KATOLIŠKI
A
LETO XLIV. - Štev. 22 (2196) - Četrtek, 28. maja 1992 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE		GORIZIA	SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO l°/70% - AUTORIZZAZIONE DCSP/l/l/40509/91 /5681 /102/ 88/BU DEL 12.11.1991 ■ REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 - 28-01-1949
TASSA RISCOSSA		ITALY	
UREDNIŠTVO IN UPRAVA REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE PODUREDNIŠTVO:			RIVA PIAZZUTTA.18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 533177 - Pošni t/rn 11234499 Vicolo detle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
Pozdrav RS ob sprejemu v OZN
Deželni odbor Svetovnega kongresa s ponosom pozdravlja sprejem Republike Slovenije v Organizacijo združenih narodov. V času velikega spreminjanja sveta in Evrope, odpravljanja posledic blokovske razde-litve je ta dogodek tudi veliko priznanje demokratični Sloveniji, njenemu vodstvu kakor tudi vsem ljudem, ki so s svojo držo v najtežjih trenutkih dokazali resnično zrelost in človeško kvaliteto.
Zgodovinski dogodek je nedvomno rezultat demokratične slovenske družbe, ki je od prvih svobodnih volitev dalje strnila vse različno misleče Slovence ter njihove sile in
stremljenja. Prav gotovo pa bo sprejem v Organizacijo združenih narodov okrepil tudi Slovence izven meja Republike Slovenije, dal jim bo novega zagona, da povsod, kjer živijo, še izraziteje prispevajo k izgrajevanju nove Evrope in novega sveta, v katerem bodo na prvo mesto stopile pobude za reševanje življenjskih in ne več ideoloških problemov. To pa pomeni ovrednotenje prav vseh delov istega naroda, kar je edino poroštvo za napredek in soustvarjanje novega, na vsak način kvalitetnejšega obdobja.
Deželni odbor Svetovnega slov. kongresa
Scalfaro - predsednik republike
Oscar Luigi Scalfaro
Na šestajstem glasovanju na Mon-tecitoriu, sedežu poslanske zbornice, je končno prišlo do zaželenega belega dima, da se izražamo v jeziku papeških volitev. V ponedeljek, 25. maja, je nad tisoč volilcev-senatorjev, poslancev in deželnih delegatov - izvolilo novega državnega poglavarja. Predsednik italijanske republike je postal Oscar Luigi Scalfaro, 73-letni predsednik poslanske zbornice po aprilskih parlamentarnih volitvah. Scalfaro je prejel 672 glasov s strani 1002 volilca (potrebni kvorum je znašal 508 glasov). Zanj so glasovali poleg vladnih strank (DC, PSI, PSDI, PLI) tudi PDS (bivši komunisti), radikalci, zeleni, Rete in še kdo drug. Predsednik priseže uradno v četrtek, 28. maja.
Oscar Luigi Scalfaro je doma iz
Novare in že od mladega močno uvrščen v katoliške kroge lastnega mesta. Tako je bil predsednik Katoliške akcije v Novari. Politično spada v demokrščansko stranko; med vojno se je pridružil protifašističnim silam v borbi za osvoboditev. Skoraj vsa povojna leta je bil parlamentarec, kasneje večkrat državni podtajnik v raznih ministrstvih. Bil je tudi večkrat minister, zadnjič za notranje zadeve v Craxijevi vladi. Kot rečeno, je sedaj dober mesec vodil poslansko zbornico.
Scalfaro velja za izrazito načelnega človeka, zvestega svojim krščanskim principom, obenem pa je znan po svojem razumevanju in dialogu z drugače mislečimi. Na splošno politični opazovalci menijo, da je Scalfaro nekako nadstrankarski človek, ki ni izraz aparata (partitocrazia). Prav zato uživa veliko simpatij tudi izven svoje stranke.
Čestitke novemu predsedniku
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je takoj čestitalo novoizvoljenemu predsedniku italijanske republike Oscarju Luigiju Scalfariju.
V	brzojavki je tudi voščilo, da bi uspešno deloval v korist vsedržavne skupnosti in pri tem izkazoval občutljivost do problemov Slovencev v Italiji.
Begunci - izziv k solidarnosti
Reka beguncev iz Bosne in Hercegovine narašča, vedno več je pribež-nikov. Njih število je negotovo, morda jih je že poldrugi milijon, ki so se pridružili prejšnjim beguncem Hrvatom. Gre za otroke, žene, starejše osebe, saj so moški vsi pod orožjem, tako Muslimani kot Hrvatje. Srbi niso dosti na boljšem, le da ti bežijo v Srbijo.
Hrvaška ne more več sprejemati vseh beguncev. Zanje že postavljajo šotore. V Sloveniji je beguncev že 50 tisoč in so razmeščeni po vsej Sloveniji; na Primorskem v Ajdovščini, Postojni, Tolminu, Ilirski Bistrici. Namestili so jih predvsem po nekdanjih kasarnah, ki jih je lansko leto zapustila Armada. Toda ne Hrvaška ne Slovenija ne moreta več sprejemati novih beguncev, zato sta se obrnili na sosednje dežele, posebno na Italijo in na Avstrijo. Italija jih je že sprejela nekaj tisoč, Avstrija se pa beguncev bolj otepa, čeprav jih je nekaj že sprejela. Pa tudi begunci ne marajo v tuje države. Najrajši bi ostali »doma« v Sloveniji ali
(se nadaljuje na 2. strani)
Slovenija v Združenih narodih
Solidarnost s tržaškim škofom
Na volilnem shodu, ki so ga v nedeljo, 24. maja, priredili misovci na trgu Unita v Trstu, ponovno niso štedili z očitki na račun tržaškega škofa msgr. Bellomija. Po nesramnih plakatih, sestavljenih na podlagi povsem izkrivljenih poročil o papeževem obisku v Trstu, se nesmiselna in brezumna gonja nadaljuje. Očitno gre neofašistom le za volilno računico, saj so namigovanja, češ da škof podpira uvedbo »bilingvizma«, gola izmišljotina. Žalostno pa je to, da kot kažejo izidi nedavnih volitev, ljudje na tako argumentiranje 2 lahkoto nasedajo.
Pri tem početju bi morale misovce vse demokratične stranke odločno obsoditi in jih s tem osamiti. Žal pa igra volilna računica prvo violino tudi Pri drugih strankah, ne le pri misovcih. Brenkati na strune protislovenstva očitno v Trstu še vedno prinaša glasove.
Zato pa Katoliški glas odločno obsoja gonjo proti tržaškemu škofu Bel-l°miju, kateremu izraža svojo solidarnost in podporo. Naš glas nima velikega odmeva in vpliva, vendar izraža mnenje mnogih iskrenih in dejavnih katoliških laikov, ki želijo prispevati svoj delež k ustvarjanju tiste kulture S02'tja, ki jo naše mesto tako potrebuje.
Petek, 22 maj, bo ostal za Republiko Slovenijo zgodovinski dan — ta dan je namreč stopila v Organizacijo Združenih narodov. Postala je 176. članica Združenih narodov, svetovne organizacije, ki od konca druge svetovne vojne povezuje države sveta. Skupno s Hrvaško in Bosno-Hercegovino je tako polnopravno vstopila v družbo drugih držav, velikih in majhnih, ki vidijo v OZN tisti svetovni organ, ki lahko s svojo edinstveno moralno in politično (če že ne vojaško) silo vpliva na ravnovesje in mir v svetu. In če so se za Slovenijo stvari že v glavnem uredile in normalizirale, to še ne velja povsem za Hrvaško, kjer je suverenost države še vedno ogrožena. Še najbolj tragično pa se to kaže v Bosni-Hercegovini, ki je sicer postala tudi redna članica OZN, kljub temu pa jo obstoječe vojno stanje iz dneva v dan bolj uničuje.
Sklep o priznanju treh republik nekdanje Jugoslavije, je Glavna skupščina Združenih narodov v Nevv Yorku sprejela soglasno, s ploskanjem in brez glasovanja. Prisotni so bili najvišji predstavniki treh republik. Za Slovenijo in Hrvaško predsednika Milan Kučan in Franjo Tudjman, za Bosno pa zunanji minister Silajdžič. Prisoten je bil tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Pred Stekleno palačo so slovesno dvignili slovensko trobojnico in obe drugi zastavi.
Predsednik Milan Kučan je v slovenščini nastopil pred Glavno skupščino OZN in orisal glavne obrise boja za slovensko državo in njeno mesto v mednarodnih odnosih, za
kar je sprejem v Združene narode osnovnega pomena. Predstavnika Hrvatske in Bosne pa sta spregovorila v angleškem jeziku. Glavni tajnik OZN Butros Gali je ob sprejemu prisrčno voščil državam članicam mir in napredek.
ZDA IN EVROPA PROTI SRBSKI OSVAJALNI POLITIKI
In če so tri nekdanje jugoslovanske republike danes polnopravne članice svetovne organizacije, pa se položaj v nekdanji zvezni državi sploh še ni uredil. To velja še posebej za stalne vojne operacije na ozemlju Bosne-Hercegovine z vsemi skrajnostmi in grozotami. Med tem je zlasti zadnji teden postal eden najbolj perečih problemov problem beguncev. Množice se kar naprej pomikajo proti severu oz. zahodu. Hrvaška sama ne more več kljubovati ogromnemu številu pribežnikov (nad petsto tisoč), enako tudi Slovenija. Pred dnevi so večje skupine prišle v Italijo ter se nastanile delno v naši deželi delno pa na drugih severnih območjih, kot npr. Južna Tirolska. Naj še dodamo, da so se del bosanskih beguncev, ki so že prišli z vlakom do Divače, na tej postaji razbežali, ker niso hoteli v Italijo. Večje šotorišče za begunce je pripravljeno med drugim na nekdanjem goriškem letališču pri Mirnu.
