrile, da dov-čerajšnji meceni, kulturi kar najbolj naklonjeni dobrotniki, to ne morejo biti nič več, saj nekateri še za lastno preživetje nimajo. Od njihovega deleža pa je kultura, vsaj na lokalni ravni, v zadnjem času pretežno živela. Tudi likovne kolonije. I. ZORAN • Življenjska nuja je, da se približamo standardom Unesca, ki govorijo o poldrugem odstotku družabnega proizvoda, namenjenega kulturi. (Šu-klje) Za starše so najdražji sedmošolci Učbeniki za sedmi razred osnovne šole, kjer je na več predmetov, stanejo 24.000 tolarjev — Knjige za prvošolca so 10.800 to arjev — Otroci brez knjig? NOVO MESTO — Novo šolsko leto je pred vrati in čez dva tedna bo življenje v učilnicah spet utripalo v znanem ritmu. Teh nekaj dni, kolikor jih je še ostalo do začetka pouka, izrabljajo učenci, sami ali s starši, za nakupe. V knjigarni Mladinske knjige so v zadnjem času vrste za osnovnošolske učbenike. Kupujejo predvsem tisti, ki jim šolskih knjig ni oskrbel Modri Janez. »Takih je letos znatno več kot lani in še prej, ko so bile knjige v akcijski prodaji Modri Janez znatno, celo do 40 odstotkov, cenejše in tudi način odplačevanja ugoden, v več obrokih. Zdaj pa je Modri Janez le še 8 odstotkov cenejši, kar je bolj ali manj simbolično, zato je prosta prodaja prcej porasla,« pravi vodja knjigarne na novomeškem Glavnem trgu, Janez Brulc. Naročila za nove knjige so začela iz šol, ki se z učbeniki oskrbujejo prek Modrega Janeza in potem te knjige razdelijo učencem, seveda proti plačilu, prihajati v knjigarno že ob koncu minulega šolskega leta. Šoma ni bilo treba dolgo čakati na dobavo, saj so učbeniki sredi julija že prišli. Janez Brulc pove, da za osnovne šole vsi, razen tistih, ki jih je bilo treba izdati oz. napisati nanovo, predvsem zemljepisne in zgodovinske knjige. Kdaj bodo v prodaji, še ne ve nihče. Bolj neredno pa prihajajo srednješolske k.njige in kot kaže, bodo po nekaterih povpraševali še potem, ko se bo novo šolsko leto že precej odmaknilo od začetka. Šolske knjige so se nerazumno podražile in jih mnogi starši, ki malo zaslužijo, zmorejo plačati le tako, da se odpovedo drugim rečem. Največ denarja morajo odšteti starši sedmošol- cev, ker je v sedmem razredu osnovne šole največ predmetov, samo za knjige in delovne zvezke kar 24.500 tolarjev. Prenekateri oče ali mati, ki v mesečni plačilni kuverti ne dobi pol toliko, če sploh ima službo, takšnega zneska zagotovo ne zmore in je vprašanje, ali bo otrok iz siromašne družine vjloli imel vse zahtevane knjige ali ne. Še najceneje je imeti prvošolčka, knjige zanj so namreč »samo« nekaj nad 10.800 tolarjev. Ob tem pa moramo vedeti, da pomenijo učbeniki le del izdatkov, ki jih imajo starši šolarjev. Če prištejemo še izdatke za druge šolske potrebščine, novo obutev in oblačila, pa je vse stroške, kijih prinese novo šolsko leto, težko že izračunati, kaj šele plačati. Da izdatkov za šolske malice, ki bodo še prišli, niti ne omenjamo. I. Z. Pesnik Miran Jarc, kot ga je pet let pred njegovo smrtjo upodobil Božidar Jakac Pred 50 leti je umrl pesnik Miran Jarc V ponedeljek, 24. avgusta, bo petdeset let, odkar je v Kočevskem Rogu kot partizan umrl Miran Jarc, slovenski književnik. Padel je med italijansko ofenzivo in samo dva meseca potem, ko se je pridružil partizanom. Da gre z njimi, se je odločil neposredno po tistem, ko so pri Verdu napadli vlak z interniranci in ga, kot tudi vse druge v transportu, rešili Jarc je pokopan nekje v Kočevskem Rogu. Za njegov grob ne ve nihče. Miran Jarc je bil rojen 5. julija 1900 v Črnomlju. Za literaturo se je zanimal že na gimnaziji, kijo je obiskoval v Novem mestu. Po maturi je nameraval študirati slavistiko in romanistiko, vendar tega ni uresničil V Ljubljani se je zaposlil kot bančni uradnik. Ves čas pa je pisal Izdal je tri pesniške zbirke: Človek in noč, Novembrske pesmi in Lirika. Od proznih del je najbolj znan roman Novo mesto. V njem prikazuje razmere, ki so privedle do L L novomeške pomladi (Po motivih tega romana je Filip Robar-Dorin posnel film Veter v mreži) Jarc je objavil tudi številne članke, ki kažejo njegovo široko razgledanost po domači in tuji literaturi Kritika Jarčevemu literarnemu delu dolgo časa ni bila naklonjena. Zapostavljale so ga tudi založbe. Šele v novejšem času prizna vajo Jarcu v slovenski literaturi mesto, ki mu je sicer ves čas šlo. Kot pomembnemu, značilnemu predstavniku slovenskega ekspresionizma. I. Z. HRVAŠKI UMETNIK IZ DUESSELDORFA LJUBLJANA — V ljubljanski Mali galeriji so v četrtek, 13. avgusta, odprli razstavo likovnih del hrvaškega umetnika Milivoja Bijeliča, ki že vrsto let živi v Nemčiji (Duesseldorfu). Predstavljena so njegova novejša dela, o katerih je Hans Guenter Golinski zapisal: »V tematskem središču umetniškega ustvarjanja Milivoja Bijeliča je miselna in jezikovna figura homo rebusa. Ko Bijelič ponazarja svojo idejo o človeku, obenem v jezikovni in likovni obliki, prevzema izročila umetnostne teorije, ki ni poznala razlikovanja med retoriko in umetnostjo. Razstava bo odprta do 13. septembra. Pisatelja Pavleta Zidarja ni več Izdal je nad 70 knjig, od tega več z dolenjsko tematiko — Kot učitelj je pouče-val tudi na Dolenjskem, na Trebelnem, v Mokronogu, Karteljevem in še kje V sredo, 12. avgusta, popoldne je v Ljubljani nenadoma preminil pisatelj Pavle Zidar. Z njegovo smrtjo je zastalo prav gotovo najplodovi-tejše pero sodobne slovenske književnosti. Utihnilje književnik z največ izdanimi knjigami, ob šestdesetletnici, kijoje praznoval 6. januarja, jih je bibliografija štela nad sedemdeset. Zidar je pisal pesmi, črtice, novele, romane, povesti in mladinske pripovedi. Bil je eden prvih pri nas po drugi svetovni vojni, ki so se odločili za poklic svobodnega pisatelja. Od pisanja je žive! do zadnjega. Leta 1987 je dobil Prešernovo nagrado. Zidar je bil doma s Slovenskega Javornika pri Jesenicah in se je rodil kol Zdravko Slamnik. Hodi! je na jeseniško gimnazijo in maturiral na ljubljanskem učiteljišču. Učite-Ijeval je v raznih krajih, več let tudi na Dolenjskem, med drugim na Trebelnem, v Mokronogu, Karteljevem in drugod. Iz Dolenjske je odšel v Piran, živel dalj časa v Kobaridu, nazadnje pa se je udomil v Luciji pri Portorožu. Pisati je začel že v šolskih letih, peresa pa se je bolj oprijel šele kot učitelj. Dolenjska mu je dala obilo snovi za pisanje. Začel pa je kot pesnik. Prvo knjigo, pesnitev za mladino Tončkove sanje, mu je izdala takrat porajajoča se novomeška založba, kije sprva delovala pod imenom Trdinova knjižnica. To pa je tudi edina knjiga, ki nosi njego vo pravo ime — Zdravko Slamnik. Že naslednja, pesniška zbirka Kaplje ognjene, je izšla pod psevdonimom Pavle Zidar. To ime je Slamnik, ki se je potem posvetil pisanju proze, obdržal do konca. Dolenjsko snov ima več Zidarjevih del. tako romana Sveti Pavel in Oče naš (slednjega je letos, v počastitev pisateljeve šestdesetletnice, izdala Dolenjska založba v sodelovanju s koprsko Založbo Lipa), pripovedi Š konji in sam, Učiteljice, Dolenjski Hamlet, če omenimo samo nekatera. Življenje dolenjskega člo veka je opisal tako, kot ga je sam videl in doživel. Kakršno je to življenje res bilo, in včasih je bilo prav brutalno, tragično. Zaradi prikazovanja resnice ni imel malo težav z režimom, takratno oblastjo. Za Zidarja je bila značilna silna ustvarjalna eruptivnost, odtod tolikšen opus. Tako sta morebiti garala le še Jurčič in Cankar. Bil je obseden od pisanja. Sam je zapisal, da ponori ob praznem papirju, ki je prihodnost in provokacija (kerje še nepopisan). Pisateljevanje mu je vselej pomenilo strašen izziv. In nanj je vedno odgovoril, četudi z muko. Zadnja leta se je spet vrnil k pesmi. H »kapljam ognjenim«. Pavle Zidar je imel kot človek in pisatelj v monštranči na svojem oltarju samo eno: besedo. Bil je njen služabnik, malone njeno utelešenje. Besedo, ki izganja bese, kol bi rekel španski pesnik Unamuno. Beseda je doživetje na samem vrhu iskanja. Torej ne pride sama od sebe, tem več česlo le z muko, da celo »slišiš blaznost, kako zveni«. Zidar je zapisal: »Iti je treba v plamen česarkoli, da se zapleteš in doživiš svoje rane. Samo krvav, umazan, opljuvan in Pavle Zidar obsojen (ter sojen) moraš prevzeti nase in videti velike reči«. To je njegova pisateljska izkušnja. In tudi čisto človeška. Zapisal je, da si ni nikoli mislil, da bo pisatelj. »Ta se je tihotapil vame kot kmečka zaspanost.« Odločitev, da bo to, kar je postal, je v njem prevesil radikalni dvom o vsem. Da bo samo od tega živel, pa je prišlo samo od sebe, »Nekega dne si tam, kjer nočeš, da si«, je zapisal In še, da ni on izbral pisateljskega poklica, ampak poklic njega. Kot ga je zdaj izbrala — smrt. I. ZORAN Javno podjetje Komunala Črnomelj, Belokranjska cesta 24, obvešča krajane občine Črnomelj, da to podjetje opravlja pogrebne in pokopne storitve, ki obsegajo: — prevozne storitve, — pogrebne in pokopne storitve, — prodajo vseh vrst pogrebne opreme in — ostale storitve po želji strank. Storitve opravljamo po ugodnih cenah in omogočimo brezplačen prevoz do razdalje 40 km, možnost plačila je v 2 zaporednih obrokih, so pa še druge ugodnosti. Storitve lahko naročite osebno ali po telefonu na št. 51 -977,51 -971,53-181 v rednem delovnem času (od 6.00 do 14.00), izven rednega delovnega časa in ob dela prostih dnevih pa dežurnim osebam. Seznam dežurnih s telefonskimi številkami je izobešen na oglasni deski ob vhodu v prostore javnega podjetja. Zagotavljamo kvalitetno opravljene storitve pod najugodnejšimi pogoji. Srednja ekonomska šola Novo mesto, Ulica talcev 3/a, objavlja prosta delovna mesta: — učitelja sociologije in družboslovja, — učitelja angleškega jezika, — učitelja nemškega jezika. V Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja ekonomska šola Novo mesto, Ulica talcev 3/a. Upravni odbor Mercator-Kmetijska zadruga Metlika RAZPISUJE delovno mesto 1. DIREKTORJA za štiriletni mandat Pogoji: — visoka ali višja izobrazba agronomske ali ekonomske smeri; — najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega tri leta na vodilnih delovnih mestih; — da ima organizacijske sposobnosti in smisel za vodenje; — da je državljan Republike Slovenije. 2. VODJO FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA za štiriletni mandat Pogoji: — visoka, višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, — najmanj tri leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, — da je državljan Republike Slovenije. Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: MERCATOR-KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA, Cesta 15. brigade 2, »za razpis«, in sicer pod 1. na »Upravni odbor« in pod 2. na »Splošni sektor«. Kandidate bomo o rezultatih razpisa obvestili v 8 dneh po izbiri. ČASOPIS, KI VAM PRIHRANI VEČ, KOT STE ZANJ PLAČALI SALOMONOV OGLASNIK VSAK ČETRTEK BREZPLAČNI MALI OGLASI K SODELOVANJU VABIMO KOMERCIALISTE POGOJI: AVTO, TELEFON, KOMUNIKATIVNOST INFORMACIJE: 061/579-286 (ZJUTRAJ) NAROČILNICA Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: ___________________________________________ Ulica in hišna št.: ___________ Poštna številka in kraj.: __________________________________ Št. osebne izkaznice:___________________________ >< 8 DOLENJSKI UST it. 34 (2244) 20. avgusta 1992 Usoda metliške mestne hiše Kdo bi natanko vedel, kje je v Metliki stala mestna hiša, ko so v marcu 1578. leta Turki zadnjič napadli to belokranjsko mesto in ga po večdnevnem obleganju zavzeli in požgali. Takrat so pobili tudi mestnega sodnika in obglavili vse njegove svetovalce ter jih potem v mestni hiši posadili na stole, tako daje vsak mrtvi držal v naročju svojo odsekano glavo. Baje so takrat opravili še druge grozovitosti: v goreči cerkvi so v plamenih pokončali šeststo žensk, devetsto moških pa odpeljali v sužnost. Kasnejši zgodovinaiji so sicer dognali, da te pripovedi niso do kraja točne, nekaj tega pa je bilo verjetno res. Naj pa bo že kakorkoli, trpljenja in muk meščanov je bilo v tistih časih več ko preveč. No, potem se je počasi obrnilo skoraj tristo let 7~ *e kod vse so do takrat zborovali in sejali župan ln mestni svetovalci! — ko so se leta 1867 spomnijo da je Metlika dovolj pomembno mesto, ki si končno le zasluži pošteno posvetovalnico. Skratka: mestno hišo, imenitno zunaj in znotraj, v kateri bo prostora za opravke župana in svetovalcev pa še 23 marsikoga in za marsikaj. Tako so se takrat metliški veljavni možje z županom Feliksom Antonom Hessom na čelu odlo-C1“’ da zaupajo izdelavo načrtov in gradnjo zidarskemu mojstru furlanskemu prišleku Giovanniju (Janezu) Franzu, ki naj bi tudi izdelal potrebne načrte za novo mestno hišo. Možje bil kar razgledan ln tudi fantazije je imel precej, saj sije zamislil nadstropno stavbo z dokaj razgibanim pročeljem in z žleznim balkonom nad glavnimi vrati. In da bi bila zgradba še imenitnejša, je sklenil na fasadi postaviti šest opečnih stolpičev, sredi katerih naj bi dobil prostor velik metliški grb. Tudi druge mojs-jre so imeli mestni očetje kar pri roki: mizarska de-a so zaupali Francu Kaminu, kije bil doma nekje °d Šentvida pri Stični, medtem ko naj bi kleparska ln druga podobna dela opravil domačin Franc Ju-traš. Kajpak so za novo zidanje določili primeren Prostor na trgu blizu cerkve, popisali, kdo naj bi skrbel za izkope, kdo pripeljal gradivo in drugo. Delo je sicer leta 1868 steklo, ni pa šlo tako ur-n°’ kot so občinski možje pričakovali. Vsi trije Prevzemniki del so bili namreč prepočasni, zato jih Je naslednjo jesen županstvo opomnilo in zahteva-°’ da morajo do 19. oktobra 1869 vse delo na stavbi dokončati, sicer bodo po tem roku vsakemu °d njih dnevno odtegnili po dva goldinarja zamudnine. Dela so potem prevzemniki pospešili, tako da se je že 16. decembra istega leta v mestno hišo vselila gospa Lavridon, ki je v nadstropju vzela v najem dve sobi, kuhinjo, jedilnico, manjšo sobo za posle, del podstrešja in eno klet; vse za sto goldinarjev letne najemnine. Občinski zastop si je pri tem izgovoril pravico do souporabe kuhinje, če bi morda v tej hiši Narodna čitalnica priredila kako veselico. Za prostor v novi hiši so se namreč zanimali še drugi, saj je že naslednje leto (1870) apotekar Miroslav Horaček, tajnik metliške Narodne čitalnice obvestil mestno glavarstvo, to je občino, da se misli čitalnica preseliti v gornjo veliko sobo, ki jo ji je že obljubil slavni mestni odbor. Čitalnica pa te sobe najbrž ni prevzela, saj seje v njej že prvo leto, ko je bila hiša zgrajena, udrl strop in je zato županstvo ostro zahtevalo, da ga Giovanni Franz takoj popravi, sicer bodo za to delo najeli drugega mojstra, vendar na Franzove stroške. Morda poškodba le ni bila prevelika, kajti metliški mojster se kar ni hotel zganiti, da bi popravil nastalo škodo, zlasti, ker je občinski zastop ugotovil, da tudi z delom mizarja Kamina in kleparja Ju-traša ni vse v redu. Pritoževali pa so se tudi sosedje, da so jim pri izkopu gradbene jame za novo mestno hišo navozili na dvorišče kupe zemlje in z razstrelitvijo skal poškodovali strehe, in naj se jim zato nastala škoda povrne. Počasi so bile te pomanjkljivosti le odpravljene, tako da so lahko župan in njegovi svetovalci oziroma člani mestnega zastopa varno in brez strahu opravljali svoje delo v mestni hiši. Prostora pa so v njej našli še za druge dejavnosti in je tako jeseni 1873 mestni gospodarski odbor oziroma krajni šolski svet najel v prvem nadstropju sobo, v kateri naj bi bil razred za šoloobvezna dekleta. Ta rešitev pa naj bi bila le začasna, dokler ne bi sezidali nove štirirazredne deške in dekliške šole. Nanjo so po- j tem čakali polnih petnajst let in seje zato v mestno hišo vselilo še nekaj razredov. Pouk seje pravzaprav začel šele po novem letu 1874, kar pa ni motilo Žige Šuflaja, veleposestnika iz hrvaških Bubnjarcev, in upokojenega mornariškega pripravnika Josipa Pohlina iz Metlike, da ne bi marca istega leta najela v mestni hši nekaj kletnih prostorov, v katerih sta si uredila ledenico za hlajenje piva. Hkrati sta prosila, da bi smela tam to pivo tudi točiti, in sicer od sedmih zjutraj do devetih zvečer. Tej njuni prošnji je ugodilo domače županstvo in prav tako okrajno glavarstvo v Črnomlju. Svoj prostor so želeli v hiši dobiti tudi nekateri ' Metličani (apotekar Alfred Matter in nekaj doma-; čih trgovcev), ki so v juliju 1874 zaprosili občinski j odbor, da jim pomaga ustanoviti podporno poso-; jilnico, katere člani bi bili v glavnem metliški meš-1 čani. Ti bi lahko prejemali posojila glede na veliko j sušo, kolero, živinsko kugo in druge nadloge, ki so i takrat teple ta kraj. Zato so prosili, naj bi jim obči-j na v mestni hiši odstopila primeren prostor pa še i pisalno mizo in nekaj stolov. Upajmo, da so oboje i takrat ti prizadevni meščani tudi dosegli, saj je bila Prva dolenjska posojilnica istega leta zares ustanovljena. Sicer pa so se prebivalci v mestni hiši pogosto menjali, le daje vse to le redkokje omenjeno. Verjetno seje takrat gospa Lavridon že kam preselila, saj je leta 1876 v mestni hiši stanoval neki Alojz Čeh, naslednje leto pa je občina v svoji hiši odpovedala uporabo lokala Janezu Stuparju, kije verjetno v pritličju imel kako obrt. Leta 1884 so v mestni hiši dodelili stanovanje nadučitelju Andreju Sestu, ki pa je takoj prosil, naj mu popravijo stanovanje, saj je bila menda kuhinja tako razruvana, da v njej ni bilo mogoče kuhati. Stražnica in zapori Leta 1886 se je iz mestne hiše moral izseliti meščan Jože Brožič, nakar so v izpraznjenih prostorih uredili občinsko stražnico, kamor so prihajali vsi trije občinski stražniki. V pritličju so namreč bili tudi občinski zapori za tiste, ki so zagrešili manjše prestopke (pretepi, ponočevanje, razgrajanje po mestu, poljske in gozdne tatvine ipd.), medtem ko so bili za večje krivce pripravljeni sodnijski zapori v gradu. Naj še omenimo, da je bil za staržarnico pod stopnicami manjši prostor, v katerem seje utaboril lampist oziroma prižigalec luči. Vsako jutro je po mestu pobral vseh 25 dogorelih petrolejk, jih zanesel v svojo kamro in tu očistil, da jih je zvečer spet lahko raznesel in prižgal po ulicah in trgih. V tem prostoru je tičal tudi zajeten kovinski sod, poln petroleja, in je zato njegov duh, če lampist ni dobro zapiral vrat, včasih prav neprijetno zaudarjal po vsej mestni hiši. Ko je leta 1889 na Gornjem trgu zrasla nova ljudska šola, so se že septembra istega leta tja preselili šolski razredi, ki so dotlej gostovali v mestni hiši. Za izpraznjene prostore se je potegovalo več prosilcev, tako vodja zemljiške knjige Janez Čer-ček, ki so mu dodelili dve sobi, kuhinjo, shrambo in klet. Prostor v mestni hiši je za njim našel tudi notar Franc Štajer, medtem ko naj bi občina največjo sobo oziroma dvorano opremila in porabila zase (za seje, volitve, preglede vojaških obveznikov itd.), saj je bila soba, v kateri so takrat vse to opravljali, pretesna. Vendar so bili nekateri občinski možje mnenja, daje tedanja občinska pisarna kar primerna in naj se zato največja soba rajši preuredi v stanovanje, kar bo občini vsekakor prinašalo več koristi kakor prazna pisarna. Pri tem je tudi ostalo. Stanovanje najemnika Cerčka je torej leta 1893 dobil notar Franc Štajer, ki je vzel v najem še dvorano, malo sobico zraven in še eno klet. Štajer pa si je takrat že zidal svojo hišo, zato je naslednje leto najete prostore odpovedal in se izselil. Občina je nato stanovanje oddala zdravniku dr. Petru Košenini, in ko je bil ta 1899. prestavljen v Ljubljano, je prostore v mestni hiši zasedel njegov naslednik dr. Mano Dereani. Temu pa je bila velika soba odveč, saj je pozimi ni mogel zadovoljivo ogreti. Ker pa mu občina ni dovolila, da bi jo predelil, je s L junijem 1900 stanovanje odpovedal. Tako je vse prvo nadstropje ostalo prazno. Prav takrat pa je metliški davčni urad iskal zase nove prostore. Pogodil seje z občino in ko je sin Giovannija Franza, gradbenik Giacomo (Jakob) Franz, še z nekaterimi domačimi mojstri vse prostore v nadstropju mestne hiše obnovil, jih je davkarija s 1. januarjem 1901 vzela za deset let v najem. Takrat se je tja preselil tudi davčni sluga Jakob Flek. Seveda so mestni očetje skrbeli tudi za zunanji videz mestne hiše in sojo večkrat prepleskali, leta 1904 pa so dali pred njo zbetonirati hodnik, kar je prav zadovoljivo opravil že imenovani mojster Giacomo Franz. Kajpak so se v desetletjih menjavali tudi župani. Ko je leta 1880 umrl Anton Feliks Hess (ta ne-mčurski možje pa res imel precej opravka z razbo-ritimi metliškimi domorodci!), je prevzel skrb za blagor domačega mesta praktični zdravnik Ferdinand Zalokar ali Salloker, kot seje navadno podpisoval. Pa tudi ta je že leta 1897 umrl, nakar gaje nasledil posestnik in gostilničar Franc Jutraš, tega pa spet gostilničar in kavamar Josip Flajšman. Tajniki — duše občine In že je bila tu prva svetovna vojna (1914—1918), ko so se konec julija 1914 pred mestno hišo zbrali mnogi Metličani in okoličani, ki jih je pod orožje poklical cesar Franc Jožef, da mu pomagajo braniti njegovo avstro-ogrsko monarhijo. In odšli so takrat in še kasneje na razna bojišča po Evropi, domov pa se jih ni vrnilo 38, katerih imena še danes lahko preberemo na veliki spominski plošči na pročelju mestne hiše. Med prvo svetovno vojno je bil občinski gerent (od oblasti postavljen načelnik občine) trgovec Viktor Weibl, z njim pa je županstvo prevzel nje- gov brat, zdravnik dr. Rudolf Weibl, ki pa je umrl že marca 1918. V stari Jugoslaviji je metliško občino še vodil Josip Flajšman, za njim pa trgovca Ivan Golia in Ivan Malešič, slednji tudi pod italijansko okupacijo. V septembru 1943, ko so v mestu prevzeli oblast partizani, sta bila za župana imenovana go-stilničaija Zvonko Gerbec in za njim Dako Makar. Po drugi svetovni vojni (od 1945 naprej) seje zvrstilo še enajst županov oziroma predsednikov občine, in sicer: Ivan Jerina, Alojz Vraničar, Anton Stojnič, Franc Jakljevič, mr. ph. Gojko Jug, Franc Vrviščar, Peter Vujčič, Ivan Žele, dipl. ing. Janez Gačnik, dipl. ing. Stane Bajuk in dipl. iur. Branko Matkovič. Povedati pa moramo, da so bili dostikrat, zlasti v prejšnjih časih, duša občine tajniki, od katerih naj pred prvo svetovno vojno omenimo predvsem Leopolda Gangla, moža, kije v sebi združeval velike gospodarske in organizatorske sposobnosti in seje zlasti izkazal kot nadpoveljnik metliške požarne brambe, prve na Slovenskem. Red in disciplino pa je uvedel tudi v občinsko uradovanje in zlasti v mestno gospodarstvo. Vendar nas tu še vedno zanima predvsem metliška mestna hiša. Ta je v mnogih desetletjih sprejela še tega in onega prebivalca in njihove družine pa tudi društva in ustanove. V nadstropju je še vedno domoval davčni urad, pod njim pa so v pritličju večji prostor namenili za shrambo pogrebnega voza. Zanj so napravili s trga poseben vhod, ki pa so ga v stari Jugoslaviji pod županom Malešičem zazidali, za voz pa poiskali drug primernejši prostor. Morda bi bilo preveč naštevati, kaj vse je bilo v mestni hiši med zadnjo vojno in po njej. Naj omenimo, da so med okupacijo v njej kuhali in spali italijanski vojaki, da so za njimi tam našli zavetje begunci iz Cabra pa mladi Štajerci, ki naj bi šli v pilotsko šolo v