AMERIKA
Excellent
NEODVISEN LIST ZA SL
NSKE DELAVCE V AMERIKI
TOREK a. APRILA
CLEVELAND,
VSTAL JE
ALELUJA!
In žarno solnce kol srce Gorelo z ognjem je krvavim. Tam spodaj pa so bli ljudje Z veselim srcem, rožno zdravim, Strmeli gori so v srce, Kot da bi v daljni zrli raj.....
In kakor da bi videl Njega, Iz groba vstalega
V	sijajno belem oblačilu Nebeško zalega !
V	nebo je glava segala In roka se razlegala
Od vzhoda daleč na zahod In božji mir je spal povsod.
Na palmovem tem hoTiru tla!, In šla je mino lepa sanja;
jm
Pred mamo kakor grob odprt, Razgrinjala seje kampanje. V akcijah je pajčolan Razpredla zarja svile tl< en
Kot da se je kdo iz tančic
>
Izniotal, stopil v beli dan.
Sih>in Sardenko

m
-

—
>la-zaklad Inkov!
Historično politični roman.
spisal Sir John Retclifle; za Clev. Ameriko priredil L. J. P.
"Komea je videla svojega '"Starata \ 'nevarnosti/' reče rlckli-boječe, toda s pogledom ]>ol »an Ijuliezni na komama. "V lc*ii strahu *e ni mogla dalj W*iinvlj.:»J;i. da ne hi ustrelila »a sovražnike svojega brat.i."
"Dobro je," odvrne Komanč 4»)rn<i. "V.ze»li meso in prižg-"
*"Xe, ni <lobro," odvrne si ari draper, "izvrstno je bilo, in ■iiaviin, deklica, da je samo tvoj jtoguiu j»risilil mojstra škilo-vsiVa, <la je tudi poslal krojijo za apaškitni psi. Tebi in .Ivojemu bratu moram biti iz <»ca hvaležen za svoje življe-tjasi moje življenje ni dosti »redno. Danes je že drugič, Jkomanč, kft si mi rešil skalp, ■ 4# pri.se za m ti, da pride kmalu ^trenutek, ko ti bom lahko po-%rn'l. Toda stoj — ti rudeči nam prihajajo preblizu, »reTuu jih nekoliko podučiti. A-Je tvoja puška nabasana, Jantar?"
.Komanč ne odgovori, pač pa samo nameri s puško. Dva •-irela počita, za njima tretji, trije Apači leže v niahu. To preplaši druge, da se zopet jpwi iknejo. Novo kričanje se »gne. Toda s strahom opa-f Komanč in traper, da pri-imdal je več Indijancev v ti no, in da posabni poslanci ljo križem prerije in kli-svoje brate skupaj' Med-je pa tudi Amefikanec ti / drevesa in začel rotiti nad neprijetnim polo v katerega so se za
ne vc.n za nobeno sredstvo."
"Železna Roka naj vzame inojf mesto in stoji pripravljen ■ i:-ko, »ločini jaz vse drugo p/ipravnn", reče mladi Komi.sne
'I : iptr prevzame Komanče-vt mesto, vendar še ne more
daj pa na delo", reče tra per, "Komea, vzemi svojo puško in pojdi sem. Ne bodemo
imeli dovolj krogelj, če jim pa-! de v glavo, da nas v varstvu dima napadejo."	%
Jn v resnici bi bilo to za Apače jako lahko, ker so bili številni; toda, ker so bili preveč prestrašeni, ali mogoče ni->o imeli pravega vodstva ali pa so se bali sovražnika, ker' niso vedeli, kobko jih je, skratka. divje so zakričali in se hitro umaknili pred požiraj očimi plameni, ki so se začeli razprostirati po preriji. Trava <e bila ob tem letnem času sirha, in vetrovi, ki so pihali «»<1 gore sem, so bili bas ugodni za naše prijatelje. Clonili so plameni od njih in proti Apa-č,ciu.
nil Brc
vsa njego\
it in
v m
¥
... Traper se iz srca nasmeje.
*r omagati, da tie m pogledal . ...... . „ <<vl__.
. . ... ,	... ko vidi bezece Apace. /Ipd-
ja!" reče, "ti adutje bodejo morali imeti dolge noge, če ne bodejo hoteli hiti pečeni, kor naša bivolia prata. Kaj misliš, Kotnanč, če jih bo naš ogenj dosegel?"
Indijanec, ki je z enakim zanimanjem opazoval položaj.
nazaj, K.ier stoji Komanč pri ( gnjn :ji zbira nekaj večjih gorečih palic. Potem pa vzame
dve ali tri puščice in odfrga
i ii<
od starega drevesa kup mahu.
Traper se udari na čelo. "Ob; ga. .ia to misel bi lahko <ijm prišel!" Prepričan je bil, (Id za IndibiTCa ni nobene nevarnosti V* o
nosvtti t<;r m -ovražt ku. Kmalu' opazi, da m. se Apači /brali k p< svetovai'i'i,' in da je ] > i* t -šla bližje tu-!i i eka oseba vlč-
dvigne roko in pokaže proti svojo pozornost ^^ ^ sp (|jm ;lelj,
"Apač je pes. On ve, kje psi
pijejo," reče.
"Pravilno! Ce. so toliko pa-
, ,	. , . .	met ni in se zatečejo k vodi.
ugled^ iKid.rz kak glavar. katero smo /jutraj opwi|ii tc_
daj jim seveda ni treba daleč
tkalkuliram, mojster 2e-da ker ste imeli _ pbd seboj, bi
zapeljali te hudiče v dru-ne pa tja, kjer ste veda sem jaz skrit. Kaj nam sedaj meso, katerega ste li, če nam bodejo ti r«-satani razklali glave prej, se lotimo mesa. Bojim da se z njimi nikakor ne • lalo obravnavati, ker ste že nekaj postreljali. Saj jaz : lil rad streljal, toda deklica
je silila k temu." *'.\'a vsak način se * vidi, da temo morali pustiti tukaj skalpe," veče traper, "če ne stori čudeža. Kar se pa tiče, ga pa vseeno lahko *amo, dokler iniamo še živ Obljubim vam, mojster tovnik, da predno se rudeč-p polastijo naše trdnjave, jih bo šest njih ležalo na i, zadetih od mojih . krogelj. misliš o našem •položaju, lar? Meni se zdi, da je pre-ialtava, dasi nisem še pri-vljen zapeti mrtvaške pes-
SKomanč obstoji mirno na »jem prostoru in odvrne: Apači ne bodejo premagali lezne Koke in njegovih prija-
\ pač pa trava." "'Kes je, Jaguar! če smo še co previdni, nam bo vendar »goče preprečiti, da se im kdo nv približa p<> visoki kvi in pomeri s puško na na-^a telesa." "Ogenj!".
Ia lieseda je zadostovala, da *yc traper takoj razumel, kaj mi-vli njegov mladi prijatelj. **Bog mi je priča. Komanč. da pravo pogodil. Apače mora-rsio / dimom pregnati i/ naše ?>Vž"mc, predno izvršijo svoje "VirpovŠčinc. Veter vleče od lirika «em, >n vrh hriba je brez srave Treba ho samo paziti, -iH no pride ogenj do našega ifrevesa; toda ko zav.gem travo. -RTem navzdol kolikor le mogo-
Toda Komančeva roka ga •Irr:.
7aV: j hoče moj beli brat li svoje življenje, če i-v rokah drugo sred-
Deset b'.hrovili kož bi dal, reč'* stari lovec Amerikancu, "če !>i tnoLcI zadeti tega apa-škfga lopov;1., ("nio Kačo, glavarja Apače v
\merikaii'.c ie medtem splezal na drevo in z malini daljnogledom opn.'oval zborovanje ApaČev
"Mnoj'o r:»d;jancev vidim na konjih", teče Jrowu, "vsredini so pa trije, ki imajo orlova peresa v laseh."
"To so glavarji. Povejte mi. mož, ali lahko opazite na njih kaka posebna znamenja, po katerih se razločujejo od drugih lopovov, ker lopovi so vsi."
"Kden njih. velik in močan mož — sveta nebesa — adut
Ivo
Tn
gtiar. meni w

bežati. Toda potem morajo zapustiti svoje šotorišče ogniju in vse, kar se tam nahaja."
"Črna Kača je slabši kot pes toda on je glavar. On ve. da ogenj ogenj uniči."
"Kes, ti misliš na vse, Jaguar. Poglej, tam zadaj se dviga drugi ogenj. 2e upam, da sedaj adutje ne bodejo dovolj pečeni, in da bodemo morali izstreliti še ueka^ krogelj? ko >e znoya spopademo. Toda vsaj na nekaj milj naokoli je zemlja očiščena, in nobena miš ne more blizu, ne da bi jo o-pazili."
In bilo je t*es tako, kakor
sta oba sknšena lovca sklepa*-ima grozen diraz — nosi vol- |a Apgft. Sf> se na k„c gVQjih
čjo kozo okoli telesa, m zrelo glavarjev zc|rLl^]j jn se zatekli
živali leži na njegov, levi ra- j VO(|i d()aim je Več najboljših
111 n	' '	jezdecev hitelo proti taborišču.
"Ha! Poznam ga," odvrne kjor st) za^a|i	^nj.
lovec. "On je Kataumi, Skaka- nasproti prvemit.
joči Volk. hraber glavar. 1	Ovni namen naših prija-
"Drugi," poroča Brown raz u,,.ev |ifl je bi, vsecno dasežcn
drevo, "ima nekaj v sredini ce- vv, proit0r pre(l hribom, kjer la kakor narisano srce ah. ko- M> 101 i L slerita, je bil. očiščen, nec puščice. Poleg tega pa ima ^ n()1)en sovražnik sc ni mogt\
samo eno oko."	priplaziti bližje, ne da bi ga
"Ta adut". reče traper, "mo-	,ak()j opa7ili Seveda je bilo to
ra biti Leteča Pusc.ca, mlad.	koristno samo potlnevii: ponoči
glavar M.mbrenjo Apačev,	jc ,a,)ko vsakdo priplazil v katerega divjosti in bojevito- |)H;jllo To so bile ini^ ki so
sti sc v preriji mnogo pripo-	||M1^e o)ja traperja j„di-
vednje. Toda, mojster Skilov-	janca je K()lliea prJ.
nik, povejte, kakšna jO tretja	pravjja,a ,)iv(>1je meso. gkova.
oseba v krogu?"	|a sta Več načrtov, toda koneč-
".Majhna. in zdi se. da ne-	no sla vse zavrgla. Takojšen
prestano govori; od glave na-	je bil nemogoč; prvič, ker
vzdol mu pa nekaj visi, kakor	so prerijska tla potrebovala
klobasa ali črn trak. natančne-	(|„ ,|vC uri. da se zopet olila-
ie ne moreni razločiti."	(|ijo, drugič pa, ker so Apač?
T.ovec se zasmeji. "Da. vi	gotovo prežali v bližini, pri-
mislite. da je klobasa, v resnici	pravljenj, da se vržejo pri pr-
je pa to koža črne kače. katera	vcnl ugrodnetu znamenju na
v svojem življenju gotovo nt	(friižbo/ Tn res ni trajalo dol-
biln tako strupena, kakor je.."	časa. ko se sovražniki zopet
Traper naenkrat preneha z	pokažejo. Divje vihtijo svoje
govor,om. Strel iz njegove pu-	orožje v rokah in zasmehujejo
ške poči, in smrten krik je za	na;t. /nance.
odgovor. Izza grma v bližini	•Tako niitie vcC. ur. veče,- >e
pa skoči \pač. ki glasno tulec	kn skteneta ]ovca> (ja se
hiti proti svojim tovarišem, z	tftkoj. oh pri^t.(ku tcmc umak.
razstreljeno desno roko.	ueta z Amerikancem in deklico
"Tako", reče Železna Roka.	,,rntj on; strani, odkoder so pri-
"upam. da sc ne bo nikdar	;]j \nierikanec je medtem ves
več igral s puškami. Torej	0a> sedel med vejevjem dre-
majhen mož s kačjo kožo na	vesa ;„ Opazoval sovražnika,
glav-, pravite da je. \'o, potem	Naenkrat naznani, da se od o-
lahko pred vsakim sodnikom	nc strani, kjer so hoteli po«
naselbinah lahko poljubite	l.ogniti, približuje nov oddelek
sveto pi-mo in prisežete, da	Indijancev.
ste videli najbolj hudobnega	Kotnanč je medtem že zda.
človeka v preriji. Toda, Jagu-	vnei zbrisal iz svojega obrfl-za
ar, kjer si. Ali boš kmalu pri-	harvo Apačev in si nadel svo-
žgal prerijo?" ■ "	jo lastno.
Mladi Indijanec si je izbral	"Zlodja, mojster Skilovntk," jako priprosto sredstvo za	reče traper, "kaj pa klepetate voi namen. Konce puščic je	na ovojem drevesu? Ali nc mo-«>vil z- mahom, privezal zra-	rete natančneje povedati, kdo ven goreče dračje in vse sku-	se nrihližuje?" kaj ovil jako na gosto s su-	"Za lx>žjo voljo!" stoka Jo-bim mahom. Sedaj se sklone v	natan, kateremu se je še vedno zavetje drevesa in hitro zapo-	zdelo, da sedi na vročem ogledoma spusti tri puščice na	Iju, "ali niste opazili? Tam! tri različne strani.	Tam! Pomagajte mi. ali pa
Sovražniki »prva niso vedeli,	zgori m! kaj pomenijo puščice. Toda	Amerikanec je medtem, ko komaj so se slednje dotaknile	je tako kričal, se nekaj zamotal, se je vnela gosta, visoka	tal v vejnlh dreveisa, naredil ko-in suha trava, in od vseh stra-	zoleq in padel na tla. ravno v nij se pričnejo dvigati dimnati	sredo žrjavice. Raditega je za-
njegov čas-je bil obrnjen prot i drugi strani. Videl je kaJco sc
je Komanč vlegel na tla in poslušal, potem se pa hitro dvi-gniU splezal na drevo in gledal v daljino. Zajedno se pa začuje nekako mrmranje, ki je najbrž prihajalo iz vej drevesa, vendar ni bilo nikogar videti. Traper pogleda na vse strani, toda opaziti ne more prav nič. Master Brown se je pa medtem sam oprostil nevarnega položaja. Kanadec hoče baš nekaj novega vprašati, ko skoči Spodaj podpisani se pripo- j j Komanč z drevesa na tla in ročam vsem rojakom v Cleve- J položi svojo roko na starega landu, posebno pa v Newburg ji lovca.	H	in okolici ter vsem rojakom po
"Moj beli oče." reče mirno, Zjedinjenih džavah v obilen toda resno, "se je prej čudil, nakup lepe zlatnine. Imam vsa-ker med Apači ni videl četrte- kovrstno urno kolesje, kakor ga glavarja."	je rojakom .po volji, najboljše- j j
"C.otovoj Toda, zakaj si ga Izdelka. Imam na izbero le-brenčal na drevesu? Ali hočeš pe verižice, obeske, prstane, z ji mojstra Škilovnikn še bolj pre- jednotnim znakom. Posebno ji strašiti kot je že prestrašen?" se priporočam ženinom in ne- jI Komanč se smeje, mrmranje vestam v nakup poročnih pr- jI se ponovi, in sedaj se traper stanov, in.pri meni bodete bolj ji prepriča, da Komanč prej ni postrežem kot pri krivonosnih. f. mrmral. 7	^	Nadalje prevzamem vsakovr-
"Železna Roka." reče Indija- stna popravila, za kar jamčim, i i nec. "naj se nikar ne briga za Dobijo se tudi grafofoni in lit Sivega Medveda, ki je četrti siovenske plošče. Rojaki, ne 51 glavar Apačev. ker imamo si- pozabite gesla: Svoji k svojim! i', vega medveda, in sicer prare- p0dpdrajte domape ljudi ne i« ga.' v naši bližini."
Ta novica Kanadca silno prestraši. V resnici bi raje vi-
trgovina.
Slovencem v Clevelandu se priporočam v nakup mojega finega domačega vina, ki je izvrstno za vse domače potrebe. Prodajam samo preizkušeno vino, da mora vsak zadovoljen biti z njim. Vsak kdor je enkrat vzel od mene, je še vedno naročil.
Fino domače Conkord vino po ... .
Fino domače belo vino po ...
75c galona
$1.00 salona
i! i!
del, da bi ga napadlo deset Apačev, kot pa krvoločni sivi medved. Vendar še ni mogel popolnoma vrjeti Koniančeve-ntit pripovedovanju, in ko hitro zgrabi za puško, vpraSa: "Kje pa je medved, Komanč?"
Toda Komanč položi svojo roko na rame traperja in trni odvzame puško. "Nobene nevarnosti ni." reče, "moj beli oče naj pogleda, nakar.se bodemo posvetovali."
Indijanec pelje starega lovca proti zadnji strani drevesa in pokajže na skalnato steno v bližini.
Jezno pihanje in brenčanje sc začuje.
Traper po&leda ves začuden navzgor. V gladki pečini, ki je bila sestavljena z vec delov, se je nahajala neka razpoklina, kake štiri čevlje široka in tri čevlje visoka. To razpoklino traper prej niti opazil ni. Do te razpokline je vodila široka veja omenjenega hrasta. Raz- j poklina se je nahalaja kakih dvanajst čevljev od tal. Iz te , razpokline pa je gledalo dvoje okroglih in zelenkastih očij, rn pod tenri očmi se je razprosti-' ral odprt gobec, ki je kazal dve ! vrsti ostrih, belih zob. ki bi j lahko razdrobili železno palico.
"Sto hudičev", zakliče Kanadec, "v resnici je sivi jnedved. Zakaj mi ne pestiš, da streljam na beštijo? Nevarnost A-pačev v iiaši bližini je ravno tolika kakor bližina tega medveda/:
Indijanec pa potegne Kanadca nazaj. "Škileča podgana naj pride sem," reče Amerikancu, "dočim Komea la'lfko straži A-pače."
Mojster Jonatan se bojazljivo priplazi bližje, in neprestani) škili proti skalnati pečini. Dejstvo, da se nahaja poleg nevarnih Apačev, še najbolj divja in strašna zverina gorovja __ iu prerij ev njih bližini, je po- M polnoma potlačila njegov pogum. In v resnici je sivi medved v onih pokrajinah najlbolj strašna zver. Njegova moč in njegova divjost, obe ste enaki. On lahko * enim samim udarcem svoje tace podere 11a tla divjega bivola, in odnese konja v gobcu. Poleg tega pa lahko tako hitro teče kot najhitrejši konj, in teško mu je kedaj še kdo ušel. Boj s sivim medvedom smatrajo Indijanci za najbolj junaško delo, K sreči je te nevarne zverine le malo; le kadar je sivi medved prisiljen od lakote, zapusti svoja skrivališča in se poda na prerije.
Mladi Komanč pa stoji tako mirno pred skalnato pečino, ka-kor bi sedel doma pri do-
krivonosnih.
Jos. Marinčič, 8101 Marble ave. S. E. Cleveland, O.
Ce bi vedeli ?
Koliko snovi za vsakovrstne bolezni imate v svojih ustih, če imate slabe zobe! Priti morate k meni takoj. Snovi za bolezen, slednjo čimdaljtf* bolj razširjajo, kakor uničuje črv jabolko. Ce niso vaši zobje v dobrem položaju, požirate vselej, ka-dardar uživate hrano, del vaših zob. Ali ni to lepo? Mi zdravimo zobe brez bolečin in vam dajemo nove zobe brez plošč. Naše cene so najnižje in delo ter materija! 'najboljše. Preiska zastonj. Govorimo različne jezike. Ženska postrežba. Odprto zvečer. Vprašajte soseda.
RED CROSS,
zobozdravniki.
6-126 St. Clair ave. vogal Addison Rd.. I. nadstropje
Za praznike si vsak lahko preskrbi kaj najboljšega, in pri meni bodete postrežem z najboljšim domačim vinom.
Prodajam tudi pristni domači tropiqje-vec po $2.50. Rojakom po vseh krajih se priporočam v obilna naročila
Mrs. Jera Skebe,
FIVE POINT, COLUNWOOD, OHIO

i!
i\
i! <! »!
i! r
I
J!
>it\mwitiiiviniuiiiiiimww,
Kruh kakovosti.
Poskusite ca hlebe
VIENNA kruh«.
Sveft svak dsn pri frocsrjlh.
CDe]K0*D§*B4ktsg£t.
The Dornback & BucKholz Co.
PLUMBERJI
Napeljujejo cevi za vodo in kanale, krijejo strehe, polagajo cevi za gas in delajo kopališča. Se priporočajo rojakom.
7100 St. Clair av.
Bell Phone East 3365

JOSIP ŽELE,
Popolnoma na novo urejen slovenski pogrebni zavod, preskrbljen z vso opravo, da lahko' preskrbimo najbolj fine pogrebne sprevode, kakor najbolj preproste« Cene so nizke, da je vsakdo zadovoljen, ki kupi pri nas. Na razpolago so kočije za vsako priliko. V kratkem dobimo ambulančni avtomobil, da da hitreje izvršujemo nase posle.
Imamo veliko zalogo pohištva in železnine, stekla, barve, otročje vozičke.
JOSIP ŽELE,
6108 St. Clair Ave.
Tel. Princeton 1277 L
NAZNANILO.
o tlo tega. če me rudeči oblaki, in kmalu za njimi se kričal, da gori.

Cenjeni mi sobratje dr. št. i. S. D. Z. Uradnim potom vam
mačem ognju, kjer seje skle- naznanjam, da se vrši redna
mesečna seja za april t. 1. na dan 31. marca, 1912, topa radi-; tega, ker pade letos prva nedelja'v aprilu na Velikonoč. Pro-šeni ste, da se polnostevilno te. Z bratskim poadra
palo o družinskih stvareh. Dalje prihodnjič
i JAKOB JENC,
GOSTILNA in HIUARDNA SOBA
mi	. • - 1 * 1 -	-1 M. 1	1
Fino domače vino, žganje in smodke.
Pri nas
5363 ST,



Ustanovljena 18.
tiovviHl/ra
Gla ni sedež: Cleveland, O.
Predsednik JOHN GORNIK, 6105 ST. Clair Ave. Podpredsednik MARTIN COLARIC, 1188 E. 61st St. Tajnik. FRANK HUDO VER NI K> '-'43 E. 60th St. Zapisnikar JOHN JALOVEC. 1284 E. 55th St. Blagajnik MIHAEL JALOVEC. 6424 Spilker Ave.
Nadzorniki:
ANTON OŠT1R. 60p St. Clan Ave.: FRANK ZORIC. 1365 E. 55th St.; MIHAEL WINTER. 6030 St. Clair ave. ^
Porotniki:
ANTON A H ČIN. 6218 St. Clair Ave.: ANTON BENCIN, 4414 Hamilton Ave,: FRANK 21BERT, 6124 Glass Ave.
Pooblaščenec ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Ave. Vrhcn'ni zdravnik J. M. SELIŠKAIR, 6127 St. Clair Ave.
Vsi dopisi in druge uradne stvari, naj se pošiljajo na »lavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Z\ ezino glasilo C L EV E L A N D S K A AMERIKA.
Iz urada gl. tajnika. S. D. Z.
Seje glavnega odbora se bodejo vršile odsedaj naprej vsak zachiji četrtek v mesecu ob S. uri zvečer na 6127 St. Clair ave.	Frank Hudovernik.
IHHHRMHHHHHHHHHBHHMaMMMMkmiii
staremu je žvižgala, zdaj
pleše kakor ji piska njen lepi Rok in njegova nemarna ciganka. Saj veste vse kako je letala zala vdova na plesišča, j v sami >vili, polna zlata? Tam lkl • e je seznanila z Rokom, voznikom iz Štirske. ki je bil pognal svojo kmetijo z ženskami j in vinom? Z njim je prišla v naše mesto ciganka, njegova aha. Kako sta se zmenila z Rokom — Bog sam ve. Rok je vzel vdovo, ciganka je prišla v službo k Rokovi ženi... Pa
/daj zvoni — vrane in ljudje cinikov in med zastoji
SUSPENDIRANI. Prvi mesec.
1/. društva št. i. Lovrenc Kolmau c. št. 95. Simon Blatnik c. št. r<)0. Josip Somrak c. št." 231.
Drugi mesec.
I/ društva št 1. Jos. Butara c. št. 291. Iz -društva Št. 3. Jolmi Sebenik c. št. 393.
ZOPET NAZAJ SPREJETI.
V	društvo št. 1. John Cvetko c. št. 78. Frank Hrovat c. št. 104. Edvard Krečič c. št. 158, Jos. Zupair, s. 164, Jos. Stefe c. št. 192. Anton Ogrinc c./ št.' 200. Frank Nusdorfer c. št. 204, Min Teka uči. c št. 235. John Tekauc H. c. št. 236. Ignac V c ni c. št. 243. Jos. Žele c. št. 257. John T ranite e. št. 273, Frank Suhadolnik c. št. 281. Martin Avsec c. št. 285, Karol Hren c. št. 287, Josip Paulič c. šli. 308. John Umek c. št. 370
V	dnrštvo št. 2. Ivana Pauli c. št. 342.
NOVO PRISTOPILI.
V	društvo št. 1. Peter Klun c. št. 49°. Frank Brčan c. št. 491I los. 2ulič c. št. 492. Karol Vintar c. št. 493. Jos. Kap.u sin c. št. 494. Anton Tonvše c. št. 495* >>lin Vinter c. št. 4<A Al. Marn c. št. 497, Frank Mule c. št. 498 Josip Zaje (otrok)
t. št. 499.	v .
V	društvo št. 2. Mary Glohočnik c. št. 502. Roki Stem-larger c št. 503, Mlary Hočevar c. št. 504. Mary Fabjan c. št 505. Ivana Zaje c. št. 506. Jožefa Podobnikar c. št. 507
V	društvo št. 4. Antonija Vene c. št. 500, Rozi Zaje c
št. 501.	}
V	društvo št. 5. Alojzij Godec c. št. .508.
IZOBČENI.
I/, društva'št. i; John Rus c. št. 347. John Klemenčič
M*'*
Frank Hudovernik, tajnik
se zlbirajo pri Hlevar ju Mandalena požene ono vražje setne — ujemti naj odpusti Bog! Glejte — že prinašajo (eske za oder... Ej Tomaž! 5ovej vendar — ga je zadelo božje? Kako je umrl? Je bil previden?"
4<l.Tnirl?" se začudi cerkovnik. "Pospanci #ste. polži, ki so vedno zajiti v svoji hiši. Nikdo ni umrl — Hlevarica se je ubila.'* "Kaj?!"
Zdi se. da so zazijale z ljudmi tudi hiše... Se najbolj zgovorni je zaprlo sapo, kako naj Iv so zavedli drugi ob tako nenadni novrci? Prcdno morajo poplaviti cerkovnika z voraša-
t. št. 352.
Ni se zmotila smrt.
Lea Fatur,
Zima je. Obokana vrata nizkih hiš v Stari ulici so skrbno zaprta. mala okna so zamrznjena, strehe zasnežene. Tesna urica se je skrčila sama v sebe. kakor starka v zimski burji. Zdi se, da je pomrto v nji vse. Ni človeka, ni živali. Samo vrane letijo na streho hiše ob koncu ulice kriče, ne-voljrto, prodirno. Zdi se, da se sprehaja smrt po belem sneženem prtu, da ugiblje. kje naj pokliče: zdi se, da so ravno zato tako skrbno zaprta vrata, zaipaljena okna.
Zaziblje se v zvoniku ob u-hodu Stare ulice. Tožeč, po-šeč, se potrese v zraku. Smrt je poklicala..* Njen glas podre zidove, gluha ušesa. Stara ulica oživi malhoma. Na njenih pragih še pojavijo raznolike, od starosti zgrbljene in siključene postave. Medle oči se ozirajo' navzgor in navzdol, u-biti glasovi viprašujejo hlastno: "K"do je vendar umrt? Saj ni bil nihče bolan v naši ulici?" Srce čaka težko odgovora. Kajti .starost, ona sama je neozdravljiva bolezen, kajti starost se poslovi-nenadoma od nas: VzJdahne. in ni več prijatelja... Boječe gledajo stare oči od praga ' do praga, da le ni zmanjkalo soseda, da le ni poslala smrt opomin: Danes sosed, jutri tr... A hvala Bo-gu Vse so !še tu stare grče
dišali sinoči kako je tulil nek pes pred Hlevarjem? — Sa res... Crn, velik pes — še nrkdo ga n' videl v naši ulici in videli smo vendrfr že mnogo tega.. . Da mnogo tega — samo takega greha ne.
Kimajo plešaste glave, gibljejo se brezzobne čeljusti, pri kimujejo hiše, stare starine Čudne one in oni. Sami starčki in starke, podobni drug drugemu — hiše vse enake, tesno naslonjene druga na drugo, po dobne prebivalecni in prebivalci njim. Tožna slika propalo-sti! Snežene strehe, sivo nebo umazane stene, • črne vrane, sključeni starci in mrtvaški zvon. Kakor da ni več mladosti, kakor da ne bo več nikdar pomladi... Zdaj je stopilo v tiste brezštevilne gube napeto pričakovanje, gledajo napeto tudi hiše, zgovorna stara mam-ka se oddailme: "Da. Tam je nekaj. Veste kaj? Bog je razsodil. Saj veste, ni'kjer in niko i ne trpi taka stvar dolgo — e den ali drugi mora nagloma pred sodbo. Smrt odnese kar ne sodi med nas. O Mandalena, Mandalena 1 Neumni rajni Hlevar! Ko je obdovel — vsi veste kako je bilo': Mesto ro-žemenes iti cerkve mu te dišala najdenka, špitalska rejen-ka. Tako se je upal pripeljati med nas, ki poznamo svoje tri rodove nazaj in naprej... Odpusti mu Bog grehe! Saj se pokori in vica. Kdo nas ga ni še videl laziti o mraku od hiše proti cerkvi? V belem kožuhu, sklonjenega pod težo greha, ki se dela v njegovi hiši? Vse se utepe, vse se vrača prijatelji
premOgovih jam in opniki premogarjev so : za enkrat pogodili glede plače.
E NI KONČANO.
etek ponoči je pršlo do kompromisa nit d last-
reniogarjev, ki zboruje levelandu, da odvrnejo štrajk, ki je grozil že sa vsem premogovnikom iodtiih in osrednjih dr Prvotne zalite, ve premo-so bile sledeče: Pre-L> mora računati in pla-ivno tako kakor pride e: deset centov naj bo ( plača pri toni premo-■ajset procentov naj se a plača pri dnevnem de-;>čiti in upeljati se mora sedemurm delavnik, <vb \ se mora delati samo : toda plačfl *e dobi za tli
i premogovih jam so pa sledeče pogoje: Prem a j dobijo znižane pl ticer za 10 centov
a-pri
plače se naj delijo Iden: prepiri, ki nastali
..................... .' "'V . kraju, naj se poravnajo
nji. je 011 že pri Hlevarjevi lii- jjj dotičnega distrikta. ši. A glej starikavega debeluha i i,j]e delavske zahteve, za njim pomočnika s skledo in obvezami." Njega obsujejo: "Kaj je res?" — "Kes", pravi pader važno. "Mrt<a »kakor mačka. če ji zaviješ vrat." — "m mogoče! Stala je davi 11a r |astnjkov in delavce iragu." — Stala ali ne stala	•	i--«-*
— hotela je v klet. izpodrstiilo se ji je. zadela je s čelom ob kamen in si prebila črepi-njo. Ubita je kot vol."' — "lT-bita! Črepinia prebita 1 Brez svetega olja in Popotnice! O ljuba sveta Barbara bodi nam
Predsednik Taft je pripravljen, da pošFe oboroženo vojsko v Meksiko, da naredi konec remirom.
bodi nam pncvni v pomoč ob zadnji uri. ' — 'P0,,boljša
1 petka j>011 oči sledeč Delavcem se dovoli iv povečana plača pri i je presejan, (screen 3 cente se dovoli pri premogu kot takemu fc iz jame (mine run
evnim delavcem se ~~ jiboljša za 5.26 odstod
stopnicah"! Res so nerodne mi} že marsikdo se je ubil 11a stopnicah — toda zakaj se ni ubil ->n? Zdaj se bota ženila Rok
jistopniki delavcev in premogovnikov ter Jse, kar je pododboor jiji sklenil. Ker pa to Je premolar je. bo šla javno glasovanje vseli Jelavcev. če so zado-pni. kar je njih odbor j) bo povzročilo štrajk .tli tednov v vseh o-hkega premoga, nam-> časa, dokler se ne Š110 glasovanje, vse kaže. niso dobili logarji niti lastniki nikar je vsaka stranka
Stare ulice, zvonenje velja dru I . . . gim. Toda kaj se zbirajo vra- tnoji. Veste kako je bil rajni ne 11a Hlevarjevi strehi in lju- Hlevar lakomen mlade žene, dje iz bližnje ulice pred Hle-' veste kako težko je čakala mla-...... poslušajte1 ' ' J-----
Ija za delave v ockra|
tega premoga. Toliko
iledinili poslanci in„la in ciganka — vebka bo sra.no- i ^ h (l() pct
ta naše ulice. Kaj pravite: Ali t. na predv^.cr, kc
se ni zmotila smrt r	lUštrajkali delavci v
"Mogoče," meni padar. Zmo-	•	, ,75
nla se je. ko je sla 1111 »110 va«	posv,ll)vanje
\ naj se je zmotila ^ nc:	I0. ure zjutraj do
Hlevarica je mrtva kot mis. ne f s « ^^ ^ ^ se
pomaga puscan je,'vym zanjo • ......
zdravilne rože. Zdaj ni za drugega, nego na oder in v jamo."
"V jamo! V jamo!'' ponavlja zvon. ponavljajo začudeni Sta-rouličani: Čudno vendar, da se <moti tudi smrt...
Saj se je mejida res zmotila. \'a obrazu žene. ki leži na nizki postelji, je izraženo strmeče začudenje. Njene steklene široko odprte oči strme v neznano grozo. Na čelu zija rana. krvavi — usta so odprta, začudena,.. Ne, ona ni pričakovala smrti, tisti dan ne... Bolj 1 >i s,ulil. da sta čakala ■■ ■■ njo Hlevar in hišna dekla, ci- > Uperatorj. so se 1110 (»anka. Hlevar se trese, se o- «k»»ti zahtevam pre-brača od mrtve in mora ven-v m delavci so mo-dar gledati ve<lno na rano...^titt .svoje zahteve. Ciganka pa razpleta mrtvi la^nik \\ hite m hotel niše^ stavi njih prame na rano^'onti o pogodbi, kakor lasje zdrče. rana zeva, ciganom delavski delegat ne. ka šklepeta z zobmi.	je pa gotovo, da strajk
Sred sobe post'avljajo odcrfj'li mehkega premoga Preoblačilka vprašuje po obleolgo trajal, dočim se za ki in perilu, liudje se .gnetejotrdega premoga še ne "Daj ji Tika," ukaže Hleva&oče se bodejt. premo-"daj ji njeno črno. svileno krikih in mehkih, okrajev lo. njeno najlepšo robo, vsd.
njeno zlatnino."	^dni-k John P. White
"Meniš da zatenmi lesk AzU^™ povelje na pre-rane krvavi žar?" vprašuje cf v trdih okrajih: Brat-gankin pogled. - Vrste s ^rj.: Vas odbor, ka-kropilci in kropilke. Vse mestne poofldastil, da sklede gnete okrog odra. vse sie pogodbe glede dela čudi bogatem nakitju. zevajocf^>vnik.h, ni mogel do-rani. Kri- kaplje in kaplje iN*". I" kcr P,ace nje. "Kot bi bila umorjena ti V-	UTeJe"
bi bil morivec v bližini", me^J J^ naročeno vsem star gospod. Hlevar sliši, sfm. razven masmistov. trese Hlevar gleda. Plamef P'1 sesalmcah ognr-sveč igra v mrtvih očeh. N Wevarjev m takih očeh, ki ga obtožujejo... Sf. ^ so neobhodno pobi — če ne gre. umrje, se izh premogovnike, da ti da \ če gre. kako lahko hpi zapustijo delo t. se govorilo, kar se ne upa j j1 štrajk^o toliko časa. pred njim... O nesrečna mi e jim nadalje naznani, sel nesrečna ura, ki si udejstl žuPani 1,1 ^zavijam vila ono misel... Nezavestn^vlvamje so ponovno tiha. je živela že dotgo v srctfatfa za posredovanje. Zahtevalo jo je grešno ra^net «<> m« poslali brzojavne z Ilko, kateri je prisegaft neče ničesar imeti tolikrat, da jo vzame, kateri z delavci, najmanj pa, se ni mogel otresli. "Umrje">^oval. Pravi, naj se je tolažil vražjo cigansko krizami med seboj zje-
'	A	•	1.. r. I .1.L.	.vfnttl I urnimi-

