THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF, AMERICA
LOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA Y CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
ŠTEV. (No.) 204.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 19. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 19, 1929.
LETNIK XXXIII.
ITALIJANSKO SODIŠČE OBSODILO SLOVENCA N A SMRT. — OSTRE PROTIITALIJANSKE DEMONSTRACIJE V JUGOSLAVIJI.— POLICIJA BREZUSPEŠNO RAZGANJALA DEMONSTRANTE. — GLEDALIŠČA ZAPRTA.
Zagreb, Jugoslavija. — V
vihar je izbruhnilo stopnjeva-je naraščajoče ogorčenje v Jugoslaviji, ko je v sredo dospela vest, da je italijansko sodišče v Pulju obsodilo na smrt enega Slovenca, tri druge pa na 30 let ječe. Grozeče demonstracije proti Italiji so se razvile v vseh jugoslovanskih večjih mestih, v prvi vrsti pa v Zagrebu. Brez vsakega poziva, gnani po lastnem nagibu, so se zbrale velike množice zagrebških meščanov, katerim so se pridružili tudi slovenski dijaki, ki študirajo na tukajšnjem vseučilišču, in razvil se je mogočen pohod po ulicah osrednjega dela mesta. "Dol z Italijo", "Smrt Mussoliniju", "Pogin fašistom" in podobni, mnogokrat pa še ostrejši klici so se razločili med kričanjem razjarjenih demonstrantov.
Na zahtevo množice se je odpovedala predstava v Narodnem giftdjffižfrfrifojfe: b.Uf>. sti dan zaprto. Demonstranti so zahtevali tudi od lastnikov kino gledališč, da za tisti dan v znak protesta prenehajo s predstavami, ter jim' zagrozili, da jim gledališča razbijejo, ako se ne bodo po ukazu ravnali. Iz strahu so se jim lastniki pokorili.
Ogorčenje proti Italiji je bilo tako močno, da demonstracije niti-za hip niso prenehale, ko je policija aretirala 47 oseb. Prisiljena je bila nato policija, da je potegnila sablje in tako razganjala množice, a tudi to ni dosti pomagalo.
Od italijanskega sodišča na smrt obsojeni Slovenec je Vladimir Gortan. Obdolžen je, da je skupno s svojim bratom in dvema tovarišema pri zadnjih volitvah v juniju streljal na fašiste, in enega ubil. Pred sodiščem so obdolženi svoje dejanje brez obotavljanja priznali, in poleg tega pa tudi izjavili, da je skrajni čas, da se tudi Mussolinija odstrani. In ta zadnja izjava je bila za nje najbolj usodepolna. — Na smrt obsojenega so v četrtek po prekem sodu ustrelili. -o—-
IZ SLAVE NA BERAŠKO PALICO
Bonn, Nemčija. — Zopet je ugasnila ena izmed svetlih luči, ki so nekdaj krasile razkošno nemško cesarsko hišo. Prin-cesinja Victoria, sestra bivšega cesarja, je postala beračica. Vse njeno premoženje, vile, hiše in dragocenosti, so se namreč prodale na javni dražbi, da se vsaj deloma poravnajo dolgovi, ki jih je na-
neki
PODROBNOSTI 0 UREDITVI BANOVIN
V JUGOSLAVIJI
KRIŽEMSVETA
—	Rim, Italija. — Pet aero-planov stoji pripravljenih, da istočasno prično polet preko atlantskega oceana, katerega bodo nastopili v najkrajšem času. V enem izmed njih bo letel tudi italijanski zrakoplovni minister kot potnik.
—	Wilmai", Minn. — Kot naslednik svojega očeta, O. J. Kvaleja, ki je z'g?:sl pred mesecem dni v svoji vili, je bil izvoljen za kongresnika sin Paul J. Kvale, ki bo takoj nastopil svoje mesto.
—	Shanghai, Kitajska. — Neka tukajšnja močna kitajska organizacija je sklenila, da bo širom cele Kitajske organizirala propagando, da se prične bojkotirati angleško in amerikansko blago in se s tem prisili obe državi, da se odre-čete pravicam, ki jih še imata po pogodbi na i jskem.
—	Pariz, Francija. — Vedno bolj so se zadnje čase množili slučaji, da so prevarane ženske streljale na svoje ljubimce, ne da bi bile za to kaj kaznovane. Da se to ustavi, je bil poslan apel na sodišče, da prepove prodajo orožja.
—	Kenedy, Texas. — Največji slon, ki ga je imel cirkus Barnes, je zdivjal in zadnji teden pobil neko žensko pri cirkuški predstavi. Ker se ni dal več ukrotiti, je lastnik odločil, da se ga ustreli, kar pa je bilo težko delo, ker večina krogel ni prodrla lobanje. Šele šestdeseta krogla ga je ubila.
—	Warsava, Poljska. — A-taše sovjetske vlade v Parizu je bil odpoklican domov v Rusijo vsled nekih nerednosti. Odločil pa se je, da gre raje v smrt, kakor pa, da bi ga sovje-ti počasi mučili, in si je v tem mestu prerezal vrat.
—	London, Anglija. — Kakor je javila angleška vlada uT radnikom rudarske unije, bodo s pričetkom prihodnjega leta upeljane enotne delovne ure za rudarje, in sicer se bo delavni čas znižal od 8 ur dnevno na 7 ur in pol.
—	Chicago, 111. — Za državna policista sta se izdajala dva bandita in sta na ta način prišla v hišo Mrs. Tillie Sidell. Tam pa sta zgrabila gospodinjo in neko prijateljico, ki je bila pri njej, ju zvezala, pograbil^ dragocenosti in denar, vredno skupaj $2700, in izginila.
—	Washington, D. C. - Z ozi-rom na to, ker se vedno bolj množijo pritožbe nad surovostmi, ki jih uganjajo suhaški a-genti, je predsednik Hoover
Belgrad, 4. okt. — Danes je bilo uradno razglašeno na seji ministerskega sveta, da se ime Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ukine in uveljavi novo ime "Kraljevina Jugoslavija". To naj bo službeni naziv jugoslovanske države.
Obenem se ukazuje in uveljavi zakon, da se Jugoslavija razdeli na devet pokrajinskih banovin. Kraljevina Jugoslavija se razdeli, kakor sledi:
1.	Dravska banovina s sedežem v Ljubljani.
2.	Savska banovina s sedežem v Zagrebu.
3.	Vrbaška banovina s sedežem v Banjaluki.
4.	Primorska banovina s se-
dežem v Splitu, t
5.	Drinska banovina s sedežem v Sarajevu.
6.	Zetska banovina s sedežem v Cetinju.
7.	Dunavska banovina s sedežem v Novem Šadu.
8.	Moravska banovina s sedežem v Nišu
9.	Vardarska banovina s sedežem v Skoplju.
Belgrad z ZemunonT in Pan-čevcm tvori samoupravno mesto. Število prebivalstva v po-
860,000, zetska 740,000.
Površine posameznih banovin bodo v kvadratnih kilometrih: vardarska 39.586, savska 36.897, zetska 32.322, drinska 29.273, donavska 28.160, mora vska 25.721, vrbaska 20.558, primorska 19.417, dravska 15.936.
Okraj Črnomelj pride pod
savsko banovino, ki ima sedež
v Zagrebu. Okraj Čabar pride ti
pod dravsko banovino, Medji-irrurje k savski banovini. Prek-
sameznih banovinah bo: sav-murje se je radi tega tudi pri-
ska 2,320,000, donavska 2,-120,000, vardarska 1,405,000, drinska 1,400,000, mora vska 1,200,000, dravska 1,040,000, vrbaska 850,000, primorska -o--
ključilo dravski: Okraj Dvor, ki je od severa omejen s planino Čamarico in gravitira bolj na jug, spada k vrbaski Jaanovini.
Pismo iz Ljubljane.
IZVIRNO POROČILO O RAZDELITVI JUGOSLAVIJE IN BANOVINE. — LEPO BELOKRAJINO PRIKLOPILI ZAGREBŠKI« BANOVINI. — GORJANCI BODO MEJA MED HRVATSKO IN SLOVENSKO BANOVINO.
DELOKROG BANA
Na čelu banovine stoji ban, I močniki, ki bodo imeli one kva- o sklepu notranjega ministra
ki zastopa kraljevsko vlado v jlifikacije, kakor so jih sedaj banovini. Ban je izven skupin jimeli veliki župani. Službeno
in kategorij določenih z zakonom o uradnikih. V zakonu je i"""1«:" ..l\i dakoncentra-cije politično upravne oblasti. Ban izvršuje posle svoje zakonite pristojnosti samostojno in po svoji odgovornosti. Njemu so podrejeni vsi uradi in organi splošne uprave v banovini. Ban izvršuje- nadzorstvo nad samoupravo.
Ker je banovinam dana široka pristojnost dela, se bodo na banske položaje postavljale le osebe velikega ranga in ugleda. Za strokovne posle banovine bodo dodeljeni banski po-
osobje v banovini se bo vzelo iz dosedanjih županij, oblastnih samouprav in poeuinih pristojnih ministrstev. Notranji minister more na podlagi zakona pri poedinih srezih v posameznih banovinah predpisati o-krožne insektorate in določiti njihov sedež glede na to, v koliko so banovine po številu prebivalstva in po svoji teritori-jalni prostranosti velike. Na ta način bodo posamezna središča v banovini imeli okrožne inšpektorate, ki bodo v prvi vrsti vršili funkcije javne varnosti na področju dodeljenih jim srezov in po predlogu bana ter službe. -o-
vršili tudi druge posle na polju splošne uprave.
Uradno poslovanje banovin se prične v roku dveh mesecev po uveljavljenju zakona o banovinah; tedaj prenehajo fankcije velikega župana in sedanjih županijskih oblasti.
