I
i


i
11. OKT.
GLASILO delovnega KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Kopica težav ni preprečila, da naš razstavni prostor ne bi požel priznanja obiskovalcev
Letos že šestnajsti© mednarodna razstava »Sodobna elektronika«
Dopoldanski program predsednika Saragata v Jugoslaviji je 'bil nainenj.en obisku »Iskre« v Kranju, ogledu instituta »Jožef: Štefan« v Ljubljani, sprejemu ina. magistratu v Ljubljani, kosiliu:. na Brdu ter razgovoru s pred; sednikom Titom.
Predsednik Saragat jej bjl v Iskri izredno toplo sprej etj. “Po “iskrenih -dobrodošlieahv -ki sta, .mu . jih izrekla predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar in generalni direktor »Iskre« Vladimir Logar mu je tov. Slavka Stražnik iz ATN izročila šopek gorenjskih . hageijnov, nato pa
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je bila v torek, 7. oktobra odprta 16. mednarodna razstava »Sodobna elektronika«, kot stota specializirana razstava na GR. Slavnostni otvoritvi so poleg predsednika zveznega izvršnega sveta Mitje Ribičiča in predstavnikov republiških izvršnih svetov SFRJ, prisostvovali tudi številni strokovnjaki s področja elektronike, zastopniki domačih in tujih proizvajalcev razstavljenih izdelkov elektronike, predstavniki JLA in drugi gostje. Po uvodnih besedah je letošnjo razstavo odprl predsednik izvršnega sveta SRS Stane Kavčič.
Italijanski predsednik Saragat si je s številnim spremstvom ogledal proizvodne obrate kranjske tovarne. Bil je izredno sproščen in zadovoljen. Ob pogovorih je dejal: »V tehniki sem laik, toda kot državnik moram reči, da ima tudi politika svojo tehniko, in mi smo to tehniko koristno uporabili v procesu graditve dobrih odnosov med našima državama.
Italijanski predsednik Giuseppe Saragat obiskal naše podjetje
Saragat: »Z zadovoljstvom sem zvedel za vse večje gospodarsko sodelovanje »Iskre« z italijanskimi podjetji«
Letošnja, že šestnajsta mednarodna razstava »Sodobna elektronika« je prav gotovo ena izmed najobsežnejših — saj na 8.000 kvadratnih metrih razstavnega ' prostora razstavlja 233 tujih in 33 domačih, .proizvajalcev izdelkov s področja elektronike. Kar 18 „držav je,zastopanih, na tej leto za : letom pomembnejši specializirani razstavi, ki sodi med večje tovrstne prare cLtve iv -s vetu Iz. posameznih držav razstavlja:. iz Anglije .42, Avstrije 16, Belgije. 6, CSSR 16, Danske 4, Francije 32, Holandije 1, Italije 16, Japonske 5, Madžarske 2, Norveške 1,. ZRN 29, DR Nemčije 2, Poljske 1, švedske 5, Švice 15; ZDA 50 in iz Jugo •slavne 33 proizvajalcev izdelkov elektronike in elektronske opreme. Nekateri- tuji razstavljalci so na ploščadi 'pred vstopom v ' halo “ A Gospodarskega razstavišča / svoje novejše dosežke s tega ‘področja razstavili kar v svojih razstavnih avtobusih.
Ob dobro pripravljeni vsakoletni-reviji najnovejših izsledkov ih izdelkov s širokega področja sodobne elektronike laik prav za'prav le težko, dojame vso pomembnost teh • novosti, tembolj 1 pa je takšna razstava zanimiva za strokovnjake, ki od vsepovsod leto za letom prihajajo na ogled. Tudi letos, kot doslej, razstava »Sodobna elektronika« Vzbuja zanimanje širokega kroga domačih in tu-
"hll strokovnjakov, '--p* tudi študentov visokih tehniških •sol, ki tu najdejo dovolj zanimivega in poučnega.
Organizatorji letošnje mednarodne razstave '»Sodobna elektronika«pa-, „so tudi , to iPot Poskrbeli za, tri simpozije, i-n. siqer o'sestavnih delih, ’■ in 10. okt.' v Ljubljani na OR, simpozij o e telekomunir kacijah 8. in 9. oktobra im
simpozij o obdelavi podatkov, od 8 do 11. oktobra na Bledu. Tako bo tudi s te plati letošnja razstava »Sodobna elektronika«. prispevala k izmenjavi strokovnih izkušenj ih znanstvenih dognanj.
Letošnji mednarodni razstavi »Sodobna elektronika« smo več /prostora • posvetili v naslednji- številki, ko bomo objavili vtise- s sprehoda po njej in v sliki in besedi skušal: prikazati. naj zanimivejše razstavljene izdelke sodobne elektronike, tako domačih, kot tujih razstavljalcev. Do tačas le še nekaj skromnih besed o razstavnem prostoru združenega , podjetja Iskra. Dobršen del habe B zavzema in osebno menim, da je na njem dostojno prikazano vse /tisto, kar je treba prikazati iz naših organizacij. Kdo ve kakšnih izkušenj, pa tudi izostrenega" okusa za razstavne ureditve res nimam, toda priznati moram, da mi je ureditev našega razstavnega prostora Všeč, morda tembolj zato, ker je. posodobljena in drugačna od doseda-
(Dalj e na 6. strani)
Predsednik izvršnega sveta SRS Stane Kavčič otvarja razstavo
/--stikala in releji, /.
—	liierni inštrumenti,
—	avtóelek bučna opretna,
—	mali elektromotorji,
—	signalna oprema-,
—	električna ročna orodja,
—	radióapafali, gramofoni, televizorji,
—	kinoprojektorji m ostalo
Proizvodi ISKRE se kreirajo v: domačih raziskovalño-raz-vojnih laboratorijih, kakor tu-■ di na osnovi tehnično poslovnega sodelovanj á z -inozemski mi •partnerji, kjer koristimo ra-"žlione i licence. Veliko pozornost-1 dajemo • industrijSkem.il oblikovanju; imamo posebno ■organizacij d	industrij s k ega
'oblikovanja; ki stalno ustvarja’ nove, sveže in moderne -oblike, a
—	Jugoslavija je v povojnem .gospodarskem „družbenem razvoju postala velik potrošnik proizvodov s področja elektronike, telekomunikacij, el ek trom eh ain ike, električnih elementov in -ostalih proizvodov.
Vrednost proizvodnje podjetja ISKRA znaša letino 1 'nuli j ardo 200 nñibjonóv N 'din, ali' okroglo 100 milijonov'’dolarjev. Prodaja iha do-•mačem trgii sé'opravlja š široko prodajno. mrežo v Jugoslaviji. Podjetje sprejema", v izdelavo kompletne projekte in inženirske' programe ’ kot izdelava telefonskih mrež, avtomatizacija železniških nirež’ in ostale mstáiaóíjé. ‘ Za "ekonomsko veliko serijsko proizvodnjo je jugoslovansko ’ •• tržišče -. relativno (Dalje na 3. strani) -
Kranj, 6. oktobra —.Nekaj minut predr.deseto uro se je italijanski predsednik Saragat pripeljal v Iskrino tovarno v Kranju; spremljali šo ga Sergej: Kraigher, dr. Jože Brilej, Bojan Lubej, Srdja Priča in-Toma Granfil. Visokega gosta so sprejeli predstavniki .občine: Kranj, ZP Iskra in kranjske tovarne.
si je visoki' gost s-svojini spremstvom in številnimi novinarji ogledal produkcijo, obrat avtomatskih telefonskih , .naprav,. obrat; števcev ih kmbakus.tike .Med potjo se je nekajkrat ustavil in se pogovarjal z' delavci in prek hjih zaželel vsem članom kolektiva čimveč uspehov in 'osebnega - zadovoljstva; 1 |,':V kih;čMyor„am;.-kjer,.je :bilo pripravljeno za: krajši oddih, okrepčilo in razgovor, je generalu j direktor ZP Iskra Vladimir Lbgair-opisal zgodovino in pos lovan j e p odj et j a Z naslednjimi besedami;
Vaša ekselenoa, spoštovani gostje! Dovolite, da vas pozdravim v p imenu podjetja ISKRA, ki je eno naj večjih podjetij na področju elektro-naehanike, telekomunikacij, elektronike v JugoslavijEj Dovolite;' da v. kratkem orišem naše podjetje. ISKRA je bi-lai ustanovljena 19-15 leta. Pred II. svetovno vojno v Jugoslaviji elektro industrija praktično ni obstajala. Podjetje zaposluje 17.000 delavcev s prek 800 dipl. inž. Proizvodni program se izvaja v 30 tovarnah in obratih, ki so v Sloveniji, Hrvatski in Makedoniji.
Proizvodni program ISKRE vsebuje naslednje grupe:
—	t.eiefcbmriu kaeijska oprema/ r®?
—	elektronske, komponente,.
Simpozij In razstava za našo obrambo
V domu JLA v Ljubljani jo je v odsotnosti gen. direktorja slovesno odprl direktor Prodajno servisne organizacije (PSO) — Metod Rotar
Najpomembnejša vzporedna prireditev letošnjega sejma Sodobna elektronika sta bila nedvomno enodnevni simpozij in razstava specialnih telekomunikacijskih naprav namenjenih za obrambo naše domovine. Prireditve, ki jo je organizirala PSO v ponedeljek v domu JNA v Ljubljani, se je udeležilo 135 povabljenih gostov predstavnikov republiških štabov in sekretariatov za narodno obrambo, republiških sekretariatov notranjih zadev, predstavnikov državnega sekretariata za rarodno obrambo, tehničnih in znanstvenih institucij, predstavnikov komand armad, mornarice in letalstva, predstavnikov elektrogospodarstva in pošte.
zom naporov ISKRE za proizvodnjo naprav namenjenih naši armadi in narodni obrambi ter hkrati povabil navzoče, naj si na sedanjem sejmu Sodobna elektronika ogledajo dosežke drugih industrij in jih primerjajo z našimi.
Izmed udeležencev velja posebno omeniti' generalnega polkovnika Franca Poglajena, komandanta 9. armade, generalnega podpolkovnika Rada Bula ta iz Zagreba, generalne--ga podpolkovnika Cirila Hočevarja, sekretarja za narodno obrambo republike Slovenije, upokojenega generala Bojana Polaka-Stenka, komandanta glavnega štaba Slovenije in generala Stanka Kombolo, načelnika glavnega štaba republike Hrvaške.
