1
m
LETO VI — ST. 44
20 DIN
'iiiaja oa leta 19U4 numeatu Uucinskih razgledov, ki Jih je leta 1961 zaCel Izdajati občinski odbor bZDL, Ljubljana-Slška — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, t-elovška 121/IV, soba 405 (SZDL), tel. 31-20-11, Int. 259 — Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani
•	Tudi družbeno politično delo dobiva v razmerah gospodarske reforme nekatere idejno in vsebinsko nove ali vsaj poglobljene naloge, kakor to nakazujeta sekretar občinskega komiteja ZK in predsednik Zveze sindikatov Slovenije na 2. strani.
•	Kaj smo že dosegli v prvih mesecih gospodarske reforme na območju naje občine, zveste na 3. strani.
•	Razgovor z volivci zajema tokrat probleme ljubljanskih mestnih občin, kriterije za družbeno pomoč športu in odgovore na predloge zborov volivcev iz skoraj vseh krajevnih skupnosti. Več o tem berite na 4., 5. in 6. strani!
•	Koliko stane stanovanje, stanovanjska reforma, vzgojni problemi staršev in podobno boste lahko prebrali na 6. strani.
•	Oko in uho občanov je tokrat usmerjeno v racionalnejše uporabljanje sredstev občinskega proračuna in v večje upoštevanje mnenja občanov. Preberite 7. stran!
•	Tribuna mladih objavlja dogovor mladine in novice iz taborniških logov, glej 8. stran!
•	Kaj je pri nas odveč, preberite na 8. strani!
Samoupravljanje je informiranje in odločanje
Čeprav smo že pred 16 leti, 1949. leta, začeli s prvimi poskusnimi delavskimi sveti in ®mo doslej naš sistem samo ipravljanja že uspešno razširili tudi na zavode, ustanove in delovne skupnosti pri državnih upravnih organih, moramo ugotoviti, da naš sistem samo-dpravljanja še ni dograjen. Prav to pa nam nalaga dolžnost, da mu posvetimo posebno
Pozornost.
Čeprav so z novo ustavo (1963) državi in njenim or-ganom odmrla obsežna področja njene prejšnje aktivnosti v okviru »administrativnega socializma«, ta še V.edno močno vpliva s svojimi regulativnimi in planskimi okviri in usmerjanji a vsa področja samouprav-Janja, vendar so nosilci samoupravljanja v teh okvi-rm samostojni.
Prav naš, vse bolj razvijajoči se sistem samouprav-
ljanja je likvidiral »administrativni socializem«, razvil vedno širšo pobudo delovnih množic, sprožil in omogočil gospodarsko reformo itd.
Prav tako nam mora biti jasno, da edino samoupravljanje ob čim širšem vključevanju vseh članov delovnih skupnosti lahko uspešno izvede gospodarsko reformo (ne samo v gospodarstvu, temveč v vsem našem udejstvovanju).
NADALJNJE razvijanje samoupravljanja
Na današnji stopnji našega družbeno-političnega in eko-omskega razvoja moramo posvečati prav posebno pozor-°st nadaljnjemu napredku, poglabljanju in utrjevanju
samoupravljanja.
Na območju naše občine J® na stotine raznih samoupravnih teles, v katerih Deani na podlagi zakonov pooblastil upravljajo
i dzbena sredstva ter od-eajo o najrazličnejših Pra: anjih. Pri tem ima po-ombno politično mesto in °go prav Socialistična zve-a delovnega ljudstva kot ^na izmed najširših oblik r^uupravijanja v našem s. uam jn družbenem };-.^enJu> zlasti ker ima te-
komuniVOjGga delovanja v
vprašajmo sci
no~~u^H na,T* 1 Je dovolj jas-in ’ ut113 * * * * * ja vloga, pomen v katere so naloge SZDL s.T_zapjatenem mehanizmu ii.^PravUanja na območ-JU naše občine?
spij? ^ jn v kakšnem ob-^ 8 Je SZDL pripomogla, vicus? se občani uspešno vlwevali v samoupravljava! i JG *;ei konkretno reše-bcn„ razna aktualna druž-u^Politična in druga
na5eeJriJa na vseh niv°jih
hanizma?m0UpraVnCga rnC'
sagu te” sz m kakSnRm ob-jiličnitv, /DL 8 svojim po-htOEli ^ delovanjem pripono ! , so občani uspeš-
Voj^in w3a družbeni Ja krepitve sam.
Ijanja, uresničevanja pravic in koristi občanov ter pospeševanja socialističnih in demokratičnih odnosov?
— Ali je SZDL s svojim političnim delovanjem omogočala, da so občani lahko izpovedovali svoja mnenja in sodbe glede dela državnih organov, organov družbenega samoupravljanja, organizacij in nosilcev javnih funkcij?
— Ali je SZDL s svojim političnim vplivom pospeševala in omogočala občanom, da uspešno opravljajo družbeno kontrolo nad delom državnih in samoupravnih organov zlasti glede javnosti in odgovornosti pri njihovem delu?
— Ali je SZDL s svojim političnim delovanjem prispevala k temu, da so se občani lahko uspešno borili za uresničevanje in varstvo vseh oblik družbeno-političnega življenja, ki spodbujajo socialistični in demokratični razvoj, dajejo pobude na vseh področjih družbenega življenja zagotavljajo čim popolnejše uveljavljanje njihovih volilnih in drugih pravic?
— Ali je SZDL zavestno in načrtno ustvarjala pogoje za vsestransko udeležbo m'adinc in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju?
— Ali je SZDL politično omogočala občanom, da se borijo za humane odnose
Nekaj vprašanj pred občinsko delovno konferenco SZDL
med ljudmi, za razvijanje socialistične zavesti in norm socialističnega življenja ter proti pojavom, ki zavirajo razvoj socialističnih, demokratičnih in samoupravnih odnosov ali jim kako drugače škodujejo?
KRITIČNA OCENA LASTNEGA DELA — IZHODIŠČE ZA KVALITETO NADALJNJEGA DELA
Prav zaradi nadaljnjega razvoja, poglabljanja in utrjevanja vseh oblik samoupravljanja bo v prihodnjih dneh občinska delovna konferenca SZDL posvečena kritični oceni vseh oblik samoupravljanja na območju naše občine ter preciznejši določitvi mesta, vloge in nalog SZDL pri nadaljnjem razvijanju in krepitvi samoupravnih odnosov na območju naše občine. Nadaljnje poglabljanje samoupravljanja delovnih skupnosti
Naše samoupravljanje ne sme in ne more ostati le na površini, le v formalnem prenašanju nalog od državnih organov na delovne organizacije. Prav zaradi tega moramo posvetiti posebno pozornost in skrb temu, da bodo občani čedalje bolj sposobni upravljati sami.
Prav tu pa pogosto naletimo na demagoške pripombe, češ: preprosti delovni človek ni sposoben upravljati niti delovne skupnosti niti samoupravljati gospodarske organizacije in družbene službe. Zaradi tega naj to' prepušča kvalificiranim strokovnjakom, sam pa naj le formalno potrjuje njihove predloge.
Menimo, da moramo zaradi tega jasno poudariti, da:
—	samoupravljanje ni operativno vodstvo,
—	samoupravljanje tudi ni administrativno vodenje,
—	samoupravljanje ni delo organizatorjev proizvodnje,
—	samoupravljanje torej ni in ne more biti privilegij strokovnjakov,
—	samoupravljanje je vedno bolj zadeva skupnega razpravljanja in odločanja vseh članov delovnega kolektiva.
TEMELJNI POGOJ
USPEŠNEGA
SAMOUPRAVLJANJA
Pogoji za uspešno razpravljanje, odločanje in sploh samoupravljanje niso in ne morejo biti strokovne kvalifikacije, temveč je za uspešno samoupravljanje potrebna predvsem zadostna razgledanost in vsestranska obveščenost tistih, ki odločajo.
Vsa dosedanja raziskovanja so pokazala, da je naj-, šibkejša točka v našem samoupravnem sistemu prav nezadostna obveščenost in razgledanost občanov. Prav tu moramo iskati vzroke in posledice raznih slabosti, ki jih srečujemo y vseh oblikah samoupravljanja.
To pa nam nalaga posebno dolžnost in skrb, da povsod predvsem izboljšujemo sistem obveščanja, da zlasti poskrbimo za razširitev našega občinskega glasila po vseh delovnih organizacijah, po vseh samoupravnih organih.
Pavie Šegula (Nadaljevanje v prilogi)
Sredi starih, odmirajočih pritlikavcev kipi proti nebu tudi pri nas vedno več modernih stanovanjskih poslopij
Gospodarska reforma in družbeno politično delo
Gospodarska reforma je odprla številne probleme. Vsem občanom, zlasti pa proizvajalcem, je razgrnila problematiko naše družbene skupnosti. Osnovna značilnost in družbena vrednost reforme je zlasti v tem, da vpliva na nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov, da tem odnosom daje večjo materialno podlago in da tudi družbeno politično delo opredeljuje vedno manj kot poklic in silo nad ljudmi, in vedno bolj kot sestavni del družbeno potrebnega dela.
Menim, da bo treba z gospodarsko reformo še marsikaj spremeniti tudi na področju družbeno političnega dela. V političnem delu in v organizaciji delovnih skupnosti se bo treba predvsem posloviti od starih, v bistvu mezdnih pojmovanj o delu.
V praksi pod pojmom dela razumevamo le delo na določenem delovnem mestu, delo na konkretnih predmetih dela. Samoupravljanje se iz tega dela izključuje. Mislim, da se morata oba pojma združevati funkcionalno v povezan pojem samoupravnega dela.
Iz diskusije Ludvika Goloba, sekretarja občinskega komiteja ZK naše občine na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta
Družbeno politično delo mora biti prisotno pri urejanju sistema nagrajevanja, organizacije dela, delovnega časa, načina vzpostavljanja notranjih komunikacij itd., da bo tu upoštevano delavčevo delo na delovnem
mestu in delo, ki ga ima kot samoupravljavec. Le tako se bo samoupravljanje razvijalo kot družbeno-eko-nomski odnos proizvajalca in ne le kot politična pravica.
VLOGA IN NALOGE DELOVNIH MEST
Novi temeljni zakon o delovnih razmerjih odpravlja zadnje ostanke oblasti posameznika nad člani delovnih skupnosti in zahteva, da te odnose iz delovnih razmerij in notranjega reda ureja delovna skupnost sama preko svojih organov samoupravljanja. Tako dobiva politično delo dolžnost, da odpravlja stare navade in staro miselnost o vlogi funkcij in vodenja.
Pravi pomen funkcije vodenja je treba uveljaviti v neposredni praksi. Vodilne službe v delovnih organizacijah niso več činitelji, ki bi urejali številna vprašanja iz delovnih razmerij. Zaradi
tega je treba odločno uveljaviti stališče, da postaja vodenje v sistemu samoupravljanja predvsem strokovna služba, ki se ukvarja s strokovnimi problemi.
Organizatorji proizvodnje (strokovne službe) so odgovorni za organizacijo dela in njegovo modernizacijo, za izpopolnjevanje tehnologije in proizvodnih procesov, za izvrševanje sprejetih odločitev samoupravnih teles.
Iz tega, koliko so strokovne službe sposobne urejati te zadeve, naj izhaja njihova avtoriteta, naj izhajajo kriteriji za kadrovanje na vodilne položaje.
NEJASNOST POLOŽAJA VZNEMIRJA DELOVNE LJUDI
Nekateri govore o varčevanju, ki je danes potrebno za morebitne hujše čase. Menim, da se za reformo nismo odločili zato, da bi v prihodnosti bolj zategovali pas. S takim postopkom reforme ne bi uresničili. V družbeno političnem delu je treba zavračati taka pojmovanja. Kreniti moramo naprej, na pot odpiranja perspektive za vsako delovno skupnost posebej.
Menim, da je prav sedanja nejasnost položaja tisto, kar najbolj vznemirja delovne ljudi. Zaradi tega naj organizatorji proizvodnje (strokovne službe) v posameznih delovnih skupnostih na podlagi temeljitega študija pripravijo predloge proizvodnih programov in po-
kažejo na perspektivo.
Menim, da je to sedaj najpomembnejše.
Dosledno nagrajevanje po delu za vse
Nekatere kategorije delavcev še vedno dobivajo osebne dohodke, ki niso neposredno povezani z njihovim dosežkom pri delu. Pri nagrajevanju so še vedno preveč poudarjene funkcije, to je vodenje v starem pomenu besede, ne pa predvsem strokovnost v organizaciji proizvodnje. Prav tisti, ki jih nagrajujejo po funkciji, pa so pogosto nosilci raznih teorij o socialni pravičnosti in uravnilovki.
Menim, da moramo zlasti v družbeno političnem delu vedeti, da delitev po delu
priznava razlike med ljudmi. Te razlike porajajo tudi določena protislovja in zaostritve, vendar greši tisti, ki meni, da se dajo ta protislovja reševati s političnimi parolami, ali pa s tem, da je politični aktivist prisoten povsod in daje za vsako delo svoj pristanek.
Politično delo ne more biti »gasilstvo«
Po mojem mnenju bomo v političnem delu uspešni, če se bomo izogibali kompromisnega reševanja raznih nasprotij, če se bomo odločno zavzemali za dosledno uresničevanje nagrajevanja po učinku dela na vseh ravneh in na vseh relacijah.
Menim, da je prav delitev osebnega dohodka po delu socialno najbolj pravična. Vsak naj dobi toliko, kolikor daje družbi.
Prilagajanje novemu načinu gospodarjenja
Menim, da je prav, da delovne organizacije doslej niso nepremišljeno spreminjale osnovnih odnosov in da pretežno niso spregledale produktivnosti. Potrebno pa je, da se sedaj v družbeno političnem delu zavzamemo, da se delitvena razmerja povsod ustrezno izpeljejo.
Določitev akontacij je že iz sistematskega razloga izrazito prehodnega značaja. Vztrajati pri tem bi pomenilo odpovedati se reformi in zavreči veliko ustvarjalno zmogljivost, ki je v ljudeh.
Naš interes naj bo usmerjen tudi v boljše uspehe strokovnega dela, v tako organizacijo dela, da bo vsakdo lahko produktiven in da bo tudi na podlagi tega nagrajen.
REFORMA V GOSPODARSTVU ZAJEMA TUDI DRUŽBENO POLITIČNO DELO
Gre za reformo našega odnosa do trenutnih problemov, za reformo mišljenja, spoznanj, občutkov, za moralo dela (vsakemu, ne glede na funkcije, pripada toliko in tisto, kar si je pridobil z delom), za večje znanje, za boj proti subjektivizmu, za vedrejše poglede v našo bodočnost itd. Tudi v družbeno političnem delu je potreben mladostnejši, borbeni duh.
V tej smeri moramo v družbeno političnem delu z enotnim korakom izvesti močnejši pritisk.
Pokažimo pot naprej
VSE JE ODVISNO OD SODOBNE ORGANIZACIJE DELA
Naša naloga je predvsem, da se borimo za modernizacijo proizvodnje, konkretneje, da se borimo predvsem za
boljšo organizacijo dela, ne pa cije.
Menim, da je prav postaviti pred organizatorje dela v posameznih delovnih skupnostih odločno zahtevo, naj nam pripravijo in or-
VISOK OSEBNI DOHODEK
Pri nas smo dejansko ustvarili psihozo, da je tako rekoč nesocialistično, če ima nekdo visok osebni dohodek. To je zgrešeno. Bodimo ponosni na visoke osebne dohodke, če temelje na ustrezno visokem učinku dela. Ali bomo v socializmu res vedno berači? Ali se ne bojujemo za to, da bomo imeli višje osebne dohodke, da bomo dosegli višji standard in da bomo dobro živeli?
Od naših vodstev moramo zahtevati, naj omogočijo delavcem spoznati naš nadaljnji razvoj, da bodo vedeli, pod kakšnimi pogoji bodo v čim krajšem času tudi doma lahko prišli do visokih osebnih dohodkov. Zakaj je naš delavec, če dela v Avstriji, Nemčiji, Švici ali kateri koli drugi, tehnično raz-
toliko za razne rekonstruk-
ganizirajo delo tako, da bomo lahko dosegli visoko produktivnost, s tem pa tudi boljše zaslužke, kar je tudi namen reforme.
