Š Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid vabljeni vsi podorniki kluba na rugby igrišče oval v guncljah v soboto 22. 6. 2013, od 11. ure dalje mMmm, SPREMNA BESEDA UREDNICE Našli smo ga. Ni se nam izneverilo. Poletje je končno tu, čeprav vam moram priznati, da sem to leto že resno dvomila vanj. Pred nekaj dnevi sem bila po dolgem, dolgem času v večernih urah v centru Ljubljane. Nekako mi je čas ušel, pa saj veste, kako ob majhnih otrocih kar ne najdemo časa niti volje, da bi se zvečer, ko jih spravimo spat in zadihamo pet minut čistega miru, odpravili še kam. No, ne samo čas in otroci, tudi vreme ni bilo primerno za posedanje ob Ljubljanici in romantično pozibavanje s kozarcem vina v roki ob glasbi uličnih glasbenikov. In ko sem končno spet doživela to večerno Ljubljano, sem bila prav zares zadovoljna nad večernim utripom v središču mesta. Uro ali dve manj spanja sem tisti večer hitro pozabila. Naše glavno mesto je v vsej svoji majhnosti postalo res lepo. Ulice so polne ljudi, med njimi je očitno veliko tujcev, za katere sem prepričana, da jim je naše malo mesto s svojim dogajanjem všeč. Čeprav nas po velikosti prekaša večina evropskih prestolnic in veliko preostalih mest v Evropi, je Ljubljana polna dogajanja v poletnih mesecih. V njej se kar vrstijo festivali, ulični umetniki narekujejo tempo mimoidočim, na tržnici kuharski mojstri kuhajo pred publiko in tako predstavljajo slovenske in mednarodne jedi, ladjice plujejo po Ljubljanici, na Kongresnem trgu in na drugih lokacijah potekajo brezplačne prireditve, gledališke predstave in koncerti. Res smo lahko ponosni na naše malo mesto in na našo malo Slovenijo, ki je vedno bolj zanimiva nam in vsem turistom, ki si jo želijo ogledati. Ob tako lepo doživeti večerni Ljubljani pa me je misel zanesla tudi na njeno predmestje, nenazadnje tudi v našo četrtno skupnost, ki se po najboljših močeh trudi, da bi polepšala življenje prebivalcem teh krajev. V naši četrtni skupnosti veliko časa namenimo organiziranju dogodkov, ki bi zanimali širno publiko. Mogoče bi bilo bolje, da se izrazim malo drugače. Dogodkov je že veliko, le vemo ne zanje, zato se tudi v uredniškem odboru trudimo, da vam dogajanje okoli nas čim bolj približamo. V nadaljevanju glasila boste prebrali, da se že pripravlja Jesenska prireditev, ki je lansko leto doživela svoj debi. Tokrat upamo na še večjo udeležbo, saj bomo dogajanje v primerjavi s preteklim letom še bolj popestrili. Do takrat vam želim čim bolj doživeto poletje, pa naj bo to na domačem dvorišču v senci drevesa, ob bližnjem potoku, v prelepih slovenskih gorah ali ob neskončnem morju. Jeseni se, polni novih moči, ki jih bomo nabirali skozi to poletje, spet vrnemo. Odgovorna urednica Mateja Brus Delo sveta Četrtne skupnosti Šentvid.............................................3 Zemljevid-vodnik Šmarna gora & Rašica..........................................4 Poletna odbojkariada......................................................................5 SD Dolomiti- skakalna sekcija..........................................................6 Promet v Šentvidu skozi zgodovino do sedanjosti...........................6, 7 20. Šentviški dnevi..........................................................................8 Utrinki iz 5. Festivala na Gaju..........................................................10 Aktivnosti šol v Šentvidu...........................................................12, 13 Kotiček za najmlajše.......................................................................14 Novice o zanimivih dogodkih v Šentvidu........................................15 Napovednik dogodkov poletje 2013...............................................16 SLIKA IZ VRTCA ŠENTVID Narisala Lara, 6 let Izdajatelj: Mestna občina Ljubljana Četrtna skupnost Šentvid Prušnikova ulica 106 1210 Ljubljana Šentvid mol.sentvid@ljubljana.si www.cs-sentvid.si Odgovorna urednica: Mateja Brus Uredništvo: Aleš Perčič Jože Sever Andreja Bečan Marjeta Bilban Lektoriranje: Tjaša Kocjan Oblikovanje: Marko Vertačnik Številka 2. Leto