Za uvodnim govorom so se zvrstila strokovna predavanja naših strokovnjakov. Tako je govoril svetnik gen. direktorja ZP ISKRA dipl. inž. Do j čin Jelič o aktivnosti ISKRE pri razvoju proizvodnje elektronskih naprav in sistemov za potrebe narodne obrambe. Isto temo je obravnaval v imenu zagrebškega inštituta RIZ IZTA dipl. inž. prof Zdenko Vernic. O tendencah uvajanja principa avtomatizacije komandiranja je govoril prof. dipl. inž. V. Matkovič. O komutacijskih telefoniji je Spregovoril dipl. inž. J. Fink, o tendencah v razvoju elektronskih napra/v v ZP ISKRA dipl. inž. direktor ZZA Jože Preželj itd. Vsega skupaj se je za govorniškim pultom zvrstilo 18 predavateljev.
tehnike so tako udeleženci dobili vse kar jim bo služilo v prihodnje pri načrtovanju telekomunikacijskih zvez.
Simpozij in razstava sta dobro uspela; brez slehernih spodrsljajev, kar so navzoči ob koncu na skupnem kosilu tudi večkrat potrdili.
Marjan Kralj
| "
Razstava naših izdelkov namenjenih za armado in narodno obrambo je bila brezhibno urejena in izredno pregledna
Simpozij in razstavo je odprl v odsotnosti generalnega direktorja ZP ISKRA, ki je bil tisti hip navzoč pri sprejemu italijanskega predsednika republike Giuseppa Sa-ragata — direktor naše -PSO Metod Rotar. V
V uvodnem govoru je direktor Metod Rotar najprej zaželel navzočim dobrodošlico, nato pa v kratkih besedah orisal namen simpozija ter razstave. ISKRA je s to prireditvijo predstavila celotni Sortiment naprav za armado in narodno obrambo. Podjetje je v ta namen sprejelo tudi vrsto organizacijskih .ukrepov s posebnim koordinacijskim odborom, ki ga vodi general Hribernik. Tako se bodo odnosi med podjetjem ter uporabniki teh specialnih telekomunikacijskih aparatur še bolj poglobili.
Prisotni so tako. dobili kompleksen, toda grobi pregled o tej dejavnosti nasploh v našem podjetju.
Hkrati s simpozijem je organizirala Propagandna služba ISKRA—PSO v preddverju dvorane v Domu JNA zelo lepo oblikovano in spretno aranžirano razstavo eksponatov profesionalnih aparatur, ki je dopolnjevala izvajanje naših predavateljev, če prištejemo k temu še dovolj prospektnega materiala in posebej za simpozij natisnjene informacije za vojaške aparature telekomunikacijske
Hb stoletnici vižmarskega tabora
V nedeljo, 5. oktobra je bila v Vižmarjih nad Ljubljano, prav tam kot pred stotimi leti, proslava ob stoletnici vižmarskega tabora. Udeležilo se je je nad 30.000 Slovencev iz vseh delov republike, pa tudi s Tržaškega in Slovenske Koroške. Na slavnostno okrašenem prostoru, kjer so pred 100 leti slovenski rodoljubi zahtevali zedinjeno Slovenijo, slovensko univerzo, enakopravnost slovenskega jezika v šolah in uradih ih samostojen gospodarski razvoj, so stali številni mlaji, z napisi, ki so’ tedaj pozivali Slovence k uresničitvi revolucionarnih zahtev. Spet je zagorel taborski ogenj, ki ga je zanetila štafeta s Triglava, nato pa se je zvrstil bogat kulturno-prosvetni program.
Slavnostni govor ob proslavi stoletnice je imel predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher, pred in po njegovem govoru, v katerem je orisal pomembnost te ma-■' nifestacije Slovencev, pa so zapeli združeni pevski zbori pod vodstvom Radovana Gobca in Petra Liparja. Vmes je prvak slovenske drame Stane Sever deklamiral Prešernovo »Zdravljico«, nato pa še prebral besede Ivana Cankarja na tržaškem Ljudskem odru in na shodu Vzajemnosti v ljubljanskem Mestnem domu, 1.1913.
Mladinci SGP »Megrad«, so za stoletnico vižmarskega tabora zgradili spominsko piramido, prav tako, kakršno so hoteli postaviti pred sto leti in jo izročili v varstvo mladincem šentviške gimnazije.
Spet in spet je zaorila pesem združenih pevskih zborov, vmes pa stihi Kajuhove »Samo milijon nas je«, ki jih je deklamiral Stane Sever. Sodelovale so nadalje tudi folklorne skupine s Tržaškega, škofje Loke in Tržiča, skupina narodnih noš iz Podjune ter godba v narodnih nošah z Gorij pri Bledu.
Veličastno proslavo ob stoletnici vižmarskega tabora je zaključila godba na pihala Ljudske milice, nato pa se je na slavnostnem prostoru razvila prijetna ljudska zabava.
V drugem delu je direktor Rotar prikazal razvoj našega podjetja, njegovo uveljavitev na domačem in tujem trgu, prodor tržne doktrine v celotno poslovanje podjetja, sodelovanje ISKRE z ostalimi jugoslovanskimi proizva-alci in stalni proces sodelovali a z evropskimi koncerni istih panog v okviru mednarodnih kooperacij ter zastopanj ranomiramih tujih firm na našem trgu.
Svoj uvodni govor je direktor Rotar zaklučil s nrika-
			
			1
	wjjt ^ w	¡§¡ , ' jg IS1	fc i
lil			1¡§1 Wm fl
	¡1>Í; | W /Ji	1 ■■■ J. --,	1 m M
Dfpl. inž. Janeza Baloha, predstavnika našega podjetja v Londonu, ni več med nami
Ob zaključku redakcije našega glasila smo prejeli pretresljivo vest, da je v Londonu nenadoma umrl dipl. inž. Janez Baloh, predstavnik našega podjetja v Veliki Britaniji in naš dolgoletni sodelavec.
Udeleženci simpozija za specialne telekomunikacijske naprave z zanimanjem poslušajo uvodni govor direktorja PSO Metoda Rotarja
Vest nas je zelo iznena-dila, saj smo še pred nedavnim razpravljali : 2 njim na PSO, ko je prišel na poročanje o izvozni problematiki- na britanskem tržišču. Vedeli sino sicer, da je prestal težko operacijo ¿na želodcu,, vendar smo bdi prepričani, da se mu bo zdravje poslej obrnilo na bolje. Tega smo se iskreno veseli-1 li, saj je bil med nami izjemno priljubljen ■ zaradi svojih visokih moralnih kvalitet in še ppseb-no kot izreden .organizator, poznavalec ■ tako tehnike, kot trgovine, J perfektnim - znanjem več svetovnih jezikov. njim bo še dolgo, dolgo zevala praznina, toda spomin nanj. bo . ostal med nami živ, kot svetal lik ifl
vzor človek a-strokovoja-
ka, saj je malone vse Ziv-1 Ijenjske sile posvetil napredku našega podjetja. I M. K.
Italijanski predsednik Giuseppe Saragat obiskal naše podjetje
(Nadaljevanje s 1. strani) majhno, zato podjetje že vrsto let vlaga velike napore za povečanje prodaje na inozemskih tržiščih. ISKRA ima svoja predstavništva v vseh večjih državah. Letni ekspert znaša blizu 14 milijo-n0 dolarjev in se vsako leto ipovečuje.
Da je podjetje doseglo na tako zahtevahem področju tako ekspanzijo, gre zasluga našim delovnim ljudem, ki so z delavskim samoupravljanjem učinkovito upravljali s sredstvi za proizvodnjo, ki so jim bila daha'v'upravljanje.
- Poslovno sodelovanje z ita-lijanskimi partnerji je vse. bolj intenzivno in smo dosegli v zadnjih letih pomembne . ..rezultate. Izvoz ISKRE v Italijo bo znašal letos blizu 1,5 milijona dolarjev, kar predstavlja 'uspeh, še ‘zlasti, če je -znašal pred tremi leti samo 200. tisoč dolarjev.. Za prihodnje leto računamo vrednost izvoza ha italijansko tržišče cca 2,5 milijona dolarjev. Uvoz ISKRE od italijanskih podjetij bo znašal ‘letos blizu 2 milijona dolarjev in iz leta v leto vse bolj raste.
Zunanja trgovinska dejavnost ISKRE z italijanskimi partnerji bazira predvsem na,.- „dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju, kot na primer s podjetji FACE STANDARD ITTE iin SIEMENS — ITALIANO Milano na področju telekomunikacij, z IBM na področju elementov, s podjetjem GIRMI SUBALPINA iz Omegne. ki proizvaja gospodinjske aparate, kateri dobavljamo male elektromotorje, od podjetja GIRMI pa uvažamo sestavne dele za gospodinjske aparate, jki jih - sestavljamo v eni izmed naših tovarn.
V Milanu imamo svoje podjetje ISKRA ELEKTRONIKA ITALIANA, ki je v nekaj letih pokazalo velike re-
zultate. Z nekaterimi italijanskimi partnerji vodimo razgovore o skupnem financiranju tovarne merilnih instrumentov in elektronskih komponent v Italiji in Jugoslaviji.
Gospod predsednik, smatramo, da obstoje velike možnosti najtesnejšega sodelovanja z italijanskimi partnerji na področju elektronike, ne samo na komercialnem . polju, temveč tudi na raziskovalno-razvojnem, finančnem in ostalih področjih. Predstavniki industrije bodo vlagali maksimalne na.-, pore, da bi v okviru dobrih sosedskih odnosih Italije in Jugoslavije dosegali* čim učinkovitejše sodelovanje, kar bo koristilo vsem partnerjem.
Predsednik Saragat se je zahvalil za oris poslovanja, posebno pa ga je ogrelo napredujoče gospodarsko sodelovanje »Iskre« z italijanskimi podjetji. Zaželel je, naj se sodelovanje še- bolj poglablja in razširja, kajti dovolj je možnosti. V nadaljevanju je dejal: »Odnosi med Italijo in Jugoslavijo so danes odlični, taka je definicija vašega predsednika Tita. Kot šef italijaiSke države lahko rečem, da bo Italija nadaljevala to pot. Dobri meddržavni odnosi pomenijo tudi plodno gospodarsko sodelovanje .,.« je zaključil svoj govor predsednik Baragah
Zatem je bil zbranim gostom predvajan kratek najnovejši film o Iskri oz. predvsem o izdelavi električnih merilnih instrumentov. V spomin na »Iskro« so'visokemu gostu izročili umetniško sliko »Gorenjska« slikarja Karla Jakoba, telefonski mehanik Franc Lavrič, pa mu je kot slikar-samouk, izročil svojo sliko »Jesen«. Pred odhodom se je predsednik Saragat še vpisal v spominsko knjigo.