Ban ima letno 96.000 dinarjev plače, ima pravico do službenega državnega avtomobila, pravico na potne stroške, v na-turi mu pritiče stanovanje, kurjava in razsvetljava. Pokojnina se mu odmerja po zakonskih predpisih, ki veljajo za ministerske penzije, a imeti mora najmanj 3 leta aktivne
BQIGAM ZA VELIKO JUGOSLAVIJO
Beograd, 5. oktobra.—"Vreme" poroča, da je včeraj dospel v Skoplje Štefan Kurov, profesor univerze v Sofiji in predsednik bolgarskega udru-ženja za mir, s podpredsednikom istega udruženja Dimi-trom Miševom in tajnikom Borisom Petrovom. V Skoplju so ostali en dan ter nadaljevali nato pot na Grško kot delegati za 27. kongres udruženja za mir, ki bo zboroval v Atenah od 6. do 20. t. mi. Vsi trije so izrekli svoje občudovanje nad izrednim napredkom Skoplja, ko je prišel razgovor na novo ime naše države, je dr. Petkov vzkliknil našim novinarjem:
To je sreča za vse nas Jugoslovane !" Bolgarski delegatjti so v razgovoru z dopisnikom "Vremena" razvijali naslednje misli:
"Prave Jugoslavije ni brez Bolgarov. Prosimo vas, da v "Vremenu" povdarite, da smo mi resnični Jugoslovani, ne samo mi tukaj, temveč tudi sko-ro ves bolgarski narod. Povejte našim bratom Jugoslovanom v vaši državi, da tudi mi Bolgari želimo, da bi prišli v sestav velike Jugoslavije. Povdarite, da sta s tem pomembnim zgodovinskim delom vaš
Ljubljana, 3. oktobra.— Zopet smo doživeli velik zgodovinski dan, ki bo začrtan v naši narodni zgodovini z velikimi črkami, ali tudi z zlatimi, bo pokazala prihodnost. Nesrečne države SHS ni več, temveč smo dobili mesto nje to. kar smo mislili že takoj po vojski, da bomo dobili, namreč kraljestvo Jugoslavija. Ministrski predsednik Živkovič je objavil nov zakon, po katerem se razdeli cela država na devet banovin: dravska (Slovenija), savska (Hrvatska), vrbaška (Hercegovina), prim orska (Dalmacija), drinska (Bosnia), zetska (Črna gora), donavska (Slavonija), moravska {srednja Srbija) in vardarska (južna Srbija) in država se ne imenuje več kraljestvo Srbov. Hrvatov in Slovencev, temveč Jugoslavija. S tem zakonom smo Slovenci prvič v naši zgodovini združeni v eno celoto, kar je seveda vzbudilo veliko veselja in navdušenja po celi Sloveniji. Seveda pa to veselje ni čisto. Izgubili smo Belokra-jino, katero so priklopili Zagrebu, toraj Hrvatski. Ker so nam Belokranjci mili in dragi, zato čutimo s to razdelitvijo tudi žalost. Še bolj nas pa pri tej razdelitvi žalosti, ko gledamo čez Julijske Alpe v nesrečno Primorsko, kjer nad pol milijona naših bratov stoka v strašni in brutalni sužnosti, ka-koršne moderni svet ne pozna enake, in pa, ko gledamo čez Karavanke, "gor čez Iza-ro", naš tužen Korotan, zibelko slovenskega naroda, ki ga nam je ukradla umazana politika mednarodnih kramar-
Črnega do Jadranskega morja., Z ustvaritvijo velike Jugoslavije bo uresničena naša želja : Balkan Balkancem. Mi i- jev pri mirovni konferenci, mamo tudi odbor, ki živahno1 3. oktober, ko smo dobili
dela za čim hitrejšo ustvaritev velike Jugoslavije od Triglava do Jadrana, Belega in Črnega morja in to najprej na gospodarski, potem pa tudi na politični podlagi."
Pri slovesu so bolgarski delegati naprosili • dopisnika "Vremena" naj potom svojega lista pozdravi vse Jugoslovene i v veliki in srečni Jugoslaviji, v
novo kraljevino Jugoslavijo, je velikanske važnosti za prihodnost naše države.
1. Prvič to pomenja končno zmago jugoslovanske ideje v celi državi, pred vsem v Srbiji.
riti, če je ljubil evojo Srbijo z vsako mišico svojega srca. — Vsak narod bi storil enako. Če je zato Pašič stal tako trdovratno na ideji velike Srbije in jo skušal uresničiti na škodo Hrvatov in Slovencev, je sicer bila usodepolna zmota njegova, vendar pa popolnoma u-pravičena in mu je nihče ne sme zameriti. Dolžnost Hrvatov in Slovencev bi bila samo, da bi se bili pri uj edin j en ju s Srbi, kot narodom, najprej dogovorili za pogoje ujedinje-nja, da bi bili Srbom povedali, kaj hočejo in kako hočejo. Ko so prišli v Beograd pri raz-sulu in prosili sprejema, v njih državo, je bilo naravno, da so Srbi sprejeli Slovence in Hrvate kot nekake begunce, ki so prišli v stiski k njim v njih državo. Zato so sami Hrvatje in Slovenci bili krivi vseh homa-tij zadnjih deset let, bolj kakor pa so bili Srbi.
2. Da je pa po desetih letih srbski narod opustil svojo veliko Srbijo in sprejel mesto nje Jugoslavijo, da si jo je dal celo razkosati na dva kosa, je to zanj gotovo velika žrtev, katero moramo kakor mi Slovenci, tako tudi Hrvatje znati ceniti in upoštevati. Posebno mi Slovenci jim moramo biti hvaležni, ker smo z novo ureditvijo prvič v svoji zgodovini združeni v eno celoto. Upajmo, da bo božja previdnost skrajšala še dneve babilonske sužnosti naših Primorcev in Korošcev, da bo naše veselje popolno.
Ko bi bili Slovenci in Hrvatje boljši diplomatje 1. 1919 pri razsulu in že takrat uredili s Srbi svoje zahteve, ne bi bilo nesrečnih deset let tolikih notranjih bojev in prepirov, ka-koršne smo imeli zadnjih deset let v državi, ki so postavili v nevarnost celo obstoj države kot take.
Tudi Hrvatje morajo biti s sedanjo ureditvijo zadovoljni
Kdor je imel priliko poznati in če ne bodo, potem bomo
kralj in vaša vlada otvorila pot katere sestav žele stopiti tudi dozoreli jugoslovenski ideji od Bolgari.
pravil njen soprog
mlad Rus, Aleks. Subkoff, in ki	^
znašajo okrog 250 tisoč dolar- določil dva izvedenca, ki na.i
jev. Poročila ga je pred nekaj leti kljub temu, da ji je njena družina branila, in ki'jo je zato tudi zavrgla. Njen mož pa se je izkazal kot pijanec in veseljak, ki je kmalu pognal celo njeno premoženje, in konec tragedije je tvorila sedanja javna dražba.
preiščeta vse take slučaje in jih preštudirata. Posebno pozornost naj obrneta na umore, ki so jih ti agenti izvršili, na uporabo orožja, ki ga izvajajo, in na nepostavni vstop v privatne domove. Rezultate svojega preiskovanja bosta sporočila v to določeni komisiji.
DRŽAVA, KI JE DOBILA TEKOM ENEGA LETA ČETRTEGA KRALJA
Pešavar, Indija. — Dežela, ki menja svojega kralja vsake tri mesece, je "srečna" država Afganistan v Aziji. Kot smo pred kratkim poročali, je bila v tej državi vstaja, ki je strmoglavila tedanjega kralja Bacha Sakao, in po zmagi nad njim si je vodja vstašev, Nadir Khan, posadil zdaj sam krono na glavo. To je torej četrti kralj tekom enega leta. — Pred pribl. enim letom se je namreč izvršila enaka vstaja proti tedanjemu kralju •Ama-nullahu, ki je poskusil reformirati državo po evropskem -vzorcu, a uprli so se proti te-
mu in proti njemu, in kralj je odstopil prestol svojemu bratu Inajatulahu ter sam zbežal v Rim. Prav kratka pa je bila doba vladanja tega novega kralja, kajti vodja upornikov, Bacha Sakao, ga je vrgel s prestola, in se sam oklical za kralja, dokler ni nekaj dnevi tudi proti temu kralju izbruhnila protivstaja, in iti je' moral in prepustiti svoje mesto, ki ga je zdaj zasedel Nadir Khan, četrti kralj tekom' enega leta. — Kakor izgleda, mora biti res prijetno, biti kralj.
Kdor v Amor. Slovencu" oglasi, se mu kupec takoj o-
glasi!
OČE SME UBITI ZAPELJANO HČER
Mexico City, Mehika. — V novem mehikanskem kazenskem zakoniku se nahajajo pa ragrafi precej radikalnega značaja. Oče namreč sme brez kazni ubiti hčer, ki se je dala zapeljati in tako napravila sramoto družini; enako sme brez kazni ubiti tudi njenega zapeljivca. Tudi mož, ki zasači ženo pri zakonski nezvestobi, ne bo kaznovan, ako njenega zapeljivca ubije; iste pravice ima žena v slučaju moževe nezvestobe.
-o-
Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!"
miselnost Srbov za časa svetovne vojske in prva leta po vojski, zlasti miselnost srbskih voditeljev tu doma in v Ameriki, , ki se je osredotočila na sanjah srbskega naroda o neki Veliki Srbiji, katerih glavni zastopnik je bil Pašič, ta se ne more načuditi, kako je moglo priti v tako kratkem času, po komaj desetih letih, do zmage jugoslovanske ideje tudi pri njih. Srbi imajo slavno, skoraj tisočletno zgodovino za seboj, zgodovino, ki je častna tako, da je vsak Srb lahko ponosen nanjo. To je zgodovina krvi in neizmernih žrtev za "krst častni i slobodu zlatnu", ko je ta čili gorski narod stal junaško s svojimi prsi kot branik krščanske kulture in krščanske vere proti Islamu. Zato ne smemo zameriti temu narodu, če je sanjal o svoji veliki zgodovini v ,prihodnosti kot plačilo za svoje krvave žrtve za Evropo in za krščanstvo. Zato mu ne smemo prav nič tsama-
lahko vsi vedeli, da jim ni za ureditev države Jugoslavije, temveč, da igrajo grdo igro razdiralcev jugoslovanske prihodnosti in si drugače ne moremo misliti, kakor da so igrača v rokah kake tuje države, sovražnice močne in srečne Jugoslavije, toraj tudi njih lastne sovražnice. Upamo pa, da jih bo njih žalostna zgodovina zmodrila vsaj sedaj, da bodo znali ceniti žrtve srbskega naroda za skupnost in tudi sami prinesli nekoliko žrtev, ker brez teh si itak skupnega življenja misliti ne moremo. Če pa par nesrečnih politikarjev hrvatskih, ki so pripeljali hrvatski narod, kakor celo državo na rob propada, ni več v Hrvatski, zato ker niso pri koritih vlade, pa itak ne pomenja nesreče naroda, temveč sreče. Slab, kratkoviden voditelj je itak nesreča za narod.
3. Z novo ureditvijo države smo postali tudi vsi banovci.
(Dalje na 4. str.)
Stran 2
i
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 19. oktobra 1929.
fAMERIKANSKI SUOVENEC
Peri in najstarejši slovenski lisi ▼ AmerikL
Ustanovljen leta 1191.
Ishaja vsak dan razun nedelj, pon-leljkoT in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in oprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
, _ Telefon: CANAL 009«
Naročnina!
Za celo leto Za pol leta
_$5.00
_2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto__$6.00
Za pol leta_____3.00
The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America Established 1891.
T«ued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Fo'
Subscription: one year------
.$5.00 . 2.50
For half a year------
Chicago, Canada and Europe:
For one year________$6.00
For half a year______________3.00
POZOR. _ Številka poleg vašega naslova na listu znači,
Ho kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker i tem veliko pomagat« listu.	___
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposjani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov predništvo ne vrača.	____
Kritika je vseskozi opravičena nad takimi razmerami. Kje je krivda? Ali je pri zakonu? Ali je kriv sodnik?
Stvar še ni končana. Od dne do dne postaja situacija bolj težavna. Javno časopisje je kritiziralo postopanje od vseh strani, na shodih so nastopali govorniki in strastno napadali potek postopanja. Vse je ležeče na porotnikih. Ti morajo biti osebe, ki se zavedajo svoje velike odgovornosti, in natančno jih je treba pred zasedanjem sodišča preiskati, če so kos svoji nalogi.
Zadeva ne zadene morda edinole obtožencev v Gastoniji, ki so po vseh človeških pravicah opravičeni, da se postopa z njih zadevo nad vsakim dvomom pravično in pošteno. Vse amerikansko pravosodje je prizadeto, in administracija kriminalnega zakona bi dobila usodepolen sunek, ako bi se ne postopalo tako, da se izkaže pravica na obe strani.