Med tem časom pa se množijo tudi politične in diplomatske akcije. Predsednik vlade Andreotti je v pismu ameriškemu predsedniku Bushu zaprosil za sodelovanje in pomoč Amerike pri tem težavnem vprašan-
ju. Nadalje je videti, da se Washing-ton vedno bolj zaveda težke srbske odgovornosti in napadalnega značaja Miloševičeve politike. Pri tem so ZDA že sprejele nekaj svarilnih ukrepov naproti Beogradu. Tako letala JAT ne smejo prileteti oz. odleteti z ameriškega ozemlja oz. nanj. V načrtu so nove sankcije, ki bi naj predvsem Srbijo in Črno goro (ali novo tretjo Jugoslavijo) prisilile k pameti. Ameriški državni tajnik James Baker je med obiskom v Londonu celo namignil na možnost mednarodnega vojaškega posega, ki bi edini lahko prinesel spremembe v dosedanji trmoglavi beograjski politiki. Vidi se, da so se v Washingto-nu spomnili na uspešno izkušnjo vojaškega nastopa proti Sadamu Husseinu v Iraku...
V	Lizboni pa so zunanji ministri Evropske gospodarske skupnosti še neodločeni, kakšno pot ubrati. Zunanji ministri (še precej jih je tudi manjkalo) so dali mandat strokovnjakom, da izdelajo shemo za vrsto možnih sankcij, o čemer naj bi razpravljali čez nekaj dni v Bruslju. Kaže, da so bile nekatere članice EGS neodločne (tako Francija in Grčija) za takojšnjo kazen Srbiji.
Prejšnje dni se je mudil na uradnem obisku v Ljubljani ruski zunanji minister Andrej Kozirov, ki se je pogovarjal z najvišjimi slovenskimi predstavniki. To je prvi visok obisk predstavnika moskovske vlade v neodvisni in suvereni Sloveniji. Gotovo je želja ruske vlade, da pobliže spozna novo slovensko stvarnost in naveže konkretnejše stike z Ljubljano.	Spectator
Medškofijsko romanje
nedelja, 31. maja 1992
Kot bratje skupaj z Marijo
Da fratelli insieme con Maria
Duc’ come fradis cun Maria Santissima
V	prejšnjih številkah našega časopisa smo že poročali o odprtju novega sedeža doberdobske hranilnice. Ta važni dosežek omenjene ustanove je vodstvo zavoda hotelo obeležiti tudi z izdajo brošure, ki noče biti turistični vodnik, niti strokovna razprava o Doberdobskem Krasu in njegovih ljudeh, temveč delo, ki naj nakaže značilnosti in lepote te edinstvene stvarnosti. S temi besedami ga je tudi označila na predstavitvenem večeru v Doberdobu avtorica Lučana Budal.
Publikacija Iz preteklosti v bodočnost je razdeljena na štiri, medsebojno dopolnjujoče se enote. Prva, Naši kraji in ljudje, nudi zgoščen zemljepisni, naravoslovni, zgodovinski in
etnološki opis občine Doberdob; sledi ji enota Gospodarske dejavnosti skozi čas, ki skuša razbrati postopno preobrazbo tukajšnjega prebivalca iz kmeta v delavca, izseljevanje zaradi iskanja donosnejše zaposlitve ter v zadnjih letih ponovno vračanje domov. Poglavje dopolnjujejo tudi so-ciodemografske osvetlitve in ponazoritveni grafikoni.
Tretja enota nosi naslov Hranilnica do danes in nudi sintetični prikaz 84-letnega razvoja Kmečko-obrtne hranilnice in njenih dosedanjih dosežkov. Prikaz občine Doberdob se sklepa s spletom umetniške besede in fotografske prepričljive govorice, zbranih pod naslovom Lepa si naša rodina.
Navedki so iz pesniških stvaritev Srečka Kosovela, Stanka Vuka, Vinka Beličiča in Giuseppa Ungarettija ter proznih: Scipia Slataperja in Franke Ferletič. Zastopani so torej avtorji, ki jim je bil ali je Kras ljuba rodina ali privlačen svet za njihovo bogato duševnost. Podani so v originalnem jeziku, medtem ko je celotno delo dvojezično.
Tudi grafična oprema publikacije
izdaja njeno kraškost — od platnice z okenskim kamnitim okvirom na razbrazdanem zidu do povezovalne rdeče barve, zgoščene v črto, ki teče preko strani. Nevsiljiva in sveža ureditev gradiva je delo mlade umetnice Nadje Bevčar. Fotografske posnetke pa so prispevali ljubitelji te umetnosti: Silvan Bevčar, Marino Černič, Karlo Ferletič, Flavio Moset-ti in Zdenko Vogrič.
Iz preteklosti v bodočnost hoče biti zahvala vsem, ki so prispevali k rasti Kmečko-obrtne hranilnice in hkrati poziv domačinom k spoštovanju dragocene dediščine narave in svoje kulture.
II
Iz preteklosti v bodočnost
DUHOVNA MISEL ZA PRAZNIK GOSPODOVEGA VNEBOHODA
- Vsemogočni Bog, v tej hvalni daritvi se veselimo vnebohoda tvojega Sina, ki tudi nam zagotavlja poveličanje. Prosimo te, podari nam trdno upanje, da smo tudi mi poklicani k tisti slavi, v katero je šel pred nami Jezus Kristus,
tvoj Sin...
Begunci - izziv k solidarnosti
na Hrvaškem v prepričanju, da je od tam bliže domov.
Spričo tega pojava se oglaša človeška vest in posebno še krščanska vest. Človeška vest se kaže v prizadevanjih Rdečega križa za pomoč beguncem. Slovenska in hrvaška vlada sta že apelirali na Rdeči križ in na mednarodno organizacijo za pomoč beguncem. Ta res prihaja, a je nezadostna. Tu se je pojavila tudi Cerkev. Najprej je tu beseda sv. očeta. Ta ne zamudi priložnosti, da bi ne opominjal svetovne javnosti na tragedijo v BiH in jih pozival k iskanju poti za pomiritev in za pomoč prizadetim. Dejal je: »Spopad v BiH obvezuje vse ljudi dobre volje in predvsem vse verne ljudi k solidarnosti do teh naših bratov in sester, tako preizkušenih v nesreči. Pred našimi očmi so prestrašeni obrazi tolikih otrok in starejših oseb, ki prosijo
(nadaljevanje s I. str.J
za pomoč.« Toda tu je tudi praktična pomoč škofijskih Caritas. Te delujejo pod vodstvom Cerkve v Sloveniji, na Hrvaškem in pri nas posebno v vseh škofijah severo-vzhoda. Msgr. Bellomi se je oglasil s posebnim pismom na svoje vernike. Cerkve se morajo pripraviti na sprejemanje. Treba je »potegniti ven« srce. Gre za žene, otroke, starejše ljudi, ki so žrtev rodomora.« V Mestrah so se sestali voditelji škofijskih Caritas iz severovzhodnih pokrajin. Srečanju je predsedoval msgr. Battisti. Sklepi: truditi se za prenehanje vojne; čimbolj pomagati beguncem; priskočiti na pomoč predvsem najbolj potrebnim. Ta po-
moč je že obrodila sadove. Iz Treh Benečij so škofijske Caritas že poslale za begunce 400 kamionov hrane, zdravil, obleke. Pomoč so razdelili ne glede na veroizpoved razseljenih oseb. V naših časopisih so obvestila, kje in kako se zbira pomoč za begunce. Tudi nekateri laični krogi so se izkazali, saj so se odločili za post zato, da pritegnejo pozornost na dogodke v bivši Jugoslaviji.
Najmanj občutljivi so Mitterand v Franciji, Bush v ZDA, pa Angleži. Ti pa so znani kot ciniki, ki gledajo le na svojo korist. To so pokazali tudi po zadnji vojni v maju 1945, ko so izročili Titu jugoslovanske begunce samo zato, da so se njegove čete umaknile s Koroške. Morda pa bo Sv. Duh prihodnje dni razsvetlil tudi diplomate, da se odločijo za ukrepe, ki bi ukrotili Miloševiča in njegove. Upajmo.
Goriški Slovenci za begunce iz BiH
Tragični dogodki, ki se odvijajo v teh dneh v republiki Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem, vzbujajo prizadetost tudi med Slovenci v zamejstvu. Mnogi posamezniki in organizacije so pričeli z nabirkami denarja, živil in oblačil. Obstaja že tudi cela vrsta neposrednih vezi med prebivalstvom na obeh straneh meje, ki omogoča hitro in neposredno pomoč prizadetim beguncem, ki se v tem trenutku nahajajo na novogoriškem področju.
V	teh dneh se je v Gorici sestal — oziroma ponovno oživel — goriški solidarnostni odbor, sestavljen iz predstavnikov obeh slovenskih krovnih organizacij: Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO), ki je v lanskem poletju koordiniral uspešno solidarnostno akcijo v pomoč Sloveniji.
Na prvem sestanku odbora so prisotni soglašali v pozitivni oceni vseh iniciativ, ki so jih naši ljudje in organizacije do sedaj pripravili; izraženo je bilo tudi mnenje, da se morajo te iniciative nadaljevati in po možnosti razširiti. V Gorici obstajata, poleg dejavnosti škofijske Caritas, tudi zbirna centra v Slovenskem di-
jaškem domu »S. Gregorčič« (Ul. Montesanto 84) in pri Katoliškem glasu, oziroma Katoliškem domu (Drevored XX. Septembra 85). Tudi pri sestrah na Korzu 120.
Odbor je tudi pozitivno ocenil pobudo goriške občine, da vzpodbudi med dijaki osnovnih in nižjih šol nabirko denarja za otroke iz Bosne in Hercegovine.
Odbor namerava v bližnji prihodnosti prirediti in spodbujati še nove iniciative v korist prizadetemu prebivalstvu, oziroma koordinirati iniciative posameznih organizacij in posameznikov. Goriški solidarnostni odbor zatorej poziva v tem trenutku naj posamezniki s celotnega goriške-ga področja podprejo posamezne zbirne pobude. Poseben poudarek pa je dan na potrebe najmlajših (pri tem
Zveza slovenske katoliške prosvete poziva včlanjena društva, zbore in druge organizacije, da se vključijo v akcije za zbiranje finančnih in drugih sredstev za begunce iz Bosne in Hercegovine, ki so v Sloveniji. Sred-
Kaj je pravzaprav vzrok za veselje celotne Cerkve, velike družine božjih otrok, Jezusovih sester in bratov?
Glavna mašna prošnja našteje predvsem dva razloga:
- dogodek Gospodovega vnebohoda zagotavlja tudi nam poveličanje - večno življenje v nebesih;
- moč naše vere daje trdno upanje, da bomo tudi mi dosegli Jezusovo slavo.
