števiJka V - maj 2005

Družina - ognjišče ljubezni
Francka Rozman
Z nastopom vodiske godbe se je začela prireditev, ki je v Vodicah že tradicionalna.
15. maj je mednarodni dan družine. V teh dneh se še posebno posvetimo družinam z več otroki. Tudi v naši občini je nekaj družin, ki imajo po štiri ali več otrok. Tem so na prireditvi razdelili darila, ki so jih prispevali poleg Karitas še Anin sklad, posamezni obrtniki ter občina.
Prireditev je bila zelo prisrčna in raznolika. Svoje znanje v petju in plesu so pokazali najmlajši iz vrtca, osnovnošolci so se predstavili s svojimi spisi, igranjem na harmoniko in recitacijo, dvorano pa so do spontanega ploskanja pripravili ansambli , ki so se velikodušno odrekli svojemu honorarju. To so bili Trio Spica, Ansambel bratov Poljanšek in Slapovi. S prijetnim glasom in nastopom nas je razveselila pevka Damjana Golavšek, nastopil pa je tudi Mešani pevski zbor Biser.
Ker je bila to dobrodelna prireditev, saj je ves izkupiček namenjen za šolske potrebščine socialno šibkim družinam v naši občini, je pohvalno, da je bilo na prireditvi veliko ljudi.
Župnijska Karitas Vodice posreduje naslednje
P O J A S N I L O :
Na koncertu "Družina - ognjišče ljubezni" v petek, 13. maja 2005, je na seznamu sodelavcev župnijske Karitas Vodice, ki ga je prebral Andrej Žalar, prišlo do neljube napake. S seznama sta nehote izpadla dva sodelavca, in sicer:
Petra Kosec s Skaručne 32, ki je že nekaj let zelo prizadevna, obetavna, plemenita mlada karitativna delavka, in
Hinko Rosulnik iz Sinkovega Turna 55, ki je sodelavec tukajšnje Karitas že od vsega začetka, torej od leta 1991.
Obema se iskreno opravičujemo.
Za župnijsko Karitas: Tončka Polajnar
Družina nam daje moč, trdnost in oporo
AlenkaJereb
Pravijo, da je maj najlepši mesec v letu. Takrat človek začne gledati naravo in ljudi okoli sebe z drugimi očmi. V prvih majskih dneh doživimo eksplozijo barv, kar naenkrat, čez noč zacvetijo drevesa, poženejo trave, na vsakem koraku začutimo pomlad. Tiste prijetne vonjave pisanega cvetja s travnikov in bližnjih polj se mešajo z ubranimi glasovi ptic in zarja na obzorju naznanja lep sončen dan. Kako lepi, jasni in upanja polni majski dnevi so pred nami? Brez dvoma, o tem se sprašujemo vsi-. eni glasno, drugi potiho. Najbolj na udaru so tisti, ki so ostali brez zaposlitve, ki se jim je življenje čez noč spremenilo, ki bijejo boj za svoj vsakdanji kruh in iščejo zaposlitev. Na žalost lahko vsak dan v medijih beremo in poslušamo o takih primerih, ko starši le stežka otrokom razložijo, zakaj jim ni treba zgodaj v službo, zakaj se nakupovalni vozički ne smejo polniti, zakaj mora cela družina premišljeno šteti kovance in zakaj se jim je čez noč življenje postavilo na glavo. In vendar - take družine preživijo. Njeni člani iščejo nove izzive, odkrijejo nove sposobnosti, življenje začenjajo znova. Svojo moč kljub stiskam črpajo v družini, v povezanosti njenih članov, v pozitivnem mišljenju. Velikokrat slišim besede-. " Bilo je težko, vendar smo preživeli. Tudi iz slabega se da marsikaj naučiti."
Tudi mi smo namenili del naše pozornosti družini. Poročamo o prireditvi, ki jo je župnijska Karitas namenila najštevilčnejšim družinam in jih simbolično obdarila. Slišali smo številne znane slovenske glasbenike, ki so zapeli v karitativni namen. Bili smo tudi na bogoslužni slovesnosti v Zapogah, kjer je ena najmanjših župnij v Sloveniji. V osrednjem intervjuju si preberite pogovor z Ano Brank, ki je bila občinska uradnica in ena izmed zelo dejavnih članic Prosvetnega društva Vodice. Poročamo tudi o čistilni akciji, ki so se je naši občani udeležili v množičnem številu. očistili so velik del našega vodovarstvenega območja in tako prispevali k lepše urejeni okolici. Za urejenost skrbi tudi občinska uprava, tako da maja in junija organizira kosovni odvoz in odvoz nevarnih snovi. Prelistajte strani uprave in izvedeli boste, kdo bo odslej skrbel za vodovodno omrežje v naši občini. V prvem letu vstopa Slovenije v EU smo dobili tudi evropsko ustavo. V rubriki Ne prezrite pišemo o tem, kakšen dokument je ustava in kaj nam prinaša. Mladi so spregovorili o tem, kakšna glasba jim je všeč, kdo je njihov najljubši glasbenik in kdo se najpogosteje pojavlja na njihovi glasbeni sceni.
Uživajte v razkošju pomladi.
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid
medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije
pod zaporedno številko 462.
Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
Izhaja mesečno v 1420 izvodih.
Odgovorna urednica: Alenka Jereb
Tisk: Tiskarna Univerze, Stanislav Kubelj s.p.
Datum natisa: maj 2005
Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice Elektronski naslov uredništva: kopitar.vodice@siol.net, Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju: www.vodice.si, Slika na naslovnici: Janez Ziherl
Sporočilo bralcem
Odgovorna urednica si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo največ 2000 računalniških znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vračamo.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do dvajsetega v mesecu.
Skrb za vodovodno omrežje odslej v celoti na občinskih ramenih
Miran Sire, univ.dipl.org.
JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o. enostransko odpovedala pogodbo - PRENOVA-GRADBENIK nov pogodbeni vzdrževalec - lastno komunalno podjetje postaja nuja
Družina - ognjišče ljubezni Uvodnik:
Družina nam daje moč, trdnost in oporo
Občinska uprava poroča:
Skrb za vodovodno omrežje odslej v celoti na občinskih ramenih, Spomladanski odvoz kosovnega materiala v občini Vodice, Zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, Komasacije, Vzdrževanje melioracijskih kanalov, i5.maj, mednarodni dan družine
Ne prezrite:
Naši občani očistili vodovarstvena območja, Vse najboljše za rojstni dan, evropejci je kaj novega z novo ustavo?
Družbene dejavnosti:
Sklenili smo krog prijateljstva, Tak sem, Taka sem, Medi Medo
Intervju:
Spomini Ane Brank
Glas mladih:
Glasbeni okus - stvar posameznika ali čredni nagon
Društva:
Tudi Vodičani nismo od muh, PGD Sinkov Turn gre z dvema desetinama na gasilsko olimpiado, HK Ebatt Utik slovenski pokalni podprvak
Vi sprašujete:
Življenjsko nevarno, Vprašanje za župana in upravo
Pisma bralcev:
Čemu služi občinski odlok?!, Pomen 60 letnice zmage nad nacifašizmom
Zdravstveni nasveti:
Seneni nahod
Kultura:
Oratorij tudi letos BO! Otroški kotiček
Zahvale / oglasi
Blagoslovitev obnovljene Marijine slike
16.03.2005 smo s strani JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o. prejeli dopis, da s 01.04. enostransko prekinjajo sodelovanje oz. pogodbo o rednem obratovanju, tekočem vzdrževanju in obračunavanju dovedene vode na vodovodnem sistemu Vodice. Občina Vodice je sicer svoje pogodbene obveznosti redno izpolnjevala, stroške redno plačevala in se v skladu s svojimi pristojnostmi in (finančnimi) zmožnostmi trudila izboljševati vodovodno omrežje. Na podlagi navedenega in na podlagi načina, s katerim nas je VO-KA vseskozi enostransko postavljala pred izvršena dejstva (prekinitev pogodbe, prekinitev sodelovanja), žal ugotavljamo, da nam nikoli ni priznavala statusa enakovrednega pogodbenega partnerja. Z dosedanjim pogodbenim vzdrževalcem smo se sporazumeli o načinu primopredaje in dogovorili, da so intervencijske posege na omrežju izvajali do 03.05.2005.
Občinska uprava je bila tako rekoč čez noč prisiljena poiskati ustrezno (začasno) nadomestno rešitev-, vzpostavlja se lasten komunalni informacijski sistem (obračun vodarine, kanalščine, števnine, izdajanje računov, ...), vzorčenje in analiziranje vode je poverjeno akreditiranemu laboratoriju, s primerno kvalificiranim podjetjem PRENOVA - GRADBENIK d.o.o. je sklenjen dogovor o rednem obratovanju in tekočem vzdrževanju vodovodnega
sistema (vključujoč izvajanje intervencijskih del na vodovodnem omrežju in zagotavljanje 24-urne dosegljivosti preko tel. št. 031 342 967), kateremu bo poverjena tudi gradnja novih vodovodnih priključkov.
Občinska uprava seveda sama ne bo zmogla izvajati vseh upravljavskih nalog, saj s trenutno kadrovsko sestavo lahko izpolnjuje zgolj svoje (čedalje obsežnejše) osnovne funkcije lokalne samouprave. Čedalje bolj se kristalizira opcija, da se trajnejša ureditev gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda prepusti novemu (maloštevilnemu, a strokovnemu) Javnemu komunalnemu podjetju Vodice. Temu so sledili tudi člani Odbora za komunalo, urejanje prostora in naravovarstvo ter Komisije za urejanje prostora Občine Vodice in na svoji zadnji skupni seji soglasno predlagali, naj občinski svet čimprej sprejme odlok o ustanovitvi javnega podjetja (v prvem branju je bil sprejet že lani novembra), ter da le-to v najkrajšem času zaživi.
Uporabniki načeloma ne bi smeli občutiti negativnih posledic prehoda na nov sistem upravljanja oz. vzdrževanja, vendar si ne delamo utvar, da vsaj v začetnih mesecih ne bo prihajalo do raznih nevšečnosti.
Spomladanski odvoz kosovnega materiala v
občini Vodice
Miran Sire, univ.dipl.org.
Spomladanski odvoz se bo po posameznih vaseh izvajal po naslednjem razporedu:
pon., 6. jun.	Vodice (center, Pustniee, Lokarje)
čet., 9. jun.	Dobruša, Dorniee, Torovo, Zapoge
pon., 13. jun.	Repnje, Polje, Skaručna, Vojsko, Povodje
čet., 16. jun.	Bukoviea, Utik, Koseze
pon., 20. jun.	Sinkov Turn, Selo, Vesea
Kosovnih odpadkov zaradi njihove oblike, teže in prostornine ni mogoče odvažati kot gospodinjske komunalne odpadke. Nekateri kosovni odpadki se lahko tudi reciklirajo. Zbiramo jih v posebnih akcijah dvakrat letno.
Izvajalec odvoza PUBLICUS d.o.o. sporoča, da naj občani pred svojimi zgradbami ob cesti odpadni kosovni material pripravijo do 6. ure zjutraj navedenega dne. Kosovne odpadke je potrebno odlagati ločeno.
Avtomobilskih delov, gum, gradbenega materiala in posebnih oz. nevarnih odpadkov ne bodo pobirali, ampak bodo odvažali samo odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih:
-	velike gospodinjske naprave - bela tehnika (štedilniki, hladilniki, pralni in pomivalni stroji, peči za centralno ogrevanje),
-	električni aparati (TV in radijski sprejemniki, računalniki),
-	pohištvo in ostali večji leseni kosi,
-	kopalniška oprema,
-	stara kolesa in smuči,
-	talne obloge in preproge,
-	veliki železni in kovinski kosi,
-	veliki nekovinski kosi (vzmetnice) ...
Zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev
Miran Sire, univ.dipl.org.
Tudi v gospodinjstvu se srečujemo z nevarnimi odpadki, ki vsebujejo škodljive snovi. Ker so ti odpadki ekološko nevarni in zato zahtevajo posebno pozornost, jih ne smemo odlagati skupaj z gospodinjskimi smetmi.