Entered as second class matter November 10. 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	_
J. M. Trunk:
Amerikansko pravosodje
v	■■
Ni namen tega članka, da se razpravlja o amerikanskem pravosodju, kakršno je po zakonih začrtano, ali kako se pn pravosodju splošno postopa. Zakon je zakon, in to je ena stran, ko gre za pravosodje, postopanje po zakonu, je pa druga stran, in dasi je morda zakon jasen, natančno začrtan, more biti postopanje po zakonu, v tem slučaju, pri pravosodju, zelo različno in pogostoma je naravnost nezakonito.
Gre za homatije v Gastoniji, ki že dalj časa razburjajo amerikansko javnost. Mesto Meklenburg je igralo važno vlogo v zgodovini amerikanske revolucije. Prišlo bo, kakor vse kaže, še -do druge slave (?), ko gre za sodnijsko postopanje zoper 16 delavcev v predilnici, ki so obtoženi umora. Cela zadevi še ni popolnoma končana, a dosedanje postopanje osvetljuje zelo značilno, kako se mestoma pri amerikanskem pravosodju postopa. Mnogo kritike je bilo že zapisane, ostre in sarkastične kritike in to po vsej pravici in opravičeno. Mnogi vidijo v tem postopanju edinole nameravano preganjanje delavstva od strani kapitalizma in kapitalistov, ki se ne ustavijo pred nobenim zločinom, da bi štrli odpor delavcev in zatrli delavsko unijo.
Izrednega pomena je toraj, da je sodnijsko postopanje nad vsakim dvomom nepristransko, in da se obtoženim možem in ženam nudi popolnoma nepristransko in pravično postopanje od strani sodnijske ojblasti. Varovati se mora čast sodišča in veličastvo zakona, pod katerim se je zoper obtožene postopalo.
Dovolila se je porota v drugem okrožju, kauntiju. Sklicali so posebno sodišče in nastavljen je bil sodnik od guvernerja le za to postopanje. Pri sodišču so skušali izločiti radikalne elemente na obeh straneh ir\ postopanje sodnika, se zdi, je nad vsako kritiko in pravilno. Zdelo se je, da je vsaka zloraba sodišča izključena ali vsaj kolikor mogoče omejena.
Prvi nedostatek je prišel od strani državnih oblasti. Državni pravdnik je skušal spraviti pred sodnijo umorjenega poveljnika policije potom uniforme umorjenega. To je bilo več ko grdo. Sodnik je sicer odločil, da se to takoj odstrani, ampak porotniki so to videli in namen je bil pač dosežen.
Dne 9. septembra je eden izmed porotnikov kazal znamenja, da ni pri pravi pameti. Grdo je preklinjal, in spravili so ga v zavetišče, preden je bilo sodišče otvorjeno.
Ne izgleda prav nič dobro, da bi se pri postopanju zoper obtožence res tudi pravilno in pravično postopalo, postopalo "fair", kakor pravimo, in sicer na obe strani, napram državnemu pravdništvu in napram obtožencem. Ko je prišlo postopanje tako hipoma do zaključka, so iskali po vsem okrožju pravih porotnikov in takih je, kakor se poroča, v North Caro-Jini zelo malo. Baje bo treba zopet zameniti okrožje, in težko bo dobiti pravih mož, ki bi bili kos svoji odgovorni nalogi.
Treba je bilo devet dni, da so sestavili prvotni seznam porotnikov, in med temi je bil eden zmešan. Bili so med njimi tudi taki, ki niso imeli pojma o resnosti postopanja. Kakor je razvidno iz poročila v The New York Worldu, so mlajši porotniki začeli zmešanca "potegovati". Baje so mu zašili skupaj hlačnici in uganjali na njem še druge — šale. Pri takem resnem postopanju, ko gre za življenje 16 obtoženih mož in žen in je postopanje tako važno za razmere na jugu, so se porotniki obnašali kakor pravi pajaci.
DOPIS S POTOVANJA.
Joliet, 111.
Ni veselejšega in prijetnejšega nego potovati ter obiskati naselbine naših pionirjev sirom naše nove domovine Amerike, kjer so se udomačili naši rojaki, si postavili svoja ognjišča, obsadili svoje vrtove, o-krasili svoje hiše s cvetlicami zunaj in znotraj ter iste napolnili s finim, priprostim, ali vedno dostojnim pohištvom.
Že sama zunanjost teh domov naših rojakov spričuje, da gospodari tu notri podjeten, četudi skromen delavski gospodar. Ko človek pride v naselbino, mu ni težko uganiti, katero hišo poseda slovenska družina, kajti zgoraj omenjena znamfenja pričajo o njej, pod kakšno gospodarstvo da spada.
Pa da ne govorim samo o zunanjosti hiš, vrtov in cvetlic, s tem je spojeno tudi v duševni zavesti duha v družini in v hišnem gospodarstvu in redu, ki vlada v družini vzajemnosti!
Tukaj se da spregovoriti malo obširneje. Radi tega naj mi sledi čitatelj v hišo našega rojaka, kjer imam srečo in čast tolikrat vstopiti ter občevati ž njimi.
Prvo najde popotnik domačo gostoljubnost povsod; ta je mnogokrat preobilna, prevelika, mnogokrat za domačina naravnost preobčutljiva, pre-požrtvovalna! Mnoge družine, katere niso kos ali zmožne, želijo in hočejo izkazovati gostoljubje v lastno škodo, da tako izkažejo svojo naklonjenost.
V takih hišah, ali sploh v hišah naših rojakov, je bivati veselje! Sami o sebi misliio, da so siromaki, da so daleč za drugimi in da jih drugi ne upoštevajo. V resnici pa so take družine bogate in srečne, zadovoljne, vesele in zdrave!
Najbolj pa je potnik do srca ginjen, ko se znajde v hiši domačina, kjer se vsede okrog mize od 7 do 10 članov ene družine, katere človek z največjim veseljem zre ter opazuje. Mnogi si v današnjih dneh to razlagajo za težko breme, za nemogočnost življenja ter
za staromodno in nepotrebno sredstvo! V resnici bi se moralo pa glasiti drugače.
V	taki hiši, kakor zgoraj o-menjeno, se nahaja največja sreča in bogastvo za očeta in mater, ki z največjim veseljem zreta ter opazujeta ta nedolžna, krotka in smehljajoča nežna ličeca. Materi se solza za-iskri v očeh, očetu se radosti veseli srce, ko vidi vse zdrave; vsak dan so večji, razumnejši, zmožnejši, starejši sin in hčer že skoraj za delo; nekateri že prinašajo starišem zaslužek, da vračajo trud starišem, ki so ga imeli z njihovo vzgojo. Ponekod drugod je družina malo manjša, sin in par hčeri so že odrasli, nahajajo se še v college (višji šoli). Vsi so že preskrbljeni za njih mnogo boljšo bodočnost, nego sta imela preteklost oče in mati.
In vendar, še oba sta sama mlada in trdna; vsega imata tudi sama, za življenje preskrbljena, pa vendar ni toliko duševne sreče ter notranjega bogastva v tej družini,, nego ga najdemo v hiši, ki je številna v članih, ki so dobili od staršev dobro katoliško podlago. Res so težave z »vzgojo, ali s temi težavami je pa združeno tudi veselje, katero težave olajšuje. Dnevi mladih dni kmalu preminejo; mi smo v mladih dneh lažje prenašali bremena naših družin. Naša stara leta bodo pa otožna, drugi nas ne bodo poznali in se ne zmenili za nas.
-Odkar še lahko pričakujemo naklonjenosti in spoštovanja do nas, bo to le od naših otrok, če smo iste skušali vzgojiti v verskem prepričanju, kjer se otrokom z obljubo časne in večne sreče zatrjuje plačilo, če bodo staršem pomagali.
V	tem in radi tega je hiša bogata in srečna, kjer živi številno zdravih in vedrih, nedolžnih, nežnih lic, članov družine bogati zaklad!
Te vrstice sem napisal radi tega, ker sem slučajno občeval v hiši, kjer sem to opazoval.
Prihodnjič bom pa zopet o-pazil kaj sličnjega ter napisal svoje misli. Tako mislim jaz.
A. G., popotnik.
FILMSKE SLIKE K.S.K.J.
Sheboygan, Wis.
Slovenci in Hrvatje v She-boyganu, Wis., se tem potom obveščajo, da se bo dne 23. oktobra zvečer ob pol 8. uri vršilo prikazovanje slik 351et-nice KSKJ. in vseslovenskega katoliškega shoda in sicer v cerkveni dvorani. Ob tej priliki bo tudi nastopil cerkveni pevski zbor in zapel par narodnih pesmi.
V	pondeljek, dne 21. oktobra popoldne bo prikazovanje slik za šolsko mladino.
Vstopnina za odrasle 35c, za otroke 10c. Ker bo to nekaj novega za našo naselbino, zato so uljudno vabljeni vsi rojaki iz Sheboygana, da se zgoraj omenjene prireditve udeležijo.
V	imenu odbora obeh tukajšnjih društev KSKJ.,
J. Mohar, tajnica.
-o-
NAZNANILO članom dr. sv. Alojzija št. 47 K.S.ltJ.
Chicago, 111.
Prihodnjo nedeljo, 20. oktobra, se udeležimo slavnosti 25-letnice društva Marije Čistega Spočetja št. 80, South Chicago, 111. Zberemo se v cerkveni dvorani ob 8. uri zjutraj ter se odpeljemo točno ob pol devetih (8:30 A.M.), da bomo pravočasno, to je ob 10. uri v South Chicagi. Člani našega društva, pridite v obilnem številu!
Sobratski pozdrav,
John Gottlieb, tajnik.
-o-
O KEGLANJU.
Chicago, 111. / Na našem šolskem keglišču }je letos zelo živahno. Boj za prvenstvo je v polnem teku. Tisti, ki so bili drugače bolj slabi keglalci, hočejo biti letos med prvimi.
Sedaj so organizirane tri lige. Slovenska katoliška društva imajo svojo ligo, v kateri je osem skupin. Ta liga kegla ob torkih, sredah, četrtkih in petkih zvečer. Holy Name Jrs. imajo svojo posebno ligo štirih oddelkov in keglajo vsako nedeljo popoldne. Tretja liga je pa organizirana iz žena in deklet. Podružnica št. 2 S.Ž.Z. ima dva oddelka. Zadnji pondeljek so keglale za poskušnjo in so zelo navdušene za kegla-nje. Kakor se sliši, namerava tudi društvo Marije Pomagaj št. 78 KSKJ. organizirati dva oddelka in bodo keglale skupno s podružnico S.Ž.Z.
Za to keglarsko ligo žena in deklet imajo rezervirano ke-glišče za vsak pondeljek zvečer od osme ure naprej. Moškim ni dovoljen vstop ob pon-deljkih, pač pa se vabite žene in dekleta, da pridete na ke-glišče ob teh večerih, če nameravate keglati ali pa ne. Zabave bo vedno dovolj.
Prijatelj športa. -0-
Mnogi najrajše poizkušajo
to, kar se ne da izvršiti, ••s * *
Tisti, ki ne znajo štediti besed, se navadno večkrat kesajo.
Vsi
NAZNANILO
Vsem delničarjem Tiskovne družbe Edinost se tem potom uradno naznanja, da se bo vršila letna seja delničarjev delniške družbe Edinost dne 5. novembra 1929. ob pol 8. uri zvečer v lastnih prostorih na 1849 West 22nd Street v Chicagi.
Kdor izmed oddaljenih delničarjev se ne bo mogel osebno udeležiti seje, lahko svoje nasvete pošlje pismeno na odbor in ta bo iste predložil seji.