A žena, trdne korenine, ni u mrla. Ni umrla, dasi ji je ku
. ...	m	• .
lastniki premogovni V Cleveland je poslal
hala ciganka rože. ki so jigfa komisarja O Neilla.
2C0.000 VOJAKOV. .
Washington, 31. marca. V Beli hiši se sedaj ne g« veri c druzeni kot o posredovanj'-Zjediujciiih dr<av \ mekslkan ■ki repiiblik;. Taft se je izjavil da je položaj v Meksiki silno slab. in da morajo Zjedinjen. države biti pripravljene v ak trenutek na meji nastopiti. < >b istem času pa naznanja predsednik. da Zjcd. države tolik« časa ne bodejo posredovale, dokler to absolutno ne bo potrebno. Nevarnost, ki preti tujim državljanom v Meks'ki je tolika, da bo posredovanje na vsak način potrebno.
Predsednik se popolnoma zaveda, kako velikansko odgovr r-nfst bi prevzele Zjedinjene države na sebe. če pošljejo čete preko meje. Seveda mora k temu uajprvo pritrditi kongres, dasi ima prcdsedtl'k -am pravico vojsko poslati čez mejo. Odgovoren je pa seveda kongresu za svoje dejanje.
Predsednik je upravičen, d bo treba 200.000 vojakov Zjed. držav, če hočejo korakati pre ko meje in se polasf'ti Mek<i-ke. Predsednik ve. da bi morale Zjedinjene države potrošiti stotine milijon dolarjev, če bi sc začele tepsti z Meksikanc1". Stalne vojske je samo 70.000 vojakov, in poklicati bi se moralo 150.000 milice, da bi zadostovali vsem potrebam..
Zvezi na vlada že mi skrivnem v,prašni- parobrodarske družbe, koliko parrikov imajo pripraveljenih za transport. Kompanije za izdelovanje orožja so dobile velika naročil*1 za naboje. Iz Washington« se je poslalo na tisoče pušk in nad milijon nabojev onim Ame-r i kancem, ki živijo v Meksiki
Sest bojnih ladij jc pripravljenih noč in dan, da odpljiije-jo no vsako povelje predsednika v meksikanski zaliv.
Nekaj vprašanj.
Ali si prebolil večino svoje ga časa preteklo zimo v hiši? Vdih al veliko slabega zraka? Imel malo ali nič opravka na prostem? Jedel težko prebavljiva jedila ? — \ko si. potem je tvoj sistem preobložen s nečisti snovi, ki se razv'jajo v malouvožuji č pi čutek, počasni obtek. ulje sa, bule, žive rane. ogre, prišče in.opahke. Ivdin« način ol'praviti te jc. da už;-vaš Severov kričistilec ( Se vera's Blood Purifier), k: ;e p«1 sebno pripravljen da od rav noprilike. ki prinaša nečist« kri. Kn d< lar steklenica pr: vseh lekarnah. Zagotovi se. da je na škatljiei podpis W l; Severa Cvo., Cedar Rapids, la,
Gorenja slika predstavlja našega glavnega potovalnega zastopnika,
Mr. RUD. • PERDANA,
ki je polno pooblaščen, da za stopa naš list, pobira naročni no, oglase in tiskovine ter o pravlja vse druge pe>sle. ki sr zvezi z našo tiskarno. Naj prvo ob šče državo Californijo Oregon in Washington. \rsen ojakom ga prav toplo priporo čamo m upamo, da jim b* povsod najbolje in pravilne :el.	i m
Franc Jožef gre?
Cesar Franc Jožef je grozil ogrskim ministrom, da se bo odpovedal prestolu radi n ih sitnosti.
OGRSKE ZAHTEVE.
Dunaj. 31. marci', ?.c dalj ča-a se vrše važne in za ktetie obravrave med ogrskm niini-•iterslfini predsednikom in med vladarjem. Ogrski mini-trersk' predsedirk Kliuen llt-dervarv neprestano pri vladarju. ■ katerim se posvetujejo, kako 1/ pripravil Mažarc do tega. da ne l»i zahtevali preveč oblasti nad vojaštvom. Ogrska opo-zicijalna stranka zahteva, da -me cesar le tedaj* mobilv.irati rezerve, če cesar podeli pravico državnemu zboru, tla državni zbor določi, koliko vojaških novincev naj služi vsako leto. To je dosedaj seveda cesarjeva pravica. Vsa pogaj: nja radi te volitve st) se pa razbila, ker cesar neče o tem ničesar sli sati. V soboto se je silno razjezil. vsal in rekel ogrskemu minUterskenin predsedniku: "Če ste toliko s^tni. se pa raje jaz odpovem prestolu, kot da bi vam kaj dovolil!"
'IV besede so po celi Avstriji vzbudile sililo senzacijo, kei pričajo, da bi se cesar rad km-a-lu že odpovedal, samo čak'1 Ugodne ]>rilike. <la napravi t«'i korak.
Ogri so 11111 zrastli prek« glave. Vsa pogajanja v državnem z'born se razbijejo. Noben minister ne mojie dobiti delavne večine, ki bi glasovala za vlado. IvtVino cesarjeva oseba drže se onstransko državno po. lovico skup. da ne razpade. Novi, oziroma bod< čt avstrijski
cesar Franc Ferdinand ni Ogroni nič kaj naklonjen. In bati se je resnih sporov in te
za v. ete se prestolu.
stari cesar odpove
Po stari navadi.
Dunaj, 3r. marca. V. avstrijskem državnem zboru so se včeraj zopet enkrat po stari navadi stepK. Državni poslan ci v Avstriji sploh niso za dru-zega kot za tepež. Socijalisti in narodtii liberalci, so s.e neka« časa kregali v zbornici, nakar so si skočili v lase. Predsedirk ni mogel narediti miru, iu tepež je bil tako divji, da jc moral predsednik sejo zaključiti.
Senator je nedolžen.
Washington, 31. marca. Se-natska zbornica je včeraj glasovala, da ie senator Stephenson upravičen sedeti v senatu Zjedinjenih držav. Senatorju >0 očitali, da si je to čast ku-- > i 1 za $107.000.
Nesrečna princezinja
Berolin, 30. marca. Edina hči nemšega cesarja se je na smrt zaljubila v nekega grofa. Nemški Viljem je seveda silno jezen, ker grofje niso od "gna-de božje" kakor je on, in ne elovoli svoji hčeri, da bi ljubila onega, ki ga hoče. Hčer nemškega cesarja silno šikanirajo, da bi pozabila "nesrečno ljubezen".
PRIPOROČILO.
Rojakom v San Francisco. Cal. naznanjamo, da je naš zastopnik za to mesto in okolico Mr. Jakob Laušiu 2110 it), cesta. San Francisco, Cal., ki je splošno znan in spoštovan v tej naselbini. Rojakom ga priporočamo, da se ,v vseh |m>-slih, ki se tiče našle tiskarne in lista z zaupanjem obrnejo na njega .
Upravništvo 'Clev. Amerike.'
Sirajk končan.
Delavski voditelji štrajkujočih angleških premogarjev svetujejo delavcem,
da sc vrnejo na . JUl^M /j delo.
NAJMANJŠA PLAČA.
Prijeti morilci.
Hillsville. Va., 31. marca. Sedem morilcev izmed batule, ki
London 1. aprila. Na Angleškem so dobili novo postavo za premogarj/?. Ta postava določa. koliko sc sme najmanj plačati premolar jem. da izpod te plače premogarji ne morejo <lelati. Ta zakonski predlog je vložila v parlamentu vlada, in kralj jo je včeraj odobril, nakar je postala postava. Sedaj se vrši glasovanje med premogarji, če so zadovoljni s to predlogo ali ne. Večina štrajkarjev je članov premo ga r_ ske unije "Federation t>f Miners". Uspeh tega glasovanja se nazmani šele prihodnji petek. Tajnik prem.ogarske unije jc poslal nasvet, da se takoj vrnejo k svojemu delu, ker nova postava dovoljuje premogarjev Isto, za kar so se borili in za kar so trpeli. Na Škotskem se je včeraj vrnilo na tisoče štrajikarjev na delo. Po vseh pre m ogar skilli okrajih vlada popolen red in mir, in nned vojaki ter med premogarji vlada najlepše sporazumljenje. Delavskim vodjem se zdi, da je najboljše, če se premogarji takoj vrnejo na delo. Baje jim minimalna postava garantira vsie, za kar so se borili.
Iz Aurore.
Drugi ogla-
Cenjeni g. urednik, me silijo, da se zopet sam v našem listu "Clev. Ani.", in to je yeki tuk. agitator -so-cijalistov, ki hoče nekaj pre-prekati z menoj v ''Proletar-cu". V svojem deapisu od 5. marca v omenjenem listu piše, da dela tiikaj v*Atirort pri nekem podjetju 12 mož po 12 ur na dan za 17^2 centov na uro. Vprašam ga, kdaj sem jaž pisal od Gas Co. ali sem jo sploh kaj omenil? .Vprašam ga tudi, zakaj dela pri istem podjetju, če tako malo zasluži, ako ni za njega, naj pa pusti. Kolikokrat je že par mož zaštrajkalo, toda tisti, ki se najbolj šopirte za socialistično gibanje in za prospeh delavstva, ste najprej pustili svoje tovariše na cedilu in ste šli skeib a t v tovarne. Agitatorju puhlih glav želim, da drugič bolj natanko prebere dopise iz Aurore. ker v dopisu sem jaz omenil samo C.B. in Q. R. R. kar šapo. in nismo tam od danes do jutri,, kot dopisnik omenja, ampak smo toliko časa zaposljeni, dokler kdo hoče in tudi nimamo 17c plače, temveč najmanjšo plača /.a začetnike je i8c. ki se pa vedno veča. Jaz sem dve leti pri tej kompaniji, in sem prišel na 25c na uro. in Slovenci imamo piece work", pri katerem se zasluži do 35 na uro. Dela malokdaj zmanjka. Tudi jaz vabil nisem nikogar v Auroro, čeravno še vedno ljudi na delo jemljejo. Tukaj ni tako kakor pri vas v plinarni, da bi vzeli samo enega na delo. Kadar jih pri nas jemljejo, dob! delo od 50 do 100 mož, ker nas dela tukaj nad 2000 mož, pri vas pa samo 12. kakor ti praviš. Vso svojo srditost izlivaš v "Proletarcu" tudi čez naš list "Clev. Amerika", toda dobro vem. kje te čevelj žuli, ker v Aurori je večina listov "Clev. Amerike". "Proletarč-ka" pa samo dva. ker nima pristopa v slovenske hiše.
Zdrav!
John K. Marsich, zastopnik Clev. Amerike.

wMHKh
Uradni jezik.
Ali naj bi se bil tej stopnjevani logiki še dalje upiral, zlasti ko mi je ogorčen in očitajoč dal še pomisliti, da ima ni h Ivt i tik' pre
pom
7 otrok in J5 službe di rtoji pet let
m 'pred
avanzmajem ?.. . Vdal sem se in lojalno priznal, da ti trije slednji uzroki ros močno govore v prilog nemškemu uradnemu jeziku...
Sumljivo me je pogledal "/.-pod čela in potem rekel, naj nikar ne mislim, da je tako neumen kakor izgleda. Ampak uradnik je uradnik^ in ima o uradnem jeziku svoje uradno mnenje. Kot zasebnik pa. je rekel, kot zasebnik pa rad pri-trja mojim nazorom.
Kot zasebnik da pritrja mojim nazorom! Kar zijal ^em ga! "Xo," sem rekel in mu stresel roke. "to me pa veseli! Jaz sem že mislil..."
Pričel je kričati. "Kaj bos mislil, ti petroler ti! Toliko narodnjaka, kakor je tebe, je mene tudi se in več! flakra-nient! Ali ti veš. kaj sem storil kot društveni predsednik, prejemši nemški sodni dopis? Vrnil sem ga sodišču 7. vljudno, pa odločno prošnjo, naj nam dopisuje sloveuski, ker je društvo slovensko! — Prosim te. kdo pa ie sodnija? Ali je sodnija zaradi prebivalstva ali je prebivalstvo zaradi sodnije? Ali je sodnija zavezana, da it-re«li svoje poslovanje po jeziku prebnjilstva. ali je morebiti prebitartftvo zavezano, posameznemu uradniku na čast u-č»ti se tujega jezika? Kaj?"
S te strani nisem poznal Jo-šta Pipa. Glej, sem. si mislil, mož je res narodnjak in njegova zavednost se ne iiebuje pri Ciril-Metodovih uži/galicab. .Spoštljivo sem mu salutiral. "Vso čast!" sem rekel, "Klobuk z glave pred takim sodnikom !"
Postal je, ostrmel in stopil dva koraka nazaj. "Kaj sodnikom!" me je nahrulil. "Kdo pa govori sedaj o sodniku? Jaz ne! AH si nemara gluh? O društvenem predsedniku govorim, ta ima take nazore, ali razumeš? Ne pa sodnik! Kaj pa misliš o sodniku? Sodnik ven dar ne more prit rjat i mnenju da se sodišču lahko od kogarkoli vračajo uradni dopisi, ker komurkoli ne diši njih jezik Kje neki! Ta bi bila lepa! Sodišču vrniti dopis, je bila skrajna predrznost, ki me je po pravici ogorčila! To-to-to-to je omalovaževanje sodnega u-gleda, to je razžalitev oblastva in le obžalovati je. da pred takimi izbruhi šovinistične nestrpnosti niso varna jiiti naj-plemeiiitejša karitativna podjetja! Take podlosti so zmožni sploh le Slovenci!"
Postalo me je nekoliko sram. da sem Slovenec...
"No", sem vprašal, "in-sedaj? Ali misliš društvenega predsednika obesiti dati ali kaj ?"
Pomislil je malo in gledal je grdo, kakor vrag iz kruglje. "Obesiti ne!" je rekel. "Toda nekaj se mora zgoditi! Sicer se neba država, sicer se prične anarhija! Ali ne? Zato sem se danes pripeljal v posvet k "staremu". pa ga ni doma! In
daj samemu sebi pošteno, i*-j eiti roki $.'m, Ali vam to ne	Pravilno! Torej ker imamo
datno, dvakrat podčrtano br- kaži dovolj jasno, kaj imamo	original, nam pač ni treba an-
co! To zadoščenje ti gre, po pričakovati v slučaju poškodb?	gleškt prestave. Ali še ne ve
pravici si ga zaslužil!" j Vprašanje: Do kolike svote bi	dotični, da je v Ameriki angle-
To izpregovorivši sem jadr- imeli pravico za zgubo itirih	ščina uradni jezik? Ali se bo
no smuknil okoli vogala v ka- prsftov na eni roki?	mogoče slovansko govorilo na
varno. In to je bfla izborna Pod stran 41-c vidite dovo-	sodišču pred sodnikom, ali bo
taktična poteza. Kajti prijatelj Ijene za ohromele in nezmožne	šel sodnik slovenska pravila Jošt Pip je že dvigal roko k telesne ude. Pod stran 112-cpn.brat ali angleška? Iz Kranj-
tretji narodni dokazni figuri: o tem siplob ničesar omenje-	čevega pisma
Konec
se razume, da
nega ni. V resnici je to točna j ameriški sodniki razumejo slo-pre-lava. Kad bi tudi vedel, j venski jezik. Pa naj bo temu kaj pomeni "certificate of meni
bership"? V kaki zvezi je "cer tificate of niemlbership" z iz plačevanjem podpore za poško dovanje? Kje je odstavek, ozi rajoč se na pre trga nje. rup turi' ?
------; Glavnega predsednika pro
sini za pojasnilo, kako je prišl K. S. K. Jednota ima svoje (](, tega ({a se je vrhovnemu uradno glasilo, katero l>i ^kot zf|ra.vniskcmii preiskovalcu pri moralo sprejeti in priob- (tr(ra|0 protipostavno in po od
čiti vse zadeye tičoče se Jedno- > Htavj<u \\ stran gg( jakQ va;no te. vendar tega niso hoteli sto f|t.j0, pregled prošenj vseh pod rili. Iz tega vzroka vam posi-! rejenjh društev? Moje mnenje I jam ta članek, da ga priobčite'^ (|a se nioramo vestno dr v vašem listu.	žati postav, kakor jrh je nare
Kot novo izvoljeni vrhovni j (li|a konvencija; popravilih s zdravnik sem se podrobneje sc- niorajC) ,-avnati vsi uradniki, n
znani! s malo čudi
podrol pravili, in sem se ne ko sem spoznal, v kakšnem sianju so. '/. namenom. da sc pravila takoj ob začetku popravijo, sem spisal sledeči članek in ga poslal na uradno glasilo K. S. K. Jednote. | in sicer 12. februarja, 191.».
Tz urada vrhovnega zdravnika K. S. K. Jednote.
»
stvar je nujna praviš?"
Njegovo vprašanje je bilo gotovo zelo častno zame. Pre-udaril sem pa najprvo, ali so zunanje okolnosti dovolj ugodne mojemu ljudomilemu namenu, da mu odgovorim po svoji najboljši vesti in vednost! in ga s prijateljskim nasvetom rešim iz morečih dvomov. Položaj je bil tak. da mi je kazalo, potegniti ga par metrov naprej po pločadi do hišnega vogala. — Tako sem storil, potem sem postal in izjavil: "Skromen filozof — kaj naj koristnega svetujem praktičnemu pravniku v tako zamotanem vprašanju! — Ti si predstojnik sodišča in ti si predsednik društva in ta dva v eni osebi naj si data zadoščenje! Zares, težavna in odgovorna je tvoja služba in vesel sem, -da sem profesor! — Toda. kaj sem reči? Ali imaš par dobro idjev? Obuj jib.
f.dnote, ki bi se moral kot tak latančneje seznaniti z našimi navili ter nam jih raztolamčiti. Pa ča<kal kiii zaman. Dasi jena -i organizacija ena najmočnei i;h. :mamo kljub temu jako poni,-t kljiva in površna pravil;*, Primerjajte zapisnik ali nova dovenska pravila z angles '<ini tekstom, in bodete takoj -sprevideli, da so pravila nepravilna. !>a celo tako netočna, la so brez veljave. Prestava rubijih pravil na angleško dela veliko nečast naši Jednot'. S'cer se je prestavitelj izrazil takoj v začetiku. da je prestav« »zvršena po njegovi najboljši moči. o čemur pač ni dvomiti, pa kljub temu ne vem. zakaj se 111 ti naj izreče zasluga. Nerazumljivo se mi zdi. kako se more posameznik lotiti takega dela, če ni zanj zmožen. Prestava v angleško sama dovolj jasno gov.ori.
Postave v zapisniku »c ne vjemajo z onimi v pravilih, angleška prestava pa ne odgovarja niti zapisniku niti ne slovenskim pravilom. Kako naj torej v takem položaju redno in pošteno delujemo? Poglejmo si nekatere posamezne člene. Ako sem dobro razumel, dobi po novih postavah po-škotlnin.-ko podporo samo oni. ki se je zato posebej zavaroval. N'ailalje se glasi poškodninsk;. podpora na $500. Pod kakimi ogoji more poškodovanec prejeti $rooo kot kažejo pravila na strani 4« v slovenskem jeziku in na strani iij v angleškem jeziku. Ako prečitaš angleška pravila, bodeš opazil, na -e naj izplača poškodovancu, ki je izgubil ob a očesa, obe roki ali obe nogi, ali eno roko. nogo, svoto $500 ali $uxio. 7. drugimi besedami: Nobene razlike ni. če je poškodovanec zgubil obe nogi ali roki, ali samo eno roko ali nogo, vi lobite $500 ali $1000. Odkod je tedaj prišla svota $1000? Ali je to logično?
Pod b), stran 1 1 J, bi se morala izplačati ena polovica svote, ki je omenjena na certifikatu, vsakemu onemu, ki je zgubil eno nogo ali eno roko. >rim<syfffle ta dva odstavka, ulen vam nudi $500. ilrngi £1000 za izgubo ene roke ali ene noge. toda če kdo zgubi eno ramo ali eno stegno, tedaj dobi polovico svote, za . katero je zavarovan. Vprašal bi samo rad, ako je mogoče imeti roko ali nogo brez rame. pzirvma stegna? Jako dobro, kaj ne? Zapisnik,
se ne
pa pravila zametati. Sedajna pravila stanejo Jednoto prece; šno svoto denarja (samo z prestavo so plačali $100.00 toda pravila so skoro ne veljav na. Važni odstavki so izpušče ni; eni si pa drug z drugim na sprotujejo, prestava je pa vse prej kot dobra. Ali nas ne pri vedejo sedajna pravila tudi lan ko na sodišče? Na vsak način pa mi-lini. da je dolžnost pren sednika. tla nam razjasni t« zadevo? Priporočam pa vsem onim. ki so zmožni, da natanc 110 preberejo zapisnik zadnj konvencije, slovenska ] ra vil« in angleško prestavo. Potem pa naj sodijo.
'/. bratskim pozdravom sem vam udani sobrat
Dr. Jos. Grahek, vrh. zdravnik K. S. K. Jed.
Na dan 16. februarija sen prejel sledeče pismo: Dr. los, Grahek,
Mleghenv. IV Cenjeni vrhovni zdravnik K.S K. Jednote, Vaš dopis sem pre jel in bo tudi priubčeu z mojim odgovorom vred v prihodnji št Ank Slov. P«) mojem mnenju Iti bilo mnogo boljše, da se iu spuščava midva v polemika Dobro veste. da jaz nisem pra vil sestavljal, in če so proti slovja v istih, kar sam dobr« vem. da so. ni moja krivda Imam v rokah original, ki j s podpisan po Rev. Jos. Tonus: ču. John R. Sterbenc in I os Cvetkov-č, in po istem sem st ravnal. Sicer je pa bil origina ta"ko netočno pisan, da se ne vt kje je rep in glava! V ostalem vam pa lalhko povem. Prestav? je in ostane le prestava, in nikakor ne razveljavijo slovenskega originala, ki je edino veljaven in pravomočen pred so-dnijo, kar vam bo lahko vsak advokat povedal. Kdor je spisal slovenski original, isti naj od govarja. Slovenska pravila go tovo dobro razumete, ker ste Slovenec. Ravnajte se po njih! I11 če niso ista sestavljena na podlagi zapisnika, obrnite do onih mož, ki so jih sestavili. Ce pa želite na vsak način z menoj boj,, ga bom seveda tudi sprejel. Ako pa želite in mislite, da oni dopis izostane, brzojavke mi na moje lastne stroške.
2cleč vam vse najboljše, ostajam s pozdravom vam udani
(Rev.) John Kranjec.
Na febr. leta 191J je bil priobčen moj navidezen članek, toda ne v originalu ampak nekaka zmes. bil je vsestransko popravljen. Ali tako dela uradno glasilo K. S. K. Jed. ? V isti številki je bil priobčen tudi odgovor na moj članek. Ali ni .bilo v njem izrazeno mnenj? nekoga, katerega poznamo vsi? Kakor lahko včasih zvemo iz sape. kakšno vreme lahko pričakujemo, prav tako lahko tudi izvemo po vzduhu od kod to prihaja. Nekateri ljudje si žele krika iu javnosti, in to marsikateri tudi dobi.
štirih p.stov na eni roki $209. Slovenska pravila, stran 41-c. četrtina zneska, za katerega je bil zavarovan, četrtina bi bila $125 ali $2^0. Kdo ima torej v. zapisnik ali pravila5 Na
di omenja, da ni mogel pri novih pravilih ddbiti ne glave ne repa. in klub temu je on prestavil pravila????!!!! Jako prebrisan dečko! V njegovem od-
tako ali *tako, zakaj se je pa poskušalo s prestavo slovenskih, pravil? Zakaj se je plačalo $100 prestavljatelju, če pravila v angleščini ne veljajo? Kaj nam koristi prestava? Prestav. Ijatelj se je izjavil pod prisego, da je on prestavil pravila sedaj pa treji. da je pravila prestavil pred tremi leti Mr. Klepet*. I11 vendar je Rev. Kranjec pod prisego izpovedal, da je on prestavil pravila. Kdo ima torej pravico do plačila za prestavo?
V drugi vrsti je tiskarna kriva nekaterim napakam v pravilih, 'ker napak tiskarskih je precej. Toda s celo stvarjo se je neznansko mudilo. Naj bo že kakorkoli, samo da so se tiskala.
Vprašanje:
Prestavljalec trdi na vsak način, da so slovenska pravila postave, po katerih se ravna organizacija. torej vprašam zopet :
1. Ali zahtevajo zavaroval-11 ii>ski komisarji raznih držav točne prestave pravil ali zadovoljijo, karkoli je? j. Zakaj ste tako hiteli s tiskanjem novih pravil?
Ali je novi pravni odbor sploh vedel'za tisk novih pravil? I Glej stran iN, črka I,.
4
4. Ali ni kaka druga tiskarna ponudila pravila tiskati za manjšo ceno. kakor so bila sedaj tiskana ?
Ako želi moj dragi prijatelj J J odgovoriti na tak članek, prosto mu. Ne brigamo se za preteklost. marveč gledati moramo na sedajnost in bodočnost.
S spoštovanjem sem vam u- j dani sobrat

Največja slovenska
Dr. Jos. Grahek, vrhovni zdravnik K.S.K.J.
i« pogrehni zavod
Razdeljena » dva deti In ▼ polni meri 1 najrinej&lrad pripravami preskrbljena. Trforlaa is nakup pobi* t m. orodja, premor, poaode. barve, stekla In d raco. Pogrebni aavod je 1 najfinejšimi pripravami preskrbljen. Ml preskrbujemo najlepie »prevode v zadovoljnoet tjudlj, sakar Imamo brci fttevljf aabval. Za vsaki slufaj (mamo dvs ambulance In fine kotlje. rrgovtna odprta no6 dan. 8e pripor* nm vsem Slovencem In elsvwklm druitvom.
TRGOVEC In POGREBNIH,
. uraina, 6I27 st. cum avenue.
-i- Tel. Prtnceton 1311.
V NAJEM
se odda prodajalna z likerji in in gostilna, vogal St. Clair in Addison Rd. Ti prostori se oddajo v najem zanesljivemu človeku za mnogo let. .Najemnik lahko vzame vse, nekaj ali pa nič blaga, ki je sedaj v prodajalni. Prostor je jako znan in najboljši v tem delu mesta. Vsak dober mož, ki je Slovenec bo imel zlato jamo, če vodi trgovino, kakor je pošteno. Vprašajte Mr. Diemerja o tem. On vam bo dal prave predloge. Ker bodejo nove postave za sa-loone kmalu v veljavi, je sedaj pravi Čas, da si preskrbite dober prostor.	(27^
ogenj 1 Zavarujte se proti nezgodam! ogenj i
Pri eloveaekem xuvaroval 11« »m affentn
-A.. Haffner-jii
Zavarujem kite. poblitvo, iteUene ftlp« (plate ftass) blago. akladlMa (■točk) vseh vrat, konje, vosov* ter sploh vae kar vain mors fca* \
tujec savarovaU.
POSEBNOSTI kadar M selite, ne pozabite premenltl naslova as
zavarovalni poltei, ker v slutaju ognja bi ne dobili odftkodnlno. Isto
vetja tudi kadar oddaste posest kurau drugemu. Da si prinrujiiu- <«>
ta In nepotrebnih sltnoetlj pridite k meni ln jas vam uredim vas
potrebno In xastenj. Vse Informacija glede zavarovalnine sastenj.
Oglasite se pri meal prej ko oddaste zavarovalnino kakemu tujcu.
8e priporočam rojakom. — Na uradu Cleveland Trust Co. St. Clair
la 40. ceste ed I. ure ajufcraf As I. are sveder.
▲ XX A BW*	sioa st. ouu at«.
ilAJr Jt1 r* r^rt, ^ z> M^m^U
Slovensko Narodno Pevsko Podp. Sam. društvo "Edinost"
ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v f>r.v dells Hali vogal 31. ceste in St. Clair Ave. in pevske vaje sc vsak torek in petek.
Predsednik F. Kukanja, podpredsednik K, Vihtelič. blagajnik F. Pavsič, I. tajnik Frank Makse 4.229 St. Clair ave. V-a pojasnila daje prvi tajnik.
111 are 29. i,-
SLOVENSKA DVORANA,
MIHAEL SETNIKAR,
OI31 8T. CLA1H AVE. ' /
Tal. Prlno»t«n IM4 1„
Priporoča rtfjakom in društvom prvo slovensko dvo tano v Clevelandn za veselice, igre. za poroke in kr stne- slavnosti kakor ^di za vse druge prilike. Priporoča svoj dobflyfr/rcjeni saloon. Svoi k uvoiim
"Feeling Better Already
^mmuitzzznzasQ	1 I n mi	l l 7
wuzozazuzaxoQ
S rečen sem, ker sem poslušal vaš svet zdravil z
Dr. Richterjevim
Nu-Ema.
se
in
f ■ t I rt d 1 ^ f 1 m
KER vem, da imajo Slovenci veilno rti
žlahtno * insko kfipljico, semnnridi	?
letos pravizvrstno vino katerega p- šilm	j
po celi Ameriki. l*išite no cene, in ptvpri-	?
čali se bodete, d« inimn dol>to \inn pt>	f nizki ceni.
LOUIS LACH.
1033 E. 6and St.	Cleveland, Ohio
El Bernardo Cigar Co,
(9AM SCHULIST)
Ozdravel me je boločin v grlu in križu, da se počutim sednj čisto zdravega. Vsuka družina bi ga morula imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
F. AD. RICH TER & CO.. 215 Pearl Strmmi, New Yorlc. N.Y.
Dr. KirhteiJ«t* Coogn 1'UuU oUJUJu.	all 60s.)
nujtliaiij« -Ir/vii skcti.n ol^msivu, jw^x'mo pa si veuskmi m>«tilnič«rjeui (hi ve iHToril nu 5H11 St. Clinr An. veliko prodajalne In tovernoes ixdel • vn jr HMOPK. Produjf m; iis rfro no « ck e»o. Potebnoet j«: J ck Ku bit duh-in z» ZTcirti in Jack Kabl it modke, in Ac r«ak« drug« vr»t« emodke.
Imanui »»e cifaitte in duhar z a cigarete na de he o it. dro< no.
7.ik obilen poaet se prrporoi's
SI Eexnaido Olgaz Cc.
(SAM SCHULIST, IzdeLvate)).)	^
5811 St. Clair Avenue, Cleveland, Oblo
ir.TTT
T TT T
TTTTrTTTrTTTTTTT TTT-r-TTTT^TT r T T V TTT
TTTTTTTTTTT*
Velika zaloga
moikih oblek, obuval, srajc, klobukov in drugih potrebščin. Ako hočei dobro Blago za majhno ceno, oglasi se pri meni.
M. MAREŠIČ,
4322 St. Clair Ave. zraven St. Clair bolnišnice.