V sodelovanju z Javnim podjetjem Snaga vam Občina Vodice dvakrat letno omogoča, da te odpadke oddate v premični zabojnik ločeno po skupinah:
-	akumulatorji,
-	baterije,
-	zdravila,
-	barve in topila,
-	pralna in kozmetična sredstva,
-	pesticidi,
-	kemikalije.
Mobilni zabojnik, kjer lahko razvrščene nevarne odpadke iz gospodinjstev brezplačno oddate, bo na območju naše občine postavljen v sledečih terminih:
pon., 23. maj, med 9. in 17. uro tor., 24. maj, med 8. in 15.30 uro sre., 25. maj, med 9. in 17. uro čet., 26. maj, med 8. in 15.30 uro
Vodice (na parkirišču pred občinsko stavbo) Vodice (na parkirišču pred občinsko stavbo) Utik (na parkirišču ob trgovini) Utik (na parkirišču ob trgovini)
Jesensko zbiranje nevarnih odpadkov bo organizirano predvidoma konec oktobra.
Zaželeno je, da odpadke oddate v originalni embalaži, saj jih bo tako veliko lažje razvrstiti. Z ločenim zbiranjem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev lahko vsakdo izmed nas prispeva k manjši obremenjenosti okolja!
Komasacije
Rado Cuk
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je vsem občinam posredovalo obvestilo o spremembi razpisnih pogojev pri javnem razpisu za dodelitev nepovratnih sredstev za izvedbo komasacij v letu 2005.
Bistvena sprememba, ki jo mora upravičenec oz. občina upoštevati, je dokazilo, da so bila dela ponujena v izvedbo v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila. Postopek izvedbe komasacij je dolgotrajen, zapleten in zahteven, vendar za vzpostavitev ustreznejših pogojev za razvoj kmetijstva skoraj nujen.
Skupina denacionalizacijskih upravičencev, ki je dobila vrnjena nekdanja zemljišča v k.o. Bukovica, se je takega postopka že lotila. Če je takih pobud oziroma interesov v posameznih teritorialno zaokroženih območjih več, bi bilo primerno, da zaradi zagotovitve državnih sredstev, kar poteka prek Občine, svojo namero sporočijo tudi Občini Vodice, Kopitarjev trg 1.
Vzdrževanje melioracijskih kanalov
V	letu 2003 so bile izpeljane aktivnosti za financiranje in izvajanje hidromelioracij. Občina Vodice je bila seznanjena, da je bila za izvajanje hidromelioracij na njenem območju podeljena koncesija podjetju Nivo koing iz Štor pri Celju.
V	mesecu oktobru 2003 je na pobudo Občine Vodice prišlo tudi do sestanka.
Na sejah Občinskega sveta je bilo večkrat zastavljeno vprašanje, kako potekajo aktivnosti na navedenem področju. Vprašanja so se vrstila tudi s strani občanov, ki so plačali namenska sredstva, vendar jim kakšnega otipljivega odgovora nismo mogli posredovati, saj kljub poizvedovanju od Nivo koinga nismo prejeli nobenega odgovora. V mesecu aprilu letos pa smo od njih prejeli ustno obvestilo, da niso več pooblaščeni izvajalec oz. koncesionar.
Problematika nevzdrževanja melioracihjskih kanalov postaja čedalje bolj pereča. Kanali se vztrajno zaraščajo, njihova propustnost se zmanjšuje, potencialna nevarnost poplavljanja kmetijskih zemljišč in naselij (Polje) je čedalje večja. Zato je župan Brane Podboršek na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posredoval poziv, da se namensko zbrana sredstva porabijo za izvedbo vzdrževalnih del z neposredno oddajo del. Pristojne je zaprosil za čimprejšnji odgovor, kdo je trenutno odgovoren za izvedbo vzdrževalnih del na melioracijskih kanalih, za vzpostavitev realnega oboda hidromelioracijskega sistema Poljšak in ob Gameljščici ter navsezadnje, kdo in kako upravlja z denarjem, ki je bil zbran ter koliko je teh namenskih sredstev? Odgovora za zdaj še ni.
15. maj, mednarodni
dan družine
Lilijana Djerkovic, univ.dipl. prof. soc. in zgod.
Po vsej državi so potekale številne prireditve in ustvarjalne delavnice ter kulturno zabavni program za otroke in starše. Pripravljena je bila tudi vseslovenska akcija "ZA DRUŽINE BREZPLAČNO", v okviru katere je bil družinam v tednu od 10. do 16. maja oziroma na dan, ki je posebej naveden, omogočen brezplačen ogled razstav, muzejskih zbirk in posebnih prireditev, namenjenih celi družini.
Družina je najmanjša, a zelo pomembna in temeljna skupnost družbe. V zaostrenih gospodarskih razmerah, kakršne dandanes srečujemo v svetu, in pod pritiskom nenehnih družbenoekonomskih sprememb je družina čedalje bolj podvržena zunanjim vplivom in procesu razvrednotenja te primarne skupnosti.
Že zdavnaj so minili časi, ko je bilo v družini troje, četvero ali celo petero otrok. Dandanes je v Sloveniji povprečno število otrok v eni družini le še malo nad ena, še pred tridesetimi leti pa je bilo to število več kot dve. Vzroki za takšno stanje so različni, med najpomembnejšimi pa gre omeniti vedno večjo obremenjenost družinskih članov, ki izhaja iz sedanjega ustroja družbe, ki je predvsem storilnostno naravnana. Stalne socialne, ekonomske in politične spremembe marsikatero družino lahko potisnejo na rob družbe. Medsebojno razumevanje, ljubezen in čustvena podpora med posameznimi člani družine lahko v takšnih razmerah popustijo. Po eni strani družbene in religiozne norme narekujejo ustvarjanje družine, po drugi strani pa družba ne zagotavlja ustreznega socialnega okvira, ki bi bil podlaga za razmeroma dostojno življenje.
Kljub temu si je treba prizadevati, da različne oblike družinskih skupnosti v očeh družbe spet pridobe tisto mesto, ki jim pripada, in da se takšna usmeritev podpre tudi s strani državnih institucij in lokalnih skupnosti.
Občina Vodice se dobro zaveda družinske problematike. Prav zaradi tega ji namenja še prav posebno pozornost. Se posebej zavzeto spodbuja in podpira osnovanje mladih družin in družin z več družinskimi
člani. Nismo ostali le pri besedni podpori, ampak smo za pomoč družinam namenili tudi sredstva iz občinskega proračuna. Že nekaj let je Občina Vodice ob rojstvu otroka obdarila mlado družino s simboličnim zneskom 20.000 tolarjev, letos pa je župan predlagal povišanje na 50.000 tolarjev. Denarna pomoč je znamenje solidarnosti in podpore, ki jo Občina Vodice nudi mladim družinam. Družinam z več družinskimi člani sofinanciramo tudi tabore za otroke in letovanja, za kar je v proračunu namenjeno 500.000 tolarjev letno. Tudi za počitniške delavnice otrok iz Občine Vodice je letos namenjenih 1.200.000 tolarjev, za karitativne dejavnosti pa 1.600.000 tolarjev.
Sofinanciramo in podpiramo med drugim tudi "Anin sklad" in ostala združenja, ki si prizadevajo izboljšati kakovost življenja socialno šibkejših, enostarševskih in številčnejših družin.
V proračunu Občine Vodice so vsako leto predvidena sredstva za enkratne denarne pomoči (za leto 2005 je višina teh sredstev 3.000.000 tolarjev), ki zajemajo različne oblike pomoči družinam, ki ne presegajo več kot 20% cenzusa socialne varnosti. Enkratne denarne pomoči so namenjene za premostitev trenutne materialne ogroženosti. Pomoč otrokom iz materialno ogroženih družin se izvaja v različnih oblikah-, najpogosteje sofinanciramo nakup šolskih potrebščin in regresiramo šolsko prehrano. Te oblike pomoči občina
V maju je bila 10. obletnica mednarodnega leta družine.
izvaja na podlagi Odloka o enkratni denarni pomoči v Občini Vodice.
Občina pomaga tudi ob izrednih in nepričakovanih težkih razmerah v družini. Sofinancira tudi prevoz otrok s posebnimi potrebami, če je šola oziroma zavod oddaljen od kraja stalnega prebivališča.
Kot obliko socialnih pomoči lahko omenimo še štipendiranje dijakov in študentov. Višina sredstev za štipendije je v letošnjem letu znašala 7.800.000 tolarjev. Na ta način vsaj nekoliko razbremenimo družinski proračun in pripomoremo k zmanjševanju stroškov, namenjenih za šolanje dijakov in študentov.
Zavedamo se, da so potrebe navkljub razmeroma velikim sredstvom, ki jih tako ali drugače namenjamo družinam, še veliko večje. Zato si bomo še naprej prizadevali, da različnim družinskim skupnostim v naši občini zagotovimo izdatnejšo podporo. Kajti le v družinskih skupnostih, kjer so zagotovljene ustrezne socialnoekonomske razmere, se lahko oblikujejo vzajemni in pristni medčloveški odnosi, toplina in varnost. Ob 15. maju, mednarodnem dnevu družine, želi občinska uprava Občine Vodice vsem staršem in njihovim otrokom, da bi se pod toplim okriljem svojih družin prijetno počutili, da bi negovali in poglobili svoje medsebojne odnose, in da bi z optimizmom gledali v prihodnost.
Naši občani očistili vodovarstvena območja
^Francka, Peter, Alenka
Tudi letos so se naši občani v velikem številu udeležili že 6. čistilne akcije pod geslom "Očistimo vodovarstvena območja v občini Vodice". Od ničesar nismo bolj odvisni kot od vode, le da se tega premalokrat zavedamo. Prav razveseljivo je dejstvo, da so se te akcije, ki je potekala 23. aprila, udeležili tako starejši kot mlajši občani in da je bilo med njimi tudi veliko otrok. Le s skupnimi močmi bomo lahko poskrbeli za naš planet in ga obvarovali pred nasilnim uničevanjem, ki je posledica hitre industrializacije.
Tudi letos je Občina Vodice akcijo izvedla ob sodelovanju društev - nosilec je bilo Smučarsko društvo Strahovica. Na zbirnih mestih v Vodicah, Zapogah, Repnjah, Polju, Utiku in na Selu se je zbralo okoli 200 občanov. Dobro je bilo poskrbljeno za rokavice in vreče za odpadke, ki so jih udeleženci kar hitro napolnili in jih odložili na zbirna mesta, od koder jih je podjetje Publicus odpeljalo v svojo zbiralnico. Organiziran je bil tudi odvoz odsluženih vozil, ki je bil za zdaj še brezplačen, saj je podprt s strani Ministrstva za okolje in prostor. Odpeljali so jih devet. Preberite mnenja udeležencev, ki so s svojo udeležbo pokazali ekološko osveščenost.
Jože Burgar - Društvo upokojencev Vodice:
"Od vsega začetka se udeležujem čistilnih akcij z namenom, da se nesnaga pospravi. Stanje se je izboljšalo že od lanskega leta, na splošno je osveščenost večja. Ekološki otok je potreben, sam bi ga uporabljal."
Liza in Nace Tavčar - drugošolka in medvedek:
"Mamica je želela, da vsa družina očisti nesnago ob cestah, da bodo lahko rasle rožice.
Je veliko smeti. Ljudje so nesramni, ker mečejo steklenice iz avtomobilov. Zadovoljna sva, ker čistiva."
Anja Banko - Prosvetno društvo Vodice: "Akcije sem se udeležila z namenom, da bo naša okolica lepša in čistejša. Brniška cesta je zelo nasmetena. Ljudje so nemarni, ker smeti ne pospravijo doma. Imamo zabojnike, a je ogromno gospodinjskih odpadkov tudi po gozdovih. Tega ne razumem.
Ekološki otok je potreben. Ljudje pa naj bodo o tem obveščeni in naj jih tudi uporabljajo."