ODBOR.

ODMEV NA MISEL O SLOV.
BANKI V CHICAGI.
Chicago, 111.
Dopis, katerega sem pazno prečital v Vašem listu z dne 17. oktobra t. 1. glede slovenskega naraščaja, kakor tudi za napredek slovenskega naroda v Chicagi, je zelo na mestu in je upati, da se bodo naši Slovenci v Chicagi za to tako dobro idejo zavzeli ter potom Vašega lista razmotrivali in dajali nasvete, kako te plemenite ideje v omenjenem članku izpeljati in uresničiti. Kar se tiče slovenske banke v Chicagi hočem jaz za sedaj nekoliko besed spregovoriti ozir. napisati. Jaz sem popolnoma prepričan, da bi se dala slovenska banka v Chicagi ustanoviti, o tem sploh ni vprašanja, saj vendar Chicago premore dovolj poštenih, več ali manj premožnih rojakov, ki bi se gotovo za to prekoristno stvar zavzeli; imamo pa med seboj tudi dovolj izobraženih slovenskih fantov in mož, kateri so v poslovnem oziru dovolj izobraženi, nadalje so nam na razpolago slovenske moči, katere že leta in leta poslujejo v raznih tujih bančnih uradih. Slovenski narod je povsod priljubljen in to zato, ker tujci vedo, da smo mi 100% klasifi-cirahi za poštenost in delavnost; vendar pa oni, kateri smo vedno v ožji stiki s Slovenci vemo, da- imamo eno napako in ta je, da kadar se gre za kakšno stvar, katera bi bila za nas Slovence v Chicago velikega pomena, takrat pa naj-prvo pogledamo, kdo je pa to stvar sprožil; ako oseba, katera nima morebiti pri eni ali drugi stranki vpliva, mu pa hrbet pokažejo, kar seveda ni prav, in tako smo še danes zaslepljeni, da ne vidimo, da sami sebi škodujemo, ako ne delujemo skupaj kot eden, ako se gre za čast, napredek in izboljšanje slovenskega naroda in dokler bomo cincali sem in tja in dokler ne bomo zavzeli odločilne korake, kadar se bo šlo za naš dobrobit, toliko časa bomo ostali podjamljeni drugim narodom. Slovenci v Chicagi imajo gotovo sto in s,to tisoče dolarjev naloženih v tujih bankah ali pa investiranih na raznih obveznicah. Zakaj ne bi imeli Slovenci sami dobiček od tega, zakaj ne bi enkrat drugemu narodu pokazali, da tudi Slovenci premoremo dovolj inteligence v Chicagi
ter da smo tudi mi lahko neodvisni od drugih. Jaz sem vedno pripravljen žrtvovati čas in delo, da pride Slovenec v Chicagi do boljšega ugleda in napredka, vendar pa hočem še enkrat poudarjati, da ako hočemo kaj doseči, je neobhodno potrebno, da pustimo vse strankarstvo na stran, najsibo rojak tega ali onega mišljenja. Kadar se gre za dobro stvar, takrat je čas, da stopimo skupaj in pokažemo drugemu narodu, kaj smo Slovenci in kaj premoremo.
Zelo bi želel, da bi se tudi drugi Slovenci oglasili v tem listu, kaj da oni mislijo o tej ideji ter da bi nam dali še kaj nadaljnih dobrih nasvetov, katerih nikoli ni zadosti.
Tebi, piscu tega imenitnega članka, pa častitam na lepi in plemeniti ideji ter upam, da bodo naši rojaki ta članek bolj globoko preštudirali ter za istega se zavzeli. — Pozdrav!
Leo Jurjovec.
-o-
Ženitovanjski posredovalec. Meni zaupajte, pa vam ne bo žal. Nevesto poznam — slišite. 170.000 dolarjev gotovega denarja. Seveda stara je stara. . .
Lahkoživec: "Hm, ali nimate kake še starejše s toliko denarjem?"
ZIDARSKA DELA
Popravljanje dimnikov — Predelovanje starih poslopij — Vseh vrst cementna dela — Posebne cene za garaže.
Preccnjc.vanja izvršimo brezplačno.
Ch. Battistig in Kramer
ZIDARSKA IN SPLOŠNA KONTRAKTORJA
4919 So. Karlov Avenue,
ali 2724 W. 15th PI., Chicago, 111.
Tel. Lafayette 2401
DR. KWARTA
- slovenski dentist -
JOLIET, ILL.
Vse vrste zobnega dela izvršujem po najnižjih cenah. — Izdrem zob brez bolečin za $1.00. Vse delo jam-čeno. Preiskava brezplačna. Ure od 9. dop. do 8:30 zvečer.
205 No. Chicago Street,
(nasproti Realto Theatre)
vTel. 6391
Prebivam v Jolietu 35 let.
Hllll!lllll!!i!!lllllllllllll
* PODLISTEK *
»___r_
Iteimiiiijlw
Dr. Ožbolt Ilaunig:
KAPELŠKI PUNT.
Verjela mu je vse, kar ji j j pra-; vil o bodoči sreči, ko bosta združena, za večno. Robert jo je imel popolnoma v svoji oblasti.
Vsa razburjena od dogodkov tega večera je prišla Anka domu. Našla je mater vdo objokano. Vedela je, da je ona povzročila te solze, objela je mater in jo tolažila, češ, Robert govori resnico, in pokaže zlati prstan. A mati je dvignila karajoče prst, otožno pogledala razburjeno Anko in rekla: "Anka, Anka, zapomni si, da se boš kesala, a tedaj bo prepozno."
Tisto noč Anka ni zatisnila oči. Pred seboj je videla vedno Robertovo podobo, ki ga je vzljubila z vso močjo prve deviške ljubezni, a zraven je morala gledati re-
sen, otožen materin obraz. A ni se zmenila za njene opomine, sila mlade ljubezni jo je gnaja k ljubljenemu, saj on ji je bil vse.
Minul je lepi maj, osulo se je cvetje in nastopilo je poletje. Anka se je sestala večkrat z Robertom. Pri nekem takem sestanku mu je sramežljivo priznala, da ni več sama, in prosila Roberta, da jo naj reši sramote. Robert je osupnil in jo tolažil, a o kaki poroki ni hotel nič slišati, češ, sedaj še ni na to pripravljen in naj tedaj čaka.
Neizmerna, žalost se je polastila njenega srca, a vendar je še upala, da se reši sramote. Robert je prihajal vedno redkeje na sestanke, nazadnje je docela izostal. Škodoželjna tovarišica ji je neki dan pošepeta-la' uho, da naj nikdar ne čaka na Roberta, ker on je našel pri Mažarjevi Faniki svojo uteho.
In tako je tudi bilo. Robert se je naveličal Anke, na kaj resnega nikdar ni mislil. Začel je zahajati bolj pogosto v Mažar-jevo gostilno. Bila je ena tistih mnogoštevilnih gostiln, ki so nastale v Kapli, ko se je pomikal ves promet čez Jezerski vrh
skozi Kaplo na Koroško in v daljne dežele.
Mažarjeva Fanika je bilo živahno dekle, gizdavo, Ivi ni vedelo, kaj bi vse storilo, da bi bolj ugajalo fantom. Sukala se je kakor vrtavka med gosti, za vsakega je imela zapeljiv pogled in sladko besedo. Zato je bilo tam tudi vedno v-se polno gostov, posebno mladih.
Tudi Roberta jeN vleklo tja. Ker je t)il gosposki, so si šteli Fanikini stariši v čast, da so pridobili takega gosta. Zato je imela hči še bolj proste roke; peljala je Roberta v posebno sobo, da mu ni bilo trebiti med drugimi gosti. Fanika, ki je poznala vse umetnosti zapeljive ženske, je kmalu tako omrežila Roberta, da je pozabil na Anko, posebno, ko mu je natvezla še laž, da je prej rada gledala sosedovega Xomeju, ki sedaj piha od jeze, da ga Anka ne mara več. Pisar je zahajal k Ma-žarjevim vsak clap in ostajal tam dolgo v noč.
S svojim pretkanim vedenjem je vedela Fanika privezati Roberta popolnoma nase, dobrikavala se mu je in ga vzbujala k strasti, a zopet se mu je umikala in nalašč privoščila tudi drugim zapeljiv nasmeh.
Vse to pa je delala s prebrisanim namenom, , da zadobi čez Roberta vso moč, zakaj ženitev s takim ljubimcem bi ne bila napačna. Ona bo imela gostilno, on pa bo služil gotov denar, poleg tega pa bo še imela vedno zabavo, ako ji bo mož predol-gočasen. —
Bližalo se je reberško žegnanje. Da bi se mogla Fanika pokazati tudi v javnosti s svojim častilcem ter zadati Anki najhujšo srčno rano, je pregovorila Roberta, du gro z njo na Reberco in jo pelje tudi na ples kot svojo izvoljenko. Robertu sicer ni bilo dosti do tega, toda njenim zapeljivim besedam se ni mogel ustavljati. Tako je prišel na Reberco, sicer ne s procesijo, ampak pozneje, zakaj za božje stvari mu ni bilo dosti mar. Kjer je le mogel, je zabavljal čez cerkvene obrede in se iz njih norčeval. Sešel se je s Faniko po dogovoru pri kapelški muti. Bila je kaj gizdavo obleče-čena, svetlo krilo se je ovijalo njenega vitkega telesa, na prsih je imela obleko globoko izrezano, da je tembolj mamila svojega čestilca. Na nogah pa je nosila najnovejše čeveljčke, katere si je med potom večkrat popravljala in kazala pri tem dro-
bne nožice, tako preračujeno, da je še bolj vzbujala v poželjivem Robertu strast ljubezni.
Prišla sta na Reberco, ko je že minula glužba božja. Šla sta h Grajnarju. Kmetski fantje in dekleta se niso brigali dosti za ta dva gosposka, češ, to ni navada, da bi se taki umešavali med nas, tembolj pa se jih je razveselil gostilničar, videč, da pride k njemu grajski pisar kot gost.
Odkazal njima je posebno sobico, kjer sta se stisnila v kot in lahko kramljala po svojem. Fanika je bila dobro razpoložena, saj je videla Anko z bratom in le tej je hotela danes pokazati, da si je sedaj ona osvojila njenega ženina.
Minula je popoldanska služba božja. Komaj so stopili prvi ljudje iz cerkve, so že prijeli godci za inštrumente in zagodili za uvod veselo koračnico, nato pa sladko zazibajoče valčke in tudi poskočne polke.
Faniko ni vzdržalo več v soparni sobi, zvabila je Roberta na plesišče, tesno se mu je iprivila in zazibala sta se po gladkih tleh, da ju je bilo veselje gledati.
(Dalje prih.)
Sobota, 19. oktobra 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran h.
■ril
| I
SVETILNIK
katoliškega shoda.
Rev. Bern. Ambrožič, O.F.M.
liailUlflil!lliai!!l!BllilHI!!iH!!!liaill!!Bi:iiiai»l!ai!!;iBU!!!BIIIIIBI!l!l
to, da je v takozvani moderni dobi kljub ogromnemu zunanjemu napredku mnogo manj blagostanja in zadovolj-nosti na svetu, nego je je bilo nekdaj. Nič čudnega! Cerkev je učila ljudi živeti po postavah božjih, ki so vzete iz človeške narave in njej prila-godene, -moderna doba si sama kuje postave, ki le prepogosto človekovi naravi delajo silo in jo naravnost na glavo postavljajo.