NI SRAMOTA
Nekaj misli iz razprave predsednika Zveze sindikatov Slovenije, Franca Popita, na občnem zboru našega občinskega sindikalnega sveta
vitejši državi, visoko produktiven ter ima visoke dohodke? Nedvomno zato, ker je tam modernejša organizacija dela.
Zakaj ne bi tudi pri nas organizirali proizvodnje na podoben način? Zakaj bi naši delavci tudi doma ne dosegali enakih proizvodnih rezultatov kot v tujini in s tem tudi podobnih osebnih dohodkov? Imamo vse pogoje in možnosti, da uredimo boljšo organizacijo dela in z njo pridemo do visokih osebnih dohodkov.
OB POMEMBNEM PRAZNIKU NASE REPUBLIKE
Čestitamo vsem občanom
občinska skupščina in družbene organizacije
POKAŽIMO POT NAPREJ
Zelo pomembno je, da delovnemu človeku pokažemo našo pot naprej. Prikazati mu je treba razvoj proizvodnih programov in pomen izvolitve sposobnih ljudi na vodilna delovna mesta, da bodo v čim krajšem času zagotovili izvedbo takih obetajočih programov. V tem je tudi pomen reelekcije, o kateri sedaj razpravljajo posamezne delovne skupnosti.
Naše pravične zahteve
Kaj je bolj pravično kot zahteva, da naj bo osebni dohodek vsakogar odvisen samo od učinka njegovega dela, od njegove proizvodnosti? To je vendar najbolj humano, najbolj socialistično. Seveda moramo hkrati storiti tudi vse, da bo ta najpravičnejši sistem nagrajevanja do kraja izdelan, tako za delavce, ki delajo v neposredni proizvodnji, kakor tudi za tiste, ki organizirajo proizvodnjo v posameznih delovnih skupnostih.
Nobenega dvoma ni, da bodo ti osebni dohodki različni, saj bodo odvisni od rezultatov poslovanja in od politike razdeljevanja dohodkov na osebne dohodke in na sklade ter seveda tudi od ponudbe in povpraševanja na trgu delovne sile. Delovna organizacija, ki želi dobrega strokovnjaka, mu bo vsekakor morala tudi več plačati. Kjer pa bo »ponudba« strokovnjakov večja, bo tudi strokovna delovna sila cenejša.
Investirajmo tam, kjer se najbolj splača
Marsikje se lahko z majhnimi investicijami odpravijo ozka grla, ki sedaj onemogočajo večjo proizvodnjo in storilnost. Banke naj se usmerijo na take investicije, ki bodo v kratkem času dale velike investicije. Ce se bodo banke odločile, da bomo sedaj gradili vse objekte, v katere moramo vložiti toliko in toliko milijard dinarjev, ki jih nimamo, bomo zavlačevali začeto gradnjo v nedogled. Umestneje bo torej, če odložimo gradnjo nekaterih objektov in sredstva sedaj vložimo predvsem tja, kjer se bodo najprej obrestovala. Tako bomo imeli več možnosti kasneje zgraditi tudi druge pomembne objekte. Cim prej se bodo banke odločile za tako politiko investiranja, tem prej bomo pri nas krenili naprej.
MEGRADOVA MLADINSKA DELOVNA BRIGADA
Vprašanje: V prejšnji številki je bila v zvezi z dograditvijo osnovne šole Na jami pohvaljena zlasti Me-gradova mladinska delovna brigada. Kako je bila osnovana ta brigada, s kakšnim namenom in v čem so njene zasluge?
Odgovor: Na pobudo občinskega komiteja ZM so maja letos mladi delavci iz mladinskega aktiva gradbenega podjetja Mcgrad osnovali posebno mladinsko delovno brigado kot samostojno enoto na gradbišču osnovne šole Na jami. Nn ta način so hoteli prenesti izkušnje, delovni polet in metode dela mladinskih delovnih brigad v gradbeno podjetje oziroma na gradbišče te šole, ki je morala bit* dograjena in izročena svojemu namenu z začetkom novega šolskega leta.
Gradisova mladinska delovna brigada je na gradbišču osnovne šole Na jami dejansko odkrivala »skrite rezerve« v vseh fazah dela, (Nadaljevanje na 8. strani)
KAJ SMO ŽE DOSEGLI V GOSPODARSKI REFORMI?
gospodarjenje v razmerah gospodarske reforme
Na podlagi rezultatov iz periodičnih obračunov gospodarskih organizacij za III. četrtletje, ki jih primerjamo v rezultatih I. polle .ja letos in III. četrtletja v preteklem letu, moremo ugotoviti, kako so se gospodarske organizacije vključile v način gospodarjenja, ki ga uvaja naša gospodarska reforma.
Rezultati zadnjih treh mesecev so v primerjavi s preteklim letom (julij—september) in v primerjavi s prvim polletjem ugodnejši, ker je porast narodnega dohodka (20 "/o), *lasti pa čistega dohodka (45°/») občutno večji od porasta celotnega dohodka (25 Ve).
Naše bralce želimo redno obveščali o delovnih naporih in uspehih v naših proizvodnih organizacijah, kajti od rezultatov njihovega dela so odvisne večje ali manjše možnosti dviga našega standarda. V prejšnji številki smo objavili kratke intervjuje, kako so naše delovne organizacije startale v gospodarsko reformo. Zdaj pa objavljamo že prve rezultate in uspehe delovnih kolektivov, dosežene v razmerah gospodarske reforme.
V delitvi čistega dohodka 80 v zadnjih treh mesecih Y naprotju z istim obdobjem preteklega leta porasli skladi za okoli 83 %>, medtem ko je znašal ta porast v Prvem polletju le okoli 8 °/o. Porast bruto osebnih dohodkov se je znižal od 30 %> na 23,6 Vo. Čeprav je na znižanje bruto osebnih dohodkov vplivalo znižanje stopenj prispevkov iz delovnega razmerja in prispevkov za socialno zavarovanje, za kolikor so se lahko Povečali neto osebni prejemki, pa nam ta porast ka-zy, da so gospodarske organizacije zelo previdno začele valorizirati osebne dohodke. To je razumljivo, ker se v teh mesecih še ni dalo Predvideti vseh učinkov gospodarske reforme in na tej osnovi ugotoviti boljšega ali slabšega položaja v poslovanju, saj nekateri ukrepi ®e niso mogli v polni meri vplivati na poslovni uspeh.
na kreditna politika, ki je imela za posledico visok porast zalog (34°/o) ter zvišanje terjatev do kupcev (49 odstotkov) ob istočasnem porastu obveznosti do dobaviteljev (80 %>). Zato so gospodarske organizacije ob zaostrenih pogojih najemanja kreditov za obratna sredstva stremele, da čim hitreje ustvarijo potrebno višino za delovanje poslovnega sklada.
Zaostrena politika zaposlovanja
krivanjem notranjih rezerv, so gospodarske organizacije zaostrile tudi politiko zaposlovanja, saj se je število zaposlenih v zadnjih treh mesecih v primerjavi s I. polletjem znižalo za 484 oseb. Ta padec je posledica občutno manjšega sprejemanja v delovno razmerje (v letu 1964 je bilo sprejetih 1830 oseb, letos pa komaj 646 oseb), medtem ko so se, sicer v manjši meri, znižale prekinitve delovnega razmerja (lani 1535, letos 1130).
Posledica zmanjšanja števila zaposlenih je bila tudi povečanje produktivnosti, ki bi bilo še večje, če bi podjetja v večji meri prekvalificirala obstoječo delovno silo in izboljšala strukturo strokovnosti zaposlenih z novimi zaposlitvami višje in visoko kvalificiranih delavcev.
Nujna modernizacija strojnega parka
Nove razmere gospodarjenja so se odrazile tudi pri investicijah. V devetih me-
UGODNEJSI REZULTATI GOSPODARJENJA 20 %> porast narodnega dohodka 45 "/o porast čistega dohodka 25 •/g porast celotnega dohodka 83 °/o porast skladov
negativni rezultati
35 °/o porast zalog
49 "/o zvišanje neporavnanih terjatev do kupcev 80 u/o porast neporavnanih obveznosti do dobaviteljev
K takemu ravnanju go- V težnji, da dvignejo pro-sPodarskih organizacij pa je duktivnost dela z boljšo or-Pripomogla tudi spremenje- ganizacijo in sploh z od-
O&lhti z&m ot&Uvskcfra &LyvdiUat^c^Ci> Meta
Uspešno delo občinskega sindikalnega SVETA
Sredi prejšnjega meseca je bil IX. redni občni zbor •»h inskega sindikalnega sveta, na katerem so navzoči de-•cgati in gostje obširno razpravljali o dosedanjem delu in 0 vPra'anjih in nalogah sindikalnih organizacij.
Ob->nski sindikalni svet razpravljalo o nadaljnjem
Jc v zadnjih dveh letih razpravljal in sprejemal priporočila in sklepe o najpo-‘hembnejših problemih gospodarskega in političnega ogajanja v delovnih orga-•ozacijah in sindikalnih po-j;^uz-hicah na območju na-nr.-'- !nc' Med najpomemb-
n^.J e štejemo vsekakor raz-: av°. o pomoči delovnim ganizacijam pri prehodu a 42-urni delovni teden, nn \tetelavi statutov in raz-C ‘hternih pravilnikov de-rm- orBanizacij, analizi-dni l!sPehov in neuspehov ^ovhlh organizacij pri iz-nL tetevanju plana, skrb za n° izvajanje kadrov-dit- P^itike in reelekcije "‘rektorjev in vodilnih ka-drov itd.
gu luU predsedstvo občin-0r. Ra . sindikalnega sveta je avUo precej zahtevne je °k0' Mimo rednega dela dp.^ravnavalo poroMla in thieu^nih in začasnih ko-vlP Tako je med drugim
spopolnjevanju delitve osebnih dohodkov po učinkih dela, o problemih sezonskih delavcev, o notranjih medsebojnih odnosih v delovnih organizacijah, o problemih pri uvajanju skrajšanega delovnega tedna, o uspešni uporabi novih zakonov s področja delovnega in gospodarskega prava, o nalogah sindikata v zvezi z novimi gospodarskimi ukrepi, o izvedbi volitev v organe družbeno-političnih skupnosti in v organe delavskega samoupravljanja, o športnih tekmovanjih, strokovnih seminarjih, rekreaciji itd.
Tudi trije sindikalni strokovni odbori so bili aktivni v pretekli mandatni dobi. Tako je strokovni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva obravnaval vlogo organov samoupravljanja v delovnih organizacijah in njihovo volitev po novih predpisih. Razprav-
ljal je tudi o delitvi osebnega dohodka, o aktivnosti sindikalnih podružnic, o varnosti in izvajanju gospodarske reforme ter vzdrževal najtesnejšo povezavo z republiškim strokovnim odborom. Strokovni odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti je razpravljal o vseh pomembnejših vprašanjih svojega delovnega področja.
• Zelo obširna razprava
delegatov in gostov je kvalitetno osvetlila in analiziral razne probleme in skušala do njih zavzeti napredna stališča.
® Občni zbor je bil res uspešen dogovor o politiki,
ki naj jo vodi občinski sindikalni svet pri posameznih sodobnih problemih. Seveda je sedaj pred novoizvoljeni občinski sindikalni svet postavljena resna naloga, kako ta stališča uresničiti v praksi, da ne bo ostalo več ali manj le pri besedah, sklepih in priporočilih, temveč da bodo ta stališča uresničena v organih delavskega samoupravljanja, v vodstvih delovnih organizacij in v samih delovnih kolektivih.	Šgl
secih znašajo vlaganja v osnovna sredstva 48 %> od predvidenih, kar pomeni, da investicije ne bodo dosegle predvidenega obsega. Gospodarske organizacije bodo morale svojo investicijsko politiko prilagoditi nastalim razmeram in usmerjati sredstva predvsem v modernizacijo obstoječega strojnega parka in mehani-
zacijo proizvodnje. To jim bo čimprej omogočilo vključitev v mednarodno delitev dela in tudi povečalo napore za znatnejše povečanje izvoza, čeprav tudi na tem področju v letošnjem letu niso bili doseženi slabi uspehi in je bil plan izvoza doslej realiziran 70 “/o, tako da lahko pričakujemo, da bo tudi izpolnjen.
KAKO SMO STARTALI V GOSPODARSKO REFORMO?
Gospodarske organizacije so v večini primerov analizirale ekonomski položaj, v katerem so se znašle po gospodarski reformi in sprejele sklepe, ki naj zagotovijo boljše gospodarjenje in ugodnejše finančne rezultate. Sklepi gospodarskih organizacij so se nanašali predvsem na:
—	intenzivnejše izkoriščanje delovnih priprav, tudi z uvajanjem dela v več izmenah in boljšo organizacijo dela;
—	usmeritev investicijskih vlaganj predvsem v modernizacijo obstoječih osnovnih sredstev, ki naj
omogočijo večjo produktivnost;
—	maksimalno varčevanje pri surovinah, reprodukcijskem materialu in zmanjšanju izmeta;
—	preusmeritve v proizvodnem programu z ukinitvijo manj rentabilne ali nerentabilne proizvodnje;
—	prekvalifikacijo zaposlenih in znižanje števila režijskih delavcev;
—	večjo preusmeritev proizvodnje na zunanji trg;
—	boljšo organizacijo komercialnih služb, ki naj temeljiteje analizirajo tržno situacijo in omogočijo čim boljši plasma blaga.
NAŠE POGLAVITNE NALOGE
Vsi ti ukrepi gospodarskih organizacij, posebno tisti, ki se nanašajo na vprašanje produktivnosti in rentabilnosti, bodo — če bodo uresničeni— omogočili premostitev težav, ki so nastale z uvedbo gospodarske reforme. Zato naj se gospodarske organizacije na podlagi priporočil občinske skupščine osredotočijo predvsem na naslednja vprašanja:
—	določijo naj jasnejšo proizvodno, ekonomsko in osnovno politiko za svoj nadaljnji razvoj v razmerah gospodarske reforme in za uresničitev njenih ciljev;
—	proučijo naj programe za izpolnitev in modernizacijo obstoječih delovnih sredstev, ki naj omogočijo večji obseg proizvodnje, večjo produktivnost in zmanjšanje proizvodnih stroškov;
—	namesto odpuščanja
morebitne režijske delovne sile naj skušajo le-te prekvalificirati in zaposliti v proizvodnji;
—	z uvajanjem sodobnejših tehnoloških procesov,
delitvijo dela, specializacijo in kooperacijo naj dosežejo večjo produktivnost dela;
—	ker se pojmuje osebne dohodke v novih razmerah gospodarjenja kot ele-
POMNI!
Javna tribuna
o
je najcenejši slovenski list
ment, ki naj spodbuja k povečanju produktivnosti delan, bi morale delovne organizacije sprejeti take osnove in merila delitve osebnih dohodkov, ki bodo stimulativna za vse zaposlene;
— intenzivno je treba izkoristiti vse možnosti za večji plasma izdelkov na zunanjih tržiščih, ker bo le tako mogoče še nadalje povečevati proizvodnjo in s tem zagotoviti potrebna devizna sredstva za nabavo reprodukcijskega materiala.
Bojan JURClC
S takimi zastarelimi metodami, tehniko in organizacijo si danes ne bomo priborili niti visoke produktivnosti, niti
uspešnejšega uveljavljanja na mednarodnih tržiščih, niti — višjih in boljših osebnih dohodkov
RAZGOVORI Z VOLIVCI
KOLIKO MESTNIH OBČIN!
ENA ALI VEC OBČIN V LJUBLJANI
Na zadnjih zborih sta zbora volivcev krajevne skupnosti Hinko Smrekar in v šoli Zvonka Runka postavila vprašanji, ali je glede na različen finančni položaj ljubljanskih občin predvidena združitev ljubljanskih mestnih občin. Zbore volivcev v Medvodah, Smledniku in v obratu Agrokombinata pa je zanimalo, kakšne bi bile posledice združitve mestnih občin za nemestno območje v pogledu komunalne ureditve, gradnje šole v Smledniku in dokončanja kulturnih domov.