Molitev obenem opozori na veliko resnico vere: Cerkev je Kristusovo skrivnostno telo. On sam je glava tega telesa, mi vsi pa udje. Jezus je namreč rekel svojim apostolom: »Jaz sem trta, vi mladike« (Jn 15,5). Kamor je šla glava (Jezus), tja bodo šli tudi vsi udje (Cerkev).
Kristjani, ki nosimo v sebi dragoceni dar božje milosti - svojo trdno in zvesto vero, živimo v trdnem upanju, da bomo nekoč, ob koncu časov, skupaj z Jezusom, deležni polnosti življenja v nebesih. To nam je zagotovil Jezus sam: »Odhajam, da vam prostor pripravim... da boste tudi vi tam, kjer sem jaz« (Jn 14,2 - 3).
MILAN NEMAC
Oder 90 se je ponovno predstavil
Uspešno in intenzivno delovanje goriške gledališke skupine
V	nedeljo, 24. maja 1992, se je gledališka skupina ODER 90 ponovno predstavila goriškemu občinstvu. Na oder Katoliškega doma so tokrat postavili igro Karla Sieberja »Svoje-glavček«. Gre za izsek iz domačega življenja v gorskem svetu, kjer živi gostilničar Potokar s hčerko Polonco, hlapcem Jožetom in deklo Cilo. K Polonci (svojeglavček) se hodi ženit gorski vodnik Tone, v kočo pa pride na počitnice tudi svojevrsten in neroden turist iz Zagreba. Po raznih zapletjajih se zaljubljenca vzameta.
Delo je na odru steklo prijetno in tekoče. Igralci so sproščeno in duhovito nastopali v raznih smešnih situacijah in zabavali občinstvo. Še
mislimo na plenice, otroška oblačila, itd.)
Poleg tega odbor namerava v naslednjih dneh odpreti poseben tekoči račun pri Kmečki banki v Gorici za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine.
Za vse podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo na urad Dijaškega doma v Gorici (tel. 533495) ali pa na uredništvo Katoliškega glasa v Gorici (tel. 533177).
Odbor
Tudi odborništvo za civilno zaščito pri goriški občini je pobudnik nabiralne akcije za begunce iz Bosne in Hercegovine
V	tem tednu izvaja akcijo na šolah. Priporočamo, da pobudo široko podprete.
Uredništvo
Zveza slovenske katoliške prosvete za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine
stva se zbirajo na Katoliškem glasu in v Katoliškem domu in so namenjena slovenski Karitas.
V ta namen je Zveza že darovala 500.000 lir.
posebno sta bila simpatična nastopa Marka Černiča v vlogi nerodnega hrvaškega turista in naivnega hlapca Jožeta, ki ga je odigral Valentino Pintar. Posrečen in mladostno razpoložen je bil nastop Iva Špacapana v vlogi Toneta; možak, pač kot se spodobi, je Kazimir Černič, oče in gostilničar. Tudi Elena Bensa (svojeglavček) je prepričljivo podala svoj trmasti značaj in tipično žensko ljubosumnost, Katja Sfiligoj (Cila) pa delavnost in preprostost prave hišne dekle.
Nedeljska predstava je bila še toliko bolj prijetna, ker so jo popestrili z glasbenimi vložki, ki jih je na tekst izrecno napisal Hilarij Lavrenčič. V živo pa je na klavirju mojstrsko spremljal Miran Devetak.
Celotna predstava je ponoven uspeh ODRA 90. Za to pa ima velike zasluge režiser Franko Žerjal, ki je mentor skupine že od vsega začetka in je tudi tokrat pokazal vse svoje gledališke sposobnosti.
Pri postavitvi so sodelovali Dušan Kobal za pripravo petja, Benedikt Kosič za sceno, Snežiča Černič za kostume in maske, Fabijan Sfiligoj za luči in Mirjam Obljubek kot sufler-ka. Pa še: Anka Černič, Danjela Klanjšček, Tamara Kosič, Mario Leopoli in Marjan Markežič.
ODRU 90 in vsem, ki so prispevali h gledališkemu projektu, naj gre zahvala za prijetno uro zabave, pohvala za uspešno opravljeno delo in iskreno voščilo za nadaljnje uspehe.
Prizor iz Svojeglavčka (Tone - Ivo Špacapan in Polonca - Elena Bensa)
Knjiga v spomin papeževega obiska
Odbor za papežev obisk v goriški škofiji je pripravil in že tiskal knjigo s papeževimi govori in fotografijami ob njegovem obisku v Ogleju in Gorici. Slike so barvane. To knjigo z vsemi slikami bomo s slovenskimi prevodi izdali za naše vernike. Knjigi bodo dodane fotografije s papeževega obiska v Trstu in njegovi glavni nagovori; vse v slovenščini, česar italijanska izdaja nima. Zato bodo knjigo gotovo radi naročili in brali tudi na Tržaškem. Knjiga bo izšla prav v kratkem. Zato počakajte z nakupom knjige v italijanščini.
Stanko Premrl, zlatomašnik
Sv. oče je molil tožni venec pred podobo svetogorske M.B.
Sv. oče odhaja iz stolnice po molitvi rožnega venca (foto Altran)
V	soboto, 2. maja, je sv. oče Janez Pavel II. zaključil svoj obisk v goriškem mestu z obiskom v goriški stolnici in z molitvijo rožnega venca pred podobo svetogorske Matere božje, ki so jo prav za to priložnost prenesli s Sv. Gore v stolnico. Vstop v cerkev so imele družine s posebno vstopnico; zastopane so bile vse župnije v škofiji. Potem redovnice, redovniki, nekaj duhovnikov, med njimi tudi škof M. Pirih, in drugih povabljenih vernikov. Ob vhodu v cerkev je papeža pozdravil stolni župnik don Sergio Ambrosi, v cerkvi je sv. oče najprej pozdravil Najsvetejše, nakar je kleče v prezbiteriju odmolil rožni venec kot vsako prvo soboto v mesecu. Molitev so oddajali vatikanski radio in tudi nekatere TV postaje. Po rožnem vencu je papež zmolil oglejske litanije Matere božje, ki so bogatejše kot lavre-tanske. Ko je papež odhajal iz cerkve, je papežu v slovo zapel štan-dreški cerkveni pevski zbor pesem Marija, skoz življenje. Ob koncu bi moral sv. oče imeti nagovor, ki je pa odpadel iz neznanih vzrokov. Najbrž zaradi pomanjkanja časa, saj se je rožni venec zavlekel, ali pa zaradi utrujenosti sv. očeta, ki se mu je na obrazu poznala. Ker papež pripravljenega nagovora ni imel, ga tu objavljamo v celoti, v prevodu M.
Perat.	...	.	.
(Ured.)
Ob zaključku sv. rožnega venca, na prvo soboto v mesecu maju, mi je še posebno drago, da se v tej stolnici, ki je duhovno središče goriške nadškofije, spomnim vseh, ki sestavljajo njeno krščansko občestvo.
Pozdravljam vas, ki ste tukaj zbrani, nadalje pozdravljam vse one, ki so se naši molitvi pridružili preko radia in televizije. Še posebno pozdravljam družine, mladino, ostarele, bolnike in tiste, ki se v župnijah ter v ustanovah posvečenega življenja v premišljevanju skrivnosti rožnega venca vsak dan srečujejo z Marijo. Vsakodnevno zatekanje k preblaže-ni Devici, božji Materi, je krščanskemu ljudstvu opora na njegovi zemeljski poti proti nebeški domovini.
ČEŠČENJE MATERE BOŽJE -TRADICIJA OGLEJSKE CERKVE
Prav dobro vem, kako je tudi v vaših krajih zakoreninjena ljubezen in Pobožnost do Matere božje in kako je že od davnih časov živo Marijino češčenje, kar je že stoletna tradicija oglejske Cerkve.
Še predno je bila namreč slovesno Proglašena v Efezu (1. 431) »Marija kot Mati božja«, je pisal oglejski patriarh sv. Hromacij (308-400): »Ni
mogoče govoriti o Cerkvi, če ni med brati navzoča Marija, mati Gospodova: tam je Kristusova Cerkev, kjer se oznanja učlovečenje Kristusa iz Device.« Ob obrambi nauka o učlovečenju se je hitro v teh krajih razvila pobožnost do Marije, božje Matere. O tem pričajo oglejska bazilika, posvečena Mariji v petem stoletju, bazilika sv. Marije Milosti v Gradežu pa Marijina cerkev na Barbani in Marcelliana v Tržiču, vse zgrajene v šestem stoletju. Po letu tisoč so bile zgrajene cerkve Matere božje na Sv. Gori, na Prevalu, Ma-donna di Strada v Visconeju, žalostne M.B. v Gradišču, Rože Skrivnostne v Krminu in poleg tega še 15 drugih cerkva in 35 kapel, posvečenih Mariji.
In silno staro pričevanje so tudi litanije M.B., odkrite v nekem rokopisu, ki je nastal v Ogleju in se hrani
v	Parizu.
V	teh litanijah krščansko ljudstvo kliče Marijo Devico kot »Mater luči«, »Mater resničnega veselja«, kot »našo pot k Bogu«. V teh litanijah prevladuje vzklik luči in vesolja. In prav luči in veselja potrebuje današnji človek, žejen resnice in ljubezni.
MARIJI IZROČAM NAŠE DRUŽINE
Marija naj še naprej blagohotno vodi vaše korake, dragi bratje in sestre, še posebno v teh devetdesetih letih, ko Goriška Cerkev, na svoji poti proti letu 2000, vso svojo dušnopa-
V	nedeljo, 31. maja, popoldne bo romanje na Sv. Goro obeh Goric. Tam bo sv. maša ob 16. uri.
K temu romanju so na poseben način povabljeni verniki obeh Goric, stare in nove. Lepo bi bilo, ko bi se tega romanja udeležili tudi verniki iz obeh dekanij, novogoriške in štan-dreške. Na Sv. Gori bo somaševan-
stirsko pozornost obrača na družino, da bi — v luči božje Besede — našla nove poti za njeno ponovno evange-lizacijo.