............— .1....... -......-	-WB-SBB*^""
I VAŽNO NAZNANILO.
1	Naznanjam rojakom po Ameriki, da sem dobil
♦ naravnost i z stare domovine prave slovenske Štefane, litre in pol litre, katere prodajam po nizkih cenah slovenskim gostilničarjem. Razpošiljam po celi Ameriki. Pišite po cene.
JOS. ZALOKAR,
899 Addison Road.	Cleveland, Ohio.
JOSIP ŽELE,
SLOVENSKI POGREB-NIK IN TRGOVEC.
■■.1	. "'.j.........i ■-■ ■ 'i1—■—'.i—■■■— ,	ft."1 iii 111 ji tea
X
Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga poseti olf> vsaki priliki. Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen z naj finejšo opravo in finimi kočijami. Zaloga pohištva, želez-nine, posode, barve stekla itd. Odprto noč in dan.
JOSIP ŽELE, 6108 ST. CLAIR AVE.I
POZOR!	*
ali ste že PONOVILI NAROČNINO? SAMO $2.
, tata imi p« M* i* VK tam
Kdor potrebne jako dobre britve, ikaije, nože in drugo tako stvar, naj «e gotovo oglasi pri
Karol Bavzonu,
6120 ST. CLAIR AVENUE
Brusim in popravljam vsa v mojo stroko spadajoča dela. Se priporočam Slovencem.

*	n
*	J {
' j
H lil 11	f
JOSIP FIFOLT J
1008 EAST 64ih STREET.
Naznanilo.
^ Vsen znancem in prijateljem naznanjava, da imava še več vrst pravega naravnega vina iz Euclid bregov, kjer raste najboljše grozdje, iz katerega se najboljše vino. Pošiljava vino po vseh Zjejl. državi po sledečih cenah:
Navadno rudeče vino..........45^ galona
Catawba belo vino.... ........55^ galona
Anaigat belo vino.............55^ galona
Delaware belo vino......... $1.00 galona
Salem in Aibt.............. .f 1.00 galona
"	"' , >j
Pri večjem naročilu damo,popust. Za nart izpod 25 galon je vino dražje. Posodo in vožnjo vsak sam. Za obilna naročila se pripore
Se priporoča rojakom v obilen obuk .voje gorilne «■ ( MIHAEL i AL0VEC £ J0H

nič druzega


'-
> - > »' V: / ' I , I
Stran 7.

Št. 27.
<la hi bil eden ali drugi naših mlajših gospodov poizkusil im-
ponirati nadpredsechiiku v ko-
(	lesarski obleiki, s križastimi no-
iledeče nam je pripovedoval	gavicami in z grmom kopriv ofesor JankQ Kveder.	za klobukom! Taki so nasi lju-Ni višjega užitka na svetu,	člje! Zato se pa tudi tako red-rekel, nego sam imeti počit-	ko kateri izmed Slovencev .po-e in zraven gledati, kako	rzpe do dvornega svetnika! — druigi mučijo z delom. Za-	Meni seveda' ni bilo treba -teše vsako poletje peljem v	ga poduka, ker vem, kaj se ijazno slovensko mestece"	spodobi. , Sploh nisem prišel obisikat svojega prijatelja	zastran obleke v nikako zadre-ntona Krokalja. Saj ga po-	go. Imam dostojen črn kaftan; teT po službenem činu je	maturiral sem sicer že v njem, er le sodni tajnik, ali v isti-	pa je še brez madeža, ker ga je c. kr. steber ondotnega	le r'ed'kckdaj nosim. Predlansko lisča! Koliko ima ta človek	leto mi je bil res nekaj preo-dela, živa duša ne verjame in	zek postal, veš, da ga nisem kakor rečeno, zame ni večje	mogel zapeti; lokavi kr6jač je slasti nego poslušati ga. kadar	rekel, da se ne da razširiti, jaz * rna zaradi preobilega posla,	sem s pa mislil, ne boš mi 110-Ko sem ga pri letošnjem o-	vega delal ne, časi so preslabi Viisku ob .petih pppoldne dvig-	— ljuba duša, svečana meseca, nil iz pisarne, kjer je ob mo-	ki ima le 28 dni, mi še ostanejo leni vstopu baš s trpečimi po-	kake tri, štiri krouice, drugače gledi in s trudnima rokama	pa nič, čisto nič, dasi »cm sapo niizii sukal in obračal debel,	mec — kaj ty)m trosil denar za «e s konopcem omotani spis,	nov kaftan! — pa sem toliko Se mu niti govoriti ni' dalo.	časa karlovovarsko sol pil, da "Molče je zaklenil pisarno, me	sem za sedem kil splahnil in vedel pri stranskih durih iz so-	mi je zdaj suknjiča zopet čisto j, 4nega poslopja in potem po	prav! O, še ga bo igrala, še!"
■skritih iglicah v temno gostil-	Samozavestno mi je priki-
.' no. Tukaj, pri plzencu. se mu	mal, izpraznil čašo in potem
k ie šele odvezal jezik.	nadaljeval.
1 "Saj pravim", je vzdihnil.	"Ampak naš svetnik Robida,
""sodniki imeli gotovo naj-	ta se mi je smilil! Moral si je
idealnejšo službo, če ne bi bilo	novo salonsko obleko kupiti
nič dela! Ali kaj, ko ga je čez	nalašč za to priliko; dve leti
glavo, da kar gagaš! — Vi	jo bo plačeval, revež, v obro-
■profesorji ste seveda fcavalirji,	kili, če ne bo rajši ^napumpal"
vi. vi! Pol leta imate počitni-	države za predujem. Veš, 1110/.
_ ce, ,nol leta nič opraviti, za na-	je bolj ,pobožne sorte in je
! » ure pa še posebej plačilo! Si-	svojo suknjo preveč lazil za
cet*pa: Bog te požvižgaj, kole-	procesijami po solncu. Kaj j rabda si me vsaj prišel obi-	nia od tega! Suknja nut je ogo-I skat!" Vzdihnil je globoko in	rela in se mu pričela svetiti ka_ a se okrepčal,	kpr lisjak izza grma! Saj jo Zahvalir sem se girijen na	je dal prinesti v pisarno, da I prekrasni napitnici in izrazil	smo imeli ogled in izrekli svo-r.ado, da vremena sodnikom	je mnenje. Suknja ni bila rno-toodo se zjasnila. Saj seffaj so	^oča! Pri nadsodišču nas itak dobili, ako se ne motim, no-	ne ljubijo posebno: — ne. ni L vega nadpredsednika <11 ta bo	je bilo riskirati! Morala je biti I gotovo izprevidel. da so z de-	nova, dasi se nam je mož smi-I lom preobloženi, in bo potreb-	in; —Ampak zato je v svojem ' 10 ukrenil, da bo 011, dični moj	novem ornatu in s tistimi rja-fjHjatelj, primerno razbreme-	sto-rjavimi rokavicami tako dojen.	stojanstveno izgledal, <la je na Anton Krokalj me je divje	ves gremij napravil izredno gledal, stresel je svojo grivo,	dober ytisk J — %e se govori, ničljŠVb fe pttiffll predse fa^da ga z novim letom od okraj-ekel: "Vraga bom razbreme-	nefra sodišča proč vzemo gori jen. ogrskega! Saj je bil že	^ okrožnemu! Avanzma to si-ukaj nadpredsednik! Veš, kaj	cer nj nikak, veš. ampak zgo&ej je odredil? Da moram vsak te-	prj okrožnem sodisču imajo en enkrat sedeti! Prosim te,	svetniki v svojih pisarnah vsaj letos imam že sedaj pet C*)	usnjato garnituro, pri nas pri ,in osem Cb**) več nego lan-	okrajnem sodišču pa nič nego ko leto ob tem času! Naka. ni	«jva okorna lesena stola... No. mu zadosti !Še sedeti moram	saj mu jG vsi privoščimo, gar-vsak teden enkrat!" — Bil je	nituro, ker je poštena duša! ;!elo ogorčen.	Rokavice^si je moral tudi 110-Tudi meni se je to zelo ču-	ve kopiti... 1 gld. 4° ie ilno zdelo in vprašal sem ga,	dal za nje pri Letnarju pred kaj je pravzaprav zagrešil, da	mostom. Tako mi je sam pra-je vsak teden zaprt in mora	vil: "Ali gospod Letnar. sem | )<e.deti, nakar mi je pojasnil, da	rekel, i gld. 40 kr.!-Zadnjikrat <ein tepec in d«? se'"sedeti" ne	sem plačal zanje le 1 gld. 10 .Jpravi. biti zaprt, ampak biti%za	kr! — O, gospod svetnik, je sodnika pri kazenskih razpra-	odgovoril, kje so tisti časi! vah okrožnega sodišča.j^jPri-	To ceno so imele pred petnajst ornnil pa je,da ta simbolična	leti!" Zdaj pa veš, kdaj je bil beseda precej točno izraža ka-	zadnjikrat kupoval rokavice!— ovost dotičnega duševnega	Sploh zaradi rokavice je bi-elovanja.	la burna debata pri nas. na o-Nadaljeval je renče: "Ta me	krajnem sodišču. Jaz sem re-bo razbremenil, ta! — Naš	kel. meni je vseeno, jaz jih vratar je še sedaj jezen-'nanj,	imam, jih je zadnjič brat poker mu je pri odhodu dal le	zabil pri meni. Naš "stari".
ve krom napojnine!" — Po-	namreč vodja našega sodišča,
'membno se je namrdnil in si	i" pa kazenski tajnik sta bila
naročil drugo čašo.	zoper rokavice, češ. predseduj-
/Ker sem zgodovinar, me se-	kova okrožnica jih ne predpi-
a vsi svetovni dogodki 1110-	*uje! — Ti koleraba ti! Seveda
o zanimajo in prašal sem	jih ne predpisuje, a to ni ni-
■ijatelja, "kako in kaj je vse	kak razlog zoper! Saj hlač in
lo, ko si je prišel novi nad-	šikarpetov tudi ne predpisuje,
edsednik ogledat ta zavod	sem rekel, dobro! — pa na-
ete pravice.	stopimo kar bqsi ilo kolen!
. S tem prašanjem sem n,u	Morebiti je zdaj takšna moda.
ačividno ustregel. Obraz se mu	so dame zgorej deko et.ra-
| razjasnil, in ko si je nama-	ne. gospoeta pa spodej!r Ne.
al jezik, je pričel praviti: "Le	~ Pikali smo se. kako da
[lU\. povem ti vse od kraja.	X™ ™ "^teiio posest. Jaz sem
ako je bilo. - Torej naprvo	iih moral sred. debate pustiti.
prišla okrožnica našega	ker so me čakale stranke. Am-rejdsednika in v njej je bilo	P?k toliko vem. da se n.so žene da počasti novi gospod	Nas 4 star, je potem na-,redsednik tega in tega	1'ravil dolgo službeno poročilo s svojim posetom naše o-	obl.gatmmi latinskimi citat, Ožno sodišče: naj se torej ob	na pred'sednistvo m prosil na-in tej uri zberemo v posve-	vodila zastran rokavic. Jaz m-lnici številka toliko in to--^m nič vedel o tem pa sem in sicer svečano odeti v	Sel tudi na svojo roko prasat družabno suknjo in oko-	gospoda predsednika. Gospod s črno kravato, da bo-	predsednik je potem dekretoval predstavljeni ■ njegovemu	Rokavice. — Da da. t, ne ves, ^—orodju. Dobro! Ti ne	koliko nam je dalo vse to de-
. življepja in zato ti po-	la!" —
la je bilo to navodilo za-	Seveda se mi je dobro zdelo.
'misliš pač, kaki kmetavzi smfo na okrajnem sodišču. ker ne vemo sami, kaj se spodobi! Kaj pa porečeš potem gospodom zgorej na okrožjem
kel, "druse za tretji-dko izhaja- j
Imenik kivijtrniih društev S I). Z. v Cleveland, 0
pihali. "Kaj?" god imajo ^ no več dela in
jo!"— Izhajajo, izhajajo! Prosim te, ali je to kak dokaz odišču. kaj, , tistim gospodom,; ali kak razlog? Seveda izhaja-ki vse boljše vedo, ki so | a i- 'jo! AH kakovo je njih delo in meli vendarle pomisleke celo kakovo je naše! Zato gre! Pri zastran hlač! — Vidiš, druga nas se dela temeljito!" instanca, pa ni vedela, kaj ai In udaril je ob mizo. naj natakne na bedra! Zdaj sr 'Memeljito! Tako Se govori!" muzaj, koleraba, zdaj! — Naj- sem 11111 pritrdil. "Vidiš, to je prvo so se udarili zaradi hlač. 'bila poštena beseda! f"ri vas se kake barve morajo biti, v četr- dela temeljito. Bog te obrani, tek pri kazenskih razpravah Tone, vedno tako delavnega in med posvetovanjem. Zagovor-' temeljitega!" nik dr. Grad je zunaj že tolažil
svojega skesanega klijenta, da bro dela. Rekel je. da lem edini bo morebiti vendarle oproščen, človek, ki se da pametno z ker se sodniki tako dolgo po- njim govoriti, svetujejo. Pa je bil klijent s o- Vedel me je potem še v dve glasno obsojen po obtožbi in gostilni in naposled v kavarno, je le zaradi hlač posvetovanje Drugo jutro sem ga zastonj trajalo toliko časa! — Potem iskal v pisarni. Ležal je doma. dan. 1114 E. 63rd St. Prva taj-je pa prišel še predsednika in- sveča mu je še gorela in zrna- niča Josipina Razinger, 1164 "	■ ''	govito je smrčal: "koncertni Norwood Rd. Blagajnica Ma-
vodja" ga je pa spremljal na rija Kranjc, 1139 K. 63rd St. flavti. Zbudil sem ga in mu re- Seje se vrše vsako drugo kel. da sem prišel pogledat nedeljo v mesecu v Knausovi njegovega* mačka. Res ga je dvorani ob j. uri pop. s.č.
Društvo št. 1. Ustanovljeno 13. novembra, ,910, Cleveland. O. Predsednik John 2ulč, 5704 Bonna ave. Prvi tajnik Leopold Kurlan, 6422 Spilker ave. Blagajnik Anton Vardjan. 6401 Bonna ave. Dr. zdravnik dr. J. AL Seliškar, 6127 St. Clair ave. Seje se vrše vsako Moja pohvala mu je zelo do- prvo nedeljo v mesecu na 602,
St. Clair ave. ob 2. uri popoldne, s. č.
Društvo št. 2. Priklopilo se k Zvezi leta 1911. Cleveland, O. Predsednica Helena Per-
terpelirat svetnik Špelak, baš takrat, ko sem bil jaz zgoraj zaradi rokavic. Potrkal je in pokukal v sobo. "Pardon, gospod predsednik." je prašal s svojim rezkim glasom, "hlače imel!
črne ali sive?"
"Sive. vedno sive!"
"Državno pravdništvo nastopi v .črnih hlačah!" je sitnaril Spe lak.
"Kdor nima sivih, vzame seveda črne. Pravilne pa so sive!" ga je fino podučil predsednik. ;
"Tistega dopoldne m v pisarno. . ni treba naprej praviti!
- šel nič Društvo št. 3. Ampak, prosim. 7. novembra 1911. Cleveland, O. Predsednik Josip Kalan. 6101 St. Clair ave. Prvi tajnik Ed. Kalish. 6, 19 St. Clair ave. Blagajnik Jak. Požun, 1164 K. 61 st St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob o zjutraj «. č. na f>oof> St. Clair ave.
ustanovljeno
Avstro • Amerikanska
Črta.
Spelak je odkltril. pa vem, da N«jpriprHvncjin in nq}i'cm.jfta pnrobrori-
ni bil prepričan, ampak da je šil se stikat po Glaser-Cnger-jevi zbirki, če najde morebiti kako vrhsodno odločbo zastran hlač. — Sitnež — kadrir le more. mi ovrže kako sodbo in mi da kak 110s, pa samo zato, ker ga jezi, da rabim violet no ttii-to! Ampak mož se jako moti. ako misli, da bo zastran tinte kaj dosegel pri meni! Hvala Bogu. še smo sodniki neodvi-
sni
t"
na črto zh Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New t Vorkom, Trstom in K oko.
Krai poštni in novi pnrobroiH nn dvn vijaka:
Cesar Fran Josip L odpeljr prvič iz New Yorka 15. junija '12.
Vsi pnrniki imajo brezžični brato-jav, električno razsvetljavo in s». moderno urejeni. — H r in Ji a je domača — Mornarji in zdravnik govorijo slovensko in hrvaško.
Zh nodnlne infornuicijc. ccne in vozne listke obrnite se nn nui>.' zastopnike ali pa na:
PlltLP* BROS. A c*.
Bin'1 A|t'st 2 Wishliftw.SL, Ntv York
Društvo št. 4. ust. 22. nov. 1911. Cleveland, O. Predsednica Rozalija Urh. 1158 E. both St. Tajnica Rozalija Jalovec. 12K4 E. 55th St. Blagajnica Ana Zorčrč, 1390 E. 45th St. Seje se \TŠe vsako drugo nedeljo v mesecu na 12X4 E. 55th St, ob j. uri pop. soln. Čas.
i" f f I
f «
f I f i i i i t i f 1 i f 1
f f
0
1
0 f
1 I f 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.
ahkiiMMli
Razprodaja
radi prevelike zaloge
Razprodajam vsakovrstno zlatnino in srebrnino, kakor zlate in srebrne ure, verižice, prstane, moške in ženske zapestnice, priveske, broše, starokraj-ske harmonike, fine poročne in druge prstane, itd. itd.
Vse blago je v ceni znižano na 25c pri dolarju. Kdor hoče prihraniti denar, naj kupi sedaj, dokler razprodaja traja.
Pridite in prepričajte se.
Največja slovenska trgovina z urami in zlatnino.
ANTON SAMSON,
Slovenski ura* in zlili'
6209 St Clair-av.
v 9
0 9
9
1 9
9
0 0 0
0 9
9 9
0 0
0
' i 9 0 0 0 0 0 0
1 0 0
m m*

Društvo št. 24. novembra
5. Ustanovljeno .191.1. Cleveland. O. Predsednik Frank Butala. 6220 St. Clair ave. Tajnik John Dejak, 1429 E. 39th St. Blagajnik Kr. Centa, tooo St. Clair ave. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. s. na 6006 St. Clair ave.