izdajanja IV. Naklada: 5500 izvodov Tisk: Mako R, d.o.o. Šentvid n0d Ljubijo]]]' Na naslovnici: 50 LET RK LJUBLJANA ODBOJKARIADA DELO SVETA ČS ŠENTVID Tudi v svetu Četrtne skupnosti Šentvid imamo spomladansko čiščenje. S tem mislim na številna poročila, ki smo jim morali pripraviti. Med drugim smo ugotovili, da smo program dela za leto 2012 in posledično finančni načrt realizirali v začrtanih okvirih in ga celo presegli, saj smo ga obogatili z nekaj dodatnimi vsebinami. Tudi v letu 2013 ostajamo zvesti sedaj že dolgoletni usmeritvi sveta ČS Šentvid. Z razmeroma omejenimi sredstvi poskušamo vzpodbuditi čim več dogajanja v obliki prireditev, predstav in drugih oblik dejavnosti naših društev ter drugih organizacij krajanov. Seveda ima vse to dogajanje smisel in namen le, če je tudi obisk ustrezen. Tako si kot drugi cilj zastavljamo čim boljšo obveščenost prebivalcev naše četrtne skupnosti. Oba cilja smo po najboljših močeh upoštevali pri pripravi in sprejemu finančnega načrta za letošnje leto. Veliko smo se ukvarjali tudi s pripravo predlogov za spremembo prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana za del, ki se nanaša na našo četrtno skupnost. Če bi moral izpostaviti glavne poudarke predlogov, so ti gotovo želja po ureditvi vsaj ene obrtno-gospodarske cone in ustrezna prostorska ureditev že obstoječih športnih površin. Reševanja problemov na področju komunale je stalnica našega delovanja. Čeprav so »škarje in platno« v rokah Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, imamo občutek, da smo kar uspešni. Tako smo se dogovorili, da bo letos vendarle dokončno urejeno obračališče mestnega avtobusa v Stanežičah pred gasilskim domom, tako da bodo zarisana parkirišča in potek cestišča. Trudimo se, da bi uredili prehod za pešce med na novo asfaltirano Pot k igrišču in pločnikom ob športni dvorani Gimnazije Šentvid. Dogovorili smo se tudi, da se uredi cestišče ob Zavodu sv. Stanislava v smeri Vrtnarske ceste. Asfaltiranje ulice Pod daljnovodom pa je žal prestavljeno v prihodnost, saj preprosto ni zadostnih sredstev. Vsi, ki vas zanima, kaj se dogaja v naši četrtni skupnosti in s čim se ukvarja Svet Četrtne skupnosti Šentvid, nas obiščite na naši spletni strani www.cs-sentvid.si. Damijan Volavšek, predsednik sveta ČS Šentvid Vir: Internet Številni ste se nam pridružili na pomladni čistilni akciji. Žal je bila ta manj obsežna kot lansko leto, kar pripisujemo predvsem bistveno manjši medijski pozornosti in pomanjkanju skupnega organizatorja na ravni mesta Ljubljane. Kljub temu smo bili uspešni. Več si lahko preberete v članku v nadaljevanju časopisa. V maju se je uspešno zaključila prva sezona abonmaja »Šodrček«, ki sta ga ob podpori četrtne skupnosti pripravila KUD Šentvid nad Ljubljano - Šodr teater in Družinsko gledališče Kolenc. Če merimo po obisku, je bil abonma zelo dobro sprejet pri otrocih in seveda tudi starših. Upamo, da bo uspeh vzpodbudil organizatorje, da pripravijo nadaljevanje v naslednji sezoni. Foto: Aleš Perčič Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj! Ti prekrasna, ti edina, meni zemeljski si raj. Vir: Internet Ob dnevu državnosti Vsem krajankam in krajanom iskreno čestitamo ter jim želimo prijetno in dostojno praznovanje na način, s katerim izražamo svoj ponos in podporo svoji domovini. Svet Četrtne skupnosti Šentvid ZEMLJEVID - VODNIK ŠMARNA GORA & RAŠICA Osnovna dejavnost družbe KARTOGRAFIJA, d. o. o. je izdelava vseh oblik zemljevidov. Na tem področju so nedvomno med vodilnimi v slovenskem prostoru; njihove reference segajo na področje planinskih, turističnih, tematskih in ostalih zemljevidov in vodnikov. Medtem ko je slovenski planinski svet tozadevno sorazmerno dobro obdelan, smo pri pregledu razpoložljive tovrstne literature opazili zanimivo vrzel - severozahodno področje ljubljanske kotline, ki zajema širše področje Šmarne gore in Rašice, je v vsem tem času ostalo neobdelano. Vzrok za to je verjetno specifično okolje - po eni strani pohodniško izredno obljudeno področje Šmarne gore in Rašice je obkroženo z naselji in kmetijskimi