ODPRAVIMO SLABOSTI V ODNOSIH MED LJUBLJANSKIMI OBČINAMI
Mnogi, ki skrbno spremljajo razvoj mesta Ljubljane, pa ugotavljajo, da se Ljubljana na svojih perifernih območjih mnogo bolj in vsestransko razvija, odkar v njej samostojno deluje pet občin, medtem ko je bil prej bolj poudarjen razvoj samega centra mesta.
ljubljanskimi občinami. Tako znašajo proračunska sredstva na prebivalca v letu 1965 v občini Center 164.000 din, v občini Bežigrad 73.000 din, v Šiški 70.000 din, v občini Moste-Polje 65.000 din in v občini Vič-Rudnik 54 tisoč din. Podatki veljajo za proračune pred rebalansom in so torej po rebalansu še bolj neugodni za druge štiri občine.
Te razlike prihajajo ponovno do izraza pri združevanju sredstev občin za skupne potrebe mesta Ljub-
VEC POZORNOSTI MEDOBČINSKEMU sodelovanju
Značilno je, da izvira največ pobud za združitev ljubljanskih mestnih občin od občanov, ki so zaposleni v družbenih službah, zlasti v šolstvu. Ti si delajo utvare, da bi sama združitev prinesla več sredstev in bi bili s tem problemi rešeni.
Nesporno je, da je pobuda vsake posamezne občine z vsem svojim bogatim samoupravnim mehanizmom v marsičem prispevala, da so bili mnogi komunalni problemi in problemi družbenih služb zadovoljivo rešeni. Zato je bilo že v mnogih razpravah ugotovljeno, da ni prave rešitve v ukinitvi občin, temveč v odpravi vzrokov, ki povzročajo takšne diskusije. Gre torej za to, da odpravimo tisto, kar je narobe v odnosih med občinami.
Različni gmotni položaj ljubljanskih občin je posledica delitvenih odnosov. Glavna vira občinskih proračunov sta:
—	prispevek iz osebnega dohodka, ki je dohodek tiste občine, kjer prebivalci stanujejo, in
—	maloprodajni davek, ki
je dohodek tiste občine, kjer so trgovski lokali.
V zvezi s problematiko ljubljanskih mestnih občin in mestnega sveta preberite tudi:
Marijan Tepina: »Občine med seboj«, uvodnik v 21. številki (6. XI. 65) »Naših razgledov« in B. K.: »Statut mesta Ljubljane v reviziji« v 23. štev. (13. XI. 65) »Občana«.
Poleg tega bo potrebno na področju medobčinskega sodelovanja storiti mnogo več kot doslej, ne samo pri združevanju nekaterih upravnih služb (združile so se že službe za notranje zadeve, razpravlja se o združitvi služb za narodno obrambo, sodnikov za prekrške in še nekaterih drugih), temveč tudi pri enotnem finansiranju kulture in telesne kulture v Ljubljani. V šolstvu bo potrebno v prvi fazi doseči vsaj izenačenje osebnih dohodkov.
Vse to kaže, da gremo na
pot tesnega medobčinskega
Ijane v proračunu mestnega sveta. Občine združujejo sredstva v enakem odstotku od vseh svojih izvirnih dohodkov, kajti mestni svet nima svojih dohodkov in je reševanje zadev skupnega pomena za mesto Ljubljano odvisno od sporazuma med občinami.
Slabe strani združitve ljubljanskih občin
Sama združitev občin ne bi v ničemer povečala sredstev, s katerimi Ljubljana razpolaga, le njihovo upravljanje bi bilo še bolj centralizirano, vpliv terena na porabo pa bi bil še manjši. Zato je treba odpraviti vzroke te neenakopravnosti predvsem s tem, da se finansiranje skupnih mestnih potreb organizira predvsem na združevanju maloprodajnega davka, ne pa vseh dohodkov občin. Mestni svet je v zvezi s tem že naročil posebno primerjalno študijo o materialnem položaju občin in posebej družbenih služb v Ljubljani. Ta študija bo služila kot osnova za razpravo o finansiranju skupnih mestnih potreb v letu 1966 oziroma o tem, katere službe in katere dejavnosti bodo finansirale občine same, katere in iz katerih virov pa mestni svet.
sodelovanja, ne pa na pot formalnega združevanja mestnih občin. Zato tudi ni bojazni, da bi se okoliška območja naše občine, ki ne spadajo pod mesto Ljubljana, zanemarjala v pogledu nadaljnje izgradnje. Pri komunalni ureditvi imajo na teh območjih še vedno prednost vodovodi in ceste, v prihodnjem letu pa bo potrebno začeti graditi tudi novo šolo v Smledniku. Seveda pa je razvoj posameznega območja v veliki meri odvisen od sredstev, ki se zberejo, in od splošnega finančnega položaja občinskega proračuna. M. G.
Odgovori občanom
KAKŠEN ŠPORT IN POD KAKŠNIMI POGOJI ZASLUŽI DRUŽBENO POMOČ
Zakaj daje občinska skupščina dotacije tudi raznim športnim organizacijam izvin svojega območja?
Razlika v finančni zmogljivosti ljubljanskih občin nastaja torej predvsem zaradi dohodkov, ki jih ustvarja občina Center iz maloprodajnega davka (npr. preko 2 milijardi v letu 1965), medtem ko je ta dohodek v drugih ljubljanskih občinah znatno manjši (v občini Šiška npr. 230 milijonov), razen tega je občina Ljublja-na-Center v letošnjem letu ustvarila visoke dohodke tudi s sodnimi taksami, ker se sodne takse zbirajo po sedežu sodišč. Tako je predvsem zaradi teh dveh postavk proračun občine Lju-bljana-Center za 4 milijarde večji od proračuna občine Ljubljana-Šiška.
Še večje razlike so med občino Center in drugimi
Na tozadevno vprašanje zbora volivcev v železniškem podjetju za popravilo voz in strojev in na navajanje konkretnih primerov (športno društvo Olimpija, Avto-moto-speedway itd.) smo prejeli naslednji odgovor:
Financiranje športne dejavnosti ni urejeno po sedežih posameznih športnih organizacij, temveč predvsem po dejavnosti, ki jo te opravljajo na določenem območju.
Sedež športnega društva Olimpija je na Celovški cesti 25, torej na območju na-
še občine. Vrsta klubov (hokej, košarka, namizni tenis, drsalno-kotalkarski itd.), ki pripadajo temu društvu, deluje v Šiški.
Speedway steza in tozadevne prireditve Avto-moto društva so v Zg. Šiški.
Prejšnja leta in tudi letos je občinska skupščina prispevala določena sredstva tudi smučarskemu klubu Enotnost za prireditve na skakalnicah na območju Šiške, čeprav ima ta klub sedež izven naše občine.
Isto velja za Brodarsko društvo Ljubljana, ker ne-
katere svoje prireditve organizira na kajak-progi v Tacnu.
Mnogo kritike je bilo namreč tudi zaradi tega, ker smo podpirali predvsem športne organizacije, ki so tradicionalno »šišenske« (kot npr. ŠD Ljubljana, ŠD Ilirija itd.), ne pa tistih, ki s svojo dejavnostjo v celoti ali delno delujejo na območju naše občine.
V prihodnje bo vsekakor potrebno podpirati predvsem tiste dejavnosti, ki bodo res množične, ki bodo zlasti vključevale mladino in katerih kvalitetni dosežki v tekmovanjih bodo res zaslužili družbeno pomoč.
M. G.
•	BUKOVICA
—	Kako bo s financiranjem najnujnejših opravil na območju skupnosti?
Načeloma naj bodo iz občinskega proračuna dotira-ni le funkcionalni izdatki za krajevne skupnosti; za druge potrebe bo treba zbrati potrebna sredstva tudi iz drugih virov in ne samo iz občinskega proračuna. Razumljivo je, da bo zaradi tega predvsem potrebno določiti vrstni red nujnosti in potrebnosti raznih del (ran-giranje), saj bo z omejenimi finančnimi sredstvi možno financirati le najnujnejše, ne pa prav vse želje volivcev.
Zaradi tega bodo pri sestavljanju primarnih, tj. nujnih potreb posamezne krajevne skupnosti sodelovale posebne odborniške komisije, ki bodo preverile smotrnost in nujnost predlaganih izdatkov. M. Z.
—	Kako bodo v prihodnje financirana razna krajevna društva in družbene organizacije?
Zaradi zmanjšanih sredstev občinskega proračuna bodo v skladu z načeli varčevanja in smotrnega vlaganja razpoložljivih sredstev prejemale posamezne družbene organizacije in društva potrebne dotacije iz občinskega proračuna v zmanjšanem obsegu.
Kot merilo pri dodeljevanju dotacij in njihove višine bodo upoštevani konkretni programi dela, njihova realizacija, kakor po množičnosti udeležbe, tako tudi po kvaliteti in koristnosti tovrstnih dejavnosti.
P. S.
—	Nc strinjamo sc z združevanjem pouka za več razredov v istem oddelku v Utiku, ker otroci ne bodo pridobili potrebnega znanja za prehod v višje razrede vodiške osemletke.
Uredba določa, da se razredi oz. oddelki, v katerih je manj kot 20 učencev, združijo. Ker sta v Utiku dva taka razreda, bi se morala združiti v en razred.
M. Z.
—	Kdaj bodo ceste opremljene s krajevnimi kažipoti?
Glej odgovor pod Podutik!
•	DRAVLJE
—	Sanitarna inšpekcija naj pregleda in prepreči odte-
kanje fekalij iz nekaterih hiš v odprte jarke.
Sanitarna inšpekcija je pregledala primere, na katere je bila opozorjena, ter je ugotovila, da imajo omenjene hiše urejene predpisane ločene odtoke za fekalije in drugo odpadno vodo. Zaradi ilovnate zemlje pa pri teh hišah ne morejo urediti požiralnih jam oz. ponikalnih greznic.
Dokler v Dravljah ne bo urejena kanalizacija, bo kakršno koli posredovanje sanitarne inšpekcije zaradi omenjenih vzrokov bolj malo uspešno. Ureditev kanalizacije pa je ekonomsko utemeljena le v gostih, strnjenih naseljih z večjim številom prebivalstva, kar bo v Dravljah izvedljivo šele takrat, ko bosta dograjeni soseski 6 in 7. Seveda bo potrebno tudi urediti hiter odtok deževnice, ki sedaj ogroža Vodnikovo naselje in nekatere druge hiše v Dravljah.
•	GUNCLJE
—	Nekateri so navozili v gozd pri smučarski skakalnici in v bližino skladišča podjetja Slovenijales razne odpadke, ki kvarijo ozračje in lepoto kraja. Zakaj teh odpadkov ne odstranite in ne preprečite nadaljnjega odlaganja odpadkov?
Odpadke odlagajo na teh mestih nekateri vaščani in določena podjetja, čeprav je sanitarna inšpekcija že pred dvema letoma na stroške občinske skupščine odstranila te odpadke iz bližine skladišča podjetja Slovenijales.
Sanitarna inšpekcija je že tudi izdala odločbe za odstranitev odpadkov iz bližine smučarske skakalnice ter bo poskrbela, da bo tudi ta prostor ponovno očiščen, toda ne na breme občinske skupščine, temveč tistih, ki so si tukaj samovoljno uredili javno smetišče.
—	Sredstva, ki so predvidena za dokončno ureditev gradu Smlednik, naj se raje porabijo za zgraditev nujno potrebne ljubljanske bolnišnice.
Odgovor o tem preberite pod Smlednik!
—	Na križišču v našem naselju naj se določi prednostna cesta, da se preprečijo prometne nesreče.
S prometnimi znaki sta na tem križišču že določeni cesta, ki ima prednost, in cesta, ki nima prednosti. Vozniki naj to ob primerni hitrosti vožnje upoštevajo.
J. P.
•	HINKO SMREKAR
—	Kako bo z nadaljnjim fl' nanciranjem najnujnejših opravil na območju naše krajevne skupnosti?
Ustrezni načelni odgovor preberite pod Bukovica!
—	Zaradi zmanjšanja d' nančnih sredstev za glasbeno šolo Franca Šturma l*1 zaradi 100 "/o povečanja šol' nine je obisk glasbene šolc padel za 40 %> v primeru * lanskim. Takega postopki no moremo odobravati.
Iz dela občinske0 skupščine
LJUBLJANA-ŠIŠKA, DECEMBER 1965
JAVNA
TRIBUNA
—	Vsebina 7. in 8. skupne seje obeh zborov občinske
skupščine — 2
—	Medobčinska uprava za notranje zadeve — 3
— Zavod za socialno delo — 3
KADROVSKA POLITIKA
V RAZMERAH GOSPODARSKE REFORME
Skupščina občine Ljubljana-Šiška je na seji obeh zborov dne 12. 11.1965 obravnavala porodilo komisije za kadre, volitve in imenovanja o kadrovski politiki v gospodarski reformi in sklenila, da organom samoupravljanja v delovnih organizacijah posreduje naslednje
PRIPOROČILO
• Uspešno izvrševanje nalog, ki jih gospodarska reforma postavlja pred vsako delovno organizacijo, je odvisno tudi od smotrne kadrovske politike. Kadrovska politika je sestavni del gospodarske politike in zato eden od osnovnih ciljev delavskega samoupravljanja.
Kadrovska politika v delovnih organizacijah naj zagotavlja take delovne odnose, ki bodo vsestransko stimulirali slehernega proizvajalca v izvrševanju nalog ter krepili njegovo delovno in socialistično zavest
Delovne organizacije bodo to dosegle z uskladitvijo in dopolnjevanjem svoje notranje zakonodaje z novimi zakoni. Statut delovne organizacije, pravilnik o delovnih razmerjih in pravilnik o delitvi osebnih dohodkov so osnovni dokumenti vsake delovne organizacije, s katerimi se izvaja kadrovska politika.
Zaradi nesmotrne kadrovske politike v gospodarski reformi so nekatere delovne organizacije ob iskanju »skritih rezerv« izključile tudi večje število dobrih delavcev. Metoda ukinjanja delovnih mest je postala že pravilo.
Smotrna kadrovska politika bi narekovala v tem obdobju, ko gospodarska reforma zahteva od delovnih organizacij večjo proizvodnjo, da delovne organizacije iščejo »skrite rezerve« v boljši organizaciji proizvodnega procesa, v večizmen-skem delu itd. S takim reševanjem trenutne gospodarske situacije odpade potreba odpuščanja sposobnih in discipliniranih delavcev.
Dobro organiziran proizvodni proces in dosledno izvajanje notranje zakonodaje pa naj omogoča delovnim organizacijam, da izključijo vse tiste, ki niso pripravljeni delati.
9 Struktura vodilnih kadrov, predvsem v komercialnih in računovodskih službah,
je neugodna. Ker je dobro gospodarjenje v današnjih razmerah v veliki meri odvisno od uspešne komercialne in finančne politike delovne organizacije, je treba temu vprašanju posvetiti še posebno pozornost. Organi samoupravljanja so dolžni, da objektivno ocenijo sposobnost vodilnih delavcev, ki zasedajo ta odgovorna mesta. Rešitev problema nesposobnosti posameznikov je manj boleča, če jih ustrezno zamenjamo, kot pa, če podaljšujemo neuspešnost strokovnih služb.
9 Ugotovitve o splošnem in strokovnem izobraževanju proizvajalcev kažejo, da so delovne organizacije temu vprašanju posvečale precej pozornosti. V graditvi socialističnega sistema, ko je vsak delavec tudi upravljavec, je pričakovati večje uspehe na obeh področjih le takrat, ko bo sleherni delovni človek vsestransko usposobljen. Delovne organizacije so dolžne organizirati tak sistem izobraževanja in strokovnega usposabljanja, ki bo omogočil slehernemu proizvajalcu, da se čim bolj uspešno vključi v proizvodnjo in samoupravljanje.
Izobraževanje in štipendiranje kadrov naj bo odsev potreb in smotrne kadrovske politike. Varčevanje s sredstvi za izobraževanje, ki se pojavlja v zadnjem obdobju, je zelo kratkovidno.