Z bojevitim pogltdom je ; il. kar je imel v časi in potem poklical natakarico: "Xa, koleraba, naj bo, prinesi še e-no! — "Da, da." je v/.dihnil. "kaj ti veš. kako živimo mi trpini!"
Sveže pivivtnu Je	ne-i
koliko razvedrilo mračno čelo.
''Postavili smo se pa le pošteno v svoji gali pred .novim nadpredsedn ikoni. Salament. kar spoznal bi nas ne bil! Moj kanarček >e me je takp ustra- j šil. ker me ni vajen videti v cilindru, da je kar počen'I na klinu in nekaj naredil. Skoda, da me niti ni videl... Ampak mojega kanarčka le pridi pogledat, pridna zver, zjutraj ob štirih prične in ti gode neprenehoma do večera. Saj pravim,
tako je priden kakor njegov ,odca Jn dn^ih bojeznijf se Xa|njk jos Rrkopec, ,38; E. gospod! V znak svojega prt- yr§i y na5em ura(hl s pomočjo 139th St. Blagajnik Anton Cu-znanja sem mu letos podelil kariovSkih električnih kopelji, gelj, 138; E. 39th St. Seje se
elektro-magneta, z vdihavan- j vrše vsako prvo nedeljo v me-jem ozona, vibriranjem, X žar- secu ob 9. uri zjutraj na 6006 ki in z vsemi drugimi metoda- St. Clair ave. mi ,ki se rabijo v slavnem kar- -	———
M11.I
uMiiVtt
Evropski način zdravljenja bolezni.
Društvo št. 6. Ustanovljeno 10. decembra 1911. Nottingham, C). Predsednik Tosip Drli-govič. Tajnik Frank Korenčič. Blagajnik J ollm Fabec. Vso korespondenco tikajočo se društva, naj se pošilja na tajnika John Korenčič, 6105 St. Clair ave. Cleveland. Ohio. Seje se Zdravljenje kroničnih bolez- 5 vršc vsako prvo nedeljo v me-mj, krvi, strupa, revmatizma, secu pri br. Jos. Drugoviču ob boleznij, nezmožnosti 9. urj zjutraj s. č. zaprtje, oslabelega j' človeškega telesa, nosnega ka- Društvo št. 7. Cleveland/ O. tarja, katarja v grlu, zdravljen- ustanovljeno 11. februarja 1912 je v grlu, zdravljenje pljuč, že-1 Predsednik Anton Kozoglav. iu
živčnih za spanje
naslov in značaj koncertnega vodje in mu /boljšal ga/.o v obliki enega jabolčnega krhlja na teden. Država ni tako pravična. vidiš. — Da, in enega mačka imam. mucek-mijavček
lovskem 'zavodu, kakor tudi v kopališčih v Emsu. Nauheimu mu je ime. ga tudi lahko po- in Francovih kopelji. kakor je gledaš". — Prijatelj je bil sko-	M\t»r
Najnovejše /a rojake
Rabite plin in hranite denar!
Vsi pametni ljudje v Clevelandu rabijo plin.
Bolj so pametni, več rabijo plin kot drugo ku-, rivo. Plin je cenejši kot premog. Je čist, zanesljiv. Jako priporočen za dom. Če hočete Se več zvedeti o plinu, pridite v naš urad in vam bodemo z veseljem povedali. Pokazali vam bodemo kako se s plinom kuha, in kako grejete vaše stanovanje z majhnimi stroški.
RABITE PLIN
ki vas ne velja toliko kot mislite
The East Ohio Gas Co.
Masonic Temple Building, 1447 EAST 6th STREET.
;e absolutno potreb-se lahko pripetilo,
da nisem jaz jmel tega obilega dela. Prijatelj Krokalj pa je
gledaš". — Prijatelj je čil iz tira. pa ni znal nazaj. Xiti izdatni požirek. niti bob-nanje prstov po mizi 11111 ni pomagalo. Z globokim rekom: "Tako je naše življenje, brate, tako. tako!" je podprl glavo v obe roki in se vdal nememu premišljevanju.
Priskočil sem mu na pomoč s prašanjem: "Torej, kako se je pa izrvšila vizitacija?"
Hiro se je vzdramil. "Saj res! Vidiš, tako glavo imam od samega dela! — O. nad-predsednik je bil prav prijazen tiri predstavljanju in vse je šlo čisto dostojno, gladko in brez ničnosti. — Drugi dan popoldne je prišel d'oli k nam si ogledat še okrajno sodišče. Naš sodni predstojnik... T,e čakaj, da' ne pozabim: "Naš "stari" je imel tisti slavni cilinder, ki ga je kupil leta 1879. na licitaciji iz zapuščine starega Kaš-mana in je bil cilinder že takrat polnoleten drov ni več na svetu! Veš. smo se cilindra bolj veselili kakor napredsednika! — Torej
naš "stari" je takoj pričel vrta-	____
t i nadpredsednika koliko ima- J —	Q
mo dela pri okrajnem sodiscu	*
in da potrebujemo brezpogoj-; Concord vino po 8o< galona, no še dva tajnika, dva pristava zelo fino Niagara vino po $1.20 in milijon avskultantov, kakor galona na drobno. Vse m
Jedini naš rojak v Ameriki je
priporočal profesor Riter von Bauer v Monakovem in profesor L. Thomas, Hofrath v Trebingu. Vse to zdravljenje dobite pri
Dr. L. E. SIEGELSTEIN
308 Permanent Bldg., 746 Euclid ave.
Uradne ure: od p. zjutraj d« !^obil priznanje od vlade »z \Va-
4. popoldne, ob nedeljah od shingtona, da ima najboljša
10 do 12.	zdravila kakoršnih še ni bilo.
n-'nti Dili m miM' m n: a: m m :i: \i a: :t: ;r if«« Alpen tinktura, od katere v 3
~~~ dneh prenehajo lasje izpadati NAZNANILO.	jn y 6 tednih lepi gosti lasje
Slovensko Lovsko podporno popolnoma zrastejo in ne bodo društvo je sklenilo, da ne ra-• več izpadali in ne siveli. Alpen čuna za prihodnje tri mesece p0nia(iai od katere moškim v nobene vstopnine za vse one. 6.tednih krasni brki in brada ki hočejo pristopiti k društvu. pap0lnonia zrastejo in .ne bodo in ki niso nad 30 let stari. Za odpadlf in ne siveli. Uevmati-starejše se računa vstopnina zeni> kostibolj. trganje v rokah Vsi drugi pa, ki pristopijo v J nQgab in kri žicah, vam v 14 prihodnjih treh mesecih k dru- dneh popolnoma odpravim, štvu. plačajo samo $1.00 za Vsakovrstne rane opekline smrtninsko blagajno in 50c za ; ^urja Qčesa, bradovice. potne
Takih cilln- redne stroške in tlruzeSa noge, ozebline in vse druge sli-(|a Rojaki so vabljeni k obilnemu j £nc bolezni se pri meni hitro
Waterloo Cafe
Ima popolno novo kegljišče. Zraven je brivnica. Se priporoča ▼tem rojakom v obilen obisk. Želim vsem srečne praznike.
ANTON KOS,
16301-5 WATERLOO RD. COLLINWOOD, O
pristopu.
Jak. Požun. tajnik. 1164 E. 61 st St.
ix-14-32
je ttudi res. Ali misliš, da je
vi lelai
; i
ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno.
JAKOB WACHCIC,
1092 E. 64 Street.
CLEVELAND, OHIO.

Angleščina brez
ima hišo ali lot napro-
Po »»rodilu aloventko anglrfke tloTiiice, Taija. Knjiga trdo t pUOiu veian« 1
-
It ,	'
O,— ho!" — jc pozdravil dilnik kovača Andreja, ki jc ravno steklenico žganja Ogle* val proti solncu.	/ .
"Ho — Andrej! — ali ga bova?" je vpil, ko je stopil v ko-vačnico.
Kovač *e je prestrašil; nehote je skril steklenico za hrbet, a bilo je prepozno. Vedel je. da bo moral s tovarišem bratovsko deliti to rajsko kapljico.
•'Ti prekleti Matevž!" jc za-robantil, "vselej prideš, kadar t. .ni treba."
"No — no, Andreje t Ne bodi tak! Kadar ga bom jaz imel bova pa mojega!"
Matevž Kadilnik se je vse-del na klop <VI) z.ačrneli klopi pogladil sivo. razmrščeno brado in strmel v kovača, ki je še enkrat pogledal steklenico, zacmakal in nastavil. Poželjivo in zavidno je štel Kadilnik kovačeve požirke. "Andrej!"
Kovač je še vedno vlekel. ^ "Andrej zadosti bo!" je dejal Kadilnik in prisilil h kovaču. Ta je odstavil, pogledal kol ko je še ostalo, potem pa podal tovarišu.
"Dosti imaš še. Matevž, saj po vrnil mi ne boš!"
"(»otovo —" je obetal Matevž, dva dolga požirka in steklenica je bila prazna.
"Xa —" je /avdihnil inn jo postavil na naklo.
Nato se je vlegd nazaj na k'op ob zacrneli steni, podložil n ki pod glavo in skušal zadremati.
Kovač Andrej se je vsel na mklo n žvečil kos suhega kruha s česnom. Nekaj časa *<<a molčala oba; Andrej je gle-dd. kako ugaša počasi ogenj na ognjišlču, Kadilnik pa je spremljal z očmi veliko muho, ki je brenče jadrala iz enega kota kovačnice v drugega.
"Slabi časi so, Matevž —" je začel kovač. "Vedno manj dela. zaslužka ilialo z« vraga je to, pravim!"
"Slabo je, slabo!" je godrnjal Matevž. "Sedem suhih let je. ali kako je že rečeno v svetem pismu."
"Menda je tako; pa to moraš t' bolje vedeti, ker si hodil v mestne šole." je odvrnil kovač in potlačil zadnji zalogaj v usta.
"Hej — Andrej !* sc Je za-čulo pred kovačnito.
"Takoj!" je odgovarjal kovač in hitel vun ,
Zalokar je bil, bogat kmet iz vasi. Pripeljal je podkovat k« mja.
"O Hog daj. oče Zalokar-|ev! Ali ga bomo obuli?"
Postavil je stolec z orodjem Kileg konja.
Hog daj !Pa hitro naredil Mudi se mi. grem popoldne po fanta v Ljubljano!'' je priganjal Zalokar, postaven mož.
"Po Janeza? Kaj ima že počitnice?" je vprašal kovač, privezujoč konja. "2e!"
"Ail bo kmalu /apel novo mašo ?"
"Kmalu — sedai jc v osmi šoli!" je dejal ponosno Zalokar in pomagal kovaču, v "Oe se mu ne bo kaj ponesrečilo — lie he!" xe je oglasil med vrati Matevž Kadilnik.
"Kaj?" se je jezno obrnil Zalokar.	.
"Oe sc mu ne bo j ponesrečilo!" je ponovil Kadilnik.
"Jaz vem. kako je s to stvarjo
"Seveda - če človek popiva in k roka okrog .— — — No, pa ni, da bi govoril!"
Medtem sta podkovala konja in Zalokar je plačal kovaču.
"Ti. Andrej!'' je dejal kovaču. "kadar bo imel Janez novo mašo, mi bos okoval nov koleselj!"
"Tisto pa tisto!" se je razveselil kovač. Kmet je odpeljal konja, onadva pa sta se vrnila v kovačnico.
"'Andrej koliko ti je dal? Ali ga bo 1 en frak<liček ?" , j< prašal Kadilnik pomžnp.
"Ne vem----"
"No, Amtrej! Daj no. ga bova še malo! Na fantovo srečo, :j novo mašo pel!" je tevž.
tč z,gabl stekli1 nic^iu bi čez cesto v žganjarno.
»•Bo — bo!" je kimal zadu voljno Kadilnik ter težko pri
."r ko val kovača.
/ K sreči se je kovač kmalu
povrnil.
"Takrat ga bova. Matevž, ko Kom skoval koleselj!" je obetal kovač, ko sta sedela pri novi tiklcnici. "Bog živi janeža!" — je nazdravljal Matevž in zvrnil osta-mek v suho grlo na srečno pri-hodnjost mladega osmošolca. Taki so — vaški bratci.
ŽENSKI
POZOR!
RAZNOTEROSTI.
ZA
GOSPODARJE GOSPODINJE.
IN

N' manjših mestih in po deželi je v sobah navaden-lesen pod.
ki ga je treba vsak »eden vsaj Mik rat čistiti in ribati, če želi gospodinja, da ji i/gledajo sobe količkaj ugledno, tako ribanje je zelo mučno, nepri-ietno in zdravju naravnost škodljivo delo. Vlaga >e popije v Iiske in šinanje- v jhxIu in če tudi so okna nekaj časa odprta. vendar >e pod ife osuši, kakor bi bilo treba. Tudi stene ob t deli se napijejo vlage in či stanovanje sploh ni posebno suho, je škoda dvojna in kljub odpiranju okenj se gospodinja ne bo znebila vlage. Zato je mnogo boljše, če se pod pobarva. To tudi mnogo lepše izgleda in sc laglje čisti, prah se po gladkih deskah ne nabira tako rad in namesto po metanja, ki vzdtiguje prah kvišku. se očisti pod z vlažno dobro ožeto cunjo. Barvanje ni tak<> težaven posel, da ga ne bi mogla gospodinja sama oba-viti. Deske se namažejo se veda morajo biti čiste in dobro posušene / laiienim fir/ii-Ttn. ki se dosti rad suši. l'r v;kr t se ne vzame nobene barve, k večjem tnalo suhe rume-\ boje. Kirncž se namaže le tenko, kist naj bo širok in krat ko pristrižen, če je predolg 'lil zveži s špago. Cc je fimež dober. se posuši do drugega dne. I Vedno vzaineš drugi dan delo zopet v roke. zakitaj vsi špranje in luknje v podu in jih < širokim nožem lepo izgladi-Za kit je dobra stolčena kredr pol vode, iji'1 firneža in mak terpentina tudi barve loliko pr5 daš v prašku. V drugič prime saj firnežu tako barvo, k^ikor 1 - v ž,el;š. d;i ti bo pod :zgle f 1st 1. Tudi malo terpentine pri 1 ■ i bi malo <:kativa.. da se ho Sarva • rej posušila, /a pod se /anieio inhrljšo in liajtrpež 1 neje boje. tako imenovane ko vinske boje. V tretjič se v/a me le malo barve ' in 1111111«/« terpentiua. Ko se to poŠusi mora iz«rU'dat: pod malo. b'"> pavo, slepo, mpreglndko. T« je v a /no /ato. da <e tak 1>>»I j s * prime, Najtežje je namazanjc ni fla / laikom. 1 .ak mora bit i t/vrsten. Tudi laku se prida nekoliko barve in terpentine vendar ne ^ 111 e biti preredek mazali pa ga je treba precei na debelo. Za pod se ne sme vzeti spirit us lak, ampak ta-kozvani bcrivstein-lak. S'obn se mora sušiti par Mn>. poleni pa tudi izgleda prav elegantno in gosposko in pod jc zelo trpe eti. Naleščiti ga / voski ni in mastmi ni potreba.
Slovenka išče delo ali .službo pri gospodinjstvu. Vpraša st našem uredništvu. <-*«)!
Ttlije loti naprodaj na jako pripravnem proMoru na \\ est S ile. |ako ugodna prilika za vnkega. John Pritekel. io<>< R. M. cesta.	(iS)
Hranite denar. Imam 14 in 1S karatne atot'i poročne prstane in polno zn-togo finih zlatih, srebrnih in nikeljnastih ur. diamante, in vso zlatninorjako nizke cene. Popravljam vsakovrstne domače in starokrajske ure ter garantiram delo. Win, Fried-berg, zlatar. C>$iC) St. Clair ave.
--------- (28
(Ive družini naprodaj. 5 sob spodaj in zgorej. Plin in elektrika .Velika peč v kleti. Lot 40x135. Cena $3150.00. Vprašajte na 4323 Bucyrus av. South Brooklyn, City.v prvem ropiu.	(32)
ktr sem dobi nad 300 friš-kih, čisto volnenih in jako fino izdelanih kikelj v različnih barvah in številkah, za katere morate povsod plačati $5.50 do $6.00 jih dobite sedaj pri nuni do Vel ke noči za posebno znižano ceno $3.65. Torej ne prenaglite -e in počakajte, dokler vam jih prinesem na dom. al mi pa pošljite vaš naslov, d«, se pri vas oglasim. Se najtople-je priporočam.
Beno Leustig, 6426 St. Clair ave. -------(36)
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da imam za velikonočne praznike vsakovrstno domače suho meso in izvrstne domači suhe klobase, kakor tudi vseh vrst meso, goveje, svinjsko in najboljše teletfno po najnižji! cenah. Se priporočani rojakom Slovencem in bratom Hrvatom z;i obilen obisk.
Anton Ogrinc, 6124 Glass ave. Naročila se pripeljejo na doni. -r--—--(-7>
Hiše naprodaj.
Dve hiši. vsaka 0 sob, lot 4OX i if> za $3200. Od $300 do $500 se plača takoj, ostalo pa od $-?o do $ j 5.00 na mesec z obresti
Hiša. ft sob. lot 30x150, cena $2300.
Hiša, 13 sob, za 4 družine lot 30x150. Hlev za 4 konje. $3200
Tri hiše na St. Clair ave s prodajalnami in ena hiša zadaj, lot 60x165. Samo $14,500.
Hiša, lot 30x120, samo $1800.
Hiša .lot 30x130, samo $2000.
Vse hiše v naši okolici. Po-Izve se pri August Kaušek, 6202 St. Clair ave. Tel Princeton 3037 K.	(37)
POZOR!
Rojakom naznanjam, da za varujem otroke in odrasle na hranilni način pri najboljši a meriški zavarovalni družbi Vsa pojasnila o vsakih policah dajem zastonj.
Frank J. Turk
1361 E. 55th Sl
---(26)
(28)
Priletna ženska dobi službo za hišno delo in za oskrbovanje treh otrok, ker se mati nahaja v bolnišnici. Vpraša naj sc na 3319 Krauss Ct. po šesti ur zvečer.	(29)
Vsakdo
ki pošlje znamko en cent na Cunand Steamship Co. Ltd i\ State St. New York, ali cor. Dearborn in Randolph St., al Metropolitan lUdg. Minnearo lis. Minn, dobi krasno knjižic« . kjer so koristni nauki za potyii ke. kakor tudi slike kranjskih Štajerskih in primorskih krn jev ter od Avstrije sploh. (33*
ZDRAVILA.
Kadar kupujete zdravila. 1110 rate naj prvo gledati na Čistost Zdravila so čista ali nečista, zanesljiva ali ne. srednje p<> ti ni. Nikar ne riskirajte. Na ša zdravila so najboljša, kai jih more denar in pamet pro-duciati. Naše cene niso višje kot jih plačujete za slabs; zdravila. Naša posebnost je iz delovanje zdravniških predpisov in samo najboljša zdravila prodajamo našim odjemalcem H. GUENTHER, lekarnar, Addison Rd. in St. Clair.
NAZNANILO.
Naznanjam občinstvu, posebno prijateljem in poznanim, da sem prevzel na svojo rok t saloon od J. Lavšeta na 6101 St. Clair ave. vogal 61, ulice Opremljen je na novo, založen z dobrimi pijačami in smodka-nii, Postreči hočem vsem dobro, po skromni zmožnosti.
Sc priporočam za obilen po
i set
Josip Kalan
NB, Sprejmejo se tudi roja-
ki na hrano in stanovanje. Vza
me .se pošteno slovensko de-duzbo istotam. (27)
11UUMHJJ	..
sfV' v r > ..tj-jv
{■[
■■ n 1
i m i
I ■ M
^^ 1 ■ ^^

I
Princeton
1381
Trgovec in pogrebnik.
6127 ST. CLAIR AVE.

-
Bell East 1881
Želim vsem prijateljem in odjemalcem vesele velikonočne prazmke, mnogo dela in lepo bodočnost. Komaj smo se otresli teške zime, ki nas je neusmiljeno grizla, in nastopili bodejo lepi pomladpi dnevi, ki bodiejo zvabili na prosto staro in mlado, da se bodemo veselili mi in naša mladina in vaši srčki, novorojenčki. Potreba bo iparsikaterega novega vozička. da se bo sinček ali hčerka popeljala na sveži zrak. Pre-dno greste kupiti drugam, oglejte si jih pri nas Imamo otročje vozičke, vse cene, barve in mode, različne velikosti.
Dobre peči za kuhanje.
Gospodinam priporočam, da kupijo dobje peči za kuhinjo; na,bolj važno za vsako družino je, da imamo dobro peč. Pri ras imamo najfinejše peči, in jih prodamo največ v Clevelandu. Vprašajte naše odjemalce, ki so peč kupili pri nas, in vsi so zadovoljni s pečmi. Mnogokrat trpe gospodinje radi peči, ker ne vedo, kaj je vzrok. Največkrat je le majhna reč, ki vse pokvari, da peč ne more delovati, kakor je treba. Pokličite nas in mi vam drage volje popravimo. Posebno peči na plin se večkrat zamašijo, kar je zelo nezdravo. Večkrat kdo tudi zboli radi tega, ker uhajajo iz neprave peči strupeni plini. Kadar čutite, da peč ne dela prav, morate poklicati zdravnika za peč. Pri nas tudi peči lahko zamenjate, ra premog ali za plin.
Preproge.
Hišnim gospodinjam priporočam preproge, katerih imamo veliko v zalogi, majhne in velike, za cele sobe, tudi slamnate in linoleum. Vse te stvari hr.amo vedno v zalogi v večji meri, da lahko vsem postrežemo, kar si kdo zbere.
Da imamo posode in orodja dovolj, vam je znano, le toliko priponimo, da imamo vedno v veliki izberi bolje in ceneje blago, ker vse take stvari dobivamo naravnost iz tovaren.
V
Dobra zafoga pohištva.
Fantom in dekletam, ki se nameravajo poročiti, priporočam, da si ogledajo našo dobro zalogo pohištva. Na izber imamo lepih in dobrih postelj po nizkih cenah, omare, mize, sploh vse, kar potrebujete za -gospodinjstvo. Predno greste drugam, oglasite se pri meni in prepričali se bodete z zadovo-voljnostjo, da ste prišli na pravi prostor.
Ne pozabite me poklicati za kočije in krste, poroke in enake prilike. Imamo vedno dovolj voz in konj na razpolago, da lahko vsem ustrežemo.
Opozoriti vas moramo tudi na novi avtomobil, limousine, Jet se lahko rabi za poroke, krste in druge prilike. Avtomobil je primeren za vsako vreme, toplo ali mrzlo. V njem se lahko pelje šest ljudij.
FCN
Pogrebni zavodi.
Pogrebni zavod je popolnoma moderno urejen. Imam veliko zalogo krasnih rakev, male in velike in vso drugo opravo, ki spada k temu. Imam dovolj delavcev, kj so izvež-bani v tem poslu, dovolj vozov in tri avtomobile in druge priprave, da vsakemu lahko natančno po njegovi želji vedno postrežemo.
Ni potreba, da še nadalje razlagam, ker naše delo se samo hvali in dokazuje, da smo vedno pripravljeni na postrežbo. • Naša voija je, da se vam postreže, kakor je prav. Ako ste sirotni, da ne morete vse plačati naenkrat, plačate samo nekaj, dru^o prepustite nam, da bodemo skrbeli, da bodete lahko počasi vse odplačali. Nam so dobro znane razmere in stališče vas vseh, in mnogokrat vam bom pri naj-coijši postrežbi prihranil denar. Kdor se čuti le malo nezadovoljnega, naj se takoj javi pri meni, kajti raje jaz trpim kodo kakor da tri imel mržnjo pred ljudmi.
Se vam vsem toplo priporočam za nadaljno postrežbe n trgovino. Pokličite na telefon. Odprto noč in dan.


P1 1
$2.00 na leto. Izhaja dva Icrat
na
teden.
A
itn m ii/ a
InilBVA
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
AMERIKA
Excellent advertising medium.
ST. 27. NO. 27.
CLEVELAND, O. TOREK 2. APRILA 1912.
PART
Sedaj je čas, in sicer pravi čas.
Sedaj, ko pridejo velikonočni prazniki, se zopet zberejo prijatelji in znanci iz vseh krajev mesta in se pogovarjajo o vsakdanjih razmerah, o delu, o stari domovini, o rodbinskih razmerah, in dr. Prišli bodejo znanci in prijatelji iz manjših naselbin, da se pomenijo z brati v večjih naselbinah, kako so o razmere v stari domovini, kako je v družini, ker v večjih mestih ljudje več vedo.
Pri teh pogovorih, ki nastu-J nejo ob takih obiskih je najlepša prilika, da se ljudje pogovorijo tudi o ^čem, kar je splošne koristi za narod. Ni treba pogovarjali se samo o navadnih slučajih v življenju, koliko' je ta ali drugi spi! tekom tedna,'meseca ali leta. Mi treba samo kazati eden druze-inu pirulie. kdo ima Večje potice, kdo ima boljšo šunko. Taki sestanki* kot se vršijo oh pravnikih* so najlepša prilika za olwekoristne pogovore, ker je več ljudi skupaj, ki sc pozneje zopet razidejo in lahko doma svojim pripovedujejo, . kaj so dobrega in koristnega drugje, slišali.
Po našem mnenju ne bi prav nc škodovalo, če bi se med prijatelji in ,znanci, ki se -ni-M Hejo ob praznikih. vršili slede- ju .si za ta denar že lahko dve či pogovori :'f	j dobri kravi kupim, pa še ne-
"Ti, prijatelj', ali si pri Jed-(kaj mi bo ostalo. Mlad sem noti. ali si pri društvu? Če si, in .zdrav, in Bog bo dal, da se
Gorenja slika predstavlja ustanovnike "Slovenskega Sokola" v Clevelandu, Slovenski Sokol se je ustanovil meseca juni:a leta 1897, torej praznuje letos petnajstletnico svojega obstanka, kar je pač lepa slavnost. Na sliki vidimo nekaj starejših Clevelandčanov, katerih mnogo r.i več med nami. Onim, ki so bivali pred kakimi 9. leti v Clevelandu bo gotovo poznan prvi izmed ustanoviteljev "Sokola" Mr. Anton Kline, zajedno tudi ustanovitelj prvega slovenskega elevelandskega časopisa. Mr. Kline sedi v drugi vrsti od desne zraven Mr. Ce;»rge Travnikarja, ki je sedaj v Toledo, O.
Slovenski Sokol v Clevelandu še vedno goji lepe slov. narodne ideje, ki jih je prejel o i svo;ih ustanoviteljev, in marljivo zbira doneske za svoj lastni dom, ki se bo z nekoliko požrtvovalnostjo članov in vsega slovenskeg V občinstva lahko postavil v doglednem času.
nrkar ne zapusti Jednote, nikar ne pusti društva, ker nikdar ne veš. kje te čaka nesreča. Ce pa' nisi, nikar ne'odlašaj, ker leta bežijo, čas teče v večnost, dane*- si toliko star, čez eno leto si starejši, in prišel bo tu-, • di čas. ko ne boš mogel več nikamor pristopiti, ko se ne boš .mogel več zavarovati za starost in bolezen. Kaj potem? Mnogo jih bo, ki ne bodejo , Jf»kq> razumeli, kaj jim hočete povedati, ki nikakor ne morejo razumeti, zakaj so društva koristna in zakaj so jednojl potrebne. Ce jim pa naprej« tolmačite, če jim s prijaznimi in lepimi " besedami dopoveste, 'kaj'je' društvo, kaj je Jednot,a, tedaj yri'tn" bodejo gotovo z veselje'm pritrdili', da je prav, •kar govorite, in Jstorili bodejo ;taktf kakor'jim nasvetujete. To bo vitm v cast' ir| zalivalo, a vašemu prijatelju v korist in dobro' delo. '•■
Največ ljudij. ki niso pri 110-bcnefti društvu in pri nobeni dnotv najdemo pri onih ro-: >kih. ki niso naročeni na no-, ben -list, nikdar ničesar ne berejo. Saj ni mogoče, da bi bil rojtrk v Xjediitjenih državah. ' ki je riirbčteii rta list, pa ne bi bil pri društvu: In kdor dobro opazuje naše narodne razmere.. bo kmalu prišel tudi do. sledečega zaključka: Preštel bo število članov, naših slovenskih Jednot in društev, potem pa bo preštel število naročnikov našega slovenskega časopisja v Ameriki. Vsakdo mora pro^ najti, d« ste obe številki jed-naki> in konečno bo tudi to dognal, da kdor je pri več Jed-notah in društtvih, je tudi naročen na več časopisov in listov. Izobraženostiosebe se šteje po njegovi ljubezni do učenja tn či talija.
C.Iede vstopa v društva in Jednote naj vam navedemo še en slučaj: *
' Prijel je v Ameriko rojak,
nii kaj hudega ne pripeti.
I11 zanašajoč se na svoj* zdfavje in mladost, ni hotel pristopiti V društvo, ne v Jčd-nofo. Toda ravno v Ameriki pobije največ niHulih in zdravili ljtidij, ker rl ljudje opravljajo najbolj nevarna .dela, posebno oni, ki želijo opravljati taka delfi, da se čimprej vrnejo domov in čimveč zaslužijo.
In odšel je ta rojak nekega jutra v tovarno in zvečer so ga mrtvega, priiiesli domov Ubilo ga je v tovarni. Kar je zaslužit- *ieer ni" J>ilo bogsiga-ve kaj.' je vse ]K)slaI domov.' Tukaj .so pa motali prijatelji hoditi od hiše 'do hiše, 'da 'so bore toliko nabrali, da se je iie'šrečnega rojaka lahko pokopalo., V stari domovini je j>a ost:ft;i. sama" uboga udova s štirimi'Otroci, eno, dve, tri, štiri in šest let starimi.'Kaj so imeli oni Sedaj od takega očeta. Ubit je bil, dobijo nič po njem, udov i prodajo zemljo, in ret a' jč .zgubljena za celo kopnima s kom plačati dolgov •življenje. Otroci postanejo hlapci in večni sužnji drugih. In mož je vedno pravil, da mu bo Hog pomagal, da ga iie zadene nobena nesreča, da pititlf-»kmalu zdrav in vesel domov.
In prijatelji ubitega rojaka dobijo iz stare domovine *p -smo. v katerem piše udova: "Slišala sem, da dobi vsak človek; katerega v Ameriki ubije ali ki tam umrje, da dobi pet-, tisoč kron. Prosim vas za božjo voljo, da meni ta denar pošljete, ker sicei4 umrjem od lakote in revščine.
In. kaj dobi udota za odgovor: Da, res je. da dobi vsak v Ameriki 5000 kron če unirje ali če se ponesreči, toda samo vsak. , isti, ki je bil zavarovan pr' Jednot i. Vaš mož ni bil pri nobenem društvu, torej tudi nobeno''društvo ne niore plačati nikake svote radi smrti vašega moža. - •
I-n mislila si bo udova : Kak-
lenobe nečejo pristopiti k društvu. ki raje žrtvujejo zadnji cent za drugo stvar kot za društvo: Vselej- je dobro." kadar daste svojemu rojaku dober nasvet, a sedaj ob praznikih se vam nudi najlepša prilika, lil kadar-sprevidi rojak, kolike koristi vleče od društva, tedaj bo gotovo pristopil, tedaj bo gotovo žrtvoval iste cente, ki so potrtimi za pristop v Jednot©.
In če bodete svojim prijateljem in znancem ob veliki noči svetovali in želeli, da pristopijo v društva, tedaj jim bodete dal najlepši nasvet, najlepše pirulie, ki so najdragocenejši.
Kakšno prihodnjost ima delavstvo?
Kaj se učimo iz delavskih štraj-kov, in kakšnega pomena so za današnji svet in položaj ?
Profesor Orth, ki je spisal a* več gospodarskih in delav-kih knjig* se je pravkar povr-
drf si kaj'prisluži in se potem z malo svoto denarja vrne domov. Delal .je tukaj kakor vol,	šen Slovpuec je bil naš oce, in prihrauil si je kolikor je le	(50 .se ni brigal za svoje življe-jnogel. Bil je dosti pameten jn	nje, ko se ni zavaroval, in';je previden, toda misel, da čim-	sedaj po nesreči nas pustil v prej več zasluži in se vrne domu1^ ni dala spati in ta d mu je tudi zmešala	svoje, a se je zaračunal in se« čune. Mislil je tudi o društvih,	daj je kriv. :da trpi žena in ce-■jt: Ce ostjuiem, tukaj	t vero otrok,
Vidite, dra^j rojaki, takih miiogo, toda še več

taki revščini?____ Ta rojak je
mišji! po svoje, računal je po
lil iz svojega potovanja, po .Evropi. kjer je proučeval razm-tela v-ke razmere, življenje delavca in njegov položaj. Izjavil se je tudi o najnovejšem štraj-kn angleških premogarjev, in izjavil se je tako. da je s svojim spisom vzbudil občno senzacijo in zanimanje, zatorej je potreba, da tudi mi nekaj o tej -tvari spregovorimo.
Profesor Orth vidi v sedanjem štrajku angleških premogarjev veliko delo delavskega angleške stranke, ki se je, pro-budila do zavesti, da nekaj velja v državi, in da se mora ta stranka ' upoštevati. Zajedno nas pa štrajk angleških premogarjev uči. da mora danes vsaka vlada računati z delavci, če ne bodejo pa delavci z vlado kmalu obračunali. Delavska strttja sili danes vedno .bolj na površje in hoče biti pripoznana. od vlade kaikor tudi od posameznikov.. Delavec tvori danes tako svetovno silo, kakor nobena vojaška vlada. Na Angleškem je profesor Orth govoril z več delavskimi vodji, in ti so mu že v poletju pripOvedo-' vali. da se bo prihodnjo spomlad nekaj posebnega zgbdilo ni Angleškem. In res so prišli velikanski štrajki nad Anglijo. In do takifi štrajkOv mora priti, ker nirod se ob teh pril&ah misli v svoj položaj v svojo1
bodočnost in začne resno premišljevati. kako in kaj bo.
Kar je j a najbolj zanimivo pri tem. je dejstvo, da so delavci vseh' strok začeli spoznavati. da posamezno ne bodejo ničesar dosegi)/pač pa je treba vsem skupaj skupno nasto piti proti onim, od katerih so bili do dpv*	Ka3