površinami, ki pa so bile do nedavnega za tovrstno predstavitev popolnoma nezanimive. Dodaten faktor, ki je verjetno pripomogel k temu, da območje do sedaj ni bilo obdelano, je verjetno tudi dejstvo, da je področje razdeljeno na več občin, tako da vsaka posebej ni bila zainteresirana, da bi predstavila kaj več kot svoj teritorij. Ožje področje Šmarne gore je bilo vključeno v zemljevid Polhograjskih dolomitov, ki ga je PZS izdala pred več kot 30 leti; naklada je pošla, poleg tega se je v tem času na terenu pojavilo precej sprememb. Ob tem je Turistično društvo Šmarna gora leta 2004 zapolnilo vrzel z izdajo povsem lokalno obarvanega turističnega zemljevida Šmarne gore; naklada le-tega je prav tako pošla. Omenjeno področje ima za slovenske razmere veliko populacijsko zaledje - tako rekoč petini Slovencev predstavlja poligon, kamor se dnevno zatekajo kot sprehajalci, pohodniki, tekači in gorski ali cestni kolesarji. Gre za področje, ki je vsem omenjenim skupinam dosegljivo za »popoldanske izlete«. To poudarjamo predvsem iz lastnih izkušenj - le redko (mogoče nekajkrat na leto) si lahko vzamemo cel dan za tovrstno aktivnost, veliko laže pa si za rekreacijo vzamemo nekaj uric, torej popoldne med tednom ali nedeljsko dopoldne. In omenjeno področje je desetini Slovencev dosegljivo za tovrstne podvige! Pri tem pa se srečujemo z iskanjem ciljne skupine: po temeljitem premisleku smo prišli do sklepa, da je nesmiselno izdajati namenski »pohodniški« ali »tekaški« ali »gorsko-kolesarski« zemjevid/vodnik, ker gre za iste ljudi, ki se na izlet danes podajo s svojo mlado družino, jutri z družbo, ki je željna in sposobna prehoditi precej več, pojutrišnjem pa se z gorskim kolesom podajo po istih ali vzporednih poteh k istemu cilju. Torej ciljno skupino telesno aktivnih ljudi, ne glede na starost, spol in telesno pripravljenost. Področje želimo približati tako okoliškim prebivalcem kot turistom, ki želijo preživeti par dni v osrednji Sloveniji. Domačini v glavnem poznajo neposredno okolico svojega prebivališča in mogoče še katero od bolj obljudenih poti na Šmarno goro; vsem tem bi želeli pokazati, da le korak dlje obstajajo kilometri čudovitih poti, ki nudijo neskončne možnosti za sprostitev. Poleg tega je oddih v neposredni bližini doma še posebej dragocen -zahteva relativno malo časa in je tudi okolju prijazen, saj ne zahteva uporabe avtomobila. Če se bo čas, ki ga preživi povprečni turist v našem koncu, zaradi te in tej podobnih tiskovin podaljšal za četrt ure, ali z drugimi besedami povedano, če vsak stoti turist podaljša bivanje v osrednji Sloveniji za en dan, smo prav tako dosegli svoj cilj. Tomo Šarf jesensko srečanje cs šentvid 2013 Uspeh lanskega Jesenskega srečanje nas je dodatno spodbudil za ponovno organizacijo srečanja vseh, ki delujemo na področju tako imenovane civilne družbene sfere. Že lani smo se pogovarjali, da bi bil pomladni čas morda primernejši, a se je izkazalo, da je v času, ko je že dovolj toplo za aktivnosti na prostem, vse preveč drugih prireditev društev in šol, tako da smo se navsezadnje odločili, da bo tudi letos Srečanje ČS Šentvid spet Jesensko srečanje ... Foto: Robert Golavšek Lanske izkušnje so nam v veliko pomoč pri načrtovanju letošnjega srečanja. Ostajamo pa zvesti lanski zasnovi, ko se bodo društva in druge organizacije predstavili na stojnici, z delavnicami in večina tudi s predstavitvijo svoje dejavnosti na odru. Povabili bomo tudi številne goste, ki so s svojim delovanjem sami po sebi zanimivi in tako še dodatno popestrili program srečanja. Nedvomno bo spet živahno in zanimivo za obiskovalce vseh starosti. Pridružite se nam 14. septembra 2013 od 9. ure dalje na ragbi igrišču Oval v Guncljah, kjer smo se srečali že lani. Robert Golavšek V ŠENTVIDU SE JE ODVIJALA ZE KARIADA DRUGA Na drugi junijski vikend, ki je po dolgem času postregel s pravimi poletnimi temperaturami, je več kot 200 mladih odbojkaric in odbojkarjev uživalo na peščenih in travnatih igriščih v Šentvidu pri Ljubljani, kjer se je že drugič zapored odvijal festival odbojke na mivki in travi, 