Delovne organizacije morajo tudi pri zaposlovanju kadrov s srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo voditi pravilno kadrovsko politiko. Niso osamljeni primeri, ko se take kadre podcenjuje ali pa precenjuje. Vse mlade delavce, ki končujejo omenjene šole, je treba zaposliti tako, da spoznajo proizvodni proces od najmanj do najbolj odgovornega delovnega mesta. Njihovo napredovanje naj bo odvisno od njihove strokovne sposobnosti in prizadevanja. Še posebej pa je važna da se ka-
dri, ki končujejo omenjene strokovne šole, zaposlujejo v neposredni proizvodnji.
Dokazilo o končani šoli naj ne zagotavlja že kar zasedbe odgovornega delovnega mesta
•	Zelo pomembno kadrovsko dejavnost opravljajo tudi osnovnošolske ustanove. V socialističnem družbenem sistemu opravlja osnovna šola dve značilni funkciji:
—	posreduje mladini osnovno znanje;
—	vzgaja in pripravlja mladega človeka za življenje in proizvodnjo.
Skupščina občine naroča vsem osnovnim šolam in gimnaziji na območju občine, naj začno uvajati tak sistem spremljanja in ocenjevanja učencev, da bodo ob koncu šolanja lahko vsakemu učencu in njegovim staršem zanesljivo svetovali, kam naj se usmeri v življenju (poklic ali nadaljnje šolanje). To nalogo naj prevzame skupina strokovnjakov, sestavljena iz vodstva šole, pedagoga, psihologa in — kjer je potrebno — tudi socialnega delavca.
0 Kadrovske službe v delovnih organizacijah še vedno nimajo pravega mesta, čeprav je v zadnjem letu dosežen viden napredek. Delovne organizacije, ki so formirale kadrovsko službo in pridobile potrebne strokovne kadre za to delo, že uspešno rešujejo svoje kadrovske probleme.
Organom samoupravljanja tistih delovnih organizacij, ki bi po svoji velikosti, razvitosti in raznolikosti kadrovskih problemov morale imeti kadrovsko službo, pa je še nimajo ali pa nima pravega mesta in potrebne vsebine dela, priporoča skupščina občine, da ukrenejo vse potrebno za dokončno rešitev tega vprašanja.
Od strokovnega obravnavanja kadrovskih problemov je v današnjih razmerah gospodarjenja še posebej odvisno boljše počutje delovnega človeka na delovnem mestu in s tem v veliki meri omogočena večja produktivnost. •
•	V naši občini porabi zdravstvena služba vsako leto znatna finančna sredstva. Ta sredstva pa niso vselej najbolj gospodarno izkoriščena. Problemi in slabosti so v specifičnosti zdravstvene službe in njeni sedanji organizaciji.
Skupščina občine priporoča organom samoupravljanja v zdravstvenih domovih, da začno razpravljati o boljšem gospodarjenju z razpoložljivimi sredstvi. Zlasti so pomembne obravnave v pripravah za funkcionalno integracijo zdravstvene službe v občini in zdravstvene službe v mestu Ljubljana. Prvo vprašanje je treba pospešiti in mu posvetiti še posebno pozornost. Posebno pa priporoča samoupravnim organom, da sedanje zdravnike direktorje razbremene administrativnega dela pri vodenju zdravstvenih domov. Direktor-zdravnik naj bo vodja in organizator strokovne službe, vsa druga področja dela pa naj prevzame za to strokovno usposobljena oseba. S tako delitvijo dela se bo zdravnik lahko uspešneje povečal svojemu humanemu poklicu, zdravstveni zavod pa bo hitreje urejal mnoge probleme, ki jih do sedaj ni bilo mogoče rešiti.
• 9 Organom samoupravljanja v delovnih organizacijah, ki bodo v bližnji prihodnosti morale po zakonu izvesti reelekcijo direktorjev, priporoča občinska skupščina naslednje:
—	nujno je, da se v statutu čim prej razčisti in dopolni kriterije, po katerih se izbira in imenuje direktorja;
— ker je treba vsako vodilno'funkcijo javno razpisati, naj organi samoupravljanja zagotove, da se razpisu posveti potrebna pozornost ter da dobi tisto mesto, ki je z zakonom določeno;
—	organi samoupravljanja naj sprejmejo stališča, da bi pri ponovnem kandidiranju dosedanjih direktorjev upoštevali samo tiste, katerih vsestranske sposobnosti in dosedanje delo tudi v bodočem razvoju delovne organizacije jamčijo za nadaljnji uspešni razvoj podjetja;
—- enako politiko naj organi samoupravljanja vodijo tudi do vsega drugega vodilnega kadra.
Na osnovi dosedanjega izvajanja vseh navedenih napotkov in še posebej z jača-njem osebne odgovornosti vsakega posameznika je pričakovati, da bodo delovne organizacije veliko laže reševale tudi vse kritične probleme, ki se pojavljajo pri gospodarjenju.
MEDOBČINSKA UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE ljubljanskih mestnih občinskih skupščin uraduje
v Kresiji (Mačkova ulica) ob tromostovju Uradne ure za stranke so vsak delavnik od 7. do 19. ure.
Tu urejajte vse zadeve za potne liste, prijavo in odjavo bivanja, za tujce, matično službo, osebne izkaznice, volilne imenike, registracijo motornih vozil in podobno.
Informacije lahko dobite tudi na nasled-
njih telefonih:
—	potni listi in tujci .	.	.	315-862
—	motorna vozila in vozniki .	315-665
—	prijava bivanja in volilni
imeniki.......................315-861
—	državljanstvo, prireditve,
orožje, razstrelivo, požarna varnosti, izvrševanje kazni .	310-566
—	rojstva, poroke, smrti .	.	315-663
PRESELITEV
Občinski zavod za socialno delo se je preselil iz Šentvida 95 v občinsko upravno poslopje na Celovški cesti 121, VI. nadstropje, desno, telefon 312-011.
Delovni čas isti kot pri občinski upravi:
—	ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 7.30 do 14
—	ob sredah od 7.30 do 12. ure in od 14. do 18.30
—	ob sobotah od 7.30 do 12.30
ZAVOD ZA SOCIALNO DELO
V prejšnjem mesecu
S SEJ OBEH ZBOROV SKUPŠČINE
7. SEJA
občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti naše občinske skupščine je 21. novembra letos, med drugim sprejela naslednje sklepe:
—	delo upravnih organov občinske skupščine je bilo uspešno,
—	medobčinska katastrska služba naj zboljša organizacijo dela,
—	samo strokovno sposobni in prizadevni organizatorji dela bodo zagotovili uspešnejše poslovanje gospodarskih organizacij,
—	reelekcija direktorjev naj bo izvedena v skladu z dejanskimi potrebami delovnih organizacij,
—	zgrešeno in škodljivo je odklanjanje mladine pri zaposlovanju,
—	nujno je zboljšanje učnih uspehov šolske mladine, zato je med drugim potrebno:
•	boljše izkoriščanje rednih učnih ur,
•	zboljšanje kvalifikacijskega sestava učnih moči,
•	odprava kombiniranega pouka z ustrezno razporeditvijo učencev v treh matičnih šolah Vodiškega okoliša,
•	zgraditev nove osnovne šole v Smledniku.
—	osebni dohodki v nekaterih delovnih organizacijah zaostajajo za doseženimi poslovnimi uspehi ter niso pobuda za nadaljnje zboljšave,
—	42-urni delovni teden
je sestavni del gospodarske reforme ter ga je treba hitreje uvajati v vse delovne organizacije, ki imajo pogoje za to,
—	komunalno takso plačujejo turisti in prehodni potniki (glej odlok o komunalni taksi v Glasniku, prilogi Ljubljanskega dnevnika, z dne 26. 11. 1965,
—	ukinjena je prisilna uprava v obrtnem podjetju Pleskarstvo,
—	100 milijonov kredita
bo najetih za rekonstrukcijo Celovške ceste, ker ta vsota ni bila plačana iz okrajnega cestnega sklada,
8. SEJA
obeh zborov naše skupščine je 25. novembra letos,
—	ocenila gospodarjenje v razmerah gospodarske reforme ter ugotovila:
•	največje težave imajo delovne organizacije, ki so investicije usmerile v zgrad-njo novih objektov, ne pa v zboljšanje samih proizvodnih naprav; določene težave izvirajo tudi zaradi pomanjkanja surovin, obratnih sredstev (zlasti deviznih) ter električne energije,
•	vidno je naraščanje lastnih skladov, storilnosti dela in izvoza,
•	samo višja produktivnost
lahko omogoči večje osebne dohodke in večjo kupno moč potrošnikov ter zmanjšanje zalog v skladiščih,
•	racionalnejša proizvodnja je možna samo s pravilnejšo delitvijo dela in specializacijo posameznih delovnih organizacij.
—	ugotovila, da je v pogledu prodajnih cen in življenjskih stroškov Ljubljana prišla s prvega na tretje mesto ter ni več najdražje mesto v SFRJ,
—	osnova za financiranje skupnih mestnih potreb
RAZREŠENI OBČINSKI ODBORNIKI:
Občinska skupščina je razrešila naslednje občinske odbornike:
Jože Rozman, Avgust Sešek in Ivan Križner.
Do konca meseca decembra morajo biti točkovana vsa stanovanja v družbeni lastnini in zasebna etažna stanovanja v stavbah, ki so družbena last.
V začetku prihodnjega leta bodo ponovno ocenjena
Ljubljane naj bo maloprodajni davek.
— Sprejet je bil odlok o čiščenju dimnikov (glej Glasnik, prilogo Ljubljanskega dnevnika,
—	potrjen je bil predlog, da se Biro za stanovanjsko, poslovno in komunalno gradnjo preimenuje v podjetje Stanovanjsko gospodarstvo, ki bo po novem letu skrbelo za vzdrževanje stanovanjskih zgradb na območju občine.
PROGRAM DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
Občinska skupščina predvideva, da bo decembra med drugim obravnavala:
7. decembra:
—	delo in problemi sveta za prosveto in kulturo,
—	dejavnost in perspektiva dela sklada za borce NOV,
—	stanje in razvoj telesno kulturne dejavnosti v občini in mestu Ljubljani
16. decembra:
—	stanovanjska izgradnja v novih razmerah (problemi ob ukinitvi sklada za zidanje stanovanjskih hiš)
—	poročilo o delu občinskega sodišča,
—	politika socialnega varstva letos in prihodnje leto
30. decembra:
—	organizacija zdravstvene službe v novih razmerah.
Po sklepu seje obeh zborov občinske skupščine so bili imenovani:
— Vladimir Dolenc za namestnika javnega tožilca,
— Stane Iglič za namestnika javnega tožilca,
— Stane Vernik za tržnega inšpektorja.
stanovanja, ki jih zasebni lasniki dajejo v najem.
Stanovalci, omogočite popisovalcem nemoten popis stanovanj, pritožbe pa bodo reševali naknadno pristojni organi.
Kadrovske spremembe
Točkovanje stanovanj
JAVNA TRIBUNA
delovnega ljudstva obfinc l.jubljana-Šiška, december 1H65
OBČANI, ODGOVORITE SAMI!
Zahtevajte, da vaši izvoljeni delegati v razpravi na občinski delovni konferenci SZDL povedo vaša mnenja in stališče ter vaše predloge in pobude:
—	za nadaljnje zboljšanje našega sistema samoupravljanja,
—	za še večje spoštovanje ustavnega načela javnosti ter za vsestransko in boljše informiranje občanov,
—	za še večje upoštevanje mnenj, stališč, potreb, želja in predlogov občanov pri sprejemanju raznih odločitev pri vseh samoupravnih organih,
—	za še večje upoštevanje zakonitosti in še doslednejše izvajanje ustave, statutov, zakonskih predpisov, sklepov in stališč, ki so v interesu občanov, in končno,
—	za doslednejše upoštevanje občana, ne kot objekta, temveč kot subjekta samoupravljanja.
OBČINSKA DELOVNA KONFERENCA SZDL
• Namen občinske delovne konference SZDL je:
—	oceniti vse oblike samoupravljanja na območju naše občine, zlasti pa kritično oceniti delo svojih članov v raznih samoupravnih organih,
—	pri tem se usmeriti na probleme, ki jih odpira izvajanje sprejetih ustavnih in političnih načel v praksi gospodarske reforme in končno
—	poiskati mesto in vlogo SZDL v druž-beno-ekonomskih spremembah ter konkretizirati njene naloge za nadaljnji kvalitetnejši razvoj in krepitev samoupravnih odnosov na območju naše občine.
USPEH KONFERENCE JE ODVISEN OD — DELEGATOV IN VSEH ČLANOV
® Konferenca bo plodna in uspešna:
—	če se bodo izvoljeni delegati v živahnih razpravah o raznih aktualnih problemih samoupravljanja s svojimi člani temeljito pripravili na razpravo o določenem prob-
lemu samoupravljanja ter v njej podali, razen kritike dosedanjih slabosti, tudi konkretne predloge za zboljšanje dela;
—	če bodo delegati na konferenci razvili konkretno, kvalitetno in pestro razpravo ter izoblikovali zdrava, napredna stališča, priporočila in sklepe,
—	če bomo takoj po konferenci v širokih razpravah obvestili o tem slehernega našega člana in
—	če se bomo vsi borili za dosledno izvajanje sprejetih stališč, priporočil in sklepov.
• Samo živo, široko zanimanje in aktivno sodelovanje vseh individualnih in kolektivnih članov lahko prispeva k uresničitvi teh ciljev.
Teze za razpravo
Občinski odbor SZDL je zadolžil svojo komisijo za idejno-politične in kulturno-prosvetne zadeve, da za čimbolj živahno predkonferenčno in konferenčno razpravo pripravi ustrezne teze. Komisija je teze pripravila v obliki vprašanj, ki sama silijo k razmišljanju in dajanju odgovorov.
KAKŠNA JE VLOGA SZDL DO OBČANA V VSAKODNEVNI PRAKSI?
SZDL je ena izmed najpomembnejših in najširših oblik samoupravljanja v našem političnem in družbenem življenju s težiščem svojega delovanja v komuni. Zaradi tega je razumljivo, da naj občinska delovna konf erenca SZDL najprej predvsem oceni svoje delo, delo svojih vodstev, komisij, krajevnih odborov in članov, zlasti pa delo svojih članov v raznih samoupravnih organih.
Bistvo SZDL je velika demokratičnost, neposrednost, množičnost, »od vseh za vse« ter vsakodnevna praksa socialističnega so-moupravljanja.
Temeljna značilnost metod političnega
dela SZDL je njen odnos do občana, ki ni objekt, temveč subjekt njenega političnega delovanja.
V zvezi s temi temeljnimi ugotovitvami se poraja vrsta vprašanj;
•	Ali so imele naše organizacije SZDL in v koliki meri v središču svoje pozornosti človeka, njegove težnje in potrebe?
•	Ali so težile naše organizacije SZDL za tem, da se razčiščujejo razni subjektivni in objektivni problemi, težko”e in proti-slovlja med vse močnejšo družbeno zahtevo, da tudi ženske aktivno sodelujejo v upravljanju in odločanju o presežku dela in med zaostalimi gledanjem na ženske kot pretežno matere in gospodinje? Koliko jim je družba z ustreznim otroškim varstvom in drugimi ukrepi omogočila ustrezno razbremenitev?
• Ali so težile naše organizacije SZDL za tem, da mladina koristno izrabi svoj prosti čas za razne interesne dejavnosti, nudeč ji pri tem ustrezne materialne pogoje in strokovno kadrovsko pomoč?
• Ali • je bila politična aktivnost naših organizacij SZDL usmerjena in v kolikšni meri na to, da lahko delovni ljudje ustvarjajo svoje pravice in izpolnjujejo svoje dolžnosti:
—	v delovni organizaciji, kjer delajo?
—	v organizacijah, kjer zadovoljujejo svoje izobraževalne, kulturno-estetske, fizkul-tume, zdravstvene, komunalne, socialne in druge potrebe?
—	v svojih družbenih organizacijah in •
društvih?
• Koliko to omogoča materialna baza naših družbeno-političnih odnosov?
—	Koliko zavisi to od stopnje razvitosti naših družbeno-političnih odnosov?