Gorazd Lončar:
"Zaradi študijskih obveznosti se čistilnih akcij preteklih let nisem udeleževal, tako da sem letos prvič. Akcije sem se udeležil zaradi tega, ker se mi zdi lepo in prav, da živim v čisti in urejeni občini. Pobral sem že kar nekaj smeti, vendar moram priznati, da sem pričakoval, da jih bo več, predvsem na poti, kjer mladi hodijo iz šole. Očitno tudi mladi postajajo vedno
bolj ekološko osveščeni. Dobro bi bilo, da bi ljudje že doma skrbeli za čisto okolje. Pri nas doma odpadke ločujemo, neškodljive stvari skurimo, biološke odpadke odvržemo na kompost, ostale smeti pa v zabojnik. Na čistilno akcijo sem se prijavil kot član PGD Sinkov Turn, SD Strahovica in PDV."
Barbara Hribar :
"Letos sem se čistilne akcije udeležila prvič. Ponavadi sta se je udeleževala starša, ker pa letos nista utegnila, sem vskočila jaz. Seveda pa to ni edini razlog, saj mi ni vseeno, v kakšnem okolju živim. Presenečena sem nad tem, da niti ni toliko odpadkov, kot sem pričakovala. Mislim, da gredo stvari na bolje. Za to skrbimo tudi doma, saj dajemo odpadke, ki gnijejo, na kompost, vsako leto pa damo zbrani star papir otrokom, da ga oddajo na zbirališče v šoli."
Ivan Hribar:
"Kot koordinator čistilne akcije lahko povem, da sem z letošnjo akcijo nadvse zadovoljen. Samo v našem koncu se je je udeležilo 32 ljudi. Odnos ljudi do okolja se spreminja na pozitivno stran. Zanimivo je tudi to, da se nekaj mojih znancev ni moglo udeležiti letošnje akcije, zato so že nekaj dni prej počistili nekatera območja. Osebno sem se udeležil vseh dosedanjih čistilnih akcij, ker se mi zdi to ena najboljših in tudi ena vedno bolj uspešnih. Smeti je namreč iz leta v leto manj, razlogi za to pa so bolje organiziran odvoz smeti, boljša zavest ljudi, pa tudi vreme na dan akcije dosti pripomore. Opazil pa sem eno slabo stvar, in sicer, da čistimo smeti, ki
Ekološka osveščenost ljudi se počasi izboljšuje
niti niso v celoti naše. Že nekaj časa ugotavljamo, da mnogo odpadkov v našo občino pripeljejo krajani okoliških občin, ker verjetno v svoji nočejo onesnaževati. Sam sem zelo ekološko osveščen, k temu pa je verjetno pripomogla tudi moja starejša hči, ki je vse v družini navadila na strogo ločevanje smeti.
Nada Podgoršek:
"Čisto okolje mi zelo veliko pomeni, zato sem se udeležila še vsake čistilne akcije do sedaj. Mislim, da jih je bilo okoli 10. Kot upravitelj koseškega bajerja redno skrbim, da je njegova okolica čista, zato vsako spomlad in jesen tu organiziramo še dodatni čistilni akciji. Smeti je vedno manj, stalni ribiči vedno pospravijo za seboj, le enodnevni obiskovalci večkrat pustijo kar nekaj smeti."
Stanko Pipa:
"Prihajam iz Ljubljane. Že 15 let hodim s prijatelji ribarit na koseški bajer. To je prelep kotiček za sprostitev in urejanje svojih misli. Človek najde svoj notranji mir, naužije se svežega zraka, spomladi lahko poslušaš ubrano ptičje petje.
Upravitelja zelo dobro skrbita za okolico, povsod okoli ribnika je dovolj košev za smeti, tako da vsak lahko vanje odvrže odpadke, če le hoče. Ne, nisem vedel, da danes poteka vaša čistilna akcija.
Pozdravljam take odločitve, saj se še vedno najdejo posamezniki, ki ne znajo ceniti bogastva, ki ga nam ponuja narava."
Rozalija in Jože Sarc, Zapoge: "Lepo vreme je še dodatni razlog, da se je tokratne čistilne akcije udeležila tudi naša družina. Skupaj z otrokoma in prijatelji bomo očistili del poti ob glavni cesti od Zapog do Vodic. Smeti je veliko, še vedno je preveč odvrženih cigaretnih škatlic, plastenk in drobnih papirčkov. Krivci za to pa so predvsem brezvestni vozniki, ki jim ni prav nič mar za čisto okolje. Prav zaradi takih bi bilo potrebno organizirati še jesensko akcijo. Kljub temu misliva, da se ekološka osveščenost ljudi izboljšuje. Mislila sva, da bo več udeležencev, saj je lepo vreme in še kaj koristnega lahko postoriš za skupno dobro. Po delu se prileže tudi malica, to vesta tudi najina otroka, ki sta že zjutraj telefonirala na kranjski radio, naredila reklamo za našo občinsko akcijo in povedala, da se najbolj veselita golaža, ki nas menda čaka po opravljenem delu."
Urška Velkovrh,
Repnje:
15 mladih se nas je zbralo pred gasilskim domom. Predstavniki gasilcev in športnega društva so nam razdelili vreče,
nato pa smo se v skupinah odpravili v različne smeri. Z Alešem in Juretom pobiramo od gasilskega doma do poljske avtobusne postaje. Napolnili smo že tri vreče,več jih ne bo, saj smo prišli do konca zastavljene poti."
Slavko Fujan, Repnje: "Kljub temu, da živim v Repnjah, sem se s skupino prijateljev odpravil na zbirno mesto v Polju, kjer se je zbrala velika množica ljudi. Akcije se je udeležilo veliko mladih in staršev z otroki. Tudi sam se lahko pohvalim, da danes smeti pobirata tudi moja Luka in Lara. Našli smo vse mogoče, še vedno za cesto leži preveč pločevink in cigaretnih škatlic in ogorkov. Ni lepo, da se vozniki smeti rešijo tako, da jih preprosto odvržejo iz avtomobila. Kljub temu da je v medijih dovolj napisanega, pa je še vedno smeti preveč, je pa bolje kot v preteklosti."
Jan Potre, Polje:
S prijateljem Matjažem in sestro Eriko smo pobirali smeti po makadamski poti od Polja do Skaručne. Nabrali smo dve polni vreči. Odložili jih bomo pri gasilskem domu, kjer je zbirno mesto. Skozi vas je ob cesti veliko več odvrženih pločevink, medtem ko smo pobrali predvsem papir in odpadke iz papirja."
Skupina pevcev pevskega zbora Biser:
"Po končanem delu se priležeta tudi počitek in dobra kava, ki so ju bili deležni pri družini Podgoršek. Vsi v en glas so zatrjevali, da je čistilna akcija združitev prijetnega in koristnega, zato se akcije udeležijo vsako leto. Smeti so pobirali od Polja do Povodja. Našli so veliko pločevink, steklenic, plastenk, med smetmi so se znašle tudi pleničke, zračnice, kremice,... K akciji so pritegnili tudi svoje otroke, kajti le zgled lahko obrodi sadove. "Malo počitka ne škodi," so rekli, nato pa se bodo odpravili še na golaž, kjer bodo tako kot vsako leto tudi kakšno zapeli."
Franc Mervar,
Vodice-. Kar nekaj prostovoljcev se je lotilo čiščenja nekdanjih župnijskih hlevov, v katerih je od leta 1981 živel vaški posebnež. Po njegovi smrti je ostal prostor prazen, danes pa ga bodo nekateri udeleženci akcije počistili in uredili okolico, ki je bila tudi neurejena. Petnajst pridnih mož se je trudilo, pobirali so smeti, izsekali so štore, sekali grmovje, pospravili skale in opeko, ki je ležala vsevprek. Na tem mestu želimo v prihodnosti zgraditi veroučne učilnice."
Miran Sire,
občinska uprava: S skupino mladih smo očistili območje, ki leži na meji med občinama Vodice in Cerklje. Ker to območje sega v naše vodovarstveno območje in ker voda ne pozna občinskih meja, bomo s tem dejanjem opozorili Občino Cerklje na skupen ekološki problem. Na našo mejo bomo postavili opozorilno tablo o vodovarstvenem območju in tablo, ki prepoveduje odlaganje smeti. Teh je zelo veliko in so raztresene po gozdu, kot da je to nekaj običajnega. Našli smo žimnice, stara oblačila, škatle, prazne pločevinke motornega olja, sode, živalske lobanje,... "
Ne prezrite
Vse najboljše za rojstni dan, evropejci
je kaj novega z novo ustavo?
Peter Černivec
Minilo je natanko leto dni, ko so i.maja lani po vsej Sloveniji plapolale slovenske in hkrati evropske zastave. Ni bilo kotička v Sloveniji, kjer se ljudje ne bi bolj ali manj zabavali ob vstopu naše male deželice v Evropsko unijo. Po vsej Sloveniji se je pelo, plesalo, jedlo in pilo in naslednje jutro smo se vsi, hoteli ali ne, zbudili ne samo kot državljani Slovenije, ampak tudi Evrope. Tako letos praznujemo prvo obletnico enega najpomembnejših dogodkov v slovenski zgodovini, vstopa v EU. Katere slabe in katere dobre stvari nam je prinesel ta dogodek, najbolje ve vsak zase. Kar pa zadeva vse nas, pa vam bom na kratko opisal v nadaljevanju.
Najpomembnejši dokument, ki zadeva vse državljane Evrope, je evropska ustavna pogodba, ki so jo voditelji držav ali vlad 25 držav članic podpisali 29. oktobra 2004 v Rimu.
Kaj je ustava?
Ustava je besedilo, ki vsebuje temeljne določbe neke države ali skupine držav. Te določbe odgovarjajo na številna vprašanja. Kako delujejo institucije? Kakšna je delitev pristojnosti? Katera sredstva se lahko uporabijo za izvajanje politik? Katere vrednote so upoštevane? Katere so temeljne državljanske pravice? Evropska ustava nadomešča glavne obstoječe pogodbe z enim samim besedilom, ampak ne nadomešča nacionalnih ustav evropskih držav. Obstaja sočasno s temi ustavami. Sestavljena je iz štirih delov, prvi opredeljuje vrednote, pristojnosti EU, drugi del povzema "Listino o temeljnih pravicah", tretji del opisuje politiko in delovanje EU, četrti pa vsebuje splošne in končne določbe.
Kaj prinaša?
Nova evropska ustava daje vsem evropskim državljanstvom jamstvo za spoštovanje določenih vrednot, kot so svoboda, demokracija, enakost in spoštovanje človekovih pravic. Evropska
družba temelji na pluralizmu, nediskriminaciji, strpnosti, solidarnosti in enakosti med moškim in žensko. Poleg tega nova ustava omogoča tudi prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala in daje pravico do ustanavljanja. Vsak državljan države članice je tudi državljan Unije. To državljanstvo dopolnjuje nacionalno državljanstvo in ga ne zamenjuje. Uniji se lahko pridružijo samo države, ki spoštujejo te vrednote.
Listina o temeljnih pravicah
Ta listina je v sklopu evropske ustave in zagotavlja spoštovanje človekovega dostojanstva. Sem sodijo pravica do življenja, prepoved mučenja ali poniževanja, spoštovanje družinskega in zasebnega življenja, svoboda misli, vere, svoboda izražanja, pravica do izobraževanja, do lastnine, enakost pred zakonom, spoštovanje kulturne, verske in jezikovne raznolikosti, pravico do nepristranskega sojenja... Listina skratka skrbi za mir in blaginjo državljanov Evrope.
Evropske institucije
Nova evropska ustava ima tudi natančno določene glavne evropske ustanove. evropski svet, evropska komisija, svet ministrov, evropski parlament, sodišče evropskih skupnosti, evropska centralna banka, računsko sodišče, odbor regij in ekonomsko socialno odbor. Bolj pomembno kot to, katere so te institucije, je, kakšne pristojnosti imajo. Pristojnosti teh institucij so takšne, kot so jih z ustavo določile države članice. Unija lahko deluje samo v primeru, ko določena država članica do cilja ne more priti sama.
Evropski simboli
Najbolj prepoznaven evropski simbol je zagotovo evropska zastava (12 rumenih zvezd na modri podlagi). Evropska himna je delo slovitega Ludwiga van Beethovna, Oda radosti. Evropski denar pa je euro, ki ga je do sedaj sprejelo 12 držav članic. Poleg teh treh simbolov pa je z ustavo določeno tudi evropsko geslo, ki se glasi. "Združeni v različnosti".
