Stanovsko poliiiško glasilo J. U. V. — sekcije sza dravsko banovino v Ljubljani ---^ ilurtoinil^r» ■ Uredništvo In uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vraiamo. Nefrankiranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno Mesečna priloga »A*rOSVei.a« = 60 fli, s« inozemstvo SO Om. Č/anf «efcci/a J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovora, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.JS3. Telefon 3112 mmma V Ljubljani, clne 30. avgusta 1934. PoStnina plaiana v gotovini. V n0¥0 dobo Nesloga v našem udruženju se je najbolj odražala na letnih glavnih skupščinah. Že od ustanovitve učiteljske organizacije za vso državo so bile naše glavne skupščine več ali manj burne. Nemogoče je bilo sicer ugotoviti pravo ozadje nemirov in hrupa, vendar je vsakdo, ki je le deloma poznal razmere v našem udruženju, vedel, da prispevajo k nemirom največ razni politično strankarski interesi in pa osebnosti. Resni delavci in vsi pravi člani JUU so vedno želeli le eno, da bi končno prišlo v organizaciji do miru in sloge ter s tem tudi do resnega dela. Da je nesloga ovirala vsako resno delo v naši centrali, smo uvideli posebno v zadnjem času, ko je radi neprestanih konferenc za sporazum zaostalo skoro vse delo, ki bi se moralo vršiti v korist šole in stanu. Spor, ki je v organizaciji dosegel svojo kulminacijo po neuspeli skupščini v Ljubljani, je bil končno likvidiran na letošnji glavni skupščini v*Beogradu. Priprave za to niso bile ravno lahke, a z mirno vestjo lahko trdimo, da se je porabilo največ časa in največ truda le za to, da se končno vendarle doseže sporazum, da pride vsaj enkrat po 14 letih do sloge v našem udruženju in s tem tudi na naših glavnih skupščinah. Mnogim so že presedala najrazličnejša pismena in osebna pogajanja, ki so bila čedalje pogostejša in končno je prišlo do sporazuma. — Šele drugi skupščinski dan, v nedeljo ob 15.45 je bila sestavljena sporazumna lista in s tem tudi zagotovljen miren zaključek skupščine. Plenum je z velikim zadovoljstvom sprejel in soglasno izvolil predlagani novi odbor, in prvič smo v 14 letih doživeli, da se je učitelj-stvo razšlo mirno, soglasno in zadovoljno. Toda ne samo konec, tudi potek zborovanja je pokazal vse drugo lice, nego prejšnja leta. Nikdo ni nikomur kratil pravice govora, in ravno to je bil vzrok, da je bil potek zborovanja v primeru s prejšnjimi leti zelo lep. Če bi pa odpadla še nesoglasja, ki so se pojavila v posameznih edinicah našega udruže-nja, in ki so našla svoj odziv na glavni skupščini, tedaj bi bila letošnja skupščina naravnost na višku. Poudariti moramo, da je mogoče rešiti lokalne zadeve edino le doma. Seveda je treba zato dobre volje z ene in druge strani, predvsem pa je potrebna svoboda govora, da se vsa nesoglasja urede že doma. Če bo ta princip osvojen pri vseh naših edinicah, bodo v bodoče delegati glavne skupščine reševali res le zadeve, ki se tičejo celokupnega učiteljstva in ne bodo moteni vsled nesoglasij v posameznih edinicah. Sloga v našem udruženju je torej dosežena, in ravno sloga je edino pravilni in najtrdnejši temelj vsakega resnega dela. Pogrešali smo v zadnjem času slogo in vsled tega smo pogrešali tudi resno delo. Danes pa gledamo s ponosom v bodočnost Jugoslovenske-ga učiteljskega udruženja. Odbor, izvoljen na letošnji glavni skupščini, uživa zaupanje prav vsega organiziranega učiteljstva. Volitev sama je pokazala, da je bila vsa delegacija, kakor tudi ostalo članstvo, ki je prisostvovalo skupščini soglasno in je z velikim zadovoljstvom sprejelo vest o doseženem sporazumu. S soglasno, izvolitvijo novega odbora se je članstvo korpora-tivno priključilo po trdi borbi doseženemu