Rusijo, in še drugi. V njej so delali predstavniki nove oblasti, tuje bil matični urad in kasneje poročna soba, dva miličniška prostora in dva zapora, kar so vse kasneje preuredili v pisarne. V kletnih prostorih so hranili drva, našli pa so tudi prostor za garažo in delavnico mestnega vodovodarja. Leta 1951 je bil v sedanji glavni sejni sobi v sklopu Belokranjskega muzeja odprt oddelek osvobodilnega boja, ki pa seje že čez tri leta preselil v metliški grad. V zgradbi so hranili tudi mestni arhiv, kije leta 1955 prav tako našel svoj prostor v gradu. Zadnja zasebna stranka v mestni hiši je bila družina čevljarskega mojstra Janka Kraševca, kateremu so julija 1944 Nemci in Čerkezi požgali domačijo in mu je zato občina dodelila stanovanje v mestni hiši. Ko se je po enajstih letih od tam izselil, so tudi te izpraznjene prostore porabili za pisarne. Precejšnje spremembe so še nastale, ko seje septembra 1955 črnomaljski okraj združil z novomeškim in seje zato v Metliki povečalo število uslužbencev. Potrebovali so dodatne sobe, pa so na dvoriščni strani stavbe preuredili podstrešje, kjer so našli svoje prostore razni občinski referenti. Danes je v tej hiši na Mestnem trgu št. 24 sedež skupščine občine Metlika in njenega izvršnega sveta ter občinskega sekretariata. V stavbi sta tudi referata za splošne zadeve ter za gospodarstvo in družbeno dejavnost, medtem ko sta si morala referata za notranje zadeve in obrambo poiskati prostore na nasprotni strani trga, v hiši št. 11. V bližnji stavbi, Mestni trg št. 26, pa je nameščena uprava za družbene prihodke, ki sicer zadnja leta sodi pod republiško upravo. Tako je metliška mestna hiša doživela 123 let. In kaj seje zgodilo v teh letih veselega ali pretresljivega? Ni bilo Turkov ne Uskokov in ne bogmej-skih tolovajev. Ne mestnega sodnika, ki bi ga neje-vemiki prebodli s sulico, ne mestnih svetovalcev, ki bi držali svoje odsekane glave v naročju. Niso hiše pokončali ognjeni zublji niti topovski streli. Pač pa je dokaj mirno preživela dva avstrijska cesarja, tri jugoslovanske kralje, laško in nemško okupacijo, partizanski boj in oblast pa svobodno državo Slovenijo... Živeli pa so v tej hiši tudi ljudje. Ljudje, ki naj bi skrbeli za varnost in blagor meščanov in občanov. Kako so opravljali te svoje naloge? Dobro in včasih tudi pomanjkljivo. V veselje in zadovoljstvo pa tudi v jezo in razočaranje domačinov. Prav vsega je bilo. In če so rekli stari Latinci, da ima vsaka knjiga svojo usodo, jo ima prav gotovo tudi metliška mestna hiša. In kaj naj zaželimo hiši in ljudem v njej drugega, kot da bi bila obema usoda tudi v prihodnje prijazna. Spet bodo pele statve Belokranjci se marsikdaj počutijo opeharjene, ker so v Sloveniji ostali nekoliko ob strani, prikrajšani za sodobne pridobitve. Morda pa bodo daj še hvaležni, da so bili v preteklosti ob civilizacijske dobrine ali bolje »dobrine«, ki so marsikateri slovenski pokrajini vtisnile uničujoč pečat. Prav zaradi odmaknjenosti Bele krajine tam nekam za Gorjance — gledano iz ljubljanske smeri—seje v deželici ob Kolpi vsaj na nekaterih domačijah še ohranila domača obrt, mnogo pa je po zapuščenih podstrešjih, po kotih kašč in še kje orodja, ki so ga pri tem uporabljali. Pri starejših ljudeh pa je še precej živ spomin na kmečko delo, značilno za Belo krajino. Daje bilo navad ob pomembnih kmečkih opravilih skoraj toliko, kot je belokranjskih naselij, ni potrebno posebej poudarjati. Vse te nianse bi bilo danes sicer težko ponovno odkrivati, zato pa so bili na črnomaljskem Zavodu za izobraževanje in kulturo (Zik) vsaj tri ali štiri leta obsedeni z mislijo, da bi ponovno obudili v življenje izdelovanje belokranjskega domačega platna. Letos spomladi sojo, potem ko je družina Karline Mišice v Čudnem selu pri Črnomlju zasejala približno pet arov veliko njivo z lanom, tudi re začeli uresničevati. Projekt, ki ga bo v okviru javnih del natančno obdelala zgodovinarka in geografinja Helena Željko, pa naj ne bi bil le sam sebi namen. Načrti, kijih imajo na omenjenem zavodu, so namreč veliki in ambicioz- ni, toda glede na trmo in zagnanost tistih, ki so si jih zamislili, je moč verjeti, da jih bodo uresničili. Ne nazadnje tudi zato, ker je povpraševanje po domačem platnu precejšnje, prikaz izdelovanja tega platna, od sejanja lanu ali konoplje do tkanja, pa bi bilo moč vplesti v zanimivo turistično ponudbo. Helena Željko je že v dosedanjem raziskovalnem delu prišla do marsikaterega zanimivega dognanja. »Poleg naše 'raziskovalne’ njive«, če bi jo lahko tako imenovala, raste lan v Beli krajini le še na njivi Cvitkovičevih v Adlešičih. Prav pri Marici Cvitkovič dobim največ nasvetov, saj je pri marsikom drugem, kije pred desetletji še sejal lan, čas v spominu zabrisal podrobnosti. Čeprav je naš cilj, da obudimo pridelovanje lanu in izdelavo platna, pa ne gre pozabiti, daje od takrat naprej, ko lan na njivah dozori, potrebnih veliko pridnih rok. Zato so ga navadno sejali v velikih družinah ali pa so priskočili na pomoč sosedje,« pove Helena. V družini Mišica, kjer so vsi družinski člani v začetku avgusta pulili lan, bilko za bilko, nekaj dni, so to že dodobra spoznali. Toda to je šele začetek. Potem ko se bo lan tri tedne rosil, ga bodo še sušili, nato pa tolkli s tukačo ter ločili vlakno od olesenelega stebla. Dobili bodo povesmo, ki pa bo najbrž, tako kot je bila tudi nekdaj navada pri Belokranjcih, počakala do zime, ko bosta na vrsti preja in potem še tkanje. Vse to delo bo Helena Željko natančno dokumentirala na filmski trak, opravila bo številne pogovore, ankete, fotografirala. Zbiranje dokumentacije pa seveda ne bo pomenilo, da bi odslej lahko videli to opravilo le še na fotografijah in filmskem traku, pač pa, da bi morda prav ti posnetki spodbudili k obujanju tega zanimivega in za Belo krajino nekdaj tako značilnega dela. Na Ziku so imeli namreč, ko so si zamislili projekt, več ciljev. Prvi je bil zagotovo kulturološki, torej narediti domače platno, iz katerega bi lahko folklornim skupinam, ki si skoraj ne morejo več obnoviti narodnih noš, sešili nova oblačila. Razmišljajo tudi, da bi projekt, ko bi bil zaključen, ponudili kot izobraževalni program tekstilni šoli, kjer bi lahko odprli izobraževalno smer za izdelovalce domačega platna, z nadaljnjim izobraževanjem pa bi ti ljudje lahko prišli tudi do naslova mojstra domače obrti. Seveda pa se jim na zavodu, ki izobražuje tudi odrasle, zdi še kako izzivalna zamisel o organziranju tečaja za izdelovalce domačega platna. Seveda pa naj ne bi vsi ti izsledki in delo, ki bi bilo z njimi povezano, ostajali zgolj za štirimi zidovi, skriti radovednim očem. Nasprotno, prišli so celo na zanimivo zamisel o delavnici, kjer bi si bilo moč ogledati, kako so naše babice ali prababice izdelovale platno, in platno tudi kupiti. To bi bila zagotovo turistična ponudba, kije ne bi smel zamuditi noben obiskovalec Bele krajine. Morda se te zamisli zdijo marsikomu precej utopične in visoko leteče. Toda na Ziku, kjer so v zadnjih letih uresničili že marsikatero zamisel, ki se je v začetku zdela skoraj nora, so prepričani, da bodo uspeli. Če bodo le našli še nekaj somišljenikov in takšnih zagnancev, kot so člani družine Mi- šica in če bosta tako kot doslej imeli posluh za njihov projekt črnomaljska občina in republika. In seveda, če bodo delo in izdelki — v projekt nameravajo vključiti tudi izdelovanje pisanic, peharjev in pasov za noše — imeli takšno veljavo in ceno, kot jim gre. Skoda bi bila namreč neizmerna, če bi dobre zamisli in resno zastavljeno delo propadli zaradi ugotovitve, da se takšna dejavnost ne splača. MIRIJAM BEZEK-JAKŠE Razstava v Šentrupertu Posvet ni j n pobožni Šentrupert v . mm Človekoljubje ne pozna meja »Ni važno kdo si, važno je, kaj narediš,« tako pravi Cvetka Maršič, naša rojakinja iz Francije. Tam je med tistimi, ki so se brezkompromisno odločili pomagati žrtvam vojne na tleh nekdanje Jugoslavije, med najbolj aktivnimi. Slovenci in njihovi prijatelji v Franciji so tiste usodne junijske dni lansko leto s strahom in upanjem poslušali poročila z nemirnega slovenskega prizorišča. Ko so se zadeve nekoliko umirile, sta Čvetka in njen mož izkoristila prvo priložnost in se odpravila domov. Prišla sta skozi mejni prehod v Gornji Radgoni in videla strahovito razdejanje, ki gaje za sabo pustila agresorska vojska. Že tedaj je dozorel sklep: pomagati, kolikor bo mogoče. Od sklepa pa do pošiljanja pomoči je potem poteklo še nekaj mesecev. Treba se je bilo organizirati, razpresti zbiralno mrežo, najti načine in poti za pošiljanje zbranega. Zbiranja pomoči lanske jeseni so se udeležili vsi, Srbi, Hrvatje, Slovenci, Francozi in drugi. Tej splošni pripravljenosti je tudi namenjena Cvetkina trditev v začetku članka. Najprej, ko seje iz domovine vrnila v Francijo, je mislila, da bo zbiranje lahko organizirala sama, saj je imela kot invalidska upokojenka dovolj prostega časa, a je kmalu uvidela, da potrebuje širšo zaslombo društva ali organizacije, ki bi dala zbiranju večjo verodostojnost. Povezala seje s slovensko katoliško misijo v Mer-lebachu. V tem mestu je tudi slovensko društvo, kamor sta včasih z možem bolj pogosto zahajala. Sedaj živita v več kot sto kilometrov oddaljenem Nancyju, zato so srečanja bolj poredka, a so odnosi j med rojaki kljub vsemu dobri, zlasti še, ko je treba S pomagati domovini. Ravno zaradi oddaljenosti pa j se je osredotočila predvsem na zbiranje pomoči v j Nancyju in pritegnila k sodelovanju nekatere j vplivnejše humanitarne organizacije, Secour cat-holiche —francosko enačico karitasa, zdravniško društvo in še nekatere. Zbiralno akcijo so objavili "mmm- \ Cvetka Maršič (levo) v razgovoru s predsednico novomeške Karitas Nado Božnik po radiu, v lokalnih časopisih, prirejali so dobrodelne koncerte. Dva meseca po obisku v domovini je v Maribor odpeljal prvi kombi z oblačili, zdravili, medicinsko opremo in hrano. Sledilo mu jih je še precej, v Maribor in druga slovenska mesta, na Hrvaško in v Bosno. Pomoči potrebnih je veliko in Cvetka jih ne izbira po narodnosti ali veri. Seveda pa je zelo dosledna pri tem, da pomoč pride v roke tistim, ki so je zares potrebni. V ta namen se povezuje tudi s tukajšnjim karitasom, kiji pomaga pri razdeljevanju. Pravi tudi, daje zelo važno, da tisti, ki pomoč dajejo, vidijo, kam je šla in komu je bila dana. Skoraj vsakokrat, ko se odpravi s pomočjo v domovino, jo spremlja kdo od darovalcev, ponavadi iz zdravniškega društva, da se prepriča, kam je šla [»moč in vidi razmere, v katerih živijo begunci, kajti tem je sedaj pomoč največ namenjena. Po takih obiskih so ljudje potem še bolj zavzeti za zbiranje. Cvetka je bila tudi sama deležna pomoči. Tega sicer ne obeša na veliki zvon, a ko se pogovarjamo o tem in onem, pogovor nanese tudi na njeno predčasno upokojitev. Po večkratnih operacijah je čutila močne bolečine in težko seje gibala, zato ni bilo drugega izhoda, čeprav je bila sorazmerno mlada. Pred leti pa se je udeležila skupinskega izleta v Medjugorje. Že med potjo seje počutila slabo, zlasti pa še zvečer, ko seje udeležila maše. Ni zdržala do konca in skoraj odnesli sojo ven in ji pomagali do hotela. Tam je šla takoj spat, a glej, drugo jutro seje prebudila kot prerojena. Bolečine so minile in odšla je v cerkev vsa lahkotna. Tam jo je pekoča bolečina še enkrat obšla, a je kmalu minila in se ni več pojavila. Sopotniki iz avtobusa, s katerimi seje skupaj pripeljala v Medjugorje, se niso mogli načuditi, ko sojo videli, kako sproščeno in brez vsakih težav seje povzpela potem še na hrib, kjer naj bi se prikazovala Marija. Cvetka sicer pravi, da njena vnetost za človekoljubno pomoč nima nobene zveze z njeno čudežno ozdravitvijo, toda nekaj bo le držalo: moči in vztrajnosti ima taka, kot je, očitno veliko več. In kako je pravzaprav prišla v Francijo? Na poročno potovanje. Sodeč po tem, da se Cvetka Maršič, doma iz Zaloga pri Škocjanu, z možem Brankom, ki je doma iz Prekmurja, še sedaj ni vrnila s poročnega potovanja, za njiju medeni tedni trajajo še sedaj. Ze daljnega leta 1962 sta se po poroki odpravila v Francijo na obisk, a usoda je hotela tako, da živita tam še danes. Saj sta se od takrat že dostikrat vrnila domov, tukaj sta gradila hišo in živela tudi dlje časa skupaj, tako daje hčerka Irena celo maturirala v Sloveniji, sinova Damjan in Milan pa sta se kar dobro naučila govoriti slovensko, a Francije od medenih tednov naprej za stalno le nista zapustila. Cvetka meni, da tam, kjer je sedaj, rojakom še najbolj koristi. TONE JAKŠE Mirenska dolina je bila spet v središču zanimanja mladih raziskovalcev, in sicer udeležencev letošnjega raziskovalnega tabora. Letos so, zadevi dali naslov študentski etnološki raziskovalni tabor Šentrupert 92. Na delu so v glavnem bili etnologi oziroma tisti, ki se na univerzi seznanjajo z narodoslovjem. Prostor, ki so ga vzeli pod drobnogled udeleženci tabora, je vključeval Mirno, Šentrupert, Mokronog z Žalostno goro, Veselo goro, Ravnik, Stražo, Škr-Ijevo, Ševnico in še druge kraje. Če je morda majhen, pa je deloval kot celota in zasluži pozornost po tej plati. Kako je funkcioniral, so etnologi ugotavljali s preučevanjem značilnih dogodkov in družbenih odnosov. Tako se je v središču zanimanja znašlo novo-mašništvo. Na taboru so raziskovali, kako se vaška skupnost poveže s pripravami na novo mašo. »Kaže,« so ugotovili, »da je vsaka nova maša veliko podjetje, v katero se vključi veliko ljudi. Če nekdo postane novomašnik, ni to njegova družinska ali zasebna zadeva, ampak si dejanje nekako prilasti družba.« Raziskavo novomašništva so skušali postaviti v čas in prostor, saj sojo povezali z Jožetom Tomšičem, novomašnikom s Škijanč v mirenski župniji. Z novimi mašami ali vsaj z mašami je povezano romarstvo, ki so ga tudi preučevali na letošnjem taboru. Ali so bila romanja na Veselo goro kaj drugačna od tistih na Žalostno goro? Kako je romanje vplivalo na dogajanje v posameznih krajih, kdaj seje začelo, kdaj in zakaj so ga prekinili, kako je potekalo, so skušali dognati etnologi. Splošen vtis, ki se jim je porajal, je, da je bilo romanje ne samo božja pot, ampak tudi kupčija, če že ni bilo drugega, so na tiste dni dobro tržili krčmarji. Na romanja so hodili ljudje tudi zaradi pečenke in poliča vina, od posameznika pa je bilo odvisno, ali je na teh popotovanjih dajal prednost ali posvetnim ali svetim rečem. V prvi vrsti pa je to bila nekako posvečena pot, ki so jo prehodili tudi mnogi taki ljudje, ki so se kdaj zaobljubili in v zahvalo za uslišano prošnjo darovali cerkvi umetnine. Na ta način so pripomogli umetnosti vstopati v cerkve, ki bi bile drugače verjetno veliko bolj puste. Darovane umetnine so sprva jasno ponazarjale posamezne dogodke, zaradi katerih seje ta ali oni zaobljubil, pozneje sporočila niso bila več tako jasna in je morala imeti umetnina ob sebi še razlago, zakaj jo je kdo daroval. Ljudska umetnost v cerkvah je bila tudi posebna tema študentskega etnološkega raziskovalnega tabora Šentrupert 92. Vsakdo, ki seje zaobljubil, je sodil v določeno družbeno skupino in ta pripadnost je ljudem nare- kovala, kako naj se oblačijo, kako naj sedajo k obedu in malici, kako naj gledajo na svet. Domiseln izpraševalec lahko tudi v Mirenski dolini izve veliko tega. V okviru letošnjega tabora so zapisovali tovrstne informacije o življenju domačinov. Etnologi so iskali za pogovor najstarejše ljudi iz različnih družbenih slojev in pri tem naleteli na več kot 90 let starega domačina. Pokazalo seje, da Mirenska dolina skriva zanimive življenjske zgodbe, ki se prepletajo celo z vzponom in propadom ljubljanskega meščanstva. Mislimo na spomine domačinke z Vesele gore, kije kot kuharica nekoč delala v Ljubljani in je v letošnjem razgovoru s študenti povedala zanimivosti o ljubljanski plemiški družini Coddely, ki jih v Ljubljani zelo verjetno ne poznajo. Tabor, kot je bil letošnji, je najbrž priložnost, da poznavalec ugotovi, kako močno je izginil »pravljični svet vasi«, kot nekateri opisujejo ustroj slovenskega podeželja. Kar zadeva to izginevanje, so se etnologi tokrat prepričali, da so v okolici Šentruperta omenjeno idiliko z vsem pripadajočim orodjem vred domačini hoteli iztrgati novim časom tisti hip, ko so naredili na Veseli gori muzej kmečkega orodje. Poskus tega »konzerviranja« se je pravzaprav izjalovil. Muzej daje videz, daje v razsulu, o čemer so se prepričali tudi udeleženci tabora. Etnološki raziskovalni tabor so zaokrožili z omenjenimi raziskavami in še z drugim iz zgodovine in sedanjosti. Tako so preučevali pričeske med obema vojnama, popisovali kapele in znamenja, raziskovali pripravo in serviranje hrane, se poglobili v medčloveške odnose v dobskih zaporih, organizirali video delavnico, posneli šrango v Šentrupertu in vse skupaj, kar so počeli v dneh tabora, domačinom in sebi predstavili na zaključni razstavi na dvorišču župnišča v Šentrupertu. Med imeni udeležencev tabora omenjajo prof. dr. Slavka Kremenška, Barbaro Sosič, Dašo Hribar, Tanjo Roženberger in Mihaelo Hudelja. Strokovni vodja tabora je bila Marinka Dražumerič iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, organizacijske posle je opravil Marko Kapus iz občine Trebnje. Poleg teh so prispevali svoj delež Slovensko etnološko društvo, oddelek za etnologijo na ljubljanski filozofski fakulteti, že omenjeni ZVNK Novo mesto in Dolenjski muzej-MARTIN LUZAR priloga dolenjskega lista •OTOM. NAGRADI V NOVO MESTO IN ČRNOMELJ Žreb je izmed reševalcev 31. nagradne križanke izbral MIRO KRAŠEVEC iz Novega mesta in IVANKO PEČNIK iz Črnomlja. Mira bo dobila denarno nagrado v višini 2000 tolarjev, Ivanka pa lepo knjižno darilo. Nagrajenkama iskreno čestitamo. Dobitnico denarne nagrade prosimo, naj nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMSO) in številko ali tekočega računa ali hranilne knjižice, da ji bomo nagrado lahko najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 31. avgusta na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 33. Ovojnico brez poštne znamke lahko tudi osebno oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo, kjer ima uredništvo svoje prostore. REŠITEV 31. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 31. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PRVA, LUKAR, IAN, ITALIA, GLISTAVEC, OLIMPIJSKA, MEDALJA, SK, ERATA, ŠKET, COVILHAO, TUL, MIR, KERES, IRIDIJ, POJATA, KATAMARAN, PIK, STARA, ODA, AJA. prgišče misli Vsakdo mora imeti svojega spovednika, sicer bi izdihnil z zaklenjenimi skrivnostmi v sebi. M. SELIMOVIČ Burni časi z velikimi spremembami in socialnimi pretresi izkopljejo in poglobijo nepremostljivo brezno med dvema rodovoma in res ustvarijo iz njiju dva svetova. I. ANDRIC Stranka ne potrebuje posameznikov z osebnostjo, ustvarjalnostjo, domišljijo, dostojanstvom: potrebuje birokrate, funkcionarje, sužnje. * O. FALLACI Velika skrivnost, za katero vedo internisti, je, da se večina stvari sama izboljša. L.T. SAMPLER Človek, ki je sam naredil mlin Starih mlinov, kijih poganja voda, je vse manj. Veliko jih je že propadlo, od tistih, ki še stojijo, pa le redki še meljejo. Tudi Jereletov, po domače Fičkov, mlin v Šentjerneju je dobrih 28 let stal. Od lani pa zopet melje. Življenje mu je vrnil Peter Je-rele, kije po končani osemletki odšel po svetu in se po 30 letih vrnil domov. »Vedel sem, da boš nekoč mlinar, ker si se rodil ob vodi,« mu je pred kratkim dejal starejši možakar, mojster za izdelovanje mlinskih koles. Ko je bil Peter mlad, gaje z vso silo vleklo v svet. Mlin in mlinarstvo ga takrat nista zanimala. Odšel je v Ljubljano v šolo in S6 izučil za elektromonteija, po odsluženi vojaščini seje zaposlil pri IMP-ju. Ta službaje bila kot nalašč zanj: veliko je hodil po svetu, po deloviščih na Kitajskem, na Filipinih. 1986 leta je šel še zadnjič v Irak. Kasneje je zbolel, v firmi pa seje že čutila prihajajoča gospodarska kriza. Prišel je na listo čakajočih za odpust z deia. Razmišljal je, kaj naj stori in vse bolj mu je pred oči hodil mlin. Jereletov mlin je pri hiši že okrog 200 let. Nekoč je stal nižje ob potoku Kobili, njegov stari oče pa gaje prestavil višje, kjer stoji sedaj. »Mlin so med vojno izropali belogardisti in Italijani, v informbi-rojevskih časih pa se jim je pridružila še oblast, v katero je oče v začetku verjel in pričakoval, da bo drugačna,« je razlagal Peter. Starega Jereleta, ves čas pokončnega in trdnega človeku, so poznali kot rdečega mlinarja. In je res bil, in to v najboljšem poštenem pomenu. Načelom je ostal zvest do smrti. Tudi na Golem otoku, kamor gaje pahnila njegova zvestoba in staropartijska odkritost. Ko seje vrnil iz zaporov, seje spet posvetil mlinarstvu. Tudi pokopali so starega Jereleta tako, kot je sam hotel: brez farja in žandarja. Glavna mlinarica je bila mati. Redila sta tudi po 40 prašičev. Kasneje, ko Peter Jerele je naredil mlin sta oba opešala, so se mlinska kolesa ustavila. Stala so pri miru 28 let, dokler se v Petru ni zganila mlinarska žilica. Sprva je Peter mislil v starem romantičnem mlinu ob Kobili urediti disko, vendar je po daljšem premisleku to misel opustil. Ostal je brez službe, prav tako je v tem času ostala brez službe tudi njegova žena, kije delala v šentjernejski Iskri. Mlin je že dolgo stal in marsikaj je propadlo, potrebno ga je bilo povsem obnoviti. Toda kako? Peter se z mlinom v mladosti ni ukvarjal, starša pa sta tudi že pomrla. Najprej sej je lotil mlinskega kolesa in naletel na prve težave. Za nasvet je poprosil v bližnji vasi še živečega možaka, ki je včasih izdeloval mlinska kolesa. »Prvo kolo sem izdeloval dva meseca, drugega mi je uspelo izdelati že v štirinajstih dnevih,« pravi Peter: »Ko pa sem imel to narejeno, sem videl, da bo potrebno tudi notranjost mlina povsem obnoviti.« Staro mlinsko opremo je podrl in se sam lotil izdelovanja nove. Kot samouk se je v začetku mučil, a želja, da bi mlin zopet zaživel, je bila večja. Se naprej je brskal po spominu in delal. Pri delu mu je pomagal sin in že v kratkem času sta naredila pet koles, potem seje lotil osovine in gredi. Hotel je takšen mlin, kot sta ga imela oče in mati. Oprema mlina in številni deli so narejeni kar iz devetih vrst lesa, od hrasta do lipe in tise. Za vse skupaj je potreboval dve leti. »Mlin je bil narejen, jaz pa nisem vedel, kako se melje,« je povedal Peter. Obiskal je najbližjega mlinarja, kije nekoč mlel na kamne. Ker je bil možak že močno v letih, se ni mogel več spomniti, kako je to delal, zato seje Peter moral opreti na svoj lasten spomin in iznajdljivost. Poskušal se je spomniti, kaj in kako je to delala mama. »Enkrat sem navlažil preveč, drugič premalo. Poskušal sem dotlej, dokler ni bila moka prava. Žena mi je iz vsake poskusno namlete moke skuhala žgance in dokler ti niso bili pravi, sem svojo tehniko mletja popravljal in izboljševal.