Posledice takega napačnega ravnanja so se morale nujno pokazati. In v resnici so se pokazale v Evropi sami in po vseh drugih delih sveta, ki so dobili svojo kulturo !z Evrope.
Pred kakimi štiri sto leti je Cerkev pod pritiskom zunan'e sile nehala biti voditeljica narodov in njihova učiteljica v splošni izobrazbi. Prišel je namreč velik preobrat v stremljenju človekovega duha, ki : e je najbolj vidno javljal v takozvani Lutrovi reformaciji in v drugih verskih prekucijah. Ta preobrat je udaril Cerkev prav v njeno srce in ji v prvi vrsti skušal iztrgati iz rok njeno božje poslanstvo ter jo o-majati kot trdnjavo večne Resnice. Celi narodi so sledili novemu gibanju. Vzporedno s preobratom na verskem polju so se porajale nove ideje v področju splošne izobrazbe in vsestranskega kulturnega u-dejstvovanja. Novi voditelji narodov so se pojavili in vrgli med staro šaro vzvišena načela Cerkve, ki je pojmovala svet kot eno samo veliko hišo, )V kateri so vsi ljudje ena sama velika družina, vsi bratje in sestre med seboj v očetovstvu Boga v nebesih in V materinstvu njegove Cerkve na zemlji.
Kaj je bila posledica? Ljudje so postali samouki v verskih in moralnih vprašanjih.
. r_______Zavladala so načela egoizma
za kratek pogled, v preteklost! in samopašnosti. Mamonizem Zgodovina nas uči, da je bi- je postal vodilna pot v gospo-la tam v Evropi skozi dolga Idarstvu. Ljudstva so pričela stoletja edina učiteljica in vz-j iskati srečo v posvetnosti in gojiteljica narodov — katoli-^ materijalnem bogastvu. Drža
■■lllllBiyiHIIIllBlllilHIIIIiaillllHIIIIBIIUBiiaHlilBI'IIB111*11
GOVOR O KAT. IZOBRAZBI Dr. John Seliškar, profesor v St. Paulu, je imel na katoliškem shodu v Lemontu izbo-ren govor o katoliški izobrazbi med ameriškimi Slovenci. Ta govor še ni bil nikjer natisnjen. Tu ga torej prinašamo v razširjeni obliki, ker je g. doktor svoj govor šele pozneje
priredil za tisk.
* * *
Ko sem prejel obvestilo, o čem mi je govori,ti na prvem vseslovenskem katoliškem shodu, mi ni bilo lahko odločiti, kako naj rešim naloženo mi nalogo. Predmet, ki so ga meni odkazali, je katoliška izobrazba. To je pa nekaj tako obširnega in obenem nekai tako važnega, da je kaj težko, 'v tako kratko odmerjenem času nekaj primernega izpregovori-ti o tem predmetu. In vrhu tega, kako naj govorim? Ali naj igram vlogo zgodovinarja in popisujem preteklost? Ali naj v glavnih potezah naslikam naloge sedanjosti na polju katoliške izobrazbe, Ali pa naj morda celo prevzamem nehvaležno nalogo preroka in se lipam pogledati v temo prihodnosti, da tako odkrijem tisto, česar oko ne vidi, pač pa videti želi?
Skušal bom združiti preteklost, sedanjost in prihodnost v nekako celoto in iz vsega posneti nekaj smernic, ki jih želim ob tej slovesni priliki podati slovenskim družinam v Ameriki kot izpodbudo in vodilo za versko in narodno življenje v tej novi "domovini."
. * *
Zakaj poudarjamo in nagla-šaino katoliško izobrazbo? Ali ni izobrazba neodvisna od vere, ali ni izobrazba luč, ki sama zase, brez ozira na vero, pospešuje resnični napredek 111 dviga človeka na višjo stopnjo popolnosti?
Da najdemo pravi odgovor na to vprašanje, vrzimo samo
dar sveta, ki je izgubil izpred \duha, ki je najplemenitejši in
oči solnčno luč nadnaravnega vodstva. Zastonj' je klicala Cerkev in kliče še danes posameznemu človeku in celim narodom, da brez misli na Boga ne more biti pravega reda na svetu, in ne prave sreče v srcih. Zgodovina zadnjih desetletij nas uči dovolj glasno, kam za j de svet brez one voditeljice, ki edina pozna pravo pot do sreče in blagostanja poedinca in celokupne človeške družb^.
Za naš čas in za vse čase o-stane res, da je Cerkev od Boga postavljena učiteljica narodov. Ona je nadnaravna in nadnarodna, prav zato pa tudi mednarodna. Kjerkoli se je smela prosto razvijati, je ucep-ljala ljudstvom one nauke, ki so podlaga prave kulture, blagostanja, miru in sporazum-ljenja med narodi. Tako izpol-nuje svoje poslanstvo med vsemi narodi, kot ima naročilo od samega Kristusa.
Iz vsega tega nam bo dovolj jasno, zakaj je treba poudarjati katoliško izobrazbo in katoliško vzgojo tudi za naš slovenski narod, in to nič manj doma v Evropi kot tu v Ameriki, v naši novi domovini, v { \
In sedaj prihajam do tega, kar sem napovedal in iskreno želim, da bi ostalo kot skromen sad mojega današnjega nastopa tukaj. Dragim slovenskim staršem naj podam nekaj vodilnih misli, ki naj jih izpod-bujajo pri reševanju težke naloge, ki jim je naložena od Boga: svoje slovenske otroke tu v Ameriki prav vzgojiti, da bodo v čast njim samim, v čast slovenstvu in v čast tudi Ameriki.
Vzgoja naše mladine v novi domovini! Težka, težka naloga! Težka zlasti zato, ker si tako iskreno želimo, da bi ta
najčastnejši del slovenstva: neomajno zvestobo do Boga in njegove Cerkve. Ta zvestoba ' do Boga in do vere, ki uči Bo-; ga prav jspoznavalti, bo naše j mlade ohranila na pravem potu tudi v vseh drugih važnih vprašanjih življenja in bodo zrasli v dobre ljudi, čeprav naša Slovenija ne bo naravnost deležna njihovih uspehov. Imela pa bo to zavest, da je mogla, kakor je tudi sama majhna in skromna, bogatiti tuje svetove in nesebično sejati dobro seme na tuje njive.
Vzgoja mora torej biti taka, da se bodo otroci že od najnežnejših let od svojih staršev učili spoznavati Boga, mu služiti in ga ljubiti. Na temelj, ki ga polože v nežnti srca že verni starši, naj dalje zidata katoliška šola in Cerkev. Taka vzgoja je več vredna nego v^e bogastvo tega sveta. Marsikatera slovenska naselbina je tako srečna, da ima v svoji sredi poleg slovenske cerkve še katoliško šolo, ki jo vodijo naše slovenske sestre. Če prav mora biti večina pouka v teh šolah v angleškem jeziku in je tudi prav. tako, vendar nimamo boljšega sredstva za vzdrževanje slovenskih tradicij med našo mladino. Iskreno je želeti, da bi se take šole razširile po vseh naselbinah in da bi naše vrle slovenske sestre mogle vzgojiti v njih visok odstotek novega slovenskega rodu v Ameriki!
Kaj pa dalje? Kaj pa glede poklicev naših mladih? Ali je želeti, da hitro po končani' ljudski šoli vržejo knjige v1 kot in primejo za delo? Ne, kjer je le mogoče, naj jim starši dajo priliko za nadaljevanje študija na visokih šolah in tudi vseučiliščih. Tako si bodo enkrat sami lažje služili vsak-
mladina ostala naša, pa samiidanji kruh nego so ri ga mogli ne vemo, kako bi to dosegli! [naši prvi naseljenci in kot iz-
ška cerkev. Od nikoder ji ni prihajala pomoč, ko je učila ljudstva omiko vsake vrste, od dela na polju pa gori do znanstvenega raziskovanja na vseučiliščih. S svojimi lastnimi sredstvi je klicala v življenje in vzdrževala najrazličnejše ustanove, v katerih se je pospeševala znanost in gojila umetnost. Voditelji takih zavodov in šol ter učitelji na njih so bili možje, ki jim ne gre samo naslov učenjakov temveč so bili tudi globokover-ni in pobožni kristjani.
Da, nepobitno zgodovinsko dejstvo je, da se ima Evropa
do takozvanega novega vekajnih vprašanj.
ve so zahrepenele po svetovni moči, po svetovnem posestvu, in niso izbirale sredstev, kako si ga pridobiti. Slava se je pela onim, ki so obogateli, čast se je izkazovala tistim, ki so i-meli v rokah finančne sile, da so zagospodovali ne le posameznim deželam, temveč celim narodom. Govorilo in pisalo se je o napredku, v resnici je pa šlo glede splošnega blagostanja rakovo pot. Saj ni moglo drugače biti, ker je šlo rakovo pot vse človeško spoznavanje in pravilno razumevanje verskih, moralnih, soci-jalnih, ekonomskih in politič-
skoraj edino katoliški cerkvi zahvaliti za vso kulturo, ki jo je takrat imela. Moderna doba seveda rada z zasmehom gleda na one čase, toda pozablja prvič na to, da bi bil ves o rromni napredek novejših časov nemogoč brez onih priprav in temeljev, ki jih je nekdaj polagala Cerkev, drugič pa na
Rakova pot in nazadovanje v srčni kulturi se je posebno izrazito pokazalo v tem, da je nastal globok prepad med bogataši, kapitalisti na eni strani, in med ubogimi delavskimi sloji, proletarijatom, na drugi strani. Zaman se delavstvo že dolgo bori proti neusmiljenemu kapitalizmu, mamon je vla-
Kje je Slovenec, vreden tega imena, ki nima velike želje, da bi otroci slovenskih stari-šev, rojeni v Ameriki, ne bili popolnoma odtujeni naši lepi in dragi Sloveniji? Da, želja nas vseh je, da bi se tu rojeni otroci slovenskih starišev kolikor mogoče seznanili z zgodovino našega naroda, da bi poznali naše boje in zmage, pa tudi naše izgube in poraze; da bi se zanimali za naše leposlovje, našo umetnost, našo pesem ; da bi krasota naših hribov in dolin, naših rek in naših polj ne bila zanje samo neljuba šolska naloga, ampak da bi v tem naša mladina s toplo ljubeznijo spoznavala naš slovenski svet, ki je krasan. ' Žal, da mora zavoljo razmer, v katerih živimo tu stari in mladi, večinoma ostati vse to le pri lepih željah. Toda četudi je tako in skoraj drugače biti ne more, četudi, pravim, mora ime matere Slovenije biti našim mladim ime brez pošebrlega pomena, četuui naša mladina ne bo dolgo ohranila slovenskega jezika, eno stvar ji lahko damo in ji dati moramo: katoliško vzgojo in katoliško izobrazbo. Pravemu Slovencu je katoliška vera dragocena svetinja, brez katere si tudi resničnega slovenstva misliti ne more. Ako torej ne moremo dati naši-mladini vsega tistega, kar imenujemo slovensko, pa ji moremo, če le hočemo, dati tisti del slovenskega
obraženci bodo lažje vplivali na dober razvoj družbe in pravi napredek v njej.