sporazumu. S tem je dalo novemu odboru najmočnejšo zaslombo in obvezo, da ga bo podpiralo pri vsem delu za dosego smotra našega udruženja, za izvojevanje vseh naših zahtev, ki so v korist šole, učiteljskega stanu in naroda. Prepričani smo, da bo odbor, ki uživa zaupanje prav vsega članstva, dobro razumel svojo nalogo in se bo z vso vnemo oprijel dela za ureditev razmer v organizaciji. Vemo, da bo treba mnogo prizadevanj, mnogo trdne volje, predvsem za ureditev gospodarskega vprašanja. Ni malenkost dolg, ki je nastal pri listih ravno vsled tega, ker je postalo članstvo v zadnjem času pasivno tudi v plačevanju naročnine listov, in res je bil že skrajni čas, da je bil dosežen sporazum, ki mora biti najboljše jamstvo, da bo ta dolg poravnan. Novoizvoljeni odbor bo imel sicer mnogo dela, toda užival bo zaupanje vsega članstva in to naj mu bo najboljša garancija za siguren uspeh. Za naše udruženje naj začno sedaj povsem drugačni časi — sloga in delo jim bosta določala smer. Zato kličemo novemu vodstvu našega udruženja: XIV. glavna skupščina Utrditev sloge in sporazuma v Jugoslovenskem učiteljskem udruženju V veliki dvorani nove univerze v Beogradu je bila 18. in 19. avgusta XIV. redna glavna skupščina. Že pred napovedano uro začetka se je začelo zbirati v dvorani večje število' učiteljstva in ob 9. uri je bila dvorana, kakor tudi vsa galerija nabito polna. Skupščino so posetili tudi zastopnik Nj. Vel. kralja podpolkovnik g. Ivan Božič, prosvetni minister g. dr. Ilija Šumenkovič, načelnik osnovne nastave v prosvetnem ministrstvu g. Dušan Jakšič, predsednik Jugoslovanskega profesorskega društva g. Nedeljko Divac in predstavniki raznih ustanov in društev. Skupščini je predsedoval podpredsednik JUU tov. Dorde Mirkov, ki je prečital najprej naslednjo brzojavko Nj. Vel. kralju: Jugoslovansko učiteljstvo pozdravlja s svoje štirinajste letne skupščine Vaše Veličanstvo kot svojega največjega učitelja, vodjo in vzvišenega vladarja in daje svečano obljubo, da bo vložilo vse svoje moči za popolno izgraditev močne edinstvene Jugoslavije. Po prečkanju brzojavke, ki je bila sprejeta z velikim navdušenjem, je pozdravil tov. Mirkov vse prisotne goste in zastopnike ter v kratkih besedah orisal glavne naloge Jugoslovanskega učiteljskega udruženja. Priporočal je udeležencem skupščine, naj ohranijo slogo, ki je največje jamstvo za zdravo in konstruktivno delo ter za napredek v bodočnosti. V svojem kratkem govoru je tudi poudaril veliko ulogo učiteljstva med narodom. GOVOR GOSPODA PROSVETNEGA MINISTRA. Takoj za govorom predsednika se je javil k besedi prosvetni minister gospod dr. Ilija Šumenkovič, ki ga je celokupno prisotno učiteljstvo pozdravilo z burnim aplavzom. Rekel je: »Gospe in gospodje! Toplo se Vam zahvaljujem za prisrčne pozdrave, ki jih je Vaš predsednik naslovil name in preko mene tudi na kraljevsko vlado. Izrekam svojo iskreno željo, da bi Vaše delo, inspirirano po občutkih tovariške solidarnosti in sloge ter dominirano v potrebah šole in učiteljstva, bilo koristno in plodno. Pred vami prosvetnimi delavci ni treba naglašati velikega pomena šole in učiteljstva. vaše velike in visoke misije. Omeniti hočem le dve lepi vaši nalogi: marljivo delo za državno in nacionalno idejo, idejo jugoslovanskega edinstva z ene strani (viharni klici: tako je) in delo za prosvečevanje in dvig kulturnega nivoja našega naroda z druge strani. V zvezi s tem naj omenim nekaj, kar prihaja samo po sebi-. Te vaše naloge niso samo vzvišene, marveč je vaša misija istočasno tudi zelo delikatna. Mišljenja sem, da smem reči, da se naše učiteljstvo zaveda dolžnosti in obzira, ki mu jih nalaga delikatnost te misije. Ono je pokazalo to s svojo