Pri odhodu so delavci »Iskre« navdušeno pozdravljali visokega gosta, ki se je nato odpeljal na ogied instituta »Jožef Štefan«.
ABC
Generalni konzul Italije je generalnemu direktorja ZP ISKRA KRANJ že poslal zahvalo za sprejem predsednika republike Italije g. Giuseppe Saragata. V tej zahvali generalni konzul navaja, da mu je posebna čast izraziti svojo; iskreno zahvalnost za prisrčen sprejem predsednika republike Italije g. Giuseppe Saragata ob priliki obiska tovarne ISKRA, ki je dala v svoji raznovrstni industrijski aktivnosti konkretne primer gospodarske italijan- -sko-jugoslovanske kooperacije. Obisk visokega gosta v Jugoslaviji -bo dal gotovo nove impulze za nadaijni razvoj takega sodelovanja.
Predsednik Saragat se je med ogledom proizvodnje v kranskf tovarni pogosto ustavljal in se pogovarjal z delavci. Na sliki: Rudija Avdiča, ki je zaposlen v šolskem centru je predsednik vprašal kakšno delo opravlja, če je zadovoljen in mu zaželel mnogo sreče in zadovoljstva
»Elektromehanika« Kranj
©brat ATN ¡e prvič dosegel prek lO milijonov eksterne realizadle
Veliki napori, ki se vlagajo v proizvodnjo avtomatskih telefonskih naprav, kakor tudi ostali dejavniki, že kažejo razve-seljivejše rezultate. Ker so potrebe vse večje, se je v ATN zaposlilo prek 200 novih delavcev. Zdaj je v tem obratu že 1600 zaposlenih.
V septembru je bila prvič dosežena eksterna proizvodnja v višini 10,493.667 ND. Planirana vrednost je bila presežena za 14 °/o. Takšen uspeh je še toliko bolj razveseljiv, ker je nastal zaostanek v začetnih mesecih, zato bo tudi v naslednjih mesecih potrebno vložiti vse sile, da se zaostanek nadoknadi. V devetih mesecih je bila proizvodnja povečana za 26 % v primerjavi z enakim obdob-
jem lani, število zaposlenih pa še je povečalo za znatno manjši odstotek.
Kljub temu, da so nekateri rezultati ugodni pa podatki kažejo, da so bili stroški previsoki, kar dokaj vpliva na komulativni izračun faktorja stimulacije oz. na končne rezultate poslovanja.
Nedopustno se je povečala nedokončana proizvodnja', zaloge materiala in polizdelkov pa so skoraj enake lanskim. Podatki kažejo, da se je nedokončana proizvodnja povečala v prvem polletju od 9.378.130 ND na 14,558.363 ND, v juliju pa za prek en milijon din. oz v 7 mesecih za 70 %. Ugotovitve kažejo, da so bila angažirana nepotrebna sredstva prevsem zaradi
planske nediscipline. Znateni vpliv ima tudi stimulacija na zaloge. Prekomerno leži material in polizdelki po linijah; očitno je, da se pod različnimi težnjami in vplivi neupravičeno kopičijo zaloge v nedokončani proizvodnji. Ker so sreclstva omejena, bo treba z njimi bolj racionalno gospodariti, da bo moč ustvariti z gospodarskim planom predvidene rezultate. Direktnega materiala je bilo porabljenega za 51 % več kot v enakem obdobju lani.
V preostalih treh mesecih bo treba poprečno narediti za prek 10 milijonov N din proizvodov, da bo dosežen predviden obseg proizvodnje, Garancija za takšno proizvod, njo je lahko v redni preskrbi z, reprodukcijskim materialom, zadostnimi proizvodnimi kapacitetami in ustrezno delovno disciplino.
FF
V imenu Iskrinega kolektiva je predsedniku Saragatu izročila šopek gorenjskih nageljnov tov. Slavka Stražnik, zaposlena v ATN
ISKRA — tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj
razglaša prosto delovno mesto
kalkulant II
v obratu orodjarna
Pogoji za zasedbo delovnega mesta: višja strokovna izobrazba s 5-letno prakso v orodjarstvu.
Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne na naslov: Iskra — Elektromehanika Kranj, Kranj, Savska loka 4, do vključno 25. okt. 1969.
»Elementi«, Ljubi j ana r
^pet ©živlfeiaa defavnost raciona IJzaíorfév
Ugotavljamo, ca v n.sš-h organizacijah v zadnjem obdobju dejavnost racionaliza-torjev in novatorjev kar nekako usiha, pa čeprav je njihovo aktivno sodelovanje za organizacije in nj hovc uspešno . poslovanje dokaj pomembno. Vénda* se tu m tam posamezniki še ubadajo z idejami, kako pri vsakodnevni proizvodnji, izboljšati, dopolniti ali spremeniti to in ono in tako ustvariti prihranke pri proizvodnih stroških.
V tovarni elementov za elektroniko je delavski svet 30. septembra med drugim obravnaval predlog novega Pravilnika o izumih in tehničnih izbodjšavah, katera je predlagala ustrezna 'komisija v tovarni. Predlog je delavski štet sprejel v podani obliki, hkrati pa je tudi razpravljal o nekaterih predlogih za tehnične izboljšave' in za pet izmed njih sklenilriz-plačati ustrezne odškodnine. Na predlog komisije za izume in tehnične izboljšave, ki je pripravljene izboljšave preverila, je DS namenil odškodnine naslednjim sodelavcem:
Antonu Modicu, vodji tehnične kontrole obrata »Feri-ti« 1.000 din za tehnično izboljšavo pri magnetenju fe ritnih, jeder BC10 13/51 08, Juretu Berniku, mojstru odel ka za površinsko obdelavo 400 din, Jožetu Pirkoviču, Petru Stublju, Janezu Drcnažti jn Jožetu Unetiču, vsem iz obrata »Upori« v Šentjerneju pa 6.000, 4.000 in po 1.812 din za tehnično izboljšavo v proizvodnji potenciometrov, inž, Jožetu Senici iz obrata -Magneti« odškodnino 8.570 din za tehnično izboljšavo pri proizvodnji alnico magnetov ter Janezu Anliču iz obrata »Keramika« in inž. Francu Pavlinu iz skupnih služb tovarne .odškodnino v višini 9.701,87 (80 in 20%) za tehnično izboljšavo pri avtomatskem žaganju utrjenih keramičnih pramenov.
Kaže, da se je v tej naši organizaciji znova oživela koristna dejavnost racionaliza-torjev, h katere nadaljnji razširitvi bo nedvomno svoje prispeval tudi novi Pravilnik
Tovarna je po dinamičnem planu predvideni načrt za september presegla za 4,9 %, oz. za 1,196.-000 din. S tem je bil naskok, ki ga je tovarna imela iz prejšnjih mesecev, še povišan in znaša
4.667.000	din ali skoraj 5 delovnih dni. Da bo tovarna dosegla letni proizvodni načrt, mora v zadnjih 3 mesecih proizvesti še za 70,083.000 din, oz. vsak mesec poprečno po
23.316.000	din. Ker je tovarna letos še v dveh mesecih dosegla proizvodnjo prek 25 milijonov din računamo, da bo letni proizvodni . načrt presežen za približno 2 %. Po višini proizvodnje je"bil september' najmočnejši v letošnjem letu. Dosežena je bila poprečna dnevna proizvodnja
1.116.000	din. Posebno se je izkazal obrat telefonije, ki je prvič presegel vrednost. 10 milijonov din.
PROIZVODNJA V . SEPTEMBRU
DE	' °/o Izvrš.
Rotacijski stroji	93,5
Kinoakustika	78,5
Produkcija	190,5
Elektromeh. izd.	102,5
števci	84,7
Stikala	113,9
Telefonija	114,0
Merilne naprave	100,5
Urni mehanizmi	146.3
Orodjarna	106,3
Vzdrževanje	203,6
Skupaj	104,9
p izumih iin tehničnih izboljšavah. Vsem, ki so jim to pot priznali predlagane iz-' boljšave pa naša iskrena čestitka ; in še več nadaljnih uspehov.
DE »ROTACIJSKI STROJI« je bila v septembru nekoliko pod predvideno proizvodnjo zato, ker zaradi težav s carinarnico ni bilo mogoče pravočasno dvigniti uvoženih sestavnih delov, kljub temu, da so bili deli pravočasno plačani.
DE »KINOAKUSTIKA« v septembru ni uspelo izdelati predvideno količimo projektorjev za 16 mm film, ker ji obrat rotacijskih strojev ni dobavil pravočasno motorjev. Prav tako v. septembru še niso bili montirani reg; strafoni, ki predstavljajo večjo Vrednost. Poleg tega ni bilo mogoče oddati ha skladišče vso količino 8 mm projektorjev, ker »Vega« Ljubljana ni dobavila objektivov.
DE »PRODUKCIJA« je svojo nalogo za mesec , september presegla in s tem pokrila izpad pri rotacijskih strojih in kmoajkUstrka . .Osnovni prcblem v produkciji' :sb še vednp stružni . avtomati, ki jih je premalo, precej pa je tako iztrošenih, da. n so sposobni na nobeno delo. Problem bo -rešen s tem, da v prihodnje ne bomo več-sprejemali naročil tudi za Iskrine tovarne, čeprav smo jim vsa leta doslej vršili usluge. To velja predvsem za tovarno instrumentov v Otočah :n tovarno avtoelektr čnih izdelkov v. Novi Goric’. Poleg tega pa skuša kooperacija čimveč sestavnih deilov plasirati pri zunanjih dobaviteljih.
DE »ŠTEVCI« v septembru ni uspelo doseči predvidene vrednosti. Po vrednosti je največji izpad povzročil trifazni števec, kjer so nastopile težave pri umerjanju. Istočasno je bilo manj izdelanih dvotarifnili števcev, čeprav je obrat v Lipnici izdelal več dvotarifnih številčnikov, vendar je večji del te količine prispel v obrat števcev v zadnji tretjini meseca, tako da ni bilo mogoče montirati celotne količine. Tudi v septembru ni bila izdelana zadostna količina stikalnih ur, zaradi nerednih dobav sestavnih delov :tz- produkcije.
DE »STIKALA« je tudi v mesecu septembru predvideno močno presegla. Ta uspeh je bil dosežen kljub temu, da nastopajo stalne težave pri dobavi sestavnih delov iz produkcije.