Glavne politične značilnosti
Evropejec se lahko prosto giblje v velikem številu evropskih držav članic (v članicah "Schengenskega območja") brez nadzora
na mejah in preverjanja potnega lista. To je seveda povzročilo poostritev nadzora na zunanjih mejah Evropske Unije. Evropska ustava predvideva tudi poostrene ukrepe za boj proti nezakonitemu priseljevanju in trgovanju z ljudmi. Okrepljeno je policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Cilj tega okrepljenega sodelovanja je zlasti povečanje učinkovitosti boja proti terorizmu, spolnemu zlorabljanju žensk in otrok, trgovanju z drogami, pranju denarja, korupciji ali organiziranemu kriminalu.
V	ta namen je bilo ustanovljeno tudi evropsko javno tožilstvo. Prav tako so evropski policijski organi združeni v strukturo, imenovano Europol, ki skrbi za preprečevanje mednarodnega kriminala.
Evropska ustava zajema tudi regionalno politiko. Sicer je Evropa gospodarsko uspešno območje v svetu, vendar znotraj njenih meja še vedno obstajajo velika neskladja, tako med državami, kot tudi med njenimi približno 250 regijami. Regionalna politika je dejanski odraz evropske solidarnosti. V skladu s to politiko se del prispevkov, ki jih države Unije odvajajo v evropski proračun, prenaša na regije in skupine prebivalstva z omejenimi možnostmi. S tem se regijam daje možnost, da bi ujele zaostanek v razvoju.
Zaščita okolja
Evropska ustava vsebuje načelo trajnostnega razvoja. Cilj tega načela je, odzvati se na potrebe današnjih generacij brez ogrožanja potreb prihodnjih generacij.
V	ta namen si EU prizadeva delovati za uravnoteženo gospodarsko rast s socialnim značajem in visoko stopnjo zaščite in izboljšanja kakovosti okolja. EU spodbuja energetsko učinkovitost, varčevanje z energijo ter razvoj novih in obnovljivih virov energije.
To so bistvene stvari evropske ustavne pogodbe. Dobro je, da jih poznamo. Ali se dejansko uresničujejo ali ne, ne bi komentiral. Ko rečem, da se življenje ni kaj bistveno spremenilo, se komu morda lahko dela krivica, vendar jaz bistvene razlike ne opazim. No, banane so bistveno dražje, odkar smo v Evropi.
Sklenili smo krog prijateljstva
Alenka Jereb
9. maja so marsikje po Evropi, v Združenih državah Amerike in v drugih zavezniških državah iz druge svetovne vojne potekale slovesnosti ob 60. obletnici zmage nad nacifašizmom. Tudi na naši šoli so se učenci skupaj z delavci ta dan ob začetku pouka prijeli za roke in sklenili krog prijateljstva okoli šole. Na ta način smo simbolizirali medsebojno spoštovanje, strpnost ter mir doma in v svetu. Z roko v roki smo zaokrožili okoli šolske stavbe v opomin prihodnjim rodovom z namenom, da se totalitarni sistemi z vsemi negativnimi pojavi nikoli več ne ponovijo. Trdnost in vero v prihodnost prinašata tudi štorklji, ki se vsako pomlad vračata v Vodice in na šolskem dimniku spleteta gnezdo. Tudi letošnjo pomlad nas bosta razveselili s svojim zarodom.
Tak sem
Kot dojenček sem bil zelo nagajiv in zelo rad sem risal po stvareh. Porisal sem tudi hodnik, ker sem očitno res zelo rad risal. Veliko sem tudi jokal, tako da mami ni mogla ponoči zatisniti oči.
V prvem razredu sem bil kot kuža, ki uboga vsak ukaz. Bal sem se tistih iz višjih razredov. Se vedno sem bil zelo igriv, zato sem moral kaj početi in tako sem začel spotikati druge in drugi so začeli spotikati mene. Nikoli nam ni zmanjkalo energije, tako nabiti smo bili z njo, da smo lahko vsak dan iz spodnje avle tekli po stopnicah v naš razred, ki je bil najvišje (tam, kjer je sedaj knjižnica).
Potem sem zrasel, zelo zrasel, saj sem postal najvišji v razredu, in tako se mi ni bilo treba bati prav nikogar. Večkrat so mi govorili "prekla", drugi pa "Mount Everest", očitno so zavidali moji višini.
Enkrat pa je trener košarke izvedel zame in me povabil na trening. Nisem bil ravno športen tip, pač pa se mi je zdelo, da bom očitno najboljši zaradi svoje višine. Nato sem treniral košarko za zabavo. Trener mi je rekel, da bom igral v Komendi, in sem si takrat mislil-, "A se je ta zmotu al kaj! "vendar je bil resen kot še nikoli.
Prišla je prva tekma in bal sem se, da mi bo srce odpovedalo. Bil sem živčen, da sem se tresel kot šiba na vodi. Ampak zmagali smo. Tako je bila moja prva tekma končana, tej so sledile še mnoge druge.
Tako smo postali tudi četrti v državi
med igralci istega letnika. Občutek je bil, kakor da smo največji 'carji' v gorenjski ligi. Nato smo šli tudi na prvenstvo na Češko, kjer smo osvojili prvo mesto. To je bila največja zmaga med vsemi. Občutek je bil neopisljiv. Sedaj, v osmem razredu, smo pa največji 'carji' na šoli.
Andrej Kimovec,
OS Vodice
i.B
Taka sem
Medi Medo
Hedvika Rosulnik
V novem vrtcu Škratek Svit smo v mesecu aprilu s sodelovanjem študentov medicine izvedli projekt MEDI MEDO. Študentje so triletnikom in starejšim otrokom vrtca predstavljali delo zdravnikov. Zbolele so igrače-, medvedki, punčke... Otroci so jih prinašali k zdravniku, da so jih s študenti - zdravniki skupaj pozdravili. Pri tem so bili otroci zelo aktivni, pogovarjali so se, spraševali, govorili o strahovih pri obisku svojega zdravnika, poskusili, kako deluje stetoskop, merilec tlaka... Otroci so iz ambulante in lekarne odhajali zadovoljni. Medvedki so ozdraveli, otroci pa so dobili priznanja.
Studentje medicine se ob izvajanju projekta učijo pristopa do otrok, zmanjšujejo negotovost ob stikih z najmlajšimi in tako gradijo trdne temelje za bodoče delo. Ob koncu smo študentom, ki se kot prostovoljci vključujejo v projekt, simbolično podarili medvedke. Ena od študent je ob koncu dejala- "V tako lep vrtec bom pa jaz vozila svoje otroke".
Sem Lucija Stebe. Čez dva meseca bom stara 15 let in sem večna optimistka. Veliko se smejem, kar moje prijatelje najbolj vleče v mojo družbo. Ker sem v najstniških letih, bi morala imeti veliko samozavesti, vendar sem sploh pred fanti zelo zadržana, vedno v ozadju. Rada sem v središču pozornosti, saj mi prijatelji in prijateljice tako pokažejo, da me imajo radi. Ker sem športnica, si vedno želim posegati po najboljšem, kar mi je zadnje mesece prišlo prav. Vem, da nekaj lahko dosežem, in to mi tudi uspe. Na kratko rečeno, sem perfekcionistka.
No, o meni dosti pove že to, da sem 'žurerka', rada hodim v diskoteke in na zabave. Vendar ne maram, da se ljudje na zabavah opijajo in jemljejo razna poživila - ekstazi.
Moja slaba, za nekatere dobra lastnost, pa je, da se vedno zaprem vase. Ko me kdo užali, mu tega ne vrnem, ampak vse 'pogoltnem' vase. Sele ko pridem domov, moje težave privrejo na dan. Takrat se zaprem v sobo, dam glasbo na glas in se poglobim v svoje občutke ter misli. Velikokrat naredim kakšno napako, nasploh pri prijateljicah, za kar mi je pozneje žal in se tega kesam. Moje lastnosti so nekaterim všeč, drugim pač ne. Vendar vedno pravim, da človeka ne moremo soditi po videzu. Mislim pa, da se v moji družbi vsak počuti dobro. Kdo se pa ne bi v družbi večne optimistke? Mislim, da ga ni junaka!
Lucija Stebe, 8.b
OS Vodice
Ko vas takole gledam vso nasmejano, si mislim, da ste imeli zelo lepo mladost in da vam je življenje prizaneslo. Bi lahko pritrdili tej moji domnevi?
To pa ne bo držalo. Že kot otrok sem kmalu začela paziti sosedove otroke. Mama je delala na polju, jaz pa sem ji pomagala na svoj način. Pasla sem tudi krave, včasih otrok niso tako "šparali" kot jih danes. Hodili smo bosi, jedli mleko in krompir v oblicah, mlečno kašo, žgance, same zdrave in dobre jedi. Zato pa smo bili tudi zdravi in utrjeni. Res, kruha sem imela vedno dovolj. Naredila sem štiri razrede osnovne šole, s trinajstimi leti pa sem odšla s trebuhom za kruhom v Ljubljano. Začela sem delati v trafiki, prodajala sem cigarete, tobak in podobne stvari. Mesto mi je bilo od nekdaj všeč, še danes se točno spomnim, kje in kako so bile speljane ceste, kako so se imenovale. Že takrat sem rada hodila v gledališče, moja ljubezen je bil tudi kino. Dvanajst let sem živela v Ljubljani, ves čas pa sem bila razpeta med mestom in mamo, ki je živela v Vodicah. Bližali so se težki časi, zato sem se 1940. leta vrnila domov.
Kaj pa ljubezen, kdo je ujel vaše srce?
Bil je Tone, moj bodoči mož mi je bil skoraj sosed. Hitro sva bila drug drugemu všeč, le kaj, ko je v naše kraje privihrala vojna. Hude in slabe spomine imam na to obdobje. Mož je 43. leta odšel v partizane, boril se je po Rašici, Šmarni gori in tod okoli. Nemci so ga ujeli, z ostalimi so ga odpeljali v zapor v Begunje. Enkrat mesečno sem ga lahko obiskala in mu prinesla paket s hrano in drugimi stvarmi. To so bili težki časi. Večkrat nisem vedela, ali je še med živimi ali že med mrtvimi. Domov se je vrnil šele julija 45. leta.
Bil je dober mož. Rodile so se nama tri hčere. Vsak prosti trenutek je izkoristil za nabiranje drv, skupaj sva zgradila hišo, pa tudi drugje je zidal, velikokrat mi je pomagal pri dolžnostih, ki sem jih imela v kraju.
Saj res, slišala sem, da ste dolgo časa delali na tedanji krajevni skupnosti. Kakšno delo vam je bilo zaupano?
Deset let sem bila tajnica v KS Vodice, ki je takrat spadala pod občino Ljubljana -Šiška. Morala sem se naučiti pisati na pisalni stroj, vodila sem račune za vodo in elektriko, za vse , ki so delovali v zadružnem domu. Naša pisarna se je nahajala v prvem nadstropju, poleg današnje patronažne službe. Vsako leto so prišli iz Šiške župan, finančnik in "komu-nalec" in preverili pravilnost mojega dela. Bila sem pohvaljena in še danes se mi dobro zdi. Imeli smo tudi svet KS, ki ga je sestavljalo 11 delegatov, vsaka vas je imela svojega predstavnika. Dobro smo se razumeli in veliko dobrega smo naredili.
Verjetno ste imeli še kakšno drugo zadolžitev poleg tipkanja in vodenja računov.
Dela je bilo veliko. V tistem času smo v Vodicah napeljali vodovod, urejali smo pokopališče, prodajali pesek za ureditev pokopališč, čistili jarke, ki jih v Vodicah ni bilo malo, raje bi rekli preveč. Zgradili smo tudi most čez jarek pri Dragelnu. Moram poudariti, da je bil zadružni dom zgrajen z udarniškim delom. Nekateri Vodičani so opravili tudi po 300 ur prosto voljnega udarniškega dela. Nič jim ni bilo težko, nasprotno, na to so bili zelo ponosni. Vsi smo bili zadovoljni, saj smo vedeli, da se za skupno dobro splača potruditi.