vdanostjo kralju, domovini in narodu in to svojo vdanost je ono posebej potrdilo na bojnih poljanah z žrtvami, ki jih je učiteljstvo dalo in ki se jih mi tu s spoštovanjem spominjamo (Slava jim) in katerih sencam se globoko klanjamo. Učiteljstvo ima priliko, da to pokaže tudi pri svojem vsakdanjem delu. Pri delu v šoli ali izven šole mora večkrat v težkih razmerah v mestu, trgu ali na vasi razviti oni na pogled majhen napor, a v resnici zelo veliko vestnost in žilavo vztrajnost v izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti, vztrajnost, ki jo moramo v naši sredini še posebej negovati. Gospe in gospodje! Problemi, ki intere-sirajo šolo in učiteljstvo, so tudi predmet naj-resnejših brig Nj. Vel. kralja in kraljevske vlade. (Dolgotrajni klici: Živijo kralj!) Navedem naj vam primer: Medtem ko so bili v tekočem letu proračuni skoro vseh ministrstev zmanjšani, je bil proračun ministrstva prosvete povečan (buren aplavz). Dasiravno so se v zadnjem času zahtevale žrtve od državnih uslužbencev in so te žrtve tangirale ravno tako tudi učiteljstvo, vendar so se uporabile v glavnem za dviganje prosvete v pomoč vašega stanu. V septembru tekočega leta bo taka situacija, da v naši državi ne bo niti ene šole, niti enega razreda, brez potrebne učiteljske moči. Po teh besedah je vse prisotno učiteljstvo z burnim aplavzom in vzklikanjem izražalo več minut svoje zadovoljstvo in odobravanje. — Ko se je aplavz nekoliko polegel, je nadaljeval g. prosvetni minister. »A istočasno z zadovolitvijo te državne in narodne potrebe je zadovoljena tudi potreba vašega stanu: Omogočeno je znatnemu številu vaših tovarišev, ki so po dokončanih študijah čakali na namestitev, da bodo nameščeni in preskrbljeni. Vi boste na tej skupščini, zavedajoč se pomena in delikatnosti svoje misije, razprav- Popoldne so bile seje odsekov. Pripravili so poročila za skupščino, ki se je nadaljevala v nedeljo 19. avgusta. DRUGI DAN. V nedeljo ob 9. uri se je začelo nadaljevanje dela glavne skupščine. Na dnevnem redu so bila poročila posameznih odsekov. Prvo poročilo je podal verifikacijski odsek. Iz tega poročila posnemamo, da so poslale posamezne sekcije naslednje število delegatov: Pregledna tabela delegatov. Prosvetni minister gosp. dr. Ilija Šumenkovič ljali o svojih stvareh po svojem najboljšem prepričanju. Temu vašemu delu želim uspeh v dobro kralja, domovine in naroda.« POZDRAV PREDSEDNIKA PROFESORSKEGA DRUŠTVA. V imenu jugoslovanskih profesorjev je pozdravil skupščino predsednik jugoslovanskega profesorskega društva g. Nedeljko Divac. Med drugim je izvajal sledeče: »Lahko vam rečem, da gledajo profesorji v vas svoje najboljše in najbližje tovariše. Oni gledajo z največjim priznanjem na vaše delo, ki ga vršite na prosvetnem polju kot njihovi tovariši. Pri vas, gospe in gospodje, začenja prosvetno življenje vsega našega naroda in od onega, kar ustvarite vi v naši osnovni šoli, od te prve stopnje izobrazbe in prosvete je odvisno vse naše nadaljnje prosvetno delo. Za ogromen del našega naroda, po mojem računu za približno 140.000 otrok, ki obiskujejo vsako leto osnovno šolo v štirih razredih, ste vi njihovi edini učitelji in prosvetitelji. Ker Smo ravno pri tem številu, bi rad pri tem vprašanju nekaj pripomnil našem osnovnem pouku. Pokazala se je potreba, da se osnovni pouk kot edini narodni prosvetni pouk razširi na večje število let. Vsled tega mi je bilo zelo drago, ko sem danes zjutraj opazil v vašem- organu »Narodna prosveta«, da ste tudi vi posvetili posebno pažnjo temu nedostatku in poudarili potrebo uvedbe in razvoja višje narodne šole. Ta stopnja osnovne šole, kakršno imamo danes med narodom, je vse premajhna stopnja. Zato