DE »TELEFONIJA« je septembrsko nalogo-presegla kar za 14 Postopoma . kaže
(Dalje na 6. strani)
ISKRA RIZ ZAGREB
VSI ČLANI KOLEKTIVA SO ZAVAROVANI
Delavski svet RIZ Zagreb je sprejel naslednji sklep: S L VIL 1969 se zavarujejo vsi delavci podjetja za primer nezgode in smrti (kolektivno zavarovanje).
Finančna služba je takoj zaključila ustrezno pogodbo z zavarovalnim zavodom. Zavarovanje je izvršeno po najvišji možni tarifi, in to za 60.000,00 N din v primeru trajne invalidnosti oz. 30.000,00 N din v primeru smrti, ki je nastala zaradi nezgode. Invalidnost, ki nastane zaradi nezgode, se obračunava po stopnji invalidnosti.
S kolektivno pogodbo so zavarovani vsi člani kolektiva RIZ, ki sedaj šteje 2500 delavcev in sicer v Zagrebu, Slunju, Durdevcu in v servisih.
Vsi na novo zaposleni se v to zavarovanje vključujejo avtomatsko, zavarovanje pa se prekine ob prenehanju delovnega razmerja.
Kot vse kaže je RIZ prva organizacija v ZP kjer so se samoupravni organi odločili za sklep, ki kaže veliko skrb za delovnega človeka v primeru nezgode, tako na delovnem mestu, kot tudi izven njega.
ABC
BBSn&SBBaaBBBBBBBBBaBBBBBBBBBSBnBBBBBBBSEaHBBBB
¡Proizvodnja Elekirome-hanike v septembru
V spomin Radovana Ulepiča
Tiho in neopazno, sam s .svojo bolečino in v krogu svojih najožjih, nas je za vedno zapusti naš sodelavéc in mentor Rado Ulepič.	1
Kdo je bil'mož, ki mu dolguje vrsta tehničnih 'in komercialnih kadrov' združenega podjetja, zlasti paše bivših »Telekomunikacij«, svoje temeljno znanje iti čigar življenjsko delo 'je neločljivo zvezano z razvojem slovenske elektroindustrije?
Radovan Ulepič je bil edén izmed častnikov bivše jugoslovanske vojske, ki še je skupaj z bratom Zdenkom (sedaj - upokojenim generalmajorjem jügoslovanskegá vojnega letalstva) pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju in v njem vztrajal do zmagovitega konca. Po osvoboditvi sta brata prevzela nove dolžnosti: eden v JLA, drugi v-gospodarstvu.
Radovana Ulepiča' sem spoznal kot mlad član pfo-. izvodnj» Organizacije IEV, v kateri je . imel pokojni, v letu in težavno nalogo — organizirati komercialno poslovanje v tedanji proizvodni enoti »TelelšpmumkacijeK .
V živem spominu So mi, vztrajna, dejal bi, očetovska -prizadevanja, da bi iz mladih in neizkušenih tehničnih kadrov ustvaril ljudi, ki naj bi se mimo proizvodnje' spoznali tudi na gospodarstvo. Pod njegovim vodstvom smo se učili delati prve negotove korake v dotlej neznanih sferah slovenskega elektrogospodarstva in spoT, znavati njegove'ekonomske zakonitosti. Opirajoč se-,na, gospodarske uspehe nekdanje tovarne »Telekomunika-v-. cije«, sodim, da je bilo njegovo delo plodno in koristno,. Kot komercialni direktor te proizvodne organizacije je,j uspešno oral trdo ledino začetnih" prizadevanj na tem področju: ob združitvi vodilnih podjetij slovenske elektroindustrije v sedanje Združeno podjetje je predal' v novo proizvodno skupnost solidne plodove svojega dela — lepo vpeljano komercialna organizacijo, ki je póstala sestavni del Prodajno-servisne organizacije ISKRA. Sam pa se je posvetil nadaljnjemu urejanju in izpopolnjevanju ekonomske problematike tovarne na Pržanu — vse do svoje upokojitve leta 1961.
Spričo naraščajočega dela in nenehnega širjenja dejavnosti PSO na področju telekomunikacij — na področju, ki je kmalu terjalo mednarodno sodelovanje — se prodajna organizacija ni mogla odreči pomoči izkušenih kadrov. ZnoVa so zaprosili za sodelovanje tova-rica Radovana, ki se je navzlic zasluženemu počitku . spet vključil v prodajno operativo, v kateri mu je bilo ' zaupano izredno pomembno mesto na področju pridobi-vanja mednarodnih kreditov. To svoje delo je uspešno, opravljal vse do letošnje pomladi, ko ga je zahrbtna in neozdravljiva bolezen dokončno spravila na bolniško , posteljo.
Umrl je dne 13. septembra, tiho in hrabro, kot je,, bilo vse njegovo življenje.
V hitrem tempu sodobnega življenja si ne vzamemo vedno dovolj časa. da bi se v zbranem premišljevanju ■ ustavili ob izgubah mož, ki jim dolgujemo dobršen del našega znanja, Izkušenj iñ — ne nazadnje'—gospodarske prosperitete. Neglede na to ostaia v srcih vseh nas, | ki smo poznali tovariša Radovana Ulepiča, blag spomin . in trama hvaležnost za vse tisto, česar mu v času, ko i je bil še med nami. nismo znali izraziti. Pa saj tak kot : je bil — tega tudi ni pričakoval. Veselil se je uspehov združenega podietja in se do konca svojih dni boril za njegovo gospodarsko rast, dokler mu niso omagale ■ moči sredi plodnega dela v naši prodajni organizaciji. |
Delovni kolektiv PSO
■SaBnBSHaHBmSaSBHBMBMaHBBBBMMBBBHMHBBHMBH
Čakalna doba za zavarovance
predolga
Nezadovoljstvo zavarovancev glede na čakalno dobo v specialističnih zdravstvenih službah na območju Ljubljane, po reorganizaciji zdravstvene službe v Ljubljani
S 1/1-1968 se je zdravstvena služba na področju Ljubljanske regije reorganizirala. Tako spadajo vsi zdravstvo ni domovi in obratne ambulante na področju Ljubljane v sklop zdravstvenega doma Ljubljana, v smislu zakona o reorganizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 11/67 z dne 22/4-69).
Zdravstveni dom Ljubljana izvaja zdravstveno varstvo po svojih strokovnih eaio-tah, varstvo otrok, šolske mladine, študentov višjih in visokih šol, žena, posebno varstvo delavcev (preventiva), varstvo bolnikov s pljučnimi boleznimi in tuberkulozo, zobozdravstveno varstvo, sestrsko in babiško patronažno varstvo občanov na njihovih domovih. Za vsa ta varstva pa opravlja potrebne laboratorijske preiskave posebna strokovna enota: diagnostični laboratorij, j Delovni program po katerem izvaja zdravstveni, dom Ljubljana svojo dejavnost temelji na okvirnem programu zdravstvenega varstva, ki ga je izdal regionalni zdravstveni center in na potrebah občanov.
. Delo strokovnih enot poteka ha vsem. območju, zdravstvenega doma Ljubljana po enakih kriterijih “in. metodologijah. Enotnost in skladnost omogoča' obravnavanje problematike na strokovnih kolegijih posameznih enot in na centralnem strokovnem : kolegiju.
Kakšne probleme pa pri i vsem tem imamo zavarovanji ci?
J Že dalj časa, posebno še
po reorganizaci j i v zdravstvene službe je čakalna doba v -specialističnih službah zelo dolga — npr. pri okulistu ali pediatru čakaš celo 6 mesecev. Tudi pri ostalih kot urologu, otorinolaringologu, ginekologu, nevropsihiatru itd. čakamo po nekaj mesecev. Isto se dogaja v zobozdravstvu, prvikrat še nekako prideš na vrsto, da te pregleda, morda tudi kakšno manjšo storitev opravi, vendar potem čakaš zopet skoraj mesec dni, da prideš ' ponovno na vrsto. Tu so izjeme le obratne zobozdravstvene ambulante, kjer jih pač imajo.
1 1 to stanje je nevzdržno, saj so nekateri nujni primeri posebno za okulista in urologa in ne morejo dobiti takojšne pomoči pri tako dolgi čakalni dobi.
Tu dejansko ne moremo kriviti zdravstvenega doma Ljubljana, saj so se vse specialistične službe z zakonom ločile od splošne zdravstvene službe, ter prešle v sklop Ljubljanskih kliničnih bolnišnic, katere so tudi dobile tozadevna finančna sredstva, 'vendar urejeno na tem področju dejansko ni mnogo ali ničesar,, ..
Zavarovanci si seveda -želimo in vso pravico imamo zahtevati, da se omenjene razmere uredijo in popravijo.
V kolikor primanjkuje tozadevnih specialistov za posamezna področja, je tu spet potrebna tozadevna- orientacija šolstva. Verjetno gre tudi za neurejene osebne dohodke, kar je tudi lahko vzrok, da teh strokovnjakov
ni, oz. da ne delajo prekomerno (v kolikor je pomanjkanje teh) zato ker se jim to dejansko ne izplača.
Osebni dohodki zdravstvenih delavcevbi se nasploh morali vskladiti z osebnimi dohodki v gospodarstvu, tu gre včasih za precejšna odstopanja, pa vendar gre tu za odgovornost, za življenje ljudi.
Seveda so to problemi, ki naj bi jih urejali samoupravni in družbeni organizmi na vseh nivojih, ki pa nikakor •ne bi smeli prizadeti-zavarovanca, ki tu ne nosi nobene krivdč.
Ivanka Kukovec
POSEBNO OBVESTILO
Propagandna služba ZP ISKRA ima nalogo izdelati propagandno-informativni film o razvoju ZP ISKRA. Ker naj bi film zajel tudi predvojno in okupacijsko obdobje, naprošamo vse člane kolektivov, ki posedujejo fotografije iz omenjenih let (v poštev pridejo slike iz tovarne ne »JUGO-ČEŠKA« in »LUFTFAHRTGERAT-,-WERK — HAKENFELD GMBH — BERLIN — SPANDAU — BETRIEB KRAINBURG«), da nam sporočijo svoj naslov. Potrebujemo fotografije iz tovarniških objektov, zborovanj, slike izdelkov, slike posameznih kolektivov itd.
Vsak posnetek, ki bi prišel v poštev za pre-fotografiranje, bomo lastniku primemo honorirali in po uporabi vrnili.