Tokrat smo obiskali Ano Brank, po domače Koširjevo, ki stanuje na Kmetijski ulici v Vodicah. Kljub visoki starosti je še vedno čila, le pri hoji ni več tako stabilna, kot je bila nekdaj, zato si pomaga s hodalom. Pravi, da ji je smrt velikokrat prizanesla, zato jo skrbi, da ne bo mlada umrla, je hudomušno pripomnila. Zaupala nam je svojo življenjsko pot, ki ni bila z rožicami postlana. Kljub vsemu ohranja življenjsko svežino, začinjeno s humorjem in dobro voljo.
Pogrešam prijaznost, dobroto in sočustvovanje s tistimi, ki se jim ne godi dobro, tega je v današnjem času vedno manj. Ljudje ne bi smeli gledati samo nase in na svoje koristi. O, tudi za mlade smo znali poskrbeti. V prostorih pod pošto smo jim uredili sobo, kjer so se radi zbirali. Že takrat, dobro se spomnim, je bil naš zdajšnji župan Podboršek zelo aktiven mladinec. Skupaj s pokojnim Darkom Logarjem sta okoli sebe zbrala polno mladincev. Prav radi so se zbirali v kletnih prostorih našega kulturnega doma.
Vrniva se k vašemu društvenemu udejstvovanju v takratni KS. Slišala sem, da ste bili zelo aktivni v prosvetnem društvu. Od kod ta ljubezen do gledališča? Že od nekdaj sem imela veselje do režije. Ko sem obiskovala šolo v Repnjah, ni nobena proslava minila brez mene. Rada sem pela, plesala in nastopala. To imamo nekako v rodu. Tudi moje tri hčere so podedovale ta nagnjenja do ustvarjalnosti.
Deset let sem bila tajnica v KS Vodice, ki je takrat spadala
I pod občino Ljubljana - Šiška.
Pa tudi nekateri izmed vnukov se niso izneverili družinski tradiciji. Hči Ani je bila včasih blagajnik pri prosvetnem društvu, jaz pa sem samo malo pomagala. V Ljubljani sem si v prosvetnem servisu, ki se je nahajal na
V tistih časih je bilo v organizacijo vključenih tudi več kot 500 članov. Organizirali smo tečaje za prvo pomoč in krvodajalsko akcijo. Tudi po dva avtobusa krvodajalcev se je zbralo, odpeljali smo se v Ljubljano, kjer smo darovali svoj delež krvi za bolne.
Miklošičevi ulici blizu sodišča, za celotno igralsko zasedbo sposojala oblačila in lasulje. Doma sem obleke še malo popravila, da so bile igralcem kot ulite. Po končani igri je sledilo spet popravljanje oblek in njihova vrnitev. Vi ne veste, kako lepe igre so v tistih časih igrali naši Vodičani. Domača dvorana je bila ob vsaki predstavi nabito polna, tudi po trikrat so igro ponavljali. Pri nas smo prodali vstopnice že v četrtek, čeprav je bila predstava šele v nedeljo. Tudi pri Sv. Tilnu so nekajkrat
Moram poudariti, da je bil zadružni dom zgrajen z udarniškim delom. Nekateri Vodičani so opravili tudi po 300 ur prostovoljnega udarniškega dela. Nič jim ni bilo težko, nasprotno, na to so bili zelo ponosni. Vsi smo bili zadovoljni, saj smo vedeli, da se za skupno dobro splača potruditi.
predsednik Grilc, pozneje Jeraj, sama sem bila blagajnik. V tistih časih je bilo v organizacijo vključenih tudi več kot 500 članov. Organizirali smo tečaje za prvo pomoč in krvodajalsko akcijo. Tudi po dva avtobusa krvodajalcev se je zbralo, odpeljali smo se v Ljubljano, kjer smo darovali svoj delež krvi za bolne. Ob godu Sv. Miklavža in za novo leto smo hodili po vasi in nabirali živila za peko zavitkov. Joj, kako so bili otroci veseli teh sladkih daril. Delali smo v mrzli dvorani, nikomur ni bilo odveč, vse je bilo tako samoumevno, nekaj vsakdanjega. Joj, kako čas beži!
odigrali predstavo o vpadu Turkov v naše kraje. Gostovanja so bila tudi drugje. Naše prosvetno društvo so poznali prebivalci Pirnič, Tacna, Svetega Duha pri Skofji Loki, ... Danes pogrešam domače slovenske igre, zlasti Finžgar se mi je s svojo domačnostjo izredno vtisnil v spomin.
Menda ste pomagali tudi pri filmskem predvajanju.
Predvajala ravno nisem, za to so bili zadolženi drugi. Pomagala sem pri distribuciji filma. Največ filmov smo si sposojali pri dveh v takratnem času najpomembnejših distributerjih: Vesni in Kroacia filmu. Sprva je bilo veliko obiska, vendar smo tudi v tistih časih znali
V Ljubljani sem si v prosvetnem servisu, ki se je nahajal na Miklošičevi ulici blizu sodišča, za celotno igralsko zasedbo sposojala oblačila in lasulje. Doma sem obleke še malo popravila, da so bile igralcem kot ulite.
zaplavati v rdeče številke. Ljudje so si radi ogledovali znane filme, kot so Prodajalka vijolic, Vesna, ..., kadar smo predvajali kakšen dokumentarec, je bila pa dvorana napol prazna. Finančno ni več zneslo, zato smo to dejavnost raje opustili.
Ena izmed vaših odlik je prostovoljnost. Včasih ste bili zelo aktivni pri Rdečem križu, organizaciji, ki je v sodobnem času zaradi nesprejemljivih dejanj posameznikov zapravila ugled. Vi ne veste, kako prijetno je bilo delovati pri Rdečem križu. Najprej je bil njegov
Vam je čas verjetno res hitro tekel. Kako pa je danes? Ste zadovoljni s svojim življenjem? Zadovoljna sem. Pošteno sem živela, vsakemu lahko mirno pogledam v oči. Se vedno me skrbi za moje otroke, vnuke in pravnuke. Ani gre vsak dan po mojega pravnuka v šolo. Pri nas je, vse dokler ne prideta ponj starša. Krajša nama čas, da hitreje mine. Rada tudi poslušam radio, posebno poročila in parlamentarne seje, takrat je pri nas vroče. Pa kaj, ko me določene stvari tako razjezijo, da začnem kar glasno razmišljati. Kaj vse se dogaja! Ne morem verjeti, da ljudje drug drugemu skale valijo pod noge. Tudi našemu županu jih valijo, pa jih mora znati kar spretno preskakovati, pa še v rokavicah mora z njimi delati. Da ne govorim o Sloveniji. Ta je v mojih očeh zasužnjena. Skoraj vse trgovine imajo tuja imena, ljudje govorijo same tujke. Razvoj je prehiter, zato nimamo več časa drug za drugega. Včasih je bil človek aktiven, kar naenkrat pa vsi pozabijo na ta dobra dejanja. Dokler se nisem poškodovala in sem ponoči lahko neovirano hodila naokoli po hiši, sem velikokrat klicala v nočni radijski program. Zelo všeč so mi bile pogovorne oddaje, v katerih so lahko sodelovali poslušalci. Izmenjavali smo si recepte in malo poklepetali. Odkar pa si pri hoji pomagam s hodalom, se veliko težje premikam, zato ponoči ne vstajam iz postelje. Rada sem tudi poslušala radio GAGA. Trenutno pa najraje poslušam Ognjišče, tam je še najmanj grdih besed. Kletvic nisem nikoli marala!
Pesmi tudi radi pišete. Kar nekaj ste nam jih že poslali, da smo jih objavili v našem časopisu.
Celo zbirko jih imam. Najraje pišem o naravi, o ljudskih običajih, nikoli o ljubezni. Ko se mi porodi ideja, jo moram zliti na papir. Tako si olajšam dušo in razpoloženje se mi ponavadi tudi izboljša. Veliko tudi premišljujem, z mislimi se vračam v preteklost...
Imate tudi danes za nas pripravljeno kakšno pesem?
Tale bi bila prav primerna za današnji čas.
Skala
Privalila se je skala, na sredi poti je obstala, a jaz moram naprej, kakor vedno doslej.
Preskoka ni -prehoda ni, obhoda ni, a jaz moram naprej, kakor vedno doslej.
Obzirno in varno jo odrinem, da odkruška v srce ne dobim, ker jaz moram, moram naprej, kakor vedno doslej.
Ana Brank, hvala vam za prijeten pogovor. Zanimivo je bilo poklepetati z vami. Imate morda kakšno neizpolnjeno skrito željo?
Imam. Če bi imela možnost, bi želela postati režiserka.
Ne morem verjeti, da ljudje drug drugemu skale valijo pod noge. Tudi našemu županu jih valijo, pa jih mora znati kar spretno preskakovati, pa še v rokavicah mora z njimi delati. Da ne govorim o Sloveniji. Ta je v mojih očeh zasužnjena. Skoraj vse trgovine imajo tuja imena, ljudje govorijo same tujke.
Glasbeni okus - stvar posameznika ali čredni nagon
Peter Černivec
Bili so časi, ko se je v glasbenem poslu natanko vedelo, kdo kaj dela. To se sicer ve tudi danes, vendar na popolnoma drugačen način. V času največjih slovenskih uspešnic, ki so še danes obvezen del vsakih veselic, zabav in drugih veselih dogodkov, je bilo točno določeno, kdo piše besedila pesmi, kdo dela aranžmaje in kdo na koncu pesem zapoje, ob tem da za instrumentalni del pesmi v vseh primerih skrbi priznan in kakovosten orkester. Peščica ljudi, glasbeno visoko izobraženih, je skrbela za celoten slovenski ali takrat jugoslovanski trg. Rezultat njihovega dela so uspešnice, kot so Poletna noč, Dan ljubezni, Moj črni konj, Mala terasa in mnogo drugih. Te pesmi so aktualne že nekaj deset let in verjamem, da bodo še kar nekaj časa. Ni kaj, če se z glasbo ukvarjajo profesionalci, je rezultat jasen. Po drugi strani pa so bili to časi, ko je lahko uspel oz. celo sploh pel le najboljši in le najboljše pesmi. Tako se je hitro zgodilo, da veliko napisanih pesmi sploh nikoli ni bilo objavljenih. Mnogo avtorjev je pošiljalo svoje pesmi prej omenjenim strokovnjakom in upalo, da jih bo nekoč zapela kakšna zvezda kova Marjane Deržaj, vendar se je to le malokrat zgodilo. Uspelo je le najboljšim. Tako se je raven kakovosti takratne glasbe le dvigoval in redko spuščal.
Danes pa so stvari nekoliko drugačne. Danes je zvezda lahko vsak. Tudi Fredi Miller. Tudi danes se natanko ve, kaj kdo dela v glasbenem poslu ali bolje rečeno glasbeni industriji, le da je stvar za odtenek drugačna (bolj črna). Besedila in aranžmaje danes v večini naredijo glasbeniki sami, ostali, ki pri teh projektih sodelujejo (in brez katerih danes v glasbi (žal) več ne gre), pa se navadno ukvarjajo s stvarmi, ki prav z glasbo nimajo nobene povezave. Danes je svet glasbe tesno povezan z modnimi stilisti, blagovnimi znamkami oblek, novinarji, režiserji videospotov in še marsičim.
Tako se hitro lahko zgodi, da je bolj od same pesmi, ki jo nek glasbenik izvaja, pomembno to, kdo je ustvarjalec glasbenikove obleke, katera je blagovna znamka njegovih hlač, kateri režiser mu je naredil videospot in seveda, koliko bolj ali manj nepomembnih člankov se o njem dnevno nahaja v rumenem tisku. Dogaja se, da glasbe ne poslušamo več z ušesi, temveč z očmi.