2. Poletna Odbojkariada, ki je potekal v organizaciji Ženskega odbojkarskega kluba Šentvid v sodelovanju z agencijo ProminaSport, in ga je gostil ŠRC ŠD Šentvid. Odbojkariada Sobotni turnir na mivki je potekal v kategoriji starejših deklic, kadetinj in kadetov, v nedeljo pa so na svoj račun prišle še najmlajše odbojkarice, ki so se med seboj pomerile v kategorijah male in mini odbojke. Nedeljska skupinska V sobotnem tekmovanju je sodelovalo rekordno število ekip, kar osemintrideset. Pri kadetinjah je zmaga ostala v rokah domačink, Maje Florjančič in Lare Škrinjar, pri kadetih pa sta prvo mesto osvojila Jon Stele in Blaž Vilar. V najštevilčnejši kategoriji starejših deklic si je prvo mesto zagotovila kamniško-ljubljanska naveza, ki sta jo sestavljali Patricija Porovne Černe in Mojca Deželak. V nedeljo je v kategoriji male odbojke sodelovalo dvaindvajset ekip, kjer je zmaga ponovno odšla v Kamnik, in sicer igralkam Lucijani Kraljevič, Evi Pogačar in Neži Ladinik. Pri najmlajših, v kategoriji mini odbojke, se je med seboj pomerilo sedem ekip. Zlato medaljo so osvojile in s tem ubranile lanskoletno zmago igralke Nina Zdešar, Tia Kralj in Neli Goršek. Dogodek pa ni bil namenjen izključno odbojkarskim aktivnostim, saj je bilo dogajanje popestreno s plesnim ogrevanjem in učenjem plesnih koreografij pod budnim očesom plesnih učiteljic Plesne šole Moje sanje, srečelovom in kolesom sreče, karaokami in vodnimi vragolijami. V nedeljo sta mlade odbojkarice presenetila z obiskom dva odlična slovenska odbojkarja in reprezentanta Gregor Ropret iz ACH Volley in Jan Planine iz Calcit Kamnik, ki sta podelila številne avtograme in ju dekleta kar niso hotela izpustiti iz rok. Naj mini Igra Organizatorji so bili izredno veseli ponovno izjemno dobrega odziva udeležencev ter številnih pohval staršev in obiskovalcev, podpore ŠD Šentvid, Četrtne skupnosti Šentvid in številnih podjetjih ter se že pripravljajo na 3. Poletno Odbojkariado 2014. Plesna animacija Ana Oblak in Karmen Jakob (vse slike so arhiv Odbojkariade) SD DOLOMITI - SKAKALNA SEKCIJA Zimski meseci so že nekaj časa za nami in kljub nizkim temperaturam v maju smo vsi skupaj že v pričakovanju toplih poletnih počitniških dni. Športniki skakalci v našem klubu pa že pridno trenirajo in potiho razmišljajo o prihajajoči poletni in zimski sezoni, ki bo še posebej zanimiva zaradi olimpijade v Sočiju. Pretekla sezona je bila za Smučarsko društvo Dolomiti ena najbolj uspešnih v vsej zgodovini. Med enaindvajsetimi slovenskimi klubi smo v skupnem seštevku točkovanja za najuspešnejši smučarskoskakalni klub zasedli visoko peto mesto. Za nami so zaostali tudi nekateri veliko večji in predvsem finančno močnejši klubi. V mlajših kategorijah sta vidnejše uvrstitve na domačih pokalnih in državnih tekmovanjih dosegala Nejc Peklaj in Matevž Marinko. Arhiv: SD Dolomiti V članski kategoriji smo se vsi veselili uspehov v svetovnem merilu, kjer že nekaj let zastopata slovenske barve Jurij in Anja Tepeš. Še posebej smo uživali ob odličnih Jurijevih nastopih v Planici, kjer je tudi prvič v karieri stal na najvišji stopnički zmagovalnega odra. Arhiv: SD Dolomiti Ob takih rezultatih naših članov je veliko lažje črpati voljo za nadaljnje delo. Čeprav klub deluje z minimalnimi sredstvi in skorajda v nemogočih razmerah, nam ne bo zmanjkalo volje za premagovanje novih izzivov in doseganje še boljših rezultatov. Naša velika želja je obnova klubske hišice in skakalnega poligona, s čimer bi mladim smučarjem skakalcem nudili boljše pogoje za treninge in tekmovanja. O obnovi se že nekaj časa dogovarjamo z Mestno občino Ljubljana, ki je tudi lastnik športnega parka. Starši in ostali klubski delavci pa si prizadevamo, da s prostovoljnim delom vzdržujemo in ohranjamo razpadajoče in dotrajane objekte. Kljub omejenim možnostim smo v pretekli sezoni priredili nekaj skakalnih srečanjin tekmovanj. Najboljobiskano tekmovanje je bilo šolsko državno prvenstvo na alpskih smučeh, na katerem je nastopilo 140 otrok iz vse Slovenije. S tovrstnimi tekmovanji si skupaj s Smučarsko zvezo Slovenije, ki je glavni pobudnik in soorganizator, prizadevamo seznanjati in navduševati otroke za našo športno panogo. 