To novo evangelizacijo čakajo mnoge in nelahke borbe; mnogo je tudi težav, ki danes spremljajo družinsko življenje. Zato usmerite svojo dušnopastirsko dejavnost predvsem na družinsko skupnost, na njeno ponovno evangelizacijo in na katehezo, ki naj zajame odrasle in družino v njeni celoti. Naj vam pri tem pomaga božja Mati, ki jo pri vas tako prisrčno častite. Njej izročam vašo drago nadškofijo in celotno deželo Furlanijo-Julijsko krajino, ki mi jo je bilo dano obiskati. Naj bo božja Mati trdna in varna vodnica vaših misli in vaših src v tem pomembnem in nelahkem trenutku vašega cerkvenega življenja. Naj v vaših družinah obudi spoštovanje do življenja in do materinstva in naj utrdi zakonsko zvezo. Naj tako vsaka družina postane središče razgovora, pospeševanja in medsebojne opore za versko rast, v duhu sodelovanja in sprejemanja.
Naj sveta Devica obilno blagoslo-
vi	tiste družine, ki delajo za razširitev evangeljskega sporočila in pri tem sodelujejo z vsemi tistimi člani škofijske skupnosti, ki se s svojim apostolskim delom trudijo za novo evangelizacijo vaše dežele.
Vsem vam želim, da bi ta Marijin mesec preživeli stalno povezani z Materjo našega Gospoda.
Se posebno naj sveta Devica nakloni moč in tolažbo posvečenim dušam, ki so Bogu še posebno drage, in naj jim pomaga pri njihovem evangeljskem pričevanju; naj za vašo nadškofijo izprosi novih in gorečih duhovnih poklicev, tako v duhovniški službi, kot v apostolatu in kontemplativnem življenju.
»Sveta Marija, naša pot k Bogu, pridi nam na pomoč.«
Po njeni priprošnji kličem na vas vse božji blagoslov.
Janez Pavel II.
Papež je omenil Marijina svetišča v sedanjih mejah goriške nadškofije, v mejah pred 15. septembrom 1947 pa imamo še druge Marijine božje poti: Kapela v Novi Gorici, Vitovlje in Log v Vipavski dolini, Bršljanska Mati božja na Krasu, Marija Snežna, Marijino Celje in Men-gore v Soški dolini.
je goriškega in koprskega škofa. Letos naj bo to romanje še bolj doživeto, saj se bomo na Sv. Gori zahvalili tudi za pastoralni obisk sv. očeta, ki je v goriški stolnici molil pred podobo milostne svetogorske Kraljice.
Iz Gorice bo ob 14. uri odpeljal poseben avtobus. Odhod s Travnika.
Leto 1942 je bilo bogato na novih mašah, zato je letos tudi dovolj lepo število zlatih maš, tako v goriški kot koprski in tudi tržaški škofiji. V goriški škofiji imamo tri zlatomašnike: Stanko Premrl, msgr. Barto Bertot-ti ter don Mario Medeot. V koprski škofiji so: Vinko Črnigoj, župnik v Piranu; Jožko Kragelj, župnik v Batujah, Aleksander Lestan, župnik v Črničah; v tržaški škofiji: Colomban Libero, Gamboso Emilio, Živic Marjan, Carletti Remigio. Našteli smo jih, ker so vsi študirali bogoslovje v Gorici in bili posvečeni pred 50 leti.
STANKO PREMRL
Med zlatomašniki v goriški škofiji je Slovenec Stanko Premrl. Doma je iz Vipave, kjer se je rodil 4. nov. 1915. Po opravljeni vadnici v Aloj-zijevišču je stopil v goriško malo semenišče, po končanem liceju pa v goriško bogoslovje. V mašnika ga je posvetil nadškof K. Margotti dne 30. maja 1942. Naslednji dan je pel novo mašo v Vipavi.
Njegova prva služba je bila v Bukovici. Tu je duše pasel v težkih časih vojne in po vojni: pri tem tudi marsikaj neprijetnega doživel. Tako je npr. moral nekaj časa upravljati Gradišče, ko so partizani ranili g. Drekonjo z Vogrskega. V Renčah je bil stari Valentin Pipan, pa so Stanka poverili, naj staremu gospodu pomaga.
Vogrsko, Renče in tudi Bukovica so bile vasi z močno organizacijo OF in se zato g. Stanko Premrl ni dobro počutil v takem okolju. Ko so začrtali novo državno mejo sept. 1943, se je umaknil v Gorico. Eno leto je nato bil za prefekta v Alojzijevišču, nakar ga je g. nadškof poslal v Pod-goro, potem ko je to vas zaradi starosti pustil pok. g. Reščič. Dve leti je upravljal Podgoro (1948-49), ko se
Pol stoletja mineva od onega pomladnega jutra 26. maja 1942, ko se je na poti od maševanja pod streli VOS zgrudil bogoslovni profesor Lambert Ehrlich skupaj s študentom Viktorjem Rojicem. Ljubljana je vztrepetala: bela v grozi, rdeča v zmagoslavju.
Slovenija je ječala pod tremi okupatorji. OF je tisto pomlad pokazala, kdo jo vodi in kam. Zbudil se je odpor in vnela se je državljanska vojna, ki jo zgodovinarji zadnja leta že kar svobodno raziskujejo in o nji pišejo. Svetniški duhovnik Lambert Ehrlich, razgledan po preteklosti in po sodobnosti, je v desetletju 1930-1940 in vse do svoje smrti v 64. letu življenja zbiral okoli sebe viso-košolce, ki so izpovedovali isti dve vrednosti ko on: slovenstvo in katolištvo. Kakih sto jih je zraslo ob njem - v akademskem klubu Straži in ob listu Straža v viharju. Mogoče jih je bilo kaj več, sto dvajset. V letih pre-skušnje so vsi pokazali svojo neo-majnost. Kar jih je preživelo vojno, so se umaknili v bližnjo in daljno tujino, da bi tam lahko v svobodi oznanjali spoznano resnico.
Lambert Ehrlich je moral pasti, ker je bil kot vzgojitelj in mislec preveč v napoto bojevitemu boljševiške-mu komunizmu. Ta je v protihitlerjevskem zavezništvu našel priložnost, da se iz Sovjetske zveze razširi na vso Evropo. Svoj cilj je v veliki meri dosegel kot sozmagova-lec v vojni.
Toda potrdila se je svetopisemska modrost, da se zidarji zaman trudijo, ako Gospod ne zida hiše. Leta in
Stanko Premrl
je izpraznilo mesto župnika v Štma-vru in dobil je imenovanje za Štma-ver. S tem se je za nekaj let končalo njegovo romanje iz fare v faro; v Štmavru je namreč ostal do leta 1975, ko seje preselil v sosednjo župnijo Pevmo po odhodu msgr. Antona Rutarja. Tu je zaprosil za upokojitev leta 1982, ko mu je zdravje opešalo.
Ves čas župnikovanja je bil tudi katehet na osnovnih šolah in nazadnje na nižji srednji šoli Ivana Trinka.
To je življenjski okvir g. zlatoma-šnika, ki sedaj živi kot upokojenec v stolnem župnišču v Gorici. V javnosti ga je poredko videti, ker mu zdravje ne dopušča. Tu moli, mašuje, gleda tv in premišljuje, kako se izteka naše življenje. V župnijah, kjer je bil, »zvesto pasel je ovčice«. Mi vsi mu čestitamo k mašnemu jubileju.
Zlato mašo bo ponovil v stolnici
v	nedeljo, 7. junija, ob 7. uri. Vabljeni!
Dr. Lambert Ehrlich
desetletja popolne oblasti v osvojenih deželah so se končala v razsulu politike, gospodarstva, kulture in medčloveških odnosov. Žalostna je ta ugotovitev - ob misli, da se je vera v Človeka in v Svet izkazala kot tragično slepilo ... in da je terjala toliko življenj, krvi in solz.
Še do nedavnega poveličevana desetletja strumnega komunizma nam danes hitreje in učinkoviteje ko zgodovinarji razgaljalo pogumni pisatelji, ki so se izkopali iz prevar. Žal, njih proza pričuje tudi, v kakšni materialistični šoli in družbi so doraščali in se oblikovali. Na preoranem polju bojo morali sejati zdravo seme no-
vi	ljudje: po zgledu takih, kot je bil Lambert Ehrlich. Vinko Beličič
Jugoslovanska škofovska konferenca bo ukinjena
Zadnji teden aprila so v Zagrebu zborovali škofje Jugoslovanske škofovske konference; prišli so iz Slovenije, Hrvaške in deloma iz BiH ter Dalmacije. Vseh je bilo 29. Ostali se konference niso mogli udeležiti zaradi vojnih razmer. Kot gosta sta bila na konferenci msgr. Ravignani iz Vittoria Veneta, ki je Tržačan po rodu, ter msgr. Laszlo iz Avstrije, ki je Hrvat.
Najvažnejši sklep konference je bil, da sv. Sedežu predlagajo ukinitev Jugoslovanske škofovske konference ter osnovanje narodnih škofovskih konferenc, trenutno slo-
venske in hrvaške, glede ostalih republik pa bi morali počakati, kako se bodo stvari razpletle.
Škofje so torej vzeli na znanje, da FLR Jugoslavije ni več in da zato nima smisla govoriti o JŠK. Kdaj bo Vatikan odobril ustanovitev slovenske in hrvaške škofovske konference, je pa le vprašanje časa.
* * *
Daj moji trudni duši občutiti veličino svoje ljubezni! Komur žar tvojega trpljenja ne more srca omehčati, o Jezus, ta je kakor kamen, brez življenja in ljubezni.	Leibnitz,
modroslovec
Skupno romanje na Sv. Goro
»Iz senc je pripolzel rdeči diadem«
Zbor Lojze Bratuž je dvakrat nastopil
Zbiranje zapuščine Vinka Vodopivca
V še večjih skrbeh kot običajno smo letos vadili za nastope ob koncu sezone. V zadnjih letih so se pri marsikaterem zboru pokazale vrzeli v zasedbi in tudi pri nas je bilo tako. Pri zboru, ki deluje v mestu, so od nekdaj sodelovali tudi pevci iz gori-ške okolice. Zadnja leta so se mnogi bolj posvetili svojemu domačemu, vaškemu zboru in mestno skupino zanemarili. Prav bi bilo, da bi si meščani sami pomagali, a na žalost žive ljudje v mestu zelo razpršeno in s šibkimi povezavami. Tista strnjenost, ki je značilna za ljudi na vaseh, je meščanom tuja. Današnji svet ponuja posebno mladim tisoč užitkov in razprše se na vse strani.