—	Koliko zavisi to od aktivnosti družbenopolitičnih organizacij?
—	Koliko zavisi to od dejanske razvitosti metod in oblik dela organov samoupravljanja?
—	Ali so organizacije SZDL dovolj zavestno spodbujale in razvijale ter usmerjale te procese?
—	Ali se s takšno metodo dela SZDL in v koliki meri odpravljajo razne pomanjkljivosti in zadovoljujejo povečane druž-beno-politične potrebe?
• Ali naši aktivisti SZDL čutijo, da je v novem obdobju potrebno opustiti suhi prakticizem in se lotili družbeno-politične-ga dela bolj studiozno, z boljšim poznavanjem problemov, z novimi metodami dela ter z iskanjem potrebnega sorazmerja, ko je potrebno odločati, čemu dati prednost, na kaj vreči težišče pozornosti in dela, ko gre za razporeditev moči in časa?
—	Ali smo se aktivisti SZDL lotili študija problemov na podlagi razpoložljive literature, s prenašanjem novih teoretičnih spoznanj in ugotovitev v svoje konkretno družbeno-politično delo na terenu?
—	Ali je naše delo v organizacijah SZDL dovolj sodobno, konkretno, zanimivo, privlačno za občane in učinkovito?
—	Ali se zavedamo dovolj, da bomo v svojem delu v organizacijah SZDL imeli mnogo več množičnih uspehov, če bomo postali pobudniki raznih anket, javnih tribun, zanimivih razprav, na katerih bodo govorili in odgovarjali na vprašanja naši najodgovornejši politični voditelji?
—	Ali naše organizacije SZDL uporabljajo vedno bolj kot osnovni regulator svojega
dela zanimanje občanov za določene probleme, ki jih sami sprožijo, in na način, kako jih sprožijo?
—	Ali se s takim in podobnim načinom dela in v koliki meri povečuje zanimanje občanov za številna sodobna vprašanja, ali s tem povečujejo svojo informiranost, razgledanost in aktivnost?
—	Kakšni problemi se še pojavljajo v konkretnem delu organizacij SZDL in kaj predlagate z« njihovo zboljšanje?
KAKŠNA .TE VTOGA SZDL DO OBČANA-PROIZVAJALCA?
V	delovnih organizacijah v komuni, t. j. tam kjer nastajajo in kjer se dejansko razvijajo razni problemi, se lahko tudi v največjem obsegu uspešno rešujejo vsi bistveni odnosi samoupravljanja, ustvarjajo materialni pogoji življenja in dela, zadovoljujejo osebne in družbene potrebe in še nadalje poglablja razvoj socialistične družbe.
Merilo dejanske razvitosti in kvalitete demokratičnih družbenih odnosov na območju naše komune je v dejanski razvitosti samoupravljanja delovnih ljudi:
—	v delovnih organizacijah,
—	v občinski skupščini,
—	v krajevnih skupnostih,
—	v stanovanjskih in drugih družbenih objektih in
—	v raznih drqgih odnosih, samoupravnih organih itd.
V	zvezi s tem se poraja niz vprašanj kot na primer:
& Ali nimamo precej dokazov, da precejšnjemu delu občanov niso dovolj jasni in razumljivi bistveni smotri in stališča gospodarske reforme ter še vedno vidijo v njej predvsem nekak pritisk od zgoraj na delovne množice. Kazen tega pa gospodarska reforma pomenja še vedno le začasno, kampanjsko akcijo, ne pa njihove lastne stalne naloge, resnih naporov in pobud za hitrejše dviganje njihovega družbenega in osebnega standarda?
— Kakšne konkretne naloge stoje pred SZDL v zvezi s tem aktua1nim problemom in kako jih bomo najuspešnejše reševali?
•	Ali bi ne bilo nujno, da vsak občan gleda in rešuje vse probleme v okviru komune kot celote, da občuti medsebojno odvisnost in povezanost vseh problemov?
•	Kakšno metodo in obliko dela naj uporabimo, da bodo problemi gospodarskih organizacij, razvoj njihove samouprave, njihova gospodarska politika in drugi aktualni problemi izstopili iz zaprtih ograj podjetij in postali predmet obravnavanja tudi v organizacijah SZDL?
—	Ali bi bilo potrebno in koristno, da se naše organizacije SZDL in njihova vodstva bolj kot doslej bavijo tudi z družbeno-po-litičnimi in ekonomskimi problemi obča-nov-proizvajalcev in obratno sindikati več s problemi občanov-potrošnikov, s problemi komune in krajevne skupnosti, kjer žive njihovi delavci?
—	Kako bi najuspešnejše zainteresirali občana-proizvajalca za probleme komune, za probleme krajevnih skupnosti, sploh za probleme občana- potrošnika, tako da bi
S
:ŠENSKA TRIBUNA II
bil pripravljen s svojimi odločbami v delavskih samoupravnih organih prispevati k hitrejšemu reševanju teh skupnih problemov?
KAKŠNA JE VLOGA SZDL DO IZGRAJEVANJA NAŠEGA KOMUNALNEGA SISTEMA?
Hitrejši in učinkovitejši napredek proizvodnje in standarda ter povezanosti celokupne družbeno-političnega mehanizma v enotno celoto je odvisen od tega:
—	kako funkcionirajo družbeni odnosi na območju komune?
—	koliko in kakšnih možnosti nudijo ti družbeno-politični odnosi, da lahko občan uspešno vpliva na družbeno-politične in ekonomske odnose, tam, kjer dela in tam, kjer živi?
•	Kako se izgrajuje naš komunalni sistem kot vsota družbenih in osebnih interesov in potreb občanov, t. j.
—	kot družbeno-politična skupnost delovnih ljudi, delovnih in družbenih organizacij?
—	kot oblika neposredne demokracije?
—	kot organ samoupravljanja, vključujoč tudi občinsko skupščino?
•	Kaj odraža statut občine, ali ga poznamo, izvajamo in vztrajamo na njegovem doslednem izvajanju?
—	Ali je bil razvoj gospodarstva in družbenih služb na območju naše občine dovolj dinamičen?
—	Ali je prispevalo to k napredku pozitivnih procesov v materialnih in družbenih odnosih?
—	Ali so se hkrati zaostrili nekateri stari in odprli mnogi novi problemi, kateri, kako so bili registrirani in kaj je SZDL ukrenila v zvezi s tem?
•	Ali ne delamo še vedno starih napak, da mislimo na predsednika skupščine ali pa celo samo na uslužbence občinske uprave, kadar govorimo o občinski skupščini premalo ali pa nikakor pa na njene samoupravne organe, na njene zbore, svete, odbore in komisije?
KAKŠNA JE VLOGA SZDL DO KREPITVE FUNKCIJE OBČINSKEGA ODBORNIKA?
O Občinski odborniki so izvoljeni predstavniki občanov v občinski skupščini in njenih samoupravnih organih, vendar doslej še vedno nista dovolj izkristalizirana njihovo mesto in vloga, niti se odborniki v celoti res najuspešnejše uveljavljajo niti med volivci, niti na sejah zborov, svetov itd. Kje so vzroki? Kakšna naj bo vloga SZDL pri tem?
—	Ali kot občani ne rešujemo svojih zadev preveč mimo naših občinskih odbornikov?
—	Ali ni politična naloga SZDL tudi, da doslej več ali manj formalni klub občinskih odbornikov spremeni v živo žarišče za izmenjavo mnenj, stališč, pogledov in hotenj za vsklajevanje raznih interesov s skupnim interesom komune in občanov?
—	Ali bi ne bilo koristno, če bi klub občinskih odbornikov postal pomemben po-
litični inštrument za medsebojno informiranje in aktiviziranje občanov, za izoblikovanje najboljših stališč občinskih odbornikov v zvezi z raznimi aktualnimi problemi, ki jih rešujejo zbori, sveti, komisije in odbori skupščine?
—	Ali bi ne bilo zelo koristno, če bi v središču vsake krajevne skupnosti bil nabiralnik z napisom: »Predlogi in pritožbe za našega občinskega odbornika« in da bi odbornik sam ali ob pomoči ustreznega strokovnjaka nato v določenih dneh v tednu ali mesecu odgovarjal občanom na postavljena vprašanja v okviru programa dela krajevnega družbenega centra?
—	Ali bi se ne povečala s takim načinom dela pomembnost in učinkovitost vloge občinskega odbornika kot posredovalca informacij in stališč navzgor in obratno, kar bi nedvomno kvalitetno zboljšalo delo samoupravnim organom v komuni?
KJE SO VZROKI ZA SLABO UDELEŽBO OBČANOV NA RAZNIH ZBORIH?
© Ali niso vzroki za slabo udeležbo občanov na raznih zborih, ki jih predvideva občinski statut, kot npr. zbori stanovalcev (čl. 202 in 203), hišni sveti (čl. 204, 205 in 219), zbori volivcev (čl. 189 in 190), zbori delovnih organizacij (čl. 189 in 190), zbori občanov (čl 212), seje svetov občinske skupščine (čl. 259 in 260) in seje obeh zborov občinske skupščine (227, 229, 231 in 232) v premalo življenjski, preveč formalistični, prazni in nekonkretni vsebini, s čimer se močno zožuje širina demokratične osnove teh pomembnih oblik samoupravljanja občanov?
—	Ali ni nujno, da globlje analiziramo in preučimo, kje so bistveni vzroki za tako slabo udeležbo na raznih zborih in sejah, na katerih občani sami neposredno ali posredno krojijo naše skupne javne probleme?
•	Ali smo posvetili dovolj pozornosti bistvenim vprašanjem samoupravljanja kot so:
—	boljša organizacijska, propagandna in vsebinska priprava in izvedba teh prireditev?
—	povečanje osebne odgovornosti v okviru skupne odgovornosti?
—	boljše informiranje zaradi uspešnejšega razpravljanja in odločanja?
—	dosledno izvajanje sprejetih stališč in sklepov?
•	V čem se zlasti izraža normativna in metodološka nedograjenost našega sistema samoupravljanja?
—	Katere napake in nepravilnosti ljudje najprej opazijo in nanje reagirajo in kako?
—	Katere so poglavitne »črne lise«, ki odvračajo ljudi od obiskovanja zborov volivcev in aktivnega sodelovanja na njih?
—	Kaj predlagate za zboljšanje trenutnih razmer?
•	Pomnimo: Dosedanja praksa je pokazala, da so naši občani pripravljeni biti oblikovalci lastnega življenja in življenja skupnosti, toda vsako kratenje svobodnega razpravljanja in vsako oženje njihove resnične samoupravne dejavnosti odklanjajo in samo zaradi tega nočejo sodelovati v
navidezno samoupravnih organih. In prav je tako! Kdo, kje, zakaj in kako jim še onemogoča, da bi se aktivneje vključevali v urejanje skupnih zadev?
KAKŠNA JE VLOGA SZDL DO RAZNIH DRUGIH OBLIK SAMOUPRAVLJANJA?
© Na območju naše komune deluje na stotine raznih samoupravnih organov, v katerih občani na podlagi zakonov in pooblastil upravljajo družbena sredstva ter odločajo o najrazličnejših vprašanjih
•	Ali nam je dovolj jasno, kakšna je vloga SZDL v tem zapletenem mehanizmu samoupravljanja? Ali je lahko spremljala njihove delovanje? Ali je vplivala na javnost njihovega dela? Ali je opozarjala na določene nepravilnosti v zvezi z njihovim delovanjem?
•	Zakaj se pojavljajo zastoji v delu organov krajevnih skupnosti kot pomembnih samoupravnih združenjih občanov-potroš-nikov, ki so pomemben člen za razvijanje komunalnega samoupravljanja in samoorganiziranja občanov?
—	Ali nam je jasno, kaj pričakujemo od krajevnih skupnosti?
—	Ali so krajevne organizacije SZDL nudile dovolj politične pomoči, da bi organi krajevnih skupnosti lahko uspešno delovali? Ali so vplivale na krepitev neposredne demokracije, na javnost njihovega dela, na večje upoštevanje mnenj in potreb prebivalcev itd.?
•	Ali so organizacije SZDL nudile dovolj pomoči pomembnim družbenim strokovnim organizacijam ter prispevale k aktivnosti intelektualnih in drugih moči tam, kjer je to najbolj potrebno? •
•	Ali so organizacije SZDL nudile dovolj pomoči raznim specializiranim organizacijam kot npr.
—	razvijanju samoupravnega delovanja v razrednih in šolskih skupnostih, v pionirskih in mladinskih (tudi specializiranih) organizacijah ter skrbele za kvaliteto iz-venšolsko interesno zaposlitev otrok in mladine?
—	razvijanju množičnosti in samoupravljanja pri kulturno-estetski vzgoji mladine in občanov, pri razvijanju množičnega športa, rekreacije, tehnike in tehnične vzgoje itd.
—	Ali so organizacije SZDL dajale pobude za vedno večje razvijanje novih metod in organizacijskih oblik za koordinirano, širše družbeno-politično delovanje SZDL?
• Zakaj še ni dozorelo spoznanje, da raznih družbenih delovnih nalog v krajevnem merilu ni mogoče deliti na posamezne organizacije ali društva, temveč je mnogo uspešnejša skupna akcija vseh krajevnih družbenih organizacij in društev, saj tak sistem sodelovanja omogoča:
—	enotnost v reševanju problemov skupnega značaja,
—	racionalnejše in učinkovitejše izkoriščanje razpoložljivih prostorov, tehničnih pomožnih sredstev in naprav ter večjo učinkovitost dela krajevnih aktivistov,
—	boljše organizacijske priprave ter kvalitetnejšo izvedbo raznih prireditev,
—	večjo učinkovitost vseh naporov,
—	uspešnejše povezovanje manj razvitih dejavnosti z razvitejšimi ter medsebojno pomoč itd.?
© Zakaj nismo pospeševali koncentriranja vseh sredstev in kadrov na smotrnem krajevnem programiranju vseh akcij in prireditev, saj to pomenja hkrati decentralizacijo, razvijanje in krepitev samoupravnosti vsake krajevne družbene organizacije in društva, kakor tudi boljše materialne, organizacijske, kadrovske in druge pogoje za čimboljše izvajanje skupno sprejetih programskih nalog?
® Zakaj niso realizirana soglasno osvojena stališča za novo vsebino, oblike in načine kulturno-prosvetne dejavnosti na območjih krajevnih skupnosti, kakor jih je letos meseca februarja soglasno sprejel plenum občinske zveze kulturno-prosvet-nih organizacij (glej 6. stran letošnje aprilske številke Javne tribune!)?
—	Kako lahko izvršni organi gredo mimo sklepov in stališč, ki jih sprejmejo plenumi njihovih občinskih organizacij?
KAKŠNA JE VLOGA SZDL V ZBOLJŠANJU INFORMIRANJA OBČANOV?
V razvejanem sistemu družbenega samoupravljanja je vsak občan tudi več ali manj upravljavec. V se dosedanje ankete so pokazale, da večina občanov kaj malo ve, s čim upravlja in kako naj upravlja.
Premajhno poznavanje celotne občinske problematike in njene zavisnosti od širše gospodarske skupnosti povzroča izolirano gledanje na reševanje posameznih problemov brez poznavanja celote in notranjih medsebojnih vzročnih zavisnosti. To pa onemogoča presojanje in izbiranje najboljših rešitev.
Pri nedovoljno informiranih in premalo razgledanih občanih je družbeno upravljanje še vedno dokaj formalno, zunanja zadeva, ki destimulira občana-upravljavca. Zaradi tega je predvsem nujno zboljšati
sistem informiranja občanov, saj je od tega odvisno kvalitetno zboljšanje samoupravljanja in obratno.
Tu se poraja niz vprašanj, med njimi predvsem dve poglavitni vprašanji:
—	O čem obveščati občane?
—	Kako obveščati občane?
—	Kakšno vlogo je pri tem imela Javna tribuna?
—	Kakšna naj bo bodoča vloga in naloge Javne tribune in drugih sredstev informiranja občanov?
:ŠENSKA TRIBUNA 9
Komunisti in samoupravljanje
KAKŠNE OBVEZNOSTI IMAMO ČLANI ZVEZE KOMUNISTOV?
Po statutu ZKJ ima vsak član ZK med drugim tudi naslednje obveznosti:
—	da politično deluje v svoji delovni organizaciji, krajevni skupnosti in komuni, v SZDL in v drugih družbeno-političnih or, nizacijah in društvih ter organih samoupravljanja pri razvijanju in krepitvi demokraticmn oanosov v njih;
—	da se nenenno bori za to, da delovni ljudje sodelujejo neposredno v sistemu družbenega samoupravljanja pri sprejemanja in uresničevanju sklepov, ki so v njihovem interesu in v interesu družbene skupnosti, za izoblikovanje in uveljavljanje socialističnih družbenih norm in tudi proti nesocialističnim težnjam in pojavom.
Vsak član Zveze komunistov je hkrati tudi član SZDL in tudi drugih specializiranih družbenih organizacij in društev. V teh organizacijah ima iste pravice kot drugi člani, toda večje dolžnosti in obveznosti. Zavzemati se mora.za stališča ZK z močjo svojega prepričanja in argumentov, z močjo idejno političnega vpliva in zlasti z močjo svojega osebnega zgleda.
KATERA SO TEMELJNA STALIŠČA ZK?
V VI. poglavju uvodnih temeljnih načel ustave SFRJ (7. IV. 63) je Zveza komunistov s svojim idejnim in političnim delom v razmerah socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja razglašena kot glavni pobudnik politične aktivnosti za varstvo in nadaljnji razvoj pridobitev socialistične revolucije in socialističnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti ljudi.
NEKAJ SAMOKRITIČNIH VPRAŠANJ
Ob letnih občnih zborih in delovnih konferencah sindikatov, mladinskih in drugih organizacij, zlasti pa ob delovnih konferencah SZDL je prav, če si sami postavimo nekaj samokritičnih vprašanj.
— Kako smo v svojem vsakodnevnem družbeno-organizacijskem delu kot komunisti uresničevali stališča referatov, razprav in resolucij VIII. kongresu ZKJ in V. kongresa ZKS?
— Kako smo zlasti v krajevnih organizacijah SZDL kot komunisti uresničevali smernice, podane v referatu o nekaterih nalogah Zveze komunistov naše občine (na VI. konferenci ZK naše občine — glej letošnjo februarsko številko našega lista!)?
— Kako smo kot komunisti zlasti v organizacijah SZDL uresničevali resolucijo o nalogah članov ZK naše občine, ki jih je sprejela VI. konferenca ZK naše občine (glej letošnjo marčevsko številko našega lista!)?
— Ali smo in kako smo kot komunisti krepili vlogo neposrednega proizvajalca pri oblikovanju politike samoupravljanja?
— Ali smo in kako smo kot komunisti dali več našega truda tudi za uveljavljanje samoupravljanja v družbenih službah?
— Ali smo in kako smo kot komunisti razpravljali z občani o raznih družbeno-poli-tičnih, ekonomskih in drugih problemih
ter nato vztrajali pri doslednem izvajanju sprejetih sklepov?
—	Ali smo krepili spoštovanje naše zakonitosti ter dosledno izvajanje ustave in občinskega statuta, kakor tudi statutov delovnih organizacij in krajevnih skupnosti?
—	Ali smo vsebinsko krepili organe samoupravljanja in razvijali vse oblike samoupravljanja in neposredne demokracije, t. j. zbore volivcev, zbore občanov, zbore delovnih organizacij, javne tribune, razna posvetovanja itd.?
— Ali smo in kako smo spremjali in vplivali na politiko uporabljanja javnih sredstev za najbolj potrebne in upravičene izdatke ter pri tem vztrajali na ustavnem načelu javnosti?
Zveza komunistov deluje v sistemu samoupravljanja uspešno samo z javnostjo svojega dela, kar zagotavlja čedalje večji vpliv delovnega človeka tudi na politiko ZK na vseh področjih družbenega življenja in na njen notranji razvoj. Zato mora ZK poskrbeti, da bodo njena stališča dostopna vsem delovnim ljudem, pri boju za uresničevanje teh stališč v praksi pa se mora opirati na njihovo dejavnost.
Iz resolucije VIII. kongresa ZKJ
—	Ali smo in kako smo pritegovali mladino v odločanje v samoupravnih organih?
—	Ali smo in kako smo vključevali mladino v družbeno-politično aktivnost?
—	Ali smo in kako smo razlagali in pojasnjevali politiko naše komune?
— Ali smo in kako smo vztrajali pri izpolnjevanju programa in statuta ZK, resolucije VIII. kongresa ZKJ in V. kongresa ZKS?
—	Ali smo in kako smo krepili odgovornost v okviru kolektivne odgovornosti?
— Ali smo in kako smo krepili objektivno kritiko in jo usmerjali na vse negativne pojave na vseh področjih udejstvovanja na območju naše komune?
— Ali smo in kako smo omogočali, da je vedno bolj prihajala do izraza ustvarjalna vloga vsakega člana ZK?
— Ali smo in kako smo usposabljali člane ZK za samostojno delo z občani?
— Katere pomanjkljivosti smo odkrili v svojem dosedanjem delu in kako jih bomo v prihodnje odstranjevali?
Na 364.459 kv. metrih površine, med Celovško, Šišensko, Vodnikovo in podaljškom Stegenske ceste je že odprto največje gradbišče v Ljubljani. V nekaj letih bo tukaj zgrajenih 2786 stanovanj za več kot 11.000 novih prebivalcev. Več 0 tej gradnji na soseski 6 bomo napisali v naslednji številki
(Nadaljevanje s 4. strani)
Zaradi gospodarske reforme in zmanjžanih proračunskih sredstev občinske skupščine se je tudi glasbena Franca Sturma morala vključiti v ustrezno varčevanje. Kolektiv te šole je sam ugotovil, da lahko zniža svoje proračunske izdatke do konca leta za 2 milijona din, kar je tudi upošteval upravni odbor za vzgojo in izobraževanje. Zakadi zvišane šolnine se je število učencev znižalo le *a 10 o/o v primeri z lanskim šolskim letom.
Zakaj je bila ukinjena -Prodajalna konjskega mesa v Černetovi ulici in ni bila Preseljena na Celovško ce-S‘o. kakor je bilo obljubljeno?
. Zaradi vedno manjšega števila konj in pomanjkanja j^Pjskega mesa so bile v *-0ubljanl ukinjene že 4 prodajalne konjskega mesa, tako da je edina pod arkadami, vendar je tudi ta posta-ia že nerentabilna zaradi premajhnih količin razpoložljivega mesa, saj so traktorji in motorna vozila skoraj v celoti nadomestila konjsko vprežno silo, ne morejo pa nadomestiti konjskega mesa, ki si ga . ekateri potrošniki žele tudi 12 Nravstvenih razlogov.
.p Komercialni oddelek ovarne mesnih izdelkov
© Medvode
fin Ka!to t>o v prihodnje s
anciranjem družbenih >wan*zac'j t*1 društev ter treb krajevne skupnosti?
Odgovor na to vprašanje Preberite pod Bukovica!
• Milan majcen
„1 ^®tikšnc bodo v prihod-kr-i- ' .ac'ie za delovanje ni *vnih družbenih orga-•Hihi *n društev ter za slo. *adeve krajevne
kapnosti?
Odgovor preberite pod Bukovica!
—	Topoli v Frankopanski ulici povzročajo precej škode na cesti in strehah bližnjih stanovanjskih hiš, zaradi tega naj se posekajo.
Na mestnem območju je vse zelenje zaščiteno, ker ga ni dovolj. Zaradi tega odloča o poseku dreves pooblaščeno podjetje »Rast«. Krajevna skupnost naj z utemeljeno prošnjo zaprosi za dovoljenje za posek, če je res nujen.
•	PIRNICE
—	Območje naše krajevne skupnosti se naj razporedi v H., III. in IV. kmetijski proizvodni okoliš, da se bodo davčne dajatve vsaj približale dejanskim pogojem kmetijske proizvodnje in prodaje pridelkov.
Občinski svet za kmetijstvo je imenoval posebno komisijo, da ugotovi upravičenost tega zahtevka davčnih zavezancev. Razen tega občinski svet za kmetijstvo itak pripravlja novo razvrstitev kmetijskih proizvodnih okolišev za celotno območje naše občine. J. P.
—	Kako bo prihodnje leto s financiranjem krajevne skupnosti in krajevnih družbenih organizacij in društev?
Odgovor preberite pod Bukovica!
•	PODUTIK
—	Ali bodo obnovljene in vzdrževane naše vaške ceste z jarki, javna razsvetljava, prometni znaki in krajevne napisne table?
Pri obnavljanju, vzdrže-nju in opremljanju imajo prednost vsekakor ceste v strnjenih, gosto naseljenih krajih, kjer je obremenjenost cest mnogo večja, med-
tem ko so naselja v podutiškem območju izrazito dislocirana in povezana z manj prometnimi cestami. Zaradi tega je vzdrževanje in opremljanje teh cest zelo drago in komaj opravičljivo ob sedanjih skromnih razpoložljivih sredstvih.
Poglejte občinski statut: Člen 40 pravi, da je naloga nove urbanistične ureditve, da koncentrira tudi podeželsko prebivalstvo v večja strnjena naselja, ki jih bo možno komunalno in tudi v vsakem drugem pogledu ustrezno sodobno opremiti in urediti njihov družbeni standard.
•	REPNJE — DOBRUSA
—	Zakaj niso urejene naše ceste in javna razsvetljava?
Vzdrževanje krajevnih cest IV. reda je izredno težavno, ker ceste niso urejene za težji tovorni promet. Na teh cestah povzročajo največ škode težka vozila Agrokombinata, ki pa ničesar ne prispeva posebej za vzdrževanje' teh cest.
Skrb za javno razsvetljavo na tem območju je prevzela krajevna skupnost Vodice skupaj z rajonskim električarjem. Račune za te storitve redno plačuje oddelek za komunalo pri občinski skupščini.
•	POUJANE PRI VODICAH
—	Agrokombinat naj usposobi javno pešpot iz Polja do avtobusne postaje v Rep-njah št. 3.
Agrokombinat je pred leti ob urejanju večje njivske površine med drugim tudi preoral in likvidiral sporno pešpot. Zaradi številnih pritožb občanov je posebna komisija meseca julija izvršila ogled. Sporazumno s
prizadetimi je bilo sklenjeno, da občani svoj upravičeni zahtevek ne bodo uveljavljali prek sodišča, temveč bo Agrokombinat skupno z vaščani do jeseni nasipal bivšo pešpot z gramo-
zom, tako da bo sedanja zasilno utrta pot prek njive uporabna tudi v slabšem, deževnem vremenu.
J. P.
CNadaljevanje na 6. strani)
Dr. Joža Vilfan o naših krajevnih skupnostih
Krajevne skupnosti dobivajo svojo pravo vsebino dela v skrbi za reševanje vsakodnevnih problemov občanov-potrošnikov
Urednik dopisništva InjomMtorja za SR Slovenijo je v 1223. številki (27. XI. 65) Informatorja (jugoslovanskega lista za izobrazbo kadrov v gospodarstvu in upravi) objavil intervju s podpredsednikom glavnega odbora SZDL Slovenije, tovarišem dr. Jožetom Vilfanom o mestu in vlogi krajevnih skupnosti in vplivu gospodarske reforme na njihov nadaljnji razvoj.
Dr. Jože Vilfan je odgovoril na sledeča vprašanja urednika Informatorja:
O Mnogi občinski odbori SZDL so v zadnjem času pogosto razpravljali o krajevnih skupnostih. Na raznih posvetovanjih teh odborov so tudi drugi člani poudarjali velik pomen teh samoupravnih organizacij občanov-potrošnikov in njihov vpliv na reševanje problemov, ki so v zvezi s standardom prebivalcev. Ali je ta pozornost političnih organizacij pogojena s spremembami, ki jih prinaša gospodarska reforma, ki prav tako vplivajo na krajevne skupnosti? Razen tega nas zanima, kakšni novi pojavi se zapa-žajo v zvezi s tem v krajevnih skupnostih?
O Kako se bodo razvijale krajevne skupnosti v prihodnosti? Zlasti nas zanima, kaj predvidevate v pogledu razvijanja organizacije krajevnih skupnosti, kakor tudi v pogledu ustreznih kadrov in potrebnih finančnih sredstev?
•	Kakšni so odnosi med občinsko skupščino in krajevnimi skupnostmi?
•	Kako nameravate doseči, da bodo krajevne skupnosti postale močne samoupravne skupnosti občanov, toda da ne bodo le pobudnik in organizator različne dejavnosti, ki so potrebne občanom, temveč da bodo hkrati tudi velika pomoč občinski skupščini pri oblikovanju njene politike?
V odgovorih je dr. Joža Vilfan osvetlil med drugim zlasti pozitivne in negativne izkušnje iz dosedanje prakse dela krajevnih skupnosti na območju ljubljanskih mestnih občin.
Vsem članom SZDL, zlasti pa tistim, ki se aktivno udejstvujejo v posameznih krajevnih skupnosti, priporočamo, da prebero ta intervju, saj jim bo dal koristne pobude za uspešnejšo usmeritev nadaljnjega dela.
(Nadaljevanje s 5. strani)
•	SKARUČNA
—	Z ustreznimi prometnimi znaki na obeh koncih naselja naj se omeji promet motornih vozil na največ 30 km na uro.
Ker je cesta skozi Skaručno hitra, medkrajevna cesta III. reda, se lahko po veljavnih predpisih omeji hitrost prometa na takih cestah največ do 50 km na uro.
Ne glede na prometne znake morajo vozniki prilagoditi hitrost vožnje varnosti in preglednosti ceste, kar pa je v tem naselju zelo zmanjšano.
L. J.
—	Kako bo s poukom na naši šoli?
Osnovna šola v Skaručni bi morala imeti dva samostojna oddelka z najmanj po 20 učencev ter dve učni moči. Dejansko je tukaj samo ena učiteljica. Utemeljeni razlogi govore za to, da bi bilo najumestneje, če bi šolo ukinili. Otroci bi se z rednim vsakodnevnim prevozom lahko šolali na višje organizirani osnovni šoli v Vodicah.	M. Z.
•	SMLEDNIK
—	Ustavi naj se obnavljanje gradu, sredstva pa se naj porabijo za nujno potrebno bolnišnico v Ljubljani.
Občinski proračun je moral zagotoviti potrebna sredstva za najnujnejšo zaščito in konzerviranje ostankov smledniškega gradu, saj predstavlja nacionalno, zgodovinsko in kulturno vrednoto, obenem pa tudi temelj za nadaljnji turistični razvoj tega kraja.
Turistično društvo in prebivalci Smlednika so vložili tudi lastna sredstva za zaščito tega gradu ter med drugim uredili dovozno cesto (ki jo tudi sami vzdržujejo) in gostišče na gradu. Izdali so tudi ustrezni prospekt, saj se zavedajo, da predstavlja zgodovinsko znameniti grad pomemben temelj za turistično dejavnost.
Skrb za zaščito kulturnih spomenikov je uzakonjena tudi v občinskem statutu. Straške za vzdrževanje kul-turno-zgodovinskih objektov nosijo ožje in širše družbeno-politične skupnosti. Funkcionalni stroški (pretežno osebni dohodki za dva uslužbenca, zaposlena v goričanskem muzeju) se pokrivajo iz občinskega proračuna, stroški za obnovitev, vzdrževanje in investicijska dela pa so bili doslej pokriti iz občinskega proračuna in iz sredstev republiškega zavoda za spomeniško varstvo (vsak polovico), ker muzej nima lastnih dohodkov.
—	Zakaj je prestavljena gradnja osnovne šole? Zakaj niso bili uporabljeni načrti osnovne šole v Vodicah? Kdaj se bo res začela gradnja naše osnovne šole?
V zvezi z gospodarsko reformo so se zmanjšali dohodki občinskega proračuna, kar je nujno vplivalo na potrebno zmanjšanje pro-
računskih izdatkov. Tako niso začeli graditi osnovne šole letos, temveč so jo preložili na začetek 1986. leta. Do takrat bo pripravljeno vse potrebno, tako da bo izgradnja šole nemoteno dokončana. Letos je bilo za načrte in druga pripravljalna dela za izgradnjo te šole že uporabljenih 10 milijonov din, ker je bilo potrebno izdelati gradbeni načrt in investicijski program, ker ni bil osvojen predlog, da se v ta namen uporabijo načrti nove vodiške šole.
Temelji nove šole bodo zgrajeni tako, da bo mogoče šolske prostore pozneje povečati z nadzidavo prvega nadstropja, če bi bilo to potrebno zaradi povečanja števila otrok.	M. Z.
— Opusti naj se vlaganje sredstev v ureditev starega kulturnega doma, namesto tega se naj čimprej uredi nov dom družbenih organizacij.
Sedanji prosvetni dom v Smledniku je že adaptiran in sicer na zahtevo občanov in s sodelovanjem krajevne skupnosti ter krajevnih družbenih organizacij, katerim je ta dom tudi namenjen.
Nov, še nedograjen dom družbenih organizacij bo služil predvsem za zdravstveno postajo, zobno ambulanto, pošto, trgovino in le v manjšem delu tudi za potrebe družbenih organizacij. Sredstva za dokončno ureditev tega doma naj bi razen občinske skupščine prispevali tudi vsi bodoči uporabniki prostorov v domu. Tudi trgovinsko podjetje, ki je moralo po odločbi sanitarne inšpekcije že pred dvema letoma z adaptacijo urediti komaj primerne lokale, bi lahko pokazalo več razumevanja za samostojno ureditev sodobnih prodajnih prostorov v tem novem domu.	Z. M.
C SERCERJEVO
— Pri stanovanjskih blokih I, III in IV naj bodo postavljeni prometni znaki za omejevanje hitrosti motornih vozil.
Prav območje krajevne skupnosti Sercerjevo ima največ prometnih znakov. Mogoče je prav to krivo, da jih nihče ne upošteva. Vsak prometni znak pa stane 20 do 25.000 din. 2e sedanji prometni znaki prepovedujejo motornim vozilom vožnjo po dvoriščih, pločnikih in na nekaterih prehodih. Za nedovoljeno vožnjo ta mesta, ki so rezervirana samo za pešce, najbolj uporabljajo motorizirani stanovalci tega predela sami, deloma tudi razna dostavna vozila, Snaga itd.
Varnost otrok in pešcev je torej predvsem odvisna od tukajšnjih prebivalcev samih, ki lahko te probleme urejajo sami na zborih volivcev, hišnih svetih, sestankih krajevne skupnosti itd. Uslužbencev LM je premalo za nadzorno službo na najbolj prometnih cestah, vendar postaja LM preganja kršilce javnega prometa tudi na podlagi prijav občanov.	V. B.
(Nadaljevanje na 7. strani)
vprašujte
Ml odgovarjamo
KOLIKO STANE STANOVANJE?
KAKO SE DOLOČA CENA ZA NAKUP NOVEGA STANOVANJA
VPRAŠANJE: Prebivalcem naše občine je večinoma nejasno, kako se določa cena stanovanjem, ki jih gradi občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Zaradi tega bi želeli, da nam to razložite.
ODGOVOR: Prodajna cena stanovanja je obračunska cena vseh del in vzidanega gradiva. Pretežno večino stanovanj smo prodali preko licitacij še pred pričetkom gradnje. Kot orientacijsko prodajno ceno določimo predračunsko ceno, ki jo izračuna projektant. Če so dela že oddana izvajalcu, formiramo ceno na podlagi vrednosti, za katero smo oddali dela izvajalcu.
Dokončna cena stanovanj
Cena, po kateri oddamo dela, pa je lahko višja ali nižja od projektantove predračunske cene in je odvisna od konjunkture gradbenih storitev na tržišču. Vsako podražitev stanovanj lahko izvajalec uveljavlja po splošnih gradbenih pogojih, ki so dodatek vsem pogodbam o oddaji del in
temelje na zakonskih predpisih:
—	če so razlike v ceni nastale zaradi več kot 5 °/o podražitve materiala,
—	če so razlike v ceni posledica spremenjenih gospodarskih instrumentov ali splošnega porasta osebnih dohodkov.
Dokončna cena stanovanja nam je tako znana šele po izvršeni kolavdaciji. Če je obračunska cena višja od predvidene oziroma razpisane, se za razliko poveča kreditirani del cene, ki tako predstavlja več kot SO0/« prodajno ceno. Če pa je cena nižja (imeli smo primere, da smo v letih, ko so gradbena podjetja iskala delo, odajali dela pod projektantovo predračunsko ceno ali celo na »ključ«, t. j. celoten objekt po stalni ceni), pa kreditirani del cene znižamo. To znižanje pa vpliva na višino anuitete.
KAKO SE OBLIKUJE PRODAJNA CENA STANOVANJ?
Zaradi ilustracije navajam nekaj primerov formiranja cen:
Blok L-6 za	Skupaj 1 kv. m	Noto za 1 kv. m.	Trisobno stanovanje 65,07 kv. m
projektantova predračunska			
cena	98.000	63.000	4.118
cena po pogodbi z izvajalcem obračunska cena po	112.980	73.000	4.750
kolavdaciji	105.530	69.880	4.365
Blok AZA Šentvid	Skupaj	Neto za 1 kv. m.	Dvosobno stanovanje 50 kv. m
projektantova predra-			
čunska cena	175.000	79.419	4.028
cena po pogodbi z izvajalcem obračunska cena po	172.289		
kolavdaciji	157.580	76.606	3.683
Novi problemi za stanovanjske interesente
Letošnji program gradenj in uporabe sredstev sklada smo zastavili tako, kot da niso predvidene spremembe v sistemu stanovanjskega gospodarstva (glej letošnjo majsko številko našega lista, stran 5!).
V licitacijski objavi in pogodbah pa seznanjamo interesente s tem, da bodo morali po uveljavitvi novih predpisov, če organizator gradnje (sklad oziroma njegov naslednik) ne bo mogel zagotoviti kreditnih sredstev za nadaljevanje gradnje ,sami preskrbeti kredit pri banki ali pri svojem delodajalcu.
Zanimanje za nakup stanovanj narašča
Interesentom za stanovanja je tako položaj jasen, zanimanje za stanovanje pa ni padlo. Nasprotno, v nekaj tednih pred objavo raz-
pisa in po njej je bilo vloženih v sklad skoraj za 1 milijardo sredstev stanovanjskih interesentov.
Pri sestavi letošnjega programa za zidanje stanovanj nas je vodila misel, da bo novi organizator gradnje (občinski sklad za stanovanjsko gradnjo bo namreč še ta mesec ukinjen) nedvomno poskrbel za dograditev obstoječih gradenj in bo šele nato pričel graditi nove. Zato se odvija letošnji program gradnje stanovanj, kot da ne bo nikakršnih sprememb.
Namen novega sistema pa
je, da se razširi in poveča obseg gradnje stanovanj, ne pa, da se zavre.
Olga GROŠELJ
Samo za naše naročnikel
MOŽNOSTI GRADNJE CENENIH STANOVANJ, ki bodo dostopna vsakemu občanu, bomo objavili v naslednji številki lista.
STANOVANJSKA
REFORMA
Popis stanovanj na območjih sosednjih občin je povzročil med občani precej razburjanj in nejevolje, kajti zopet se je začela akcija, o kateri občani niso bili dovolj informirani, še manj pa jim je bila dana možnost, da bi o tem povedali svoje mnenje in — soodločali. Nobenega dvoma ni, da tak postopek nima niš skupnega z našim sistemom ramoupravljanja in ni v skladu z določili ustave in občinskega statuta.
Prepričani smo, da se bodo te začetne nepravilnosti odpravile. Zaradi tega je vsako razburjanje in motenja popisovalcev pri njihovem delu — odveč. Pritožbo bodo reševali pristojni organi.
Koliko novih naročnikov ste že zbrali v Vašem delovnem kolektivu?
Problemi staršev
KAKO NAJ POMAGAMO OTROKU PRI UČENJU?
Bliža se šolsko polletje in s tem polletno ocenjevanje znanja in napredka učencev in dijakov. Za mnoge prezaposlene starše nastopajo nove skrbi, kako bo z učnim uspehom njihovih otrok. Prav dejstvo, da je solidno znanje vse, kar lahko danes damo otroku na njegovo življenjsko pot, poudarja upravičenost takih skrbi. Tu nastopa kup vprašanj:
— Kako nuditi doma pomoč otrokom pri učenju, d» bo to res uspešno?
— Kaj je sploh učenje?
— Kateri činitclji vplivajo na učni uspeh otroka?
— Kateri so zunanji pogoji uspešnega domačega učenja?
— Kakšna je najbolj učinkovita tehnika domačega učenja?
— Kateri činitclji pozitivno ali negativno vniivajona otrokovo motivacijo?
Take in podobne izredno koristne, praktične napotke za vzgojno delo in pomoč staršev otrokom pri učenju dobite v knjižici profesorju Jožeta Valentinčiča: Kako pomagamo otroku pri učenju, ki jo je izdala Cankarjeva založba ter stane samo 300 din.
Kam gredo sredstva občinskega
Siska — najbolj »nekulturna« ljubljanska obCina
Res je, med ljubljanskimi mestnimi občinami je naša občina najbolj »nekulturna«, saj porabimo iz našega občinskega proračuna za kulturno-prosvetno dejavnost ko-•oaj 17,880.000 din, medtem ko uporabi v ta namen občina Moste-Polje 23,084.000 din, občina Bežigrad 29,900.000 din, občina Vič-Rudnik 36,070.000 din (to je dvakrat več kot O1* * **), a občina Center daje za kulturno-prosvetno dejavnost kar 463,600.000 din ali skoraj 26-krat več kot naš občinski proračun.
Vprašujemo se: kje so vzroki za našo — »nekulturnost«?
proračuna r
drugih krajevnih kulturno-prosvetnih organizacij na območju naše občine ni prejelo letos več kot po 26.000 do 100.000 din dotacije iz občinskega proračuna (za svojo dejavnost). Le DPD
Svoboda Šentvid je skupno s svojima sekcijama Harmonikarski orkester in Veseli Šentviščani prejelo letos že — 860.000 din.
VPRAŠUJEMO SE:
.— Kam so šla sredstva občinskega proračuna, namenjena kulturno-prosvetni dejavnosti? (Cuje se, da si nekateri dele iz teh sred-tev »Prešernove nagrade« za svoje nekdanje zasluge na tem področju, kar pa prav nič ne pospešuje konkretne krajevne kulturno-prosvetne dejavnosti.)
Ali je taka delitev občinskih proračunskih sredstev pravilna, naj presodijo občani sami na svojih zborih volivcev.	I. P.
Problemi naše decentralizacije
preskromne dotacije onemogočajo Vsako dejavnost
V Dravljah smo imeli izredno razgiban in agilen klub, bi je s svojo pestro dejavnostjo zajemal vse, od cicibanov starčkov. Veseli večeri, plesna šola, mladinska šola za življenje. Šola za starše, diskusijski sestanki, lutkovne Predstave, mali kino in razne druge vsakodnevne zani-hiive prireditve so privlačevale redne obiskovalce celo ** sosednjih občin. Svoje mesečne programe raznih prire-^|tev je klub objavljal v »Draveljskih novicah« in v »No-vicah za pionirje in tabornike«, ki so jih prejemala vsa Gospodinjstva.
Letos je bogata klubska dejavnost v Dravljah popol-noma usahnila. Zakaj? Čeprav je občinska zveza kul-turno-prosvetnih organiza-cij prejela zaradi gospodarske reforme letos doslej za ®°/'> manjšo dotacijo kot Predlanskim, je klubu Dra-Veljčanov dodelila kar za 74 0/o manjšo dotacijo kot Predlanskim.
Klub Draveljčanov je letos prejel samo 150.000 din.
Od tega je plačal 60.000 din za najemnino, 25.000 din pa je porabil za proslavo dneva žena. Za vsako drugo dejavnost je ostalo le še 65.000 din. Razumljivo je, da s 5000 din povprečne mesečne dotacije ne more v sedanjih razmerah nihče nada-jevati bogate in vsestranske kulturno-prosvetne dejavnosti.
Da ne bo dezinformacije, je treba povedati, da tudi 11
{Nadaljevanje s 6. strani)
• ŠENTVID
r~ Kolikšna bodo prihodnje sredstva za potrebe brajevne skupnosti in za baše krajevne družbene or-Ganizacije in društva?
Odgovor o tem preberite P°d Bukovica!
• VODICE
Zakaj nihče ne vzdržuj ceste v novem naselju?
Vzdrževanje te ceste, k e m registrirana kot cest v. reda, bo uspešno rešeni ne °> ko bo dograjeno vs aselje v tem predelu Vo ■p, saj bo šele gostejša na Na1108* opravičila večj oatke za ureditev te ceste L. J.
•	Zbilje
r se preprečita smrad j, i “hi, ki se širita po oko-
** °d sežganih usnjenih Padkov podjetja Torbica.
nit^°	orejeno z uspeš-
skn Posredovanjem občin-sanitarne inšpekcije.
•	Zgornja šiška
hie \,Vc,lc-i0 naj se strožja dfici pri odobravanju Če j Cne pomoči občanom, g°r^ajo za delo sposobne
kr?Horai pri vseh organih iein Vn’ti skupnostih delu-
sop. Posebne komisije za PrpH ..n° varstvo. V njih so ostavniki organa krajev-
ne skupnosti .krajevne organizacije SZDL ter občinskega zavoda za socialno delo. Nekatere od teh komisij so že ugotovile, da so med dosedanjimi prejemniki družbene pomoči bili tudi občani, ki do te pomoči res niso povsem upravičeni, saj imajo nekateri med njimi svoja premoženja ali pa bližnje sorodnike (lastne otroke), katerim so prej, ko so bili še sposobni za delo, pomagali pri obdelavi zemlje, v gospodinjstvu in varstvu otrok. Ko pa so onemogli, bi pa naj prišli v breme skupnosti.
Po zakonskih predpisih morajo starši skrbeti za mladoletne otroke in obratno, delazmožni otroci naj vzdržujejo tudi svoje, za delo nesposobne starše. Ta načela bomo morali v prihodnje mnogo bolj uveljavljati tudi v naši praksi.
— Stroške za rehabilitacijo vzgojno zanemarjene mladine naj prispevajo delno ali v celoti starši.
Tudi pri prevzgoji zanemarjene mladine so potrebna ostrejša merila, kadar se odloča o stroških te prevzgoje. Doslej so ti stroški padali vse preveč v breme skupnosti. Pravilno pa je, da starši, ki so odgovorni za pravilno vzgojo svojih otrok .nosijo delno ali v celoti tudi sami te stroške za njihovo prevzgojo. M .Z.
GOSPODARSKA REFORMA IN (SAMO)UPRAVNI »BIROKRATIZEM«
Tovariš urednik,
državni birokratizem je največja nevarnost socialističnega družbenega sistema. Zaradi tega ga odločno preganjamo. Kako? Država se na določenih področjih umakne iz neposredne operative ter jo prepusti zavodu oziroma centru (za prosvetno-pedagoško službo, socialno delo, zdravstveno vodstvo, urbanizem, analitične raziskave itd.). Obdrži si samo pravico splošnega nadzorstva. Ta deetatizacija je torej v bistvu napredek, toda ...
V praksi se je že večkrat pokazalo, da prehitro izločanje določenih dejavnosti iz državne uprave ni vedno umestno. Pogosto namreč samoupravnost takih samostojnih zavodov in centrov postavlja v ospredje lastne koristi, kar lahko vodi do zapostavljanja splošnega družbenega interesa.
Res so samostojni zavodi in centri bolj gibčni, sodobnejši in pogosto tudi uspešnejši v svojem poslovanju, kar povečuje tudi težnjo drugih upravnih služb, da se izločijo iz občinske uprave ter preidejo na režim samoupravnih organizacij. Občinska uprava postaja tako vedno manj številna in navidezno »cenejša«, toda razni samostojni zavodi, ki prav tako obremenjujejo javne finance, se v pogledu kadra mnogo bolj krepijo. S tem pa naraščajo tudi izdatki.
Kaj pravijo analize?
Analize v začetku gospodarske reforme so pokazale, da povzročajo neki taki samostojni zavodi in centri nesorazmerno visoke izdatke, ki stalno naraščajo. Nasprotno pa sta uporaba javnih finančnih sredstev in dejavnost teh samostojnih organizacij premalo kontrolirani. Skratka, težnja za zmanjšanje stroškov v občinski upravi s spreminjanjem posameznih upravnih služb v samoupravne zavode dejansko povečuje finančne izdatke, zmanjšuje pa učinkovito nadzorstvo občinske skupščine (zlasti še, če gre za medobčinske zavode oziroma centre), da o ustavnem načelu javnosti sploh ne govorimo.
Potreben jc temeljit premislek
Omejevanje »upravne birokracije« lahko — kot vidimo — postane osnova za še večjo in dražjo »samo-
upravno birokracijo«. Zaradi tega je prav obdobje gospodarske reforme najprimernejše, da prezrači in razčisti tudi te pojme in dosedanjo prakso.
O. F.
KDO JE ODGOVOREN? Povečajmo osebno odgovornost v okviru kolektivne odgovornosti!
Krajevni odbor SZDL v Zg. Šiški je sklical zbor volivcev, da bi na njem med drugim razpravljali zlasti o osnutku plana urbanističnega razvoja Ljubljane. Za ta zbor volivcev je bilo med občini veliko zanimanje, saj se ga je udeležilo nad 150 volivcev, toda — urbanističnega strokovnjaka — ni bilo.
Kdo je kriv? Vsi in nihče! Skrajni čas je, da ne gremo brezbrižno mimo takih in podobnih primerov. Povečajmo osebno odgovornost v okviru kolektivne odgovornosti!	S. J.

\ič brez občanov
PUSTITE TO, TO JE STVAR URBANISTOV!
Občinski odborniki so na svojem zadnjem klubskem sestanku razpravljali o osnutku generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane. Zal se je vsa razprava vrtela bolj okrog manj pomembnih, obrobnih problemov, ni se pa lotila najbistvenejših in daljnosežnih vprašanj, ki bi jih morali razčistiti ali vsaj načelno rešiti.
V tej razpravi o urbanističnem razvoju Šiške (ne pa slovenske metropole kot celote) je neki odbornik (sicer direktor gradbenega podjetja) dejal nekako takole:
Kaj se vtikate laiki v strokovne zadeve? Pustite to urbanistom, saj jim kot strokovnjakom lahko zaupamo.
Navzoči odborniki so tako stališče odločno zavrnili. Strokovne službe naj pripravijo ustrezne predloge (po možnosti v več variantah) s strokovno utemeljenimi dobrimi in slabimi stranmi. O vseh pomembnejših vprašanjih pa naj odločajo občani sami in sicer neposredno ali pa prek svojih izvoljenih predstavnikov v občinski skupščini oziroma v mestnem svetu.
Brez takega postopka ni in ne more biti socialistične demokracije. Obenem bi hoteli opozoriti še na eno nevarnost, to je negativnost enega samega možnega predloga.
Ker ni druge možnosti, navadno občinske skupščine in mestni svet ta edini predlog oziroma edino varianto predloga osvoje in uzakonijo. S tem pa hkrati prevzamejo odgovornost za vse posledice, kajti urbanistična strokovna služba se navadno pozneje (ko se pokažejo slabosti) sklicuje na to, da je bil to sklep pristojnih politično-teritorial-nih samoupravnih organov in da je strokovna služba le izvajalec teh sklepov. In tako nihče, nikdar in nikjer ne odgovarja za pomanjkljivosti pri raznih gradnjah itd.
RES
POMEMBNA
UGOTOVITEV
—	Naši delavci bi prav radi bolje delali in več zaslužili. Zastarele metode in slaba organizacija dela pa jim to onemogočajo. Kaj jim je storiti?
—	Svoje organizatorje dela naj prisilijo, da izmenjajo zastarele metode, tehniko in organizacijo dela.
—	In če jim to ne uspe?
—	Naj izmenjaje organizatorje dela.
8
ŠIŠENSKA TRIBUNA
TRIBUNA MLADIH
DOGOVOR MLADINE
XI. OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE MLADINE
V prvem delu konference občinskega komiteja ZM je bil na vrsti referat: NEKATERE AKTUALNE NALOGE ZVEZE MLADINE V NASI OBČINI
POKAZiVr. UGOTOVITVE
Patronažne sestre zdravstvenega doma Medvode so ob zadnjem zdravstvenem pregledu učencev v Smledniku ugotovile izredno slabo zdravstveno stanje otrok, saj je nad 50 °/o otrok slabokrvnih, nad 25 °/o ima obolele oči itd. Ugotovljeno težko zdravstveno stanje izvira iz higiensko nemogočih uličnic v 135 let stari šoli.
Nova osnovna šola v Smledniku je tudi iz tega razloga nujno potrebna.
Kaj je pri nas odveC?
Konferenca je poudarila, da je ena osnovnih nalog ZM v sedanjem obdobju predvsem aktivno in ustvarjalno vključevanje mladih v izvajanje vseh ukrepov gospodarske reforme. Mladi ljudje v naših aktivih često stoje ob strani ter le ugotavljajo posamezne slabosti, namesto da bi jih skušali odpraviti. Vodstva aktivov v delovnih organizacijah pogosto le čakajo na rešitve od zunaj. Posamezni nedemokratični postopki, ki se pojavljajo in jih vidijo, jim rabijo le kot opravičilo za nedelavnost. Veliko boljše je, da včasih v želji, da stvari premaknemo naprej, delamo tudi določene napake, pa jih pozneje popravljamo, kot pa da čakamo, da se bodo stvari same rešile.
Vse akcije, razgovori in sklepi Zveze mladine bodo v bodoče javni.
Zveza mladine ne more delovati ločeno od drugih družbeno-političnih organizacij in vzgojnih činiteljev socialistične družbe. Zato je nujno, da te druge subjektivne sile zavzamejo odločnejša stališča predvsem pri idejnem in vsebinskem usmerjanju vzgojnega dela z mladino. Naloga vseh (je poudarjeno v sklepih konference) je, da razmišljamo, kako bi dali čim širše možnosti za ustvarjalno pobudo mladih sil, da tako onemogočimo vse negativne pojave, ki slabijo delo mladinske organizacije.
Zveza mladine se mora zavzeti za vsakega mladega človeka, ki bo v delovni or-
•	ODRED ZLATOROG V LITOSTROJU, ki .je bil pred kratkim ustanovljen, vključuje 60 mladincev in starejših delavcev. Ima pa še velike možnosti nadaljnjega razvoja, čeprav ga vodijo mladi in razmeroma še precej neizkušeni ljudje.
•	ODRED NOVI GRADIŠČ AR JI V PRZANJU je
prvi imel občni zbor. Vodijo ga mlajši mladinci, saj je tu tudi najmlajši načelnik odreda v Sloveniji. Redno sestajanje in razne akcije so združile vse članstvo v odličen kolektiv, ki je dosegel že dobre rezultate. Seveda se bore tudi z raznimi težavami (npr. pomanjkanje lastnih prostorov- — sestajajo se v bližnjem gozdiču — pomanjkanje taborniške opreme itd.).
Znano je, da je prav taborniška organizacija naj-
Bodi tiho, da boš ostal v naši službi!
To geslo je v popolnem nasprotju s cilji gospodarske reforme, ki je ena najbolj revolucionarnih etap našega gospodarskega razvoja in pobuda, da se samoupravljanje še bolj razvije in utrdi. V dosedanjem obdobju smo izgradili neštete mehanizme in institucije samoupravljanja, preko katerih lahko vsak občan kritično oceni vse nepravilnosti, ki jih srečuje na svojem delovnem mestu. Z doseženimi uspehi neposrednega samoupravljanja pa ne moremo biti zadovoljni. Nadaljnje uspehe bomo dosegli le, če se bomo odločno postavili na stlaišče, da je treba onemogočiti vsako izigravanje samoupravnih pravic.
v stvarni pomoči, da se lahko uspešneje razvijajo tiste oblike svojega dela, ki so zanjo najbolj privlačne in zanimive.
•	ODRED DOBRA VOLJA
deluje v središču naše občine ter ima najugodnejše možnosti. Zal so tudi tukaj starejši kadri opustili sodelovanje ter leži vse delo na mlajših funkcionarjih. Ce bodo četni funkcionarji nadaljevali z začeto aktivnostjo, bo uspeh dela vsekakor vedno boljši.
•	ODRED ŠMARNOGOR-SKIH SRN ima težave zaradi tega, ker vključuje člane iz oddaljenejših krajev, kar precej ovira uspešnejše delo. Enota bo vključila v svoje vrste tudi delavce iz bližnjih tovarn.
•	ZBOR OTROK Z VSEH KONTINENTOV je bil v
DR Nemčiji. Jugoslavijo je zastopalo 10 članov Odreda Rožnik in 5 Mariborčanov. Naši mladi taborniki so si ogledali mnogo zanimivosti. Tekmovali so na mladinski olimpiadi in osvojili 4 medalje. Navezali so prijatelj-skc stike z otroki iz vseh delov sveta. Prejeli so posebno priznanje za disciplino, originalni taborniški program itd. Nagrado pa so predali zbiralni akciji za vietnamsko ljudstvo.
KAM JE IZGINIL SPOMENIK
MILANA MRAVLJETA?
Iz viške šole nam poročajo, da so na dan pionirja, ki je hkrati (dan smrti partizanskega kurirja-pionirja Milana Mravljeta, obiskali kraj njegove smrti, da poleže venec k njegovemu spomeniku. toda...
... močno smo bili razočarani, ko smo zagledah razdejano in upoštevano okolico, zasmrajeno z nafto, dimom in prahom, a o spomeniku niti sledu, niti o šišenskih pionirskih odredih, ki so se prejšnja leta na ta dan zbirali ob spomeniku na svojih, že tradicionalnih proslavah. Tako nam pišejo v svojem pismu.
Občani, kaj pravite vi k temu?	O. R.
Mpinadova mladina
o
(Nadaljevanje z 2. strani) v katere je bila vključena. Tako so mladinci pri ometa-vanju presegli normo za skoraj 50 °/o. Prav tako pa tudi pri samem zidanju in tlaku.
V mladinski delovni brigadi, ki jo je vodil predsednik mladinskega aktiva Tone Erdeli, se je krepila predanost delu, medsebojna po moč pri delu, storilnost in intenzivnost.
Tak način dela naj bi uvajali mlaži delavci tudi v drugih gospodarskih organizacijah, seveda naj bi za bolje delo, večji delovni učinek in kvaliteto prejemali tudi ustrezno večje osebne dohodke. V. M.
•	Negospodarna izraba zemljišč za novo pritlično pošto in pritlični prodajni paviljon v središču naše občine.
•	Neurejenost cest ob Gospodinjski ulici.
•	Nemogoč zaključek Zbiralne ceste v Zgornji Šiški z gradnjo garaž tam, kjer naj bi se ta cesta nadaljevala (na drugi strani Šišenske ceste) skozi sosesko 6 in 7. (Kaj vse si dovolijo naši urbanisti, gradbeni in lokacijski organi!)
•	Nemogoie, izkrivljeno križišče Šišenske in Djako-viševe s Celovško cesto, da se tako funkcionalno popravijo prejšnje urbanistične napačne zamisli.
•	Nevaren in nepotreben zavoj ob izteku Obirskc ulice na Celovško cesto.
•	Premajhna skrb za ceste v korotanskem naselju.
•	Nemogoče stanje cest od Litostroja do Ježice.
•	Nešteto podobnih po-manj Ijivosti tudi zunaj ožjega središča naše občine.
•	Negativno prikazovanje gospodarske reforme kot pritiska na delovnega človeka, kot nekaj, kar vnaša
Edino pri splošnem izobraževanju (oddelki za odrasle pri osnovnih šolah) zanimanje ni popustilo, kajti mnogo jih je še, ki nimajo dokončane osnovne osemletne šole.
Letos smo organizirali tudi dva oddelka večerne ekonomske šole za tiste, ki nimajo ustrezne izobrazbe.
Ze doslej smo v naše izo-
med delavce negotovost in nemir glede prihodnosti, namesto da bi s pravilnim tolmačenjem namenov gospodarske reforme v ljudeh stopnjevali prepričanje, da je reforma zanje koristna, da bi množice same z ustreznim pritiskom na organizatorje proizvodnje v njihovi delovni organizaciji pospešili izdelavo razvojnih programov in nadaljnje perspektive.
9 Samo kritika in nič več, kajti brez skupnega iskanja najboljših rešitev ter odločnega boja za njihovo izvedbo, torej brez lastne aktivnosti in skupne akcije ni in ne more biti napredka. Jasno je: sama kritika ni dovolj, potrebna so tudi odločna dejanja!
• Premalo razumevanja za tehniko in tehnično izobraževanje na območju naše občine, saj občinskemu odboru Ljudske tehnike ne nudimo niti potrebne materialne, niti kakšne druge pomoli, čeprav zavzema tehnika in tehnično izobraževanje otrok in mladine vse pomembnejšo vlogo v sodobnem življenju.
bražcvalne programe vnašali potrebne osnove za organizacijske zboljšave, za tehnološke spremembe v pripravi dela, za večjo iz' rabo delovnih in tehničnih kapacitet in podobno. Menimo ,da so delovnim organizacijam prav sedaj P°" trebni sposobni organizatorji dela če hočejo uresničiti smotre reforme.
USPEŠNO obliko in metodo dela bomo
DOSEGLI Z USTVARJANJEM JAVNEGA MNENJA
Iz taborniških logov
ganizaciji podal svoje mnenje, stališča in predloge, namenjene izboljšanju proizvodnje, višji produktivnosti in izboljšanju medsebojnih odnosov.
Zveza mladine ne more biti le organizacija, ki realizira in izvaja sklepe drugih, temveč organizacija, ki si prizadeva aktivno vključiti čim širši krog mladine v družbeno dogajanje. Naj ne bo problema, o katerem bo razpravljala delovna organizacija, ne da bi o tem razpravljala in tudi dala svoje predloge mladinska organizacija.
Za najboljši aktiv v občini je bil razglašen aktiv gradbenega podjetja ME-GRAD.
Franci HRIBERSEK
primernejša za mlajše mladince, pa je zaradi tega pričakovati, da bo pri dodeljevanju sredstev več razumevanja za taborniško gibanje.
• ODRED ROŽNIK je solidna enota, ki slovi po pestrosti svojega dela in veliki aktivnosti članstva. Pomembni so njihovi uspehi v delegacijah kot predstavniki Zveze tabornikov Slovenije na zveznih akcijah Tabora bratstva in enotnosti ter letos kot zastopniki jugoslovanske taborniške organizacije na zboru mladih iz vseh kontinentov v DR Nemčiji.
Žal tudi ta enota nima lastnih prostorov, kar zelo ovira večjo množičnost in uspešnost njihovega dela. Prav zaradi tega bi ponovno poudarili, da ni rešitve v stalnem naglaševanju problema mladine, temveč
Konkretni izobraževalni programi Vse delovne organizacije imajo v svojih statutih tudi določene predpise glede izobraževalne politike svojih kadrov. Gospodarska reforma pa še posebej poudarja potreb® nenehnega izobraževanja na vseh delovnih mestih, žarah tega bo nujno, da delovne organizacije že sedaj P®' svetijo več pozornosti dolgoročnemu planu izobraževanji*' ija.irnv (c na tej podlagi izdelajo stvarne izobraževalne programe. — Naša občinska delavska univerza ji..» oo v ve«.* pogledu rama pomada a.
Angelca GVOZDANOVlC
KULTURA IN PROSVETA
VSI NAJ SE NENEHNO IZOBRAŽUJEJO
V začetku te izobraževalne sezone smo bili na naši občinski delavski univerzi precej optimistično razpoloženi, kajti pričakovali smo sorazmerno velik odziv na posamezne izobraževalne oblike, ki smo jih organizirali. Zam-manjc za izobraževanje pa sc je pri delovnih organizacija® zmanjšalo (zlasti pri družbenem in strokovnem izobraževanju).