maga delavcem štrajk- v enem kraju, če je pa wdrugem kraju dovolj delavcev, ki opravljajo isto delo, dokler drugi stra'ka-jo? Taki delavski štrajki so vsi zgubljeni. Kadar hoče, delavec nastopiti iu se pokazati svetu, da je s-la, da je moč, s- katero se mora računati, tedaj mu je treba solidarno nastopiti. -Ce imamo v Ameriki en milijon Uliznrjev. pa jih bo zaštrajkalo 100.000. k-j sc to pozna? Nič. Stotisoč drugih mizarjev, izu-čenib ali nt izučeirh bodejo kompanije najele, ra bo štrajk zlomljen. Skoda denarja, ki ga delavci zgubijo pri štrajku. Ce bi pa zaštrajkalo ves milijon mizarjev,' tedaj bi pa bil položaj drugačen, in kompanije hi bile prisiljene se udati vsem zahtevam delavcev. Tako je pri eni stroki, tako je pri vseh strokah. Treba je bratske delavske zavednosti, da en delavec ne zapusti drugega, in prepričan ie lahko vsnJcdo. da bo postal delavec sila. brez katere se svet ne bo mogel vladati. In ta'ka delavska zave t sc k že po celi Evropi, ne samo -n-' Angleškem. Delavski vodje cut države so zvezani z vodji \ drugih državah in kikla/ čutij« delavci ugodno priliko, tedaj nastopijo v raznih državah škrati. Najjprvo se je začel štrajk v Angliji, kmaht potem 11a Nemškem, poleni v Belgiji štrajk grozi na Španskem.
T11 ta delavska zavest postaja vsak dan bolj mogočna in vedno bolj upljivna. Poglejte, koliko bi delavci lahko dosegli. Kadar hi se govorilo o vojski v Maroku, in bi sc delavci zjedinili. pa bi rekli, vojske ne bo, in vojske v resnici ne bi bilo. In resnica je to! Kadar še silna delavska vojska •
Mi moramo priti do tega, da bo delavstvjp. dobilo velik upi ji v na vse vladne .posle. Saj je vendar narod večinoma iz delavca, zakaj bi torej ne imel pravice, da bi tudi vlado vodil, V Avstriji na primer, imate same grofe, barone, viteze in drugo živino za ministre in za višje službe. Nobenega .delavca ne dobite nikjer pri važnih mestih,- kjer se gre za blagor delavca. In tako je tudi v vseh drugih krajih. Delavec je povsod zadnji, kadar je njemu treba dati krtrha, kadar se ga pa potrebuje, tedaj ga postavijo v prvo vrsto, da opravlja službo, za druge. Kaj čuda, d^ delavec že prej ni prišel k pameti in se otresel jarma, ki ga teži stoletja. V Avstriji »la primer ima cesar toliko letne plače. kakor 30.000 delavskih družin, skupaj. Zakaj to. Ali mogoče cesar bolj zasluži v-ak dan dobro hrano, dobro' postelj in- dober počitek kot delavec, ki se ves dan trudi z vsemi svojimi žulji, ki prestoji toliko trpljenja? Nikakor ne. Delavec zasluži ravno'toliko kot vsak drugi.
Evolucija ali povzdig delav-i ca prihaja tudi v Ameriko. Na4-rod naj bo vrhovni svoj vladar. in nihče naj mu ne predpisuje postav, če jih narod sam nc želi. T11 narod obstoji iz velikanske veČine delavcev. Toda ori nas ne bodemo imeli revolucije. ker tukaj vlada narod, in kjer vlada narod, bo imel take postave, kot si jih bo želel. Postava je želja naroda, in nobenih postav ne more biti. ki bi bile proti želji naroda
zne od grozne smrti, ki jim stoji za petami fer jih prijemlje /. mrzlo roko v gorečem ognju, da jih potegne za seboj v brezkončno brezdno. Glej, tam deklica steguje roke in moli k Rogu, da ji pomaga, stopi k okrni, divje vije roke, globoko vzklili a, glas ji umir:j. in —- druga deklica pride 1>1-ž j v* okna. prežene prvo od njf-ga, obe se začnete prerivati na življenje in smrt — konečno, tal zmanjka pod. obema — zmajete se, in obe padete s silnim ropotom na trdi in mrzli kamen na cesti !
Mož obrne svoj pogled drugam — bilo je pregrozno. Og-njcgasci prihajajo. Ambulance sc bližajo. Tu predno mine petnajst minut, odkar je nastal o-genj, že leži na cesti 147 dek-ličjili trupel, grozno razbitih, da sc jih ne more več poznati Bil je prizor kot tedaj, ko pada redka, toda debela toča, tako so padale mlade deklice 'z desetega nadstropja,, v viso-čini 150 čevljev na kameuita tla. Moilfeani so se razsmli deklicam, deli telesa so se lo: či'i. 111 nekatere so še gorele, ko <0 drvile v brezdno. 7.a njimi -1 o j i smrt v podobi gore-č;li plamenov, pod njimi, ha trdih tleh je smrt. ki jih čaka
da jih prevzame v svojo oblast' + * *
Vi, naši naročniki, ste bral' to grozovito zgodbo, ki se je pripetila 25. marca, 191 j. Gotovo se bodete spominjali, kako je pretreslo vaše živce, ko ste brali natančne dogodke o tej grozni katastrofi. Več'n;t žrtev so bile deklice, lepe, spo dobne iu delavske deklice, ka kor naše sestre, naše hčer naše ljubice. Vemo, kaka groža je prevzela srca družin, ki so zgubile tekom petnajstih minul' 147 svojih otrok. Kako vi eu tite. dragi čitatelji, kadar zabite osebo, ki Vam je bila draga pr» srcu, kater.o ste ljubT iz vse svoje duše? Milijone V merikancev je pomilovalo nesrečne žrtve ter njih družine'
sorodnike in znance.
» * *
Kohipanija, nri kateri so.s« ponesrečile, se j t
|e deklice ponesrečile, se imenovali! Triangle Waist C Ne\vyorške državrte oblasti, h takoj po požarju začele prei • kovati, kako je bilo,..mogoč;, da je 147 deklic zgorelo \ desetem nadstropju hiše. ki bila zaznamovana kot popoln* ma varna pred ognjem,- kal . da niso mogle deklice najti 11 be nega izhoda pred ognjem kakor skozi okno? Vec mese cev se je pred sodnijami pregovarjalo in dokazovalo, dokler niso koneČno pronašli, da sc bile delavke zaklenjene v svojih delavnicah, torej v slučaji-
ognja niso nV>gle ven. Tudi uprava kompanije prezrla predpise, ki jih zapoveduje stava, fn edino opravičilo, so ga lastniki kompanije nesli na dan. je bilo, da nostne naredbe veljajo mm denarja, in »la so deklice mo zapirati v njih delavnice, so se kompanisti hali, da ]>i bile .delavke motene prt njik , delil" iti da ne bi "kradle" Ma«-
go koiiipairstom,
* + *
Izak Harris in Maks BlandKr*. lastnika kompanije sta bila ko-fiiečno od sodišča obtožena. tožeJia na umor drwge vr9M» Kakšni porotniki so bili pri |Mg| obsodbi? Sami tovarnarji ta posestniki. Ti ljudje niso viddKHf j 5 čevljev visokega kupa raal*||j ; tih delavk, tna/ganov, rok nog, niso videli krvi. ki ji«- iV* v ]>otokih po cesti tam, lijčl£| so delavke padale 11a kameri desetega nadstropja. Vsega tega ti slavni porotniki niso deli. ker kapitalist nerad delavsko kri. Tudi niso vi one delavke, ki je pri* molila, predno se je vrgf plamenov na tla. slk&T čevljev globoko.
Obravnava se je vršil vsaka druga. Odvetniki s frazami podajali, poslušal, in konec obrj je bil, da sta bila lastnika panije, po katere krivdi je bife ubitih*1 na mrzlem kammir deklic, oproščena. Fzafc Maks, oba sta po mnenju rot 11 i kov popolnoma ne<| Državnemu pravniku se to veda ni zdelo prav, ker je prepričan, da nekdo mora kaziiovan za to človeško nje v ognju in v zraku, val je novo obravnavo, in sodba se je v resnici Pa, dragi pitatelj, ali y se je zgodilo? Preje bi koval, da te strela zade jasnega neba,- kot tako sodbo,- - ■ — l^fl
Izbrani so bili novi por ki, nov sodnik in novi zago r»»tki\ Toda . sodnik Seabnry že. pri prvem zasedanju n nil, da on nikakor neče o Izaku in . Maksu ker postavljati njih življenja v varnost!!! Obtožibo proti panistom so ustavili, in več.se ne more pritožiti o I;
ku in Maksu.
. * * *
• i	,-,','jB
Take so naše sodnije. •ubitih, rajabitih in zgorelih deklic nima odme/va v skih dvoranah. Lastni ne, katerim se je dokazal^ liko brezbrižnost pri sta prosta, laihko gresta k; hočeta. Vprašanje je le ne bodejo strašili duhorf ubogih delavtk, ki so kriS po zraku padale v breztft našle smrt na trdem ka

Mrtve deklic, smrt, pravica, postava!
Neki mož na W ashington Square v New Yorku pogleda visoko gori proti nekemu- nebotičniku in zapazi droban ter prozoren dim, ki se vleče iz okna v »hesetem-nadstropju ve« izjavi, da prave vojske, bratske- like hiše. Naenkrat pa plane ga klanja ne more biti, tedaj divji ogenj iz treh oken posto-
vojiska v resnici biti ne-more. Kje pa naj vlada vzame vojake, če jih delavci ne bodejo dali? Seveda, edetr. sto, tisoč delavcev ne mote nič napraviti, ker jih vlada pokolje in postrelja, če se ne pokorijo, toda en milijon, deset milijonov delavcev
pja. Druga okna v- desetem, nadstropju se m-lpro. Mož, ki gleda proti temu nadstropju, prebledi., ko vi4i koliko deklič-jih rok se steza iz oken. Ujet! so, umirajo v pgnju, v ognjeni pasti sol k*iči mož.	|
Ves vifonji del velikanske h»- ,
Vesele velikonočne praznike in dobro kaplico za razvedrilo želi vsem svojim prijateljem in društvenim bratom ■
MIHAEL SETNIKAR
• 6131 ST. CLAIR AVE.
r Slovenska gostilna, društ dvorane, dvorana za zl vaiye, veselice, predata krste in poroke. Se pri vseln rojakom.
odo leto, in j

pa že nekaj opravi, in nobene I ge je abjet od ognja, pri oknu:{
vlade ni na svetu, ki bi mogla stoje mlade deklice, vijejo ro- dobite "Clev. Ameriko" v 1 ...... . , i. * . ... . ,.„...,, ... •
l«se, kričijo ta bla-



naši turistiki sc preveč isko goji vertikalna ! Kakor da po planem ni lolll^o zanimivosti in do-boljših gostiln nego v ih dva tisoč in še nekaj
nad morsko gladino! svoj red ima človek v do-kakor ga je vajen in mu ikot naprednemu državljana planinah pa? Od prav ie^jive strani vein na prida je bila lansko poletje z Rinke na Ok^ešelj prav : oevarno ledena, vendar pa niti enkrat ne potresana niti s peskom, niti s pepelom navzlic cestnemu policijskemu redu! JZa talke razmere se morejo navduševati pQ mojem mnenju ^golj ljudje anarhističnih na-, i*onov!
Saj tudi pot po planem za-jfeteva telesnih vrlini
Tisti, ki bi radi moje stali-•ice aatpram vertikalni turistiki zlobno razlagali iz moje telesne konstitucije in jim je go-- *ovo zopet napoti moj trebuh, — tisti naj le vprašajo Vatro-shva, to diko vseh vertikalnih turistov, kako ga je izdelala lansko leto plana dolenjska -stran, kamor sva ga seboj vze-Jsi Janko m jaz.
iDva dni je bil polan, tako vesno bolan, da ni šel v pisarno; še v gostilno ga ni bilo. "Navzlic tenui, da smo pravza-7|wrav malo hodili; prvi dan sa-iz Trcbn eg a v Mirno! Za vodnika je bil Janko, ki Sje it hodil po teh krajih !n .poznal tukajšnje rddove, njih
in običaje. V Mirni je bila ob našem odu baš povodenj, ki je pa toliko časa trajala, dokler se 1 v potoku enakega ime gospod Cmok, v čigar hiši prenočevali. Ta gospod pač nekoliko preobilni za ružni potok in bo res regulirati enega .izmed

Sprejeti in post re žen i smo bi J i v gostilni prav dobro, le ogovarjalo se nas je skraja nemški; ko »mo pa po sm nasvetu sneli kravate ia ovratnike, si zavihali ro-

. ___
hi si potegnili klobuke čelo, smo kmalu deležni i mile domače besede. Dame utegne zanimati, da bilo natakarici ime Johan-iPo večerji smo malo pili in jpntem pričeli peti. Namreč jaz ^n Janko, kajti Vatroslav je že koj po petem litru spat kar pod mizo; menda se je potresa, ki ga pa ni bilo. «ra pa take, kakršnih ""v teh krajih dosihdob še niso liili slišali; tako sta nama vsaj pod svojo službeno prisego po-trdila nočna čuvaja s sulicama, flri ata naju prišla gledat po pol-uioici, po eni in po dveh, kadar fv je služba privedla mimo naše gostilne. Ali je bil morebiti *o samo en nočni čuvaj M
M
Sf£
'Pa mi jo žingamo, Pa mi jo žagamo, Jan pa le počas
Jo režem in kosim, kosim."
rusva zapela, in tisto notranjsko t
""Jest scm jo pa vidu, Vidu, vidu, vidu. Muho, muho, muho, JRige one bavh."
Nočuina čuvajema — ali je M samo eden? — sta pesmici aaelo ugajali in dodala sva še «»no:
""Megajekra —. mengajekra —, mengajekra —, men'ga jc Kranjica daaala. — "
.'Slednja pesem je prav lepa "in ima 75 kitic, pa sva jih le ih 40 prepela. Kajti pri valil se je po stop-njicah doli tisti Cmok, ki ga zaradi obstrukcije v deželnem <*boru dosedaj niso mogli re-tati, in izjavil, da bo po-žandarje, če ne bo miru. Dobro?
Janko je rezervni častnik pri jih in si je pač že J«m deal zadoščenja. Jaz pa iz-jam na tem mestu sledeče: Osebni takt mi predvsem da b« sam ocenjeval najetje; omenjam le. da sva že v lepsfh krajih pe-


_ M
kako bi bil moral --------..	.
upoštevati dejanske razmere iit V*nt* živimo v dobi dela ni bil upravičen polagati na Vedno bolj se raizstrja nazira-uajino petje merila, ki sodi za "je, da človek, ki ne dela, m dunajsko dvorno opero. To na- človek popolne vrednosti. Ves celo se je v naši javnosti že svet se danes peča z delavskim tolikokrat povdarjalo, da je vprašanjem, in seveda pri tem vsaka beseda odveč, moralo bi "e sme zanemariti vpra-pa tembolj obveljati v najinem šanje. ki se tiče otroškega de-alučaju. ker ni bilo nikake la.
vstopnine in sem se vrhu tega, Otroci se vzgajajo v mar-predno sva pričela peti, opra- sičem. kar vzgoje še potrebuje vičil, da sem hripav. Dokaz, ne. Tudi delo ne potrebuje vz. temu Tanko.	'	Lenih otrok sploh ni. Le.
Sicer je pa s kritiki pač po-i ni otrok je ali bolan, ali pa st vsodi križ. A ljubljanski izvr- mu usiljuje tako delo, ki ne šujejo svoj posel vsaj dostoj- odgovarja otrokovi osebnosti no oblečeni, gospod C. p" je Vko se sili otrok, čegar duša izvolil naju počastiti kar v sa- hrepeni po duševnem delu, k mi srajci ingatah...	navadnim domačim opravilom
Drugo jutro smo na vse zgo- ali k igranju 11a glasovir. ali daj ob |h>1u desetih zapustili narobe, ako se sili otroka, ki Mirno. Dame bi utegnilo še to je že p<> svoji krepki vnanjostl zanimati, da so bile postelje rojen za delo. a duševno ne brez bolh in da golaža ne zna- J osebno razvit, in se da take-jo delati v teh krajih. Tisto, mu otroku reševati teške ra-kar smo zajtrkovali, je bil me- čuiiskt naloge, se v obeh slušen močnik, ne pa naročena čajih mlada kri upre in sicer golazen.	lenobo ne iz lenobe. Temu
V rezali smo jo čez St. Ku- pa ni kriv otrok sam, pač pa pert na Mokronog. Čili in do- kratkovidna \l*tgoja .ki meni bre volje; namreč Janko in jaz. da se da iz vsakega vse na-dočim je Vatroslav čmerno rediti. Otrok je po naravi več pljuval okrog sebe, tožil, da j ali manj oblagodarjen z dušev-ga bolita glava in želodec, in nimi ali telesnimi darovi, in izražal neopravičeni in razža- največkrat pokaže že v rani Ijivi sum, da sva ga sinoči pi- mladosti, kaj otroka veseli. Ve-tala menda z jedjo in pijačo,; sel je do iste stvari, če jc doki jo je že kdo drug poprej j bra in poštena, se mora pri prebavil, ker se prav takega otroku gojiti. Očetov ponos, okusa ne more iznebiti iz ust j materine želje sicer mnogokrat
_ fcj|	j kaj druzega hočejo, toda otro-
Tako je torej fzdelala tega j ku sc mora v tem oziru koh-veleplaniiica že kratka včeraij- kor mogoče pustiti prosta pot. šnja pot iz Trebnega v Mirno. K delu more priti otrok le čeprav je imel lepo okovane po delu. 011 mora videti delati, čevlje 11a nogah, zanesljivo Otrok se vtakne že satu od se-gorjačo v roki in polno škatljo j be, po nekem notranjem na-va/.elina v žepu!	gonu, v vsako delo. ki se pri-
Solnce je pripekalo in. ker kaže na njegovem obzorju, in je bilo mnogo gostilen ob ce- j katero mu sploh doipušča se sti, smo bili močno žejni.	umešavati. Otrok mora sam vi-
Janko se je samaritžmsko, deti delati. V novejšem času pečal z Vatroslavom, mu nasnl | pa to povsod ni mogoče. Iz pe*t mentolnih lakric v usta j ceste je rokodelstvo skoro po-in ga vadil piti po "furmanski": polnoma zginilo. t)elo se da-v čašo naliješ pol vina. pol sla- nes skriva za zaprtimi vratmi
tine, primež časo z levico, Jo
tovaren in velikih podjetij, v
pokriješ z dlanjo desnice, vda-1 katera le redkokdaj zaide otro-riš z njo ob koleno, a ko vaški- j čji pogledTako zgineva delo
pi, jo hitro izprazniš.
Ta jako hasnovita pijača je tudi Vatroslavu pomagala, ki je h koncu postal tako čil, da je še več pota delal po cesti, nego neobhodno potrebno....
A ko smo prišli v Mokronog, je zopet omagal in posadili smo ga kar v voz, kjer je takoj
izpred otročjih očij. Le najbolj priprosto delo je še ostalo, pri katerem se dela z rokami. nekako mehanično, pri katerem se ne da mnogo naučiti. Na tisoče in tisoče je otrok ki nimajo pojma o delu svojega očeta, o trdih žuljih, s katerimi prisluži njih vzgoji
^H___
postane njih otrok
". To je še bolj napačno. Otroku naj se pač vcepi veselje do dela, toda kadar pride do razuma, da si delo zbere, naj ima popolnoma prosto vo-
Potni listi Zjedinje-nih držav.
a pomeni nsiu se ne nikakih naslovov dotične ose kakor samo ime dotičnega državljana, Kdor hoče imeti potni list, mora nasloviti svojp j prošnjo na Department of State. Bureau of Citizenship, Wa-l shington, D. C. Zajedno poda-I ti natančni naslov prosilca.
William H. Taft, predsednik Zjed. držav. Bela hiša, 28. inaja, 1909.
teden je na znakih kolere ne nadoma umrl posestnik And. Pa last i v Csongradu. Oblasti so takoj uvedle obširne varnostne odred'be.
dna
radnik, ki nosi na«. . kraljevske pipe", čuva ži to pipo.
.. — - —----
Naročnina $2.00 na leto.
"T
NOVA DOBA.
zaspal in tako smrčal, da se je , telj potrebne dolarje za vsak-kobilica splašila in jo je moral i da nje življenje. Pri tem se člo-voznik izpreči.	1 veku usiljuje vprašanje, ali bo
Midva sva pa malo zajtrku-j tudi novemu rodu delo vsebina vala.	: in uteha življenja.
Mokronog mi je zelo ugajal: Kar je vzgojitelj, kar otrok deloma /aradi lege in vsega, I na nje n*vidi, te trajne vzgoj-najbolj pa zaradi tega. ker mi ne moči. vse drugo kakor podili treba tam biti. Dame utegne j uk o delu. navodila, nasveti in
zanimati, da v Mokronogu na jajčjo jed nič luka ne narežejo. Ker smo nameravali kositi pri
ukazi, to zgine mnogokrat brez trajnega utiša. Stariši. učitelji, vzgojitelji se morajo zavedati,
Majzelju v Beli cerkvi, smo se 1 da napredek, ki ga dosežejo, kmalu po treh odpeljali.' j ni trajne vrednosti, ako se ga Med vožnjo pa se napia je i ni vdeležila in v njega zaglo-zbudil Vatroslav in ker ni v! bila mladina. Zato moramo z
Mokronogu nič zajtrkoval, smo zaradi njega še parfcrat ustavili in dospeli do našega kosila še
istimi. ki ne bodo za nami le to delali, kar s rti o mi. kateri bodejo mogli doseči še kaj več
le ob osmih zvečer, vsled če-' in kaj višjega, ne le deliti čas
ar smo se tudi z večerjo za-	počitka, vpeljati jih moramo v
ke.-neli do četrte ure zjutraj.	naš delokrog, v naše področje.
Dame bi utegnilo zanimati, i kadar moremo. Vsakemu tnla-
kaj smo jedli dobrega pri Maj-	deniču se neizbrUljivo vtisne zelju, pa se res več ne spomi- i v spomin dan, ko je prvikrat
njain.	v življenju rešil kako-večje de-
r<» pa lahko potrdim, da je	lo, ali pa se vsaj smel udele-
bilo vse narodno: le kava je	žiti odgovornosti *a večje delo.
bila brez jugoslovanske prime-	Naši otroci morajo polagoma,
si, česar pa nismo prav nič za-	brez truda delati z nami, ker le
merili.	to ustvarja veselje do dela.
Težko smo se ločili od te hi-	\>.g<>ja k delu ni druzega
še, pa smo se morali — zaradi	kakor delati z mladino in ne
Vatroslava, ki ni bil več za	za mladino. Delo za mladino
ned ljudi. Ko sva ga srečno	zatnore pomnožiti le naše ime-
spraviia na novomeški kolo-	tje, a delo z mladino ustvarja
dvor in ga pozvala, naj se čim-,	novo moc.
preje skobaca v vlak. je gin-	Pod besedo delo. kakor smo
po vprašal, v katerega. Menda	zgoraj omenili, razumemo du-
je dva videl, sirota 1	ševno in telesno ddo. Ne sme-
Prav vesela sva bila, ko<sva	mo pa misliti, da se mora otro-
ga oddala v Ljubljani pri nje-	ka že v rani mladosti siliti k
govih hišnih durih.	delu. Otroku se mora na-jprvo
To so slal>i nasledki enotran.	podeliti temelj prce izobrazbe,
skega gojenja vertikalne turi-	da doseže gotovo starost, ko
stike! Vatroslav je seveda po-	je zrel /a trden sklep, potem
tem opravičeval svoj klavrni	naj šele prime za ono, kar ga
nastop dolenjski s puhlo šalo.	veseli. Zgodi se pa vse na sve-
češ, prihodnjič, ko gre z na-	tu. Otrok. k» kaže lepe talente
ma, si bo dal mesto čevljev	za nadaljno izobrazbo, pomori
podtempljati .in okovati želo-	vse te talente s pomočjo svo-
dec. Naj .se gre solit! Zakaj pa	jih starisev, ki ne morejo Ča-
nama ni bilo nič, kaj? Janku	kati. da njih sin ne bi šel v
in meni?	tovarno, in tam dela kot iHvl-
I	na. To je skrajne napačna t*-
V Zjedinjenih državah ima 1 se bliska za go ami. samo državni tajnik pravico iz- Vstaja nova(/zlata doba. dajati potne liste, č* je oseba Starci, starke, kaj bo z varni? namenjanc v kako drugo drža- Dobro, da ste blizu groba, vo. Državni tajnik tudi lahko
odreče pravico do potnega lista y (i0bi tej ne bo pijancev, če misli, da je dobro za državo. ^ike, z-dravja, novcev V inozemstvu izdajejo ameriški jn nebroj povsotnih znancev, konzuli le redko kdaj potne li- ski talcev in pustolovcev, ste ameriškim državljanom, in
to le v izjemnih slučajih. Anic- Sčasoma v vedo se v družbo risiki državljan, ki je v inozem-	predniki šimpansi.
avtu, se mora po najbližjem jezjk bo opravljal službo ameriškem konzulu obrniti 11a v vbtapuku. esperansi. državnega tajnika v Washing-
tonu. K<for prebiva 11a Porto Hoj jezikovni se sklene, Rico ali Filipinih, se pa mora	minejo pG domu.
obrniti na najvišjega uradnika Domovina — ubi bene, dežele, da dobi potni list.	Vera — ktera vseč bo komu.
Potni list velja en dolar, k' -se mora plačati v kovanem de- Ceste prašne in železne narjtt ali pa s poštno nakaznico pret| vozovi mir dobodo: Predrto se potni list dobi. mo- kakor lastovke nepezne ra biti plačan. Poštne nakaznice |)01T,o letali čez vodo. morajo biti izdane na ime plačilnega uradnika državnega 0d- Ves denar se med zemljane tlelka. Čekov in drugih plačil- razdeli v enake vsote, tiih nakaznic se ne sprejemajo, če enakost vsaj ostane Vsaka oseba, ki hoče dobiti 0(| nedelje do sobote, potni list, mora poslati pismeno zapriseženo izjavo na dr- Vpraša li nas kdo po bogu, žavnega tajnika. Prošnjo mora vsakdo br-ž pokaže nase. oseba, ki hoče potni list. sam \a vesoljnem zemskem krogu podpisati in odposlati. kčr ni velika svoboda v zrase, nihče upravičen zahtevati potni li^t za druzega. Zapriseže- Blisk za bliskom se ponavlja, na izjava mora biti podpisana Kaj nam pravi slutnja v duši? od javnega uradnika ali notarja Ali k i lir i se pripravlja, in če ima notar pečat, mora a|j sc pripravlja h suši.
biti na prošnji tudi pečat, če	__
prosilec prošnjo samo podkri-	*
ža. tedaj se morate zraven kri-	RAZNOTEROSTI.
ža podpisati dve priči. Kadar
se prosi za potni list, se mora-1 Ladje nepotopljive. Ameriški jo navesti sledeči podatki: Sta- j inženir VVitherspoon je predlo-rost. postava, visokost, čelo, j žil kapitanu ameriške vojne la-oči, ni». usta. brada, barva dje "North Carolina", Marchu. las, oblika obraza. Vsi ti poda- i načrt, po katerem se more vsa-tki pridejo na potni list, da se j ka ladja — zlasti pa vojna — oseba vedno identificira, kadar i napraviti nepotopljiva. Na isti ie treba. Vse te podatke mora ladji se je napravilo več poiz-podipisati najmanj ena priča v kusov, ki so se vsi izvrstno ob-potrdilo, da je \*se res. kar je ' ncjfli. Gre se pa za to, da sc pisano na izjavi.	j voda, ki je vsled kake poškod-
Naturaliziran državljan, ki | be vdrla v notranjost ladje, poprosi za potni list mora poleg j toni stisnjenega zraka požene gorej navedenih podatkov pri- j zopet venkaj in poškodba od idžiti še svoj državljanski pa- znotraj popravi. Da bi stisnje-pir, ali pa oblastveno priznan j ni zrak ladje ne razgnal, se tu-prepis istega. V izjavi mora j di med'stene oziroma vse so-povedat;, kdaj in 'z katerega sedne prostore spusti stisnjeni pristanišča je odpotoval proti: zrak, in sicer tako. da se teža Zjedinjenim državam, krdaj in; stisnejnega zraka tembolj pred katero sodnijo je postal j zmanjšuje, čim oddaljenejši so ameriški državljan. Podpis na j prostori. Ker se itak na vsaki državljanskem papirju in na vojni ladji nahaja naprava za prošnji za potni list mora bltt stisnjeni zrak, s katerim se iz enak.	ladje odpravljajo strupeni in
■ eksplozivni plini, bi ne bilo Neomožena ženska, ki hoče j tn?ba drugega, nego s to napra-
potni list. mora najprvo doka zati, da ni bila še nikdar poročena. Ce je pa žena ali udova tukaj rojenega Amerikanca, mora to na izjavi omeniti in tudi povedati ,če je bila v inozemstvu ali v Ameriki rojena.
vo potom vrvi zvezati v-se spodnje prostore na ladiji. Stroški bi znašali le 1600 mark za ladjo, kar seveda ni v nikaki primeri s koristjo in varnostjo, ki jo iznajdba nudi. Normalna ura kot detektiv,
Če je pa žena ali udova kake- Bcrolinski tehnik Horowitz je ga naturaliziranega državlja-|napravil jmenitno iznajdbo: Iz. na. tedaj mora tej izjavi tudi ^ kineraatogrrafičen apa-priložiti državljanski papir svo- fat za sprejemanje sii-k, ki se iega moža, mora dokazati, da vsUvj y ogTodje javnih normal-ie žena ali udova moža. katere- nih m jn ]ahko ure(1; tako da
ga last je državljanski papir. a]; ^p^trgano teče ali pa se
Če hoče sin ali hči naturali- ^ ^ hip ,ahko spravj v
žira nega državljana prositi za tek potom bre^ične telegrafije. potni list. tedaj mora ravno ta- Tg naprava bo izvrstno slu-ko predložiti državljanske pa- ŽHa po^cijj, kj bo laWko dobila pirje svojega očeta, povedati	^c demonstracij in
starost, stanovanje in drugo. ^ ias]c(iOVanj,u kakega zločin-kar^toji na \-prašalni poli. ca natančno dognala, dali se Potni list je veljaven samo,jc pojavil na cesti, od katere za dve leti potem ko je izdan. snieri je prišel in kam se je Ko minejo dve leti, si mora; ©brnil. Natančno bo zazname-vsaka oseba preskrbeti nov po- van tucji čas. Take detektivske ni list. Naturaliziran držav- , urcsc namestijo v velikih me-jan, ki hoče nov potni list, naj stih, zlasti po kolodvorih in pošlje mesto državljanskih pa- ( drugih primernih krajih mesta, pirjev stari potni list na držav- c« en milijon pozabil. — nega tajnika, kar zadostuje, ; Varšava. 23. fefer. Med pred-Kadar potuje državljan Zje*! meti, ki so jih potniki pozabili dinjenih držav v inozemstvo 11 na tukajšnjem kolodvoru, se otroci, z ženo in služabniki, te»; nahaja tudi kovčeg, v katerim daj zadostuje en potni list za i je vrednostnih papirjev za 1,-vse. Toda na potnem listu mo- j 144 000 kron in en potni list. ra biti omenjena starost vseh Policiaj meni. da so kovčeg po.
zabili roparji, ki se ga adaj ne upajo reklamirati, da bi jih 'ne pHJdt. "•7
[Slovenske trgovine.
Sledeče trgovine priporočamo rojakom:
V
k
SALOONI: FRANK JENSKOVIC, 5393 St. Clair ave. JOS KOZELY, 4734 Hamilton ave. MIKE SETNIKAR, 6131 St. Clair ave. JOHN KROMAR, qq8 E. 63rd St.
LOV. PETKOVSEK, 965 Addison Rd. ANTON ZAKRAJ8EK, 991 E. 64th St.
FRANK STERNISHA, 6400 St. Clair ave. KALAN & KOGOJ 6006 St* Clair ave. JOHN BLATNIK, 6304 St. Clair ave. JOHN ZALAR 6t?o St. Clair ave. FRANCES LAUSCHE 6121 St. Clair ave.
JOS ORILC 1029 E. 6tst St. JOE NOSSE.	\
1226 E. 55th St. JAKOB LAUSHE. 6iot St. Clair ave. ANTON KUHELJ," 3822 St. Clair ave. AUGUST BUDAN, 1423 E. 39th St. FRANK JURCA, 12S7 E. 55th St. SLOVENSKA GOSTILNA, 3855 St. Clair ave JOHN GRDINA,
6025	St .Clair, ave. JOS. ZALOKAR,
SW Addison Rd. N. S. JOSIP BIZJAK,
6026	St. Clair ave. MATH HRAST Alt , 5920 St. Clair ave. ^ , JOHN MAJZELJ
612« Glas ave.
ANTON NOVAK 1056 E. 6ist St, ANTON BRODNIK 6514 luniata ave. JOHN ZUPANC 102 r E. 62. St. FILIP EPPICH 5301 St. Clair ave. JOHN CIMPERMAN, 1259 Marquette St. FRANK PUCBLJ, 3209 S. Clair ave. J. JERMAN, 3A40 St Clair ave. FR. KMET, 3922 St Clair a^. J. KRALL 961 Addison Road. JOHN KRAftEVEC " 1009 E. da. St. A. POLONICH 8100 Union ave.
Vino in žganje na Malo. THE OHIO BRANDY DISTILLING CO.. 6102 St. Clair av« JOS. MEDEN, 1063-1065 E. 6tst St.


p
t
-i..
n
i
i
3' *
i

GROCERIJE. PREVEČ ft PEKOLJ, 1293 E. 53th Stt.	;
R. CERKVENIK 1115 Norwood Road. KUHAR & JAKftIC 3830 St. Clair av<e. ICRS. J. SKEBE, 960 E. Collamer St.
ČISTILNICA OBLEK FRANK MRVAR
iSSfi ^ 55 St-
Slovenska iadelovalnica
BRIVN1CE.
frank skerjanec,
0124 St. Clair ave. A. BENSA, 33St. Clair ave.
MESNICE, OGRINC 3c ANŽLOVAR. 6124 Glass ave FRANK VESEL, 4034 St. Clair ave.	• *
MESNICA IN GROCMtlJA. JOS FURLAN 1604 E. 81 St
ČEVLJARSKE PRODAJALNE: FRANK SUHADOLNIK, 6107 St. Clair ave. FRANK BUTALA 6220, St. Clair ave.
^ KROJAČI JOSIP GORNIK, 6113 St Clair ave.	■' %