Naslove pošljite na ISKRA PROPAGANDNA SLUŽBA, LJUBLJANA, Titova 50. Na ovitku napišite »ZA FILM ISKRA«
ISKRA PROPAGANDNA* SLUŽBA
Pred kratkim je odšla v zasluženi pokoj tov. Greta Krulc, ki je bila zaposlena kot tehnični referent v prodaji, panoga »kinoakustika«. Zaradi vestnosti, dobrih odnosov in vzornega 22-let-nega dela v Iskri je bila med sodelavci zelo prljubljena, kar je bilo vidno tudi ob prisrčnem slovesu. — Imenovana se prek uredništva iskreno zahvaljuje sodelavcem za prekrasno darilo, vse iskrene želje in lep večer ob slovesu, kar ji bo ostalo v najlepšem spominu. Vsem sodelavcem in članom kolektiva pa želi čimveč zadovoljstva in delovnih uspehov

Odgovornost za kakovost In zanesljivost v
sodobnem Industrijskem poslovanju
France MLAKAR, dipl. ing.
UVOD
I Kvaliteti in zanesljivosti iz. jpelkov posvečajo v industrij-jsko razvitih državah vedno večjo skrb ne samo tehniki, ijemveč tudi komercialisti in organizatorji proizvodnje. O Vprašanjih kvalitete in zanesljivosti se- razpravlja na nacionalnih in mednarodnih kongresih, ki jih prirejajo Specializirane organizacije, kot so Evropska organizacija kontrolo kvalitete (EOQC), (Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO), Mednarodna elektrotehniška komisija (IEC), Mednarodni center za proglašanje kakovosti (CIPQ) in druge. Zato ni slučaj, da se je v zadnjih dvajsetih letih obravnavanje
kvalitete bistveno spremenilo in dobilo v sodobno organiziranih podjetjih povsem novo vlogo. Vedno bolj namreč prodira prepričanje, ki ga je znani ameriški strokovnjak za službo kakovosti Juran izrazil v stavku »Kvaliteta zagotavlja prodajo, prodaja pa zagotavlja delo1«. Ustrezno temu se danes v vseh industrijskih državahj kvaliteta obravnava predvsem kot predmet poslovanja in ne le kot zgolj tehnično vprašanje.
POMEN KAKOVOSTI ZA INDUSTRIJSKO PODJETJE IN NALOGA PRIPADAJOČE SLUŽBE
Ideja kakovosti ni nova. Svoje izdelke so preverjali in
preskušali tudi obrtniki v časih obrtniške proizvodnje, če so hoteli ustreči kupcem. Na tej stopnji proizvodnje je bila ista oseba v funkciji razvijalca, konstrukterja, proizvajalca, kontrolorja in prodajalca.
V industrijski proizvodnji je delitev dela nujna. Zato se je že v prvih fazah industrijske proizvodnje pojavila funkcija kontrolorja, katerega naloga je tedaj bila, da za proizvajalcem kontrolira, ali je izdelani del v predpisanih tolerancah, ali je izdelek pravilno sestavljen, ali deluje ipd. Tovrstna kontrola nadzornega ali inšpekcijskega tipa se je vključila na koncu proizvodnega procesa in sa-
mo ločevala »dobro« od »slabega« ter je kot taka bila podrejena proizvodnemu oddelku.
Ta, najnižja organizacijska oblika službe za kakovost, ki jo y literaturi imenujejo nadzorovanje ali inšpekcijo kvalitete (quality inspection), pa je že pred drugo svetovno vojno začela postajati neučinkovita. Modema proizvodnja ne more biti več zadovoljna samo z inšpekcijo izdelkov, preden ti zapuste tovarno. Kakovostna proizvodnja se ne da doseči samo s sortiranjem oziroma izločanjem slabih izdelkov, temveč je treba nastanek slabih izdelkov a priori preprečiti. Direktor službe za kvaliteto v »General Electric« pravi: Če skušate odpraviti napako v izdelkih potem, ko se je že pojavila, je napaka v organizaciji službe kakovosti in je treba
1* Quality makes sales, sales makes obs
najprej popraviti njo. Zato se po sodobnih gledanjih začne skrb za kakovost že pred realizacijo prvih načrtov oziroma tedaj, ko se porodi ideja za nov izdelek ali za novo izvedbo že obstoječega izdelka. Juran pravi: »Kvaliteta izdelka se ne dosega z inšpekcijo (kontrolo), temveč jo je treba vgraditi«2.
Tako gledanje na problematiko kvalitete je imelo za posledico bistvene spremembe v upoštevanju in obravnavanju službe za kvaliteto v podjetjih, ki je prav posebno prišlo do dziaza v ZDA in na Japonskem v zadnjem desetletju. To novo razvojno stopnjo imenujejo ameriški avtorji »quality control«, kar bi pravzaprav pomenilo »regulacijo« kvalitete, če torej omenjeni izraz poslovenimo s »kontrolo« kvalitete, je treba besedo kontrola razumeti v širšem smislu kot proces s povratno zanko, pri katerem vsaka ugotovitev neustreZ-
Proizvodnja Elektromehanike...
(Nadaljevanje s 4. strani) vpliv večjega števila novih delavcev v tem obratu, ki rabijo več časa za priučitev. Kljub temu, da se dnevna količina ploščatih relejev povečuje, še vedno ni dosegla višine, ki je potrebna za tekoče delo montaže. Kapacitete obdelovalnice so še vedno problematične,
DE »MERILNE NAPRAVE« so mesečno nalogo dosegle kljub temu, da so imele v teku meseca težave z nekaterimi specifičnimi materiali.
DE »URNI MEHANIZMI« je v mesecu septembru izdelala skoraj'24.000 števcev pogovora, kljub temu da je nastal manjši zastoj zaradi nedobavljenih* sestavnih delov.
DE »ORODJARNA in VZDRŽEVANJE« sta, mesečno nalogo po eksterni proizvodnji dosegli.
Dober rezultat v septembru je prispeval, da je proizvodnja po dinamičnem planu za devet mesecev kar za 2,3 Odstotke presežena.
Da bo tovarna dosegla letošnji proizvodni načrt, mora v zadnjih 3 mesecih proizvesti še za 70,083.000 din ali poprečno mesečno po
23,361.000	din. Ker smo v letošnjem letu v večini mese-
cev že dosegli višje vrednosti, lahko z gotovostjo trdimo, da bo letošnji proizvodni načrt presežen vsaj za 2 odstotka. Posebno pohvalno je, da se telefonija iz meseca v mesec bolj bliža dinamičnemu planu in zmanjšuje zaostanke iz predhodnik mesecev. Njen zaostanek znaša le še 2,954.000 din. Za dosego letnega načrta mora telefonija v zadnjih 3 mesecih proizvesti še za 30,683.000 din ali vsak mesec poprečno po
10,228.000	din.
DEVETMESEČNA
PROIZVODNJA
Rotacijski stroji	108,5
Kinoakustika	80,9
Produkcija	166,1
Elektromeh. izd.	106,3
Električni števci	98,9
Stikala	111,3
Telefonija	96,1
Merilne naprave	1*13
Uma mehanizmi	121,1
Orodjarna	109,2
Vzdrževanje	127,8
Skupaj	1023
Če primerjamo	letošnjo
proizvodnjo v 9	mesecih z
»¡Sodobna elektronika«..
(Nadaljevanje s 1. strani) ■njih, vsekakor pa menim, da prav nič ne zaostaja za razstavnimi prostori drugih raz-stavljalcev, ki so v ta namen žrtvovali prav gotovo še veliko večja sredstva in imeli nedvomno večje možnosti. — ¡Po slavnostni otvoritvi, ko so gostje odšli skozi paviljo-en, sem prav zato tembolj prisluhnil njihovim ocenam in moram reči, da sem ujel marsikatero pohvalno na račun našega dela razstave.
S tem nočem sicer trditi, da bi naš razstavni prostor
ne mogel biti še popolneje urejen, toda ustvarjalcem v zahvalo in nadaljno vzpodbudo pravim, da nas po moji oceni, ni treba biti sram ramo ob rami z naprednejšimi razstavljalci in, da so ob težavah in skromnih možnostih, ki smo jih imeli na razpolago, vendarle dostojno opremili tako obsežen prostor hale B. Seveda pa so okusi različni in možnosti za kritiko neomejene, drobnjakarskih kritikov pa tudi nikoli ne manjka!
-J. C,-
istim obdobjem lani, smo lahko zadovoljni, saj smo letos proizvedli kar za 17,7% več.
PRIMERJAVA DEVETMESEČNE PROIZVODNJE (1968—1969)
Rotacijski stroji	132,4
Kinoakustika	75,7
Produkcija	171,9
Elektromeh. izd'.	112,8
Električni števci	114,7
Stikala	109,2
Telefonija	1263
Merilne naprave	103,8
Urni mehanizmi	158,5
Orodjarna	73,4
Vzdrževanje	63,7
Druge storitve	1393
Skupaj	117,7
Posebeno izstopa obrat urnih mehanizmov, telefonija in rotacijski stroji. Manj kot v lanskem letu smo letos proizvedli le izdelkov kinoaku-stike.
Po težavah začetnih mesecev letošnjega leta se je proizvodnja le stabilizirala in rezultati odgovarjajo predvidenemu načrtu. Do konca leta imamo le še 3 mesece, zato se moramo prizadevati, da bomo naslednje ..leto pričeli bolje kakor letošnje. Že sedaj moramo skrbeti, da bo vse pripravljeno za proizvodnjo v prvih mesecih prihodnjega leta. Dobavni roki za posamezne materiale so se izredno podaljšali, zato moramo skrbeti, da bodo vsa naročila izdana pravočasno. Poleg tega moramo skrbeti, da bomo posamezne materiale naročili po dejanskih potrebah, da se nam zaloge pri nekaterih materialih ne bodo po nepotrebnem zviševale. Pri naročanju je treba upoštevati ne le proizvodni načrt, ampak tudi dejansko izvajanje istega.
Alojz Grčar, dipl. inž.
Nujne investicije za naše počitniške domove
Vlaganja v naše domove za oddih so bila v preteklosti zelo skopa, to pa zaradi kroničnega pomanjkanja denarja. Poceni letovanje na eni, in zob časa — na drugi strani, sta privedla počitniške domove v stanje, ko odlašanje popravil in nujnih investicij ni več mogoče.