Zavedajmo se: Slovenci smo zmožen narod. Res da nas Bog ni blagoslovil s posebnim zemeljskim bogastvom in obilno-stjo materijalnih sredstev. Politično in kulturno je bil Slovenec trpin od začetka svoje zgodovine in je še sedaj. Vendar pa nas je Vsemogočni obdaril ? krepko, žilavo naravo, z .bistrim razumom in blagim srcem. Naši prvi naseljenci, pionirji, so prišli v to deželo, da si kar najhitreje mogoče prislužijo nekaj tolarčkov in jih pošljejo nazaj v domovino za odplačanje dolga, za davke in podobno, da bi njihov dom ne prišel v tuje roke. Hote ali nehote so prevzeli najtežavnejša dela. Kjer so bili rudniki najgloblji, najbolj nezdravi in najnevarnejši, tam si našel Slovenca. Kjer so bile tovarne z najneznosnejšo vročino in najbolj težavnim delom, tam si naletel na slovenskega trpina, zdelanega, utrujenega, žalostnega, pesimističnega. Nji čudno, da take razmere niso dvigale poguma v srcih in ne utrjevale volje za napredek v tej zemlji.
Sčasoma so se okolščine zboljšale. Naši delavci so si polagoma prihranili nekaj premoženja, da so mogli svoje o-troke pošiljati v višje šole. Druga in tretja generacija moreta že tekmovati z mladi-
no drugih narodnosti. Kjerkoli so slovenski mladeniči in dekleta imeli priložnost, da so se izšolali in izurili svoje talente, se jim ni bilo bati kompeticije z drugimi dijaki. Tako se je zadnje čase zgodilo, da imamo zastopnike v vseh kulturnih _ krogih, čeprav nas je le pešči-v ca Slovencev v Ameriki. Imamo jih na vseučiliščih, v semeniščih, v politiki, v godbi in drugih umetnostih. Povsod najdemo med inteligenco naše ljudi, ki ne samo nosijo slovensko ime, temveč se svoje narodnosti tudi zavedajo.
Da bi kot narod Slovenci močno vplivali na razvoj Združenih Držav, tega skoraj ne moremo pričakovati. Premalo nas je, preveč smo raztreseni in, kar je najbolj žalostno: še tisto malp, kar nas je, nismo zedinjeni, prepiramo se med seboj in podiramo, namesto da1 bi v edinosti skupno delovali in tudi kaj dosegli. Vendar, storimo, kar se v danih razmerah storiti da. Starši, pošiljajte svoje otroke kolikor največ mogoče tudi v visoke šole, da se izobrazijo in potem zavzamejo v tej deželi mesta, ki jim gredo po njihovi nadarjenosti in sposobnosti! Tako naj tudi naš rod sodeluje z drugimi narodnostmi za splošno omiko in blagor dežele.
Ne smem pa končati tega govora, da ne bi vsaj omenil še nečesa, kar mi prav posebno leži na srcu. Naši verni slovenski starši so si šteli v največjo čast in ponos, pa tudi za največji blagoslov božji, če je Bog poklical njihovega sina v duhovski stan, njihovo hčer v samostansko samoto. Za to srečo in za ta blagoslov sta mnogo molila pobožna mati in verni oče. Prav so imeli! Ne moremo si misliti lepše bodočnosti za otroke, nego če jih Bog pokliče in izvoli popolnoma za svoje. Naj bi današnji očetje in današnje matere sledile svetlemu zgledu blagih prednikov! Slovenci smemo biti ponosni na lepo število sor-oja-kov, ki so se posvetili duhov-skemu poklicu. Tudi v tej deželi so bili naši pionirji — duhovniki. Začelo se je z Baragom, sledila je pa dolga veriga škofov, misijonarjev in duhovnikov, ki so delovali in še delujejo v vinogradu Gospodovem za zveličanje duš. Molite, slovenski očetje in slovenske matere, da bi taka sreča obiskala tudi vaš dom in vašo družino! Dajte priložnost sinovom in hčeram, da se izobrazijo in bodo mogli slediti poklicu, kamor jih Gospod vabi in kliče.
Cenjeni zborovavci! Prvi vseslovenski katoliški shod je že dosegel nepričakovani uspeh, gotovo je to do sedaj največje, kar se je kedaj doseglo med nami. V duhu, ki nas je danes zbral tukaj, delujmo vsi, duhovščina in ljudstvo v lepi edinosti in vzajemnosti za dušni in telesni blagor nas vseh. Iz nebeških višav gleda danes naš Baraga na to ogromno število zbranega ljudstva in prosi Vsemogočnega, da bi njegovi Slovenci vedno ostali zvesti veri pradedov, da bi luč vere razsvetljevala vsa njihova živ-Ijenska pota, da bi jim Bog bil prva postava življenja. Tem molitvam naj se pridruži prošnja in želja celokupne množice, ki tvori danes tu prvi vseslovenski katoliški shod!
C^>00<K><KK)<KK>0<K><KK><><KKKKK>0 O WOOOTOaCWKKKKKKHKKHMKK)«-
Slovenska Ženska Zveza.
Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927.
GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR:
Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin,
Tajnica: Mrs. Julia Gottlieb, 184S \V. 22nd St., Chicago, 111.
Blagajničarka: Mrs. Matilda Duller, 2241 So. Lincoln St., Chicago, lit.
Slovenska Ženska Zveza je edir.a Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno.
$10.00 NAGRADE
novo ustanovljenim podružnicam. To pa velja samo do preklica. Naselbine, ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo
takoj. Za pojasnila pišite glavni tajnici.
"ZARJA
>9
je edini Slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Magazina in stane za nečlanice S2.00 letno. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini. Ako še nimate tega lista pri Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov: "ZARJA", 1845 W. 22nd Street, Chicago, 111.
(>CK><>0<><K><K>0<><><KK><^
IZ URADA GL. TAJNICE S. Ž. Z.
PODRUŽNICA ŠT. 33 S.Ž.Z., NEW DULUTK, MINN.,
sprejeta v Zvezo 8. okt. 1929.
Imena članic ustanovnic: Mary Janchar, Anna Mrak, Mary Jakshte^, Anna Vesel, Mary Rot, Mary Cherink, Agnes Jerina, Mary Špehar, Johanna Blatnik, Mary Blatnik, Mary Skubia, Johanna Skull, Agnes Skull, Mary Oblak, Helen Krall, Anna Podgorshek, Katherine Kervina.
Julia Gottlieb, gl. tajnica.
NAPREJ ZA SLOV. ŽENSKO ZVEZO!
Danes je uradno naznanjena triintrideseta postojanka S.Ž.Z. za New Duluth, Minn. Za ustanovitev te podružnice ima največ zaslug Mrs. Helen Krall, 402 House St., ki je predsednica podružnici. Tajnica je "Mrs. Mary Oblak, 9704 House St., blagajničarka pa Mrs. Anna Vesel, 219 101st Ave. West. Čast in priznanje Mrs. Krall in vsem novo pristopilim članicam.
To je peta podružnica v državi Minnesota in je torej ta država stopila na tretje mesto z ozirom na število podružnic. Največ podružnic ima država Ohio, namreč osem. Na drugem mestu je država Illinois
IZVEDEL BI RAD
kje se nahaja Anton Galale. V
1. 1921 sva bila skupaj na Lehigh, Mont. Naj se oglasi. Jos. Perme, Box 11, Windham, Mont.	(2924)
s šestimi postojankami. Na tretjem sta državi Pennsylvania in Minnesota, ki jih imata vsaka po pet. Država Wisconsin jih ima tri, Michigan pa dve. Po eno podružnico imajo države California, Colorado, Indiana in Oregon. V državi Minnesota se še na dveh krajih nekaj kuha in upam, da boste v prihodnji številki "Zarje" označeni številki 34 in 35. Ako se to zgodi, bo ta država stopila na drugo mesto, ako ne bo med tem časom ustanovljenih novih postojank v državi Illinois.
Iz predstoječega je razvidno, da ima Slov. Ženska Zveza svoje postojanke v desetih državah. Kje so pa ostale? Je še veliko držav, ki bi lahko imele po več podružnic, po eno pa skoraj vsaka država.
Naš bojni klic sedaj je: 50 podružnic in 5000 članic. Ali bomo to kmalu dosegle? Prav lahko. Nič ni lažjega kot agi-tirati za Zvezo in ustanoviti podružnico. Za 25c mesečnih prispevkov dobite mesečnik Zarja, ki je sam vreden tega denarja, ker prinaša zelo koristne in podučljive članke in drugo. Poleg tega se pa za u-mrlo članico plača do $100 za pogrebne stroške. Kje drugje se vam nudi enaka prilika? Julia Gottlieb, gl. tajnica.
LE0 MLADIČ
ICE CREAM PARLOR
1941 W. 22nd St., Chicago
Tel.: Canal 4446.
Smodke, cigarete, tobak in raznovrstne slaščice.
Gostom so na razpolago domači prigrizki in druga okrepčava.
"Vsem se priporočam v naklonjenosti
KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE
A. F. WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnili potrebščin. 2158 West 22nd Street
vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL.
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 St. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ...	Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC1
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849
BOŽIČ V STARI DOMOVINI
Vi ne morete napraviti večjega veselja onim v starem kraju, ki so VAM ljubi in dragi, kakor če preživite
VELIKEMU IZLETU V JUGOSLAVIJO
na enem izmed sledečih izvrstnih parnikov.
božične praznike v njihovem krogu. Pridružite se
Mauretania
(na Cherbourg) V SREDO 27. NOV.
Pod osebnim spremstvom g. John Kampotič-a.
DRUGI IZLET
BERENGARIA na Cherbourg 14. DECEMBRA. Spremljevalec g. A. Markus.
Naši izkušeni spremljevalci Vam bodoNew Yorka do Vašega cilja. Rezervirajte olajšali vse potne težkoče, ter skrbeli za si takoj prostor pri svojem lokalnem za-Vašo udobnost in zadovoljnost na poti od stopniku, ali pa pri
346 N. Michigan Ave. Chicago, 111.
CUNARD LINE
PREMOG!
EXPRESS!
Slovencem v Chicagi in okolici se priporočam zi dovoz prernosa in prevažanje pohištva ob času selitev.
John Kochevar
2215 W. 23rd St., Chilago, 111. TeL Roosevelt 2692.
ROJAKOM
ki se jim ne dopade, kjer žive in se nameravajo seliti, priporočamo, da si ogledajo Milwaukee.
V slučaju, da nameravate kupovati dom, trgovino ali obrt ,zglasite se pri nas za nasvet.
Na prodaj imamo želez-nfnske, grocerijske, mesarske trgovine, gostilne, eno-ali večdružinske domove itd.
RIGHT REALTY CO.
Errnens & Ocvirk 502 National Avenue, Milwaukee, Wis.
Telephone: Hanover 308.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
i	Pokličite
Telefon: ROOSEVELT 8221.
Louis Stritar
ZOIS W. 21at Place, Chicago, ILL
JStran '4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 19. oktobra 1929.
>00000000-0000-0,
»"OOOOOOOOOOOOO , lOOOOOOOOOOOOO I • ■OOOOOOOOOOOOO I I OOOOOOOOOOOOO ( I OOOOOOOOOOOOO ( » OOOOOOOOOOOOO I » OOOOOOOOOOOOO » OOOOOOOOOOOOO » OOOOOOOOOOOOO » OOOOOOOOOOOOO » OOOOOOOOOOOOO » OOOOOOOOOOOOO I » OOOOOOOOOOOOO-1 ' OOOOOOOOOOOOO'I OOOOOOOOOOOOO | OOOOOOOOOOOOO)
r - .. — — ^ ^	— — — ^ ^^	m, ^m^mm m m
T. C. Bridges:
Na pomoč
ROMAN.