JOHN GORNIK, 61O5 St. Clair ave. ANDREJ JARC 6110 St. Oair ave. BELAJ ft MOČNIK 6205 St. Clair ave.
BANČNI ZAVODI FRANK SAKSER Co., podružnica. A. Bobek poaiovd. 6104 St. Clair ave.
TOBAK IGRAČE in CANDY
STATIONERY. GEO. BOŠTJAN, 6010 St Clair ave. M. ERMAKORA 6116 ST. Clair ave.
ŽELEZNINA —POHIŠTVO
i. t. d. ANTON GRDINA, 6127 St .Clair ave. JOSIP ŽELE, •108 —- 10 St. Clair av«
TRGOVINE Z MODNIM
BLAGOM. JERNEJ KfcAUS, 0139 St Oair ave. .. ANTON LOGAR, «37 St. Oair ave , JCfetf GRDINA, fiii St, Oair, ave.. FIUNK J TURIC i
4332 St pair ave.
IZDBLOVALNICA KIH PIJAČ. JONH POTOKAR, 4126, St. Chrfr ave.
KONTRAKTORJI SATKOVIC BRATA, 1139 NOCtWOD Rd.
LEKARNA. Slovenska lekarna 6036 St. Clair ave.
Slovenska trgovina slamnikov in klobukov
nost je opirava ROSI STANKO, -
6303 St. Clair ave.
Trgovina z molka opravo ka čevl^
FRANK KENIK, 6301 St. Clair ave.
URAR IN ZLATAS,
Al 6209
FRANK ČERNE 6120 St Clair ave.
lNTON . SAMSON 200 St. Clair ave.
ANTON KAUflEK
6202—6204 S« Clair ava.
n jJr?'nro liRob r»f
oseb. Vsi slaždbniki mofa>jo tu di priseči zvestobo Zjedinjenim državam. Pwm1 li« uAsve je
.■ ,n 'mAfr t .,* : • h
JOHN
ri3*4 -	St.
tie levi ifivs tfi <
To ao sami alovenaki trgovci, katere činstva v naii naselbini priporočamo. Pa drugti naselbinah ae lahko poduiujojo teh naslovov, dur tnbijo, naj piiejo na en^a ttb
aadaj U niso
a b




__________

Kitajska.


stvari se godijo v "nebeškem kraljestvu".
Pariški pisatelj Henry My le s pripoveduje v listu "Figaro'
siluo čudne stvari o Kitajcih. V kitajskih knjigah je vsaj po em nabiranju vse narobe. Kitajsko knijgo moraš odpreti fna zadnji strani, kjer je začetek branja, in brati moraš od spodaj navzgor ter od desne f na levo, ravno vse narobe kot pri nas. Kitajci se pozdravljajo ,ne da bi se odkrili. Kadar ime« itn i Kitajci sedijo pri pojedini, so vsi pokriti. Pri javnih obedih in svečanostih smejo biti samo moški navzoči; prsti koncu pa pridejo umetnice in phesalke: pojedina se začne ob 5. popoldne; ob 9. zvečer pa mora biti že vse končano. Kadar se dve osebi prvič vidite, tedaj se nc sinete nitodar vprašati po imenih. Najprvo morate vprašati, kje si rojen, kako je tvojim starl-šem, bratom in sestram. Kadar govorite o smrti svojega bližnjega sorodnika, tedaj se morate smejati, da oni, s katerim govorite, ne čuti prevelike žalosti!
Nihče ne sme o sebi govoriti, če ga ni kido pozval za to. Če srečate na cesti svojega predpostavljenega, ali višjega gospodarja, tedaj se morate tako narediti kot bi ga ne videli ali ne poznali. Če vi namreč gospodarja pozdravite, tedaj zahteva urtjudnost, da slednji stopi iz kočije ali iz nosilnice, da vas pozdravi. Da je to jako sitno, mora vsakdo razumeti. Kitajske vrzitke so rudeče in en čevelj dolge. Ženske nosijo hlače, moški pa kiklje. Kdor začne zidati hišo. postavi najprvo streho, katero podpre s kol m i. Potem se šele postavi zid.
Kitajske kopalne posode so popolnoma okrogle in bolj visoke kot široke. V takih posodah se je jako teško kopati, . jnora človek sključeno sedeti v njej. Vsak kitajski sluga pri boljših ljudeh »ma svojega posefcncgai služabnika, ki opravlja za njega tdžja dela. Vsak kuhar ima pomagača. Če hoče kak služabnik svojemu gospodarju kaj ukrasti, tedaj postavi dotični predmet ua tako mesto, kjer sicer ne stoji. Petem po skrije dotično stvar in jo ob priliki odnese za vedno. Kitajska pipa drži le toliko lobaka, da je dovolj za en "cuft". Zato pa vidite Kitajce, da neprestano baiejo tobak in prižigajo pipe. Le<pe kitajske sliike se vedno zvijejo okoli palic«, kakor ste videli v šolah, da zvijajo zemljevidske karte. Take slike potem ležijo v dragocenih zaibojiih. in pokažejo se le takrat, kadar dober prijatelj družine obišče stanovanje svojega prijatelja. Kdor naredi kaj posebnega in dobrega za človeštvo, podeli vlada njegovemu staremu očetu plemiški naslov, dasi mogoče njegov oče že zda v ne j v grobu leži. Ce hoče Kitajec koga zelo psora-li, tedaj psuje njegovo prastaro mater. Največja kitajska razžalitev je. če rečete svojemu prijateljai: "Oj ti jajce od kro-tef*
Kadar gre Kitajec na potovanje in ne more upniku, kateremu je dolžan, dati nobene jatnicine, tedaj zastavi svojega prijatelja. Če se dolg na določen da ne more plačati, in če tudi prijoatelj ne more plačati, zapro prijatelja. Glavni dolžnik pa medtem nikakor ni nadlego-van, pač pa ga pustijo, da opravlja svoje posle in nabere toliko denarja, da lahko plača dolg. Beseda kitajskega trgovca %'elja toliko kot njegov podpis.
hodilo 4162 otrok, ki so govorili samo nenemški jezty. Od
teh je govorilo 3794 slovansko, in sicer 1346 samo poljsko, 2309 poljsko in nemško, 40 ru-/ sko in 90 češko, nadalje 14K
madžarsko, 661 italijansko, jH /rancosko, 59 angleško in 67 druge jezike.
Konflikt med rpestolonasled-
ukovlm upravi t« .ljstv 0111 in 'poštnim ravnateljstvom. Praga. 23. febr. "Pravo Udu" poroča, da je prišlo (nt<l praškim poštnim ravnateljstvom in upra-viteljstvom grada Konopišt, ki je last prestolonaslednika, 111 sicer zarajdi plačitve računa ! 1200 kron za uvedbo telefona I na konopiištski grad. List ob-1 ljublja akcijo socijalnodemokra-! tičuih poslancev v tej zadevi.
Moda je postala praktična, to dokazuje njena najnovejša iznajdba ua polju ženskih klobukov. Angleške modne firme so postavile na trg ženske slamnike, napravljene iz najfinejše svilene slame. Barva na o-heh straneh slamnika je raz-. lična. Slamniki so tako mehki, da se dajo obrniti, vpogniti. zavihati, zganiti po mili volji in okusu, tako da si nositeljica za vsatko pot lahko napravi po-! Ijubno oblilko in nosi slamnik na tisti strani, ki harmonira z barvo obleke. Okrasek tvori velika z.apona in trak, ki se istotako lahko sname in predene kakor komu drago. Ime-i nitno učinkuje tudi drugobarv-ni zavihani kraj. To je torej enkrat nekaj, kar dela čast ^110-! di in ne stavi sivih la-* tistim, ki poravnajo račune za ženske klobuke.
Sleparije ruskih intendančnih : uradnikov. — V Petrogradu se I je pred nekoliko dnevi pričel ; velikanski proces proti onim j uradnikom, ki so preskrbovali državo z dobavo'raznih potreb-I ščin in kupčije posredovali. Na razne državne liferante so tako j pritiskali, da jim je moral vsak velikanske vsote dajati. Tako j trdi tvrdka Tihiel, da je morala izdati za ta podkupovanja v zadnjih dvajsetih leti-h najmanj 25 milijonov rubljev.
Praznoverni kralj Ferdinand. Na bolgarskem dvoru se mnogo govori o čudnem slučaju, ki ga je povtzročil kralj Ferdinand pred svojim odhodom i z Sofije. 13. februarja bi mo-• ral .podpisati več važnih dr-I lavnih listim, vendar je pa pro-s'l ministra, da bi počakali s j tem en ali dva dni. Ministrski i predsednik Gešov je to sma-1 tral za dokaz nezaupanja in je I hotel demisijonirati. Kralj mu ; je pa nato pojasnil, da noče 13. podpisati nobene listin*-. ! ker bi mog«lo to povzročiti ne-j srečo. S tem je bila prepreče-! na ministrska kriza.
Prijatelj vdov. V Berolinu je ! policija prijela nekega sl<*parja, ! ki je izvabljal posebno od vdov I večje vsote denarja, češ da jih j bo poročil. Bil je to bivši ko^ j vač Albert Fisčher. Elegantno oblečen je prihajal na bero-linska pokopallišča in se približeval damam, ki so žalovale na gomilah svojih umrlih soprogov. Kazal je veliko sočut-
RAZNOTEROSTJ.
Dva italijanska roparja prijeta v Parizu. — Pariz, 23. feb. Policija je aretirala Italijana Patruceflija in Grugnija. Pa-tucelli je 15 febr. v Boulogne sur Seine vrgel bonibo v pro-nekega juvelirja in u-ito dragocenosti v vre-' * r. Pri eks-
je do teh vdov in je z ganljivimi besedami pripovedoval, da jc tudi njemu smrt pred par dnevi ugrabila zvesto soprogo »n da jc z.laj popolnoma osamljen. Izguba ljubljene žene ga je zadela tem hujše, K.t 'ma ua deželi veliko kovaško obrt in torej neizogibno potrebuje ženo, ki bi mu pomagala v go'porlhijstvu. Kmalu je žalostno vdovo prepričal, da bi skupaj mnogo lažje prenašala bridko izgubo. Prišlo je do sestanka v vdovinem stanovanju. In tam je Fischer v svojo ža lostno povest previdno vplete povest o nekem kovaškem stroju, ki je poceni naprodaj ki ga pa ne more kupiti, ker nima dovolj denarja. Srečna vdova mu je seveda rade volje pomagala. Toda ta "prijatelj vdov" je tudi kradel. Vendar ga je pa dohitela roka pra-vice in tako bo v zaporu premišljeval, kako se tolaži vdove, " Grozilno pismo. — Ko se te razširila leta 1849. vest. da bode general Wrangel zasedel Berolin, je pisal staremu gene-rabi nelodo grozilno pismo, v katerem mu zatrjuje, da bodo v istem času, ko bo 011 jezd 1 na čelu svoje armade v Berolin. obesili v Stettinu generalovo ženo. Stari junak se n; zmenil za to grožnjo. Ko p je jezdil general s svojim Štabom skozi Brandenburška vrata v Berolini, se je spomnil kljub temu na svojo ženo in na omenjeno grozilno pismo. Nagnil se je k svojemu adju-tantu in mu šepnil: "Ti, kai misliš, ali jo res sedaj v Stettinu obešajo?"
Pritožba proti monakovske-mu pivu. — Na Ogrskem se uživanje bavarsikega piva silno širi. Tako so samo v Budimpešti meseca januarja in februarja spili nič manj kakor 2800 hI bavarskega piva. Proti temu so vložili ogrski pivovarnarji protest pri vladi.
Ozkim krilom se napoveduj: konec; šef ene najimenitnejših modnih hiš v Parizu je v nekem intervievu izjavil, da je ozJko krilo bila ".zabloda'* že samo na sebi, njegov padec pa so pospešila še ekscentričua pretiravanja. Ideal bodočnega ženskega oblačila je gršlca nagubana ha-lja, s katero se združi eleganca m dostojanstvo o-blek drugega cesarstva. V rabo pridejo mehke, rahlo padajoče tkanine in namesto dosedanjih ostrih ( v resnici surovih) črt ženskih oblik nastopi komai vidno naznačenje istih.
Klobuk in politika. Neka ita lijanska dama, ki biva v Carigradu, je imela pred par dnevi na glavi jako eleganten klobuk. ki je bil popolnoma podoben klobukom italijanskih bersaglierjev. S tem "patriotič-nim'' klobukom se je sprehajala po glavnih carigrajskih u-ticah. Drugega dne je dobila francosfko pisano pismo: "Gospodična! Če boste imeli Še enkrat ta klobuk na glavi, tedaj se Vam nekaj zgodi. Turški častnik". Dama ni več nosila klobuka. Maščevala se je s tem, da je vrnila klobuk nio-
distinji, ki ga je s pismom vred dala v razložbo.
Lakota v azijski Rusiji. —
V šestnajstih pokrajinah vlada velika lakota. V -amarski pokrajini prodajajo konje po 20
kron. krave po 25 kron. V nekaterih pokrajinah razsaja le-gar in druge nalezljive bolezni.
DESET ZAPOVEDI ZA KADILCE.
Kajenje ni vedno škodljivo. O načinu, kako se mora kaditi, iko se noče škodovati, je pr -občil znani zdravnik prof. dr. Maks Breitung v listih za ljud-j sko higijeno deset zapovedi, ki j obvarujejo vsakega kadilca j š^kode, ako se po njih ravna. 1 Glase se: i. Največja množina, pri kateri ne nastopijo še znaki zastrupljenja, je dnevna poraba 25 gramov tobaka. Ta j množina odgovarja številu pe-tih cigaret srednje velikosti. 2. | Kvaliteta tobaka ne igra ma- j le vloge. Zmota je, misliti, da , so domače takozvane lahke j vrste tobaka neškodljive. 3.1 Nikdar se ne sme kaditi na prazen želodec. Kajenje pred zajutrekom na noben na&in ni priporočljivo in ravno tako slabo vpliva kajenje pred glavnim obedom. Tudi kajenje pozno zvečer, da se prežene spanec, se mora nujno odsvetovati. 4. Smodko naj se ne drži po nepotrebnem v ustih in se je tudi ne sme pokaditi čisto do skrajnega konca. Nekateri imajo navado, da žvečijo smodko med zobmi. S tem se zgornji del smodke zmočii in se deloma razkroje škodljive substance tobakovega listja. Ako se sline, kar se dostikrat zgodi, požira, nastane na ta način nov vir zastrupljenja. 5. Svetovati je, vreči zadnji del smodke proč. 6. Lokalno draženje jezika, sluznic, ustnic in cele u stne votline je pripisovati le vsled premočenja razkrojenim substancam. 7. Kronični katar v grlu in vedno manjša zmožnost duhanja, na čemur trpe mnogi kadilci, je posledica pogostega stika dima s sluznico v grlu in nosni votlimi. 8. Kadilci, ki se vedno poslužujejo očiščenih cevk za smodke, se marsičesa obvarujejo. 9. Prvi znaki zastrupljenja se pokažejo pri srcu nekak čut tesnobe, ki traja eno ali dtve minuti, včasih tudii 10 minut ali časa, in j ki zgine samo ob sebi z globo- ! kim vdihavanjem zraka. 10. Vsi i ti m-gljaji pomenjajo za kadilca kot resno svarilo, ako se; hoče obvarovati težkih posledic zastrupljenja z nikotinom.

Veselo Velikonoč želi vsem svojim odjemalcem slovenski krojač in založnik vseh
nMikil) potrebMm,
P
6105 ST. CLAIR AVE.
iRIPOROČAM se vsem rojakom, da pridejo in si pogledajo mojo zalogo vsakovrstnih letnih oblek ki jih vsled velike zaloge prodajam po najniqi ceni. Izdelujem obleke po meri in po najnovejšem) kroju. Priporočam tudi svojo veliko zalogo vsakovsf- i nih moških potrebščin. Edini založnik vseh sokolskih i
stvarij.
TEL. RRINCETON 2402 W
Kadar iščete svojega prijatelja, sorodnika ali znanca, pa ne veste kje je, pridite k nam ali pišite nam, da denemo v list. j Ker je "Clevelandska Ameri- \ e ka" razširjena po vseh mestih, t ■ se bo prijatelj kmalu dobil. Ce- j e|» na takemu oglasu je $1.00 za petkrat.
Samo $2.00 za celo leto, In dobite "Clev. Ameriko" v hišo vsak teden dvakrat.
i t
t '	-	^	I
s	*
J
pti&lljaio mali rajali radi stojim sorodnikom, prijateljem • II znancem ▼ staro domovine la to seveda B^jrsje v g|.
tm« dinarju, kar »a M)Mtraja, na|mtH(« ta 1 a je 1 ■ 1 j 1
preskrbi C i *
FRANK SAKSER
82 Cortlandt St,	New York, N. Y.
-Podružnice:--*
6104 St. Clair Ave.t N. E.,	Cleveland, O.
farna bi drugam segali, ako Tsm Vsi rojsk naj bel j postreže? Sedaj pošiljamo
100 kron avstrijske veljave za S20.5O
m po&trvlno vred.
slabost.
+
Nekatere osebe so podvržene napadom čudnih slabosti}, katerih vzrok si nikakor ne morejo raztolmačiti. Ta slabost pride naenkrat, brez svarila ter naredi ljudje nesposobne za delo, trudne in obupane. Ta slabost je ponajveč krat posledica nereda prebavijalnih organov. Lahko je želodec bolan, jetra ali odvajalni organi, mogoče je slaba kri, slabi živci. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, kakor pilule, dekotke in močne likerje, toda brez vsakega uspeha. Oni potrebujejo ono izvrstno zdravilo, ki deluje na vseh pi«-bavljahuh organih.
Očisti celo telo in Daje moč celemu telesu, daje bogato kri, regulira sistem.
To zdravilo, katero lahko rabijo vsi člani družine in katero ki morali rabiti v vseh slučajih, ko se ne počutite dobro, je dobro znano
Trinerjevo Ameriško
GRENKO VINO, m
To naravno zdravilo je narejeno iz grenkih zelišč in rudeče ga vina, ima obširno polje delavnosti« ker ima tako veliko zdravilno moč pri neredno-iti prebavi jalnih organov, ki so podlaga zdravja celega telesa. To zdravilo-bi morali rabiti pri:	c
Želodčnih boleznih in odvajalnih orga nov,
zaprtju in njegovi posledici, ponovnih glavobolih, revmatičnih napadih, nevralgiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, koliki .in krčih, napet ju in* bruhanju.
in v vseh takih boleznih, kjer čutite z gubo apetita in kjer se ponavlja slabost telesa. Po lekarnah.
JOŠIP TRINER,
Importer In exporter.

je danes
«1 mnogimi kandidati demoni lične stranke za predsedrii-i nest o ima Wood row Wil-največ upanja, da postane
rrdstdnik," oziroma, da bo lovan pri demokratični vencijL Harmon, Clark in Underwood ne, štejejo dosti, ►rkoli so v kaki državi prime volitve, povsod dobijo »novi privrženci največ i sov in največ delegatov. \Ta tvenciji bo imel Wilson tri-toliko delegatov kakor larmon. Clark ali lTnderwood. lina smola za Wilsona je. ker jht bodejn združili njegovi na-otniki. oziroma privrženci trka, Umlerwooda in Har-•jnona, in to pomeni precej, ker jmoranio pomisliti, da mora do-l jbiti pri demokratični konven-t«i]f kandidat dve tretine glasov | ' »seb navzočih delegatov. To V v nasprotju z republikansko konvencijo, kjer odločuje navadna večina. Najbolj mogo-■ *.ena demokratična delegacija Tiio newyorSka, ki posije na konvencijo 90 mož, skoro deseti-■ jdk> vseli delegatov, katerih je <fcupaj 1072, Toda s to detega->«cijo je jako žaltava. Vse dele-fpite zvoli en sam mož, vodja ' Tammany, ki je politična stranica mesta New York. Ti dele-bodejo volili za onega, Mor se j«*h bo bolj ustrašil, in Itak or jim bodejo naročili poli-Jk'ni bosi iz Ney Yorka.
Kaj pa Bryan?
Ko Kt demokratični aspiran-■M*a predsedniško mesto med-jj prepirajo, pa ima Bryan » priliko, da stopi med delete in jim vzame kandidaturo. ___mnenju demokratičnih politiko^' ima tndi Bryan lahko-Precej upaWja, da bo izvoljen, gpnriroma imenovan kandidatom, in in njegovi prijatelji to ; ro vedo, zato pa na tihem V »delajo in čakajo ugodnega tre--nnutka. Za Bryana je volilo že ljudij kot sploh za kakega nega moža. Dvakrat je pri |#rtdsedni5Mi volitvah dobil iaiid pet milijonov glasov. Naravno je. da bo Bryan sam na j Jronvencfji.
Republikanski položaj.
Taft nima mnogo privržen-cv pri navadnih državljanih. Za njega delajo bolj zvezini liki. Mnogo politikarjev \ Andi z njhn drži, ker upajo, da 'IIm mogoče prodrl. Taftovi privrženci so večji posestniki in ^lastniki bogastva, katerih pa-e.ti so bile že zadnjih d vaj-,, let zaprte napredku^ ki sc
Pennsylvania.	nn objaviti o tem nekaj natanč-
* nejili |>odatkov. "La Tribuna" V vsakem distriktn Pennsvl- hoče vedeti, da bo ta doku-vanije je sedaj en Rooseveltov me nt, ki bo v duhovniških Kro-in en Taftov kandidat. Ce se gtt vzbudil veliki, iznjjjttdenjtf', naprednim republikancem v objavljen že pred Veftkonocjo tej flržavi ne bo posrečilo pro- in da ob-tfga v javnem to re-dreti, tedaj je njih krivda. Pri- formo: papttf bo boje odredil, marne volitve v Pennsylvaniji1 da klerik ne bo mogel lnti se vrše 13. aprila. Položaj *n posvečen pred 2« leti svoje nkvat je jako nestalen, ker starosti v duhovnika, vse stranke tiščijo /a svojimi Ta dokument bo podrobno kandidati in vsa,ka pravi, da bo | navajal vse vzroke, k. so sv.
Očeta dovedle do te odredbe, j k i bo stopila V veljavo z 1. januarjem 1913. V tej moti-
zmagala.
Kaj je na za padu?
"Tri'hnne", ki izhaja v Clr.v-cnne, Wyo. je nazadnjaški li^t. katerega urednik jc Stand pater in velik Taftov privrženec, ker ima zvezino službo. Ta list je izdal oklic na svoje čitatelje
Nova papeževa odredba.
* tsami nazivajo "kapitaliste" in atrajo vse druge za "wor-
vaciji si bo papež prizadeval ovreči vse obtožbe,'ki so bile v zadnjem času izrečene na rovaš sv. Cerkve, glede celibata in duhovniške morale. Tožbo. da se klerike prezgodaj
.....................	, veže z obljubo čistosti, hoče
11 uspeh je bil sledeč: Roose- 1 papež odstraniti, ravno na ta vel 1150 glasov, Taft 370, C11-1 način, da se obljubo čistosti, nimins' 90, I<a Follette '>0. In ; ki jo nvora duhovnik položiti vendar, ker v Wyomingu 111- f ob svojem posvečenju v mas-majo primarnih volitev, Ijti- nika. odloži na zrelejšo dobo dje ne bodejo mogli na,prej do-1 mladega klerika. V dokumentu ločiti kandidata. Delegatje iz 1 bo pojasnjeno, da bodo vsled WyomitTga bodejo zbrani od teh odredb imeli klerik« več ča-poiilične mašine senatorja \Va- sa, da se primemo pripravijo rrena.	za svoj bodoči -tan in ua dolŽ-
) nosti, ki so ž njim spojene, in
-0--j da se bodo lahko pripravljali
na > v o j poklic z obsežnejšimi študijami in daljšo prakso. Xa ta način — bo omenjal ta dekret — ),odo dosegli večjo zrelost in avtoriteto, ter vsled j tega večji odpor proti vabljivo-
kakor znano, namerava pa-1 sti in zapeljivosti sveta. —
I oež Pij X. uvesti razne refor- Papež bo odredil, da bodo kle-!me v cerkvenem pravu, ter v 1 riki pred letom svoje dobe življenju in disciplini klerikov. ■ mogli biti imenovani koadju-Ljtidstvose reformira le s stro- torji župnikov, seveda ne da go reformo klerusa, to je stalna : l»i Mi posvečeni v mašmka. formula cerkvene politike pa- Morali bodo izvršiti 5 let teo-peža Pija X. od početka nje- logije in en kurz za sv. Pismo, •{ovegfl pontifikata, Papež Pij Ker žu|«iiški koadjutorji ne X. je zato imenoval posebno »»odo mogli biti posvečen, v komisijo za kod i lici ran je kano- mašinika. ne bodo mogli brati ničnega prava. Seveda se takoj sv. maše in ne spovedovati, kodificiranje kanem, prava ne | pač pa bodo smeh krsevati. obda izvesti naenkrat, nego je bajati, pridigovati itd. Ireba pripraviti tla. zri neka- Gospodarske posledice te re-tere radikalne reforme, ki so forme. nadaljuje list, bodo go-m bodo vzbudile mnogo Suma tovo zelo dalekosezne. Sedaj in kritike. Ni še izginil vtisk. so bogoslovci vzdržan, vecji-k, so ga naipravile nekatere I del v navodili in s štipendijami papeževe odredbe, ki so bile že j in sicer običajno do jj — 23 .'bj a vi jene ali pa. ki so bile le leta. Stvar pa bo cisto druga: naznanjene. Spominjamo na 1 čna. ko bo treba zanje skrbeti
odpravo nekaterih pra*nfrov,M« k'la- — Kazen te*a na motu proprto "nc teme«": | P« *e »»resdvomno število na odredbo za odpravo ženskih duhovnikov anat.no skrčilo. — postrcžnic pri duhovnikih, in Razlogi so umevni, na prepoved duhovnikom gle- Vse to. ki bo brezdvomno de sodelovanja pri denarnih1 predmet dolgim .11 strastnim podjetjih	1 kritikam, odgovarja pnncipn
Papež Pij X. ima bre.zdvom-	in mišljenju papeža
... . • 1 ,	P a X. to ter restavnranje
no najboljše 111 idealne namene, '/J*	J
rad bi dvignil ugled cerkve na , '	.... .
' . . , ,	Reforma >0 radikalna m re-
pot a gi v zgled nega dunovmst- .. ' ■ '	...	. . ^^^
Vendar kakor iv poka- « .«	(l» ^ .
zalo. tozadevne papeževo o,I- ■ «a); ™u-j«l. spremen f,. e-
re(M>c Kredo predaleč, ter n	^"ftS
s ' ..........ki jih je Rim odločil izvršiti
v stoletjih. Na vsak način bo
s to izvedbo znatno dvignjena
duhovniška morala. In v tej
točki sklepa list — bodo
svetu? — Statistika izkazuje, da med vsemi državami največ pokadijo HoJandci. Tam odpade na glavo vsakega prebivalca nič manj kot 3400 gramov tobaka. Za H ol and-ko pride Severna Amerika z 2100 grami in Belgija z 1500 grami. Najmanj se pokadi na Angleškem, Švici, Laškem, Španskem in Portugalskem; tam odpade na posameznega človeka j 500 gramov.
Kmet — milijonar. — V občini Temesrekas na Ogrskem živi nek kmet, ki je kupil od grofa Miklosa posestvo, za katero je plačal 1,300.000 kron. Denar je takoj v gotovini izplačal. Novi posestnik, katerega sinovi so višji častniki pri huzarjih, še sedaj živi in dela kot priprost kmet in se tudi oblači v kmečko nošo.
king class". Okoli Tafta je vse •polno takih ljudij, toda nobe-Ipfwcga ni. ki bi javno šel za Ta-| ffci po kostanj v žrjavico, ka-f Isor hitro se oglasi Roosevelt. 2Taft bo dobil skoro vse gla--aove delegatov južnih držav, |rfcrr li delegatje so le igrača v jrOki republikanske politične ■snasiue. Ti delegatje so veči-- »orna poštarji iu drugi zvezini mradniki, ki držijo s Taftotn, liker jih on živi, oziroma ker i-■na Taft pravico take uradnike lovati. Toda če bodejo ti delegat K* na konvenciji videli, Taft ne bo prodrl, tedaj ga tboitejo takoj zapustili in volili iza ornega, ki ima največ upan-da postane kandidat republikanske stranke. To so politični sitanji. Medtem so po-ilje. kjerkoli imajo pravico, tla st vrše primarne pre<lsetlniške -wfilitve. oddajo svoje glasove Fvv velikem številu za Roosevel-Ua in l/a Folletta. Taft d<il»i <>d 'ljudij povsod le majhno večino.
Primarne volitve.
še je čas, da se vršijo v vsa-| fcc: državi primarne volitve. Ni-flcar ne vrjemite politikarjem. «da je .prepozno. Čas je še do 25. junija. Primarne volitve »e vrše raditega, da ljudje -pokažejo, katerega mnenja mo-bi najraje* imeli za predsed-ika. Sedaj sc bo mnogo pisalo p<riameznrh lastnostih vseh ndidatov. Ko se kampanja [jrri. te<laj se pa lahko vr-rne volitve, ker vsak-d dovolj o tem ali
prikrojene le italijanskim razmeram, ki so v marsičem bistveno drugačne, nego v mnogih drugih deželah, tako. da kar
li. bilo v Italiji izvedljivo, bi	. -	. . r>;
. , .	-	gotovo soc ašali z papežem F*i-
1.K drtrgod deloma nemogoče	y>to\o .oMa..u 1
■ .1 1 r 1 •	iem X. njegovi pri atelji m 10-izvesti. Prevladalo je sicer } s 1 •
mnenje. ,1. We pa„e. prav-^T-T« dobre", pravi zaprav reformirati razmere	.	1 T
,.	t t. r-: t i: t,-	pregovor, • in z malo četo <10-
k erusa le v itahp: da hi pa	' ^	-
Tn , • t, trM-'in	brih duhovnikov, upa pa p oz
ne kazalo, da U ua t.i uaun	________.
.. . , ,	P \. reformirati katoliški i'postavil le duliovnistvo [ta-
lije, zato nn ie v svojih od-	sVCt t .....	-redbah objel klerus vseh po- Tako piše rimski hst Tn-kraiin. Xaj omenimo zopet zna-	h«na". - Težko je sedaj kon-ne otlredbe, kateri sc je pred	trolirati točnost teh vazmh raz-meseci toliko govorilo po sve-	kritij, ki kažejo sicer, kakor ,u, namreč odprava ženskega	smo početkom omenili, da je služabnistvn pri tluhovnikih.- Oče plemenitih »n idealnih Ta odredba bi bila iz. moral-	stremljenj in tla ga vodi vzvi-nega in cerkvenega stališča res	Sena želja, dvigniti ugled Ce* idealna, toda po mnogih deže-	kvein morah, svečenikov. Xenial. neizvedljiva. Namen te od-	dar seza po preradikaln.h sred-redbe je, uvesti stare kanouič-	stvih. Zato je težko verjeti, da ne predpise glede "vita com-	hi vsi ti detajli odgovarjal« m-niunis" Toda n mnogih du-	ttncijam nameravane reforme hovniških gospodarstvih je to-	glede discipline klerusa. — lik o domačih in gospodarskih	Kimski katoliški list "t ornere opravil, ki jih morajo oprav-	d' Italia". k» ima dobre stike Ijati le ženske, ne glede na Vatikanom, tne.u, dfi so vsi ,„ da bi si mnogi duhovniki,	detajli in pret.ranosti. ki kro-.pioh ne mogli najeti kuharja,	žijo v laških in inozemskih liker bi ga ne ali le težko našli,	stih o pretvezni objav, pape-kar pa jc v Italiji mogoče,	zeve odredbe o disciplini kle-kier se jih lahko dobi. Oa se	ru.a izmišljeni. "C%>rr. d' Ita-pri te..n sploh ne oziramo na	lia" pravi le. da b, bilo mo-
- . i.. ... O,*...	t.i. i-nbal
materijelno stran tega vpraša nja.
Te odredbe se tičejo le življenja in discipline klerikov. a
goče, tla sv. Oče ne bo čakal objave cerkvenega zakonika, s katerim se peča že tleli časa posebna komisija, ki ima na-
Ijenja m discipline klerikov. a	kodificirati kano^ično pra
nekaj dni sem krizi po raznih	. . oW
listih, in st zopet denientira vest, da najnerava papež v kratkem objaviti dekret, ki se
vo. nego da bodo prej objavljene odjredbe že sestavljene, ki se tičejt> discipline klerusa, To
: • i t; »..... ......1..-I .	»«,_
ra tke ni objaviti dekret, ki <e- ^ ^ meni ft8t, pa tu. a globlje ,n se t.ce poklica.	t . da se to res
obljube čistetsti thdiovnika ter tarosti, kdaj sme biti posvečen v mašnika. Rimski ugledni list Tribuna" pravi, da je po nekit\ indiskrecijah v sta
tli m zgotli.
Naii zastopniki.
Sledeči rojaki so poobla.š čeni pobirati naročnino, proda jati knjige, naročati tiskovini in pobirati oglase v svojih ua. selbinah.	«
Za Chicago, 111. Fr. Mravlja. 2059 W, 23rd St.
Chicago, 111. Za Springfield, 111.: Anton Kuz znik, 1201 So. 19th. St Za Forest City, Pa. John Oso lin, Box 492 Za Moon Run, Pa.: Frank Str mljan, Box 238 Za Manor, Pa Frank Demšar,
Box 253.
Za Creb Tree, Pa., John Tome
Box 94
Za Ironwood, Mich. Jos. P Mavrin, 132 Luxmore St Za Ely, Minn. Jos. J. Peshel,
Box 165
Za Kansas City, Kans. Anton Žagar, 330 N. Ferry St Za E Mineral, Kans. Ig. Schlu ge, Box 47 Za Rodk Springs, Wyo. Am Justin, Box 563 Za Enum Claw, Wash. Joseph Malnaritch Za Great Falls, Mont. John A11-zac, Rainbow, Dam. Za Montevideo Uruguay, Južna Amerika, Frank Istič,, 245 Libertad. Za JoHet, W. John Jevitz
1306 Cora St. Za Barbertoir, O. in okolico Al. Bala nt. 112 Sterling ave. Za Meadow Lands in Cannons-burg Pa. I^nard Lenasi, Box 53 Meadow Lands Pa Za So. Sharon in Sharon, Pa. Jakob Peršhv, Boot 666, So.
Sharon, Pa. Za Beaver Falls, P*. Nick.
Klepec. 1836 — 3rd Ave. Za Brougbton, Pa in okolico.
Ant. Demšar, Box 135. Za P.radock, Pa. in okolico, Iv. Grm, B 57, Braddock, Pa Zn Vewprk, O. John C.abrov-