Pogled na strop nam pove, da je nujno generalno popravilo strehe v Poreču in Trenti. Dugi otok kof edinstveni objekt za oddih, je v nevarnosti, zato je potreben takojšen odkup zemljišča v velikosti cca 20.000 m2 (lastnik ne-pristane na manjši del) in zgraditev 'zbiralnika za vodo S prostornino- 60 m3. Za hitro in dobro nabavo hrane ter izlete, kar bo v pri-hodni sezoni novost v našem kampu, je potrebno nabaviti motorni čoln. Modernizacija kuhinj in tekoča popravila v vseh domovih je tudi nujnost, katero bo PS uvrstila v prvi plan.
Stroški ža posamezne investicije so naslednji: strehe 5 S milijonov, zbiralnik za vodo in zemljišče 13, motorni čoln 3, modernizacija kuhinj 5 oz. skupaj približno 26 milijonov. Vse navedeno in dobro osebje v domovih bo vsekakor garancija za solidno letovanje v sezoni 1970.
Tudi zadeva z domom na Lošinju še ni dokončna. Po-
DOPISUJTE V ISKRO
čitniška skupnost ne more zbrati dovolj sredstev za nakup, zato bi bilo prav, če bi tovarne, ki sp se že odločile za prispevek, del tega denarja namenile in ga tudi takoj nakazale Počitniški skupnosti za potrebne investicije. Težnja po nakupu novih kapacitet in razširitev obstoječih po PS ne bo odložila v arhiv.
že podnaslov pove, da-bo v sestavku govora tudi o neporavnanih obveznostih do Počitniške skupnosti. Nekaj milijonski zneski starih dinarjev, ki jih dolgujejo organizacije v sestavu ZP, so privedle Počitniško skupnost v situacijo, ko je redno plačevanje upnikom nemogoče. Naj navedem le največje dolžnike: skupne službe ZP dolgujejo še za leto 1968 4,1 milijona S din, za leto 1969 pa 2,5 milijona din, sindikalni odbor ZP 2,5, sindikat »Av-toelektrike« iz Nove Gorice za leto" 1968 0,2 milijona din. Tudi manjši dolžniki prispevajo svoj delež, tako da je v Celoti za 18 milijonov S 'din dolžnikov, kar spravlja našo Počitniško skupnost v nezavidljiv položaj.
Bodimo preudarni in takoj poravnajmo svoje obveznosti do PS; po najboljših močeh ji pomagajmo pri izvedbi nujnega- programa, saj- bi bila za tako velik kolektiv,, kot je naše ZP, velika sramota imeti neurejene že tako majhne počitniške kapacitete. Zavedajmo'se, da so solidno letovanje in nove moči, ki jih dobimo na dopustu, dobro naložen denar.
Prosimo vse organizacije, da odobrena sredstva za PS nakažejo na žiro račun P. S. št. 501-1-601/4.
Časar

ne kakovosti povzroči nujno ukrepanje vseh ustreznih služb, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih je prišlo do odstopkov, do izmeta, oziroma do slabe, neustrezne kakovosti.
Seveda je imelo to za posledico tudi organizacijske spremembe, ker ob takih nalogah služba za kvaliteto ne more biti več podrejena tehničnemu sektorju ali celo šefu proizvodnje.
Povečano vlogo službe za kakovost in bistveno večje naloge, ki so postale v zadnjih letih že splošno veljavna praksa v vseh velikih industrijskih družbah, lahko zajamemo s pojmom integralne kontrole kakovosti. Koncepcija integralne kontrole kakovosti izdelkov izhaja jz medsebojne povezave vseh parametrov, ki zagotavljajo izpolnitev določenih potreb z najmanjšo porabo dela in najmanjšimi stroški. S tem je nekdanja služba inšpekcije
kvalitete dosegla nivo zagotavljanja kakovosti, v katero je vedno zajeta tudi zanesljivost, ki je postala neločljivi del kakovosti tako pri električnih kot tudi pri drugih 'izdelkih. Ta služba je danes v ZDA in na Japonskem obvezno podrejena vodilni osebi v podjetju ali tovarni oz. generalnemu direktorju, da ji je zagotovljena največja možna neodvisnost in da se lah-ho vključuje v vseh stopnjah nastajanja novega izdelka, od tržnih analiz do spremljanja izdelka v eksploataciji.
Ker bo uvedba integralne kontrole kvalitete nujna tudi v Iskri, če ne bomo hoteli zaostajati za sodobnim razvojem v svetu in tudi za našo konkurenco, ki omenjene principe že uvaja, bomo v naslednjem obdelali njene bistvene poteze in prikazali nekaj organizacijskih oblik, ki so se z gledišča zagotavljanja kakovosti in zanesljivosti uveljavile v svetu. Hkra-
ti pa bomo nakazali, kakšne so naloge vodstvenih kadrov v tej shemi. 7
KDO ZAGOTAVLJA
KVALITETO IZDELKOV?
Vloga zagotavljanja kvalitete se da obravnavati samo v sklopu celotnega podjetja. Kontrola kvalitete mora zajeti vse oddelke in obrate podjetja oziroma tovarne, zaradi česar je pravilno stališče vodstva v politiki kvalitete izredno pomembno. Zato je za zagotavljanje kvalitete in zanesljivosti izdelkov nujno, da vodstvo podjetja obravnava kvaliteto kot integrirano akcijo vseh udeležencev v procesu
Sodobna organizacija podjetja predstavlja sistem specializiranih funkcij, katerim so določne dolžnosti in odgovornosti. Pravimo, da je kvaliteta dolžnost vseh udeležencev v procesu, vendar . se v praksi lahko pripeti, da se vsaka skupina omeji le na
področje svoje specialnosti ali svojih neposrednih nalog. Zato lahko konstrukcija predpiše* pretirano ozke tolerance ali prestroge zahteve, da bi s tem zaščitila sebe. Proizvodnja je zainteresirana predvsem za količine in izpolnjevanje terminov. Nabava bi rada čim hitreje in z manj truda realizirala naročila pri najcenejših ponudnikih, v primeru reklamacij pa bi rada dosegla, di bi se material kljub temu prevzel in porabil, da bi si. tako olajšala delo. Prodaja si prizadeva, da zagotovi tržišče za ■proizvedene količine. V takem položaju mora vodstvo delovne organizacije nastopiti kot koordinator dejavnosti posameznih specializiranih skupin upoštevajoč vse dejavnike, ki so pomembni za uspeh, tj. kvaliteto (upoštevajoč tudi zanesljivost), roke in stroške. To koordi-
nacijo prevzamejo -v velikih podjetjih pogosto tudi delovni teami, kakor bomo podrobneje spoznali kasneje pri obravnavi sodobnih organi/ zacijskih oblik vključevanja službe za kvaliteto v dejavnost industrijskih podjetij.
Glede na to zagotavljanje kakovosti izdelkov ločimo v tri osnovne faze, ki jih shematično opisuje sl. 2 in jih bomo podrobneje opisali v naslednjem izvajanju.
NALOGE IN ODGOVORNOST POSAMEZNIH SLUŽB Z GLEDIŠČA KAKOVOSTI
če je politika kvalitete v industrijski organizaciji pra' vilno postavljena, mora vsaka specializirana služba • prispevati svoj delež k zagotavljanju kakovosti in zanesljivosti.
(Dalje; prihodnjič)
Izvlečki
iz sklepov samoupravnih organov
r-....ti»mi»iP!;K"-w»wiiwin!iniiiii»i»iiiiiiiH.imiiimimmimiiimnimnmiinimnminiiinmiiiMimiimiimniminiH»imnnninnnnmmimiini»!ij
....."Hilli"............'MIMIimillHHiimir
SKLEPI 3. ZASEDANJA
DELAVSKEGA SVETA
ZDRUŽENE PODJETJA
ISKRA Z DNE 30. 9. 1969.
• Delavski . svet združenega podjetja sprejema poročilo o poslovanju Združenega podjetja ISKRA KRANJ v I. polletju 1969 lin ugotavlja, da so rezultati sorazmerno ugodni.
Pri tem na predlog UO ZP delavski svet ZP sprejema še naslednja sklepa:
a)	DS ZP smatra, da je treba voditi stalno evidenco in nadzor nad poslovanjem tovarne Mikron v Prilepu, da ne bi prišlo do povečanja negativnih finančnih rezultatov.
b)	Nadzorna služba ZP naj vodi stalni nadzor nad vlaganjem mandatnih tožb in izvršilnih predlogov glede tistih terjatev, ki so zapadle v plačilo.
Sklepa UO ZP 25. a) in b), ki se nanašata na Tovarno polprevodnikov in Tovarno radijskih sprejemnikov, sta vsebovana v ustreznih nadaljnjih sklepih.
9 DS ZP sprejema na znanje izvlečke iz ‘ sklepov DS tovarne polprevodnikov, Trbovlje, z dne 1. 9. 1969 glede sanacijskih ukrepov za ureditev negativnega stanja tovarne v I. polletju 1969.
Nadalje DS ZP sprejema na znanje ustno poročilo o pregledu poslovanja tovarne polprevodnikov Trbovlje, ki ga je v imenu nadzorne službe ZP podal tov. Delopst.
V smislu člena 73 statuta ZP delavski svet ZP na predlog generalnega direktorja imenuje komisijo, v sestavu: predsednik — mg: Herman Vidmar, Naprave, člana — ing. Zdravko Bendekovič, RIZ — Peter Grčar, dipl. oec. Strokovne službe ZP, z nalogo, da razišče vzroke dosedanje izgube v letu 1969 ter predlaga ukrepe in roke za ureditev nastalega položaja v 'tovarni polprevodnikov Trbovlje.
Poleg tega naj komisija predlaga tudi ukrepe za rešitev polprevodniške problematike v ZP ISKRA.
Rok za dostavo poročila organom upravljanja ZP — 20. 10. 1969.
® V zvezi s problematiko tovarne radijskih sprejemnikov Sežana je DS ZP sprejel na znanje naslednja poročila:
—	Poročilo odbora za začasno upravo v tovarni' ' radijskih sprejemnikov Sežana, z dne 2. 4. 1969,
—	izpisek iz poročila o ugotovitvah odstopanj od predloženega sanacijskega pro-
grama za tovarno radijskih sprejemnikov Sežana za leto 1969, z dne 3. 4. 1969,
—	izpisek iz analize 'možnosti sanacije tovarne RA Sežana z dne 16. 5. 1969,
—	izpisek iz poročila 'o vzrokih in posledicah neuspeha sanacije tovarne radijskih sprejemnikov Sežana pod vodstvom odbora za začasno upravo od 9. 3. 1968 do 1. 4. 1969, z dne 23. 5. 1969,
—	poročijo o delu komisije za ugotovitev možnosti pripojitve tovarne radijskih sprejemnikov k tovarni za elektroniko in avtomatiko Pržan, z dne 18. 8. 1969,
—	mnenje s strani Avtomatike Pržan o radijski proizvodnji v ZP ISKRA KRANJ v tovarni Avtomatika Pržan, z dne 15. 7. 1969,
—	poročilo o pregledu poslovanja tovarne radijskih sprejemnikov Sežana za obdobje januar — avgust 1969, z dne 13. 9. 1969, ki ga je podali nadzorna Služba ZP,
—	odprto pismo s strani tovarne v Sežani o problematiki tovarne RA Sežana, z dne 20. 9. 1969.