Pri našem zboru se je tudi zgodilo, daje letošnja zima ohladila navdušenje pri nekaterih starejših pevcih, ki so bili zboru zvesti dolgo let in so zanj veliko naredili. Toda človek je omejen in njegove zvestobe niso večne. Raznesli so že govorico, da zbora Lojze Bratuž ni več, toda take skupine, ki imajo za seboj dolgo in prestižno tradicijo, so neverjetno trdožive. Ni zdaj prvič, da se je prav pri našem zboru to izkazalo.
Napeli smo vse moči in vztrajno vadili skladbe za papežev obisk v Ogleju in na Travniku v Gorici. Skupaj nas je držal tudi ponos, da je prav naš dirigent, prof. Stanko Jeri-cijo, zložil glavno skladbo za to priliko. Slovesna Tu es Petrus je pod njegovim vodstvom zadonela iz grl združenih slovenskih in italijanskih zborov in ni je mogla zaustaviti niti nerodnost policijskih agentov, ki so na Travniku od nekoga dobili povelje, naj izvajanje prekinejo. Ko so profesorja zgrabili za eno roko, je naprej dirigiral z drugo. Jasno je bilo, da je prav ta skladba vse poslušalce navdušila, a prav tako je res, da so naši časniki skladatelja in njegov lep uspeh komaj omenili. Večina javnosti sploh ni vedela, kdo je to skladbo zložil. Prof. Stanko Jerici-jo je pač človek, ki se v javnosti ne rad sili v ospredje. O glasbi veliko premišljuje, na tihem sklada, z zbori preizkuša in povsod išče kakovost. Kaže, da so taki ljudje postali za časnikarje nezanimivi.
Za konec sezone smo se z zborom prijavili še za nastop na pevski reviji Primorska poje. Povabili so nas v Ilirsko Bistrico. Nekdanji Dom Jugoslovanske Armije je ob tej priliki doživel pravi kulturni krst in se dokončno osvobodil moreče preteklosti. Izvajanje zborov je spremljala polna dvorana poslušalcev. Zbor Lojze Bratuž je zapel solidno, kot zna tudi v kriznih trenutkih. Na sporedu so bile tri Jericijeve pesmi, in sicer dve priredbi narodnih Dekle na vrtu in Dijo, dijo, ljubica ter daljša pesem za solistko in zbor z naslovom Planinska. Tudi v tej se prepletajo
narodni motivi. Bila je to prva izvedba in občinstvo jo je nagradilo z navdušenim ploskanjem. Prepričljivo je odpela svojo vlogo solistka Barbara Piccolo. Z zadnjima dvema skladbama, Soči in Na goriškem Travniku, smo počastili spomin nedavno umrlega primorskega skladatelja Ubalda Vrabca.
Vračali smo se v zavesti, da je z zborom vedno lepo, ko kam gremo. Profesor nas je nagovoril in nas navduševal, naj za prihodnjo sezono ostanemo zvesti in naj povabimo in pepričamo še nove pevce, da bi si s številnejšo skupino lahko upali načrtovati tudi kaj več. Vsi upamo, da se bo še marsikdo odločil za resno delo pri zboru, čeprav današnji svet ne daje lepega zgleda za mirno in kulturno sožitje med ljudmi. Morda pa se bo kdo prav zaradi tega zamislil in začel ceniti prave vrednote.
Lepa majska nedelja je bila za nami. Uspešen nastop in urice družabnosti so nam vlile nove volje za bodoče delo. Ko smo se skozi zelene Brkine vozili mimo Prema, je iz Kettejeve rojstne vasi šel za nami odmev tistega verza: »Zato prešini me, o Bog, zaneti mi večni, žarki ogenj v dnu srca.«	D.	Cotar
Naši zbori na Taboru ’92
Letošnji, tokrat že triindvajseti, Tabor slovenskih pevskih zborov bo v nedeljo, 21. junija, na tradicionalnem prizorišču v Šentvidu pri Stični. Svoj nastop na tej najbolj množični manifestaciji zborovskega petja na Slovenskem je prijavilo več kot 180 zborov iz matice in zamejstva, med njimi tudi naši zbori z Goriškega in Tržaškega.
Konec aprila, ob zaključku prijavnega roka so se v nizu seminarjev za zborovodje, dogovorili o skupnih skladbah, ki jih bodo zbori zapeli na Taboru. Z njimi bi prispevali k utrjevanju pevske in kulturne enakosti zborov iz Slovenije in zamejskega zaledja. Tako je že znano, da bodo veliko pevsko srečanje in nastop združenih zborov vodili zborovodje (dirigenti), ki so s svojimi zbori zmagali na mednarodnem tekmovanju Naša pesem aprila letos v Mariboru. To so Matjaž Šček, naš primorski rojak, Klavdij Koloini, Karmina Šileč in Andraž Hauptman.
Spored Tabora slovenskih pevskih zborov se bo tudi letos začel dan pred osrednjo prireditvijo v Šentvidu pri Stični. V soboto, 20. junija, zvečer bo redni koncert izbranih zborov z Goriškega in Tržaškega ter Koroške. Z nastopi slovenskih zborov iz Italije in Avstrije se brez dvoma potrjuje in uresničuje sožitje skupnega slovenskega kulturnega prostora v pravem pomenu naših skupnih hotenj in pričakovanj.	I.V.
Obletnico smrti župnika in skladatelja Vinka Vodopivca bomo letos počastili z vrsto pomembnih kulturnih prireditev, med katere sodi tudi izdaja izbora Vodopivčevih posvetnih skladb za pevske zbore.
Ker je skladatelj ustvarjal v različnih okoliščinah, je veliko rokopisov raztresenih na Primorskem tostran in onstran meje in tudi po drugih krajih Slovenije. Zato prosimo vse, ki tovrstno gradivo hranijo, da ga izročijo Pokrajinskemu arhivu v Novi Gorici, Trg Edvarda Kardelja 3, tel. 065-24-521.
Imetnikom kakršnih koli doku-
Prva nagrada zboru »J. Gallus« v Vittoriu Venetu
Mešani pevski zbor »Jacobus Gallus«, ki ga sestavljalo mladi slovenski pevci in pevke iz Trsta in okolice in ki ga vodi prof. Stojan Kuret, se je 23. in 24. maja udeležil pevskega tekmovanja v Vittoriu Venetu. Nastopal je v obeh predvidenih kategorijah, polifoniji in prirejenih ljudskih pesmih. V polifoniji je dosegel 2. nagrado, v ljudskih pesmih 1. nagrado, na koncu pa je odnesel še priznanje, naslovljeno po Efremu Casagrande-ju, za najboljši nastopajoči zbor na celotni prireditvi. V prvi kategoriji se je zbor predstavil z zbori Marija Kogoja, v drugi pa s priredbami Kogoja, Kumarja, Vrabca in Merkuja. Za mlade pevce in njihovega zborovodjo pomeni to priznanje prav uspešen začetek delovanja, pa tudi spodbudo za še uspešnejše delo v bodoče.
Jubilej vzornih pevcev
S slavnostnim koncertom na Viru pri Domžalah je ena najuglednejših slovenskih vokalnih skupin Oktet bratov Pirnat, ki ga poznajo tudi mnogi Slovenci na Goriškem in Tržaškem, praznoval častitljivo 35-letnico delovanja. Ta doslej edini družinski oktet med Slovenci v matici, zamejstvu in po svetu je začel svoje plemenito glasbeno poslanstvo leta 1957 ter je bil spričo enkratne sorodstvene sestave že na prvem javnem nastopu deležen velike pozornosti, ki se je z
mentov nudimo tudi možnost odkupa. Ponuja se nam edinstvena priložnost, da tako zberemo še obstoječe originale skladb in drugo arhivsko gradivo (pisma, fotografije) in s tem dopolnimo Vodopivčev opus.
Pri tem sodelujejo:
Skupnost slovenskih organizacij Gorica
Pripravljalni odbor za postavitev spomenika Vinka Vodopivca
Goriški muzej
Zveza kulturnih organizacij Nova Gorica
Pokrajinski arhiv v Novi Gorici.
leti krepila z njegovo izjemno umetniško rastjo. Oktet bratov Pirnat iz Domžal je postal zgled, s kolikšno ljubeznijo in znanjem se je treba predajati posredovanju slovenske narodne pesmi.
V zadnjih letih so postali posebno odmevni oktetovi nastopi na stilnem koncertu renesančnih in liturgičnih pesmi v Sostrem pri Ljubljani, na prireditvi Glasba treh dežel na Studencu ter na koncertih za zamejske Slovence v Zgoniku pri Trstu in v Železni Kapli na Koroškem. I.V.
Slovenski frančiškani in minoriti imajo nova provinciala
Slovenski frančiškani so imeli v dneh od 26. do 30. aprila v Nazarjah redni provincialni kapitelj. Izbrali so novo vodstvo. Provincial je p. Polikarp Brolih, vikar pa p. Stane Zore. Razpravljali so tudi o bodočih nalogah in delovanju.
Slovenska frančiškanska provinca šteje 120 članov. Od teh jih deluje v Sloveniji 106. Med njimi je 9 bogoslovcev in 4 novinci. Skrbijo za 13 župnij in za 3 osrednje slovenske romarske poti: Brezje, Sv. Gora, Višarje.
V istih dneh so imeli svoj kapitelj na Ptuju minoriti. Novi provincial je p. Maksimiljan Klanjšek, vikar pa p. Emil Križan. Slovenska minoritska provinca šteje 56 članov, od teh je 42 duhovnikov, 6 bogoslovcev in 4 novinci. Upravljajo 12 župnij.
Zdravnik dobrote
V časopisih, po televiziji, v razgovorih pri kavi v kavarni slišiš, vidiš in bereš le o bolnikih, ki jih zavračajo v bolnicah, bolnikih, ki tožijo zdravnike in bolničarje zaradi njih nekompetentnosti, nehumanosti in sedaj tudi zaradi podkupnin. Ob tej črni kroniki tudi svetlo pričevanje o dobrem zdravniku, o zdravniku za zgled. Naleteli smo nanjo v nekem italijanskem časopisu, pa jo posredujemo.
»V svojem življenju invalidke, z dolgimi in pogostimi zdravljenji v Malcesine ob Gardskem jezeru sem srečala velikega zdravnika dr. Ivana Komjanca.
V nekaj besedah povzeti njegovo predanost za bolnike, ni lahko. Vnemar je postavil sebe in celo svojo družino zato, da nam je bil blizu, očetovski kot misijonar. Ni poznal urnikov, protokolov, vedno je bil navzoč. Zelo zgodaj je prihajal nas pozdravit in prav tako pozno zvečer, ko je odhajal.