18. maja smo skupajz Osnovno šolo Šentvid pripravili športno druženje z Jurijem Tepešem, Petrom Prevcem in Goranom Janusom. Prireditev je ob lepem sončnem vremenu in pestrem dogajanju združila udeležence vseh generacij. Otroci so uživali v raznih delavnicah, predstavitvah in izzivih. Odrasli pa smo se otrokom pridružili na družinskem teku. Nekateri so izkoristili priložnost in zaprosili za avtograme in skupno slikanje s skakalnimi junaki minule zime, ki so si kljub napornemu urniku vzeli čas in nas obiskali. Učenci so Jurija, Petra in Gorana povprašali o stvareh, ki so jih zanimale, nato pa so jih razveselili s simboličnimi darili in tortama velikankama. Dobro obiskana prireditev je zares odlično uspela. Mi pa smo se poslovili v upanju, da bomo na naslednjem pomladnem druženje lahko zopet proslavili odlične rezultate naših skakalcev. Arhiv: SD Dolomiti V SD Dolomiti jeseni zopet pričnemo z brezplačno splošno športno vadbo za otroke stare od 4 do 9 let. V obnovljeni in opremljeni dvorani ČŠ Šentvid na Kosijevi 1 bodo naši trenerji, vaditelji in športni pedagogi poskrbeli, da bo program pester, zanimiv in koristen. Vse leto pa poteka vpis v športni program vadbe smučarskih skokov. Za vprašanja in pojasnila smo vam na voljo preko maila sskdolomiti@ gmail.com. Lahko pa se tudi oglasite na skakalnicah v Guncljah v času popoldanskih treningov. Posebno predstavitev vam pripravljamo za Jesensko srečanje ČS v septembru. SD Dolomiti promet v sentvidu skozi zgodovino do sedanjosti Zgodovina prometa Šentvida z okolico Ljubljane sega v zadnji dve desetletji 19. stoletja in prva tri desetletja 20. stoletja. Šentvid je bil prehodna točka za številne avtobusne proge proti Gorenjski. Začela so se pojavljati avtobusna podjetja, ki so povezovala center Ljubljane s Šentvidom, Tacnom, Mednom, Medvodami, Gameljnami in drugimi kraji. Banska uprava je bila temu naklonjena, koncesije je dajala vsakemu prosilcu, ki je izpolnjeval vsaj delne pogoje za obratovanja. Naj naštejem nekaj pogojev in pravil za obratovanje: kolesa avtobusov morajo imeti zračne pnevmatike, voznik avtobusa mora pred vsako vožnjo preizkusiti obe zavori, vozilo mora ustaviti, ko sreča živali, če je potrebno mora tudi ugasniti motor, dokler se te ne oddaljijo, hitrost ne sme presegati 45 km/uro. Razkošno podeljevanje koncesij - voznih dovoljenj je povzročalo tudi prometno zmedo, saj so se proge med seboj prekrivale, kar je prineslo tudi manjše število potnikov, tako da je podjetniški zaslužek kmalu kopnel. Večina uporabnikov prevoza so bili delavci in maloštevilni uradniki, ki so koristili prevoze ob zgodnjih jutranjih urah in poznih popoldanskih urah. Zato se je vozni red temu tudi prilagodil. Velik porast prometa na progah je bil ob nedeljah in praznikih, ko so se Ljubljančani odpravili do različnih izletniških točk, Šmarne gore in mnogih kopališč ob Savi. Povečan promet je bil tudi ob dnevih sejma, raznih romanjih in drugih župnijskih praznovanjih. Med prvimi avtobusnimi podjetji v Sloveniji je bilo tudi edino šentviško podjetje AVTOPODJETJE MAGISTER, ki so ga vodili trije bratje Magister iz Vižmarij. Z dejavnostjo so pričeli v letu 1927. France Magister je bil po poklicu mizar, zaposlen v podjetju Štori kot voznik tovarniškega avtobusa, ki ga je kmalu prevzel v svojo last in začel z avtobusno dejavnostjo. Podjetje je dobilo koncesijo za avtobusno progo Ljubljana-Šentvid. Kmalu je pridobilo koncesijo še za proge Šentvid-Tacen, Šmartno-Gameljne-Ježica-Ljubljana in kasneje še za druge okoliške kraje Ljubljane. Zaradi zakonskih zahtev seje podjetje kmalu spremenilo v družbo »Avtopodjetje Magister d.z.oz.«, družabnika sta postala France Magister in žena Frančiška Magister, obnovljeno je bilo tudi dovoljenje za prevoz potnikov in blaga. Hiter razvoj podjetja je prinesel tudi nove zahteve, povečanje voznega parka, nove parkirne površine, lastno delavnico za popravilo avtobusov. Povečanje voznega parka je zahtevalo prostore za garažiranje in vzdrževanje avtobusov. Začasno se je to opravljalo v lopah Antona Belca v Šentvidu, ki so kmalu postale premajhne. Končno rešitev je podjetje našlo z odkupom prostorov bivše mizarske delavnice Lipa v takratni Podgori 37, današnji Prušnikovi ulici med gasilskim domom in glavno cesto proti Ljubljani. Garažna hiša v Šentvidu Avtobus s prtljažnikom na strehi Ko je prvo vozilo, ki ga je prevzel France od podjetja Štore, postalo neuporabno, je bil primoran kupiti nov avtobus znamke Chevrolet, takrat najmodernejši avtobus v Sloveniji. Ta je začel v februarju leta 1927 voziti na progi Ljubljana-Šentvid-Tacen. Zaradi potreb po še modernejših avtobusih so bratje France, Jože in Albin Magister skupaj z Jakobom Škrbincem, obiskali tovarno Avstro-Fiat na Dunaju. Tam so kupili več avtobusov, največji je imel 35 sedežev in 20 stojišč. Avtobus »Stadion« Kmalu se je pojavila konkurenca novih avtoprevoznikov na progah, kjer so vozili avtobusi podjetja Magister. Ta problem je bilo treba rešiti z boljšimi uslugami ali z umikom iz konkurence, ki so jo predstavljali Čarman iz Kosez, Oskar Žužek in Tone Pečnikar. Tej konkurenci se je kmalu pridružila še nevarnejša ljubljanska cestna železnica s tramvajem. Ko so bratje Magister na Dunaju kupovali avtobuse, so se tam srečali s predstavniki ljubljanske občine, ki so tja prišli za »cestno železnico« in kupovali tudi avtobuse za progo Ljubljana-Šentvid-Medno. Tako je Mestna občina Ljubljana pričela z izgradnjo tramvajske proge do Šentvida in že spomladi leta 1932 je slavnostno, s cvetjem okrašen, pripeljal prvi tramvaj v Šentvid, kjer so ga slovesno sprejeli z zastavami in slavnostnimi govorci. Podjetje Magister je tako s tramvajem tekmovalo le še nekaj mesecev. V zameno je dobilo koncesijo za progo Ljubljana-Ježica-Črnuče, obdržali pa so tudi progo med Šentvidom in Tacnom. Začele so se tudi ekonomske težave -plačevanje taks za uporabo cest, ki je leta 1930 znašal 0,25 dinarja za tonski kilometer. Takso je zahtevala tudi mitnica na progah, ki so peljale preko mej ljubljanske občine. Narasli so tudi stroški prometa, ki so bili povezani s stroški goriva, in stroški vzdrževanje vozil. Vojna leta so pomenila konec podjetja Magister. Ko je nemška vojska prišla v Šentvid, je v garaži podjetja Magister dobila le dva avtobusa. Ostale avtobuse so tiste dni že garažirali po raznih koncih Ljubljane in tako tam nadaljevali s prometom. Zaradi pomanjkanja goriva in nadomestnih delov je oblast obratovanje skrajno omejila. Podjetje je skušalo v Ljubljani vzdrževati prometno dejavnost vse vojno obdobje, kljub zvišanju stroškov in izrabi vozil ni moglo ustaviti obratovanja, ker bi bilo takoj obdolženo vojnega saboterstva. Garažo v Šentvidu je takoj zasedla nemška vojska in jo začela uporabljati za svoje potrebe. Ob koncu vojne je nova oblast zaplenila avtobuse in garažo v Šentvidu in tako je bilo konec prometnega podjetja Magister in nasploh privatnega prevoza. Po vojni je bil promet med Šentvidom in Ljubljano le tramvaj in po ukinitvi tramvaja leta 1959 v celotni Ljubljani je tramvajske proge nadomestil trolejbus in pozneje avtobusni promet, še danes prisoten v Ljubljani. V 80. letih prejšnjega stoletja se je promet v Šentvidu in okolici močno spremenil in povečal. Zgrajena je bila nova obvozna Celovška cesta, bivša Celovška cesta pa se je preimenovala v Prušnikovo ulico. Dobili smo avtocestno povezavo za Gorenjsko in leta 2008 je bil končno končan tudi predor v Šentvidu, ki je povezal promet z avtocestnim obvozom in avtocestnim križem Slovenije. S tem je bil vsaj malo razbremenjen promet v Šentvidu. Jože Sever, vir šentviški zbornik Štiripasovna Celovška cesta v projektu predora Šentvid Državni prostorski načrt za cesto Jeprca-Stanežiče-Brod 20. ŠENTVIŠKI DNEVI Zgibanka, Foto: Štefan Erman V devetstoletnih sledeh so prepletene korenine naših prednikov, v semenih njih bivanja so sledovi dandanašnji ... Govoriti o časih, ki so zastrti s prahom zgodovine, katerih sledi je zametel veter pozabe in minevanja, v 21. stoletju - v času, ko je tako poln sebe in navidezne moči, hkrati pa dvomljivih vrednot? Najbrž to ni ravno »IN«! Ta Danes žal ni tako navdušujoč, kot je prepričanost vanj, in če že obujanje preteklosti ni moderno, je dobro, koristno in poučno. Bilo bi dobro - se ustaviti, preveriti smer in začrtati pot po soncu in po zvezdah. Naš resnični Jutri ima korenine v našem Včeraj. Naši dedi so stali na tem delu naše lepe Domovine in ohranili jezik, omiko, vero in kulturo. V njihove stopinje gre naš korak, najsi se tega zavedamo, si priznamo ali ne. Na njih temeljih lahko postavljamo hišo dobrih ljudi, Domov odprtih vrat. Kjer se srečujejo v slogi, razumevanju, dopolnjujejo v resničnosti in v širini sobivajo ter soustvarjajo prijazen svet za tiste, ki prihajajo ... Damski krojač«, gledališka skupina iz Mekinj Premierni letni koncert ŽPZ Rozke Usenik Foto: Foto Zvone Gasilska veselica, PGD Šentvid Test hoje z demonstracijo nordijske hoje, ZD Šentvid Foto: Foto Zvone Koncert zborov Škofijske klasične gimnazije Foto: Foto Zvone Koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora ter folklorne skupine, OŠ Šentvid Program SVIT za preprečevanje raka na debelem črevesju, ZD Šentvid Srečanje zakonskih jubilantov, Karitas Šentvid Foto: Foto Zvone Odprtje razstave slikarja Marjana Zaletela - Janča Odbojkarski turnir mladink, ŠD Šentvid Foto: Foto Zvone Srečanje z Martinom Krpanom, Jure Sešek Foto: Foto Zvone Tako nas je v lanskem letu nagovoril pokojni Šentvidčan Frane Erman. Kot pobudnik Šentviških dni in predsednik Blaž Potočnikove čitalnice je združeval skupnosti, institucije, društva, krožke in posameznike v šentviškem okraju. Bil je ustanovitelj kulturno-umetniškega društva Šentvid in kasneje svojo soustvarjalnost nadaljeval v društvu Blaž Potočnikova čitalnica. Od prvega šentviškega tedna pred 19. leti, pa do letošnjega leta je kot idejni vodja projekta bdel nad programom in povezovanjem vseh sodelujočih. Frane Erman, Društvo Blaž Potočnikova čitalnica Foto: Andrej Jerman Svojo pripadnost kraju in narodu je izkazoval s ponosom in pripadnostjo. Tradicijo, zgodovino in sledi naših prednikov je izražal skozi pesem, recitale, akademije na čast slovenskih kulturnikov, razstave in z vsem tem bogatil in razvedril navzoče občinstvo. Šentvidu je želel dihniti dušo, ki prinaša veselje in povezanost, hkrati pa kraju poda svojo posebnost. Ali mu je to uspelo, se lahko vprašamo skupaj ali pa vsak sam. Zavedamo pa se, da smo izgubili človeka, ki je povezoval dobro in spregovoril zato, da ne bi pozabili. Sedaj je naša naloga, kot nas je nagovoril - da postavimo Dom odprtih vrat, kjer se srečujemo v slogi in razumevanju, dopolnjujemo v različnosti, sobivamo v širini in soustvarjamo prijazen svet za tiste, ki prihajajo ... Andreja Bečan (besedilo je iz zgibanke o 20. Šentviških dnevih, napisala Urša Erman) KIPE RASTI V ZAVODU SV. STANISLAVA Letos Zavod sv. Stanislava praznuje dve pomembni obletnici: 20. obletnico ponovne ustanovitve Škofijske klasične gimnazije in 100. obletnico prve mature v slovenskem jeziku Škofijska klasična gimnazija je z izjemnim ugledom opravljala svoje poslanstvo vzgoje in izobrazbe od 21. 9. 1905, ko se je začel pouk, do konca 2. svetovne vojne, ko je Ministrstvo za prosveto 3. 9. 1945 ukinilo vse zasebne gimnazije. Z odlokom o ustanovitvi Zavoda sv. Stanislava je nadškof Alojzij Šuštar ponovno ustanovil Škofijsko klasično gimnazijo, ki je prve dijake sprejela 1. septembra 1993. Gre za zasebno katoliško gimnazijo, ki v svojem programu uravnoteženo obravnava družboslovne, naravoslovne in humanistične vsebine. Vsebuje tudi predmet vera in kultura, ki ga javne šole nimajo, vsi dijaki se učijo latinščino s klasično kulturo, nekateri se učijo tudi staro grščino. Poslanstvo gimnazije je celostna izobrazba in vzgoja posameznika na temelju krščanskih vrednost in klasičnosti v razgledano in plemenito osebo, ki bo dejavno sooblikovala današnji svet. Zato posebno skrb v vseh petih enotah v zavodu namenjamo duhovni rasti, klasični vzgoji, prostovoljstvu in glasbeni ustvarjalnosti. V počastitev jubileja se že celo