© Na podlagi obravnavanja navedenih poročil DS ZP sprejema naslednje sklepe:
a)	DS ZP ni sprejel sklepa UO ZP, v katerem UO ZP ugotavlja, da je iz poslovno ekonomskih razlogov nastopa združenega podjetja ISKRA na jugoslovanskem trgu proizvodnjo radijskih sprejemnikov za ZP ISKRO nujno potrebna, tudi za’ceno' subvencije, ki pa mora biti z vsakoletnim planom določena ih limitirana ter razdeljena po organizacijah ZP.
Subvencija se ne nanaša na kritje dosedanjih izgub, ker se le-te rešujejo posebej.
b)	Prav tako DS ZP ni sprejel sklepa UO ZP, da se morajo delavski sveti vseh organizacij ZP zavzeti, da bodo na njih pripadajoči del planirane izgube, ki je določena z letnim gospodarskim planom ZP, pokrili. '
c)	DS ZP se strinja z zmanjšanim proizvodnim programom 'tovarne radijskih sprejemnikov Sežana za leto 1969.
č) DS ZP smatra za primerno, da bosta tovarna radijskih sprejemnikov Sežana in tovarna za elektroniko in avtomatiko Pržan sklenili z začetkom veljavnosti začetek leta 1970 poseben dogovor o poslovno-tehničnam sodelovanju, in to v obsegu, ki bo zagotavljal vsaj takšne skupne akcije:
skupno planiranje proizvodnje,
skupno planiranje stroškov proizvodnje,
enak sistem zajemanja stroškov proizvodnje, .. skupna izdelava analize tržišča,
skupna razvojna dejavnost, vse to v težnji, da se obstoječe kapacitete obeh tovarn v proizvodnji in montaži do maksimuma in primerno obstoječi stopnji opremljenosti posameznih tovarn izkoristijo.
Tovarna za -radijske sprejemnike 5 Sežana in tovarna za elektroniko in avtomatiko Pržan bosta s pomočjo strokovnih služb ZP ISKRE izdelali ustrezen elaborat do konca oktobra 1969, da bi se na osnovi tega sklenila pogodba o predvideni poslovno tehnični*.! sodelaVr in pričelo pripravljati izvajanje te pogodbe. O tem naj se takoj obvesti organe upravljanja ZP.
d)	DS ZP sprejema sklep o dovolitvi dolgoročnega kredita med Kreditno banko in hranilnico Ljubljana ter Združenim podjetjem ISKRA z dne 29. 8. 1969 s tem, da se črtata točki 9. a) in b).
Sklep Kreditne banke in hranilnice Ljubljana z dne 29. ,8. 1969 se glasi: •.
»V zvezi s predloženim zahtevkom Združenega podjetja ISKRA Kranj z dne 21. 3. 1969 ter po sklepu 25. seje in 29. seje Kreditnega odbora Kreditne banke in hranilnice Ljubljana z dne 25. 6. 1969, oziroma 27. 8. 1969,... izdajamo naslednji
SKLEP
o dovolitvi dolgoročnega kredita
Združenemu podjetju ISKRA —- industrija za elektromeha-niko, telekomunikacije, elektroniko, 'avtomatiko in elemente, Kranj (v nadaljnjem besedilu:, uporabnik kredita) dovoljuje banka sanacijski kredit za kritje poslovne izgube v organizaciji ISKRA -tovarna radijskih sprejemnikov Sežana v znesku
din 5,120.550.— (z besedo: pet milijonov stodvajset tisoč petstopetdeset ‘ dinarjev).
Kredit' dovoljuje . . banka ped naslednjimi pogoji:
L Odplačilni rok kredita je 8 (osem).let.
2.	Obrestna mera je 8% (osem odstotkov) letno, obresti obračunava banka pol-, letno za nazaj.
3,	Uporabnik . bredita . je
dolžan..plačevati ihterkalar-
ne obresti,, sproti po polletnih'obračunih, najkasneje pa v enem mesecu po , prenosu kredita v amortizacijo. -
. 4. Uporabnik kredita M je dolžan vračati -kredit v polletnih • anuitetah, ki jim . višino določi banka.
5.	Rok zapadlosti prve polletne anuitete' po tem kreditu je 1. 4. 1970. ,
6.	Odobreni kredit bo v celoti porabljen v letu 1969. Koncili rok črpanja kredita je 31. 12. 1969.
7.	Banka daje kredit iz bančnih sredstev.
8 Krediti po tem sklepu dovoljuje banka uporabniku kredita za sanacijo — kritje poslovne izgube po ZR za leto 1968 v organizaciji ISKRA — tovarna radijskih sprejemnikov Sežana.
9.	V zvezi s tem kreditom se mora Združeno podjetje ISKRA oziroma vse njene organizacije zavezati, da bodo redno vračanje najetega kredita zagotovile iz vseh svojih sredstev.
10.	Uporabnik kredita mora skleniti z banko kreditno pogodbo ob pogojih, ki so določni v tem Sklepu, najkasneje v roku 30 dni od dne-
va prejema tega sklepa. Ce uporabnik kredita ne sklene z banko kreditne pogodbe v navedenem roku, se šteje, da mu kredit po tem sklepu ni bil dovoljen in da je odstopil od kreditnega zahtevka.
(Pripomba:' DS ZP je seznanjen s soglasnostjo KBH, da se ta rok lahko podaljša na 60 dni z ozirom na to, da je 30 dni že preteklo.)
Za sklenitev kreditne pogodbe mora uporabnik kredita predložiti banki: a) sklep DS združenega podjetja, da sme podjetje najeti kredit; navedena mo-(Dalje na 8 strani)
*HSB:HBeBBiBaBSBBaB!3ESBn3H8EISnia!BHBEg0ME35S*0
gSSaa¡aSBÍH2HHBEBHH[SaB¡l¡18S:BHBH!BSBSBH¡K2tíSEB¡gHB3!B»
RAZPIS
Iskra — tovarna radijskih sprejemnikov Sežana
Razpisuje- prosta delovna mesta:
1. VODJA TEHNICNO-PROIZVODNEGA SEKTORJA Pogoji:
Visoka ah višja šola elektrotehniške šibkotočne smeri, 3 leta primerne prakse v elektro stroki ali srednja šola elektrotehniške šibkotočne smeri, 10 let primerne prakse v elektro stroki in v vsakem primeru aktivno znanje enega svetovnega jezika.
2 VODJA KOMERCIALNO FINANČNEGA SEKTORJA Pogoji:
Visoka ah višja šola ekonomske smeri, 3 ieta primerne komercialno finančne prakse ali srednja šola ekonomske smeri, 10 let primerne komercialno-finančne prakse in, v vsakem primeru aktivno, znanje enega svetovnega jezika.
3.	VODJA SEKTORJA TEHNIČNE KONTROLE Pogoji:
Visoka ali višja šola elektrotehniške smeri, 3 leta primerne prakse v elektrostroki ali srednja šola elektrotehniške šibkotočne -smeri, 10 let primerne prakse, v elektro stroki in v vsakem primeru aktivno znanje enega svetovnega jezika.
4.	TEHNOLOG PANOGE za panogo montaže RA in pod-sestave ter VF elementov Pogoji:
,Vis.oka ali višja šola elektro ali strojne smeri, 3 leta primerne' prakse, ali sredja šola elektro ali strojne stroke 8 let primerne ¡prakse.
5.	TEHNOLOG VS za področje tehnologije montaže in obdelave mehanskih elementov.
Pogoji:
. Višja, šola elektro ali strojne smeri 3 leta. primerne prakse ali srednja šola elektro ali stojne stroke, 8 let primerne prakse.
6.	2 TEHNOLOGA SS za delo na področju izdelave transformatorjev, izdelava RA in' podsestavov Pogoji:'
Srednja šola elektro smeri za šibki ali jaki tok ali strojne smeri, 3 leta prakse.
OD po pravilniku o delitvi osebnega dohodka oziroma po dogovoru.
Pod točko 1 in 2 je na razpolago družinsko stanovanje. Pod točko 1 in 2 se lahko prijavijo tudi začetniki, ki bi jim nudili vso strokovno pomoč in bi na tak način pridobili ustrezno prakso ali specializacijo.
Prednost pa imajo kandidati, ki ustrezajo razpisnim pogojem.
Kandiati naj svoje ponudbe pošljejo na naslov Iskra, Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana; p. p. 14 — Sežana. Vlogi mora vsak kandidat priložiti še dokazilo o izobrazbi.
Razpis je v veljavi do zasedbe delovnih mest.
ISKRA
"■HBlSHfiHBBHBHHHHimHHHHHIIHMHnBBBHHBBSHHHHIjSH
samoupravnih organov
Iz sklepov
(Nadaljevanje s 7. strani) ra biti višina in namen kredita, vsi plačilni in drugi pogoji kredita, ki so navedeni v tem sklepu, ter imena oseb, ki so pooblaščene za podpis pogodbe; sklep predložiti v 2 izvodih;
b) izpisek iz registra gospodarskih organizacij, ki ne sme biti starejši kot 14 dni, v dveh izvodih.
KREDITNA BANKA IN
HRANILNICA LJUBLJANA A. ing. Matjašič, J. r.
M. Masterl, 1. r. Ljubljana, dne 29. 8. 1969.
e)	Za podpis pogodbe se pooblaščata generalni direktor Vladimir Logar in v. d. direktorjla) finančno računovodskega področja Edi. De-lopst.
f)	Pogoj za realizacijo sklepa pod d) pa je, da nosi odgovornost za tehnološko-razvojno dejavnost radijske proizvodnje v ZP ISKRA tovarna Avtomatika Pržan.
g)	V smislu člena 73 Statuta ZP delavski svet ZP na predlog generalnega direktorja imenuje komisijo v sesta-
predsednik — Maks Sluga, nadzorna služba ZP, člana — Tomb Kraljič, fin. rač. področje ZP — Jože Sure, Elementi, z nalogo, da razišče vzroke dosedanje izgube v letu 1969 ter predlaga ukrepe in roke za ureditev nastalega položaja v tovarni radijskih sprejemnikov Sežana.