►	OOOOOOOOOOOOO -J »OOOOOOOOOOOOO. »OOOOOOOOOOOOO . • OOOOOOOOOOOOO, »OOOOOOOOOOOOO,
>00000000000«, »JOOOOOOOOOOOO(, »OOOOOOOOOOOOCH, »OOOOOOOOOOOOO^, »OOOOOOOOOOOOO , »OOOOOOOOOOOOO, »OOOOOOOOOOOOO,
►	OOOOOOOOOOOOO-, I OOOOOOOOOOOOO, » OOOOOOOOOOOOO ,
►	OOOOOOOOOOOOO,
►	ooooooooooooo-c j
"Tudi jaz sem tako mislil," doda Sam. 'Baš sem se hotel spraviti na delo, pa sem zaslišal Gadsdena in tebe prihajati po hodniku. In tega se tudi zdaj bojim, da bi naju namreč utegnil kdo pri delu zalotiti!"
"Res, biti bova morala previdna," mu pritrdi Jim, "kajti Gadsden nama misli poslati nekaj hrane. Zato bom pa jaz pri vratih Btražil in te posvaril, če bom slišal, da se kdo bliža."
Jim gre torej k vratom, Sam pa se loti dela. Pet minut ni bilo ničesar več slišati, le Sam je težko dihal. Nazadnje pa spregovori:
"Vse je zastonj, Jim. Vijaki so zarjaveli in jih ne morem premakniti. Če bi imela vsaj eno kapljo olja, pa bi se nama posrečilo; brez tega pa mislim, da ne bo šlo."
18. Juhe, pa imava olje!
Prav tedaj pa zasliši Jim s hodnika korake. "Nekdo prihaja!" zašepeče. "Sam, skrij izvijač!"
Sam smukne izvijač za polico s knjigami in zašepeta: "Poslušaj, Jim! Ako je Sneed, ga lahko zgrabiva!"
Preden je Jim mogel odgovoriti, se ključ v ključavnici zavrti in res stopi v sobo Sneed. Prinesel je podnos s hrano in ga z ropotom treščil na mizo.
"Več je kot zaslužita, capina!" pravi jezno. "Če bi jaz bil Gadsden, bi vaju izstradal!"
"Ja, kako sva lahko vesela, da niste!" odvrne Jim s smehljajem, ki mu je bilo videti, da Sneeda togoti.
"Tebi bo treba še precej batin, preden se boš naučil olike!" zareži Sneed.
Sam stopi k njemu in se mu ponudi: "No, kar dajte mi eno, če vas mika!"
Sneed fanta pogleda ter vidi njegovo krepko postavo in mogočne roke.
"Lahko storim že kaj boljšega kakor pa, da bi te pretepal!" reče nato, se zlobno zareži in takoj odide iz sobe.
"Na, zdaj pa imava!" re£e Jim, ko se zavrti ključ v ključavnici. "Tudi ko bi naju moral po Gadsdenovem naročilu izpustiti, naju bo še pridržal."
"Torej imava toliko več vzroka, da uide-va!" pravi Sam. "Takoj ko se najeva, se spravim nad vrata."
Dali so jima hleb kruha, rezino surovega masla in vrč čaja, ki res ni bil najboljši, pa ga je bilo vsaj veliko. Sam prične rezati kruh, Jim pa namesto da bi se vsedel, kar nepremično stoji in strmi v podnos.
"Kaj pa ti je?" vpraša Sam skoraj jezno.
"Olje!" reče Jim. "Saj si hotel olja."
"Seveda, toda kje pa je?"
"Surovo maslo, ne? Kako si zabit!"
Počasi se razlije po Samovem obrazil zadovoljno režanje.
"Prav imaš, Jim. Precej trda je moja buča. Saj je res to isto. Glej, takoj ga bom nekaj namazal na vijake in ko bova pojedla, se bo tudi že vlegel."
Z vročim čajem Sam košček masla raztopi in zalije z njim vijake. Nato pa se vrne k mizi in z Jimom poskrbita, da je hleb hitro gi-nil. Kar naenkrat pa se sredi zajtrka zasliši štropot.
"Dež," pravi Jim, ko se obrne.
"Da, in prav krepko pada," pritrdi Sam.
"Za naju toliko bolje," reče Jim. "To se pravi, če bova mogla uiti. Potem naju ne bodo mogli tako lahko izslediti."
Sam vstane, vzame izvijač in se spravi znova na delo. "Gre," reče sopihajoč in res: vijak se je nekoliko premaknil. Čez eno mi-
nuto je bil odvit. Sam pograbi prečko in potegne. Tudi Jim se obesi nanjo z vso svojo težo in tako zahrešči še zgornji vijak ter se uda; prečko sta kar z lahkoto odstranila. — Jim pomoli svojo glavo previdno skozi okno. Še je močno deževalo. Ko se ogleda naokoli, se umakne nazaj, na licu se mu bere velika zadrega.
"Kaj pa je?" vpraša Sam. "Ali ne bova mogla ven?"
"Ven bova že prišla, zakaj ne; ne vem pa, kako se bova izmuznila proč! Na obeh straneh je visok zid, ki gre dol do čeri na obali. To pa sam veš, kakšne so čeri!"
"Ali ne bi mogla priti čez zid?" vpraša Sam.
"Nemogoče! Visok je dvanajst čevljev, na vrhu pa posut s steklenimi črepinjami. Še če bi imela lestvo, bi stvar bila težka in gotovo bi naju kdo skozi okno videl!"
"Potem bova morala poskusiti pač na čereh," pravi Sam na kratko. "Do tja pa lahko prideva, ne da bi naju kdo opazil, ker je polno grmovja."
"Do robu že prideva, seveda," pritrdi Jim, "toda kaj nama to pomaga? Čeri so visoke več ko sto čevljev in po vsej svoji dolžini čisto navpične!"
"Ne!" ga Sam hitro prekine. "Tako hudo slabo pa ni. Mislim, da bova že na kak način prišla dol." Tu preneha. "Navsezadnje pa, zakaj se ti tako mudi, Jim?"
Jim ga debelo pogleda. "Zakaj ? Da profesorju Thoroldu vse poveva, ne?"
"Čemu neki? Gadsden zdaj geslo pozna. Jaz bi mislil, da je bolj potrebno, ako Upto-na posvariš!"
"Da, to tudi, seveda!" reče Jim nestrpno.
"Ampak tudi v tem slučaju zopet naletiš na isto oviro," reče Sam; "kajti Gadsden ari i pa njegov namestnik bo gotovo tvojo pošilja-tev do Uptona prestregel!"
jim zagodrnja. "Na to pa nisem mislil! Kaj nama je torej storiti?"
"Samo eno nama je mogoče, Gadsdenu pokvariva radio!"
Jiim se zasuče in Sama pogleda.
"Ta stvar se lepo sliši, toda treba bo iti zato v hišo in če to poskusiva, naju gotovo zgrabijo."
"V hišo nama niti stopiti ne bo treba," reče Sam. "Radijeva napeljava gre v hišo pri sosednjem oknu. Če se nama posreči žico prerezati tako, da ne bodo mogli poškodbe izslediti, potem pred nočjo ne bodo dognali, kaj ni v redu, ti pa boš lahko poslal svoje sporočilo, preden bodo poškodbo odkrili in jo popravili."
Jimu se obraz zjasni. "Izvrstno, Sam! Kav spusti me ven, da to zvijačo izvršim!"
19. Na strmi polici.
Še je močno deževalo, ko se je plazil Jim skozi okno med obema prečkama. Spustil se je na tla, stiskal se tesno k steni in se ozrl naokoli. Okna so bila vsa zaprta in ni bilo nobenega znaka, da je kdo v bližini. Natančno tako, kakor je povedal Sam, je žica do-vodnica prihajala dol od velike antene in tekla skozi luknjico v loputi sosednjega okna v pritličju. Brž vzame iz žepa nož, se spravi nad žico in v nekaj trenutkih se mu posreči, da jo prežaga.
"Na, košček vrvice!" se oglasi Sam poleg njega. "Zvefži oba konca skupaj, potem naj pa le slepomišijo, dokler poškodbe ne odkrijejo."
(Dalje prih.)
VELIKO ŠTEVILO POTNIKOV,
Do sedaj so bili samo Hrvatje l bi omejilo banovci, ki so imeli svoje bane. Sedaj smo vsi. Tudi Slovenci in Srbi se bomo morali zadovoljiti s svojimi bani. Tudi to bi lahko Hrvate potolažilo in pomirilo in jim pokazalo, da smo kakor Slovenci, tako tudi Srbi pripravljeni njim na ljubo prinesti žrtve.
4. Ta ureditev daje tudi po-saTmeznim delom države veliko avtonomijo. Tudi to je velika
zmaga nad srbskim centraliz- ma kruha, pa bo z veseljem
PISMO IZ LJUBLJANE.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
naše izseljeništvo. da bi narod ostal doma. Naš delegat je takrat zaklical vladi: "Vse vaše stroge postave in šikaniranje izseljencev, kakor tudi vse krivične takse, s katerimi obremenjujete izhod izseljencev iz domovine, ne bodo izseljeništva omejile. Nasprotno, dosegli boste, da izseljenec gre iz domovine s kletvijo na jeziku na svojo domovino mačeho. Dajte narodu do-
mom, ki se je krčevito branil dovoliti posameznim skupinam samouprave in je hotel vse imeti v Beogradu.
Ko slavimo ta velik korak naprej v razvoju naše države Jugoslavije, pa želimo samo, da se bi v tej smeri tudi nadaljevalo, da se bi pustilo Slovencem in Hrvatom kolikor mogoče široko polje samouprave in lastnega gospodarstva na lastnih tleh, ker le tako se bodo počasi vse rane zadnjih deset let počasi zacelile in se bo začelo novo življenje bratstva in sloge med vsemi tremi narodi, ki tvorijo
Jugoslavijo.
* & ijl
Tudi gospodarsko je nova vlada začela krepko akcijo, da se dvigne blagostanje kolikor največ mogoče. Na izseljeniški konferenci v Splitu meseca avgusta so vsi delegatje nagla-šali potrebo dviga domače industrije kot edino sredstvo, ki
G cO
l
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo- <
| PISANO POLJE j
6000000000000 , j IVI. Trunk 000000000000


ostal doma! Saj gi-e v tujino samo s težkim srcem in s solzo v očesu."
In res, vlada je napela vse strurie, da bi dvignila narodno industrijo. In kelr sama nima | dovolj kapitala za tovarne in | rudnike, povabila je tuj kapi- • tal v deželo. Tako poročajo; časniki, da je zainteresirala j zlasti amerikanski kapital. Velika kompanija The Smelting Bafing Co. je te dni dobila dovoljenje, da sme iskati rude in odpreti topilnice, kjer bi jih našla. V najkrajšem času bo ta kompanija pozidala več velikih topilnic in bo zaposlila
na tisoče delavcev.
* * *
Kako &e bodo pa vse razmere še razvijale, bo treba počakati nekoliko. Upajmo, da se bo vse uredilo tako, da bo ljudstvo zadovoljno in bo Jugoslavija nastopila novo krepko pot svojega napredka in blagostanja.