Meje med kakovostno glasbo in glasbo, ki lahko resno poškoduje naša ušesa, ni več. Zabrisali so jo mediji. Predvsem televizija, ki dnevno prikazuje razne videospote, pripoveduje zgodbe znanih glasbenikov... in s tem ljudem ustvarja nek splošni glasbeni okus. Tako je merilo uspešnosti nekega glasbenika pogojeno zgolj s pojavljanjem na televiziji. Veliko vlogo v glasbi danes igrajo tudi glasbene založbe. Kakovostni glasbeniki hitro uspejo najti založbo, ki bi jim bila pripravljena izdati ploščo. Zgodi pa se nekaj. Založbe ponavadi še pred izdajo plošče skladbe spremenijo, da bi bile všeč čim širši množici, pri čemer pa trpi kakovost. Na drugi strani pa so tu glasbeniki, ki izvajajo tako slabo glasbo, da jih noče zastopati nihče, zato so prisiljeni sami nekje napraskati denar in svojo ploščo izdati v samozaložbi. Nato lahko samo čakajo in upajo, da bo njihovo ploščo kupil nekdo iz kakšnega Spodnjega Dupleka in jo priporočil še trem prijateljem in teti. Tovrstni glasbeniki hitro ugotovijo, da na tak način težko postaneš slaven in bogat in ostane jim še televizija. Tako se na vso moč trudijo narediti nekaj, kar bi jim omogočilo omembo v kateri od glasbenih oddaj. Včasih ugotovijo, da jim tudi tu s
samo glasbo ne bo uspelo, zato poskušajo s kakšnimi drugimi prijemi. Nekateri pokažejo malo več gole kože, drugi pa poiščejo in pokažejo nekaj, za kar menijo, da drugi še niso. In glej ga, zeleni brezrokavnik in edinstven izgovor samoglasnika "e" Slovenijo dvigne pokonci. Prišel je Fredi Miller in med Slovenci sprožil razpravo, ki je do sedaj še ni bilo. Začela so se porajati vprašanja, ali je slovenska glasba sploh še kakovostna. Poslušalci resne glasbe so se zgražali nad nastalo situacijo in besno izjavljali, da je raven slovenske glasbe postala tako nizka, da skoraj ne moremo več govoriti o glasbi. Na drugi strani pa so množice vneto kupovale plošče in si prepevale pesmi Fredija Millerja, Atomik Harmonik, ki so mimogrede letošnji absolutni rekorderji v prodaji plošč, in seveda drugih njim podobnih. Razprava je prišla celo tako daleč, da so najglasnejše predstavnike obeh strani soočili v oddaji Trenja. Glavni glasnik "resne" glasbe Zoran Predin je v tej oddaji skušal na zelo svojevrsten način širšo množico prepričati, da naj jim bo tako kot njemu slabo, ko slišijo kakšno pesem od "neresnih izvajalcev". Na drugi strani pa se je z neposrednega prenosa s koncerta oglasil Fredi Miller, ki je dejal, da komur njegova glasba ni všeč, naj se obrne za 360 stopinj in gre stran. Po mojem mnenju je imel popolnoma prav (le nekoliko se je zmotil v stopinjah). Vsak človek ima pravico izbire! Če je nekomu neka pesem, nek izvajalec všeč, mu moramo to pustiti. Nekomu je všeč nekaj, drugemu nekaj drugega. Ljudje smo pač različni. Vendar, ali je glasbeni okus res izbor posameznika? Je mogoče, da so
:
mediji s televizijo na čelu le tako močni, da z nenehnim objavljanjem enih in istih prispevkov privedejo do tega, da si posameznik nehote in nevede izoblikuje nek splošni glasbeni okus in posluša tisto, kar pač poslušajo drugi. Mirne vesti lahko rečem, da so današnji otroci, otroci MTV-ja. Tisto, kar vidijo in slišijo tam, vzamejo za sveto, vse ostalo pa je zanič. Kakšna je prihodnost glasbe, je v največji meri odvisno prav od mladih. Kakšno pa je sedanje stanje, preberite v anketi v nadaljevanju.
Domen Kompare: "Jaz poslušam poprock. Všeč so mi BePop, Evansence, Pink, Leelojamais, Nuša Derenda in drugi. Vseeno mi je, kaj poslušajo drugi, jaz poslušam samo tisto, kar je všeč meni. Rajši od slovenske glasbe imam angleško. Takšni glasbeniki, kot je na primer Fredi Miller, mi niso všeč, vendar se mi ne zdi prav, da se drugi glasbeniki iz njih norčujejo. S tem mislim predvsem Zorana Predina, ki si po mojem mnenju malo preveč dovoli."
Nina Vertačnik: "Poslušam različno glasbo. Všeč mi je techno, pop, hip-hop, rap, komerciala, t.i. južna... in izvajalci kot so Dj-Rush, Cascada in tudi Atomik Harmonik. Na moj glasbeni okus dosti vplivajo MTV in druge glasbene oddaje. Včasih se s prijatelji in sošolci malo prepiramo glede tega, kakšno glasbo kdo posluša, ampak drugače mi je pa vseeno,
kaj drugi poslušajo, vsak ima pač svoj okus. Večino glasbe dobim na internetu ali pa od prijateljev po elektronski pošti. Zavedam se, da tak način ni ravno pravilen, a vsi to počnejo."
Anja Ovijač: "Rada imam pop, rap in hip-hop glasbo. Všeč so mi Britney Spears, Trkaj, Eminem, Jennifer Lopez in še kakšen bi se našel. Za tiste, ki poslušajo drugačno glasbo kot jaz, mi je vseeno, o tem se ne prepiram. Vsak naj posluša tisto, kar mu ustreza. Na moj glasbeni okus dosti vpliva televizija (MTV in podobno), prijatelji in sestrična. Slovenska glasba mi ni toliko všeč. Rajši imam tujo. Za pridobivanje pesmi dostikrat uporabim internet."
Matevž Grčar: "Najraje imam Hip-Hop, techno, komercialo, izvajalce Eminem, Slon in Sadež, 6-pack Čukur, Benny Benassi... Dostikrat gledam oddajo E+ ali pa MTV in tam slišim dosti dobrih pesmi. Ni mi všeč slovenska glasba, sploh pa ne Fredi Miller."
Jana Golob in Tjasa Horvat: "Midve večinoma poslušava Hip-Hop, pop, rock in techno glasbo. Všeč so nama Britney Spears, Eminem, 50-Cent, Avril Lavigne, od slovenskih pa Siddharta, Atomik Harmonik in Omar Naber. S sošolci se kdaj tudi malo spremo zaradi tega, kaj kdo posluša. Na najin glasbeni okus vpliva predvsem televizija. Tam sva prvič opazili
tudi Fredija Millerja, ki nama je bil na začetku zabaven, zdaj nama gre pa že malo na živce."
Dejan Černivec: "Poslušam r'n'b', tehno in tudi pop. Najbolj so mi všeč Linkin Park in tudi Valentino Kanziyani. Tistim, ki taka glasba ni všeč, pač ne vedo kaj je dobro. Dosti gledam MTV in tam slišim veliko novih pesmi. Slovenska glasba mi ni všeč, mogoče le Slon in Sadež. Glasbo v glavnem povlečem iz interneta. To delajo vsi!"
Anketo o glasbenem okusu sem opravil na Osnovni šoli Vodice. Kot sem predvidel, so današnji otroci res otroci MTV-ja in podobnih glasbenih oddaj. Tudi sam sem zadnje časa nekoliko spremljal te oddaje in tako v odgovorih anketirancev hitro opazil imena izvajalcev in zvrsti, ki se tudi v medijih pojavljajo največkrat. Torej so mediji tisti, ki dandanes mladim in tudi starejšim narekujejo, kakšen naj bo njihov glasbeni okus. V tem niti ni toliko slabega, vendar če pomislimo, da hodimo skozi življenje v oblekah, ki jih mimogrede nosi tudi tv voditelj, poslušamo glasbo, ki jo je napovedal tv voditelj, verjamemo stvarem, ki jih je povedal tv voditelj, smo potem to res še mi? Si stvari, ki so nam všeč, izbiramo sami, ali smo kot čreda ovac, ki slepo sledi svojemu pastirju, v našem primeru medijem? Razmislite in izberite!
Tudi Vodičani nismo od muh
DU Vodice
Na balinarskem turnirju Zveze DU Ljubljana Šiška so tekmovali tudi člani DU Vodice.
V konkurenci 11. ekip so naši osvojili 2. mesto in dobili lep pokal.
PGD Sinkov Turn gre z dvema desetinama na gasilsko olimpiado
Gorazd Lončar
Kvalifikacije za udeležbo na gasilski olimpijadi so se začele že leta 2003. Prvo tekmovanje je bila tekma gasilske zveze Vodice v Pirničah in nato tekmovanje regije Ljubljane 1 v Horjulu. S teh dveh tekmovanj so se vse članske ekipe PGD Sinkov Turn uvrstile na državno tekmovanje GZS, ki je bilo maja leta 2004 v Kočevju. Tri ekipe PGD Sinkov Turn so se uvrstile na dodatne kvalifikacije za gasilsko olimpijado. Članice A so postale državne prvakinje, članice B so dosegle 3. mesto, člani B pa so dosegli 10. mesto. Končno izbirno tekmovanje je potekalo v Slovenski Bistrici. Vse ekipe, ki so se uvrstile na to tekmovanje, so bile zelo izenačene in o uvrstitvi na olimpijado so odločale malenkosti. Končni rezultati so bili za PGD Sinkov Turn več kot navdušujoči, saj sta se na gasilsko olimpijado uvrstili dve ekipi, povsem
zasluženo člani B, članice B pa so bile vseskozi med najboljšimi. Prostovoljno gasilsko društvo Sinkov Turn je tako postalo eno od dveh prostovoljnih gasilskih društev v Sloveniji, ki bosta državo zastopali s kar dvema ekipama. Takšni tekmovalni rezultati ne pridejo čez noč. Za take dosežke je potrebno zelo veliko treningov in odrekanja. Člani obeh ekip že vrsto let nastopajo na gasilsko-športnih tekmovanjih. Redno so se uvrščali na državno tekmovanje GZS. Današnja ekipa članic B se je že leta 1997 uvrstila na gasilsko olimpijado na Danskem, kjer je dosegla odlično 3. mesto. Ekipa članov B do sedaj še ni imela take sreče. V današnjo sestavo se je oblikovala šele lani za državno tekmovanje GZS v Kočevju in upala na čim boljši uspeh. V zadnji fazi so se ekipi pridružili še gasilci iz PGD Topole, ki so že bili na gasilski olimpijadi. Za njihovo nesebično pomoč se jim najlepše zahvaljujem. Na kvalifikacije so se vse ekipe začele pripravljati že v jesenskem času. Kondicijski trening so enkrat tedensko opravljali v telovadnici OS Vodice, del praktične vaje v gasilskem domu, vajo v celoti pa ob sobotah zvečer v prostorih Termo d.d. Skofja Loka. V celotnem obdobju je bilo v treninge vloženih več
V	soboto, 16.4.2005, je v Slovenski Bistrici potekalo končno izbirno tekmovanje za gasilsko olimpijado, ki bo letos julija v Varaždinu na Hrvaškem.
kot 8.000 ur.
Z uvrstitvijo na gasilsko olimpijado pa delo tekmovalcev in mentorjev še zdaleč ni končano. Potrebno bo še mnogo težkih in zahtevnih treningov.
V	maju in juniju bodo imeli štiri skupne treninge in preverjanje pripravljenosti. Pred odhodom na olimpijske igre pa še skupni trening na Rogli.
Na poti iz Sinkovega Turna do Varaždina je še nekaj ovir. Predvsem so to finančna sredstva, ki si jih morajo ekipe večinoma zagotoviti same.
Prepričan sem, da nam bo to ob podpori našega gasilskega društva, občine Vodice, OGZ in ostalih posameznikov ali podjetij tudi uspelo.
Obe ekipi se bosta kar najbolje potrudili, da bosta dostojno zastopali PGD Sinkov Turn, GZ Vodice, občino Vodice in seveda tudi državo.
HK Ebatt
Utik
slovenski pokalni podprvak
HK Utik
V	soboto, 9., in nedeljo ,10. aprila 2005, se je na igrišču športnega centra Gradiant v Tomačevem odvijalo tekmovanje za pokal Slovenije v in-line hokeju 2005. Na njem sta nastopili tudi obe članski selekciji HK Utik, pri čemer je prva članska ekipa, Ebatt Utik, dosegla izjemen rezultat -
2. mesto v konkurenci 26 ekip.