Ko je imel nočno stražo, je pazil, da je vsak bolnik bil preskrbljen z vsem potrebnim. Ni trpel nemarnosti strežniškega osebja. Rad se je ustavljal z bolniki, posebno če so bili osamljeni, z njimi pokramljal, veselil se je vsakega izboljšanja, trpel, če se je kaj zataknilo. Želel je imeti poleg bolnika sorodnike, če je šlo za kak težji poseg.
Toda, kar je kot kaplja rose na travnati bilki, je bil njegov odgovor na vprašanje, ki smo mu me dekleta zastavile prav nepričakovano: »Gospod doktor, ali verujete v Boga?« Odgovor: »Če bi ne veroval, bi ne bil tukaj.«
Olga Gazzetta Bernardello
Dr. Ivo Komjanc je bil dolga leta zdravnik v Malcesine. Umrl je lani konec avgusta. Doma je bil iz Štever-jana. Beseda o njegovi dobroti priča, da svet ni tako črn, kot bi izhajalo iz črnih kronik.
* * *
V naši dobi se zanika potreba avtoritativnega vodstva: posledica je zmešnjava in nasilje strasti.
Fr. Forster
Tvoje pričevanje zaupanja
Tvoj podpis za dodelitev osem od tisoč IRPEF te nič ne stane, lahko pa veliko pomagaš katoliški Cerkvi in bližnjemu.
			
Stato (a scopi sociali o umanitari)	Chiesa cattolica (a scopi religiosi o caritativi)	Uniona Chiesa cristlana avventlste del 7° giorno (a scopi sociali o umanitari)	Assemblee di Dlo In Italia (a scopi sociali o umanitari)
Člani slovenskih zborov čakajo za nastop na Travniku ob papeževem prihodu
junij
1 992
Kdaj
do 7.junija Sre. 3.
Čet. 4.
Pet. 5. Sob. 6. Ned. 7.
Sre. 10.
Sob. 13.
Ned. 14.
M*
L
i n o ko I ica
Kje
Katoliški dom
20.30	Katoliški dom
19.00	Doberdob
17.00	Katoliški dom
17.00	Katoliški dom
15.00	Katoliški dom
17.30
Ned. 7.	18.00	OS	Plešivo
19.30	Sv. Ivan
20.30	Katoliški dom
Ned. 14.	18.00	Katoliški	dom
Ned. 14.	20.30	Steverjan
Sob. 20.	20.30	Sv.	Ivan
GORtGV‘
Kaj
RAZSTAVA PODOBIC
Diplomski nastop Valentine Pavio
ZAKLJUČNI NASTOP GOJENCEV
Tekmovanje - violina
ZAKLJUČNI NASTOP
Dan prijateljstva UMETNIK SEM...
Svojeglavček
MAŠA ZA M. FILEJA
Glasbena slikanica
IZLET V SLOVENIJO
Poklon M. Fileju ob 30 letnici smrti
KONCERT MePZ SEDEJ DPZ ALENKA
Pod cerkvenim obokom
*T\
Lr
Prireditelj
sso
SCGV E.Komel
SCGV E. Komel SKPD Hrast
Lipizer
Movimento sportivo
Odbor staršev
SCGV E.Komel, Oder 90
Oder 90, OŠ Plešivo
MoPZ M. Filej
SCGV E. Komel
MePZ L. Bratuž
ZSKP, SKPD M. Filej
SKPD F.B. Sedej DPZ Alenka
SCGV E. Komel
Katoliški dom. Gorica, Drevored 20.sept.85 tel. 33340
- SSO, tel. in telefax 536455
- telovadnica, tel.32310
- ZSKP, ZCPZ, SZSO-SGS, MePZ L.Bratuž in M.Filej, Oder 90, zadruga Ojsternik, ŠZ 01ympia, društvo A.Gregorčič,ansambla Prijatelji in Bleu Angels, odbor staršev, SKPD M.Filej
Vesele počitnice !
\SAf/
GOr\C*
5/11 KATOLIŠKI DOM - Supplemento al Katoliški glas n. 22,	1.000	copie-izvodov,	Priloga	Katoliškega	glasa
Goriške novice
Sovodnje Škofov pastoralni obisk
Sovodenjska bodočnost z gospodom nadškofom
Prejšnji teden je goriški nadškof opravil pastoralni obisk v Sovod-njah. Najprej je obiskal domačo osnovno šolo. Otroci so pozdravili nadpastirja s petjem in deklamiran-|jem pesmi Petra Butkoviča Domna, po katerem šola nosi ime. Škof je Jučence spodbudil, naj se pridno uči-fjo, posebno materinega jezika in naj ne pozabijo domačih vaških navad in običajev, ki so pomagale ohraniti Slovencem vero in kulturo.
Lepa so bila tudi srečanja z bolniki. Škof se je z vsakim zaustavil v Prijetnem kramljanju. Sledilo je srečanje s predstavniki občinske uprave. Škof in župan sta v svojih pozdravnih govorih podčrtala osnovne naloge cerkvenih struktur in civilnih oblasti pri iskanju skupnega napredka vseh občanov. Glavna točka pogovora je bila čimprejšnja Usposobitev že več kot tri leta neuporabnega župnišča. Obljube so bile s strani občine ponovno izrečene. Pogovor je tekel tudi o pomanjkan-iu župnikov v občini, saj so v kratkem času umrli kar trije. Tudi glede ega obstaja neko upanje. Zelo prisrčno je bilo srečanje v vrtcu. Malč-ci so pogumno pozdravili škofa in nu zapeli več pesmi.
Popoldanski škofov obisk se je za-:el na pokopališču, kjer smo molili -a vse naše rajne, ki tu čakajo vsta-enja dan. Zbralo se je precej ljudi, carje dokaz ljubezni in povezanosti
z »zmagoslavno Cerkvijo«.
Obisk in blagoslov Furlanove delavnice je bila lepa priložnost za pogovor z delavci in sorodniki uspešnega podjetja. Na tem mestu izrekamo iskreno zahvalo podjetju, ki je zastonj opravilo delo pri postavitvi novih ambonov (stojalo za branje božje besede) iz marmorja za cerkvi v Gabrjah in Sovodnjah.
Mladina je škofu razgrnila svoj program delovanja, postavljala vprašanja in zapela skavtske pesmi.
Pri večerni maši je pel mladinski zbor, sodelovali so mladi in odrasli. Po maši pa je bilo dolgo srečanje s škofom.
Pastoralni obisk je dosegel višek med nedeljsko mašo in po njej, ob srečanju z župnijskim svetom in pevci, ko je škof podal pozitivne ugotovitve ob obisku, pa tudi podčrtal potrebo po še večji zavzetosti faranov (posebno moškega dela) za skupni duhovni napredek. Vloga župnijskega sveta je prav v tem, da je podaljšana župnikova roka, ki seže tudi tja, kamor župnik ne utegne ali ne more priti. Vsekakor pa je ocena celotnega pastoralnega obiska zelo pozitivna. Mlajši in odrasli so se pri pripravi in z obiskom dobro izkazali. Župnijski svet se vsem iskreno zahvaljuje. Vse Sovodenjce pa čaka v kratkem veliko delo - obnova celotne cerkve.
Č.M.
Nagrada Livio Verni učencem šole Ivan Trinko
V	soboto, 24. maja, se je v dvorani gledališča Verdi zbrala množica Jčencev nižjih srednjih šol naše pokrajine, šolsko osebje in oblasti, starci ter politični predstavniki. Namen Prireditve je bil, svečano podeliti napade in priznanja tistim učencem in lijakom, ki so se izkazali s svojo ve-tnostjo in zanimanjem ter šolsko, vojim močem primerno napredova->• Gre za nagrado Livio Verni, ki jo ’ Gorici podeljujejo v spomin zaslužnega srednješolskega ravnatelja, či-ar ime nagrada nosi.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO E. KOMEL
GORICA GLASBENI POKLON GOJENCEV
ob zaključku šolskega leta
■ Diplomski nastop Valentine Pavio
Katoliški dom, sreda 3. junija 1992 ob 20.30 B »Umetnik sem, samo umetnik!«
Katoliški dom, nedelja 7. junija 1992 ob 17.30 B Glasbena slikanica
Katoliški dom, sobota 13. junija 1992 ob 20.30 B Pod cerkvenim obokom
Cerkev sv. Ivana, sobota 20. junija 1992 ob 20.30
SSk in prihodnje volitve na Tržaškem
Upravne volitve na Tržaškem bodo pomembna preizkušnja za našo politično zrelost. Slovenska skupnost se na njih predstavlja z zelo »močnimi« kandidatnimi listami, ki jamčijo za odločno zavzetost pri reševanju narodnih, družbenih in drugih vprašanj. Imena kandidatov dokazujejo vseslovensko širino SSk, ki se drži načel »enotnosti v raznolikosti« in samostojnega nastopanja. Uspeh na tržaških volitvah je stvar celotne Slovenske skupnosti, ki je o tem razpravljala na zasedanju deželnega tajništva 19. maja v Nabrežini.
Na seji so se prisotni izrekli proti razprševanju slovenskih glasov in proti naivnemu nasedanju na volilne vabe strank, ki so že zapravile možnost, da bi verodostojno dokazale svojo doslednost glede obrambe temeljnih pravic naše skupnosti.
Deželno tajništvo je še razpravljalo o obračunu pastirskega obiska, ki ga je opravil v škofijah Furlanije-Julijske krajine papež Janez Pavel II.
Po mnenju SSk je sv. oče dovolj jasno odgovoril na vse polemike in nesporazume o rabi slovenskega jezika s svojimi jasnimi stališči o sožitju, poslanstvu naših krajev, pravičnosti in enakopravnosti, bogastvu različnosti, in to kljub neljubim »spodrsljajem« tudi nekaterih visokih cerkvenih predstavnikov.
Deželno tajništvo SSk je potrdilo željo, da bi vse slovenske komponente v zamejstvu sestavile skupen predlog zaščitnega zakona. Obsodilo je tudi novo zavlačevanje v zvezi z začetkom slovenskih televizijskih sporedov RAI, saj je pogodba o tem med predsedstvom vlade in družbo RAI že pol leta podpisana, ne pa potrjena.