RAZNOTEROSTI.
ki so bili tekom tega leta odpremljeni od nas v Evropo, dokazuje našo točno in zadovoljivo postrežbo.
2e zdaj sprejemamo priglase za bodoči božični izlet v staro domovino. MI PRODAJAMO SlFKARTE VSEH PAROBRODSKIH KOM-PANIJ.
Mi izdelujemo afid&vite, prošnje za deklaracijo o zakonitem prihodu semkaj, prošnje za potne liste in za dovoljenje za povratek v Ameriko; pooblastitve in tako dalje.
PREPRIČAJTE SE O TEM, kako je pripravno pošiljati denar z našim posredovanjem.
RAZEN V NAŠO DOMOVINO POŠILJAMO DENAR TUDI V VSE OSTALE DELE CIVILIZIRANEGA SVETA — PO POŠTI IN BRZOJAVNO — V TUJI VALUTI IN V DOLARJIH- HITRA POSTREŽBA; NIZKE CENE.
KASHR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
ČAST UNIFORME.
V nekem pariškem predmestju sta dva policista naenkrat začula klic: "Na pomoč, umoril nas bo!" Policista sta hitela v smer, od katere je prihajalo vpitje. Nenadoma sta v svoje veliko začudenje zagledala nekega delavca v boju z dvema orožnikoma v uniformi. Delavec je orožnika hudo premikastil, eden je ležal na tleh, drugi pa se je še branil in odbijal delavčeve udarce. Ta nenavadni prizor je oba policista tako ogorčil, da bi skoro privoščila tepenima tovarišema udarce in na tihem odšla. Končno sta pa le posegla vmes osvobodila sta orožnika in delavca aretirala. Pri tem sta prišli na dan dve nadaljni presenetljivi dejstvi. Delavec je bil znan komunist,orožnika pa sploh nista bila prava orožnika, pač pa popolnoma pijana. Pri zaslišanju na policiji sta priznala, da sta se preob-lekla v orožnika le zato, da sta se mogla udeležiti neke društvene veselice. Ko sta se nato močno nasekana vračala domov, jima je delavec zaklical: "Pijani svinji!" Nato sta ga seveda morala prijeti, da varujeta čast uniforme; ampak ta človek ni imel prav nobenega rešpekta pred oblastjo, udarjal je tako brezobzirno, kakor more tg storiti le čisto nevaren sovražnik države.
Komunist je z velikim zadovoljstvom poslušal to pripove-
dovanje, ker je opazil, da je policijski komisar prišel v zadrego. Kot dober uradnik bi seveda rad komunista zaprl, ampak ta je delal v silobranu, in če je dva pijana orožnika počastil s "pijano svinjo," to še ni nobeno razžaljenje državne oblasti, ker nista orožnika, pijana sta pa v resnici bila. Končno je komisar sklenil, da bo vse tri resno posvaril in nato izpustil. Komunistu je grozeče nasvetoval, naj se nikar ne spozabi nad pravimi policisti, "orožnikoma" je pa priporočil, naj se učita boksati.
"Kdor nosi uniformo, jo mora znati tudi braniti," je dejal komisar z uradno strogostjo. "Policist brez Aiočne pesti ni pravi policist."
/ -o-
UTRINKI.
Patriotizem služi politikar-jem kot najboljši konj, katerega jezdijo zlasti ob volitvah.
* * *
Ljubezen pride, ljubezen gre; samoljubezen pa navadno visi vedno na človeku.
* * *
Prej zadpvoljiš otročiča v zi-beli, kakor marsikatere odra-stle ljudi.
Bogata vdova ima navadno mnogo čestilcev, kateri pa fak-tično čislajo le njen kapital.
* * >H
Matu zal a je živel, kakor pravijo 969 let, kljub temu. da so bili v njegovih časih zdravniki redka prikazen.
m



\
Električni gladilnik
Zelo praktičen in priljubljen gospodinjam. Večina ga rabi že danes.
V ZALOGI IMAMO GLADILNIKE OD
$2.56 DO $7.95
Pridite in izberite si ga!
A. M. K APS A
VELETRGOVINA S ŽELEZNINO.
2000-2006 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Phone: Canal 1614

Farne šole in ječe.
(Konec)
Ali morda res g. Molek ne ve, kaj je za veronukom in moralo? Pred kratkim je zapisal baje on sam ali vsaj citiral: "Delavec mora znanje prevzeti prostovoljno, ker nihče mu znanja ne more vsiliti." Pri znanju je torej odvisno od proste volje človeka, če si znanje pridobi ali si ga ne pridobi, in pri morali, etiki, ko pride prav vse samcle na voljo, naj bi se ta volja nekako popolnoma izločila, ker oči-vidno g. Molek zahteva od ve-ronauka, da bi moral, ako bi bil kaj vreden, odstraniti vse ječe? ?
Tudi Molek sam je pohajal v šolo z veronaukom. Ali more reči, da bi se bil ječe ubranil, ko bi ne bilo take šole? Ako trdi tako, naj trdi, ampak vsaj neštevilni so, ki so se ječe izognili le, ker so imeli veronauk v šoli.
In ko gre za župnijske šole, je treba zelo važno poudariti dejstvo, da niti znanje morale iz veronauka ne zadostuje v vsakem slučaju, ko je pač ravnanje po nauku ali morali, torej moralnost, odvisna od volje, proste volje, in ta volja potrebuje gotovega vežbanja, treniranja, in verska šola daje vsaj priliko za tako treniranje. Ampak zopet je treba poudariti in odkrito pripoznati, da niti vežbanje samo na sebi ne more dati moralnosti, ravnanja po morali, ker je glavni činitelj zopet — volja. "Ne delam, kar hočem, delam pa, česar nočem," pravi v ti zadevi apostol.
S kakim zafrkljivim "Saj res!" in s kakim pokazava-njem na Španijo ... se pride v ti zadevi kvečemu v prvo klop, pravzaprav za — duri.
M: * *
Vrlo zanimivo.
V	Zagrebu je umrl dr. Hin-jko Hinkovič. Mož je igral znatno vlogo med brati Hrvati. Vrlo zanimiv slučaj je ta mož. ker nam jasno kaže, da more kdo zelo zaiti pri svojih nazorih, a rtajde resnico, ako jo iskreno in odkrito išče. Dr.Hin-kovič je bil židovskega pokole-nja, rojen v Vinici, in je njegovo pravo ime Heinrich Moses. Dal se je krstiti, pa se za krščanstvo ni dosti zmenil, postal prostozidar, svobodomi-selc, špiritist . . . končno pa je spoznal resničnost katoliškega prepričanja in umrl kot katoličan, previden s svetimi zakramenti.
V	politiki je vsaj deloma i-gral veliko vlogo med Hrvati, a nikoli ni se podal na torišče kakega brezmiselnega dema-goštva, ako je kot mož izrednih duševnih zmožnosti spoznal napačno smer. Raje se Je odtegnil in ostal v ozadju.
Po stališču političnega in svetovnega naziranja se dr. Hinkovič v hrvaškega časopisja zelo različno ocenjuje. Pač povsem umevno. Kakor po Schille'rju of Wallensteinu, se lahko tudi o dr. Hinkoviču trdi: "Im Zanke fier Parteien schwankt sein Bild in der Ver-gangenheit". Kot značaj je čist in odkrit.
Dr.Hinkovič je bil po rodu Žid, ne Hrvat. Med Hrvati pripada zelo velik del inteligence Židom. Zdi se mi, da je v tem iskati vir in razlog za marsikatero homatijo, kakršnih imajo bratje Hrvati le preveč. Tudi dr. Hinkoviča vrlo močno vindicirajo za — hrvatstvo, da je bil velik Hrvat, da "krv i rasa nijesu bitno za velikog na-cijonalnoga borca". To je morda umevno pač iz židovskega stališča, iz hrvaškega pa bo prej kvarljivo. Zidje so predvsem ' kozmopoljti, prilagodijo
se pa tudi narodnim razmeram kjer živijo. Imamo Žide, Čehe, Žide Nemce, Žide Ruse in Žide Hrvate ... Z malimi izjemami pride Žid v narodnem pomenu v veljavo morda le kot Žid—Nemec, predvsem vsaj pred vojno v slovanskih deželah, ker tam je bil vsepovsod ' najmočnejši činitelj nemškega elementa in nemških preponderant Nemške šole v slovanskih mestih stare Avstrije so bile v resnici večinoma — židovske. V tem je bila huda rana za slovanstvo.
Pri sedanjih narodnih slovanskih državah se je morda obrnilo v marsičem na bolje, a Zid ostane navadno vedno Žid v prvi vrsti. Za Rusijo je stališče Zidov pri sedanjih razmerah naravnost \isodepolno, ker skoroda vsi prominentni "Rusi" so — Židje, in delujejo kot Zidje, dasi si pred svetom ode-vajo ime — Rusov. V Ameriki so vsi — Rusians.
V	Jugoslaviji so, kakor kaže slučaj dr. Hinkoviča, v ospredju le med Hrvati, ker Srb je za Zida pretrd, in Slovenci skoroda Zidov nismo poznali do ujedinjenja.
Na ostalem Balkanu pa' je malo drugače. Nedavno od tega sem nekaj zapisal o strm-ljenju upostaviti na Balkanu proste balkanske republike. Ža tem stremljenjem stoji društvo "Freie Balkan," in za tem društvom stoji balkansko ži-dovstvo, nikakor pa ne morda kaki balkanski narodi, ki so vsepovsod v večini.
Zidje seve bodo pisali, da "krv i rasa nijesu bitno," ampak pravim in pristnim slovanskim Hrvatom bi nič ne škodovalo, ako bi bili glede židovskega elementa malo bolj 0-prezni, in bi se držali pravega, ne morda židovskega hr-vatstva.
* * *
Previdno, previdno.
V	polemiki za gospodo okoli "Novog Svijeta" in g. Grško-vičem čitam: "Pokojni je Hinkovič imao više filozofskog i bogoslovnog znanja u malom prstu, nego naši ovdiješnji "prosvetaši" okrog "Novog Svijeta" u glavi."
Previdnosti je treba. Kakor se pač vzame. Filozofskega znanja je imel dr. Hinkovič morda res mnogo, ampak sam prizna: "Prošao sam sve filozofske sisteme, ali priznajem, da me nijesu zadovoljili . . . " Obilnost filozofičnega znanja je nekaj, a edinega pomena je samo le kvaliteta tega znanja, pravo pojmovanje končna resnica, ker očividno zmotni filo-zofični sistemi niso zadovoljili dr. Hinkoviča, zadovoljila ga je le resnica, ki jo je končno našel. V tem je lahko značilen mene tekel za razne "prosvi-jetaše," da namreč kako obilno znanje nikakor ne zadostuje, pač pa le pravilno filozo-lično znanje, in polemika bi se morala opreti na pravilnost pojmovanja o življenju in fi-lo:-v,fiji, nikakor pa ne na obilnost.
. ere niti zlim duhovom ne manjka, ampak tresejo se. Kakim prosvetašem • manjka po-gostoma prav vsega.
-o-
POPRAVEK.
V naznanilu in zahvali za pokojnim Louisom Sardoč, ki je bilo objavljeno v zadnji četrtek, se je urinila neljuba pomota, da je izostalo ime Miss Mary Pire izmed imen darovalcev vencev in cvetlic, kar naj bo s tem blagohotno popravljeno.
-o-
"Amerikanski Slovenec" je največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list v A-nieriki. Naročajte ga!