Pot do finala je bila vse prej kot lahka. Že v soboto se je ekipa Ebatt Utika pomerila s prvoligaško ekipo Trim Tima iz Žirovnice in dosegla prepričljivo zmago z rezultatom 7-2. Tekmovanje se je za prvo člansko ekipo nadaljevalo v nedeljo, ko so dopoldne klonili tudi ljubljanski Scorpionsi, prav tako s prepričljivim rezultatom 6-.1.
V	polfinalu pa je ekipo Ebatt Utik čakal sila neugoden nasprotnik - aktualni državni prvaki, ekipa Mission ASA Naklo. Igralci se tudi tega nasprotnika niso
ustrašili in po zelo napeti tekmi zmagali s 3.2 in si tako zagotovili mesto v velikem finalu. Zmaga je bila zelo tesna, napetost pa je bila na vrhuncu, tako kot je to v navadi, v zadnjih minutah tekme, ko je Ebatt Utik zaradi izključitve igral še z igralcem manj na igrišču, nasprotniki pa so svojega vratarja zamenjali za petega igralca v polju. Stevilčno oslabljeni igralci Ebatt Utika so z veliko borbenostjo uspeli ubraniti napade nasprotnikov in si tako zagotovili uvrstitev v finale.
Vendar pa pri vseh teh zmagah ne moremo mimo podatka, da je ekipa Ebatt Utik nastopala skozi celotno tekmovanje le s štirimi igralci ter vratarjem - torej so celotno tekmovanje igrali brez ene same menjave, medtem ko so druge ekipe imele vsaj dve, nekatere pa celo tudi tri napadalne četvorke. Razlog za tako oslabljeno postavo je bilo predvsem igranje večine članov v klubskih
tekmovanjih v tujini ter v finalu državnega prvenstva v hokeju na ledu.
Barve Ebatt Utika so tako v soboto zastopali igralci Jernej Klemenak, Tadej Nabergoj, Rok Prusnik, Gašper Župan ter vratar Miha Bajt, v nedeljo pa je Župana zamenjal Bor Ladiha. Omeniti velja še, da je na letošnjem tekmovanju za pokal Slovenije Tadej Nabergoj dosegel kar 14 od skupno 17 zadetkov Ebatt Utika.
Kot že omenjeno, je tako oslabljeni ekipi kljub vsemu uspelo priti v veliki finale, kjer pa jih je čakala ekipa Horjul Dinamiti. Zaradi velike utrujenosti naših štirih igralcev (in tudi vratarja) je bilo težko pričakovati kakšno večje presenečenje in tako je na koncu slavil Horjul z rezultatom 4-.1.
Tekma je bila v prvi tretjini še neodločena, saj se je končala z izidom 1-.1. V drugi tretjini so Horjulci dosegli dva zadetka, nato pa je ob prekinitvi igre horjulski igralec Fajdiga z nešportnim udarcem s palico v vrat poškodoval Utikovega vratarja Bajta ter si tako prislužil disciplinsko kazen igre. Tekma je bila prekinjena, ko pa je dežurna zdravnica pokrpala našega vratarja, so sledile tri minute napadov Ebatt Utika z igralcem več. Žal številčne prednosti igralci niso uspeli izkoristiti, v zadnji tretjini pa je sledila kazen - še en zadetek v Utikovih vratih, ki je pokopal še zadnje upe za preobrat.
Medtem ko je prva članska ekipa dosegla res izjemen rezultat, pa je žal druga članska ekipa Utika že takoj v prvem krogu naletela na premočne nasprotnike - ekipo iz elitne lige, Troha Pub, proti katerim pa žal niso imeli veliko možnosti za zmago.
Vi sprašujete
Vi sprašujete, župan in občinska uprava odgovarjajo
Življenjsko nevarno
Kdo bo odgovarjal za morebitno materialno ali življenjsko škodo, ki bi lahko nastala, ali pa nastane ob odpadanju opeke s hiše na regionalno cesto 1141 Smartno-Skaručna-Vodice?
Prosim za kratek odgovor.
Edvard Bohinc, Skaručna
Regionalna cesta R-639/1141 Lj. (Šentvid) -Vodice, ki vodi skozi naselje Skaručna, je državna cesta, ki je v upravljanju Direkcije RS za ceste. Zanjo veljajo določila Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in spremembe). Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob državni cesti na državno cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Pri regionalnih cestah je ta na vsako stran širok 15 metrov. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih
koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu državne ceste so dovoljeni le s soglasjem Direkcije RS za ceste. Prepovedano je opustiti kakršna koli dela na objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. V takih primerih je izključna odgovornost na lastniku take nepremičnine. Uresničevanje določb Zakona o javnih cestah in na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzira Prometni inšpektorat Republike Slovenije.
M. Sirc, univ. dipl. org.
Vprašanje za župana in upravo
Tudi Tone Gosar s Sela nam je poslal nekaj vprašanj in se že vnaprej prijazno zahvalil za odgovore. Tudi te smo poiskali pri Miranu Sircu, ki je odgovoren za komunalno infrastrukturo.
Kdaj bo asfaltirana makadamska cesta Skaručna - Polje?
O obsegu del in sredstvih, ki jih Občina Vodice v svojem proračunu letno namenja za tekoče in investicijsko vzdrževanje občinskih cest, smo že poročali v februarski številki Kopitarjevega glasu. V okviru letošnjega proračuna, ki ga je občinski svet sprejel konec marca, odsek Skaručna - Polje (LC 462151) ni predviden za preplas-titev. Na tem odseku teče glavni vodovod AC 80 za oskrbo Skaručne, Vojskega in Povodja. Vodovod bo potrebno v dogled-nem času obnoviti, takrat pa bo lahko aktualno tudi asfaltiranje navedene ceste.
Kdaj predvidevate zamenjavo salonitnih cevi za vodovod v Vesci?
Glavni povezovalni vodovod Selo - Vesca -Polje je iz polietilenske (alkaten) cevi PE 110. Približno 600 m vodovoda v južnem delu vasi Vesca pa je salonitnega (AC 80). Občina Vodice vsako leto obnovi kar precej dotrajanega (večinoma salonitnega) vodovoda, seveda pa sredstva ne zadoščajo potrebam. Obnova salonitnega odseka skozi Vesco v letošnjem proračunu ni predvidena. V programu obnove vodovodov bodo odseki iz azbesto-cementnih cevi (v naši občini jih je še približno 40 %) vsekakor obravnavani prednostno.
Prostovoljno gasilsko društvo Polje 4. junija 2005 ob 20.00 uri
organizira veliko vrtno veselico s srečolovom in kegljanjem.
Za dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel POGUM, za strežbo pa domači gasilci in gasilke.
Začetek kegljanja bo v petek, 3. junija ob 20.00 uri.
Na pomoč! Vabijo gasilci iz Polja
Pisma bralcev
Čemu služi občinski odlok?!
Dogodek, ki se je zgodil v noči na torek, 29. 3. 2005, na vrtu stanovanjske hiše na naslovu Utik 22 pri gasilski brunarici je vreden obsodbe. Gre tudi za nespoštovanje občinskega odloka (15.10. 2002, št. 032 -01 -001/02 - 040/ CR, (6. in 14. člen)), ki se ne izvaja, tudi sankcij ni nobenih, čeprav te niso majhne.
Štirje spuščeni hišni čuvaji trgajo živo srno. Clani lovske družine Vodice smo, ko smo bili o tem obveščeni s strani
krajana, dokaj hitro ukrepali in srno rešili nadaljnjih muk. Kdor spušča svoje čuvaje z namenom, da se pes izživlja v naravi, naj pomisli sam, kako bi bilo, če bi z njega trgali meso in kožo brez pomirjeval.
Kazni, ki so predvidene v občinskem odloku, niso samo za okras, ali pa so, saj se niti ne ve, če je bil že kdo opozorjen, kaj šele kaznovan.
Evidenca cepljenih psov proti steklini je zelo hitro izvedljiva, necepljeni spuščeni
psi pa ne bodo sankcionirani. Včasih je za to poskrbel "šintar", sedaj pa imamo inšpekcijske službe, ki pa svojega dela ne opravljajo. Zanima nas tudi, kako na to gledajo društva proti mučenju živali ali pa pripadniki "zelene hrane", ki jih je gostila oddaja Trenja na POP TV 24. 3. 2005 (z gospo Paulinovo na čelu).
Za LD Vodice Edvard Dušan Bohinc
Pomen 60 letnice zmage nad nacifašizmom
Letos mineva 60 let od druge svetovne vojne, ki je usodno zaznamovala marsikatero slovensko družino in vsekala velike rane v njene člane. Te so se počasi celile, ostali pa so grenki spomini. Dogodki, ki so jih v letih vojne doživljali naši ljudje, bodo še dolgo ostali v zavesti našega naroda. Slovenski narod je med vojno izgubil nekaj, kar je ljudem najdražje - svojo svobodo, svojo domovino.
Okupacija nacifašizma od Nemcev, Italijanov in tudi Madžarov je našemu narodu zadela mnogo gorja, vojnih strahot in žrtev. Hitler je grmel. "Naredite mi to deželo zopet nemško!" Iz tega je nastalo "Oberkranjs und Unterschtayermark". Italijani so zasedli območje do Šentvida nad Ljubljano, Madžari pa Prekmurje. Tako žalostno je bila razkosana in potujčena naša ljuba Slovenija.
Začela se je raznarodovalna politika in likvidacije. Spomnimo se najprej slovenskih izgnancev, svoj dan praznujejo 7. junija. Mnogi prebivalci Posavja in Obsotelja so morali v hipu pod nemško komando LOS zapustiti svoje domove, izgnani so bili na Hrvaško in Srbijo. Obstajala so nemška taborišča prisilnega dela in smrti pod imenom KOLOHAUST, kjer je končalo več deset tisoč nedolžnih ljudi. Taborišča imajo svoja imena.
Auschwich, Mathausen, Dachau, na Podljubelju podružnica Mathausna. Za ženske so obstajali: Ravensbruck, Aihah, Ausburg. Ne smemo pozabiti mučilnic v Begunjah, Mariboru, Celju - 'stari pisker' in drugih.
Italijani so izvajali racije in pogrome po Ljubljani, Dolenjskem in Primorskem. Ljubljano so obdali z žico ter ustanovili zasilna nečloveška taborišča skoraj brez vode, hrane in sanitarij. Vzeli so nam vse, le misliti in čutiti po slovensko nam niso mogli ukrasti. Pri vsem tem so na žalost sodelovali razni domači ovaduhi, "folksdojčerji" in kolaboracija. Po krivični Rapalski pogodbi leta 1920 so Italijani 25 let preganjali, zapirali in streljali slovenske domoljube ter izvajali raznarodovanje.
Glede na ves ta teror in okupacijo so se začeli klici k uporu. Pod vodstvom OF, maršala Tita, slovenskih komandantov so se formirale čete, odredi, brigade, kot so: Prešernova, Gregorčičeva, Cankarjeva, Kosovelova brigada, itd. Partizanska vojska je dobila priznanje zavezniških armad, v katerih so bile tudi njihove misije. Narodno osvobodilni boj je podprla velika večina naroda, za končno zmago pa je bilo treba še mnogo naporov, poguma in žrtev.
Tudi v naši občini je bil močan razmah OF in visok krvni davek. Ozrimo se po obeležjih iz NOB na pokopališču v Vodicah, v Utiku, v Zapogah, na Skaručni, Rašiška četa,... Dostojno jih
ohranimo. Okupator je postrelil družini Kristan in Žnidar. Prvi in odločni organizator odpora pri nas so bili Franc Marn, Filip Jež, Franc Sešek in še mnogi borci in simpatizerji.
Nemški predsednik Schreder se je opravičil in odredil simbolično odškodnino za prestano gorje. Italijani pa niso bili kaznovani kot Nuerenberg, zahod jih je ščitil. Opravičiti bi se morala tudi kolaboracija.
Winston Churchill je izjavil: "Kdorkoli, ki se bori proti nacizmu, bo deležen naše pomoči, kdor pa koraka s Hitlerjem, je naš sovražnik."