DEKLIŠKI ZBOR DEVIN
vabi na jubilejni koncert ob 20-letnici delovanja, ki bo v nedeljo, 31. maja 1992, ob 18. uri, v stari štivanski cerkvi Sv. Janeza Krstnika.
Poleg 23 nagrajenih srednješolcev so prejeli priznanje tudi trije učenci Srednje šole Ivan Trinko: Tanja Sirk, Federiko Pellegrin in Barbara Donda.
Na prireditvi, ki jo je obogatilo že na samem začetku petje mladinskega pevskega zbora šole Ivan Trinko, pod vodstvom prof. Stanka Jericija, so podelili tudi posebno nagrado za uspešno učenje latinščine in priznanje mladim višješolskim «pesnikom», ki so se izkazali na mednarodnem natečaj u Pesem za mir.
Slovencem tržaške škofije
Tržaški g. škof Lorenzo Bellomi me je po posvetovanju s slovenskimi duhovniki imenoval za svojega vikarja za slovenske vernike, kar je potrdil s svojim dekretom 16.5.1992. Sprejemam, zavedajoč se svojih skromnih moči, to nalogo za blagor našega človeka v upanju, da bom mogel biti v pomoč našemu g. škofu pri pastorali med našimi ljudmi. Obenem pa se zahvaljujem dosedanjemu škofovemu vikarju msgr. Lojzetu Škerlu, za vse, kar je kot vikar v 26 letih naredil.
Obračam se do slovenkih duhovnikov, redovnikov in redovnic v upanju, da bomo skupno in složno delali v Gospodovem vinogradu;
obračam se do vernikov v upanju, da bomo vedno ljubili Kristusovo Cerkev med nami: obračam pa se tudi do vseh ljudi dobre volje v upanju, da bomo znali iskati vsi to, kar človeku daje pravo dostojanstvo.
Verska prenova je delo nas vseh in vsakega izmed nas. Cerkev se predvsem prenavlja po osebnem spreobrnjenju, iskrenem soočanju z božjo besedo in osebnem darovanju Bogu in ljudem.
Potrebno je predvsem, da premislimo, kaj Kristus od vsakega izmed nad danes pričakuje.
Vončina Franc škofov vikar
ŽUPNIJA SVETEGA JERNEJA - OPČINE in MEŠANI PEVSKI ZBOR SVETI JERNEJ
vabita
v nedeljo, 31. maja 1992, ob 20. uri v župno cerkev za slovesen zaključek šmarnic
Sodelujejo: Dekliška pevska skupina VESELA POMLAD
Novogoriški oktet VRTNICA - umetnostni vodja prof. Alenka Saksida
Mešani pevski zbor SVETI JERNEJ
Šmarniško misel bo prebral Livij Valenčič, ki bo koncert tudi povezoval.
Pri orglah David Lenisa.
TV ekipa v Zambiji
Slovenska televizija je poslala v Zambijo k slovenskim misijonarjem posebno ekipo, ki bo filmala njih delo in razmere, v katerih delujejo ti naši misijonarji; ekipo spremlja Jože Planinšek, ki je škofijski poverjenik za misijone.
Zlata maša
V nedeljo, 30. maja, bo gospod Marjan Živic praznoval v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu svojo zlato mašo ob 10. uri. V cerkvi, kjer je imel novo mašo, se bo gospod Marjan, župnik v Bazovici, zahvalil Bogu za milost duhovniškega poklica in 50-letno služenje Kristusovi Cerkvi.
Pesem zvonov
Skupina bogoslovcev goji pritrko-vanje in se trudi, da bi se zanimanje širilo po slovenskih župnijah. V preteklosti je bilo veliko izvrstnih umetnikov, ki so znali iz zvonov privabljati čudovite melodije. Razmere po vojni niso bile naklonjene tej umetnosti in so zavrle zanimanje. Sedaj se obnavlja. Bogoslovci organizirajo srečanja in tekmovanja pritrkovalcev po slovenskih župnijah.
V nedeljo, 24. maja, popoldne je bilo tako srečanje pri Štomažu nad Ajdovščino. Sodelovalo je 11 skupin od Vrtojbe do Slovenske Bistrice, Izole in iz drugih župnij. Pritrkovalci so bili po večini mladi fantje in celo nekaj deklet. Dobri dve uri je plavala pesem zvonov po Vipavski dolini. G. Drago Klemenčič je spremljal televizijsko ekipo, ki je posnela cerkev, kraj in pritrkavanje.
Organizatorji so izbrali Štomaž, ker ima štiri nove dobro ubrane zvonove.	SZ
Rojan Pogreb vernega moža
Po kratki bolezni je Gospod v nedeljo, 17. maja, v zgodnjih jutranjih urah odpoklical Jožefa Fabjana v starosti 85 let. Doma je bil v Ponikvah na Krasu. Kot 15-leten fant je prišel v Trst in našel delo v neki trgovini z živili. Tudi naslednje njegove službe so bile vedno v podobnih trgovinah. Povsod so ga zelo cenili zaradi njegove pridnosti, poštenosti in vestnosti. Zadnjo vojno je doživljal skupaj z drugimi slovenskimi fanti v tako imenovanem posebnem bataljonu, dejansko v koncentraciji.
Vsaj 30 let je živel v naši župniji. Ohranil je trdno vernost, ki jo je prejel v svoji družini. Vsako nedeljo je bil prisoten pri slovenski sveti maši. Imel je mnogo prijateljev, ker je bil prijeten sogovornik.
Njegovi sorodniki so poskrbeli, da je našel zadnji počitek v rojstni župniji v Avberju. Pogreba se je udeležilo lepo število ljudi, saj so ga poznali, ker se je ob večjih praznikih vedno vračal v svoj rojstni kraj. Poleg g. župnika iz Tomaja, ki sedaj opravlja Avher sta somaševala g. Franc Zlobec, bratranec pokojnega Jožeta, in duhovnik iz Rojana. Avberški moški zbor je spremlajal pogrebno slovesnost z ubranim petjem.
Dobri Bog naj bo dragemu Jožetu bogat plačnik!	SZ
Valentina Pavio, študentka klavirja na Slovenskem glasbenem centru Emil Komel v Gorici, bo izvajala svoj diplomski program v sredo, 3. junija 1991, ob 20.30 v dvorani Katoliškega doma
Listnica uredništva
»Jamarji«, ki so darovali sv. očetu svečo, so slovenski tržaški duhovniki.
PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na
30. PRAZNIK ČEŠENJ
Petek, 29. in sobota 30. maja: ob 17. uri odprtje kioskov: sledi nastop ansambla Happy Day.
Nedelja, 31. maja: ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri nastop gojencev diatonične harmonike P.D. F. Venturini od Domja; sledi zabava z ansamblom Krt;
Ponedeljek, 1. junija: ob 17. uri odprtje kioskov; zabava in nastop z ansamblom California.
N»,
srt
Na istem mestu je v zadnji številki po pomoti bila napačna slika: to so bili pogumni malčki, člani Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel na Pastirčkovem dnevu v Gorici! Tokrat pa objavljamo sliko slepih deklet, ki so izvajale glasbeni program
30 let bo od smrti prof. Mirka Fileja
Kmalu bo že 30 let, odkar nas je zapustil prof. Mirko Filej. Njegovo delo in dediščino nadaljujejo Zveza slov. katol. prosvete, pevski zbori, posebno moški zbor Mirko Filej, ki ga vodi profesorjev učenec in prijatelj Zdravko Klanjšček, v šoli nadaljuje tudi prof. Stanko Jericijo, nadaljujejo pa tudi vsi, ki skrbijo za Katoliški dom. To so ustanove in organizacije, ki so povezane s pokojnim profesorjem in ohranjajo njegov spomin. Zato je kar na mestu, da se ga vsi na poseben način spomnimo
ob 30-letnici njegove smrti.
V ta namen bo dne 10. junija, prav na obletnico profesorjeve smrti, maša zadušnica v cerkvi sv. Ivana ob 20. uri; cerkev sv. Ivana je namreč pokojni upravljal. V nedeljo, 14. junija, ob 18. uri pa bo koncert v Katoliškem domu. Moški pevski zbor Mirko Filej in drugi zbori bodo izvajali predvsem Filejeve skladbe. Že danes obveščamo, da društva in drugi uredijo svoje programe tako, da bodo omenjene dni prosti.
ODBOR STARŠEV vabi na
DAN PRIJATELJSTVA
KATOLIŠKI DOM nedelja, 7. junija 1992
PROGRAM:
10.00 sv. maša na Placuti za družine
15.00 ex tempore - risanje s kredo po zidu in nagrajevanje najboljših umetnikov
17.30	kulturni program
»Umetnik sem, samo umetnik!«
Izvajajo gojenci SCGV E. Komel in Oder 90
19.00 podelitev priznanj atletom ŠZ 01ympie ob zaključku športne sezone
20.00 koncert in zabava ob glasbi rock skupine »M1RIADE« (ex Bleu Angels)
vsekozi bo deloval dobro založen bar domače pecivo vesela zabavna glasba
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ«
V	soboto, 30. in nedeljo, 31. maja se v Štandrežu nadaljuje
Praznik špargljev
Sobota, 30. maja prosta zabava z ansamblom Prijatelji.
Nedelja, 31. maja ob 19. uri nastop štandreškega mladinskega zbora, zbora »Rupa-Peč«, člani društva »Podgora« uprizorijo spevoigro »Za prazen nič«, dramska skupina iz Štandreža pa vesel prizor »Obravnava«. Nagrajevanje Ex tempore.
Sledi ples z ansamblom Souvenir.
Bogat srečolov, odlični šparglji ter domača jedila in pijača.
Delo in spisi dr. Janka Kralja še niso zbrani; zato prosim vse tiste, ki se ga spominjajo ali imajo nanj osebni spomin, da to napišejo in odpošljejo podpisani. Hvala!
Lučka Kralj
Naslov: Lučka Kralj, Ramon L. Falcon 4158 1407 - Buenos Aires Argentina
Praznik špargljev v Štandrežu
Prvi del Praznika špargljev, ki se je vršil v soboto, 23. in v nedeljo, 24. maja, je lepo uspel.