šolsko leto vrstijo kulturni, športni in drugi družabni dogodki, med njimi velja omeniti mednarodni simpozij z naslovom Šola kot prostor dialoga med vero, znanostjo in kulturo, ki je v zavodu potekal med 9. in 12. majem. Več kot 40 profesorjev, učiteljev in umetnikov iz Slovenije in tujine je sodelovalo s prispevki in diskusijo ter poskušalo prikazati medsebojno povezanost, dopolnjevanje in interakcijo med vero, znanostjo in umetnostjo danes ter kakšna je pri tem vloga katoliških šol. Tako evropski pogled kot pričevanja alumnov (nekdanjih dijakov) dokazujejo, da imajo katoliške šole in religijski pouk odgovorno nalogo pri postavljanju etičnih norm v življenju mladih in so zato pomemben soustvarjalec družbene klime danes. Simpozij se je zaključil z 20. letnim koncertom zborov in orkestra v Cankarjevem domu, kjer smo med drugim slišali premierno izvedbo Hvalnice stvarstvu skladatelja Damijana Močnika, vodje umetniških dejavnosti na ŠKG. Slavnostni govornik je bil predsednik RS g. Borut Pahor, ki je gimnaziji je čestital za dosedanje odlično delo in vztrajanje na svoji poti kljub začetnim težavam in nekaterim nasprotovanjem. Prva slovenska matura je potekala v juniju in juliju 1913. Ta dogodek smo v prostorih naše šole slovesno počastili s krajšo akademijo 18. 6. 2013 v Dvorani Matije Tomca in koncertom učencev Glasbene šole Pod zvezdnim poletnim nebom. Od ponovne ustanovitve do danes je na ŠKG maturiralo 2520 maturantov. Podatki o uspehu v teh letih kažejo, da je ŠKG med najboljšimi slovenskimi gimnazijami. Njeni maturantje dosegajo nadpovprečne dosežke tako pri znanju tujih jezikov kot na matematično-naravoslovnem in družboslovnem področju. Lily Schweiger Kotar, pomočnica direktorja v Zavodu sv. Stanislava ČISTILNA AKCIJA 2013 Pa je za nami, uspešno zaključena Čistilna akcija 2013. V soboto, 6. aprila, so se v ČS Šentvid ob 9. uri udeleženci zbrali na šestih zbirnih mestih. V Šentvidu je bilo zbirno mesto pred Ljudskim domom, na Brodu pa pred vrtcem Mravljinček, kjer je bil koordinator g. Blaž Gregorin. V Guncljah smo imeli dve zbirni mesti, eno pred gasilskim domom Gunclje-Male Vižmarje (g. Miro Sešek) in na Rugby igrišču (g. Goran Djuratovic). V Stanežičah je bilo zbirno mesto pred gasilskim domom Stanežiče, kjer je bila koordinatorka ga. Tatjana Fogec, v Mednem pa pri gasilskem domu Medno, kjer je čiščenje okolice koordiniral g. Matjaž Šušteršič. Poleg krajanov so v akciji sodelovala številna društva, ki delujejo na območju Četrtne skupnosti Šentvid: - PGD Stanežiče-Dvor, - PGD Vižmarje-Brod, - PGD Gunclje-Male Vižmarje, - PGD Šentvid, - PGD Medno, - Rugby klub Ljubljana, - Društvo tabornikov rod Beli Bober, - Društvo Blaž Potočnikova čitalnica, - ŽPZ Svoboda, - Smučarsko društvo Dolomiti, - Športno društvo Šentvid, - Športno društvo S-ŠPORT, - Športno društvo Stanežiče, - Športno društvo Tabor 69. Foto: Aleš Perčič Tudi letos so se akciji priključili krajani ČS Šentvid, osnovne šole in gimnazija. Dijaki in učitelji Gimnazije Šentvid so s čiščenjem okolice pričeli že v petek, sobotne akcije pa so se udeležili učenci in mentorji Osnovne šole Franca Rozmana Staneta ter Osnovne šole Vižmarje-Brod. Ocenjujemo, da se je čistilne akcije kljub slabemu vremenu udeležilo približno 150 prostovoljcev. Nabralo se je cca. 15 m3 odpadkov, nelegalna odlagališča kosovnih in gradbenih odpadkov pa smo evidentirali za nadaljnje delo s strani državnega inšpektorata. Podjetje Snaga, d. o. o., je zbrane odpadke odpeljalo v torek dopoldne. Foto: Simona Križanec Čistilno akcijo Četrtne skupnosti Šentvid so podprla tudi naslednja podjetja: Volavšek, d. o. o., Studio 86, d. o. o., Gostilna Mrežar, Šendtvič, d. o. o., in Rugby klub Ljubljana. Četrtna skupnost Šentvid je po uspešno zaključeni akciji vse udeležence pogostila z bogračem, sendviči, kuhanim vinom in čajem na Rugby igrišču v Guncljah. Vsem udeležencem akcije se lepo zahvaljujemo za sodelovanje in pomoč pri čiščenju za lepšo okolico. Upamo, da se prihodnje leto ponovno vidimo. Simona Križanec ^■^n IMmtt nMi^HL nh »-J.'., p« ^ IhlM HIT-Juh tF