šek, 114 Jefferson St. /a Indianapolis; Ind. I.ovrenc Bizjak. 743 \To. War mam av. /n Clinton, Ind. John Jnrc,
Box iS?. Za država PensylVania John P.atieh, K. D. No.i Box 38 Washington, Pa. Za De Pue, 111. Frank ^farch,
Box 295 Za LaSalle. Tli. in okolico A.
štrukelj, 1202 Main St. Za Co n eni a ugh, Pa. Frank
Presta veel Box 174: Za Steelton. Pa. Anton Hren,
2:9 So. Front St. Za Luzerne. Pa Anton Vozelj.
Bennet St. Za Pittsburgh in Allegheny, Pa. Ignac Podvasnik. 4734 Hatfield, -Pa. Za So. Chicago IU. John Golob
3545 — 95 St. Za Waukegan. TU. F. Grom,
1212 — loth St. Za No. Chicago Fr Osredkar,
Box 546 • Za Milwaukee in West Allis, Wis. A111. Hren, 208 Grove St Milwaukee. Wis. Za Linkoln. TU. Karol Spent,
702 Sherman St. Za Aurora. Ill John Marsich,
5«sr. No. Broadway. Za Sheboygan, Wis. John
Grandlič, 1119 No- 8th St. Za Mohawk, Mich, in okolico.
John Kocjan Box 25. Za Calumet. Mich. John Ster-
benc, 706 Oak St. Za Aurora. Minn. Jac Serjak.
Box 275. Ka Gilbert. Minn. John Fran-el. Box 26.
<a Chisbolm. Minn. John Arko
Box 826. Za Eveleth, Minn. John Kau-, šek Box 615-
SLOVENSKI FOTOGRAF.
Se priporoča slavnim slovenskim društvom v izdelavo najlepših in najcenejših društvenih slik. Nadalje izdeluje fine poročne in krstne slike9 kakor kdo želi in po najnižjih cenah.
Velika naklonjenost, ki mi jo Slovenci skazujejo, priča, da jim dam vedno dobro in poceni postrežbo.
Vsem svojim odjemalcem želim vesele velikonočne praznike.
J. S. Jablonski,
6122 ST. CLAIR A VE.
(I
■ -M M i 11 M111111II1 i 11 III I I TI IHIlIlHIllitil;;
, j	•	I. ■• ^/I a
;: Razno perilo, ovratnike, kravate, nogavice, žepne robce, pasovi, klo-
:: bttke, čepice, slamnike, kakor tudi
«p \
- vsakovrstnih narejenih oblek za
1
dečke - dobiš v najnovejši KAKO-:: VOSTI PO ZMERNIH CENAH pri
Belaj k Močnik,
TRGOVINA Z RAZNIM MOŠKIM
BLAGOM
6205 ST. CLAIR AVE
Priporoča se v izdelovanje vsakovrstnih oblek po naj-
novejšem kroju.
SPOM
ANTON K A U ŠE K.
Spomladanska sezona vam zopet prinese veliko novega. Zopet s-1a-skrbeli raznovrstne ženske, dekliške in otročje obleke v raznih barval^' svilenih, šlinganih in volnenih oblek. Poglejte si naše izložbe, primeijmj Poleg tuktg navedenega blaga pa imamo veliko zalogo fine bele žensf;is fino ilingaqje za ženske in otročje obleke, čipke, ročne torbice, razne^-obleke v raznih barvah po zelo znižanih cenah. Postrežba točna in siki,
___._bbi
Velika zaloga nizkih in visokih če
illii' fiii iti
kil
in Idi
i*
Z'
na o->s-iii-fh. ne mo
Sli.

Ženske obleke.
Fine ženske svilene ali volnene obleke v raznih barvah, najnovejši kroj, okusno delo. Cena od $5.00-$25.00
Ženske obleke za prat.
Obleke izdelane iz finega platna,, v raznih barvah, garantirane, da držijo barvo. Od $1.00 naprej.
Že;nske letne suknje.
* Velika izbira ženskih letnih sukenj, svilene ali volnene dobite od $4.00 \do $20.00.
Zaloga poročnih oblek za neveste in jn velike in lepe izbire, kakor ravno sedaj. Doty, lene, volnene ali šlingane. Naše cene prekosijoo
prepričate ji i
Nadalje imamo fine importirane poro}11 stov, bele čevlje, sploh vse potrebščine kar jili'-dan poroke naša spletalka splete lase, jo opravi i"-
oijivi sili, vsled česar jih
je bilo po smislu J 2. kazenskega zakona oprostiti; sodnik pa gre in jiib bas iz tega oprostilnega vzroka obsodi! Tako svojevoljna sodba! Čemii so po-temta'kem*zakoni, čemu sodniški ižphi in čemu uradne pri -sege!
Sodnik je zapazil moje dvd-me in se mi je nasmehnil.
"To je naš takozvani pre neseni delokrog," je rekel "Namesto domovinskih občil oskrbuje reveže država. — O skrbnje jih v svojih zaporih, toda gotovo ne slabše, nego bi bili oskrbovani v svojih občinah ! Ali ste brali te dni o tistem občinskem reveižu nekod na Dolenjskem, ki je imel prebrano odkazano povrsti vsak dan pri drugi hiši in je med-potoma v košu umrl, ko ga je nesla dekla na hrbtu k sosedu? Naramni koš je bila njegova mrtvaška postelj. V zadnji hiši so sc. bili bali dela. potov in nadlege, če baš pri njih u-mre nadušljivi starček, pa so hiteli zbasati umirajočega v naramni koš in dekla ga je tresla k sosedu, ki je bil na vrsti, naj se ta z njim ukvarja. Pa ji je, žailfbog. že spotoma u
težki telesni poškodbi m d
o uboju. Vsako izmed teh vprašanj ima eno o upravičenem silobranu in prekoračenju silobrana. Porotniki potrdijo prvo, in sicer prekoračenje silobrana. zanikajo vprašanje o uboju^aneza Znrna in potrdijo zopet vprašanje o uboju Antona 2arna.
Sotfn dvor odmeri Franc Meketu radi hudodelstva uboja in prestopka prekoračenje silobrana kazen 6 let težke ječe. poostrene s postom in trdim ležiščem vsako četrtletje in temnico na Sveti dan vsakega leta, nadalje pa v povrnitev stroškov kazenskega postopanja in pogrebnih stroškov očeta ub t h dveh in ranjenega tretjega sinu.
Časopisje je dandanes svetovna sila. Človek brez časopisa je kakor napol mrtev za življenje. Berite, učite se!
■ i^^Tiiiiif^i^rT /liljyW.' Jf^T-.T
Društveni oslas1,
Društvo "Sava" št. 87. S. S.
P. Z. ima svoje redne seje vsa gasnil in morala ga^e nesti ko tretjo nedeljo v mesecu pri
John Grdini, 6021 St. Clair ave. Predsednik Ant. Lekan 1264 E 55 St.; tajnik Anton Lakner 1101 E. 63 St.; blagajnink Tom Jereb, 1268 K. 55 St. -r- V društvo se sprejemajo rojaki od 16. leta do 55. Torej imajo rojaki, ki so preporačili 45. leto. lepo priliko, stopiti v društvo, ki daje $8.00 na teden bolniške podpore in $500.00 smrt nine.
1. febr. 13.
"ti
Vsem, posebno pa našim cenjenim odjemalcem želimo
veset
Spomladanski slamniki
Vsi naši ženski slamniki so okrašeni doma. Imamo nalašč izurjene delavke zato. Izberite si kroj in klobuk bode olepšan po vašem okusu.
od 50c obleka, f1
S
ce, ovra;
H:
Poleg nase trgovine se nahaja tudi pogrebni
kočije za poroke, pogrebe, krste ali druge po
»
V obilen
-fill F
govec, 620;
zopet nazaj h gospodarja! Gotovo je bila ošteta! — Ali ste tačas tudi kaj z glavo majali?"
Bil sem v zadregi. Saj rad priznavam, da je moj sodnik l^ag človek, usmiljenega srca itd., itd* ali je pa tudi dober pravnik, to je drugo vprašanje!
Po tej praski je brat ranjenega Franceta 2arna Anton Žaru pred cerkvijo povpraševal Janeza Unetiča po Meketovetn i domu, da bi šel Meketa vprašat. zakaj 11111 je razrezal brata. in kmalu nato je s Anton odšel z drugim bratom Janezom Zarn proti Meketu. Med potjo srečata ^letnega fanta Viktorja Šenerja in ga prosita, naj jinia pokaže Meketov dom, katerega jim je pokazala tud' Ana Ratkovič. Ko pridejo k Meketu, potrka Žarn na vrata in pokličeta Meketa, naj odpre. Nato stopita v sobo, kamor se priškuli tudi ijlttni Sener. Pri mizi je stal Meke z dolg m, kuhinjskim nožem v roki. Janez Žarn 11111 pravi: "Meke, daj si- mir, midva se nisva prišla tepsti." Meke pa skoči k vratom, kjer sta stala Žarna n zahode z nožem Janeza v trebuh. Antona pa v prsi s tako silo, da st*i vsled ran tekom ene ure izdihnila. Tako pripoveduje fiener, kojega izpoved-ba se pa ne vjema popolnoma z izpoved bo Ane Ratkovič, ki je stala zunaj pri oknu. Priča Ana Ratkovič "/pove tudi, da sta prišla oba Žarna prav mirno k Meketu, ki je znotraj klel: "Proklete duše mračev-s.ke. jaz vam bom že posvetil," in ko je oba zabodel ;:"Mocht nichts! Smrt moja ali pa vaša." Zasliši se tudi obtožence \*a žena. ki pa. kakor njen mož obtoženec. trdi. da sta slišala od zunaj kletve, lomljenje vrtnega plotu n da sta tiščala sobna vrata, ker sta se bala Žar-nov. ki sta pa vrata s silo odprla in da je Meke rabil nož. v silobranu. Obtoženčeva žena izpove, da je Janez Žarn zagrabil njenega moža z rokama 111 ga hotel potisniti iz sobe; toda tega ne trdi niti obtoženec sam. Ko opomni predsednik obtoženca in njegovo ženo na nesoglasje v izpo-vedbah, se zagovarjata, da sta bila hudo prestrašena in da se ne spominjata natanko. Obtoženec ne 'prizna mnogo in venomer ponavlja, da priče lažejo, Od olrčine je obtoženec popisan kot marl j v in vesten delavec, ki je pa v pijanosti razdražljiv in se rad spušča v pretep.
Po dovršenem dokazovanju razširi zastopnik državnega pravdništva obtožbo v prvi točki na težko telesno poškodbo, in sicer na podlagi izjav gospodov izvedencev dr. Bnha in dr. Vavpotiča, ker se je prvotno glasila prvo točka na lahko telesno poškodbo, čemur ne u-govarja obtožencev zastopnik dr. Smola. Ker je prišlo obtožencu med Obravnavo slabo, je prekinil predsednik, nadsvet-uik gosp. G!ai*dini, razpravo, ki se je nadaljevala ob pol zvečer in se končala oh 11. ponoS iko»m je
■
K. K. podp. dr. Srca Jezusa
ima svoje redne seje vsako dru ijo nedeljo v mesecu ob i. uri popoldne v K na u sovi dvorani. Uradniki za leto 1912 so: John Pek olj, preds. 5613 Carry ave, Jernej Krašcvec podpredsed. M'athJ Oblak, tajnik 1761 E. 41 St.; J. Brus rač. taj.: John Levstek blagajnik; F. Levstek in F. Komidar odbornika. Maršal A. Skulj. Društven' zdravnik F. J. Schmoldt, 5133 Superior ave. Uradne ure od -8 zvečer.	30. dec. 11.
K. Ž. P. dr. Srca Marijinega
(staro), ima redne mesečne se je vsak drugi četrtek v mesecu ob pol 8. zvečer v mali Kan sovi dvorani. Vstopnina od-17 do 30 leta S t.50; od 30 do 45 leta $1.75. Mesečnina je 40c in bolniška podpora po $5.00 na teden. Katera želi pristopiti mora biri vpisana en mesec prei po društveni sestri. Predsedni ca Ana štepec. 1204 E. 40 St.:
1.	tajnica Ivanka Pelan, 6131 St. Clair ave.; rač. tajnica Helena Mali; blagajničarka Ana Povž, 4426 Hamilton ave.
»9. marc 12.
Samostojno K. K. P. dr. sv.
Jožefa ima redne mesečne seje četrto nedeljo v mesecu ob
2.	uri pop. v Knausovi dvorani. Vstopnina od 18. do 30 leta $1,50 od 30 do 35 $2.00 in od 35 do 40 leta $2.50. Predsed Frank Koren, 1583 li. 41 St I. tajnik Fr. Koš meri j, 455 E. 152nd St. Collimvood: II. taj Peter Pikš. 6305 Glass ave. Blaga j. John. Grm, 1089 E. 64 St. Rojaki se vabijo k obilnem pristopil.	(1. j an-. 13
Društvo "Delacev", št. 51 S.
D. P. Z. ima redne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 2 pop. na 6006 St. Clair ave. Društveni uradniki: Jos. Žele. 6108 St. Clair ave. predsednik. Primož Kogoj. 6006 St. Clair ave. tajnik. John Svete. 6120 St. Clair ave. blagajnik. Društveni zdravnik za pristop je dr. Wh'te. V društvo se sprejemajo Slovenci od 16. do 55. leta. Za $125 na mesec se zavarujete za $7.00 bolniške podpore in $500 smrtnfne. Za na-darijna pojasnila se obrnite 11a društveni odbor.
15 marc 13.
Dr. av. Vida, št. 25. K.S.K.J. imn svoje redne mesečne seje nrv#» nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Preds. Mike Set-nikar, A131 St. Clair ave. I. taj. Jos. Rnss, 1506 E. 55 St. društ. »travnik T. SlLškar. 6127 St Cfeir ave. Jar; Kitaus,
od 16 do 45 Usmrtnina $500 ali $1000, in $6 bolniške* podpore na teden. Novovpisani 'član mora prinesti zdravniške liste I. tajniku pred sejo, nakar se pošljejo vrhovnemu zdravniku; če ga ta potrdi, društvo pri prihodnji seji glasuje o njegovem sprejetju. Isto velja za članice. Ro jaki se vabijo k obilnem pristopu.	1. a ver. 12
Dr. Slovenske Sokolice itiiap, svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu » mali Knausovi dvorani ob 2 uri popoldne. Novopri.stopivs. mora biti vpisana po kaki sestri Sokolici.
stat usi ka Zofka Birk (joj«, Glass ave.; tajnica Marija Pe terlin, 6314 Glass ave.; 11. taj niča Antonija Likar 6014 Coi lins ave. Collinvvood O.; bla gajničarka Ana Gorenc 1258 E S5 Sr..; dr. Zdra\nik J. Selišk.i: 6127 St. Clair ave. (1 jari. 1.*
Dr. Slovenija ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo \ mesecu ob 2. popoldne v prostorih na 3044 St. Clair ave N. K. Kdor želi pristopili nw< ra hiti upisan mesec dnij p« prej po društvenemu bratu.
Bratje pristopajte k dobre n društvu ker dr. Slovenija pi;. ča $6 bolniške podpore na it den. — Preds. Frank Špelk 3504 St. Clair ave.; tajnik Fr Rus 6104 St. Clair ave. N. E blagajnik Anton Pijelik 1758 F. 43 St. Bolniki se imajo javit bolne ail zdrave pri predselnikis Fr. Spelko, ali pri tajniku Fr. Russ,	31. dec. 11.
Si. ml. pod. dr. Žal. Mate re Božje ima redne meseču. seje vsako trejo nedeljo v me secu v Knausovi dvorani ol 2. uri pop. in redne vaje vsak pondeljeffc v mesecu ob sedmih zvečer v veliki Knausovi dvo rani. — Predsednik Jak. Žil 1253 E. 60 St. ; tajnik Jos. Gla vič, 1126 E. Oi St.; blagajnik Matija Glavič, 6131 St. Clair ave., načelnik F. H. Mrva* 1336 E. 55 St. Društvo spreje ma osebe od 16 do 30 leta in plačuje $6.00 bolniške podpore. Udnina znaša 50c na mc-sec.	(1. avg. 12.
Dr. sv. Frančiška, it. 66, K
S.K.J. ima svoje redne seje
vsako drugo nedeljo v mesecu na 2695 E. 79th St. Predsed nik, Egidij Vrhove 256} 79. cesta, prvi tajnik, Josip Perko, 6914 Grand Ave., za stopnik Anton Šušteršič, 1618 Otter ave. Rojaki se vaJftijo k obilnem pristopu. 1. ntarc 11
Tel. in pod. dr. Slov. Sokol, ustanov. 3. jun. 1897 ima svo}< redne mesečne seje vsako 3. nedeljo v mesecu na 6131 S' Clair ave ob 2. uri pop. s. č. Starosta Jos. Kalan 6006 Si. Clair ave.; tajnik Fr. Hudovernik 1243 E. 60 St.; blagajnik Iv. Pekolj, 5613 Carry ave.: dr. zdravnik J. M. Seliškar6i27 St. Clair ave. — Tel. učitelj Iv. Levar. Telovadne vaje se vrše vsak drugi torek v mesecu in vsak petek, za naraščaj od 7. do l/29. za telovadce od 8 do 10. zv. s. č. na 6131 St. Clair ave.	1. jan. 13.
K. S. K. pod. dr. sv. Alojzija
v Newburgu ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Mike Plutov dvorani na 3611—81 St.
Predsednik John Lekan 355? E. 80 St. S. E., tajnki Josip Trček 3596 E. 78th St. S. E blagajnik Anton Fortuna 3593 E. 81 St. S. E. * 1. jan. 13.
Mlad. pod. dr. sv. Antona
Padovanskega v Newburgu ima svoje redne mesečne seje vsako 4. nedeljo ob 2. pop. v M Plutovi dvorani na 3611 E 81 st St.
Predsednik Jos. Lekan 3556 E. 80 St.: tajnik Dom. Blatnik 3538 E. 82 St.; blagajnik Fr. Pint 3611 E. 81 St.; Načelnik Louis Gliha 3572 E. 82 St.
1. jan. • 12
Slov. K. Vit. dr. sv. Alojzija, ima svoje redne mesečm seje vsako 4. nedeljo pop. ob 2. uri in redne vaje vsaki 2. in četrti torek ob & uri zv. v fCnpn«ovi dvorani. Predsednik
Jak. Mauser . I. tajnik
Makše, 4229 St. Clair .. Društveni zdravnik J. M. liškar. Vsa pojasnila daje tajnik.	1. jan. 13.
K. S. P. dr. sv. Barbare, it.
6. spadajoče k gl. post v Forest City, ima svoje redne me-sčne seje vsako prvo nedeljo v mesecu in sicer ob 10. dop. V Grdinovi dvorani V društvo se sprejemajo člani od 16 do 45 l. Vstopnina je po starosti. Bolniške podpore se plača $7. na teden in takoj po vstopu. Predsednik M. Colarič 1188 E. 61 St.; tajnik J. VVidervol 6127 St. Clair ave.; blagaj. M. Vintar, 1141 E. 60 St. Pojasnila dajerta predsednik in tajnik '!. jol.i'v
Slovenska Narodna Čitalnica
ima svoje redne seje vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. zvečer v čitalniških prostorih na 1157 E. 61 st St.. Knjige se izpo-sojujejo vsako nedeljo od 9 do 11 ure dop. in vsak četrtek od 7 do 9 zveč. Vsa pojasnila dajejo: perdsednik Peter Pikš, 6305 Glass ave.; I. tajnik Ig. Smuk, 6401 Bonna ave.; blagajnik Jakob Pdžun, 1164 E. 61 St.	(1. jan. 13
Samostojno Pevsko in podpt dr. Vrh Planin, ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu in pevske vaje vsak torek in petek zvečer ob S.iiru Predsed Maks Temistokle, 67a E. 152 St.; podpredsednik A. Pelan 513 E. 152 St.; tajnik Carl Lanrpe 16007 Waterloo Rd.; blagajnik Martin Janežič, 5706 Waterloo Rd. 1. apr 12
Ciril Metodova Podružnica,
št. 24, ustanovljena 25, februa-rija, 191 o v pomoč onim sloveti-skim otrokom, katerim groai nevarnost, da postanejo Nemci ali pa Italijani, ker ne morejo priti v slovenske sole, tni prispevek za člane je 50c.' Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9- uri dopoldne v Knausovi dvorani. — Predsednik, L. J. Pire, 6119 St. Clair ^ve: tajnik John Vidervol, 6127 , St. Clair ave. Mike Setnikar, 6131 St. Clair ave. blagjanjik
. j*. St' *!, 4. wrg. II.
Narodna dobrodelna Druih*
v pomoč slovenski mladini, šolskim otrokom m siromakom v
Clevelandu. Skrbi za očne knjige slovenskim otrokom ter jib drugače po možnosti materijal-no podpira. Letni prispevek je samo 50 centov, toda potamea ni darovi so dobrodošli. Pressed., L. J. Pire, 61 ig St. Clair, ave.; tajnik J. Vidervol, 6137 St. Clair ave ; Mike Setnikar, blagajnik. 6131 St. Clair ave.
4. avg. u
m
m
Slovenski politični klub ima
svoje redne seje vsaki drufi torek v mesecu v Knausove} dvorani. Odborniki so: Predsednik, Frank Butala 6-220 St Clair ave; podpreds. Ivan Zulič, 5704 Bonna ave.; tajnik Ivan Pekolj 5613 Cary ave.: blagajnik Jos. Žete 6108 St. Clair ave.; zapisnikar Ivan Av-sec 3858 St. Clair ave. Rojaki Slovenci se vabijo k temu kht-bu. Pojasnila dajejo vsi uradniki kluba.	4 avg. ti
Žensko podporno društvo "Clevelandske Slovenke0,
daječe k S. D. P. Z. v Coue-maugli, Pa. imajo svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih g. Smreka rja na 82. cesti. Društvo daje $7.00 bolniške >pod-pore na teden in $500 smrt-nine, Slovenke se vabijo za pristop. Marija Polončič predsednica 8100 Union ave. Fran* čiška Penka tajnica, 3557 E. 81 St.; Frančiška Juh blagaj-n»ca, 3533 E. 82 St.
Dramatično in podp. druitvo Lunder-AdamiČ« it. ao S.&P.Z.
ima redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v veliki Knausovi dvorani dopoldne. Društva daje $8.00 podpore na teden in nine. Reden mesečni* ai je $1.00 Predsednik J. 6401 Bonna ave. I. Smuk 6401 Bonna gajnik Fr. Lah, u< Nat nik.
Slovenski krojač in izdelova
Se priporoča slavnemu občinstvu v izdelavo vsakovrstnih oblek po meri in po najnovejšem kroju. Cene oblekam ki so narejene pri meni,; so nižje kot drugje. Rabim samo blago prve vrste in delo je garantirano. Prevzamem tudi popravila, likanje in čistenje oblek.
Svoji k svojim! Se priporočam!
Vesele praznike vsem!
6110 ST. CLAIR AVE
Prišel bo k valim vratom mož z rumenim tiketom.
En komad lahko dobile zastonj
ZA RUMENI TIKE
Najboljše, najčistejše in naj močnejše drože na svetu.
Nesite rameni
k vašemu grocerju - poskusite drože za stonj ~ in vselej jih bodete rabili
Hranite labelne in zavitke za darila.
j
novim letom so naju, mo-sodnika in mene, nenado-premestili s preiskovalnega šča na kazenski oddelek o-
nega sodišča. Moj sodnik izjavil, da mu je vseeno, to delo ali ono: za nobeno se ne pulit Sploh, je rekel, ako se višji modrosti vidi odrediti, da mora od novega leta naprej prevzeti referat sodnega vrata-ali posel pisarice na stroj, bro! bo pa od novega leta ej sodni vratar oziroma pisarica na stroj. Prava reč! Razloček med vsemi temi rasnimi sodnimi opravili je v primeri z večnostjo prenezna-ten, da bi se Človek razburjal zaradi njega! — Jezi ga le to, je Tekel, da so ga o premestitvi obvestili šele zad'nji hip. Kako je hkoncu leta hitel in se trudil, da vse izdela in da iiačisti mizo! Da je vedel kaj « nameravani izpremenibi, je rekel, bi bil vendar lahko par sitnih slučajev pustil nasledniku....
Jaz sem se nekoliko bal novega, nevajenega dela. V so-¥oto sva pričela. Dopoldne ni bilo nič, rekel mi je pa sodnik, da bova popoldne sodila vlačugarje in berače, če jih kaj |)riženo. Naj pripravim torej dotične zapisnike in preČitam vlačuganski zakon.
Tovariši so me podučili, da se za zapisnike o vlačugarjih in berači posebne police, i katerih je že čisto vse natis-njeno, celo običajni zagovor obdolženca in tudi sodba z razlogi vred: nič drugega ni treba, nego vpisati še ime obdol zenca, pa je mož zaslišan, kri vim spoznan, obsojen in v zapor odveden, kakor da si vrgel krajcar v avtomat.
Povedali so mi ttrdi, kako je vsjni pristav Bobek, tisti ki je govoril nemščino brez členov, sodil vlačugarje. Bilo je to še v starem sodnem poslopju in jBobek je bil nekega dopoldne /«koln enajstih baš namenjen kakor po navadi iz pisarne, da ujame še zadaj i blagoslov. Pa sreča *e na stopnjicah ječarja, ki je gnal pred seboj tri kla vrne vlačugarje, dla jih postavi |>red svečenika kaznujoče pra vice, pred pristava Bobka. Za-radN vlačugarja zannuditi zadnji blagoslov nikakor ni kazalo pobožnemu Bobku, pa Je Icar tam na stopnjicah s prstom I zaporedoma pokaiza! na možakarje in razglasil: "Tri dni, pet dni, sedem dni! Fuehren Sie nor .hinattf, wird Diurnist TJrteiJ machenP — in vse je lwb v redu in Bobek je lahko 1 se pravočasno prišel k "zadnjemu blagoslovu," ko so poučeni krogi trdili o njem, da se zanj ni deli! v šentjakopski cerkvi, ampak pri "Zlatem sod-•čko."
Ta pojasnila so me pomirila in brez strahu in dvomov sem sledil sodniku, ko me je ob , štirib popoldne pozval v raz pravno'sdbo.
Tam so že sedeli na obtožni klopi štirje obdolženci: dva iz med njih sta b»la v kroju, nam-Teč v jetniškem. Z a njimi je "" stsl jetniski paznik. Stari so bili od dvajset do petinštiri-*feset let m radovedno so se ozirali po sobi.
Sodnik je stopil tik prednje in si vsakega ogledal od bli-in natanko, kakor da jih *tha.
Potem se je naslonil s hrb-ob mizo in jim razložil, so ovadeni m Obdolženi, da majo nič denarja, da pa na-k temu pohajkujejo brez la. — Pohajkovati brez de-je rekel, pa smejo po'naših a rekih zikonili samo tisti, imajo denar, in je že takih mahov več nego preveč. Zato zelo koristen ta zakon, ki povednje brezdelno pohaj-' nje. srtro že ne vsem. vsaj m, ki nimajo denarja. Bolj-nokaj kakor nič! — Kazen take prestopke, je rekel, je d fsem zapor od enega do mesecev; vrbutega pa sto-onosfran Ljubljanice mogoč-pošlopje. ki se mu pravi delavnica in je v nji zn jenih baš nekaj mest, do imaiJ o pravico marljivi, zlasti taki
nad drugega se zagovarjati in	tla. "sopli so enakomerno in
opravičevati. Ivazali so svoje	glasno in kazalo je, da zadrem-
zuljave roke in svečano rotili	Ijejo.
tako pekel, ki naj jih pri tej j Sodnik se je razburjal: "Kaj
priči pogoltne, kakor tudi stre-	naj storim z vami, pokore! Ta-
lo, ki naj jih z jasnega ubije,	kele špitalarje mi semkaj vla-
a;ko ni res. da so do zadnjega	čijol Saj vendar nismo ne bol-
vzt rajno delali in si pošteno svoj kruli sluižili po širni o-grski deželi; samo ta hip so slučajno brez dela, ker so izgubili delavske bukvice, župan jim pa ne da drugih, češ, da po novi domovinski postavi ne spadajo več v njegovo občino — "hvala Bogu", je rekel ta Herodež! Zato odklanjajb sleherno kazen, zlasti pa, so namiga vali, prav nič ne reflek-
nica, ne hiralnica, ubožnica pa tudi ne! Še s takimle naj učeni sodnik trati svoj dragoceni čas, seveda! Ampak ga ne'bo! Lahko kar greste, prijatelji, ste že opravili, prosti ste, kar izgubite se v božjem in cesarskem imenu, kamor hočete, pa srečno!"
Nobeden se ni ganil.
Sodniku je nekaj šinilo čez lice, zdelo >e mi je podobno
»
[19
tzka
tujejo na obetano jim sinekuro sočutje, toda nadaljeval je z v prisilni delavnici.	osornim glasom: "Oho! Vi ne
Odkritosrčno povsem: Jaz bi I greste?" Vam ne diši prostost? bil v zadregi, kako soditi! O- Torej taki tiči ste! Seveda, grstka je daleč, kar se tiče pra- zunaj je mraz, kaj ne, da kar vne pomoči, dalje nego Ameri- stopinje zvene, pri nas pa lepo ka — možem se pa ne vidi v gorko. kakor pri peku; zunaj srca. Morebiti se lažejo, more- vas še iz hlevov pode, pri nas biti pa je njih zagovor vendar: pa ima vsak svojo čedno po-istiniit in so le nesrečniki, n? stelj. kaj ne, pa še robec dobi pa vlačugarji. Kaj torej storiti? za usekanje. prav po gosposki, Sodnik si pa oči vidno ni nič in krtačico za zobe (brezzobi belil glave, ampak je kar krat- slepec se je zadovoljno zare-komalo izjavil, da ve že do- žal) in skoraj bi bil pozabil, volj in da sklene dokazovanje, jutri je nedelja in imamo me-Le tako mimogrede je še vpra- so. zato ste pa danes prišli, šal zadaj stoječega paznika, a- kaj ne! O ti pokvarjeni svet! li imajo obdolženci kaj "mrče- Pa saj je škoda časa, ki ga iz-sa", (to je namreč c. kr. ura-; gubi jam z vami. Torej hitro in dni izraz za uši). Paznik je toč- kratko: Koliko časa bi pa radi 110 izjavil, da je na onih dveh. zaprti bili?*' ki sta sedaj v kroju, vse mr- Senca lahnega nasmeva je iz-golelo: baš zaradi tega sta se i preletela starčkom zgubančena morala takoj preobleči v jet-11 ca in prvi je rekel: "Po svo-niško obleko, njuna lastna je jem preudarku naredite, gospa šla v kotel, kjer se še sedaj pod! Živi ne moremo v zem-pari. Moža v kroju sta povesila Ijo"; — drugi: "Krasti je greh, glavi, sodnik pa jima je rekel j kako naj živimo, če se nas ne z očitajočim glasom: "Vidita! usmilite!" — tretji: "Mi smo — In po žganju tudi smrdita!" reveži, Bog vam povrni, gasiti potem je razglasil sodbo, da pod!" Sodnik jim je v kratkih, sta zaradi vlačuganja obsojena j suhoparnih besedah razglasil vsak na dva tedna zapora, nju- sodbo, da so v imenu njego-na tovariša brez živinoreje pa vega veličanstva cesarja obda sta oproščena.	sojeni zaradi beračenja vsak Paznik je vse štiri odvede!. za 48 ur v zapor. Meni je pričelo gori po 110- Obsojenci so zgenili glave, gah in po životu neprijetno go- malo zakašljali in vzdihnili; mazeti. sodnik mi je pojasnil, j spogledali so se počasi in poda je mrčes jako zanesljiv znak tem je najmlajši, tisti, ki je vlačugarstva. i imel šele 68 let in leseno nogo.
Tega še nisem vedel: v za-■ v imenu vseh izrekal najvdanej-konu ne stoji nič o tem! Se- j *o zahvalo /.a naklonjeni zapor, veda. naš kazenski zakon je i naj ga Bog tisočero povrne sploh zelo pomanjkljiv... gospodu sodniku! Hkratu je To je bila prva razprava. ; pa ponižno prosiJ. da bi smeli Potem so prištorkijali v so- biti z milostnim dovoljenjem
bo trije berači; za njimi je sot,nika zaPrti .fkoiJ1 vvso zn"°' zaprl duri paznik. Njih obrt se i vsaj tja do Velike noci.... o-Jim je očitno poznala, prvi je narisa sta z globokimi vzddn imel malho in prazen rokav,!'11 s pritajenim enakomernim drugi leseno nogo, tretji s plešo mrmranjem podpirala govorni-je pa mižal, a brezzoba usta 'i" slepec 1*	l,r"
so mu bila venomer zasukana, doIS n,old< * debelim, cr-na rahel smeh. Bili so stari i n™ jagodami - : morebiti
zmislu
:esar jih
68, 72 in 78 let in, kakršni so
sta molila
sedeli na klopi in z izrazom: Sodni^ J* ie osle\ OČ,tal brezpogojno vdane potrpežlji-! i«" nehvaleznost. "Saj ven-vosti zrli predse, so se mi smi- tzprevidite . je rekel 'da
lili v srce	te,! 4<S ur mstc zas*llzl11 *P°
.. .. postavi, ampak da sem v a hi a nasa nesrečna policija,:• . .	j 1 1
. ... -	j . • jih le vbogajme dal. ker se
sem sr mish , centu neki tira ' . ... * . . . *
,	.. ..	. tin smilite, siromaki. Ce vas
10 "h"«" ° °	" 11 hš gospod predsednik zagleda
soilisce! /a delo niso, občine se : ^ J ^ £ kakrSni 8tt,
,,h branijo, ka, hoce,o d-ugt-, m
ga. nego da berač.,o! Nisem (|. ^ -e . .|avck
se moge vzdrzati 111 dal sem	,	: ... . ..
s . ... . predober! (rlei jdv. glej! Kar nanram sodniku duška svoje- l, _________. , _ __________.
napram
mu prepričanju, da bodo pač oproščeni, tudi ako niso morebiti, kar se tiče "mrčesa", čisto nedolžni.
2. kazenske-:ona oprostiti; sodnik' pa gre in jiili baš iz tega oprostilnega vzroka obsodi! Tako svojevoljna sodba! Cemu so po-temtakemfzakoni, čemu sodniški izpiti in čemu Uradne prisege !
Sodnik je zap;./.il moje dvome in se mi jc nasmehnil.
"To je naš takozvani pre neseni, delokrog," je rekel "Namesto domovinskih obč 11 oskrbuje reveže država. — O skrbuje jih v svojih zaporih, toda gotovo ne slabše, nego bi bili oskrbovani v svojih občinah! Ali ste brali te dni o tistem občinskem revetui nekod na Dolenjskem, ki je imel prehrano odkazano povrsti vsakdan pri drugi hi>i in je med-potoma v košu umrl. ko ga je nesla dekla na hrbtu k sosedu? Naramni koš je bila njegova mrtvaška postelj. V zadnji hiši so se bili hali dela. potov in nadlege, če baš pri njih 11-mre nadušljivi starček, pa so hiteli zbasati umirajočega v naramni koš in dekla ga je tresla k sosedu, ki je bil na vrsti, naj se ta z njim ukvarja. Pa ji je, žailibog, že spotoma 11-gasnil in morala ga je nesti zopet nazaj h gospodarju! Gotovo je bila ošteta ! — Ali ste tačas tudi kaj z glavo majali?"