« Ugotovil je, daje tudi za mlinarstvo potreben velik posluh. Sedaj Peter melje mehko in ostro belo moko, zdrob, koruzno moko, ajdovo in bio moko za dietno prehrano. V bližini mlina je izkopal ribnik, velik 9 arov, vanj je naselil krape, ki bodo drugo leto ravno pravšnji. V jezeru se sedaj zelo radi kopajo otroci. Ker so oče Peter, žena in sin brez službe, resno razmišljajo o kmečkem turizmu. Pričakujejo, da bodo z njim pričeli že drugo leto. Jereletov rod je bil od nekdaj trden in odločen, zato bo tudi oživljeni mlin bo še dolgo mlel. Za mlinarstvo se namreč tudi edini Petrov sin. JOŽICA DORNIŽ zanimivosti iz sveta Smrdljiva diktatura Dve leti po odhodu čilskega diktatorja generala Augusta Pinocheta z oblasti se tajužnoame-riška država pod mogočnimi Andi srečuje s težavami, v katere jo je pahnil njegov režim. Sedemnajst let po uboju legitimno izvoljenega predsednika Alliendeja je general Pinochet vodil državo z železno roko, hkrati pa puščal tujemu in domačemu kapitalu, daje nebrzdano plenil deželo. Po njegovem je bilo to svobodno gospodarstvo, prebivalcem Čila, zlasti pa glavnega mesta Santiaga, pa je tako gospodarjenje prineslo ne-sluteno bohotenje onesnaževanja okolja, katerega posledice bodo težko odpravili. Če so se tuji komentatoiji ob padcu vzhodnoevropskega socializma zgražali nad onesnaženjem, kije ostalo na ruševinah komunizma, se sedaj prav tako lahko zgražajo nad onesnaženjem, ki gaje pustil za sabo diktatorjev grobi tržni istem gospo-daijenja. Vladajočemu z absolutno avtoriteto in zatirajočemu vsako opozicijo je diktatorju uspelo doseči šestodstotni povprečni letni gospodarski prirastek pri nizki inflaciji, kar je rekord Južne Amerike. Toda vrnitev k tržni ekonomiji seje zgodila tako, da je dal diktator tujemu in domačemu kapitalu proste roke pri plenjenju čilskih naravnih bogastev. Gozdarji so opustošili državne naravne gozdne rezerve, ribiči so obalne vode, nekdaj bogate z najraličnejšimi mehkužci in ribami, izpraznili, rudarska industrija je uničila nekdaj nedotaknjene doline in rečne struge. Nizki proizvodni stroški so privabljali najbolj agresivni tuji kapital, ki mu je odgovarjal kaos v čilski naravovarstveni zakonodaji, kjer je za izvajanje 700 zakonov in dva tisoč predpisov skrbel le en uradnik. Kdor pa sije upal dvigniti glas v prid okolju, ta je bil grobo utišan kot nadležen nergač in seje znašel v krempljih oblasti, katere moto je bil: »Požgečkaš zelenega in vidiš, da je rdeč.« Dve leti po padcu Pinochetovega režima seje sedanji čilski predsednik Patricio Aylwin znašel v hudih škripcih. Težave lahko vidi skoraj vsak dan, ko se ozre skozi okno predsedniške palače v Santiagu: debel sloj onesnaženega zraka, ujet v kotlino, zakriva pogled na vrhove okoliških hribov. To onesnaženje je v veliki meri posledica divje privatizacije, ki jo je Pinochet sprožil v mestnem transportnem sistemu. Rezultat tega je sedanjih enajst tisoč privatnih avtobusov v mestnem prometu, katerih dizelski motorji neusmiljeno zastrupljajo mestni zrak. Kar dve tretjini onesnaževanja jim pripisujejo. Vlada je že odkupila 2.600 najhujših onesnaževalcev in jih zamenjala z modernejšimi, okolju prijaznejšimi stroji, a se kljub temu letošnjega julija, sredi zime na južni polobli, ni mogla izogniti večkratnemu zaprtju šol in delovnih mest prav zaradi nevarnosti, kije pretila iz zraka. Sedanja vlada seje dokaj resno lotila nereda v zakonodaji, ki vlada na tem področju, pa tudi njenega izvajanja, kajti bati seje, da bi bil prav zaradi tega ogrožen sporazum o svobodnem trgovanju z najpomembnejšo partnerico, ZDA. Lotila seje predvsem izpušnih plinov pri avtomobilih, uvedla pa je tudi posebno borzo onesnaževanja, na kateri morajo proizvajalci drago plačati pravico do onesnaževanja. Vse to pa so ukrepi, ki bodo težko hitro odpravili posledice sedemnajstletne »rasti« pod taktirko okrutnega generala. Še en dokaz, da diktattura, naj bo leva ali desna, smrdi. Razuzdano krdelo Poizkusi, ki so jih japonski znanstveniki napravili s pritlikavimi šimpanzi, so pokazali na presenetljivo podrobnost: vsakič, ko se je skupina nepričakovano znašla v bližini sočnega nasada sladkornega trsa, je postala nenavadno spolno aktivna. Pri medsebojnih odnosih pa ni šlo le za odnose med odraslimi samci in samicami, ampak je bližina obilja hrane tako osrečila male opice, da so se spuščale v dokaj nenavadna razmerja, tako samice s.samicami, samci s samci, v igro so pritegnile tudi nedorasle člane skupine, skratka, odnosi v vseh možnih kombinacijah in položajih, na prvi pogled pravi mali razvrat, nad katerim so znanstveniki kar osupnili. Nekaj podobnega seje dogajalo tudi, kadar je skupina naletela na bogato obložen zrel nasad smokev. Znanstveniki si razlagajo ta nenavadni pojav z zapletenimi medsebojnimi razmerji v skupini in napetostmi, ki nastanejo, ko se ob bogato obloženi mizi zbere večje število šimpanzov. Prav nenavadna spolna aktivnost je v tem primeru ventil, ki naj bi sproščal te napetosti, da ne bi prišlo do medsebojnih sporov. Nekakšen opičji odgovor na slogan: delaj ljubezen, ne vojno. Za znanstvenike je zanimiva zlasti mešanica homoseksualnih, lezbijskih in heteroseksualnih odnosov, ki na neki način bolj kot na spolne odnose spominja na obred, ki služi določenemu namenu, potrjevanju vezi in razmerij. K temu sklepanju jih vodi zlasti spoznanje, da spolno občevanje med samci pogosto ne vodi k izlivu semena. Podoben je homoseksualnemu občevanju pri še eni živalski vrsti, pri delfinih, kjer tak akt prav tako pomeni potrditev nadvlade nad pripadniki istega spola in vzpostavitev hierarhije v jati. Vse skupaj pa spominja tudi na ceremonialne spolne odnose, ki sojih nekdaj prakticirale nekatera primitivna ljudstva. S Skrb za kopalke Letošnja moda je kajpada prinesla nekaj novosti za kopalke. Opazno je navdušenje nad enodelnimi kopalkami, pri katerih so skoraj obvezne košarice za prsi. Košarice so si utrle pot tudi do dvodelnih kopalk, pri katerih hlačke tudi niso več tako mini kot še pred dvema ali tremi leti. A brez strahu, tudi v prikupnih bikinkah vas nihče ne bo imel za staromodne, posebno še, če je postava prava zanje. Ker se moda kopalk kljub novostim le ne spreminja v skrajnosti, je dobro zanje primemo poskrbeti, da bodo lepe še prihodnje leto. Kopalke je treba po vsakem kopanju skrbno splakniti, posebno po kopanju v slani morski ali klorirani vodi v bazenu, saj sol in klor načenjata ne le barvo, ampak tudi tkanino. Ko pridemo domov, jih je najbolje oprati v mlačni milnici in nato sprati s čisto vodo. Madeži od rdečega vina V teh vročih dneh je žeja še veliko hujša kot sicer, zato je tudi madežev od pijače več. Tokrat o tem, kako se znebiti madežev od rdečega vina. Načinov je veliko, bodisi da madeže takoj sperete z vročo vodo ali pa na debelo posujete s soljo ter pustite, da jih le-ta vsrka in nato sperete z mlačno vodo. Lahko jih tudi posujete s kredo v prahu in potem očistite s citronsko kislino ali pa jih očistite z vodikovim peroksidom. Z oblek odstranite madeže od rdečega vina tudi tako, da jih takoj zdrgnete z 10-odst. amoniakom in potem še s čisto vodo, omočite z alkoholom in operete z milnico ali pa takoj premažete s hladno svinjsko mastjo ter operete in madeži bodo izginili. Pečene paprike s česnom 0|/VVV1IIV IIU v I V/VI nikovi plošči ali v pečici. Med peko jih pazljivo obračamo, da se enakomerno spečejo in da se ne zažgejo. Če želimo, jih lahko olupimo, ko se malo ohlade. Kisovo mešanico pa pripravimo tako, da vinskemu kisu prilijemo nekoliko olja, dodamo sol in strt česen. Paprike pomakamo v kisovo mešanico in jih vložimo v manjše kozarce. Zgoraj naj ostane za dva prsta praznega prostora. Na paprike zlijemo prevret kis z oljem in česnom, nato kozarec zavežemo s celofanom. Tako pripravljene paprike sc dobro in dolgo drže in so zelo okusne. Prepotrebna vlaga Avgusta traja za vrtnarje relativno mimo, a ne tudi brezskrbno obdobje, kajti večina skrbi se v tem času suče okoli vode in zalivanja. Ko zalivamo večji del vode ponikne v globino, manjši del pa se vrača nazaj na površje. Toje tako imenovana kapilarna voda. Najfinejši deli tal ustvarjajo neskončno mnogo med seboj povezanih votlinic, ki delujejo kot kapilarne cevi in črpajo vodo navzgor. Votlinic je največ v glinastih in najmanj v peščenih tleh. Če tal dlje časa po zalivanju ne razrahljamo, ta kapilarna vlaga izhlapi in se nekoristno izgubi v ozračje. Z obdelavo tal pa vlaga ostane v območju korenin in s tem rastlini na razpolago. JFtl Dragocena varnost Nobena skrivnost ni, da so dražji in lepši avtomobili skoraj praviloma tudi varnejši. Tako smo zopet pri krivični neenakosti, saj si premožnejši ljudje lahko privoščijo več varnosti kot pa revnejši. Tolažili bi se, da ti krivico kompenzirajo z zmernejšo vožnjo, če bi res bilo tako. Vendar pa se da že v spodnjem srednjem razredu za nekaj denarja marsikaj dokupiti. Tako je moč že za nekaj sto mark dobiti vozilo s servo volanom, za nekaj več pa tudi z zavornim sistemom ABS, ki je še zlast; pomemben za varno vožnjo, saj preprečuje bloka do posameznih koles, moč zaviranja pa tako ena komerno prerazpodeljuje, da vozilo tudi ob močnem pritisku na zavore ostane v prvotni smeri vožnje. priloga dolenjskega lista preteklost u gosteh >co <]£0DBA URA IZ BREŽIC — Večina ur na slovenskih kmetijah je bila izdelana v Schwarzwaldu. Tudi ta ura je »uvožena«, le da ima signaturo lastnika urarske trgovine Fr. A. Wolfa, kije deloval v Brežicah od konca dvajsetih let tega stoletja. Pravico do signature z imenom na uri sije pridobil prodajalec z večjim naročilom ur prek grosista v Zagrebu. Uteži v obliki jelkinih storžev so bile značilen schwarz-vvaldski izdelek. Kvadratna ploskev s polkrožnim čelom je bila najpogostejša oblika stenske ure. Na čelu ima ura samostojen cvetlični motiv, številčnico v vseh štirih vogalih krasijo cvetovi, del čelnega motiva. Ura predstavlja značilno stensko uro druge polovice 19. in začetka 20. stoletja. Poslikana je z barvnimi laki. Na kmetijah je bila hišna ura znak imenitnosti in veljavnosti. V tridesetih letih tega stoletja je ura stala 200 dinarjev, tako da si je učitelj z mesečno plačo lahko kupil štiri takšne ure. Ker je bila trpežna, je delovala po 20 ali 30 let. V Brežicah je menda ohranjenih še precej takšnih ur. (Pripravila: Ivana Počkar, kustos za etnologijo v Posavskem muzeju Brežice) Grde navade dolenjskih pijancev - S prstom si delati bljuvanje in se potem znova zalivati, piti brez mere črno kavo, punč in žganje, vlivati v vino žganje, celo rum, siliti vsakega z njim lokati, v pijanosti kaditi, plesati, delati kup in druge veljavne ugovore, pobijati posodo, razsajati in pretepati se, ne paziti na število izpitih poličev, zahtevati da dade krčmar za vino, pogajati se za ceno vina, gnusno kvantati spričo otrok in žensk, te tudi grabiti in če se da pojebati kje za krčmo, včasi pa več dni in noči ostajati v krčmi, klatiti se ponoči od krčme do krčme tudi pozimi o hudem mrazu in padati spotoma v1 kako slamo, sneg in dostikrat nahajati prezgodnjo smrt na zimskem mrazu. vaša zgodba/vaša : m. r. Petra: »Moj sosed« Vse manj je dobrih gostiln, ~x: —1 I £0 r jc rriunj je uuuriri gUZlliri, poje Andrej Šifrer, jaz bi dodala: vse manj je dobrih ljudi Stanujem v bloku, kjer je 30 stanovanj. Vsi se niti ne poznamo po imenih niti ne pozdravljamo, čeprav delamo v istem podjetju. To je ta slavni konec 20. stoletja, ko smo vsi bolj ali manj samo številke državi, podjetju, drug drugemu. Ko so zgradili še peto nadstropje v našem bloku, se je priselila nova družina. Oba, mož in žena, sta lepo in vedno prijazno pozdravljala. Že to je bila osvežitev. Od prej ju nisem poznala. Priložnost se je ponudila na sestanku stanovalcev, ki ga je vodil novi stanovalec. Iz načina vodenja se- V sivini časa in moralnem N Stanka in odnosa do sogovorni- drsenju človeštva navzdol mi 0Q kov sem ugotovila, da je to ljudje, kotje »moj sosed«, zbu- O osebnost, kakršne še nisem jajo upanje, da vse le ni tako srečala v štiridesetih letih svo- črno, kot je videti, da so ljudje, m jega življenja. Bil je odprt do ki kot kresničke v noči krasijo ljudi, poštenim pogledom v ta naš nesrečni svet. CZX m N. N.: Tvoje roke, mati Sonce počasi izginja za goro in na okno moje sobe lega mrak. Slonim na oknu in zrem v daljavo, tja, kjer leži moj rojstni kraj. V mislih mi je mati Spomin me ponese v brezskrbna otroška leta, ki sem jih preživljala doma. Mama me je vodila za roko po travnikih, poljih in gozdovih ter mi razkazovala, kako^ lepo naravo je ustvaril Bog. Že takrat me je učila, da je trganje cvetlic lepo le, če jih komu podariš. Spominjam se, kaj mi je re- : N & kla, ko sem hotela utrgati cvet- ; ^ lico: »Ali tudi ona ne živi Ss^i rada?« : «4 Takrat se pomena teh besed nisem zavedala, danes pa se to ga. Cvetlica se je borila za živ- m Ijenje, kakor si se borila ti, $5 mama, da si mi dala življenje. 1 Potem ko sem bila na svetu, tvojega trpljenja in skrbi ni bilo konec, bdela si nad menoj, da si mi omogočila varno pot v življenje. Vse to je v tvoje dlani vtisnilo pečat, tvoje roke so razpokane in žuljave, a noben dotik ni nežnejši od tvojega. a s; gi CK so Pii Naš oči, z a vtoriteto, brez hrupa ali ^ hladne ravnodušnosti & Drugič sem ga srečala, ko . N sem prišla v njegovo pisarno. CJQ j Sproščeno, a spoštljivo me je O J sprejel, česar prav tako nisem ^ bila vajena v odnosih med so- tzo delavci v našem podjetju. Pes-nik pravi, da so oči ogledalo 2 j duše; v njegovih očeh je svetila CK iskra prijaznosti in veselja, da 05 i me vidi, in to me je osrečilo, n Sprva nisem bila sproščena, 0Q srce mi je divje utripalo, komaj ^ sem govorila. A umiril meje in cj“ pogovor je stekel Pomislila ta sem, da bi bil odličen duhov-nik. Mnogim bi lahko poma- go gal, saj je vreden zaupanja. jo bo vzel v roke, najsibo domačin ali tujec, bo hitro ugotovil velikanski razloček med ljudsko pesmijo in tistim, kar pri nas in v tujini predstavljajo t.i. naši narodno-.. ,, . . zabavni ansambli. Kajti «rožmarin ima ( t UCl I za t UIce I SV0J dutl> naJ bo zelen al’ pa suh«... v »««««■ —v. aujvv; IVAN 7H1 »rožmarin« IVAN ZORAN Znani slovenski etnomuzikolog Julijan Strajnar je te dni pri italijanski založbi Piz-zicato v Vidmu izdal trojezično knjigo Rožmarin, ki slovensko, italijansko in angleško govorečim bralcem predstavlja slovenske ljudske pesmi. Knjigi je priložena kaseta z zvočnimi posnetki vseh predstavljenih pesmi. Pri tem je terba posebej omeniti, daje oboje nastalo na željo in pobudo oddelka za glasbene edicije omenjene videmske založbe. Zbirka zajema 50 pesmi iz 34 krajev slovenskega etničnega ozemlja, se pravi tudi tistih s Slovenci poseljenih območij, ki so zunaj Slovenije, v zamejstvu. Vse te pesmi pa so tudi posnete in jih hrani zvočni arhiv Inštituta za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani. Pravzaprav je izbor zvočnih posnetkov določil, katere pesmi in odkod bodo v knjigi. Kljub odvisnosti pri izbiri seje avtorju posrečilo, daje v knjigi prikazal raznolikost, pestrost in bogastvo naše ljudske vokalne dediščine, in to v njeni izvirni pa tudi dokumentarni obliki. Posebna odlika te knjige je, da razvršča izbrane pesmi po smiselno zaokroženih etnomuzikoloških območjih, ki se praviloma dokaj dobro ujemajo z narečnimi. Seveda je takšna razvrstitev izključila možnost, da bi bile pesmi urejene in razvrščene po vsebini. Vsebinsko oziroma sporočilno so te pesmi namreč zelo raznolike, so od pripovednih, ljubezenskih, svatovskih in pivskih do obsmrtnih, nabožnih, vojaških, stanovskih in šaljivih pesmi. Avtor pravi, da je zaradi dokumentarne vrednosti in zanimivosti uvrstil v zbirko tudi pesem V toj Čmoj gori, kije bila posneta na valju v belokranjski Preloki leta 1914 in predstavlja najstarejši terenski zvočni posnetek na Slovenskem. Vse pesmi v tej knjigi so predstavljene z notnimi zapisi in izvirnim besedilom, kakor sojih ljudski pevci tudi peli. Vsa besedila so prevedena v italijanščino in angleščino dobesedno in ne pesniško. Namen teh prevodov je, da bi tudi tisti, ki slovensko ne razumejo in so jim še bolj tuja naša narečja, lahko vsaj prebrali, o čem pojo naše ljudske pesmi. Kako pojo, pa jim tako in tako pove kaseta — z glasbo, ki je univerzalna. Strajnaijeva knjiga Rožmarin (s kaseto) pomembno bogati slovensko glasbeno literaturo, obenem pa tujcem, ki jim je še zlasti namenjena, pokaže, kaj je in kakšna je pristna slovenska ljudska pesem. Kdor Skozi prste Doživljamo lepe in hude ure, božanja in klofute, uspehe in neuspehe, vzpone in padce pa še kup takšnih in drugačnih trenutkov, od katerih vsak bolj ali manj zaznamuje našo pot skozi življenje. Življenje se nam zlasti sprva, v letih zvedavosti, še ne kaže v tako izostrenih nasprotjih, to pride kasneje, z izkušnjami, ko se človek nekako navadi gledati na stvari takšne, kakršne so. Z leti pride še nekaj, namreč tisto, da začenjaš tudi na temnejše strani, četudi v življenju prevladujejo, gledati z določeno prijaznostjo. Življenju nekako odpuščaš in to kljub temu, da te v srcu in grlu pekli grenkoba, ki ti jo je prizadejalo. Skratka, pride trenutek, ko celo takemu življenju, ki ti z ničemer ni prizaneslo, pogledaš skozi prste. In Meta Rainer v svoji nedavno izšli knjigi dela prav to, kajpak na literaren način. Na to, da gre res za nekaj takšnega, opozaija že naslov: Skozi prste. V knjigi so zbrane humoreske in satire, travestije, basni, šale, aforizmi in drugi spisi, sestavljeni v verzih in prozi, ki jih je danes že 88-letna avtorica leta in leta objavljala v našem humorističnem tisku in drugod. Gradivo oziroma snov za ta dela ji je ponudilo življenje samo, pisala pa je z velikim darom za satiro, ironijo in humor. V to literarno obliko je preoblekla celo najbolj trpke in hude stvari, s katerimi ji življenje ni prizanašalo. Tudi ko je poučevala na šolah kot predmetna učiteljica, ne, da trpljenja, ki gaje leta 1941 doživelakot izgnanka v Srbijo in celo v Bolgarijo, niti ne navajamo kot nekaj posebnega. Spoznala je, da si smeh in jok podajata roke in daje življenje na.splošno tako, kakor pravijo Francozi: Življenje je tragedija, a vendarle — hura! Besedila za knjigo Skozi prste je izbrala in jih uredila pesnica Neža Maurer, kot založnica paje napisana Občinska matična knjižnica Žalec. To je prvo delo Mete Rainer za odrasle. Do zdaj je izdala štiri zbirke pesmi za otroke. IVAN ZORAN Tudi Evropa ni več, kar je bila. Berlinski zid je porušen in zavesa hladne vojne je padla. Strah pred ostanki komunizma seje skrčil na nekaj kriznih področij na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze in na žarišča nasilja, ki so zajela dele nekdanje Jugoslavije. Iz njenih ostankov se odpravljata v svet dve vrsti potnikov: eni s culo v roki, iščoč prebežališče pred kruto vojno, drugi s potnim listom novih suverenih in mednarodno priznanih držav, ki so nastale na njenih razvalinah. Kdo bi si mislil, da se bo podoba stare celine, zlasti pa Balkana, v tako kratkem času tako drastično spremenila. Nenadoma ponuja nov izziv tudi tistemu, kije že večkrat premeril njene ostarele grudi. Misel, da bi se z odprtimi očmi še enkrat odpravil po njej, postaja zato vse bolj vabljiva, dokler končno ne dozori. Opremim se z novim slovenskim potnim listom, na vozilo nalepim izzivalno bleščeči se SLO in se podam na pot. Preverit, kakšna je sedaj ta nova Evropa in kako se bo odzvala na ta dva nova simbola slovenske državnosti. Na pot krenem pravzaprav ob nerodnem času. Evropska celina se pregreva v vročih poznojulijskih sončnih žarkih in v hladilnikih si ljudje kopičijo osvežilne pijače za prijetno večerno posedanje ob televizijskih prenosih olimpiade. Jaz pa v dveh uricah prečkam to našo malo domovino in že sem pred vzponom na njeno severno mejo pri Korenskem sedlu. Zalet vzamem v sicer lepo urejeni in dobro obiskani gostilni nekje med Gozd Martuljkom in Kranjsko Goro. Daje to picerija, obeta napis, a kaj, ko pričnejo pice peči šele ob petih popoldne. No, izbira jedi je tudi sicer dobra, postrežba korektna in natakar popolnoma svež. To sodim po tem, da si mimogrede v službo še ni utegnil kupiti srbohrvaško-slovenskega slovaija, pa za slovenskega gosta sredi bleščečih slovenskih gora ne najde niti ene slovenske besede. Pri sosednji mizi z Nemci veselo čeblja po nemško, torej z njegovimi sposobnostmi glede učenja tujih jezikov ni nič narobe. Sodim, da kar koprni po prvi plači, da bo hitro planil v knjigarno po omenjeni slovar. Razen, se le zaje v dušo črv dvoma, razen če ne misli z lastnikom Iz tako neprijetnega premišljevanja se vzpnem na Korensko lokala vred, daje tako vse v redu, da je ta dežela dvojezična, ali pa sedlo, na sveži planinski zrak, kjer se težke misli razprše kot milni 1 □ celo pričakuje, da bodo gostje tisti, ki bodo morali v gostilno s slovaijem. mehurčki. Pripravim potni list in ga že od daleč molim obmejnemu policistu. Ta pa le pomigne z roko, češ, naj nadaljujem in ne manja. »Tukaj so tega že preveč navajeni, malo dlje bo treba,« si mislim in se spustim v dolino, nato pa spet vzpnem na tursko avto cesto, ki me hitro nosi naprej proti naslednjemu cilju, avstrijsko-nemški meji. Avtomobili s slovensko registracijo se hitro porazgubijo po beljaških veleblagovnicah in v bližini Salzburga so že prava redkost. Zato pa prehitim stoenko z vukovarsko registracijo, nedolgo zatem pa še bel mercedes s prikolico iz Beograda. Vsak s svojo usodo vozijo ti delčki nekdanje Jugoslavije po širnih evropskih cestah. Vukovarčan verjetno k sorodnikom, kjer bo dobil zatočišče in če bo imel srečo, še delo, da bo spet lahko pričel dajati na kup za nov dom, ki so mu ga Srbi porušili, Beograjčan s prikolico na lovu za rezervnimi deli, kijih doma ne more dobiti, zato, ker so njegovi rušili in ropali tuje domove. Maloje teh potnikov iz nekdanje Jugoslavije na tej cesti, precej manj kot nekdaj. Precej manj je videti tudi vozil s počitniškimi prikolicami in avtodomi, kar je čudno, saj je turistična sezona pravzaprav na vrhuncu, malo paje tudi z vso mogočo kramo natrpanih vozil turških in grških zdomcev, ki bi se vračali, kot običajno ob tem času, na svoje daljne domove na jugu. Kaže, da so eni in drugi, turisti in zdomci, spremenili svoje ustaljene selitvene poti in se že na daleč izogibajo evropske rakaste rane na Balkanu. Promet bi bil videti kaj vsakdanji in običajen, ko bi ga le ne poživilo nekaj zanimivih podrobnosti. Med avtomobili je moč zaslediti nekaj škod, pejčkov in lad, ki že s svojo pojavo izstopajo, še bolj pa s svojimi registracijami. Največje madžarskih, nekaj čeških, tu pa tam tudi kakšen s poljsko registracijo. Na evropske ceste prihaja nov val avtomobilov, ki napoveduje, da bo zamenjal tistega presihajočega iz nekdanje Jugoslavije in ga po velikosti močno prekosil. Že sedaj se pritožujejo naši mehaniki, da na avstrijskih in italijanskih avtomobilskih odpadih skoraj ni moč dobiti nekdaj poceni rezervnih delov za golfe, ker vse poberejo Madžari, delam kolone, in že sem pri njegovem avstrijskem kolegu, ki za zdaj pa se ta desetletja zadrževana sla z Vzhoda zgrinja že v osrčje novo slovensko potno listino prav tako ne kaže nobenega zani- nekdanjega Zahoda. Kriva je človeška nepazljivost Prejšnjo sredo so se na Dolenjskem zgodile tri prometne nezgode, ki so se končale s hujšami telesnimi poškodbami —Materialna škoda NOVO MESTO — Tedensko policijsko poročilo je bilo tokrat zopet polno vesti o prometnih nesrečah, nekatere med njimi so se končale s hujšimi telesnimi poškodbami. Spet je bila kriva človeška nepazljivost. 12. avgusta so se zgodile tri hujše prometne nesreče.Prva seje zgodila ob 7.50 v križišču regionalne in lokalne ceste pri Veliki Loki zaradi izsiljevanja prednosti. Voznica Jožica Z. se je z osebnim avtomobilom peljala po lokalni cesti iz smeri Račjega sela_proti križišču in tam zavijala levo proti Štefanu. Takrat pa seje iz smeri Štefana proti Veliki Loki z osebnim avtomobilom pripeljal Matjan V. Voznica J. Z. je zaprla pot vozniku, tako daje ta kljub zaviranju s prednjim desnim delom vozila trčil v levi bok Jožičinega avtomobila. V nezgodi seje voznica huje telesno poškodovala, voznik in njegova sopotnica Sonja V. pa lažje. Na vozilih je škode za 200.000 tolarjev. Tudi naslednja nesreča seje zgodila v trebanjski občini. Marjan K. se je ob 9.30 z osebnim avtomobilom peljal po regionalni cesti iz smeri Trebnjega proti Občinam. Ko je pripeljal na prehod ceste čez železniško progo, zavarovano z ustrezno prometno signalizacijo, je po progi iz smeri Ljubljane proti Trebnjemu pripeljal tovorni vlak, ki gaje vozil Igor M. iz Novega mesta. Vlak je s ZASEGLI 614 SADIK INDIJSKE KONOPLJE ČRMOŠNJICE — V četrtek, 13. avgusta, so kriminalisti Urada kriminalistične službe UNZ Novo mesto v okolici Čr-mošnjic nad Semičem odkrili nasad indijske konoplje in zasegli 614 sadik. OČE SE JE ZNESEL NAD VASOVALCEM STOPIČE — 11. avgusta pozno zvečer je šel 17-letni Mitja »v vas« k dekletu v Stopiče. Pri pogovoru ju je zalotil dekletov oče, 39-letni M. B. Mladega Novomeščana je zgrabil in ker mu to ni bilo dovolj, gaje pahnil po nasipu 10 metrov globoko. Ker tudi to še ni bilo dovolj, je mladeniča večkrat butnil ob bližnji kontejner za smeti, na koncu pa ga je še privezal k ograji. Hudo ranjenega fanta so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima več udarnin, pretres možganov in zlomljeno lobanjo, očeta pa so ovadili javnemu tožilstvu zaradi storitve kaznivega dejanja. Ottom poročajo UKRADEL ČELADO — Neznani storilec je 13. avgusta med 13. in 22. uro z motornega kolesa, parkiranega pri vratarnici podjetja Trimo na Prijateljevi cesti v Trebnjem, ukradel varnostno čelado, s tem pa je 19-letnega Marka S. z Blata oškodoval za 6.000 tolarjev. POTREBOVAL JE VODOVODNE PIPE — Neznanec, kije med 10. in 13. avgustom vlomil v manjšo brunarico na Gor. Mraševem, je s sabo odnesel tri pipe in s tem dejanjem Emira N. iz Medvod oškodoval za 80.000 tolarjev. IZTOČIL GORIVO — Na parkirišču zdravstvenega doma je neznanec v noči s 14. in 15. avgust vlomil v osebna avtomobila in iz rezervoarja iztočil gorivo. Zdravstveni dom je oškodoval za 2.500 tolarjev. OSTAL BREZ REZERVNEGA KOLESA — V noči s 14. na 15. avgust je ostal brez rezervnega kolesa Bojan B. iz Črnomlja. Neznanec gaje odnesel iz odklenjenega osebnega avtomobila. Lastnika je oškodoval za 2.500 tolarjev. IZGINILA MOŠKA DENARNICA — 11. avgusta med 15. in 16. uro je neznani storilec v Črnomlju, v gostilni Pri suhem mostu, v prostoru, kjer so biljardne mize, vlomil v ročno blagajno in iz nje vzel moško denarnico, v kateri je bila osebna izkaznica in denar. I. A. iz Črnomlja je oškodovan za 35.000 tolarjev. V FRIZERSKI SALON PO DENAR — V frizerskem salonu na Partizanski cesti v Novem mestu je neznanec 12. avgusta med 17. in 19. uro iz ženskih torbic kradel denar in tako Milki P. iz Regrčc vasi vzel 9.200 in Mojci V. z Otočca 2.700 tolarjev. POTA m siit / 'St prednjim delom trčil v desni bočni del avtomobila, ga nekaj časa potiskal pred sabo, nato pa je avtomobil odbilo na nasip ob progi. Voznik avtomobila ni upošteval prometne signalizacije, ki daje svetlobne in zvočne signale. V nezgodi je bil voznik osebnega avtomobila huje telesno poškodovan, na avtomobilu pa je škode za 1,500.000 tolarjev. T retja hujša nesreča tega dne pa seje UMRL NA ŽELEZNIŠKEM PREHODU STARI GRAD — 7. avgusta ob 16.16 se je na železniškem prehodu pri železniški postaji Libna, v naselju Stari Grad, zgodila prometna nesreča, ki je terjala življenje. 61-letni voznik Stanislav Radič iz Pesja je peljal iz smeri Dolenja vas proti Staremu Gradu. Kljub temu da so bile polzapornice spuščene in je utripala rdeča luč, avtomobila ni ustavil. Obvozil je polzapornico, v tem času pa je pripeljal tovorni vlak. S. Radič je umrl na kraju nesreče. KONČAL POD TRAKTORJEM v ČEDEM — 37-letni Jože Kožar iz Čedma seje 16. avgusta ob 18.15 peljal s traktorjem, ki je bil brez varnostnega loka in kabine, od Globičic proti Ce-demu. Pred naseljem Čedem je zapeljal na levo stran ceste, z levim kolesom je zapeljal na skalo, kije bila na bankini in se zaradi tega prevrnil na levi bok v jarek. Ker traktor ni imel kabine, je traktorist obtičal vkleščen. Zaradi hudih telesnih poškodb so ga odpeljali v bolnišnico v Ljubljano, kjer je naslednji dan umrl. IZSILJEVAL JE PREDNOST KRŠKO — 15. avgusta ob 22.55 se je v križišču magistralne ceste Drnovo—Krško in lokalne ceste Drnovo—Velika vas dogodila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. 21-letni Andrej Prišelj iz Brezja pri Veliki Dolini se je peljal z osebnim avtomobilom, zastavo 101, iz smeri Drno-vega proti Veliki vasi. Ko je pripeljal do križišča z magistralno cesto Drno-vo—Krško, ni ustavil, ampak je zapeljal v križišče. V tem trenutku pa je iz smeri Krškega pripeljal 55-letni Franc Lango iz Velikega Podloga, vendar kljub zaviranju ni mogel preprečiti nesreče. Andrej Prišelj jo je odnesel brez poškodb, saj je bil pripet z varnostnim pasom, njegov sopotnik, 20-letni Srečko Črpič iz Male Doline, pa je bil huje telesno poškodovan. Na Prišljevem avtomobilu je za 200.000 tolaijev škode. Lažje seje poškodoval tudi Franc Lango, ki ni bil pripet z varnostnim pasom. Na njegovem avtomobilu je škode za 400.000 tolaijev. ZABODLA GA JE Z NOŽEM KRŠKO — Minulo sredo nekaj pred polnočjo je v stanovanju v Ka-liševcu pri Brestanici prišlo do družinske tragedije. 51-letna Jožefa D. je po prepiru s kuhinjskim nožem umorila svojega prijatelja Ivana K., ki je stanoval pri njej. Prepiri med Jožefo in Milanom niso bili redki, večkrat sta se tudi pretepala in oba prekomerno pila. Usodnega večera jo je Ivan hotel pretepsti z gumijasto palico, ona pa je zgrabila velik kuhinjski nož in ga zabodla v prsi blizu srca. Nato je zbežala skozi vhodna vrata in jih skušala zakleniti. Ranjeni Ivan je stekel za njo, vendar vrat ni mogel odpreti. Zgrudil seje na tla in izkrvavel. zgodila v metliški občini, pred naseljem Slamna vas. Marko B. iz Metlike se je ob 10.20 z osebnim avtomobilom peljal proti Slamni vasi in pred Slamno vasjo prehiteval traktor, potem pa zapeljal preveč v levo prek utrjene bankine na travnik in na travniku trčil ob večjo skalo. Zaradi trčenja je bil huje telesno poškodovan. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 150.000 tolarjev. Zopet našli eksplozivna telesa ostanki druge svetovne vojne Franc K. iz Kočevskih Poljan pri Dol. Toplicah je 10. avgusta našel ročno bombo v zapuščeni stavbi v Kočevskih Poljanah in verjetno izvira še iz druge svetovne vojne. Gre za bombo italijanske izdelave, za tako imenovano »paradajzarico«. Policisti so takoj obvestili pirotehnika. Na mino so 12. avgusta naleteli tudi delavci črnomaljskega Begrada pri izkopu trase za cesto na Maverlen. Obvestili so policiste, ki so s sabo pripeljali tudi pirotehnika, daje mino kalibra 60 mm uničil. Ugotovili so, daje mina iz druge svetovne vojne in daje neznanega proizvajalca. V Novem mestu so Novomeščani odkrili dve granati. 12. avgusta so krajani na vrtu v Novem mestu, na Ljubljanski cesti, našli topovsko granato (nemške proizvodnje) kalibra 150 mm in težko 17 kg. Naslednjega dne pa je nekdo našel granato tudi na desnem bregu Krke poleg lesenega mostu v Ra-govem logu. Tudi ta je neugotovljenega proizvajalca, kalibra 76 mm, in iz druge svetovne vojne. Za obe granati je poskrbel pirotehnik. Več min je našel tudi krajan z Migol-ske gore v reki Mimi pod Migolsko goro. Strokovna ekipa je našla in uničila 9 min kalibra 80 mm in 41 vžigalnikov. PO DOLENJSKI DEŽELI • Tatvine dokazujejo, da vročino težko prenašjo tudi nepridipravi Neznanec sije namreč, da bi se malo ohladil, v noči z 12. na 13. avgusta v Sevnem pod Trško goro iz odklenjenega parkiranega tovornjaka — hladilnika odnesel dva kartona sladoleda — lučk. Enoto Ljubljanskih mlekarn iz Sevnega pod Trško goro je oškodo val za 3.000 tolarjev. • 10. avgusta je neznani storilec med 12. in 13. uro odpeljal izpred prodajalne Agro v Novem mestu vrtno kosilnico. Delavci omenjepe trgovine so imeli kosilnice razstavljene pred trgovino na pločniku, ljubitelj urejenega vrta pa je to nepazljivost izkoristil in jih s tem oškodoval za 34.000 tolarjev. • Kljub vročini je nekomu vseeno zadišal slasten narezek. 13. avgusta ob 20. uri je na Trški gori iz odklenjenega osebnega avtomobila iz prtljažnika ukradel 2 kg šunke in S domačih salam. Podjetje Krka Zdravilišča in gostinstvo iz Novega mesta je oškodoval za 10.000 tolarjev. • Salame pa so zadišale tudi neznancu, ki je v noči na 11. avgust vlomil v počitniško hišico v kraju Vešče pri Štravberku in ukradel 15 suhih klobas. Franca Jerelela iz Brezovice je s tem oškodoval za 10.000 tolarjev. ZBIL KOLESARJA — 10. avgusta ob 15.25 seje sedemletni Mirko Kralj peljal s kolesom iz Karteljevega proti središču Novega mesta. V Bučni vasi pri Cestnem podjetju je nakazal smer vožnje v levo, k domači hiši, in se s kolesom zapeljal že na levo polovico ceste. V tem trenutku je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom Jože Volčjak iz Dolenjih Kamene. Začel je prehitevati kolesarja po levi strani in ko je opazil, da bo trčil kolesarja, je začel zavirati, vendar gaje kljub temu zbil. Fantič je dobil lažje poškodbe, na vozilih pa je škode za 20.000 tolaijev. BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA — 15. avgusta ob 16.30 seje na lokalni cesti Vavta vas — Dolenjske Toplice pred naseljem Dol. Gradišče zgodila prometna nesreča. Osebno vozilo je vozil Milan Levstek iz Podgore brez vozniškega dovoljenja. Pri vožnji iz smeri Vavte vasi proti Dolenjskim Toplicam gaje v rahlem desnem ovinku z vozilom začelo zanašati in je zapeljal desno v gozd, kjer je trčil ob drevo. Pri trčenju seje hudo poškodoval. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, škode na pločevini pa je okrog 100.000 tolarjev. VOZIL PO LEVI STRANI — 15. avgusta ob 16.30 seje Anton Blažič iz Mirne vasi peljal na neregistriranem motornem kolesu iz smeri Cužnje vasi skozi Veliko Strmico. V naselju mu je z osebnim avtomobilom pripeljal nasproti Alojz Papež z Velike Strmice. Voznik motornega kolesa je vozil po levi strani ceste, zaradi česar je med vozili prišlo do trčenja. Voznik motornega kolesa se je pri tem huje telesno poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Skupna materialna škoda znaša 50.000 tolaijev. STREL JE POMA GAL — Martin Strel, ki seje pred dobrim mesecem proslavil s plavanjem po mrzli Krki, je tudi pomagal pri brezhibnem poteku te največje dolenjske športne prireditve. Na sliki: na kolo pomaga po plavalni preizkušnji ta čas najboljši slovenski triatlonki Nataši NakrsL (Foto: J. Pavlin) V triatlonu zmagal Kogoj Dolenjski triatlon je bil doslej najbolje pripravljen — Nastopilo je 51 tekmovalcev OTOČEC — Med ljubitelji rekreativnega športa na Dolenjskem je bila minula sobota v znamenju triatlona, ki gaje vzorno pripravil in izvedel Triatlon klub iz Novega mesta ob pomoči 250 pristašev te športne panoge. V tej težki preizkušnji je zmagal član novomeškega Triatlon kluba, 33-letni Igor Kogoj, ki je na cilj po plavanju (2 km), kolesaijenju (78 km) in teku (20 km) prvi pritekel na otoško jaso in postal absolutni zmagovalec. Igorje ta čas zagotovo naš najboljši triatlonec, saj se je že lani s tretjim mestom proslavil na svetovnem prvenstvu na Havajih in tudi na letošnjih preizkušnjah je bil vselej med prvimi. To pot je imel resnega tekmeca le v Celjanu Janiju Tomšiču. Prijetno je presenetila tudi Ljubljančanka Nataša Nakrst-Kosmač, kije v svoji kategoriji s časom 3:54,27 ure za slabih 15 minut zaostala za zmagovalcem Kogojem in na cilj pritekla kot šesta. Najstarejši udeleženec tega napornega tekmovanja, ki je potekalo od Novega mesta prek Otočca in Dobrave do Šentjerneja ter prek Šmaijete do cilja na Otočcu, je bil triinšestdesetletni dr. Josip Turk iz Ljubljane. Solidno se je odrezalo tudi dolenjsko zastopstvo: Šentjernejčan Janez Avsec je na koncu po treh preizkušnjah pristal na 13. mestu, Novomeščan Andrej Prah je bil 22., Edvard Doljak pa je odstopil. Udeleženci so menili, daje bil dolenjski triatlon doslej najbolje pripravljen. Vodja prireditve Andrej Švent je ob tem povedal: »Nastopilo je 51 tekmovalcev, med katerimi so bili vsi tisti, ki ta čas v tej športni zvezi nekaj pomenijo. Odstopila sta le dva tekmovalca, nobene resne nesreče ni bilo « Tekmovanje je prvič potekalo ob prometu. Varno pot so zagotovili policisti, gasilci, člani CB radiokluba, potapljači, kanuisti, pomagali so navdušenci iz posameznih krajevnih skupnosti. J. P. PRIJATELJSKA TEKMA ČRNOMELJ — Pretekli teden sta nogometni ekipi Bele krajine in Avtobuma iz Kočevja v Črnomlju, na stadionu v Loki, odigrali prijateljsko tekmo. Zmagali so nogometaši Avtobuma z rezultatom 2:1. Strelec za gosteje bil obakrat S. Komočar, za domače B. Horvat. V soboto, ko se prične prvo kolo MNZ Ljubljana, se bo Bela krajina ob 16.30 uri pomerila z ekipo Črnuč. Za začetek priigrali zmago Nogometaši Studia D so na prvi tekmi v prvi slovenski ligi premagali Slovan Mavrico z 1:0 NOVO MESTO — Nogometaši novomeškega Studia D so na štartu novega državnega prvenstva zabeležili pričakovano zmago nad odlično ekipo Slovana Mavrice. Več kot 1.500 gledalcev je bilo zadovoljnih z igro svojih ljubljencev, seveda pa tudi z dvema točkama, ki bosta velika spodbuda v nadaljnjem poteku prvenstva, saj je že na štartu presenetilo z rezultati. Novomeščani so imeli že v četrti minuti priložnost, da zatresejo mrežo gostujočega vratarja. Prodorni Prezelj seje znašel v kazenskem prostoru gostov, branilca sta ga ustavila na nedovoljen način, vendar je piščalka mariborskega sodnika Jamška ostala nema. Podoben prekršek, na drugi strani igrišča, bi bil že čez nekaj minut lahko usoden za gostitelje. Nekdanji novomeški nogometaš Plevnik, ki že nekaj časa nosi dres Ljubljančanov, je z roba kazenskega pro- stora streljal mimo živega zidu in na srečo vratarja Mohorja zadel levo vratnico. Potem je bila pobuda na strani Novomešča-nov. Pred vratarjem Strajnarjem so se znašli Prelogar, Prezelj in Martinovič, Sandi Bracovič pa celo trikrat, vendar žoga ni in ni hotela iti v mrežo. V drugem polčasu so se priložnosti za zadetek vrstile na obeh straneh, več pa so jih imeli gostitelji. Eno takih je z zadetkom kronal Martinovič v 72. minuti, ko je iz gneče ukanil odličnega vratarja gostov. Novomeščani, zadovoljni z vodstvom, so se malce potegnili v obrambo, kar bi zanje lahko bilo usodno. Kajti Gruškov-njak je v 84. minuti zadel vratnico, žoga pa se je na srečo Mohorja odbila v polje. Za zmago so najbolj zaslužni Podlogar, Rozman in Kosič. V drugem kolu prvenstva bodo nogometaši Studia D igrali v Ljubljani, kjer se bodo srečali z domačo Ljubljano. S. DOKL Črnomaljski kolesarji med pnrimi Po letu načrtnega dela ________že drugi_________ ČRNOMELJ — Prejšnjo nedeljo so Črnomaljci na L državnem ekipnem kolesarskem prvenstvu za mlajše in starejše pionirje v Cerkljah osvojili drugo mesto. Črnomaljski kolesarji so tako dober rezultat dosegli prvič, z rezultatom pa niso presenetili le sebe, ampak tudi ostale kolesarje. Črnomaljci so kolesarsko društvo registrirali že pred devetimi leti. V začetku so se s kolesarjenjem ukvarjali bolj rekreativno, pred šestimi leti pa so se začeli udeleževati tudi tekmovanj. Trener Stane Žlak je to ekipo pričel trenirati pred dobrim letom. »Sedaj treniram generacijo, ki je zelo dobra, vendar brez dobrega vodstva društva in podpore staršev pionirji ne bi mogli pokazati, kaj vse zmorejo.« V črnomaljskem društvu trenira 11 fantičev, ki spadajo v skupino (B) mlajših pionirjev. Od enajstih jih šest že redno tekmuje, pet pa se jih pripravlja na tekmovanja za prihodnjo sezono. Ekipa je zelo uigrana in polna energije, zato upravičeno računa, da lahko s svojo vztrajnostjo in zanosom doseže najboljše rezultate. Želijo si, da bi imeli tudi žensko oz. dekliško ekipo, seveda, če bo med dekleti dovolj zanimanja. V septembru, ko se bo pri- Željko Pupič čela šola, bodo na vseh osnovnih šolah v črnomaljski občini organizirali kolesarska tekmovanja. Najboljše kolesarje bodo povabili v društvo. »Naš glavni problem sedaj je, da smo ostali brez sponzorja. Zadnji dve leti je bil naš sponzor črnomaljski Integral, vendar zaradi gospodarskih težav nanj ne moremo več računati,« je povedal predsednik društva Željko Pupič. Sedaj iščejo novega sponzorja. Trenutno so tudi brez prostorov. Če pa bo v društvu treniralo več ekip, bo ta nujno potreben. »Potrebovali bi tudi avto za prevažanje oseb in koles,« razlaga Željko. Zelo dobro sodelujejo s kolesarskim klubom Krka, ki jim rad priskoči tudi na pomoč, dali so jim že dve kolesi, obljubili pa so jim tudi avtomobil. V društvu bodo s takšnim delom nadaljevali, zato upravičeno lahko računajo tudi na rezultate. Še bolj veseli pa bodo, če jih bodo pri njihovih podvigih podprle belokranjske firme. J. D. Vabila na turnirje • TRADICIONALNI NOČNI TURNIR V PODBOČJU — Košarkarski klub Podbočje prireja veliki tradicionalni nočni turnir, ki bo 29. avgusta ob 20. uri pri OŠ Podbočje. Prijave bodo sprejemali 30 minut pred pričetkom. Nagrade za prvo mesto: pokal, 25.000 tolaijev in odojek; za drugo mesto: pokal, 10.000 tolarjev in deset večerij; za tretje mesto; pokal, 5.000 tolarjev in deest večerij; za četrto mesto: deset večerij in zaboj piva; za peto mesto: narezek in 5 litrov vina; za šesto mesto: 10 pic in pijača ter za sedmo mesto: zaboj piva. Nagrajeni bodo tudi najboljši igralci, strelec in vratar. Zagotovljeno kvalitetno sojenje, hladna pijača in dobra hrana. • NOČNI TURNIR PRI STAREM GRADU — Na nogometnem igrišču pod Starim gradom pri Otočcu bo v soboto, 22. avgusta, velik nočni turnir v malem nogometu na travi. Žrebanje ekip se bo pričelo ob 18. uri zvečer, začetek turnirja pa bo ob 19. uri. Ekipa, ki bo zasedla prvo mesto, bo prejela 20.000 tolarjev, pokal in prehodni pokal, drugouvrščena ekipa bo prejela 12.000 tolaijev, pokal in 8 pic, tret-jeuvrščena ekipa pa bo dobila 8.000 tolarjev, pokal in 8 pic. S pokalom bodo nagradili tudi najboljšega strelca in vratarja. Šponzoiji turnirja: gostilna Pavlin, Mačkovec; Mesarstvo Križan, Mačkovec, in picerija San Sebastian. • NOGOMETNI TURNIR V KOSTANJEVICI NA KRKI — MNK Gremlini Kostanjevica na Krki prireja v nedeljo, 23. avgusta, turnir v malem nogometu na igrišču pri OŠ Kostanjevica, ki se bo pričel ob 8. uri. Prijave sprejemajo do pričetka tumiija. Najboljše čakajo lepe nagrade — za 1. mesto: pokal, 10.000 tolarjev in odojek; za 2. mesto: pokal, 5.000 tolarjev in 8 pic; za 3. mesto: pokal, 5.000 tolarjev in 5 litrov vina; za 4. mesto: zaboj piva. • MALI NOGOMET V ŠMARJETI — NK Vinica pri Šmaijeti organizira v nedeljo, 30. avgusta, na igrišču v Šmaijeti pri šoli turnir v malem nogometu. Prijave zbirajo na dan tekmovanja do 8. ure. Naj-bojlše ekipe čakajo poleg pokalov še druge nagrade. • TURNIR NA MALEM SLATNI-KU — V nedeljo, 30. avgusta, bo športno društvo Križe organiziralo turnir v malem nogometu na igrišču osnovne šole Mali Slatnik. Turnir se bo pričel ob 8. uri. Prijave bo organizator zbiral do začetka lur-niija. Prvouviščene ekipe čakajo bogate nagrade. • NOGOMETNI TURNIR V STRAŽI — NK klub Paradiž organizira v nedeljo, 23. avgusta, tradicionalni turnir v malem nogometu na igrišču v Vavti vasi s pričetkom ob 8. uri. Prvouvrščena ekipa bo prejela pokal in 20.000 tolaijev denarne nagrade, drugouvrščena pokal, 7.000 tolaijev in 8 kart za kopanje, tretjeuvišče-na ekipa pa pokal, 4.000 tolarjev, čaka pa jih še presenečenje. Nagrado bo dobil tudi najboljši igralec in fair play ekipa. Prijave in dodatne informacije v gostilni Paradiž ali na tel: 84-688. Tri okrepitve Novotehne Za NTK Novotehna bodo igrali Smrekar, Hribar in ___________Horvat______________ NOVO MESTO — Namiznoteniški klub Novotehna iz Novega mesta, ki bo letos igral v 1. državni ligi, se je močno okrepil. Za Novotehno bodo letos igrali: Robert Smrekar, slovenski članski prvak, reprezentant in eden najboljših slovenskih igralcev v zadnjih letih, kije do sedaj igral za Kovino Olimpijo; po več letih bo za domači klub spet igral Marjan Hribar, do sedaj igralec mariborske Strojne, ki je začel svojo uspešno tekmovalno pot v Novem mestu; za Novotehno je podpisal še Branko Horvat iz celjskega Ingrada. V prvi ekipi bo igral še Tomaž Kralj, sedaj še pionir, ki je bil najboljši slovenski udeleženec nedavnega evropskega pionirskega prvenstva v Topolčanih na Češkem. V začetku tega tedna so novomeški igralci odšli na 10-dnevne priprave v Radovljico. Tako ima Novotena na tekmovanju najboljših slovenskih namiznoteniških ekip, ki se začne oktobra, velike možnosti za visoko uvrstitev. ZMAGALA EKIPA REGRČE VASI NOVO MESTO — Tekmovanje v ORNL Novo mesto v malem nogometu v sezoni 1991/92 je zaključeno. V vseh ligah je nastopilo 31 ekip. Med prve štiri so se uvrstile ekipe: Revoz, Železničar, Regr-ča vas in Marof. Zmagala je ekipa Regrče vasi, ki je v finalu ugnala Železničaija s 4:2. Iz tekmovanja sta bili izključeni ekipi Birčna vas in Vavta vas. Vse zainteresirane ekipe za sezono 1992/93 se lahko prijavijo na naslov: Športna zveza Novo mesto, p.p. 30 ali po telefonu 22-267. Prijave sprejemajo do 30. avgusta. 20. avausta 1992 DOLENJSKI UST PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Se o vprašanju metliškim birokratom Odmev na Halo, tukaj bralec Dolenjskega lista Alojz Štefanič iz Križevske vasi 13. avgusta v sestavku pod naslovom »Javno vprašanje metliškim birokratom« sprašuje, zakaj občina ne dovoli gradnje nadomestne stanovanjske hiše, in kakšne prispevke bi moral plačati za pridobitev gradbenega dovoljenja. Stranka Martin Jaklič, v imenu katerega sprašuje gospod Štefanič, je prejela lokacijsko odločbo za gradnjo stanovanjske hiše. V deveti točki odločbe je bila stranka opozorjena, da bo pred izdajo gradbenega dovoljenja morala poravnati komunalni prispevek. Stranka seje z odločbo očitno strinjala, saj v roku 15 dni ni vložila pritožbe. S povečanjem koristnih stanovanjskih površin nastane po Zakonu o stavbnih zemljiščih tudi obveznost plačila tako imenovanega komunalnega prispevka. Gospod Štefanič sije napačno razlagal, da bo v primeru, če se bo novogradnji reklo nadomestna gradnja, oproščen plačila. Lokacijska odločba ga namreč ne zavezuje k odstranitvi starega objekta, s tem pa so se koristne površine vsekakor povečale. V primeru, da bi investitor po dokončani izgradnji novega objekta, starega resnično odstranil, bi mogoče upravni organ odločil, da se stranki povrne komunalni prispevek, Jd ga je le-ta plačala za stari objekt. Zal pa stranka za stari objekt ni plačala ničesar in zato tudi ni česa vrniti, oziroma na račun tega ni možna oprostitev plačila komunalnega prispevka za nov objekt. Občina je v preteklih letih veliko vlagala v komunalno infrastrukturo. Parcela, na kateri je predvidena novogradnja, je ob asfaltni cesti, opremljena pa je z vodovodnim, električnim in telefonskim omrežjem. Obračunani komunalni prispevek za navedeno komunalno opremo v višini 247.201 SIT predstavlja mogoče desetino dejanskih stroškov, ki bi jih stranka imela, če bi to komunalno opremo zgradila sama, še slabše pa bi bilo, če do te opreme sploh ne bi mogla priti. Pa še »birokratski« zaključek. Stranka ima v postopku povsem drugačne pravne možnosti za uveljavitev svojih pravic in je o tem tudi pisno poučena. Razprave v časopisu nikakor ne pripomorejo k hitrejšemu in učinkovitejšemu reševanju problemov. Vprašanje pa je tudi, ali si res birokrat že zato, ker ne odločiš tako, kot si zamišlja stranka. Sekretar: MARJAN KONČAR KLUB JE DOBIL NOVEGA SPONZORJA RIBNICA — Rokometni klub Inles Riko, ki obstaja več kot 35 let in je vseskozi predstavljal vrh slovenskega rokometa, je še vedno, ne glede na nekoliko slabše rezultate članske ekipe v prejšnji sezoni, med najboljšimi rokometnimi ekipami v Sloveniji. V tem času pa je bil vzoren primer medsebojnega sodelovanja s takratnimi delovnimi organizacijami Inlesom in Rikom. V klubu so želeli, da bi se sodelovanje nadaljevalo, vendar bi bilo zaradi krize, ki jo preživlja ribniško gospodarstvo, takšno sodelovanje iluzorno. Zato so se odločili, da klub reorganizirajo in se hkrati vključijo v tržne mehanizme, kar konkretno pomeni polprofesionalizacijo kluba z urejenim financiranjem in upravljanjem. Na letni skupščini kluba so povedali, da je sponzorstvo nad klubom prevzelo podjetje KVM Ribnica. Vinko Levstek se je desetletja izmikal pravici Protest borcev Izvršni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB prejema te dni številne proteste svojih članov in občanov v zvezi z najavljenim prihodom nekdanjega domobranskega podčastnika Vinka Levstka, osumljenega za vojne zločine, v Slovenijo. Posamezniki, ki se obračajo na borčevsko organizacijo, izražajo svoje ogorčenje zaradi enostranske publicitete, ki jo slovenski mediji dajejo izjavam takšne dvomljive osebnosti. Hkrati opozarjajo, da se tako poskuša prejudicirati morebitni sodni postopek. Številne sorodnike žrtev še ne raziskanih pobojev domobranske »črne roke« v okolici Velikih Lašč, Ribnice in v Dobrepoljski dolini je zlasti prizadelo, da so slovensko pravosodje in tožilstvo, kot vse kaže, že vnaprej dopustili možnost, da se osumljenec za te izredno težke vojne zločine lahko svobodno sprehaja po Sloveniji. S tem v zvezi opozarjajo, daje osumljencu, ki seje desetletja izmikal pravici, na ta način omogočeno vplivanje na sodni postopek in morebitno zastraševanje ali celo podkupovanje prič. V zvezi s tem želi IO opozoriti na mednarodno obveznost o nezasta-ranju vojnih hudodelstev. Ta so še posebej pereča v času, ko se domače in svetovno javno mnenje ter ustanove OZN in K VSE zavzemajo za kaznovanje zločinov proti človeštvu ob vojnih strahotah na območju bivše Jugoslavije. Podpredsednik IO ZZB LADO POHAR Gospodje, čigavi so Križovljani? Vprašanje brežiške zdravnice, ki so jo poklicali k bolnici v Križe — »Pričakujem _____komentar k tej pobudi na prvi seji brežiške občinske skupščine«_ Pred časom sem delala kot terenska zdravnica. Kmalu po trinajsti uri je prišel mlad fant in ponižno prosil za obisk na domu. Da ima staro mamo, ki je obležala zaradi bolečin v križu. Povedal je, daje doma iz Križ. Od njega sem tudi izvedela, da se iz brežiške smeri ne pride do hiše z avtomobilom, ampak moraš pripeljati prek Krškega. Voznik reševalnega vozila je vzel podatke o poti in sva šla skozi Krško, Brestanico, Senovo, Mali Kamen, Veliki Kamen in Koprivnico. Pot je vse slabša. Asfalta je konec in se spustimo po kolovozu na- Bosna vas potrebuje za boj Pojdite domov in sami osvobodite svojo državo! V Sloveniji je velikanska množica Bosancev in Bosank, ki jih je komunizem začasno sprejel in zaposlil. Sedaj so še tukaj, vsepovsod, v vsaki tovarni. Vedno godrnjajo in so nezadovoljni, da so nizke plače. V njihovi domovini pa sedaj divja vojna. Evropske države in Amerika, kot se sliši, ne bodo poslale svojih vojaških sil v Bosno, ker v Bosni ni nafte in imajo gorat teren. Torej se bodo morali Muslimani sami boriti in braniti svojo državo, ker jim nihče ne bo prinesel svobode na krožniku. Bosanci in Bosanke najbolj poznajo teren in zato se lahko junaško borijo. Spoštovana oblast naj takoj pošlje vse Muslimane in Muslimanke, stare od 18 do 60 let, iz Slovenije domov, da bodo junaško branili svojo državo, sicer jo bodo izgubili. Ker bodo iz tujine prihajali denar in živila, bodo za vojskovanje zelo dobro plačani in odlično hranjeni ter jim ne bo treba godrnjati, da je v Sloveniji slaba plača. Sedaj je v Sloveniji velika množica beguncev, begunk in otrok, ki jim je dolgčas. Tudi vse bežeče osebe, ki so stare od 18 do 60 let, naj spoštovana oblast takoj pošlje domov, da se bodo borili za svojo domovino. Torej naj gredo takoj v boj moški in ženske (v drugi svetovni vojni so se borile tudi ženske). Njihove otroke pa naj pazijo ženske, stare 62 let. Ena ženska lahko Podpisana skupina občanov iz Dolenjega Boštanja vlaga pri Ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora Republike Slovenije pobudo za oceno zakonitosti dovoljenj, ki naj bi jih dobili Franc Povše in Ivanka ter njun zet Dolničar (nadalje Povšetovi), vsi iz Dolenjega Boštanja 66, za gradnjo cement-ninarske delavnice v naselju Dolenji Boštanj. Cementninarsko delavnico nameravajo Povšetovi graditi v naselju Dolenji Boštanj. Podpisani sosedje in ostali podpisani občani Dolenjega Boštanja se z nameravano gradnjo ne strinjamo. Nasprotovanje smo izrazili že večkrat. Kljub vsemu naj bi menda Povšetovi dobili gradbeno dovoljenje. Kako in kdo gaje lahko izdal brez soglasja najbližjih sosedov? Podpisani sosedje soglasja nismo dali in nismo dobili v vednost nobenih dovoljenj oz. aktov, zato tudi nismo mogli sprožiti rednega postopka. Ob tem gre dejansko za norčevanje iz ljudi, za zlorabo položaja, za izigravanje najosnovnejših predpisov. Absurd je, da Povšetovi niti ne morejo po lastnem zemljišču priti do omenjene delavnice in jim je kljub temu menda upravni organ iz Sevnice izdal dovoljenje za gradnjo delavnice. Sevniškemu upravnemu organu je dobro znano, da Povšetovim ni uspelo urediti zemljiškoknjižnega stanja tako, da bi nameravana gradnja lahko bila na njihovem V Sloveniji vlada anarhija Odprto pismo predsedniku vlade dr. Drnovšku lo je tudi več telefonskih klicev na razna odgovorna mesta. Osnovni moto je bil, da se vsa nadaljnja dela v zvezi z gradnjo takoj prekinejo, dokler se ne razčistijo stvari okrog presoje zakonitosti izdanih dovoljenj. Lahko Vam zatrdim, da dovoljenja niso zakonita, kar kaže tudi sklep o obnovi postopka, ki gaje izdal občinski upravni organ iz Sevnice. Kljub temu danes, 15.8.1992, — na Marijinin obenem državni praznik — Povšetovi objekt že pokrivajo in se na vse, tudi na Vas, »požvižgajo«. Ker je stanje takšno, kot je in se, kot kaže, ne bo spremenilo, Vas pozivam, da naredite red ali pa odstopite! Država je dolžna zagotoviti pravno varstvo vsakemu njenemu državljanu, ne pa ščititi nezakonita dejanja Povšetovih in drugih izbrancev. Bodo čez 15 dni z Vašim »blagoslovom« Povšetovi že začeli s cementninarsko dejavnostjo v nezakonito postavljenih objektih? FRANC PERNOVŠEK predsednik Občinskega odbora NDS Sevnica Morda mi boste odgovorili, »kaj pa to mene briga«, ko boste prebrali to pismo, ki bo zelo kratko in korektno. Toda pišem ga zato, da slovenska javnost zve, da v državi Sloveniji še vedno vlada anarhija — zakon divjega zahoda, saj nekaterim ni potrebno spoštovati zakonov in lahko delajo, kar želijo. Da je temu tako, ste, po mojem mnenju, glavni krivec Vi. Zakaj? Izbrali ste si takšne ministre, ki ne znajo, ne zmorejo ali pa nočejo napraviti reda. V čem je bistvo problema? V Dolenjem Boštanju št. 66 gradijo Povšetovi cementninarsko delavnico. Pridobljena dokumentacija oziroma dovoljenja so nezakonita ali vsaj sporna. Več kot 20 sosedov tej gradnji nasprotuje. Podpise lahko vidite na pobudi za oceno zakonitosti, ki je bila poslana Ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora dne 1, 8. 1992, in to takoj, ko so Povšetovi začeli s pripravljalnimi deli. Ta zahteva je bila poslana v vednost tudi drugim, kar je prav tako razvidno iz pobude. Bi- pazi veliko otrok, tako kot učiteljica ali vzgojiteljica. Begunke naj gredo v boj, tako kot so šle partizanke leta 1941. Upam, da bo oblast uvidela, daje tako prav in bo takoj ukrepala. Vsem Bosancem in Bosankam želimo srečno pot domov, pa tudi vsem begunkam in be-gunceiji srečno in veselo vrnitev domov. Želim, da bi vsi skupaj junaško zmagali in osvobodili svoje kraje. LOVRENC TANJŠEK Celje Na gradbišče po tuji zemlji ____Zaplet pri gradnji v Dolenjem Boštanju zemljišču in da bi bil tja primeren dovoz. Nameravana gradnja cementninar-ske delavnice je v neposredni bližini stanovanjskih hiš. Kaj to pomeni, verjetno ni potrebno razlagati. Kljub nasprotovanju sosedov so Povšetovi 31 .julija letos popoldne začeli z zemeljskimi deli. Na parcelo niso mogli priti po lastnem zemljišču in so motili posest. Pri tem so zelo prefinjeno izigrali sosede in oblast, saj so vedeli, da v petek popoldne in v soboto ni mogoče dobiti odgovornih oseb, ki bi zlorabo lahko preprečile. Poleg tega je čas dopustov. Odgovorni v občini Sevnica pa ob tem molčijo ali pa »botrujejo« takemu početju. Upravnim organom v sevniški občini je zelo dobro znano, da ob (na) tem zemljišču poteka plinovod, ki ni zaščiten pred tako obremenitvijo oz. težo, kot nastaja ob gradnji. Ogorčenje podpisnikov te pobude je razumljivo. Od odgovornih v ministrstvih in ostalih službah pričakujemo takojšnje ukrepanje, saj početje Povšetovih in »občinskih« sevniških botrov« lahko pripelje do raznih neljubih dogodkov. Podpisi skupine občanov ŠTEVILO JE VEČJE V vašem časopisu ste 6. avgusta objavili izvleček iz referata (z zborovanja v Šentjerneju pod geslom »Oropani skupaj«) Franca Izgorška, našega predsednika ZLRP na državni ravni. Pri tem se vam je vrinila napaka v tekstu, v delu: »Danes šteje ZLRP več kot tisoč članov...« V referatu predsednika Franca Izgorška je bilo namreč zapisano: »Danes šteje ZLRP več tisoč članov...« Pomenska oziroma vsebinska razlika je seveda jasna. Več kot tisoč članov šteje ZLRP le na območju, ki ga intenzivneje pokriva Dolenjski list, čeprav je, žal, res, daje pri nas formalno včlanjenih (in da tudi plačujejo članarino) komaj desetina razlaščencev s tega območja, saj je npr. le pri katerikoli vaški gmajni (gmajno pa je imela praktično vsaka vas) bilo prizadetih z nacionalizacijo nekaj deset lastnikov. Za objavo tega pojasnila napake se vam zahvaljujemo. ZLRP podružnica Novo mesto predsednik MILOVAN DIMITRIČ * • • Prepričan sem, da smo Slovenci sami sebi v oviro. (Šeligo) • Življenje brez praznikov je kot dolga cesta brez gostiln. (Muren) • Vsak svetnik ima k sebi obrnjene roke. (Dretnik) • Vsi smo bili izpostavljeni virusu preteklosti (Remikar) LEPA FASADA, ZAMAZANA VSEBINA V poznojulijskem popoldnevu je stari brežiški most čez Savo in Krko, nekoč drugi najdaljši most pri nas, dobival svojo novo barvo. Za-radi obnavljanja je most že zelo dolgo zaprt za promet in pešce. Morda bi bilo boljše tako, da celo domačini sploh ne bi mogli blizu. Cesar ne vidiš, pravijo, ne boli. Mi smo videli tistega popoldneva, kako delavci Rajka Rostoharja iz Breg pri Leskovcu barvajo most in veselili smo se novega prijetnega videza mostu, ki ga imamo radi. Všeč nam je izbrana barva, vendar nam tedaj na misel ni prišlo, kaj bodo storili delavci po končanem barvanju s kantami od barv. Hladnokrvno in očitno brez kančka slabe vesti so zmetali kante z ostanki barv eno za drugo v Krko. Nerazumen in nerazumljiv je bil na moje zgražanje njihov izgovor, da so jim že otroci zmetali pokrove v Krko. Torej naj bi odrasle pleskaije navedli k dejanju otroci. Sicer pa so delavci dejali, da so poslali »dol« malo municije. Najbolj razburjeni od njih seje hudoval, »kdo« sploh sem in tudi če bom o tem pisala, tega sploh ne bo bral. Pleskaijevi znanci, ki to berejo, pa naj kljub temu vedo, v čem je dika Rostohaijevih pleskaijev. IVANA POČKAR Brežice Državljanstvo sem imel za nekaj častnega Potrdila o državljanstvu samo prišlekom S pismom bi želel opozoriti Ministrstvo za notranje zadeve in njihovega ministra Igotja Bavčarja, naj prihranijo delček državnega proračuna in naj mi ne pošiljajo potrdila o državljanstvu, ker menim, da bi me s tem potrdilom enačili s 160.000 novimi državljani Republike Slovenije. Odločil sem se, da tega potrdila ne potrebujem. Se manj pa sem potreben enačenja z že navedenim številom ljudi. Enačenja z njimi ne maram, ker je med novimi »Slovenci« zelo malo tistih, ki se vsaj nekoliko potrudijo in govorijo moj materin jezik, jezik mojih prednikov. Tukaj sem rojen in tukaj živim. Prav tako vse moje bližnje in daljnje sorodstvo in vsi družinski predniki. Zaradi vsega tega si ne morem in si ne smem dovoliti, da bi me sedaj enačili z novimi »Slovenci« ter da bi sedaj tudi jaz dobival papirje, kakršne so ti ljudje dobivali pred meseci. To pošiljanje potrdil imam za močno žalitev svojega skromnega dostojanstva, hkrati pa ne želim delati nepotrebnih stroškov moji Sloveniji in obremenjevati že tako preobremenjenega proračuna. S to svojo odločitvijo pa se nikakor ne mislim odpovedati državljanstvu, ki sem ga imel za nekaj častnega, skoraj svetega. Sedaj pa so to nekateri spremenili v poceni robo, ki jo lahko zelo poceni prodaš ali kupiš na boljšem trgu. Ne odpovedujem se svoji državni in nacionalni pripadnosti, ker mislim, da kot Slovenec, domačin, ne potrebujem nekih novih papirjev, da bi dokazoval svojo državljansko pripadnost. Z vsemi dosedanjimi papirji (osebno izkaznico, potnim listom, rojstnim listom) to že dokazujem. Upam, da bo še kdo stopil po moji poti in dokazal, da so ta potrdila povsem nepotrebna za približno 80 odst. državljanov Republike Slovenije. SILVESTER JAKŠA Gradac vzdol. Lezemo počasi, da ne bi avtomobil nasedel, poplesavamo zdaj levo, zdaj desno po gozdni poti. Gozd, skozi katerega se pomikamo po polževo, je čudovit, diši po gobah. Pomislim, da sem na popoldanskem izletu, pa me »zbudi« ples avtomobila po kolovozu. Pomislim, kaj bi bilo šele včeraj, ko je tako neusmiljeno lilo. Pomislim tudi na zimo, na sneg in poledico. V glavi se porodi misel, da se moram oglasiti pri pristojnih na občini, in v srcu bes do odgovornih in občudovanje do domačinov. Domačin, ki sva ga bila spotoma pobrala v trgovini, razlaga, da so Križe že večkrat ostale brez obljubljene ceste, ki bi jih povezala z matično občino, tj. z Brežicami. Izstopim pred hišo bolnice. Kakih 100 metrov pod nami se vije neka asfaltirana cesta, kot bi se posmehovala ljudem tu gori. Ta cesta je na brežiški strani. Cesta, čeprav slaba, vodi od tu proti Krškemu. Tukajšnji domačini hodijo k zdravniku na Senovo, za hišne obiske zunaj občine pa senovski zdravniki niso pooblaščeni. Pošto imajo domačini v Koprivnici, administrativno pa živijo v občini Brežice. Čigavi sploh so?! Bolnico pregledam in ona bi pristala na hišno zdravljenje. Toda patronažne sestre ne bi bilo mogoče pošiljati sem gor. V očeh domačih so bile solze, ko smo jo odpeljali. Ko sem bolnico predala dežurnemu internistu v Bolnišnici Brežice, je ura kazala 16. Torej sta bili potrebni dve uri za enega bolnika. Ta čas je bila moja občina brez terenskega zdravnika. Sedaj vas, gospe in gospodje, ki imate oblast v rokah, vprašam, ali je to pravica, da za vse svoje občane ne skrbite vsaj približno enako. Zakaj se ne odrečemo tega, sicer prelepega predela in ga damo drugi občini, s katero je bolje povezan? Govorimo o oživitvi kmetij? Zakaj ljudje sploh ostajajo v takih predelih? Ne le da ostajajo, celo gradijo nove hiše, širijo posestva, seveda zato, ker ljubijo prav ta košček Zemlje. Prosim ne komentirajte, da so včasih hodili zdravniki peš po terenu ali kvečjemu z motorjem in da se današnjim enostavno ne da na teren. Terensko delo imam rada, vendar razmišljam, kaj bi se dalo narediti, če bi dobila klic na pomoč zaradi nujnega primera. Kaj pa drugi občani: ali naj odklonim obisk pri bolnikih kje v odročnih krajih, da vsa preostala občina na bo dve uri brez zdravnika? Zato tudi vprašujem, ali so prebivalci v Križah del naše občine ali ne? Pričakujem komentar k tej pobudi na prvi seji Skupščine občine Brežice, dr. MARJETKA BLAŽEVIČ »Nesmiselne izmišljotine in gnusne laži« Odgovor dr. J. Drnovška poslancu Vitomiru Grosu Na javne obtožbe kranjskega poslanca Vitomira Grosa, češ daje kriv za nastanek koncentracijskih taborišč v Bosni in Hercegovini, je predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek uredništvom poslal pismo, v katerem zavrača obrožbe kot neutemeljena podtikanja in izmišljotine. Pravi, da so bili v času njegovega zveznega predsednikovanja izbrisani iz zakonodaje številni represivni elementi in elementi partijskega • Ena izmed Grosovih izjav: Janez Drnovšek je hudodelec, ki ima manj pravic kot nemški generali na niirn-berškem procesu. * 1 2 3 4 5 odločanja, da pa imajo dokumente za vojne in izredne razmere tudi v drugih državah, pa tudi v sedanji slovenski zakonodaji lahko najdemo podobna določila. G.Grosa in somišljenike iz Liberalne stranke dr. Drnovšek v svojem pismu spominja na naslednja dejstva: 1. Izredno stanje na Kosovu je bilo vpeljano že pred začetkom mojega mandata v Predsedstvu SFRJ, odpravljeno pa v teku mojega mandata. 2. Uvedbo izrednega stanja v Sloveniji so nekateri člani zveznega predsedstva in armadnega vrha terjali ob uveljavitvi ustavnih amandmajev septembra 1989, ki so bili podlaga za nadaljnji demokratični razvoj v Sloveniji in za njeno suverenost. Da bi preprečil uvedbo izrednega stanja, sem se takrat predčasno vrnil iz ZDA. 3. S svojim delovanjem v Predsedstvu SFRJ in z javnimi nastopi sem preprečil »miting resnice« 1. decembra 1989 v Ljubljani, s katerim so skušali porušiti slovensko oblast po vzoru mi-tingaških revolucij v drugih republikah. 4. Po večmesečnih prizadevanjih mi je uspelo doseči pomilostitev političnih zapornikov v tedanji državi. Povsem absurdna je izmišljotina zgoraj, da so takrat nastali neki spiski ljudi za pregon. Če se to navaja v povezavi z mojo dejavnostjo, gre za najbolj gnusno laž. 5. Uspešno sem si prizadeval za mirno izvedbo plebiscitnih odločitev, kar je pripeljalo do znanega umika armade iz Slovenije in do vrnitve slovenskih vojakov iz drugih republik. Kaj pa je v tem času počel g. Gros? Očitno je, da danes poizkuša s svojimi burkami in izmišljotinami spremeniti demokracijo v cirkus. Dr. JANEZ DRNOVŠEK V stranko jih vabi orožje? Ali bomo s SNS v Sloveniji dobili paravojaško _____stranko? Kaj bo naredila policija? Ustanovitev območnega odbora Slovenske nacionalne stranke za Dolenjsko, ki je bila J 4. avgusta v kulturnem domu v Šempetru pri Otočcu, me ne preseneča, saj predsednik SNS za Dolenjsko že pol leta po vaseh prepričuje prebivalce, naj bi se včlanili v SNS. V začetku ni imel dosti uspeha, šele sedaj, ko je pričel obljubljati orožje (lahko pehotno, ročne bombe in teroristično šolanje članov prek meje — v Italiji), pa je naletel na močan odziv. Javnosti je znano, da imajo člani SNS orožje brez ustreznih dovoljenj in zato ogrožajo življenje vseh Slovencev. Kot kaže, bodo tudi dolenjski člani SNS prišli do orožja, z njim naj bi se oskrbeli na predsedstvu SNS v Ljubljani ali pa ga celo že imajo. Zanima me, kaj bo v tem primeru naredila policija? Ali bomo dobili še eno paravojaško stranko, ki se bo zgledovala po Pa-ragovi HSP? Upam, da člani, ki že imajo orožje, le-tega ne bodo uporabljali, čeprav se iz njihovih vrst že sliši, da ima noč svojo moč. Nisem med tistim ki se zavzemajo za ukinitev SN: Zavzemam se za tako SNS, ki bi bila zgrajena na demokratičnih temeljih, ne pa na velikih besedah, orožju, nasilju in terorističnih dejanjih. S tem pismom želim seznaniti javnost o pridobivanju novih članov v SNS. DOMINIK LENARDIČ Varnost(i) NE zagotavlja napuh Ugovor na pismo s tem naslovom, objavljeno v Dolenjskem listu 13. avgusta — Trditev, da je JE Krško v času remonta ostala brez nadzora, ne ustreza resnici Glede na članek v rubriki »Prejeli smo« dne 24. 7. 1992 v časopisu »DELO«, v katerem poslanca g. Gošnik in g. Tomše zahtevata od vlade, da je potrebno preprečiti zagon NE Krško, ker ni bil opravljen zakonit strokovni inšpekcijski pregled in so zaradi takega ravnanja prebivalci Slovenije izpostavljeni hudemu tveganju in življenjski nevarnosti in na katerega se sklicuje tudi novinar Alfred Železnik, ki je v vašem listu dne 13. 8. 1992 objavil članek »Varnost(i) NE zagotavlja napuh«, bi želel kot koordinator za ocenjevanje remontnih del v NE Krško s strani pooblaščenih strokovnih organizacij pojasniti tole: Že od samega začetka komercialnega obratovanja si mora NE Krško, na podlagi odločbe takratnega upravnega organa Republiškega komiteja za energetiko (danes je tak pristojen organ Republiška uprava za jedrsko varnost — RAZBIJANJE Z LEVE IN DESNE NOVO MESTO — Stanovalci v ulici Majde Šilc so poleg pevsko pivskega razgrajanja s kandijskega vrla prisiljeni poslušati tudi razbijaško žgolenje, ki skozi odprto okno odmeva iz zgornjega nadstropja enega izmed blokov. V nedeljo pozno zvečer je med omenjene bloke priletela še škrlatno ožarjena dimna bomba. Bi morda pristanek NLP-ja zbudil tiste, ki skrbijo za red in mir v centru mesta? J. M. Novo mesto RUJV), po vsakem remontu pridobiti strokovno mnenje pooblaščenih organizacij o kvaliteti remontnih del in o uspešno opravljenih zagonskih preskusih. Te organizacije je na osnovi Žakona o izvajanju varstva pred ionizirajočimi sevanji in o ukrepih za varnost jedrskih objektov in naprav (Ur. list št. 28/80) in preveritve njihove usposobljenosti ter opremljenosti za ta dela pooblastil taisti upravni organ. Ta odločba je bila izdana zaradi tega, ker upravni organ, ki je odgovoren za nadzor nad obratovanjem NE Krško, ni imel in tudi še danes nima tako številčne kadrovske zasedbe, da bi lahko sam na vseh področjih izvajal temeljit nadzor Nuklearne elektrarne. Sicer pa je taka praksa, da po pooblastilu upravnih organov nadzor izvajajo strokovne inštitucije, uveljavljena tudi v mnogih drugih državah po svetu. Tudi med letošnjim remontom in ob menjavi goriva v NE Krško so bile pooblaščene strokovne organizacije: Elek-troinštitut »Milan Vidmar«, Inštitut Jožef Stefan, Inštitut za metalne konstrukcije, Fakulteta za strojništvo v Ljubljani ter Inštitut za elektroprivredu in Eko-nerg iz Zagreba angažirane za izvajanje nadzora in ocenjevanje remontnih del, meritev in preskusov. Elektroinštitut »Milan Vidmar« je na podlagi strokovnih mnenj vseh teh pooblaščenih organizacij izdal 22. 7. 1992 izjavo, v kateri meni, da so pogoji za prehod na ponovno kritičnost reaktoija NE Krško izpolnjeni. Šele na podlagi te izjave se je dejansko lahko opravil zagon elektrarne in priključitev na omrežje. Sam spor med BREŽIŠKI BORCI NOB NA IZLETU— 18. julija 1992je bil lep sončen dan. Izpred avtobusne postaje v Brežicah sta odpeljala dva avtobusa, s katerima so se odpeljali na izlet borci NOV brežiške občine in nekaj drugih občanov. Izlet je organiziral Občinski odbor ZB NOV Brežice, da bi obiskali nekatera spominska obeležja iz NOB in partizanskih krajev. Pot nas je vodila mimo Novega mesta in naprej po dolini Krke do Žužemberka. Tam smo si na gričku nad krajem ogledali spomenik padlim borcem NO V in se seznanili z boji na tem območju. Pot smo nadalje vali skoz kraje Krka, Zdenska vas in Dobro Polje do Turjaka oziroma turjaškega gradu. Tam nas je prijazna vodička Turističnega društva Turjak, g. Lukančičeva, seznanila z zgodovino gradu Še posebej pa je bila zanimiva pripoved o partizanskem napadu na to sovražno postojanko. Od lam smo nadaljevali pot do Kočevja, kjer smo imeli v Domu starejših občanov kosilo. Nato smo krenili proti Črnomlju in Metliki do Suhorja. Pri spomeniku 14. diviziji nam je o njenem pohodu na Štajersko pripovedoval Martin Kolar, predsednik Občinskega odbora ZB NOV Brežice, in še o tem, da je bila v kraju novembra 1942 belogardistična in italijanska postojanka, ki so jo partizani napadli in zasedli Borci so bili na izletu veselo razpoloženi Za to vzdušje je med drugim poskrbel naš harmonikar Vlado Godec. Ob njegovi spremljavi je iz naših grl zadonela prenekatera narodnozabavna in partizanska pesem. (K. Kolar) direktorjem RUJV in inšpektorjem nima nobene zveze z varnostjo elektrarne v Krškem in ni nič vplival na delo pooblaščenih organizacij. Zato trditev obeh poslancev, daje elektrarna ostala v času remonta brez strokovnega nadzora, ne ustreza dejanskemu stanju. Navedbe obeh poslancev v omenjenem poslanskem vprašanju in zahtevi vladi so napačno prikazale način zagotavljanja varnega obratovanja NE Krško, zato vas prosim, da z objavo tega pojasnila prispevate h korektnemu informiranju javnosti. Bogo Pirš, dipl. ing. ŠE: VARNOST(I) NE ZAGOTAVLJA NAPUH Dolenjski list je v zadnji številki v glavnem korektno objavil moj prispevek pod gornjim naslovom, na moje veliko presenečenje pa sta v predzadnjem odstavku izpadla dva stavka, zaradi česar misel ni zaključena in je nepoučenemu bralcu zato tudi nerazumljiv. V DL seje ta odstavek končal: «Ko so v eni nemških NE (in ne jedrskih elektrarn, kot je tudi popravljeno, sam namreč vztrajam na uradnem nazivu Nuklearne elektrarne Krško oziroma NE!) pogrešali samo eno matico, so jo tudi nemudoma zaustavili. »Zakaj navajam to?«, sem se vprašal v delu neobjavljenega članka in nadaljeval: »Iz Krškega namreč prihajajo glasovi — da smo povsem natančni — o čepu in pol, ki naj bi se sprehajal po primarnem delu NE po remontu, to pa je dejal poslancu Vanetu Gošniku sam magister Gregorič v četrtek v skupščini. A. ŽELEZNIK Iz kolpske doline LIPANI POGINJAJO — Zaradi dolgotrajne suše je Kolpa zelo nizka in zelo težko prevozna predvsem v zgornjem delu od Osilnice do Broda na Kolpi. Kljub temu se po njej podaja te dni precej kajakašev in kanuistov, ki morajo na več odsekih iz čolnov, ki s »trebuhi« drsajo po produ. Prav ti veslači pa so opazili na več mestih mrtve ribe, predvsem lipane, ki jih že več let ob vročih dneh in nizki vodi mori fu-runkuloza (na raznih delih telesa dobe krvave čire). VEČ TURISTOV — Od prvih dni julija število gostov v krajih ob Kolpi narašča, kar se opazi tudi po večjem prometu v gostiščih in trgovinah. Tako ima gostišče »Luka« v Novih selih svoje zmogljivosti že okoli mesec in pol stalno zasedene. POPRAVILI CESTO — Cesto od Belice do Žurg na območju KS Osilnica so asfaltirali s prvim slojem asfalta pred okoli 10 leti, te dni pa sojo na najbolj izpostavljenem delu v dolžini dveh kilometrov popravili in končno prelili z drugim slojem asfalta. Denar za ta dela je posodilo Cestnemu podjetju Kultur-no-športno društvo Osilnica. Precej dela so opravili vaščani s prostovoljnim delom. POKOPALIŠČE UREJAJO — Vaščani Bosljive Loke urejajo s prostovoljnim delom in svojim materialom pokopališko obzidje. Tudi v ostalih krajih v KS Osilnica opravljajo krajani razna manjša nujna dela. .Ob 50-letnici belokranjskega odreda Varoval osrednje organe oblasti Osnovne naloge II. bataljona VDV-Belokranjskega — Njegova bojna pot Od kapitulacije Italije do konca druge svetovne vojne je bila Bela krajina osvobojeno ozemlje, kjer so bile razmeščene številne ustanove nove ljudske oblasti. Zato je bilo toliko bolj potrebno to ozemlje zavarovati pred sovražniki, ki so občasno skušali prodreti v Belo krajino. Ta naloga je bila kot osnovna naloga zaupana II. bataljonu VDV, kije bil dokončno formiran 20. marca 1944 v Črnomlju. Vanj so vključili borce VOS iz okrožij Bela krajina, Ribnica in Grosuplje - Stična, skupno okrog 70 borcev. Število borcev seje močno povečalo s prihodom novincev septembra istega leta, na okrog 120, in tega števila ni preseglo vse do razformiranja bataljona. Štab brigade VDV je za prvega komandanta imenoval Radka Žumra, J-a njegovega namestnika Alojza Rav-ha-Potemkina, za politkomisarja Bojana Bunca in za njegovega namestnika Antona Kastelica. Ze v začetku aprila je Prišlo do kadrovskih sprememb. Ža komandanta bataljona je bil imenovan Miha Petrič-Stevo, za njegovega namestnika Zdravko Gomizelj-Janez. za Politkomisarja pa Ivan Divjak. Osnovne naloge bataljona so bile: zavarovanje osrednjih organov oblasti, tujih vojšakih misij, letališča na Krasin-cu in Otoku, sodišča, zaporov in nadzorovanje gibanja civilnega prebivalstva na osvobojenem ozemlju. Njegova pomembna naloga je bila tudi zavarovanje volitev. Predvsem v začetku so bile zato bataljonove bojne akcije predvsem v spopadih s sovražnikovimi patruljami, ki so vpadale v Belo krajino, sicer pa je pomagal v bojih tudi drugim bataljonom izven Bele krajine. Poleg osnovne naloge je bataljon vodil akcije proti skrivačem in dezerterjem, sodeloval v bojih ob zavrnitvi prodora Nemcev in ustašev iz Hrvaške v Belo krajino julija 1944, pri »čiščenju« Gorjancev, kjer seje občasno zadrževal sovražnik in teroriziral prebivalstvo pod Gorjanci; nadalje je sodeloval v bojih s sovražnikom, ki je prodiral iz novomeške strani proti Metliki in s Črto-mirovim četniškim odredom »črne roke« na Dolenjskem. SIV. bataljonom je uspešno sodeloval v bojih proti so-ražniku, kije v prvi polovici septembra 1944 začel akcijo »čiščenja« Cerkniške in Loške doline. Bataljon je poleg tega, skupaj z. drugimi partizanskimi enotami, skrbel za preskrbo partizanskih bolnišnic in drugih zalednih ustanov in organizacij s potrebno hrano. To so le nekatere najpomembnejše dejavnosti bataljona v njegovi siceršnji vsakodnevni bojni pripravljenosti in vključevanju v potrebne akcije, ki sojih narekovale sprotne potrebe narodoos-vobodilnega boja, predvsem na območju, kjer je deloval bataljon oziroma brigada VDV, v katero je bil vključen. Poleg bojnih nalog je bataljon opravljal tudi kulturno-prosvetno in politično delo. Pogosto je prirejal mitinge s kulturnim programom v belokranjskih vaseh in na Kočevskem, izdajal svoje bataljonsko glasilo »Glas svobode«, pisal stenske časopise. V kulturni dejavnosti je bil posebno aktiven bataljonski pevski zbor. V začetku novembra 1944 so bataljon začasno razformirali. Razdelili so ga na manjše čete, ki so opravljale zavarovanje OZNE na Stražnjem Vrhu v Beli krajini, obeh letališč in osrednjih zaporov ter poveljstva VDV. Ponovno pa seje bataljon zbral v popolni formaciji prve dni maja 1945, ko je odšel skozi Dolenjsko proti Ljubljani. MIHA PETRIČ * \ \ Lisca je kot ustvarjena za \ : lete in padalske atrakcije 5 S srečanja padalcev — Brez oddiha, če piha Barvne krpe v zraku in gledalci na vrhu hriba. Preštevali smo padalce, ki so jadrali visoko nad nami, s popolnim občutkom svobode, ukradene za urico ali dve. Samo bolečina v rokah jih je lahko prisilila, da so se spustili na zemljo in se po kozarcu piva zopet dvignili k soncu. 6000 padalcev skače po Sloveniji in mnogo se jih je zbralo na Lisci, da bi znova doživeli čar prijateljstva, tekmovanja in planote, ki je kot ustvarjena za padalske atrakcije. Drag šport, vendar te zasvoji, ker pridobiš občutek in se zastrupiš z njim. Kraljevsko se počuti tvoj želodec, ko si v zraku med blokado oblakov in zračnih stebrov, težko prebavljivih je le 5000 mark, kolikor staneta padalo in popolna //#////#/####///#####//////###///##/#//#! oprema. Zdaj pa še ut zakonodaja in strogi predpisi, ki nam režejo nebo in stopajo na padalu > Dvajset dni zadostuje, da se seznaniš z osnovami letenja, variome-trom in z vsemi vrvicami, ki s tabo plešejo v zraku, simfonija pa se lahko začne, če si član dobrega padalskega klubu Počasi se prebujajo tudi to vrstne zasebne šole in zasebni učitelji, vendar še ni reda med učenci. Prav zaradi tega so padalci pristali na strožji režim in modre liste, brez katerih zdaj ne bodo več smeli v zrak. Spoznati hočejo, kako piha veter, katerega zahrbtnost je tolikokrat kriva za nesrečne pristanke. Pisan klobuk se sesede v travo in je mnogokrat edina priča nečastnega pristanka ob demonstraciji nepravilnega sestopu Marsikaj so si imeli povedati izkušeni lovci na veter v teh štirih dneh, ko so razkazovali svoja padala in vragolije v zraku. Spretnost je prišla do veljave šele v minutah, namenjenih tekmovanju. Kdo bo najlepše pristal? Kdo bo vzletel in pristal bre napak? Zmago valeč je za trenutek bliže galaksiji, veselje ga dvigne visoko nad krošnje, bliže vesolju. DAMJANA KROŠEU S V N S S > N S S S * N, S S * S * N S N s s s > * * s s s N N S N S N > N * S S s * s 1« s s s > * * s s s SEMlŠKI MUZIKANTI — Semiškofolklorno skupino spremljajo (od leve proti desni): Tonček Plut na bršljanov list, Martin Pečavar na harmoniko in Ivan Križan na bršljanov list. Slednji je na ta »inštrument« igral že kot deček na paši, pri folklorni skupini pa nastopa zadnjih šest let, a zatrjuje, da Pluto vega Tončka v igranju ne bo nikoli dosegu (Foto: M.B.-J.) Pomanjkanje greni ples Ni dovolj denarja za obnovo narodnih noš SEMIČ — Tukajšnja folklorna skupina, ki nosi ime »Semiška ohcet«, velja za eno najbolj delavnih. Njena posebnost je poleg redne vadbe tudi v tem, daje obred ohceti po semiško, s katerim se na nastopih najpogosteje predstavi, kar cela gledališka igra, dolga približno dve uri. Pripravljen imajo tudi program belokranjskih kol. Potrebnih je veliko vaj, a, kot pravi predsednik skupine Ivan Križan, veliko folkloristov odhaja ravno takrat, ko se dobro vpeljejo v skupino, novi pa se morajo vse učiti zopet znova. Problemov s plesalci pa drugače nimajo, saj jih je vedno vsaj 30, podmladek pa si zagotovijo že v osnovni šoli. Sodelujejo predvsem kmečki ljudje, ki so si priprav- ljeni vzeti čas za vaje in nastope. Pohvali pa tudi mentorja Franca Šprajcerja. »Toda denarja nam primanjkuje na vseh koncih. Kritika leti predvsem na ZKO, ki ne lani ne letos ni dala denarja. Zaslužek od lanskega jurjevanja smo porabili za nakup ženskih čevljev, obnoviti pa bi morali tudi noše. Poskušali bomo najti sponzorje; Iskre, kije včasih veliko pomagala, pa si sedaj, ko so težki časi, ne upamo prositi za pomoč,« pravi Ivan Križan, ki nikakor ne želi, da bi njihova folklorna skupina morala zaradi pomanjkanja denarja prenehati z delom. Preveč truda so namreč že vložili v ohranjanje belokranjskih ljudskih običajev. M.B.-J. KRALJICE POLETJA — Ko se peljete iz Novega mesta proti Šentjerneju, vam v Smolenji vasi pogled gotovo uide na balkon hiše ob cesti, ki je prepoln čudovitih raznobarvnih bršljink. Veronika in Anton Grdanc pravita, da je z rožami ogromno dela, da pa je ves trud poplačan že ob enem samem pogledu nanje. (Foto: Jerca Božič) Št. 34 (2244) 20. avausta 1992 m % Stane Radin Komaj kilometer pred domom je v hudi prometni nesreči za vedno ugasnilo življenje človeka, ki je več kot 40 let živel med nami. „ Stane Radin seje rodil 9. 2. 1920 v Žrujevcu v Slovenskem Primorju, na veliki in dobro urejeni kmetiji, v številni družini z 11 otroki. Tudi Stane je moral že zgodaj prijeti za kmečka dela. Poleg očeta seje naučil marsičesa, kar mu je v življenju koristilo. Po končani osnovni šoli je končal miličnisko šolo. Službo je opravljal v raznih krajih. Prvo službeno mesto je bilo v Sežani, potem v Kočevju, Mirni Peči, kjer je leta 1949 spoznal z življenjsko sopotnico in se leta 1951 poročil. Zadnje njegovo službovanje je bilo, vse do upokojitve leta 1974, v Trebnjem, kjer Radinovi živijo še danes. V pokoju se Stane ni dolgočasil, honorarno je opravljal delo varnostnika, poleg tega pa so ga večkrat potreboThli za tolmača v italijanskem jeziku. Vfija,-nil se je v društvo upokojencev, hodil na izlete in družabna srečanja ter bil tudi predsednik strelske sekcije. Na izletih po Primorski je rad pripovedoval o zgodovini teh krajev. Poleg strastnega ribarjenja je bit u«ii ljubitelj narave, nabiralec gob, pollft,. Znal je poiskati postranski zaslužek, da sije s tem izboljšal življenje. Zadnja leta je po prebiranju raznih strokovnih knjig in časopisov postal pravi nabiralec zdravilnih zelišč in zelišča ponudil vsakemu, kije tožil o bolezenskih tegobah. Na zadnjo pot gaje pospremilo veliko število prijateljev in znancev, ostal nam bo v lepem spominu. R. MAJER Frančiška Strah Nenadno je prenehalo biti plemenito srce dobre in skrbne Strahove mame s Kamnega Potoka pri Trebnjem. Zajčevi Francki, rojeni 1.3.1908 v Spodnjih Lakencah, je bila že ob zibelki namenjena trnova in delovna življenjska pot. V rani mladosti je izgubila mater, zato je bilo v dveh zakonih kar 16 otrok. Kmalu je morala v svet. Kot gospodinjska pomočnica je služila pri Kožarjevih na Iglenku. Čez nekaj let pa seje poročila k Vavtarjevim, rodili so se trije otroci. Leta 1961 ji je umrl mož in je ostala z otroki sama na veliki kmetiji. Lela 1966 se je poročila na Kamni Potok k Strahovim, ki so leto prej ostali brez matere. Bila sta dva nedoletna otroka, najbolj potrebna materinske ljubezni in prave vzgoje, in Frančiška je bila res prava namestnica. Bila je priljubljena med ljudmi; mirna, tiha, dobrih rok, vsakemu je dobroto vračala z veliko hvaležnostjo. Bila je članica društva upokojencev. Daje bila med ljudmi priljubljena in spoštovanja vredna, je dokazal njen pogreb. R. M. NAGRADA POKROVITELJA Praznovanju 10-letnice ustanovitve društva invalidov občine Treb-nje seje pridružila tudi RTV Ljubljana z oddajo »Prizma optimizma«, katere pokrovitelj je bila novomeška Tovarna zdravil Krka. Oddajo sta povezovala simpatična Simona Juvan in Borut Lesjak, ki sta mi za pravilno rešena nagradna vprašanja podelila lepo Krkino darilo. V paketu so bili izdelki, kot so vazogel, septolete, leciton in še vrsta drugih, ter se po uporabi teh spet čudovito počutim. Praznovanje obletnice so omogočile številne organizacije in zasebniki, prostor so odstopili trebanjski gasilci, vsem pa se invalidi, ki na takih srečanjih doživimo kanček sreče in zadovoljstva, iskreno zahvaljujemo. R MAJ£R Kočevje ima rajši pivo kot vino Popili 1.800 litrov KOČEVJE — Minuli konec tedna so potekali v Dolgi vasi pri Kočevju že peti tradicionalni dnevi piva. Organizator tridnevne prireditveje bilo, tako kot že leta poprej, gostinsko podjetje Hotel Pugled iz Kočevja. Iztočili so okoli 1.800 litrov piva, zato ni presenetljivo, daje bil organizator z letošnjo prireditvijo zadovoljen. Pobudnik te pred petimi leti prvič izpeljane prireditveje bil Ignac Vidrih, direktor gostinskega podjetja Hotel Pugled. Na to idejo sta ga privedla tako dejstvo, da so prebivalci Kočevja bolj ljubitelji piva kot vinske kapljice, kot ugotovitev, da sta bila prva lastnika pivovarne Union brata Kozler doma iz Koč pri Kočevski Reki. Del njune pred 200 leti osnovane pivovarne je bil tudi v Kočevju, na kraju, ki se kot spomin na takratne čase še danes imenuje »Pri Unionu«. Pivovarna Union je tudi letos omogočila obiskovalcem prireditve, ki seje začela v petek popoldan in se po dopoldanskih premorih zaključila v zgodnjih ponedeljkovih urah, brezplačno degustacijo piva. Poleg lepega vremena ter nastopov kočevskih ansamblov Mak, Obzorje in Pugled, je bil to dodaten razlog za množičen obisk prireditve. Po besedah direktoija vidriha pa je zadovoljstvo organizatorja še toliko večje, saj večjih izgredov ni bilo. M. L.-S. BISTRICA »CVETI«—Ko so pred leti zgradili jez na reki Bistrici in s tem preprečili poplave, ki so ob velikem deževju bile kar normalen pojav, se je zmanjšala tudi pretočnost reke, po kateri se zadnja leta nabirajo smeti in druga umazanija. Tako v tem poletju, ko je suša na višku, Bistrica močno »cveti«, vlaga pa spodbuja vegetacijo. Za sedaj »rastoče« korito reke nikogar ne moti in ne bode v oči, čeprav Bistrica teče skozi središče Ribnice. A li bo takšna reka vabljiva za udeležence letošnjega ribniškega sejma? (Foto: M. Glavonjič) POČITNICE DRUGAČE— Tudi takole, ob koristnem klekljanju, se da preživeti teh nekaj zadnjih počitniških dni Devetletna Kristina Burgar z Regrških košenic je bila deset dni na počitnicah pri babici v Litiji in tam seje naučila veščine, ki jo sedaj spremo in vneto nadaljuje doma (Foto: T. Jakše) UMRL ZA POŠKODBAMI PROMETNE NESREČE BREŽICE — 9. avgusta je v brežiški porodnišnici umrl 53-letni Rudi Pajtler iz Krškega. Umrl je za posledicami prometne nesreče, ki seje zgodila 19. julija. * • • Vera v predsodke velja na s vetu za zdrav človeški razum. (Helvetius) • Kdor svoji ženi vse pove, ta še ni dolgo poročen. (Škotski pregovor) JERELETOV BAJER — Podjetni Peter Jerele, mlinar iz Šentjerneja, je lani v bližini mlina pod potokom Kobilo skopal obsežno kotanjo in vanjo napeljal vodo iz Kobile. Tako je nastal lep, 9 arov velik bajer z otočkom na sredi V vodo je Jerele vložil krape, ki jih redno krmi, tako da bodo drugo leto godni za ulov. Sedaj v poletni vročini pa je Jere leto v bajer prijetno kopališče, edino v Šentjer- stvo kluba močno trudi, da bi zbralo potrebna finančna sredstva. • Rokometašice Opreme iz Kočevja so se v minulem prestopnem roku okrepile z Vesno Vinčič iz ljubljanske Olimpije, medtem ko je iz ekipe odšla Andreja Drobnič. Priprave ekipe, ki bo oktobra nastopala tudi v pokalu evropskih pokalnih zmagovalk, so se pričele 10. avgusta in bodo potekale v Ribnici in Kočevju. • S pripravami na novo sezono so pričeli tudi ribniški rokometaši. Po petih letih igranja v Italiji seje v klub ponovno vrnil Janez Ilc, ki bo igralec in trener ekipe KVM, prej Inles Rika. Ekipo pa sta ojačala tudi dva nova igralca. M. G-č neju sploh. (Foto: A. Bartelj) ŠPORTNE IZ RIBNICE IN KOČEVJA • V minulem tednu so nogometaši kočevskega Avtobuma odigrali tri prijateljske tekme. V Novem mestu so proti Studiu D igrali zelo dobro, srečanje se je končalo z rezultatom 1:1. V Črnomlju so premagali Belo krajino z rezultatom 2:1, na domačem igrišču pa so proti ekipi Renč odigrali z rezultatom 3:3. • Odbojkarice Lik — Tilie iz Kočevja, ki se pripravljajo za nastopanje v mednarodnem pokalu z ekipo Lokomotive iz Dnjepra, so končale enotedenske priprave na Glažuti. V prestopnem roku pa ekipa ni dobila želenih okrepitev. Ta čas se vod- KONKURENCNE CENE BOGATA PONUDBA do 35% POPUST Z A TAKOJŠNJE PLAČILO OKNA — VRATA — SENČILA BREZOBRESTNO POTROŠNIŠKO POSOJILO JELOVICA NOVO MESTO Ob potoku 5,068/22-772, METLIKA Vinogradniška 41,068/58-716, KRŠKO CKŽ 21,0608/21-236 »KOVINAR« Novo mesto Ljubljanska 28 68000 NOVO MESTO V Bršljinu (Ljubljanska c 28) ODDAMO POSLOVNE PROSTORE: 1. prostor, velik cca 32 m2 — primeren za gostinsko dejavnost (bistro) 2. prostor, velik cca 340 m2 v 1. etaži — primeren za trgovsko, servisno ali poslovno pisarniško dejavnost. Vaše cenjene ponudbe pričakujemo do 31.8.1992. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 22-316 ali osebno na sedežu podjetja Kovinar Novo mesto. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO Ulica talcev 3 68000 NOVO MESTO objavlja prosta delovna meta — učitelja slovenskega jezika (visoka izobr.) 1 za nedoločen čas 1 za določen čas — učitelja angleškega jezika (visoka izobr.) 1 za določen čas — učitelja matematike in fizike (visoka izobr.) 1 za nedoločen čas — strokovnega učitelja kuharstva (višja ali srednja izobr.) 2 za določen čas — strokovnega učitelja strežbe (višja ali srednja izobr.) 2 za določen čas Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM, ULICA TALCEV 3, NO-VVOMESTO_________________________________________J ČETRTEK, 20. VIII. SLOVENIJA 1 9.55 — 13.00 in 14.20 — 0.15 TELETEKST 10.10 VIDEOSTRANI 10.20 PROGRAM ZA OTROKE DIMNIKARČEK SE POTEPA PO SVETU, slovaška risana naniz. (8/13) CVETLIČNI TRG ZLATI ČEVELJČKI 11.05 NEKOČ JE BILO... ŽIVLJENJE: VOJNA NAPOVED STRUPOM 11.35 LJUDJE IN PSI, 12. del 12.00 POROČILA 12.05 TV DNEVNIK BIH, ponovitev 12.55 VIDEO STRANI 14.35 VIDEO STRANI 14.45 NAPOVEDNIK 14.50 ŠPORTNA SREDA, ponovitev GP V ATLETIKI, posnetek iz Zuericha 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 PROGRAM ZA OTROKE ZVERINICE IZ REZIJE (4/13) 18.30 EP VIDEO STRANI 18.35 ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 DRUGA GODBA 92 21.10 HOLLYWOOD SE JIH SPO- MINJA, amer. dok. serija (3/5) 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT ŽARIŠČE 22.50 NAPOVEDNIK 22.55 SOVA 22.55 DRAGI JOHN, amer. naniz. (18/22) 23.20 POLNOČNI KLICI, amer. naniz. (5/22) 0.05 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.30 Video strani — 17.40 Sova (ponovitev) — 18.55 Modro poletje (španska nadalj., 24/38) — 19.30 Dnevnik BIH —20.00 V hribih se dela dan — 20.35 Tomo Česen predstavlja: Žensko plezanje —20.50 Večer madžarske TV — 23.10 Video strani PETEK, 21. VIL SLOVENIJA 1 10.20 — 13.00 in 17.20 — 0.50 TELETEKST 10.15 VIDEO STRANI 10.25 PROGRAM ZA OTROKE 10.25 SMRKCI, amer. risana serja 10.50 ZVERINICE IZ REZIJE, ponovitev (2/13) 11.10 HOLLYWOOD SE JIH SPOMINJA, ponovitev amer. dok. serije (3/5) 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BIH, ponovitev 12.55 VIDEO STRANI 17.35 VIDEO STRANI 17.45 NAPOVEDNIK 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 PROGRAM ZA OTROKE SKRIVNOSTNI OTOK, ponovitev angl. nadalj. (5/6) 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, FORUM 20.30 POROČEN MOŠKI, angl. nadalj. (4/4) 21.35 SOVA ROEANNE, 12. epizoda amer. naniz. 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 NAPOVEDNIK 22.30 SOVA: 2230 POLNOČNI KLICI, amer. naniz. (6/22) 23.15 SPUST V PEKEL, franc, film 0.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.45 Sova (ponovitev) — 19.00 Modro poletje (španska nadalj., 25/38) — 19.30 Dnevnik BIH — 20.00 Klasični dosežki v oblikovanju (angl. dok. serija, 1/6) — 20.25 Tomo Česen predstavlja: Solo plezanje — 20.35 Večerni gost: dr. Ivan Ra-poc — 21.30 Zemljepisne posebnosti: Zlato (amer. dok. oddaja) — 22.25 Komorni orkester sv. Cecilije iz Rima —23.20 Video strani SOBOTA, 22. VIII. SLOVENIJA 1 8.20— 13.30 in 14.30 — 1.05 TELETEKST 8.35 VIDEO STRANI 8.45 IZBOR 8.45 RADOVEDNI TAČEK 9.00 LONČEK, KUHAJ!: OCVRTI SIR, DOMAČI REZANCI 9.05 MODRO POLETJE, 15. in 16. del 9.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.45 ZA PRIHODNOST NARODNE GALERIJE, 2. oddaja 10.55 RAKOVNIK: SREČANJE TREH DEŽEL, prenos 12.30 POROČILA 12.35 DNEVNIK BIH, ponovitev 13.25 VIDEO STRANI 14.45 VIDEO STRANI 14.55 NAPOVEDNIK 15.00 VEČERNI GOST: DR. IVAN REPOC, ponovitev 16.00 MORNAR SINDBAD, amer. film 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 LETALSKA DRUŽBA, angl. nadalj. (7/9) 19.05 RISANKA 19.10 NAPOVEDNIK 19.15 ŽREBANJE 3x3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP 20.30 ZLATA EVROPA MURPHY BROWN, 38. epizoda amer. naniz. 22.00 TV DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 NAPOVEDNIK 22.30 SOVA: POLNOČNI KLICI, amer. naniz. (7/22) ZAKON MOLKA, amer. film 0.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Video strani — 16.10 Sova (ponovitev) — 17.30 Po poteh do sebe (izobraž. serija, 3/4) — 17.50 Že veste: Sladoledi — 18.00 Modro poletje (španska nadalj., 26/38)—18.30 Alpski večer 92 (6. oddaja) — 19.00 Kremenčkovi — 19.30 Dnevnik BiH — 20.00 Klasika — 20.25 Rojstvo Beatlov (amer. film) — 22.00 Plemena ali Evropa (pogovor s Alainom Finkielkrautom) — 23.00 Video strani NEDELJA, 23. VIII. SLOVENIJA 1 9.15 — 13.45 in 14.10 — 0.20 TELETEKST 9.30 VIDEO STRANI 9.40 PROGRAM ZA OTROKE 9.40 ŽIV ŽAV, ponovitev 10.35 PLAMENICA, ponovitev nadalj. (6/6) 11.00 KITARSKI ANSAMBEL 11.30 KRONIKA, ponovitev kanadske poljudnoznan. serije (18/26) 12.00 POROČILA 12.05 RADGONSKI SEJEM, prenos 13.05 ALPSKI VEČER, ponovitev 6. oddaje 14.25 BEGUNCI, TU Z NAMI 16.15 NAPOVEDNIK 16.20 KLIC TROBENTE, amer. film 17.50 EP VIDEO STRANI 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIKA 1 18.10 SPLOŠNA PRAKSA, avstral. naniz. (8/13) 19.00 RISANKA 19.13 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA 20.30 ZDRAVO 21.35 SVET NARAVE: ANAZONIJA — POPLAVLJENI GOZD, 1. del angl. poljudnoznan. serije 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 NAPOVEDNIK 22.55 SOVA: AMERIŠKE VIDEO SMEŠNICE 19. epizoda POLNOČNI KLICI, amer. naniz. (8/22) 0.10 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.30 Video strani — 14.40 Sova (ponovitev) — 15.55 Napovednik — 16.00 Športna nedelja — 19.30 Dnevnik ORF —20.00 Slovenija za Bosno (posnetek koncerta, 4. del) — 20.30 Ruska hiša (angl. dok. oddaja) — 21.20 Očetje in sinovi (TV nadalj.,. 2/8) — 22.30 Mali koncert — 22.40 Športni pregled —0.10 Video strani PONEDELJEK 24. VIII. SLOVENIJA 1 8.50 — 12.10 in 16.50 — 1.05 TELETEKST 9.05 VIDEO STRANI 9.15 PROGRAM ZA OTROKE 10.00 POROČEN MOŠKI, ponovitev angl. nadalj. (3/4) 11.05 MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitev 12.00 POROČILA 17.15 NAPOVEDNIK 17.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 PROGRAM ZA OTROKE 18.40 LJUBITELJI NARAVE, angl. poljudnoznan. serija (3/3) 19.05 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 MEDNARODNA OBZORJA — PORTUGALSKA 20.50 MARIKA LETI Z LETALOM, drama MTV 21.50 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT ŽARIŠČE 22.40 NAPOVEDNIK 22.45 SOVA: STARA VOHUNSKA MAČKA, angl. naniz. (5/7) POLNOČNI KLICI, amer. naniz. (9/22) HEMINGWAY, evrop.-amer. nadalj. (8/8) 0.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.10 Video strani — 17.20 Sova (ponovitev) — 18.30 Športni dogodek (ponovitev) — 19.00 Modro poletje (27/38) —19.30 Dnevnik KP — 20.00 Klasični dosežki v oblikovanju (angl. dok. serija) — 20.25 Tomo Česen predstavlja: O ljudeh v plezalnem športu — 20.35 Cilus filmov znanih režiserjev: H. G. Clouzot: Krokar (franc. film,_ČB) — 22.00 Zemljepisne posebnosti: Živi zakladi Japonske — 22.55 Video strani TOREK, 25. VID. SLOVENIJA 1 9.25 — 12.10 in 15.40 — 0.05 TELETEKST 9.40 VIDEO STRANI 9.50 PROGRAM ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.40 NEKOČ JE BILO... ŽIVLJENJE 11.05 LJUDJE IN PSI, 13. del 11.30 PO POTEH DO SEBE, ponovitev 11.50 ŽE VESTE: SLADOLEDI, po- novitev 12.00 POROČILA 15.55 VIDEOSTRANI 16.05 NAPOVEDNIK 16.25 KROKAR, ponovitev franc, filma (ČB) 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 PROGRAM ZA OTROKE BISKVITKI, amer. risana serija (7/12) 18.40 ALPE-DONAVA-JADRAN 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 AMBASADORKIN SOPROG, franc, nadalj. (8/13) 21.00 ZA PRIHODNOST NARODNE GALERIJE, 3. oddaja 21.20 KRONIKA, kanadska dok. serija (20/26) 21.35 SOVA: PROBLEMČKI, angl. naniz. (7/9) 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT ŽARIŠČE 22.55 SOVA POLNOČNI KLICI, amer. naniz. (10/22) GLASBENI UTRINEK 23.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.20 Video strani — 15.30 Mednarodna obzoija (ponovitev) — 16.10 Sova (ponovitev) — 18.15 Švet poroča — 18.55 Modro poletje (španska nadalj., 28/38) — 19.30 Dnevnik ZDF — 20.00 Klasični dosežki v oblikovanju (angl. dok. serija) — 20.25 Glasba, shovv in cirkus — 21.25 Omizje — 23.25 Svet poroča (ponovitev) — 0.05 Video strani SREDA, 26. VIII. SLOVENIJA 1 10.05 — 12.10 in 16.30 — 0.35 TELETEKST 10.20 VIDEO STRANI 10.30 PROGRAM ZA OTROKE BISKVITKI, amer. risana serija, ponovitev (7/12) ALIČE V DEŽELI RISB, oddaja TV BIH (7/8) 11.10 AMBASADORKIN SOPROG, ponovitev franc, nadalj. (8/13) 12.00 POROČILA 14.40 VIDEOSTRANI 16.55 NAPOVEDNIK 17.00 RUSKA HIŠA, ponovitev angl. dok. oddaje 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.05 PROGRAM ZA OTROKE ŽIV ŽAV 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNI K 2, VREME, ŠPORT 20.05 FILM TEDNA KAM NAJ GREM?, angl. film 21.35 KLIMATSKI DEJAVNIK, amer. kratki film 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT ŽARIŠČE 22.50 NAPOVEDNIK 22.55 SOVA: NENADNI USPEHI, amer. naniz. (15/19) POLNOČNI KLICI, amer. naniz. (11/22) 0.25 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.30 Video strani — 17.40 Sova (ponovitev) — 19.00 Modro poletje (29/38) —19.30 Dnevnik KP — Klasični dosežki v oblikovanju (angl. dok. serija) — 20.25 Večer samospevov —21.25 Koncert iz jazz kluba Turist — 22.05 Zemljepisne posebnosti: Človek iz Serengetija (amer poljudnoznan. oddaja) — 22.55 Video strani DOLENJSKI LIST [ Vaš četrtkov prijatelj j 16 DOLENJSKI UST St. 34 (2244) 20. avgusta 1992 Sejem uspešnih poslovnih vezi in nakupov g® 0©3 MEDNARODNI KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM 22. - 30. avgust ’92 na POMURSKEM SEJMU v Gornji Radgoni - 1200 razstavljalcev iz 18 držav 23. 8. - ob 15.uri " Velike konjske dirke ” 30. 8. - ob 10.uri Velika parada kmečkih del in običajev OBIŠČITE SEJEM ki bo ob jubileju še večji in bogatejši... KMETJE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV PRILOŽNOST TUDI ZA VAS! po ugodni ceni odkupuje hlodovino smreke in bukve Informacije: KLI LOGATEC, p o. 61370 Logatec, Tovarniška 36 Telefon: 061/741-711 int. 276 Telex: 31-656, telefax: 061/741-279 LOGATEC A ___VI NAM - Ml VAM_ Objavo oglasov v rubriki VI NAM — Ml VAM lahko naročite po tel. (068) 23-610 ali po telefaxu: (068) 24-898 do torka do 10. ure. ELEKTROMEHANIKA TURK servis in trgovina hladilnih naprav, expres aparatov za kavo ter ostale gostinske opreme Otočec tel./fax. (068) 85-118 Na zalogi imamo omejeno količino hladilnih naprav iz programa LTH iz Škofje Loke po akcijskih cenah: zamrzovalna skrinja 220 30.999 80 ZS 300 39.556,00 ZS 380 42.645,00 ZS 350 M 42.944,00 ZS 530 52.941,00 hladilne vitrine; točilni pult-šank; hladilne omare 5501; hladilne skrinje Iz programa ELMONT Bled in Emonec imamo na zalogi: expres aparate za kavo, kavne mline, ledomate, pomivalne stroje Turistična aaenciia Z polpenzionov v hotelu Brioni (A kat.) v Puli samo 160 DEM * ' 3 polni penzioni v hotelu Brioni samo 70 DEM PALČEK POCENI NA DOPUST! Otroci imajo 50% popusta! Tenis zastonj! Najem apartmaja Punta Verudela — najem apartmaja že od 20 DEM na dan dalje Informacije: Turistična agencija Palček, tel.: (063) 333-62 V okviru kmetijskega sejma v Gornji Radgoni pripravljamo enodnevni strokovni ogled sejma z udeležbo na posvetovanju NAMAKANJE V KMETIJSTVU -- PREDPOGOJ INTENZIVNE KMETIJSKE PRIDELAVE V PETEK, 28. 8. 1992 lr"li Odhod bo iz Ljubljane ob 6.00 uri izpred hotela LEV, Vošnjakova 1 Ličuje: adgona—vinska cesta—Ljubljana CENA aranžmaja je 7.500 SIT in vključuje: — prevoz na relaciji Ljubljana—Gor. Radgon — ogled sejma z vstopnino — udeležba na posvetovanju — degustacija vin — kosilo Za vse informacije in prijave pokličite: ■ AGENCIJA ZA MANAGEMENT 61000 Ljubljana Vošnjakova 1/11 Tel. 061/311-855,132-155 int. 21-20 Fax: 061/321-994 NOVO MESTO VSE POTI V SOLO VODIJO PREKO PREŠERNOV TRG 3 TRGOVINE Jllfm §#« mmm rnrnm rnmm pbb m PONUDBA MESECA ŠOLSKE TORBE NAHRBTNIKI M ®gd 1900 srr rrmnra ZVEZKI NEWL00K- NAJBOLJŠE PA VENDAR NAJCENEJE • PISANICE/ 60 LISTNI - 119,00 SIT • MALI/ 40 LISTNI - 59,00 SIT • MALI/ 60 LISTNI - 79,00 SIT • VELIKI/ 40 LISTNI - 89,00 SIT • VELIKI/ 60 LISTNI - 119,00 SIT • RISALNI BLOKI - 209,00 SIT & -sšŠŠS" BARVICE FLOMASTRI TEMPERA VELIKA IZBIRA J0LLY NALIVNA PERESA DIESEL BENETTON - WALKER RAVNILA - TRIKOTNIKI ŠESTILA LORENZ SVINČNIKI RADIRKE ŠILČKI IN OSTALE ŠOLSKE POTREBŠČINE 1 goDO .ci Ki BOU° nfU NAS B NA)M1*A1SB PRAG ^ TAKO ^ T13D MM CENE VELJAJO DO ZAČETKA ŠOLSKEGA LETA VfcAV KAR STE NA POČITNICAH PREVEČ PORABILI, BOSTE PRI NAS PRIHRANILI !!! TRGOVINA IN PAPIRNICA, PREŠERNOV TRG 3, NOVO MESTO, TEL.: 068/ 25 646 O K17 [St. 34 (2244) 20. avgusta 1992 dolenjski im lf TEM TCnilll lfAC 7 A M IMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — V I cm I tUNU VA5 DANIMA prodam - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 20. avgusta - Samo Petek, 21. avgusta - Ivana Sobota, 22. avgusta - Timotej Nedelja, 23. avgusta - Rozalija Ponedeljek, 24. avgusta - Jernej Torek, 25. avgusta - Ludvik Sreda, 26. avgusta - Aleksander LUNINE MENE 21. avgusta ob 11.01 - zadnji krajec kino BREŽICE: Od 20. do 22.8. (ob 20.30) in 23.8. (ob 18.30 in 20.30) ameriški glasbeni film Kralji Mamba. Od 26. do 28.8. (ob 20.30) ameriška komedija Ko sreča potrka. ČRNOMELJ: 20. in 23.8. (ob 21. uri) ameriška melodrama Princ plime. 21.8. (ob 19. in 21. uri) ameriška komedija Ne reci mami, da smo sami. KRŠKO: 23.8. (ob 18. uri) ameriški kriminalni film Lepi Djoni. METLIKA: 21.8. (ob 21. uri) ameriška melodrama Princ plime. 23.8. (ob 19. in 21. uri) ameriška komedija Ne reci mami, da smo sami. NOVO MESTO: Od 20. do 22.8. (ob 18. in 20. uri) ameriški psihološki triler Prevarana. 23. in 24.8. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Obračun v malem Tokiju. kmetijski stroji TRAKTOR, Univerzi 550 DTC prodam. Slavko Škrbec, Češča vas 22, Novo mesto. 3494 MALO rabljeno kosilnico Gorenje Muta z motorjem Acme ugodno prodam. Možnost kredita. ® 60-090. 3544 TRAKTORJA Zetor 6245 in 6211, oba z originalno kabino, in par krav prodam. ® 40-844. 3550 52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578. 3470 IMAM vse vrste in dolžine ladijskega poda po zelo ugodni ceni. Rudi Ferlin, Brestanica, i (0608)70-343. 3534 #JMand računalniški inženiring il.o.o. tel.: 068 20-437 kupim AVTOMOBILSKO prikolico (pločevinasto), dobro ohranjeno, kupim. ® 51-164. 3487 motorna vozila 126 P, letnik 1987, karamboliran, ugodno prodam. ®- 25-461. 126 P, letnik 1982, prodam. ® 33-028. 3476 JUGO 45, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. ® 45-451. 3488 HYUNDAI pony ls-hatback, letnik 12/90, rdeče barve, prevoženih 23500 km, prodam. Cena 14000 DEM. ® (0608)62-251. 3492 SKALO 55, letnik 1988, ugodno prodam. Franc Mirtek, Nad Krko 12, Otočec. 34% PRODAM BMW 518 i, 1.91, LADO samaro, 1. 89, R4,1. 85 in 1. 84, jugo 55,1. 84. > 068/25-325. KOMBI 850, letnik 1984, ugodno prodam. ® 50-123. 3499 JUGO 45, letnik 1990, prodam. ® 26-741. 3504 Z 101, letnik 1990, prodam. ® 26-633. 3507 R 4 GTL, letnik 1985-86, registriran do 15.5.1993, prodam, ® 43-768. KOMBI Z 850, letnik 1984, regisrti-ran do 4/93, prodam, v (0608)61-158 dopoldne in (0608)77-159 popoldne. GOLF D, letnik 1984, prodam. S 42-408 3516 126 P, letnik 1987, prodam. ® 27-341. 3517 JUGO KORAL 45,12/88, bel, gara-žiran, odlično ohranjen, prodam. * 51-218. 3525 GOLF D, letnik 1983-84, prodam za 6000 DEM. ® 20-387. 3527 JUGO GVL 55, letnik 1988/89, prodam ali menjam za dostavno vozilo poly-cady. * 27-393. 3528 Z 750, letnik 1981, prodam. ® 85-457. 3531 GOLF, letnik 1985, ugodno prodam. m 49-699. 3533 R 4, letnik 1983, prodam. Marjan Furman, Dol. Karteljevo 8. 3535 TOMOS CTX 80, letnik 1991,prevoženih 3000 km, zelo ohranjen, ugodno prodam. * 22-950 ali 73-348. 3537 UGODNO! Fiat 132 diesel prodam ali menjam. ® 27-501. 3547 Z 128, letnik 1987, prodam, ® 068/23-585 (zvečer). obvestila ŽALUZIJE-ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 2797 NESNICE, mlade jarkice, pasme hiše*, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije, kličite od 17. do 22. ure vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj » Y NANCA Trgovina na Žibertovem hribu v Novem mestu tel. (068) 28-875 Sposojanje poročnih oblek in dodatkov. Se priporočamo! GOLF III, 1,4, metalik, cena do registracije 26.000 DEM, dobava takoj. AMI, Novo mesto, Ljubljanska 27, tel (068) 26-010 EURO 2000 d.o.o. SAMSUNG TV-AVDIO-VIDEO 37 cm, 500 DEM 51 cm, teletekst, euro A V 660 DEM 55 cm, mono, teletekst, euro AV 865 DEM 63 cm, stereo, teletekst, euro AV 1260 DEM 70 cm, stereo, teletekst, euro AV 1320 DEM Na zalogi imamo zelo bogato ponudbo HI-FI STOLPOV, CD, VIDEOREKORDERJEV. Plačljivo v protivrednosti SIT. Vse inf. SAMSUNG EURO 2000, Brežice Tel. (0608) 61 -936 B. Milavec 73 Delovni čas od 9. do 12. ure in od 13.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Prinašalcem tega odrezka priznamo 2.000 SIT popusta! KONTAKTNE LEČE Cenjene stranke obveščamo, da bo prodajalna kontaktnih leč zaradi dopusta zaprta od 21. do 31. 8. 92 in od 14. 9. do 5. 10. 92. Priporočamo se v naprej. Vsa obvestila po telefonu-tajnici (068) 22-694. Jurekovič dr. Branimir, Novo mesto, Šmihel 6 I DOLENJSKI LIST S USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Undič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 60 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje 690 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 1.380 tolarjev; za tujino letno 40 USD ati 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.100 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.250 tolarjev. Mali oglas do deset besed 700 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 70 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefax 24-898 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in lilmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska ^^ravica, Ljubljana. ^ OPTO CONTAKT KONTAKTNE LEČE IN OČALA Vse vrste kontaktnih leč in očal ter pregled vida opravljamo po zelo ugodnih cenah. Primer: mehke leče od 140 DEM naprej silikonske leče od 130 DEM naprej trde leče od 60 DEM naprej Vlaška 64, Zagreb, Vodovodna 10, Zagreb tel. (041) 418-001, tel. (041) 172-034 FELIX — poslovne storitve Kostanjevica na Krki, d.o.o. Oražnova 19 68311 Kostanjevica na Krki IŠČEMO večje število (5—10) sodelavcev ekonomske, komercialne ali podobne stroke za širitev mreže komercialnih storitev podjetja; možnost zaposlitve. Obiščite nas na našem naslovu ali pokličite na tel. štev. 0608-60-194 vsak delovni dan med 6.30 in 14.30 uro. Cvetličarna MARJETICA v Škocjanu ponovno odprta. Naročila po tel. (068) 76-474 Trgovsko podjetje v zasebni lastnini išče izkušenega računovodjo z znanjem računalništva za nedoločen čas. Osebni dohodek po dogovoru. Inf. po tel. (068) 57-122 posest PRODAM ZAZIDLJIVO PARCELO, veliko 514 m2, v Črnomlju v naselju Kočevje. Na parceli je telefon, elektrika in vodovod. ® 51-480 ali 52-458. NA Dolnjih Kamencah prodam starejšo hišo in parcelo, primemo za vikend. Iztok Lopatic, Ljubljanska 16, Novo mesto. NJIVO, 40 a, na Suhem polju, K.O. Krška vas, prodam. ® 21-290. 3482 DOMAČIJA, v izmeri 31 a, naprodaj. Jože Bogolin, Gor. Skopice 13, Krška vas. V SEVNICI pri Kopitarni prodam vseljivo manjšo enostanovanjsko hišo z vrtom. Cena po dogovoru. ® (063) 27-564. 3503 NJIVO s travnikom, 40 a, nasproti kampa Otočec, prodam. ® 85-040. 3521 NJIVO v Bušinji vasi prodam. Cena po dogovoru. ® 50-116. 3522 NOVO HIŠO s sadovnjakom v Rajcu pri Mokricah prodam. ® (041)564-699. 3523 PARCELO, 2840 m2 (vinograd, njiva, sadovnjak), v bližini Metlike, ugodno prodam. Kuzma-Lukšič, Dol. Težka Voda 42, ® 43-709, zvečer. 3524 V ŽUŽEMBERKU prodam zazidlji- vo parcelo. Plačilo je možno v dveh obrokih. ® 22-282. 3538 STAREJŠO hišo na Brodu pri Novem mestu prodam. ® 24-100. 3540 PRODAM travnik v Medvedjem selu, primeren za izgradnjo dveh stanovanjskih hiš. ® 45-393. prodam RABLJENO zamrzovalno omaro prodam. Cena po dogovoru. ® 59-107. 3468 TERMOAKUMULACIJSKO peč in električni radiator prodam. ® 65-440. 3469 VINO, šmarnico, prodam. S 84-870. 3475 TRAČNO žago prodam. ® 81-731. 3483 RABLJEN pralni stroj prodam. ®-25-109. 3484 ČRNO BELE krave, po izbiri, prodam. Slavka Preskar, Gor. Lenart 47, Brežice, ® (0608)65-587. 3485 ZARADI selitve nujno prodam kombinirano peč, pralni stroj, zamrzovalno skrinjo, viseče omarice, dva lestenca ter druge stvari. Trivic, Bršljin 42, Novo mesto. 3489 ZAMRZOVALNO skrinjo, 310 litrov, in 13- eolski voz, prodam. Bohte, Vi-nja vas 38a, ® 43-889. 3493 REGAL, sedežno garnituro, kavč, štedilnik in kombinirani hladilnik ugodno prodam. Cerjakova 37, Brežice. 3497 TELICO, brejo pet mesecev, ali kravo, brejo šest mesecev, prodam. ® 33-267. 3498 RABLJEN sod, 405 litrov, novo hrastovo kad, 400 litrov, prešo z železnim podstavkom in lesen pod ter koš prodam. S 23-664. 3500 SUHE smrekove deske, 2.5 in 5 cm, prodam. ® 27-301. 3501 KOZO, z dvema mladičema, dobro mlekarico, in plemenske zajce prodam, c 47-724. 3502 KUHINJO in zakonsko posteljo prodam. S 25-341. 3509 NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, starši z izpitom 1, prodam. ® (061)558-138. 3512 DRVA in gajbe za krompir prodam. * 85-015. 3513 10 M bukovih drv prodam. ® 78-264. PSE pasme istrski gonič, z rodovnikom, prodam. ® 87-088. 3518 MLIN za mletje jabolk prodam. -S: (0608)31-986. 3519 KAKOVOSTNO rdeče ali belo vino prodam. Lukšič, o 23-311 interna 634. 3526 ODOJKE za rejo ali za zakol prodam. ® (0608)77-292. 3530 VEČ krav in brejih telic prodam. -’1 78-036, Jablan 41. 3532 100 litrov vina poceni prodam. ® 78-073, popoldne. 3541 ZAMRZOVALNO skrinjo in termoakumulacijsko peč prodam. ® 65-335. MALO rabljeno peč za etažno centralno ogrevanje, Emo central plamen 23, prodam. ® 76-492. 3549 AVTOMOBILSKO prikolico, novo, nosilnost do 500 kg, torzija, cerada, prodam. * (0608)81-373. 3551 HARMONIKI Be,s in G,C,F,B ugodno prodam. ® 27-794. 3552 razno MIZARJI! Na dom vzamem mizarska dela. ® 60-106. 3467 NUDIMO ugodne brezobrestne kredite. ® (0608)75-680, od 18,- 19. ure. MLAJŠO upokojenko za občasno pomoč v gospodinjstvu išče štiričlanska družina. Šifra: »REGRČA VAS« 3473 DELAVNICO, neopremljeno, v izmeri 32 m2, oddam v najem. ® 84-870. PO naročilu izdelujemo skrinje za žito. Na zalogi imamo tudi opaž. ® (0608)81 -397. 3477 POSLOVNO skladiščni prostor v Metliki oddam. • 60-137. 3479 HUJŠAJTE brez diete! Odpravite odvečne kilograme z japonskim shujševalnim pasom! ® (061)218-941. 3480 V dvosobno stanovanje v Novem mestu vzamemo dve učenki srednje šole. ® 21-539. 3490 službo dobi POTNIKE za prodajo tekstila na terenu iščem. Potreben lasten prevoz, prosti čas, pridnost. Zaslužek 500 DEM tedensko. ® 85-325, vsak dan, razen sobote in nedelje. 3421 HONORARNO delo ob vikendih. ® (0608)75-680, od 18. - 19. ure. 3472 BISTRO M polo iz Šentjerneja išče prikupne fante in dekleta za honorarno delo v strežbi. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Podrobne informacije na ® 42-110 ali 42-345. 3486 OPTIMISTIČNA PRIHODNOST za delovne in ambiciozne. Možna redna zaposlitev. Prednost imajo tisti z najmanj srednješolsko izobrazbo in starostjo nad 25 let. Informacije na ® 26-741. 3505 SAMOSTOJNEGA ključavničaija honorarno zaposlim. ® 44-246. 3508 DEKLE za delo v bifeju zaposlim. ® 24-275. 3520 ZA DELO v diskontu s prehrambenimi artikli potrebujemo prodajalce in prodajalke za redno in honorarno zaposlitev. ® 20-406 in 21-406. 3529 RESNIM akviziterjem za delo nudimo 30% provizijo. Informacije na ® 26-343. 3539 RAČUNOVODJO za vodenje poslovnih knjig za podjetje iščem. ® 27-871. 3543 OKREPČEVALNICA Kirn potrebuje natakarici za redno ali honorarno delo. Drska-Segova, Novo mesto. 3545 KV keramika zaposlimo. ® 85-176, po 19. uri. 3546 službo išče DEKLE išče službo ne v gostinstvu. Šifra: »SAMSKA« 3542 stanovanja V NAJEM damo popolnoma opre- mljeno dvosobno stanovanje blizu centra Novega mesta najboljšemu ponudniku. Šifra: »NOVO MESTO« 3491 SOBO oddam dekletu ali dvema dijakinjama. Možnost kuhanja. ® 26-187. 3506 V TREBNJEM iščem dvo- ali večsobno stanovanje. ® 47-141. 3511 DVOSOBNO stanovanje v Novem mestu, s centralno in telefonom, prodam najboljšemu ponudniku. Šifra: »GOTOVINA« 3553 FINET, d.o.o. Ulica brigad 49 •««, ^"SSJSr akcijska prodaja Računalnik GRAFIC JUNIOR ENGINE JI osnovna plošča 80386SX*25Mhz 2 Mb RAM 52 MB Quantum trdi disk 1.44 Mb Floppy disk VGA grafična kartica VGA monokromatski monitor Slimline ohišje I/O port .-.'i-.*.'.‘.-.'.-I t~T.TT.7~zj j— L.nerry upKovnica Logitech miška inštalacija SLO znakov za WINDOWS 3.1 in DOS 5.0 Cena: 110.000,00 SIT DISKONTNA PRODAJA DISKET BASF EXTRA BASF 3.5" 720 KB 130 SIT BASF 3.5" 1.4 MB 220 SIT BASF 51/4" 360 KB 80 SIT BASF 51/4" 1,2 MB 135 SIT on i i „ .j j DOLENJKA Novo mesto Glavni trg 23 objavlja prosto delovno mesto MESAR - SEKAČ Pogoj: — končana poklicna šola smeri mesar ali —. končana gostinska šola smeri kuhar. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s trimesečno poskusno dobo. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na gornji naslov do vključno 28.8.1992.0 izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni po izbiri. SLOVENSKI ŠPORTNI ČASOPIS EKIPA VSAKO SREDO PRINAŠA OBILICO ZANIMIVEGA ŠPORTNEGA BRANJA HOKEJ, NOGOMET, KOŠARKA, ROKOMET, ODBOJKA, SMUČANJE, MEDNARODNI ŠPORT, REKREACIJA... ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi upanja in trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja V 26. letu nas je zapustila MARIJA MEŽNAR iz Brezovice pri Stopičah 6 Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali ter pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi zdravstvenemu osebju Bolnice Novo mesto za pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric in svak Albin Novinec iz Prapreč pri Straži Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim vaščanom, ki so nam vsestransko pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in sveče ter pokojnika v velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala tudi delavcem Grafike, Laboda — strokovne službe in Krke — Zdravilišča, g. Jakliču za ganljiv govor ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi DOLENJSKI UST Št. 34 (2244) 20. avgusta 1992 ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 69. letu zapustil naš skrbni mož, oče, stari oče, brat in stric MIRKO BESEDNJAK iz Jurke vasi 2 Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali vence, cvetje ter ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Bolnice Novo meto ter UKC Ljubljana za požrtvovalnost v času njegove bolezni. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Bolezen je bila močnejša. V domu je ostala praznina, a v naših srcih bolečina. V 62. letu starosti nas je zapustil JANEZ AVSEC z Malega Slatnika 28 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, delavcem strokovnih služb Laboda, vsem za izrečeno sožalje, podarjene vence, vsestransko pomoč in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala delavcem internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto in župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga mama, sestra in tašča, babica in prababica NEŽA BAJC Pod Trško goro 58 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom iz ulice Pod Trško goro, z Mestnih njiv in iz Zloganja, podjetju GIP Pionir-mehanizacije, trgovskemu podjetju Dolenjka, marketu Ragovska za podarjene vence in izrečena sožalja. Posebna zahvala gospodu proštu Lapu za lepo opravljen obred s sveto mašo. Zahvala tudi šmihelskim pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: sin Andrej z družino, hčerka Marica z družino, brata France in Martin ter ostalo sorodstvo Novo mesto, 12.8.1992 ZAHVALA Delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. M nogo prezgodaj nas je v 61. letu starosti, po hudi in težki bolezni, zapustila naša draga mama, sestra, babica, teta in tašča JOŽEFA PERKO roj. Murn iz Regrče vasi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom ter znancem za podarjene vence, cvetje ter izrečeno sožalje. Posebna zahvala velja Splošni bolnišnici Novo mesto-kirurški oddelek, DO Novoteks tozd Konfekcija, DO Avtogalanterija Gotna vas, pevcem za zapete žalostinke ter g. kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi, ki te imamo radi 1 Vaš četrtkov prijatelj ZAHVALA V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga MICHAELA ZOREC iz Gotne vasi 9 Iskrena zahvala vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Posebna zahvala tudi Domu starejših občanov Novo mesto za lepo nego in skrb. Vsi njeni V SPOMIN Leto dni je minilo, kar med nami več vas ni, a spomin na vas vedno naj živi Leto dni je minilo, odkar nas je zapustila naša dobra sestra, teta, svakinja in botra ANICA JERMAN Cankaijeva 15 Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in prižigate sveče. Vsi njeni ZAHVALA V 64. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric FRANC PAVLIČ iz Šmaijete 25 Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sodelavcem TOB Novo mesto, posebno pa vsem sorodnikom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, darovane sv. maše in pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi gasilcem, govorniku, cerkvenim pevcem in g. župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, prisrčna hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi upanja, trpljenja bolezen je bila močnejša od življenja V 48. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, mož, oče, brat, stric in dedek JANEZ PEČJAK mi. iz Drašče vasi 27 pri Zagradcu Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, izraženo ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in daritev svetih maš. Enaka zahvala velja tudi Marti Maver za besede slovesa, pogrebnikom ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat prisrčna hvala. IT «$**.*» * ™ C* ‘J OSMRTNICA V 91. letu starosti je umrl dr. JURIJ KOCE pravnik, predvojni politik, gospodarstvenik, narodni poslanec in publicist — politični emigrant Pogreb pokojnika bo v soboto, 22.8., ob 15. uri izpred farne cerkve v Starem trgu ob Kolpi. Žalujoči: hčerki Silva in Manja ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Delo, trud, trpljenje, mama, tvoje je bilo življenje. Zdaj v grobu mirno spiš, večna luč naj ti gori V 67. letu starosti nas je zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta MATILDA ŽIBERT z Vinice pri Šmaijeti Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem pevskega zbora Dušan Jereb ter govorniku za besede slovesa. Žalujoči: mož Jože, otroci z družinami, bratje, sestre in ostalo sorodstvo OSMRTNICA Sporočamo, da je umrl naš upokojeni sodelavec MATO IVANČEVIČ iz Novega mesta Od njega smo se poslovili v torek, 18. avgusta 1992, na pokopališču v Ločni. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil Novo mesto Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA IN V SPOMIN Ljubil si življenje, ljubil si dom, v srcu mojem si ti, v grobu mirno spi Petega avgusta je minilo že leto, odkar meje zapustil dragi mož, star komaj 63 let DRAGO PEČNIK iz Reštanja 14 Prisrčno se zahvaljujem bolniškemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, Zdravstvenega doma Senovo in Krško za lajšanje bolečin, župniku za opravljen obred, godbi Senovo ter pevcem iz Koprivnice za zapete žalostinke. Hvala sosedom za nesebično pomoč ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojniku podarili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala lepa za darovane maše in sveče. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Milka in ostali domači Umrl je velik človek, po duši in srcu. za nas najboljši in zelo zelo ljubljen mož in oče JOŽE SENICA 4. 3. 1912 — 10. 8. 1992 SUHOR PRI DOLENJSKIH TOPLICAH Zeleh bi se zahvaliti vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodni-kont za toplo slovo. Se posebej hvala duhovniku LUCIJANU POTOČNIKU za pogrebno slovesnost. Pokopali smo ga med nami, v družinski grobnici, na ljubljanskih Žalah. NJEGOVI: žena Berta, otroci: Bertka, Jože, Marija z družinami in Helena ter njemu drag DAVID DOLENJSKI LIST Jože Klepec Pri Klepčevih na Krasincu je bila že rodove nazaj trdna kmečka domačija. Prastari oče sedanjega gospodarja Jožeta je bil poleg tega, da je županoval v Gradcu pri Metliki, še tako velik kmet, da je vse otroke od hiše odpravil z zemljo. Pa je je še ostalo. Klepčevi je imajo danes 11 ha, od tega 7,5 ha obdelovalne, 8 ha pa v najemu. V metliški občini veljajo za ene naj večjih kmetov, če pa bi upoštevali le prodano hrano, so s 130 tonami tržnih presežkov na leto prav gotovo na vrhu. Gospodar Jože pr a vi, da je njegova generacija zadnja, ki je še uporabljala vozove z lesenimi kolesi. Danes ima najsodobnejšo kmetijsko opremo. »Razvoj je šel v zadnjih letih v kmetijstvu izredno hitro naprej. Ljudje so si opomogli tudi na račun ugodnih kreditov. Sedaj pa se je vse ustavilo. Posojila so oderuška in zaslužka ^ celo na tako velikih kmetijah, kot \ je naša, ni toliko, da bi lahko N sproti obnavljali opremo in po-^ slopja,« potarna Jože nad kmeč-\ kim stanom, za katerega so ga \ doma določili že kot dečka, saj je ^ bil od otrok edini fant. Odraščalje S s kmetijo in mislijo na kmetova-^ nje, tako da nikoli niti ni pomislil, S da bi se zaposlil. Še več! Ko se je J pred 17 leti poročil, je celo žena y pustila službo. «Sedaj vidim, da S sem ga polomil. Današnje razme-^ re so za kmeta tako brezperspek-S ti vne, da bi šla z ženo takoj v služ-* bo, če bi le našla zaposlitev. ^ Drža va u vaja tržno ekonomijo, za S katero pa kmetov ni usposobila. ^ Če nas bo namreč prepustila tr- žišču, nas bo kmalu pobralo. Slovenske kmetije se ne morejo primerjati s kmetijami v mnogih drugih državah, zato je razumljivo, da je pridelava hrane dražja kot drugod Vlada pa, namesto da bi zaščitila kmeta in tudi potrošnika, dovoljuje uvoz hrane ter s tem slovenskim kmetom onemogoča prodajo. Očitno se premalo zaveda, kako velik pomen ima doma pridelana hrana. Razumem sicer, da kmetu ne bo šlo dobro, dokler bo v stiski delavec, toda če bomo izumrli kot dinozavri, bo najkrajši konec potegnila država. Saj bomo kmetje zase toliko še pridelali, da bomo preživeli Toda moj cilj ni le golo preživetje, ampak pridelava hrane tudi za tiste, ki nimajo zemlje,« pravi Klepec. Trditev, da v kmetijski politiki nekaj precej šepa, podkrepi s podatkom, daje bilo pred poldrugim • desetletjem, ko je prevzel kmetijo, na Krasincu vsaj 15 čistih kmetov, danes pa so trije. In čeprav bi njihova kmetija v normalnih časih lahko dajala delo štirim ljudem, Jože pravi, da bo kateremu izmed treh otrok svetoval, naj ostane na kmetiji le, če bo tudi država imela večji posluh za kmetijstvo. Da je bil Klepec s svojim umnim gospodarjenjem doslej kos težavam v kmetijstvu ter da ga ljudje spoštujejo in mu zaupajo, se je izkazalo tudi na junijskih volitvah za predsednika metliške kmetijske zadruge. Okrog 150 članov se je odločilo zanj, sam pa je pristal na to funkcijo predvsem zato, da bi uresničil željo kmetov, da bi lahko čim bolje prodali svoje delo, hkrati pa pridelki za _potrošnika ne bi bili predragi »Želim, da bi bila zadruga res kmečka, da bi bilo med kmeti in kupci čim manj posrednikov. Res, da se v tako kratkem času nova organiziranost v zadrugi še ne pozna, čuti pa se, da se nekdanja dva tabora, torej zaposlenih in kmetov, prelivata v enega. Vse bolj spoznavamo, da eni druge pač potrebujemo. Od marsičesa je odvisno, ali bomo z novo zadrugo v Metliki uspeli. Kot kaže sedaj, smo na dobri poti,« je Klepec optimist Zaveda pa se, da brez razumevanja, strpnosti, popuščanja in kompromisov z obeh strani ne bo šlo. M. BEZEK-JAKŠE V soboto s plovili po Kolpi Ob 10. uri v Pirčah VAS-FARA — Turistično kajak-kanu-rafting regato »Kolpa 92« organizira v soboto, 22. avgusta, Turistično društvo Kostel. Start bo ob 10. uri (in ne ob 19., kot nam jo je pri eni izmed objav zagodel tiskarski škrat) na Kolpi pri bencinski črpalki v Pirčah (tik pred mejnim prehodom Petrina-Brod _na Kolpi). Cilj bo pri prvem jezu v vasi Žaga, kamor naj bi udeleženci regate predvidoma priveslali okoli 14. ure. Proga je dolga 11 km, po težavnosti vode pa sodi v I. do III. kategorije. Udeleženci vozijo na lastno odgovornost, opremljeni pa morajo biti po pravilih ICF. Prijave še vedno sprejema Turistično društvo Kostel, pošta 61336 Vas. Pred kratkim so progo pregledali tudi udeleženci kajakaške šole, ki še vedno traja na Kolpi, s svojim vodstvom. Ugotavljali so, kaj bo treba do starta regate še postoriti, da bo proga čimbolje pripravljena. Zdaj je namreč treba na treh odsekih plovila prenašati ali vsaj hoditi ob njih, ker je Kolpa zaradi dolgotrajne suše zelo plitva. Na tem odseku je Kolpa nekoliko manj divja in ji bodo kos tudi veslači z manj strokovnega znanja. Vsi veslači na Kolpi so bili doslej navdušeni nad neokrnjeno naravo, saj je Kolpa ena najčistejših slovenskih rek. J. PRIMC KLIC V SILI NOVO MESTO — V četrtek, 20. avgusta, bo na vaš klic po telefonu 23-304 čakala psihologinja Renata Bačer. DOLENJCI DRŽAVNI PRVAKI V LOVU RIB S PLOVCEM PTUJ — V soboto in nedeljo je bilo v Ptuju 1. državno prvenstvo v lovu rib s plovcem za člane in članice. Ekipno je med člani naslov državnega prvaka osvojila Zveza ribiških družin Novo mesto, druga je bila ZRD Ptuj in tretja ZRD Ljubljana, članice pa so se ekipno uvrstile na četrto mesto. Med člani je posamezno zmagal Egidij Knez iz ZRD Novo mesto, ki je hkrati ubranil lanski naslov državnega prvaka, tretji je bil Dušan Vučajnik, tudi iz ZRD Novo mesto. Ostali naši so bili: 14. Peter Dimitrovski, 20. Srečko Lamut in 23. Janko Medved. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Stanovanja v Novem mestu so in stanovanj ni — V Vrčicah so jezni nad tovornjaki, ki vozijo les in dvigajo toliko prahu — Prednost in pesek na cesti Za podnajemnike je vse težje. Tako je dežurnemu novinarju povedala ženska iz Novega mesta. Rekla je, da ima dva otroka, dajo bo lastnik stanovanja jeseni veijetno postavil na cesto, da poštar redno dostavlja položnice in da njena družina nima od česa živeti, čeprav je ona zaposlena. V Novem mestu so prazna stanovanja, vem, je rekla. Kdo jih bo dobil? Naj jih občina odda takim, kot je moja družina, je predlagala ženska. Možakar iz Vrčic v Beli krajini je potožil, da skozi vas vozijo tovornjaki les. Cesta ni asfaltirana, zato je vse prašno. Kot je dejal, so domačini jezni in če bodo kamioni tako prašili še naprej, bo vas cesto zaprla. Na Gozdnem gospodarstvu v Črnomlju so o tem povedali, da tovornjaki sicer vozijo les, vendar so last zasebnih prevoznikov in ne GG-ja. V Gozdnem gospodarstvu so obljubili, da bodo prevoznikom povedali, kaj o vožnjah in prahu pravijo prebivalci Vrčic. Predlagali so tudi, naj se zadeva re- Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda j ■ koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz do-) mačih krajev. Prisluhnili vam j bomo, zapisali, morda dali I kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj : podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. šuje po mirni poti. Gozdarji so še zmeraj za asfaltiranje, za katero so se skupaj z domačini menili že pred leti. Za ves asfalt podjetje nima denarja, vendar bi prispevalo sredstva, če bi nekaj denarja dali iz svojih žepov ali dobili kje drugje sami prebivalci. Sicer je omenjena cesta skozi Vrčice na tem odseku republiška in ne gozdarska. Gozdarjem je žal, daje v Vrčicah vsepovsod cestni prah. France iz Prečne je predlagal, naj bi bila v Bršljinu pri gostilni Drentk cesta Novo mesto—Prečna spet prednostna. Pravi, da bi bil tak prometni režim ne- primerno boljši od sedanjega. Upamo, da-si bodo nasvet prebrali ljudje, ki se morajo z (ne)prednostnimi cestami ubadati po službeni dolžnosti. Žužemberčan je telefoniral, daje na Poljanah pri Žužemberku na cesti pesek, in to že dva meseca. Na Cestnem podjetju v Novem mestu, kamor smo posredovali obvestilo, so obljubili, da bo to o pesku na asfaltu takoj izvedel njihov pristojni oddelek. To verjetno pomeni, da bodo šli pesek zdaj postrgat z asfalta, saj ne gre, da bi se v njihov posel vpletla kaka poljanska grebljica. L. M. ZLA TO PRIZNANJE ZA SPOMIN—Na Graški gori pri Velenju je bilo v nedeljo 17. srečanje narodnozabavnih ansamblov. Novomeški Spomin je prejel zlato priznanje strokovne žirije, kar je doslej največji ansamblov uspeh. Skupina veliko nastopa v tujini in doma, prav zdaj pa pripravlja svojo tretjo kaseto, kiboizšlapri založbi Helidon. (Z Z) Navček za novomeški Narodni dom Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v vročini in mrazu NOVO MESTO — Za redno dejavnost Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, ki deluje v občinah Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Trebnje in Brežice, 94 odst. sredstev zagotavlja slovensko ministrstvo za kulturo, borih 6 odst. pa naj bi prispevale občine ustanoviteljice. In prav s temi 6 odst. imajo težave, saj se pri tem občinskem denaiju kar naprej nekaj zatika in zaostaja. Tako temu zavodu, ki se že tako in tako stalno otepa s pomanjkanjem denaija za svojo razvejeno dejavnost, občine ustanoviteljice za letošnje prvo polletje dolgujejo dobrih 100 tisočakov. Da ne govorimo, kako težko je načrtovati akcije, se pravi posege na posameznih objektih, kajti za te akcije je treba konec leta narediti posebno prijavo na ministrstvo za kulturo, da jih uvrsti v svoj program. Če do tega pride, potem ministrstvo zagotovi polovico potrebnega denarja za tako akcijo, drugo polovico pa naj bi zagotovile občine iz proračunov. Tu se pa zavodu nemalok-daj godi tako kot bogatašu, ki bi rad prišel v nebesa. Ena večjih, če ne kar največja težava, ki že resno ovira učinkovitost zavoda, pa so nemogoče prostorske razmere. To se vleče že ves čas od »osamosvojitve« tega zavoda pred skoraj 10 leti. Le daje DRAGO ŠUKUNDA PRVAK NOVO MESTO — V organizaciji občinske zveze za balinanje Novo mesto, je bilo na igriščih Doma starejših občanov v Šmihelu 16. avgusta prvenstvo Dolenjske v pozicijskem izbijanju, ki se gaje udeležilo 24 tekmovalcev iz sedmih klubov dolenjske regije. V finalnem delu so imeli trije tekmovalci enako število točk in je o vrstnem redu odločal zadetek balina na 11 pozicij. Vrstni red: Drago Šukunda, BK Krško, Branko Špiler, BK Dol. vas, in Milan Škufca, BK Mirna, so zbrali po 35 točk, četrti je bil Viktor Strle, BK Krško, z 29 točkami in peti Vlado Bevc, BK Krmelj, s 26 točkami. Presenetil je mlajši mladinec Tomše iz BK Dol. vas, ki je zasedel odlično deveto mesto in za seboj pustil starejše in bolj rutinirane igralce. Na tekmi za prehodni pokal Krmelja, kije bila 5. julija, so sodelovale 4 četvorke. Vrstni red: 1. BK Svoboda Krmelj, I., 2. Društvo upokojencev Trbovlje, 3. BK Krško, 4. BK Svoboda Krmelj II. NAŠI NA EVROPSKEM ŠAHOVSKEM PRVENSTVU Mladi slovenski šahisti so se udeležili štirinajstdnevnega evropskega šahovskega prvenstva, kije bilo v Rimavski Soboti na Češkoslovaškem. Dolenjski predstavniki so igrali dobro in se solidno uvrstili. Med štiriintridesetimi državnimi prvaki so zasedli naslednja mesta: Ingrid Miheličje bila v kategoriji do 14 let štirinajsta, kar je najboljša slovenska uvrstitev, Darja Kapš je dosegla 17. mesto v kategoriji do 12 let, Tadej Kobe pa je enaindvajseti v kategoriji do 10 let. Prvenstvo je pokazalo, da v Sloveniji premalo vlagamo v mladi rod. Tako šahisti do 14 let sploh nimajo organiziranega tekmovanja s tempom 40 potez za dve uri, kar pomeni, da eno prvenstvo traja 12 dni. V. državah, kjer imajo šah razvit, uvajajo to igro že v male šole, v nižjih razredih trenirajo redno in sistematično, v višjih razredih pa ob rednih tekmovanjih dosegajo že mojstrsko moč. V. K. RIBE IN DALMATINSKA PESEM NA OTOČCU OTOČEC — Za prijetno slovo ali pa za obujanje spominov na dopustovanje pripravlja motelska restavracija na Otočcu v petek, 21., in v soboto, 22. avgusta, večer ribjih specialitet ter dalmatinskih pesmi. Ponovno bo v gosteh klapa Krk, za ples pa bo igral novomeški ansambel Metro. Povabilo na ples prihaja tudi iz Šmarjeških Toplic. V soboto, 22. avgusta, ob 19. uri bo v gostišču Prinovec igral glasbeni kvintet Glas Slovenije. Ob slabem vremenu bo zabava v restavraciji hotela Šmarješke Toplice. Vabljeni! bilo takrat na zavodu zaposlenih 7 ljudi, danes jih je pa trikrat več. Delajo na dveh lokacijah: na podstrešju stavbe na Kidričevem trgu 3, za socialnim zavarovanjem, kjer je poleti tako peklensko vroče, da se ne da zdržati, pozimi pa tako mrzlo, in v L in 2. nadstropju v od vseh pozabljenem in zanemarjenem Narodnem domu, ki je kot stavba nasploh ena večjih sramot Novega mesta. Seveda že taka razdrobljenost in razpršenost sama po sebi zmanjšuje delovno učinkovitost, da o neprimernih prostorih in bednih razmerah sploh ne govorimo. Že nekaj časa si na zavodu prizadevajo, da bi dobili Narodni dom, ki bi ga bilo treba primemo adaptirati in bi bil primeren za delo celotnega zavoda. To bi bilo tudi s finančnega vidika za vse najbolj ugodno, saj je za obdobje 1993—1995 ureditev prostorov za ZVNKD Novo mesto na ministrstvu za kulturo na prvem mestu. Poleg tega bi iz tega naslova dobili tudi sredstva za zaščito kulturnega spomenika, kar novomeški Narodni dom vsekakor je. A do teh sredstev se da priti le na podlagi projekta, načrta. Tega pa ni, ker na občini cincajo, češ da »nadaljnja na- membnost« Narodnega doma še ni »definirana«. V igri je še bivši dom JLA, kamor naj bi se preselila glasbena šola, zavod v sedanje prostore te šole, pa sedanja porodnišnica inpolicijska postaja, v Narodnem domu pa nekateri vidijo nekakšne poslovne prostore, ki naj bi jih oddajali, pa center mladinske kulture in bogsigavedi kaj še. Ljubljanski ministrski vlak pa odhaja. Tudi zapiskal ne bo. Narodnemu domu pa se vedno bolj glasno oglaša navček. A. BARTEU POHODA OD LITIJE DO ČATEŽA NE BO LITIJA, ČATEŽ — Prireditve Dediščina Levstikove poti, sjrohodom 150 udeležencev iz Litije do Čateža, pri Veliki Loki, načrtovane za soboto, 22. avgusta, ne bo. Organizatorji so tako odločili, ker se je za pohod -prijavilo premalo kandidatov, in to kljub podaljšanemu roku za prijave. Škoda, da prireditev odpade, saj bi lahko bilo zelo zanimivo, poleg tega pa so organizatorji vložili vanjo toliko truda, da bodo drugič najbrž dobro premislili, preden se bodo spet lotili česa podobnega. LEPE NAGRADE ZA DOBRE OPAZOVALCE — Ugibanj o fotografiji prejšnjega tedna je bilo zelo veliko. Da je na sliki vhod r> Kosta-njeviškojamo,je bila prepričana večina, nekaj je bilo takih, ki so zatrjevali, da je na posnetku studenec v Lurdu, pa vhod v Taborskojamo in še in še. Slikali smo vhod v Ajdovsko jamo pri Krškem in Olga Uršič iz Krškega je prva po vedala pra vilen odgo vor. Nanizala nam je še kup zanimivosti o odkritju jame, vedela je, da je jamo odkrivala dr. Pavla Korošec in da je v času učiteljevanja tudi sama vodila otroke na ogled te podzemske zanimivosti Nagrado si je resnično zaslužila Odgovore na vprašanje »Kje smo pritisnili na sprožilec fotoaparata?« pričakujemo tudi ta teden, nagrado —zložljivo vrtno garnituro, vredno 12 tisočakov, si boste prislužili tako, da boste v naše uredništvo po tel 23-6IOčimprej sporočili, kje je nastala zgornja fotografija. Nagrada bo vaša, če boste prvi sporočili podatke o posneti fotografiji in da ste ali boste poslali naročnik Dolenjskega lista Mi vas čakamo in nagrade tudi! Lestvica narodnozabavne glasbe 0 + Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Vidi Remenih iz Zaloga, pošta Dramlje. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (2) Cvet pod planinami — ANS. NAGELJ 2 (3) Po Dolenjski — PETER FINK 3 (2) Lepa naša domovina — ANS. SLOVENIJA 4 (5) Moja zidanica — ANS. LOJZETA SLAKA 5 (4) Gorjuški stric — SLOVENSKI KVINTET 6 (8) Uspavanka — ANS. TONIJA ISKRE 7 (-) Bog hišo naj vašo živi — FANTJE Z VSEH VETROV 8 (6) Pleničke je prala — ANS. JOŽETA ŠUMAHA 9 (7) Oče, voščimo ti — ALFI NIPIČ IN NJEGOVI MUZIKANTI 10 (-) Naše kraljestvo — ANS. MARELA INTERNATIONAL Predlog za prihodnji teden: Samo, da sem doma — ANS. VRTNICA • S tem gre lestvica na dopust. Prihodnjič bo na sporedu 14. septembra 1992. £ studio KAVO BREZ SLADKORJA, PROSIM : J m Najprej je natakar prinesel na mizo govejo juho z domačimi rezanci - Čudovita je videti, je segla po njej Klotilda Zračnikova. - Kako je šele dobra! se je navdušila Predalnikova. • Za moj okus malce premalo slana, je negodovala Komolčičeva. Med srebanjem, ki ga je bilo slišati do vhodnih gostilniških vrat, so ženske sesule v nič shujševalno kuro s pomočjo magnetov. - Gola propaganda! je bleknila gospa Zračnikova. - V stran vržen denar! je dodala Predalnikova. - Do kraja neučinkovito! je stopnjevala Komolčičeva. Gostilničar Pri razbiti buči je bil znan daleč po Repičevi Dragi zaradi zrezkov, ki so viseli čez robove krožnikov. K temu je dodal okusen krompir ter veliko mešane solate. Dame so se posvetile hrani s tolikšno vnemo, da niso slišale glasbe iz tranzistorskega sprejemnika, ki je dokaj močno hropel v kotu gostilniške sobe. - Sto trideset mark sem dobesedno vrgla skoz okno, si je očitala gospa Klotilda. - Že pred jemanjem vitaminskih tablet sem ti rekla, da ne boš shujšala niti za gram, je hotela biti pametna Predalnikova. - Poskusiti ni greh, se je vmešala s pregovorom Komolčičeva. Palačinke so bile polnjene z orehi. Namesto dveh, kot je to navadno, so gospe naročile vsaka po štiri. - Nora sem na palačinke, je bila navdušena Zračnikova. ■ - Bolj všeč so mi sicer s čo- m kolado, a naj bo zaradi družbe, je ■ postajala intimna Predalnikova. ■ - Pozabile smo na preliv, je bila ■ skoraj očitajoča Komolčičeva. - Od sadja, ki ga je prinesel t natakar prednje, so ženske pos- m pravile samo banane. Cel šop jih ■ je zginil z mize. m - Sita sem kot boben je komaj • dihala Zračnikova. - Ni kaj, odpreti si moram • zadrgo, se je opravičevala Predal- t nikova. - Kavico pa še bomo, kajne? se a je spomnila Komolčičeva. - Seveda. Samo brez sladkorja, b prosim. Ne smemo pozabiti, da * smo na dieti. TONI GA SPERI Č •