Rok za dostavo poročila organom upravljanja ZP — 20. 10. 1969.
• DS ZP sprejema na znanje ustno poročilo o pregledu poslovanja tovardne orodja Ljubljana - Stegne, ki ga je v imenu nadzorne službe ZP podal tov. Delopst.
V smislu člena 73 statuta ZP delavski svet ZP na predlog generalnega direktorja imenuje komisijo v sestavu:
predsednik - Metod Kavčič, Naprave, člana ■ —" Albert Mlekuš, strokovne službe ZP — Jože Fende, Elektromehanska, z nalogo, da razišče vzroke dosedanje izgube v letu 1969 ter predlaga ukrepe in roke za ureditev nastalega položaja v tovarni orodja Ljubljana - Stegne..
Rok za dostavo poročila organom upravljanja ZP —
10.	10. 1969.
DS ZP bo ponovno razpravljal o problematiki tovarne orodja čez 14 dni.
@ DS ZP sprejema sklep, da znaša za obračun retencijske kvote za odplačilo komercialnih kreditov za leti
1968	in 1969 interni kurz dolarja 17.— ,N din.
Za isto obdobje se uporablja tečajna razlika na ne-ustvárjeni neto devizni efekt v znesku 2,50 N din.
9 DS ZP sprejema na znanje poročilo, o financiranju elektronskega računskega centra, ki se nanaša na 56. sklep 6. zasedanja DS ZP z dne 31. 1. 1969.'
• DS ZP sprejema na znanje informacijo glede sklenjenega- sporazuma med Univerzo, Izvršnim svetom in ISKRO, po katerem nuklearni institut »Jožef Štefan« prevzema poslovanje elektronskega računskega centra na ta način, da je organiziran kot posebna organizacija združenega dela s samostojnim obračunam v sestavu tega instituta, z upoštevanjem vseh določil pogodbe med temi tremi partnerji.
Ta sporazum dopolnjuje že sklenjeno pogodbo o ustanovitvi in financiranju ERC.
® DS ZP sprejema predloženi predlog programa dela organov upravljanja združenega podjetja v letu 1969.
@ Na temelju sklepa 2. zasedanja DS ZP z dne 2. 7.
1969	objavljenih statutarnih sprememb sprejme DS ZP Spremembe in dopolnitve pogodb o pravicah in dolžnostih organizacij.
33) Na predlog UO ZP delavski . svet ZP sprejema nä-slednji sklep:
čl. 4/II statuta ZP, ki še glasi:
»v angleščini:
United Enterprise ISKRA, Elecromechainics, Telecommunications,' Electronics, Automation, Components, 'Kranj, Yugoslavia.« se spremeni tako, da se glasi:
ISKRA Z. P.
.»Bleotromochanics, Telecommunications; Electronics, Automation, Components KRANJ, YUGOSLAVIA.«
Pravni oddelek se zadolži, da predlaga registracijo naziva firme v angleščini.
ELEKTRQM EH AN IKA
SKLEPI 2. ZASEDANJA DS TOVARNE DNE 1. oktobra 1969	p
9 Delavski svet je obravnaval predlog upravnega odbora ZP Iskra z dne 3. 9. 1969, s katerim priporoča, naj se delavski sveti organizacij v sestavu ZP Iskra zavežejo, da poravnajo na njih pripadajoči del planirane izgube, ki bi nastala pri proizvodnji radijskih sprejemnikov.
Delavski svet Elektromeha-nike predloga UO ZP Iskra ni sprejel, ker bi pokrivanje
izgube pomenilo subsidiarno odgovornost, m ker tovarna Elektromehahika nima' interesa, da se omenjena proizvodnja mora obdržati za vsako ceno.
• Delavski svet je odobril, da se izplača delavcem, ki imajo po tri ali več otrok in za katere prejemajo otroški dodatek, počitniški regres za vsakega otroka po 50,00 din, kar znese skupaj 18.600,00 din.
9 Delavski svet je odobril vpis posojila za modernizacijo jugoslovanskih železnic, v višini 50.000,00 din.
Elementi
SKLEPI 6. ZASEDANJA
DS (30. 9. 1969.)
9 Delavski svet tovarne je potrdil predlog odbora za pripravo jubilejnih . praznovanj tovarne:
—	Uvedejo se. redna jubilejna praznovanja ob 10-letni-cah obstoja tovarne m posameznih obratov, kakor tudi vsakoletni jubileji 10, 20, 30 in večletnega Sodelovanja članov kolektiva v tovarni, oz. v Iskri.
Namen praznovanja, teh jubilejev je vzbuditi in utrditi ponos in privrženost članov kolektiva tovarni ter popularizirati tovarno in s tem njene izdelke na domačem in tujem, tržišču, ker je znano, da dolgoletna tradicija in izkušnje tudi jamči za solidnost izdelkov in poslovanja. Vse to bi ustvarilo ugodnejše pogoje, za plasman naših izdelkov, za lažje pridobivanje novih sodelavcev in tudi pripravljenost vseh ostalih faktorjev, da pomagajo pri nadaljnjem razvoju tovarne.
Praznovanje za leto 1969 bo v obratu Upori v Šentjerne-j uin sicer:
a)	20-letnica obstoja tovarne oz. ustanovitev »IEV«
b)	uspešen zaključek rekonstrukcije obrata »Upori«
c)	jubilej 20 in večletnega sodelovanja članov kolektiva tovarne
; d) jubilej 10 in večletnega sodelovanja članov kolektiva tovarne.
Prihodnje leto naj bo proslava 10-letnice ustanovitve obrata Keramični kondenzatorji v Žužemberku in jubilej 20 im 10 letnega sodelovanja članov kolektiva tovarne.
V letu 1971 naj bi blia proslava ustanvitve obrata Upori v Šentjerneju ter proslava jubileja 20 in HMetnega sodelovanja «lanov kolektiva tovarne. Prav tako se leta 1971 izvede proslava Iskrinega dne v Šentjerneju, povezano s proslavo 10-letndce Združenega podjetja Iskri.
Za madaljna leta pa bi se program pripravil pozneje.
—	Jubilantom se za 10, 20, 30 let neprekinjenega sodelovanja v tovarni ob priliki vsakoletne proslave podeli denarna nagrada v višini poprečnega neto osebnega dohodka tovarne v tistim letu za 10 letno nepretrgano sodelovanje.
—	Za letošnje leto bodo nagrade v zaokroženi višini
1.000.— N din (poprečni neto
OD v tovarni je nekaj nad 900.— din) za vsakih deset let sodelovanja ne giede na to—če je jubilant prejel nagrado že kdaj- prejifi’
Tako naj bi v letošnjem letu prejeli vsi, ki v letošnjim letu dopolnijo 10 in več let sodelovanja 1.000.— din, vsi tisti, ki dopolnijo 20 in večletno sodelovanje pa za vsakih deset let po 1.000.— dim to je 2.000.— din.
Pri tem so upoštevani vsi tisti, kr imajo neprekinjeno delovno dobo v tovarni elementov ali katerikoli drugi organizaciji ZP Iskra in so sedaj zaposleni v tovarni elementov ter upokojenci, ki sp se v tekočem letu upokojiti, če sicer izpolnjujejo pogoje.
V neprekinjeno dobo se šteje služenje vojaškega roka in prekinitev zaradi redukcije ob pomanjkanju posla, ki ni trajal več kot eno leto, pri tem pa "še šteje v Staž v Iskri le efektivni čaš zaposletve v tovarni odnosno v organizacijah Iskre..
— Letošnja proslava bo 18. oktobra z naslednjim programom© v Šentjerneju:
1.	Slavnostno zasedanje DS tovarne s priložnostnimi govori
2.	Otvoritev in ogled obrata
3.	Podelitev nagrad jubilantom in pogostitev povabljencev .in jubilantov.
Ob tej priložnosti se izvede tudi primerno propagandno akcijo s tiskovno konferenco, razstavo vseh izdelkov tovarne, slikami ostalih obratov in drugo.
Delavski svet tovarne odobrava za letošnjo proslavo potrebna sredstva.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti mojega očeta
JOŽEFA JANEŽIČA se iskreno zahvaljujem celotnemu kolektivu obrata »Stikala« za izraze sožalja ter poklonjeno cvetje
Sin Maks .
ZAHVALA
Ob nepozabni izgubi dobrega in skrbnega očeta ' FRANCA PLESTENJAKA se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem iz oddelka stiskalnic in umer-jevalnice števcev za podarjeni venec, denarno pomoč, kakor tudj za izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji
poti.
Hčerki Polda in Francka
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Šilc — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
vu:
milHIIIIIIIUIIIIIIIimillHHIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIHUllIlllllllllllllllllllillHIllIH
I ISKRA	§
= Tovarna električnih aparatov,	j§
H Ljubljana, Savska c. 3	S
K v Združenem podjetju Iskra — Kranj	Š
| razglaša	=
H prosto delovno mesto	g
I VODJE	1
| organizacijskega oddelka	=
=j Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: imeti g S mora visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali organi- = §[ zacijske smeri in 10-letno prakso od tega vsaj 5 let na = = področju organizacije dela v industrijskem podjetju, =
Š	poznati mora osnove avtomatske obdelave podatkov =
=	aktivno mora obvladati enega od svetovnih jezikov =
¡1 Ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o iz- }§ E polnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo v 15 dneh Š S na aslov: ISKRA — tovarna električnih aparatov, Ljub- E ~ ljana, Savska č. 3.	=
liiiiiuiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiim
HUMORISTI IN KARIKATURISTI
— POZOR!
Da naš list ne bo tako »uraden« sodelujte in pošljite svoje tovrstne prispevke. Dobrodošle so tudi manjše križanke s tematiko, ki se predvsem nanaša na Iskro (izdelki, naslovi tovarn, obratov).
Naslov: Uredništvo glasila »ISKRA« — Kranj
OBVESTILO
Razpored ur v zimskem kopališču v Kranju, ki so namenjene rekreaciji občanov:
Sreda	od 15.	—19. ure
četrtek	od 15.	—19. ure
Petek	od 15.	—19. ure
Sobota	od 9.	—13.30 ter od 15. —19. ure
Nedelja	od 7.	—19. ure