V soboto je mlade zabaval ansambel Happy day, v nedeljo pa so prireditelji prosvetnega društva »Štandrež« poskrbeli za prijeten program, ki je privabil veliko gledalcev. Predstavile so se tri skupine: otroška folklorna iz Nove Gorice »Pepelka«, štandreška ritmična in baletna ter plesni klub iz Nove Gorice. Na ploščadi se je najprej predstavilo skoraj 50 otrok, starih od 5 do 8 let, članov novogoriške folklorne skupine, ki so zaplesali pozdravni ples pomladi, kavbojsko in slovensko polko. Mlade plesalke in plesalci, ki jih vodi Vladka Juretič, so takoj ustvarili prijetno vzdušje, ki se je nadaljevalo tudi z nastopi ostalih skupin.
Za novogoriškimi otroci so se zvrstili člani štandreške ritmične in baletne skupine, ki jih vodi prof. Nataša Sirk ob sodelovanju Kristine Marušič, in lepo odplesali tri točke.
Program so zaključili plesni pari kluba Pepelka, ki so izvedli vrsto klasičnih plesov.
V nedeljo se je vršil tudi slikarski ex tempore, katerega se je udeležilo lepo številko otrok iz vrtcev in osnovnih šol ter dijakov srednjih šol.
Praznik špargljev se bo nadaljeval
v	soboto, 30. in nedeljo, 31. maja.
— obvestila
Župnija Sv. Vincenca v Trstu (slovensko občestvo) priredi romanje na Barbano v nedeljo, 14. junija. Kdor bi želel, se lahko pridruži, če se priglasi po telefonu, št. 947-950.
Apostolstvo Sv. Cirila in Metoda bo imelo mesečno mašo za edinost 1. junija, ob 17.30 v Marijinem domu v Trstu v ulici Risorta 3. Gledali bomo diapozitive s potovanja po romarskih poteh po Franciji. Lepo vabljeni!
Cepljenje proti lisičji steklini v gori-ški pokrajini bo od 30. maja do 30. junija. V goriški pokrajini seje namreč zelo razširila steklost lisic, zato je pokrajinsko odborništvo odločilo, da bodo postavili za lisice posebno vabo z zdravilom proti steklini. Ker pa je nevarnost, da to vabo požro psi in mačke, je odborništvo ukazalo, da je treba v omenjenem času imeti zaprte ali privezane vse pse in mačke. Kršitelji se bodo kaznovali z globo. To velja za vse občine v goriški pokrajini razen za Gradež.
Izlet v Prago organizira SPD Rupa-Peč; izlet bo trajal štiri dni, od 27. do 30. avgusta. Za informacije telefonirajte na št. 882285 ali 882230.
Vokalna skupina Sovodenjska dekleta iz Sovodenj, praznuje letos 10. letnico delovanja. Obletnico bodo članice skupine primerno proslavile s celovečernim koncertom »Cvetice prve, ki jih da pomlad...« v nedeljo, 31. maja 1992, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah
-	Gorica.
DAROVI
Za cerkev v Ricmanjih: Aleksija Semenič, v spomin pok. Petra in Štefanije 150.000; Marija Tul - Švara, Log, v spomin pok. moža Vida Švara 50.000; Mar-čela Vatovac 50.000 lir.
Kapela sv. Leopolda, ob njegovim prazniku: Amelija in Leopold Pangos, Trst 50.000; Mery Tul, Krmenka 50.000; Družina dr. Pavel Zlobec 100.000; Ana Furlan, Trst 10.000; Bazec Marija 25.000; Tiberio Maver, Lakotišče 20.000; Silvano Križman 20.000 lir.
Za slov. Karitas za BiH: C.T. namesto cvetja na grob pok. Marije Ozebek
100.000 lir.
Za begunce iz Bosne: v spomin na mamo daruje Nada Pertot 100.000 lir.
Za begunce v Sloveniji: v spomin na pok. Nadjo Kriščak daruje druž. Pertot iz Barkovelj 100.000; nabirka v sovo-denjski župniji 800.000; nabirka v vrhov-ski cerkvi 675.000; N.N. Sovodnje 100.000; N.N. Gabrje 100.000; N.N. Gorica 50.000; druž. Gruden, Sovodnje 20.000; Štefanija, Vrh 100.000; K.K. 1.000.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana - Go: v spomin na pok. Marijo Malnaršič, Cirila Zakrajšek 50.000; Lado in Milka Kogoj 100.000 lir.
Za slov. Karitas: župnija Mavhinje
560.000 lir.
Za Sklad M. Čuk: v spomin na gospo Meri Malnaršič vd. Leban daruje Sandra Batistič 30.000 lir.
Za Katol. glas: ob 3. obletnici smrti gospe Valerije Gruden - Pertot daruje Majda 25.000 lir.
Za mis. Ivana Štanta: N.N. 100.000 lir.
Za Zavod slepih v Škofji Loki: nabirka v sovodenjski cerkvi 620.000; v cerk-
vi	pri sv. Ivanu 100.000; na Pastirčkovem dnevu 710.000 lir.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE SKPD »MIRKO FILEJ« GORICA
POKLON MIRKU FILEJU Ob 30. obletnici smrti
Sodelujejo:
MoPZ »Mirko Filej« Gorica MePZ »Rupa-Peč«
Oder 90
Gorica, Katoliški dom, 14.6.1992 ob 18.00
Za rasvetljavo slivenske cerkve sv. Marije Magdalene: Valentinuzzi 10.000; Marušič Josip 10.000; Kralj Cirila 50.000; Frandolič 50.000; Legiša Jolanda - Vida 500.000; N.N. 2.000.000; druž. Caty 30.000; N.N. 200.000; Kralj - Bobek 190.000; Trampuž Slavka 50.000; Fabjan Ivan 20.000; Rebula Pepi 50.000; Grassi Cvetka 30.000; Kralj Ivo 200.000; Grassi Piero 20.000; Sardoč Aldo 100.000; Masten - Ambrosi Dora 50.000; Marušič Jožica 50.000; Kralj Simon 100.000; Milič Kazimir 50.000; Legiša Olivija 50.000; Godnič Lidija 400.000; Grassi Sergio 30.000; N.N. 100.000; Kralj Jožef 100.000; Kralj Miloš 100.000; Peric Iztok, Elvis in Jasna 300.000; Milič - Kralj Štefanija 500.000; Milič Milan 300.000; Mokole Pavlo 50.000; Marušič Ivo 50.000; druž. Terčon 300.000; Masten Rozalija 150.000; Fabjan Olga in Marija 300.000; Peric Mario in Jolanda 100.000; Razni v spomin na Marjeto Terčon 3.000.000; Chemelli - Kralj v spomin na Ivana Breclja 100.000 lir.
Za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovini v Sloveniji: namesto cvetja na grob Marije Nemac svetoivanska župnijska skupnost 360.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
Štefanija Maglica 50.000; Jože in Pavla Margon 50.000; J.Š. 50.000; A.B. 50.000; N.N. 50.000; Karmela Zadnik 30.000; M.B. v spomin na g. Jožeta Prešerna 20.000; Valentina Verani iz Rima v spomin na Milka Bambiča 50.000; N.N. v spomin na Marijo Nemac 50.000; v spomin na Albino Lozej, Marija Bizjak 30.000; Angela in Julka 20.000; Marta 30.000; Ludmila Orel 10.000; Lojzka Novak in Violeta Grassi 20.000 lir.
Za misijone: Elvira in Ivan za obletnico poroke 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Nemac svetoivanska župnijska skupnost za žrtve vojne v Bosni Hercegovini 360.000 lir.
Listnica uredništva
Še vedno dobivamo pisma in dopise brez pravega imena. Takih pisem in dopisov ne objavljamo več. Tako nam je neki M.O. poslal zanimivo pismo, ki ga pa ne objavimo, če nam ne pošlje svojega pravega imena. Imejmo zaupanje do uredništva, za katero velja »uredniška tajnost«.
Spored od 31. maja do 6. junija 1992
Nedelja:	9.00 Sv. maša iz župnijske
cerkve v Rojanu. 10.00 Mladinski oder: »Pet prijateljev v pasti«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev. 14.10 Stanko Vuk: »Kako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede«, gledališki recital. 15.30 Krajevne stvarnosti. 17.00 Šport in glasba.
Ponedeljek: 10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje. 13.25 Gospodarska problematika. 14.10 Otroški kotiček: »Za spretne roke«. 16.00 Mi in glasba: klarinetist Ciro Scarponi. 17.40 Mladi val.
Torek: 9.00 Zvočne kulise. 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«. 7. del. 12.00 Nepozabne odrske sanje. 12.30 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje.
14.10 Aktualnosti. 16.00 Klarinetist Ciro Scarponi. 17.10 Dopisnice z najbljž-njega vzhoda.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (ponovitev). 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«. 8. del. 12.00 Male neznane države. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje. 13.25 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu (1. del). 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu (2. del). 15.30 Simboli in še kaj. Pripravila Jasna Merku (ponovitev).
16.00	Mi in glasba. Tartinijeve skladbe na laserski plošči. Štiri Tassove sonate.
17.10 Literarne podobe: Glasovi iz Sibirije.
Četrtek: 8.40 Znani slovenski ansambli. 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«. 9. del. 11.40 Priljubljene melodije. 12.00 Moji prijatelji za boljši svet. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.30 Franjo Frančič: Hrepenenje. 16.00 Mešani zbor Obala iz Kopra. 17.10 Četrko-va srečanja: Obtoženci drugega tržaškega procesa. 17.10 Mladi val.
Petek: 9.00 Antologija humorja (ponovitev). 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«. 10. del. 12.00 Šaljivo - resno. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje. 13.25 Narodnozabavna glasba. 14.10 Otroški kotiček: »Barvni ringaraja«. 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina. 15.30 O poeziji 80. let (ponovitev). 16.00 Godalni kvartet Muzina v našem studiu. 17.10 Kulturni dogodki.
Sobota: 9.00 Slovenska lahka glasba.
10.10 Koncert v gledališču Verdi v Gorici: pianist Massimo Gon. 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«. 11. del. 11.45 Priljubljene melodije. 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas - Oddaja iz Rezije. 12.45 Krajevne stvarnosti: Glasnik Kanalske doline. 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon. 15.00 Duh časa in čar odra v spominih Jožeta Babiča. 16.00 Mladi in sodobna glasba. 17.10 Alpe Jadran. 17.40 Potpuri. 18.00 Mira Ceti: Vražji trilček ali Življenje Giusep-pa Tartinija.
ŠIRI KATOLIŠKI GLAS
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 1/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.L 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	50.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA