Protest delavcev Litostroja
Delavci Litostroja naslavljamo odprto pismo slovenski javnosti in predvsem njeni vodilni republiški strukturi. Predolgo smo dopustili da so v imenu nas - delavcev govorili drugi! Pozno, a morda še ne prepozno smo spoznali, da moramo o svojih problemih spregovoriti sami.
Že dolgo v republiki in občini nikogar ne zanima v kakšnih pogojih delavci delamo. Ni-kogar od odgovornih ne zanima, da v nekaterih naših obratih skoraj ni delavca, ki bi dočakal pokojnino. Delavci teh obratov predčasno po-stanejo delovni invalidi ali umrejo. Naša družba je poskrbela predvsem za to, da je denar za posodabljanje proizvodnje in izboljšanje delov-nih razmer sproti odtekal v vse mogoče SlS-e in ostale dele naše države. Sedaj pa nam je dovolj tudi tega da naša širša skupnost zapravlja naš denar za ubijanje nedolžnih ljudi, medtem ko naši delavci postajajo delovni invalidi, vse sku-paj pa nas iz meseca v mesec bolj skrbi kako bomo preživeli.
Zato tudi delavci končno zahtevamo jasen odgovor in rešitve, ki bodo v prid tudi nam, ki dohodek ustvarjamo in ga naša družba tako lahkomiselno zapravlja!
Pred leti je povečanje prispevnih stopenj po-trjeval še naš zbor delovnih ljudi, kasneje DS
podjetja, zadnje čase pa se zvišujejo prispevne stopnje kar mimo nas in kolikor kdo hoče. Dovolj nam je tega, da so v tovarne kadrovali ljudi, ki so namesto za delo in razvoj tovarne skrbeli predvsem za to, da so se težko prigarana sredstva delavcev zlivala v skupne nenasitne blagajne. Prav s tem namenom je bilo v tovarne nagnetenih čim več ljudi, ki so jim lahko po-brali čim več denarja.
Ob izropanem gosodarstvu pa bi kar vsi radi šli z evropskimi plačami v »Evropo 92«. Za odvečno delovno silo ni kriv delavec ampak naši politiki, ki še vedno bičajo gospodarstvo in mu ne ponujajo prave pomoči. Naša družba je vsa zbirokratizirana in razbohotena z admini-stracijo, ki je nenasitna in jemlje veliko denarja tistim, ki jim je namenjena (šolstvu, zdravstvu, pokojninskem zavarovanju). Ukinitev samou-pravnih skupnosti je le pesek v oči vsem delav-cem. Ostaja dejstvo, da bodo na cesti odvečni delavci, ker do podjetij v stečajih ne bomo tako prizanesljivi.
Delavci smo vedno znali potrpeti ^in garati. Nažalost pa ugotavljamo, da smo bili vedno prevarani. Tudi, ko je bilo dovolj dela in do-hodka, ni bilo nikoli dovolj denarja za plače, odgovorni pa so ravnali z denarjem kor se jim je zahotelo. Vsak si je laKko zidal svojo tovarno, svoj spomenik!