Bil ?em v zadregi. Saj rad priznavam, da je moj sodnik blag človek, usmiljenega srca itd., itd., ali je pa tudi dober pravnik, to je drugo vprašanje!
Po tej praski je brat ranjenega Franceta Zarna Anton Žarn pred cerkvijo povpraševal Janeza Unetiča po Meketovem domu. da bi šel Meketa vprašat, zakaj nut je razreza! brata. in kmalu nato je , Anton odšel z drugim bratom Janezom Žarn proti Meketu. Med potjo srečata ^letnega fanta Viktorja Šeneria in ga prosita, naj jima pokaže Meketov dom, katerega jim je pokazala tud' Ana Ratkovič. Ko pridejo k Meketu. potrka Žarn na vrata in pokličeta Meketa, naj odpre. Nato stopita v sobo, kamor se priskuti tudi 15ktni Šencr. Pri mizi je stal Meke z dolg m, kuhinjskim nožem v roki. Janez Žarn 11111 pravi: "Meke, daj si mir. midva se nisva prišla tepsti." Meke pa skoči k vratom, kjer sta stala Zarna n za bode z nožem Janeza v trebuh. Antona pa v prsi s tako silo, da sta vsled ran tekom ene ure izdihnila. Tako pripoveduje Sener, kojega izpoved-ba se pa ne v jem a popolnoma z izpovedbo Ane Ratkovič, ki je stala zunaj pri oknu. Priča Ana Ratkovič zpove tudi, da sta prišla oba Žarna prav mirno k Meketu, ki je znotraj klel: "Proklete duše mračev-ske, jaz vam bom že posvetil," in ko je oba zabodel ::".Mocht niclits! Smrt moja ali pa vaša." Zasliši se tudi obtoženčeva žena. ki pa. kakor njen mož obtoženec, trdi, da sta slišala od zunaj kletve, lomljenje vrtnega plotu n da sta tiščala sobna vrata, ker sta se bala Žar-nov, ki sta pa vrata s silo odprla in da je Meke rabil nož. v silobranu. Obtoženčeva že-, na izpove, da je Janez 2arn zagrabil njenega moža z rokama in ga hotel potisniti iz sobe: toda tega ne trdi niti obtoženec sani. Ko opomni predsednik obtoženca in njegovo ženo na nesoglasje v izpo-vedbah. se zagovarjata, da sta
sr; i. 1
težki telesni poškodbi in dve
o uboju. Vsako izmed teh vprašanj ima eno o upravičenem silobranu in prekoračenju silobrana. Porotniki potrdijo prvo, in sieer prekoračenje silobrana. zanikajo vprašanje o uboju^aneza Žarna in potrdijo zopet vprašanje o uboju Antona Žarna.
Scn/n dvor odmeri Prane Meketu radi hudodelstv a uboja in prestopka prekoračenje silobrana kazen 6 let težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsako četrtletje in temnico na Sveti dan vsakega leta, nadalje pa v povrnitev stroškov kazenskega postopanja in pogrebnih stroškov očeta ub t h dveh in ranjenega tretjega sinu.
Časopisje je dandanes svetovna sila. Človek brez časopisa je kakor napol mrtev za življenje. Berite, učite se!

Društveni oslass
dosmrtni kot si izgovorite pri nas! — Zapomnite si: danes jc prvikrat in zadnjikrat, da vas obdržim v zaporih. Pri nas je stroga sodnija, in če se mi Toda sodnik je le skomignil 7x>?e{ prikažete> še pogreli se z ramami in ogovoril starce: mj ne boS(tc ne takoj vas 17_ "Beračili ste! Tukaj po me- pustim zopet „a cesto, da verni. ko vendar veste, da vas ste, Ra|ši kar (lru'Rje naši politaji nič kaj radi ne she 9v0j0 sre-.Q _ saj- so (Jru. gledajo! In kako naj bi vas, tu(jj sodnije! — Tako ele-rodoljube z dežele, radi gleda- &antnih zap0r0v morebiti res
li, ko imamo že mestnih re- llimaj0> kakršni so naši, ali vi | bila hudo prestrašena in da vežev preveč! Zadnjič se je tak (ufjj niste ^ sj aTneli pre-1 se ne spominjata natanko. Obmesten nadarbinar obesil, ka- ve- i?jbiratlj< Razumete!"	| toženec nc prizna mnogo in kor je policija poročala, od sa- 0stra graja jc vznemirila venomer ponavlja, da priče lame lakote. Vidite, pa je imel |nQŽe -j Qd	obtožcncc
tukaj, v mestu, svojo domovin- pro<jij So zamere, ponavlja- popisan kot marlj'v in vesten sko pravico! Zdaj bi jim pa še — 9VOje gcs|Q (la so reveži.. | delavec, ki je pa v pijanosti vi. zunanjiki, odjedali kruh! «RcV<jzi, seveda ste reveži!" razdražljiv in se rad spušča v To vendar ne gre! To je zo-. jih )t p0(ju^| sodnik. "Zato pretep. • per paragrafe!'	ste pa i)erači! Kako pa hočete j Po dovršenem dokazovanju
»Starčkov ni neprijazni spre- drugače biti berači, če niste re-; razširi zastopnik državnega jem nič kaj razburil.	veži! Ali ste čudni! Taki se pravdništva obtožbo v prvi to-
Malo vzdihnili so in zakaS- mj zdite kakor čevljar, ki se čki na težko telesno poškodbo, Ijali, zakašljali bolj iz navade. f pritožuje, da mora Čevlje dela- in sicer na podlagi izjav go-ker se tako spodcfci beračem, jj^ Saj zato je čevljar! Berač spodov izvedencev dr. Buha in kakor iz potrebe, in potem so. mora biti reveži"	1 dr. Vavpotiča, ker se jc prvot-
polglasno. kakor zase odgovo- To so možje uvideli. Paznik no glasila prvo točka na lahko rili.	jih je pogledal in brez ugo- telesno poškodbo, čemur nc u-
Prvi: "Človek ne more živ vora so se spravili po konci; govarja obtoženčev zastopnik v zemljo."	I	pobožno so se priklonili in dr. Smola. Ker je prišlo ob-
Drugi: "Prosi se lahko, kra-; klecnili s koleni, kolikor so jim tožencu med obravnavo slabo, sti je greh!"	dale stare kosti, malo so po- je prekinil predsednik, nadsvet-
, Tretji: "Reveži smo; nič ni-;kašljali in potem so odkreWjali njk gosp. GSandini, razpravo, ki mamo na svetu, kakor Boga v 8 paznikom skozi duri.	se je nadaljevala ob po! g. zve
nebesih in dobre ljudi na zem- Nehote sem zmajal z glavo, čer in se končah ob 11.
I Beračiti je kaznivo, aii bera- Porotnikom je s
Društvo "Sava" št. 87. S. S.
P. Z. ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri John Grdini, 6021 St. Clair ave. Predsednik Ant. Lekan 1264 E 55 St.; tajnik Anton Lakuer 1101 E. 63 St.; blagajnink Tom Jereb, 1268 E. 55 St. V društvo se sprejemajo rojaki od 16. leta do 55. Torej imajo rojaki, ki so preporačili 45. leto. lepo priliko, stopiti v društvo, ki daje $8.00 na teden bolniške podpore in $500.00 smrtnine.
I. febr. 13.
K. K. podp. dr. Srca Jezusa
ima svoje redne seje vsako dru go nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Knausovi dvorani. Uradniki za leto 1912 so: John Pek olj. preds. 5613 Carry ave. Jernej Kraševec podpredsed. M'athJ Oblak, tajnik 1761 E. 41 Si.; J. Brus rač. taj.;John Levstek blagajnik: K. Levstek in F. Komidar odbornika. Maršal A. Skulj. Društven' zdravnik l?. J. Schmoldt, 5132 Superior ave. Uradne ure od 7—8 zvečer.	30. dec. 11.
K. Ž. P. dr. Srca Marijinega
(staro), ima redne mesečne seje vsak drugi četrtek v mesecu oh pol 8. zvečer v mali Kan sovi dvorani. Vstopnina od 17 do 30 leta $1.50; od 30 do 45 leta S 1.75. Mesečniiia je 40c in bolniška podpora po $5.00 na teden. Katera želi pristopiti mora biti vpisana en mesec prej po društveni sestri. Predsednica Ana štepec, 1204 E. 40 St.:
1.	tajnica Ivanka Pelan, 6131 St. Clair ave.; rač. tajnica Helena Mali; blagajničarka Ana Povž, 4426 Hamilton ave.
19. marc 12.
Samostojno K. K. P. dr. sv.
Jošefa ima redne mesečne seje četrto nedeljo v mesecu ob
2.	uri pop. v Knausovi dvorani. Vstopnina od 18. do 30 leta $1.50 od 30 do 35 $2.00 in od 35 do 40 leta $2.50. Predsed Frank Koren. 1^83 E. 41 St I. tajnik Fr. Košmerlj. 455 E. 152nd St. Cpltuvwood: II. taj Peter Pikš. 6305 Glass ave. Blagaj. Jolm Grm, 1089 E. 64 St. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu.	(1. jan-. 13
Društvo "Delacev", št. 51 S.
D. P. Z. ima redne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 2 pop. na 6006 St. Clair ave. Društveni uradniki: Jos. Žele, 6108 St. Clair ave. predsednik. Primož Kogoj, 6006 St. Clair ave. tajnik. John Srete, 6120 St. Clair ave. blagajnik. Društveni zdravnik za pristop ie dr. Wh'te. V društvo se sprejemajo Slovenci od 16. do 55. leta. Za $1.25 na mesec se zavarujete za $7.00 bolniške podpore in $500 smrtnine. Za na-daljna pojasnila se obrnite na društveni odbor.
15 marc 13.
Dr. «v. Vida, št. 25. K.S.K.J. imn svoje redne mesečne seje nrv*> nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani Preds. Mike Set-nikar, rti31 St. Clair ave. I. taj. Jos. Rnss. 1306 E. 55, St. društ. zdravnik T. SliAkar. 6127 St CUir ave Jer; Knaus, ;

.i se
sprejmejo od 16 do 45 leta Usmrtnina $500 ali $1000, in $6 bolniške' podpore na teden. Novovpisani član mora prinesti zdravniške liste I. tajniku pred sejo, nakar se pošljejo vrhovnemu zdravniku; če ga ta potrdi, društvo pri prihodnji seji glasuje o ntjegovem sprejetju. Isto velja za članice. Ro jaki se vabijo k obilnem pri-slopu.	t. ave. 12
Dr. Slovenske Sokolice imajv svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu » mali Knausovi dvorani ob 2 uri popoldne. Novopristopivs. mora biti vpisana po kaki se stri Sokolici.
m an »sika Zofka Birk 60 2\, Glass ave.; tajnica Marija Pe terlin, 6314 Glass ave.; II. taj niča Antonija Likar 6014 Coi lins ave. Collinwood O.; bla gajničarka Ana Gorenc 1258 L S5 St..; dr. Zdravnik J. Selišk.i: 6137 St. Clair ave. (1 jan. i.*
Dr. Slovenija ima svoje re
dne seje vsako prvo nedeljo \ mesecu ob 2. popoldne v pro storili na 3044 St. Clair ave N. K. Kdor želi pristopiti nu» ra hit i upisan mesec dnij p« prej po društvenemu bratu.
Bratje pristopajte k dobreu društvu ker dr. Slovenija p^;. ča $6 bolniške podpore na H den. — Preds. Frank Spelk 3504 St. Clair ave.; tajnik Kr Rus 6104 St. Clair ave. N. K blagajnik Anton Pijelik 1758 F. 43 St. Bolniki se imajo javit bolne ail zdrave pri predselniku Fr. Špelko, ali pri tajniku Fr. Russ,	31. dec. 11.
Si. ml. pod. dr. Žal. Mate re Božje ima redne mesečn. seje vsako trejo nedeljo v me secu v Knausovi dvorani ol 2. uri pop. in redne vaje v«i!» pondeljelk v mesecu ob sedmih zvečer v veliki Knausovi dvorani. — Predsednik Jak. Žil 1253 E. 60 St.; tajnik Jos. Gla vič, 1126 E. 61 St.; blagajnik Matija Glavič, 6131 St. Clair ave., načelnik F. H. Mrva* 1336 E. 55 St. Društvo spre j f ma osebe od 16 do 30 leta in plačuje $6.00 bolniške podpore. Udnina znaša 50c na mc-sec.	(1. avg. 12.
Dr. sv. Frančiika, it. 66, K
S. K.J. ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu na 2695 E. 79th St. Predsed nik, Egidij Vrhove 256J H 79. cesta, prvi tajnik, Josip Perko. 6914 Grand Ave., za stopnik Anton Šušteršič, 161K Otter ave. Rojaki se vaJftijo k obilnem pristopu. 1. marc 11
Tel. in pod. dr. Slov. Sokol, ustanov. 3. jun. 1897 ima svojt redne mesečne seje vsako 3 nedeljo v mesecu na 6131 S1 Clair ave ob 2. uri pop. s. č. Starosta Jos. Kalan 6006 St. Clair ave.; tajnik Fr. Hudover-nik 1243 E. 60 St.; blagajnilc Iv. Pekolj, 5613 Carry ave.: dr. zdravnik J. M. Seliškar6i2; §t. Clair ave. — Tel. učitelj Iv. Levar. Telovadne vaje se vrše vsak drugi torek v mesecu iu vsak petek, za naraščaj od 7. do Yi9. za telovadce od 8 IO. zv. s. č. na 6131 St. Clair ave.	i, jan. 13.
K. S. K. pod. dr. sv. Alojzija
v Newburgu ima svoje redne mesečne seje vsiako prvo nedeljo v mesecu v Mike Plutov dvorani na 3611—81 St.
Predsednik John Lekan 355« E. 80 St. S. E., tajnki Josip Trček 3596 E. 78th St. S. E blagajnik Anton Fortuna 3593 E. 81 St. S. E. v 1. jan. 13.
Mlad. pod. dr. sv. Antona
Padovanskega v Newburgu ima svoje redne mesečne se if vsako 4. nedeljo ob 2. pop. v M Plutovi dvorani na 3611 E. 81 st St.
Predsednik Jos. Lekan 3556 E. 80 St.; tajnik Dom. Blatnik 3538 E. 82 St.; blagajnik Fr. Pint 3611 E. -81 St.; Načelnik Louis Gliha 3572 E. 82 St.
1. jan. ■ 12
Slov. K. Vit. dr. sv. Alojzija, ima svoje redne mesečn« seje vsako 4. nedeljo pop. ol' 2. uri in redne vaje vsaki 2. ir četrti torek ob i uri z v. v fCnaiKovi dvorani. Predsednik

mk
Jak. Mauser: I.
Makše, 4229 St. Člair Društveni zdravnik J. M. liškar. Vsa pojasnila daje tajnik.	jan. 11
K. S. P. dr. sv. Barbare, št.
6. spadajoče k gl. post. v Purest Citypiijia svoje'redne mesene seje vsako prvo nedeljo v mesecu in sicer ob 10. dop. V Grdinovi dvorani V društvo se sprejemajo člani od 16 do 45 1. Vstopnina je po starosti. Bolniške podpore se plača $7. na teden in takoj |>o vstopu Predsednik M. Colarič 1188 E. 61 St.: tajnik J. VVidervol 6127 St. Clair ave.; blagaj. M. Vintar, 1141 E. 60 St. Pojasnila dajeta predsednik in tajnik
jal.J *)
Slovenska Narodna Čitalnica
ima svoje redne seje vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. zvečer v čitalniških prostorih na 1157 E. 61 st St.. Knjige se izpo-sojujejo vsako nedeljo od 9 do 11 ure dop. in vsak četrtek od 7 do 9 zveč. Vsa pojasnila dajejo: perdsednik Peter Pikš, 6305 Glass ave.; I. tajnik Ig. Smuk, 6401 Bonna ave.; »blagajnik Jakob Pdžun, 1164 E. 61 St.	(1. jan. 13
Samostojno Pevsko in podp. dr. Vrh Planin, ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu in pevske vaje vsak torek in petek zvečer ob S.iirt. Predsed. Maks Temistokle, 672 E. 152 St.; podpredsednik A. Pelan 513 E. 152 St.; tajnik Carl Lanrpe 16007 Waterloo Rd.; blagajnik Martin Janezič, 5706 Waterloo Rd. 1. apr 12
Ciril Metodova Podružnica,
št. 24, ustanovljena 2$. februa-rija, 1910 v pomoč onira sloven, skim otrokom, katerim groai nevarnost, da postanejo Nemci a'i pa Italijani, ker ne morejo priti v slovenske šole l«^ tni prispevek za člane je 50c. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Knausovi dvorani. — Predsednik, L. J. Pire, 6119 St. Clair , ave: tajnik John Vidervol, 6127 St. Clair ave. Mike Setnikar, 6131 St. Clair ave. blagjanjik . i*. * u ? 4- a*g. U.
Narodna dobrodelna Draibt
v pomoč slovenski mladini, šolskim otrokom in siromakom v Clevelandu. Skrbi za učne knjige slovenskim otrokom ter jik drugače po možnosti materijal-no podpira. Letni prispevek je samo 50 centov, toda posamea ni darovi so dobrodošli. Pressed., L. J. Pire, 6119 St. Clair, ave.; tajnik J. Vidervol, 6ia/ ; St. Clair ave ; Mike Setnikar, blagajnik. 6151 St. Clair ave.
4. avg. u
Slovenski politični klub ima
svoje redne seje vsaki drugi torek v mesecu v Knausovej dvorani. Odborniki so: Predsednik, Frank Butala 6220 St Ctair ave; podpreds. Ivaa Zulič, 5704 Bonna ave.; tajnik Ivan Pekolj 5613 Carv ave.: blagajnik Jos. Žele 6108 St. Clair ave.; zapisnikar Ivan Av-sec 3858 St. Clair ave. Rojaki Slovenci se vabijo k temu khi-bu. Pojasnila dajejo vsi uradniki khfba.	4 avg. 11
Žensko podporno društvo "Clevetandske Slovenke", spadajoče k S. D. P. Z. v Cone-maugh, Pa. imajo svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih g. Smrekarja na 82. cesti. Društvo daje $7.00 bolniške podpore na teden in $500 smrtnine, Slovenke se vabijo za pristop. Marija Polončič predsednica Sioo Union ave. Fran* čiška Penke tajnica. 3557 E. 81 St.; Frančiška Juh blagajnica, 3533 E. 82 St.
Dramatično in podp. Lunder-AdamiČ, it. 20 S.&PJL ima redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v veliki Knausovi dvorani dopoldne. Društvo daje $8.00 bolniška podpore na teden in nine. Reden mesečni- a je $1.00 Predsednik J. 6401 Bonna ave. I. Smuk 6401 Bonna gajnik Fr. Lah, 1157 Natančnejša poročila nik. Rojaki so

u L M
PRI

pismo slavni gledaliiki inten-danci.
Ker se pečajo sledeče moje skromne vrstice /. gledališčem in je svet pač tak, zlasti v Ljuliijani, prisiljen se z ozi-rom na svoje pošteno ime in ti i umtjivo občutljivost svojih ljubljenih zaročenk poudarjati, da za kulisami tega pisma ni iskali nikafkih kovarskih nagibov ah neplemenitib namenov! /a se hrepeni podpisani po ni-kaki koristi nili koristki in zgol ra svojo osebo ne bi on zinil ne ntoga koraka, sedeč za to svojo samotno pisalno mizo, i-lasti ne v navzočnih skrajno kžavnih okolnostih, k<> so stein novih hiš taflco pregrešno tcifce in sem sirota zavezan j i slušati sedajle že psemnajstič geniji vi refren:
"Trgaj mi ro-žicc, Delaj mi pu-šeljce, -• e sem jaz fantič zate!"
0	mnajstič ta refren in le ta r. ,ren. ki ga prepričano in vz-tiajno poje gorenja kuharica —
*(?faj umre smrt krivičnika in mačke naj liže na onem sveti:1.) — poje gorenja kuharica danes kakor vsak <lan in tolče zraven bržole danes kakor vsak d 11. kajti gostači nad menoj ji vi na p.'tek in.svetek bržole, vsiik dan bržole 1
Ampak le iskrena rodolju-
1	cxcii in nesebično zanimanje za r.r/voj naše gledališke Tali-jc mi sili pero v roko, da tem ne eč nenavadnim potoni polt t S ni dokaj slavni inteudanci ha domorodno srce vljudno, a fckrifu nujno prošnjo oziroma poziv, haj se v svojem požrtvovalnem delovanju za pro-■sfwrh našega gledališča v najpozornejši meri ozira tako-fekc č n» domače moči!
Brez ugovora je seveda priznati, da je slavna intendanca baš v tem oziru dokaj storila
r « - • •. *« . ;
ze...
dokaj stori-la že,
če sem jaz fantič zate...
Kaj sem hotel
Xamreč.. reči...
O!...
Da bi ji bostne mravlje zle~ zle y goltanec, tej nesrečni ba-tiranki kuhinjski! Ali ne bodo nikdar konca vzele te rožice, ti pnšeljci in ta fantič zate! Vrag jo lastnoročno jahaj, do vratu boso, .skozi koprive na Kick!... Koliko greha delam vsak dan v mislih in besedah zaradi te ženske in v nevarnost spravljam blagor svoje netinir-joče duše! ()!...()!...
Nervozen sem... že tri me-• ece. tri mesece pa še bom, pravi zdravniško izpričevalo. . . .Vaj davna intendanca blagovoli tu naklonjeno upoštevati!
...dokaj storila že. sem lio-'el reči. in si / zaslužnim pospeševanjem domačih moči spletla nevenljiv lovorvenec takorekoč! Res!
\li ni na primer s srečno, mko cngažirala novega siifler-jn rojaka, čigar zdravi, doneči organ, zlasti kadar je popolnoma dis, oniran, vzbuja najlepše n^ide. V. tisto svojo skromne gažo gotovo ne bi bil zavezan, se tako napenjati, da ga je čuti noter v bilfet !Ali živa vnema, sveti ogenj tli v možu v prsih, ti* je! In le prav bi bilo, da se ga da dalje izobraziti v njegovi stroki na Dunaju ali pa v Pragi. In pa benefica mu gre!
Iz narodno gospodarskih o-zirov je. niimogreile omenjeno, sploh zelo h vab vredno, da sla vna intendanca prireja vsako leto benefice našim vrlini domačini močeni (i/iponia nijli up-nikom! —
In pa tista dva srednja zoba po deset kron, ki ju je v po-vzdigo Talije dala intendanca vstaviti nadebudnemu gojencu Dramatične šole! Žal, mladenič ta ni bil* hvaležen in sveti ogenj mu ni tlel v prsih: čim je imel zoba, izneveril se je naši drami in je sedaj steber nemškega gledališča v .Trbižu.., Hatiba!
Bridke izkušnje je imelo gledališko vodstvo v zahvalo za svoje rodoljubno stremljenje tudi s kozo, ki je parkrat nastopila kot gost v "Desetem
MMNMWH
i w s T tT, vM'H 11V
nMMHWMLmtaAi
. H
"4 I ,f I'wlW.l WS W> vjijk f il K*TcTITzM ^JaMM^WlwO«!1 nlalUmllll lllixtjm ihiMWOtllilTfi
bratu". Njen impresario, poljedelec s Posavja, jc koj »kraja zahteval za sleherni njen nastop igralnega honorarja 3 gld.,
beri šest kron. Naši prvi igralci ne dobe toliko! — Le rodoljubna požrtvovalnost je napotila tačas intemlanco, da se je vdala tej pretirani zahtevi navzlic odločnemu protestu odbornika doktorja Kuofa, v čigar delokrog spadajo igralni honorarji in ki se je ponudil, da za šest kron sani igra 0110 vlogo. . . Poljedelec s Posavja pa, kaj je on storil? Sel je in koj po drugi predstavi — spoz-uavši važnost svoje živali in da /. njo stoji in pade četrto dej'nje -— podvojil svoje za bteve s smelo motivacijo, da v govoru stoječa koza po svojih nastop h ne da toliko nileic.i kakor sicer! S to čudno trditvijo možak čisto navadno sumničil našo vrlo dramo, da pri "Desetem bratu" med akti v t.'ini kulis skrivaj okorišča s hasnovitim kozijni mlekom !! Ilaitba! — Umevno, da u' intendaitca takoj razrušda pogodbo / imenovano kozo in dalfl igro z repertoarja. <1<.kK 1 ue vzgoji v lastni režiji drupe • posobne reprezeiitantinje z" navedeno vlogo.
Občinstvo sc ne bo jokalo zinjo! Sigltren nastop je sicer 'mehi, to je i\ s, in degažiran igro; V— ali silila je preveč v ospredje, na zoprn način iskala kontakta z galerijo in z d:jaki in tako brezokusno ekstempo-rirala, da se je dvakrat moral režiser zaradi nje zagovarjati pred cenzuro. O drugih njenih napakah rajši molčim, ker ne maram povzročevati sitnosti uredništvu, kamor bi brez dfoiiKi pridrvila tudi ta koza, da vprizori običajni škandai zaradi kritike!
Da, da, vsi imamo svoje težave!...
Moja godba v batiranki nad menoj je itnela četrt ure odmora za večerjo. Sedaj pa je že zopet sprožila svojo lajno in z okrepljeno silo nanovp pričela



trgati ro-zrce. delati pu-šeljce, ce sem jaz fantič
zate!
a bi-ji v s e ga ittogoČ n os t nebeška naklonila kugo v gobcu in na parkljih!
O!... O!:... Grižo dobivam v ušesih in zga&a me dere
po možganih! ()!.'. . Ako ne bi šlo za stvar'.. .	■ , *
Ali gre *a stvar! Te težave... hočem reči; bridke izkušnje koze in tistih dveh zob ne smejo plašiti slavne inten-dance v njenem hvalevrednem stremljenju za pridobitev in vzgojo domačih moči, stremljenju. v katerenr jo bomo mi. občinstvo, vsekdar podpirali.
Maš sedajle — čudno naključji.- — se ponuja ugodna prilika. Podpisanemu namreč p<-čudnem naključju ni neznana taka domača moč — ženska — takorekoč mlada daiua, pevka, ki bi se jo utegnilo pridobiti za deske, ki ponienjajo slovensko Talijo!
Pretiranih zahtev pač ne bo stavljala. ker je bolj skromnega, evprav zelo častiv redne ;a stanu.. .
Da pa ima v govoru stoječa dama izredno zdrav, doneč' in vztrajen glas, lahko podpisani iz lastnega prepričanja potrdi! Nekaj neverjetnega! Po mojih mislih bi jo kazalo kar ena dve. nemudoma in bre/ daljšega pomisleka, engažirati! Bog, ako sprejme!
Seveda je začetnica! Ali to je skraja skoraj vsaka! Se bo že izobra/.ila! Trilčkov k.rpn-da ne zna peti. Pa se ji pove in pokaže, da je treba s tresočim prstom pritiskati na goltanec. pa jih bo znala. Ce so -e1 drug«, naučile, se bo ta tudi! Materija!... o.? kil! In če n slop' v lepem, čednem triko. vem. da bo imela uspeli!
Mlada dama sicer nekoliko škili, nmpak le na eno oko, 111 mislim, če bi pred predstavo ->to il režiser pred zastor ifi rekel: "Slavno občinstvo! Tako in tako — gospica 1. I. nocoj nekol ko škili in prosi, da bi se t r > blagohotno upoštevalo" — pa bi se blagohotno upoštevalo!
Da le ne poje škilasto! V tem pogledu pa ni pomisleka: tri ure lahko vkup prepeva mlada dama in ji glas ne pade
T
niti za pol centimetra. Nevc jetno!
' I11 tudi drugače — njene
forme — namreč oblike — hočem reči manire: lne! Vidi se, da je vajena boljših hiš! In če bi se jo povabilo, na gledališko večerjo, vem, tla ne bi nevljudno odklonila! Manire inja, manire!
Po mojih mi'-lih je škoda za vsak treuotek, ki se odlaga njen engažma. Najuntestnejše bi bilo. če pride koj jutri po kosilu kak odbornik k men1, tak, ki se spojna na ženske...t Mlada dama namreč stanuje na isti cesti kakor jaz, ne daleč, takorekoč v isti hiši'. Pa jo dava poklicati iz stanovanja in sklenemo pogodbo! Tako l;o najlepše! Slavni iiitendanci kar čestitam!
In čez kakih osem dir lahk* nova zvezda že nastopi slav* 11 os t no na našem .odru. morebiti vM,Desetem bratu" hkratu z novo kozo in očara presenečeno občinstvo s svojo neverjetno ljubko pesemeo:
"Trguj mi ro-žice,
Delaj mi pu-šeljce,
Ce sem jaz fantič zate!"
(')!. . .
C)!.'. .
("'e- bi pa slavna intendanca nepričakovano vendarle odklonila engažma domače umetnice. kar bi bilo zelo. zelo obžalovati, naj mi vsekako 'zvol sporočiti ta svoj ukrep najkasneje do (i. prihodnjega meseca, da lahko št- pravočasno odpovem svoje stanovanje in se preselim. Jaz se'ni sit. jaz se-ni >it teh rožic i 11 pušeljcev in jih ne boni več poslušal. Nak. jaz že ne. jaz že ne! Nisem jaz fantič za to!!
F. Žolna, čl. "Dram. dr." in gl. abonetit.
Gojenje mačk in podgan najbolj plodonosno podjetje! —
Se so ljudje na svetu, ki hočejo svojemu bližnjemu dobro.' Iv den izmed teh je nedavno objavil v nekem angleškem časopisju. kako se more z vso sigurnostjo obogateti, iti njegov načrt bi bil uresničen res naj-
siM&ifi!*. Me
IHHfflilKffi
lje s sledečimi besedami, naj njo, da zahtevajo sodelujejo pri izvršitvi tega na- ziroma dvojezične.
Črta: "Mi ustanovimo farmo za mačke in .začnemo poslovati z milijon mačkami/ Vsaka mačka dobi 11a leto povprečno 12 mladičev. Za vsako mačjo kožo bi povprečno izkupili 1 ši-ling in 3 pence. To je na leto 12 milijonov mačjih kož, kar pomeni dnevni brutto - dohodek 2000 funtov. En delavec bi za plačo S šilingov odri na dan 50 mačk. Rabimo torej 1000 delavcev in obdržimo potem 1600 funtov čistega dobička na dan. Seveda se morajo mačk: hraniti. To pa naredimo tako: poleg mačje farme bi naredili farmo za podgane. Podgane se* innože štirikrat hitrejše kot mačke. Na dan imamo torej štiri podgane na razpolago za vsako mačko 111 to zadostuje. Tudi podgane je treba hraniti. To pa naredimo tako-le: podganam dajemo zreti mačja trupla. Na vsako podgano pride četrtina mačke, kar zopet zadostuje. Iz tega sledi, da se to mačje in podganje podjetje samo vzdržuje :mačke žro podgane, podgane pa mačke, mi pa dobimo kože in denar Kdo. hoče sodelovati pri tem podjetju ?
H NOT EROS TI
Ponesrečen drvarjev otrok,—
Iz. I.aškcga trga' se poroča: Te dni je bilo v gozdu graščine Jurklošter zaposlenih pr podiranju dreves več delavcev. Pri delavcih se je nahajal tudi otrok drvarja BerigiŠa mali Konstantin. Ko je začelo neko drevo padati, je otrok preslišal svarilen glas. Drevo ga je zadelo in ga podrlo na tla. Otrok, ki so ga potegnili izpod drevesa, je fcadohil več težkih poškodb. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
poroča, je neki nem čni uradnik denujicira vedne slovenske ura ravnateljstvo Južne ni ničesar s* tem do kak podel način deluje n stvo na Slovenskem! zahtevajte dosledno in ne šeno slovenske tiskovine blasti in uradov ter jih v slovenskem jeziku
Kako je prišel polum turško zastavo? — Leta pr. Kr. je oblegal njiaked kralj Filip Veliki mesto Bi Sedanji Carigratl. Atenci so slali Bizancu na p0,1*1 oč svoje bralo v je. Filip je nehal mesto? oblegati, da bi prevaril bran\-telje. Neke temne noči je r hotel nenadoma napasti mesto Bil je že prav blizu ozidja, ko naenkrat posveti skozi oblak zadnji krajec, ki je lyraniteljem pokazal sovražnika. Bizant nci so vsled tega vzeli polumcsec za znak svojega mesta. Rim!ji*, ni so. ko so si osvojili Biznn imeli v svojih pečatih polum" sec z eno zvezdo. Ko si je pa Mohamed osvojil Konstantine pel. je postavil polumcsei' v svojo zastavo.
Nasledki slabe šale. — Lvovu je napravil pri gledal ški skušnji dekorater na nek nagrobni kamen nachpis: "Tukaj počiva Mihael Plukaszievvsky." Ta Plukasziewsky, — zborni pevec — se je ob pogledu na ta nadpis grozno*razburil. M -d njim in dekoraterjem je prišlo do hudega prepira. Plukasziewsky je hitel k ravnatelju, la se pritoži. V predsobi pa se naenkrat, zgrudi mrtev na tla. Vsled prevelike razburjenosti ga je zadela kap.
Ženske policaji. 7— Siam je tdina dežela, ki ima žensko policijo. Ta policija straži harem v Bangkoku. Za te policajke I 50 izbrane ,samo izredno gr le

Kako se denuncira na Sta-' žensk,e in take. ki
so
jerskem slovenske železniške vele ,po svoji — sitnosti, uradnike. — Na neko postajo1 Južne železnice na Sipod. Štajerskem so dobili uradniki od davčne oblasti v Celju nem-
Naša tiskarna je slovens! unijska tiskarna;

i
Pojdite k JOS. GORNIKU za obleko in moško opravo, ki jo rabite za
VELIKONOČ
Vsi vedo, da je naša zaloga moških in deških oblek ter vseh moških potrebščin popolna in up-to-date ali moderna. "Pošteno blago za poštene cene", to je naše geslo. Za velikonoč si lahko kupite dobre, fine in trpežne obleke, narejene natančno po meri ali pa že zgotovljene. Negligee praznične srajce, najnovejše kravate iz Čiste svile, pcceni. Vsa spodnja obleka in perilo za moške in dečke. Klobuki za spomlad in poletje. :-: Priporočam tudi svojo moderno urejeno krojačnico. Delamo, popravljamo, likamo obleke. Postanite naš odjemalec, ako še niste, in ni se vam treba
bati, da ne bi bili zadovoljni.	Naša trgovina je zaprta na Velikonočno nedeljo.
JOSIP GORNIK
Trgovina z moško opravo
6113 ST. CLAIR AVE.
v
• i
■ \ •