Zato je 60 letnica zmage nad agresijo zelo pomembna obletnica. S solzami v očeh so se vračali izgnanci, interniranci in zaporniki na svoje izropane domove ter se končno radostno objeli. Mnogi pa so objokovali mrtve. Ko je napočila svoboda, je bil za vse nas tedaj živeče ljudi doživetje in praznik, ki ga doslej še ni bilo. Preteklost naj bo v poduk in razmislek predvsem mlademu rodu. Ohranimo svojo identiteto!
Mlada slovenska država lahko s ponosom pove vsem in vsakomur, da smo Slovenci z NOB prispevali svoj delež v zavezniškem boju zoper okupatorja. Če bi se vojna leta 1945 končala drugače kot se je, Slovenije kakršno poznamo danes, ne bi bilo več. Zato pa naprej Slovenija!
Stefan Podgoršek
Tajnik Združenja NOB veteranov
Seneni nahod
Francka Rozman
Medicina nobene alergije ne zmore pozdraviti, lahko pa nam pomaga blažiti težave, povezane z njo. Pred sezonskim senenim nahodom se vsaj delno zavarujemo z jemanjem antihistaminikov.
Za lajšanje alergijskega nahoda uporabljamo dve vrsti zdravil:
-	nosne glukokartikoide,
-	antihistaminike.
Nosni glukokartikoidi so na voljo v obliki pršila za nos. Jemati jih je treba redno, kot je predpisal zdravnik. Z njihovo uporabo je treba začeti takrat, ko se v okolju pojavi alergen, in ne šele, ko se simptomi pojavijo.
Lahko pa si razpršilo za nos naredite tudi sami. Čajno žličko jedilne soli in čajno žličko sode bikarbone zmešajte v enem litru vode. Kadar morate odplakniti odvečno sluz, nagnite glavo nazaj in razpršite malo raztopine v vsako nosnico. Razpršilnik kupite v dobro založeni lekarni.
Nikoli ne zadržite kihanja. Seveda pa si morate pri tem pokriti usta in nos, da svojih klic ne bi razširili še na druge.
-	Ne uporabljajte ventilatorjev, ker dvigujejo prah.
-	Uporabljajte posteljnino iz sintetičnih materialov ali bombaža.
-	Vzmetnice, blazine in odeje oblecite v protialergijske preobleke.
-	Ne dovolite kajenja v zaprtih prostorih.
-	Redno, a previdno čistite prah v stanovanju.
-	Uporabljajte sesalnike z vodnim ali posebnim filtrom za drobne delce.
-	Manjše kose posteljnine in plišaste igrače lahko zamrznete v zamrzovalni skrinji. Tako boste uničili pršice.
-	V stanovanju vzdržujte čim manjšo vlažnost, da onemogočite rast plesni.
-	Imejte čim manj sobnih rastlin, saj se na prsti razvijajo plesni.
-	Živali naj živijo zunaj vašega stanovanja.
Če alergijskega nahoda ne zdravimo,
obstaja verjetnost, da se bo bolezen
razvila v astmo.
Oratorij tudi letos BO!
Joži in Monika
Če ste mislili, da letos oratorija ne bo, ste se zmotili. Animatorji se že intenzivno pripravljamo nanj. Imeli smo delovni vikend, na katerem smo med seboj poglobili vezi prijateljstva in se seznanili z vsebino letošnjega oratorija. Zagotavljamo vam, da bo zanimivo. Oratorij bo letos potekal na običajnem mestu od 4. do 10. julija. Vse informacije o programu in delavnicah bodo otroci dobili pri verouku.
Verjetno pa brez vaše pomoči tudi tokrat ne bo šlo, saj za dobro pripravljen oratorij potrebujemo kar nekaj sredstev. Zato prosimo vse ljudi dobre volje za pomoč. Ta je lahko bodisi materialna bodisi denarna, katerekoli bomo veseli. Letos pa bi še posebej radi k sodelovanju povabili starše in stare starše. Zato ne čakajte in pokličite. Za informacije sva na voljo Joži (01/8323 697) in Monika (041 974 520). Vsi skupaj vam kličemo-. NE SE BAT' in pridite v večjem številu kot lani.
Tudi para pomaga. Vdihovanje pare lahko očisti zamašene sinuse.
Domače zdravilo proti senenemu nahodu si naredite iz medu, olupkov grenivke, pomaranče ali limone. V vodi, ki ste ji dodali med, kuhajte olupke, dokler ne nabreknejo in jih večkrat premešajte. Ne kuhajte predolgo. Pojejte košček zvečer pred spanjem med vso sezono senenega nahoda. Snovi v olupku in beli skorji delujejo protivnetno in izsušijo sluznico.
Antihistaminiki so na voljo v obliki tablet ali kapljic. V lekarni so na voljo tudi brez recepta. Farmacevtska družba Lek je izdelala tako zdravilo in sicer FLONIDAN S. Zdravila lahko pomagajo pri odpravljanju neprijetnih simptomov alergije, vendar je najučinkovitejši ukrep izogibanje alergenom. Najpogostejši alergeni so: pršica, cvetni prah, domače živali (mačka) in plesni.
Morda vam bodo v pomoč naslednja priporočila:
Pobarvanka
In na pomlad čebele vzamejo čopiče in na travnikih barvajo cvetlice...? Pa kaj še! Kaj v resnici počnejo čebele pomladi in celo poletje?
Pomlad, ki si jo težko čakal, je prišla. A tebe ni...
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, dedija, pradedija, brata in strica Matevža Gosarja iz Vojskega (na Gmajnici) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se mu prišli poklonit in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem zdravnikom in strežnemu osebju, ki ste mu v času bolezni kakorkoli pomagali, gospodu župniku Francu Mervarji za pogrebno mašo, pogrebnemu zavodu Hipnos, nosačem, pevcem in grobarju. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Vsi njegovi.
•ô
8 •:••:
8 «
B
8 «
8 ■•v
8
8
8
g
I
Kako naj pridem do Boga? Ustavi se in prisluhni! Ko boš popolnoma miren, boš spoznal, da ni treba nikamor iti.
ZAHVALA
21. 6. 2005 bo minilo šest mesecev, odkar je nehalo biti srce moje ljube mame Nežke Kuster. Veliko mislim nanjo, močno jo pogrešam, Kajti mati je samo ena - vsem nam dodeljena.
Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob prižigate svečke in pomolite v njen spomin.
Sin Miha z družino.
VINSKA KLET
sedaj tudi v naši občini.
Ponudba odličnih vin dolenjskega
vinorodnega okoliša! Izredno ugodna ponudba odprtega vina CVIČEK!
Ponudba edinstvenega domačega darilnega programa!
Vinska klet je na lokaciji Polje 28, 1217 Vodice, tel.: 031/376 336 (Jože Podgoršek).
Veselimo se vašega obiska.
mobilftek
avtoakustika* prodaja in servis mobitelov
Avto-mobilček*Tina Gubane s,p. Polje 26,1217 Vodice tel /fax: 01/8324 960, gsm: 031/341 000 e-mail: avto.mobilcek@siol.net
Sklepanje in podaljšanje naročniških razmerij
BI RADI I2TOÈRILI VASE IMETJE?
IZDELAVA GEODETSKIH NAČRTOV ZE OD 65.000 SIT!



fdmhllllll Q



N: Geodetski Biro Ema Huth s.p., Levarjeva 95,1000 Ljubljana
Geodetski biro Ema Huth s.p.
Zbiljska c. 4,1215 Medvode, t: +386 1 3613 491 m: +386 41 578 132, e: geodetskibiro@siol.net www.geodetskibiro-huth.si
Blagoslovitev obnovljene Marijine slike
Blagoslovitev obnovljene Marijine slike
15. maja, na binkoštno nedeljo, je bila v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Zapogah blagoslovitev obnovljene oltarne slike Matere božje. Slovesni maši, ki jo je na povabilo zapoškega župnika prof. dr. Antona Štruklja vodil prelat dr. Janez Gril, sta poleg številnih vernikov prisostvovala tudi župan Brane Podboršek in akademski restavrator Miro Klajder. Slovesnost so polepšali še vodiški pritrkovalci, cerkveni pevci in skupina narodnih noš, ki je s svojo prisotnostjo obogatila bogoslužje.
Alenka Jereb
Med bogoslužjem je dr. Gril blagoslovil sliko Matere božje, ki je delo slikarja Matija Koželja, ki je živel in ustvarjal v Kamniku. Gre za umetnika, ki se je do slikarskih veščin dokopal brez formalnega akademskega študija, zgolj s prirojeno nadarjenostjo in pridnostjo. Ustvaril je preko 130 oltarnih in drugih podob. Slika Matere božje je nastala 3. grudna leta 1874. Upodobitev predstavlja Brezmadežno, ki stoji na zemeljski krogli z rokama, prekrižanima na prsih. Z eno nogo stoji na luninem krajcu, z drugo na glavi kače. Postavljena je v ospredje pred oblačnim nebom. Na straneh so razvrščeni štirje angelci. Marijina glava z v nebo uprtimi očmi je obdana s sijem nebeške svetlobe, ki jo obkroža dvanajst zvezd. Ob koncu slovesnosti se je Vida Hočevar v imenu vseh zapoških župljanov osebno zahvalila županu in občini Vodice, ki so znali prisluhniti njihovim željam in potrebam cerkve po ohranjanju lepote in bogastva, ki so jo predniki ustvarili in ohranjali z veliko ljubeznijo. Zahvalila se je tudi restavratorju, da je z veliko skrbjo in požrtvovalnim delom povrnil sliki njeno
prvotno veličino, dr. Grilu za opravljeno bogoslužje in vsem trem župnikom: Antonu Štruklju, Marjanu Peklaju in Francu Mervarju za njihov prispevek k širjenju krščanskih vrlin. V duhu svetopisemskega blagrovanja: "Glejte, kako dobro in kako prijetno je, če bratje in sestre prebivajo skupaj", je vse prisotne prijazno povabila na prijateljski pogovor pred župnišče, kjer so se mize šibile od dobrot.
Miro Klajder, restavrator: Restavratorsko delo je potekalo tri mesece. Najprej je bilo potrebno opraviti študije, raziskave in analize barvnih plasti, platen in podokvirja. Na podlagi tega sem začel z restavratorskim posegom. Gre za eno tipičnih poškodb umetniške slike, ki je bila shranjena v slabih klimatskih razmerah. Potrebno jo je bilo sneti s starega in uničenega podokvirja in zaščititi lice slike, odstraniti prah, umazanijo in plesen, ki je platno dodobra načela, namestiti novo platno, odstraniti vse stare zaščitne lake in umazanijo z lica slike. Sledilo je kitanje poškodb, napenjanje slike na novi podokvir ter tonsko prilagajanje zakitanih in poškodovanih mest. S končnim izdelkom sem zelo zadovoljen. Ker poznam poteze slikarja, sem se lažje prilagodil sami retuši slike, oziroma ohranjenemu originalu.
Dr. Janez Gril:
Z današnjo slovesnostjo sem zelo zadovoljen. Prišel sem v eno manjših in zelo živahnih župnij, kjer so ljudje med seboj povezani. So kot ena velika družina. Prvič sem somaševal tu v tej prelepi cerkvi, ki je lepo ohranjena, kjer se vidi, da imajo ljudje posluh za ohranitev dediščine za naslednje rodove.
Dr. Anton Štrukelj:
Današnja slovesnost ob blagoslovitvi Marijine slike je lep župnijski praznik. Kot ena družina smo se zbrali v župnijski cerkvi sv. Nikolaja. S svojo navzočnostjo nas je posebej razveselil gospod župan Brane Podboršek. Ob tem prazničnem srečanju smo se njemu osebno in Občini Vodice javno zahvalili za pomoč pri obnovi orgel in oltarne slike Brezmadežne. Občina je v celoti pokrila stroške obnove obeh umetnin. Kot župnik sem iskreno vesel, da je prelepa župnijska cerkev sedaj bogatejša še za ti dve pridobitvi. Vidim, kako se vsi župljani tega veselijo, zato ob tej priložnosti izrekam iskreno zahvalo in priznanje tudi vsem njim za njihovo ljubezen do cerkve in njihovo vsestransko pomoč. To se je pokazalo tudi ob prijetnem srečanju po končani slovesnosti.

ö9i\iA vao«