bodo vsi vaši in naši napori usmerjeni v to, da se to stanje čim prej popravi. Mi profesorji že vsled tega spremljamo z velikim interesom in pažnio razvoj vašega združenja. Prepričani smo, fla se morejo gotove stvari izvršiti samo z dobro organizacijo. Vi ste se prepričali, da smo se mi v tem pogledu zelo trudili. Povsem naravno je torej, da z največjimi simpatijami spremljamo tudi vse vaše organizacijske napore, ker naši dve združenji nista nič drugega, nego dve veji enega in istega našega narodnega prosvetnega drevesa, ki se oprijemata druga druge.« Predsednik skupščine tov. Mirkov se je v lepih besedah zahvalil prosvetnemu ministru g. dr. Šumenkoviču za njegov nagovor in njegova zagotovila. Zahvalil se je tudi g. Divcu za njegove tovariške besede, nakar je skupščina prešla na volitev članov skupščinskih odsekov. V verifikacijski odsek so bili izvoljeni tajniki banovinskih sekcij in je v tem odseku zastopal našo sekcijo tov. Kumelj Metod. Poleg verifikacijskega so bili izvoljeni še odsek za poročilo, finančni odsek in odsek za resolucijo. Vsak odsek je štel 10 članov, ker je vsaka banovinska sekcija poslala v vsak odsek po enega člana. Sekcijo JUU za dravsko banovino je zastopal v odseku za poročilo tov. Tajnik Miloš, v finančnem tov. Ivanjšič Ljudevit, a v odseku za resolucijo tov. Mlekuž Vekoslav. Vsi odseki so bili izvoljeni soglasno brez vsakih ugovorov. Po izvolitvi odsekov je bilo dopoldansko skupščinsko delo dokončano. Udeleženci skupščine so nato odšli v Saborno cerkev k zadušnici za pokojnimi dobrotniki in utemeljitelji Jugoslovanskega učiteljskega udruženja. Pri zadušnici je pel učiteljski pevski zbor »Marinkovič«. Banov, sekcija Članov glav. odbora Odbornikov sekcije Delegatov Vsega Beograd 1 14 9 24 Dravska 3 9 42 54 D rim ska 1 13 34 48 Dunavska 3 6 68 77 Moravska 3 14 36 53 Primorska 2 1 12 15 Savska 3 15 74 92 Vardarska 2 13 34 49 Vrbaska 1 5 9 15 Zetska 1 3 20 24 Skupaj 20 93 338 451 Takoj po prečitanem poročilu verifikacijskega odbora, ki je osporil mandate nekaterih sreskih društev, ki niso plačala članarine, je nastal med udeleženci nemir. Trajalo je nekaj minut, preden se je posrečilo predsedniku skupščine tov. Mirkovu vzpostaviti red. Inte-resantno je, da je že (pri verifikaciji mandatov prišel tudi letos do izraza spor v sekciji za savsko banovino. Tov. Čikara se je javil prvi k besedi radi osporjenega mandata sreskega društva Novsko. ki letos ni plačalo članarine. Poudaril je, da lansko leto ni poslalo to društvo nobenega delegata, a ga je vendar nekdo zastopal. — Tudi letos je plačala sekcija za savsko banovino članarino centrali za dve društvi, ki sami nista poravnali svojih obveznosti in to le vsled tega, ker je hotela imeti delegate teh dveh društev s seboj na skupščini. — Tov. Čikara je nato očital zagrebški sekciji še nekatere nepravilnosti, a med tem je nastal tudi že prepir med pristaši sekcij-skega odbora in pristaši tov. Čikare. Na navedene, očitke je odgovarjal tov. Logomerac, predsednik sekcije za savsko banovino ki je poudaril, da poda takoj ostavko na svoje mesto, ako je res to, kar je iznesel tov. Čikara. K istemu vprašanju so se javili še drugi govorniki. Da se ne bi stvar predolgo razvlekla in da se uredi spor v savski banovini, je izvolila skupščina poseben odbor, v katerega so bili imenovani tovariši: Peter Fa-kin, Stanko Harapin, Metod Kumelj, Borivoje Pavlovič in Vladimir Višoševič. Za tem je skupščina sprejela poročilo verifikacijskega odbora v celoti in zavrnila delegate, ki so hoteli zastopati društva, ki niso plačala članarine. — Med zavrnjenimi je bil tudi delegat cetinjskega sreskega društva. Skupščina je še razpravljala o vprašanju niškega sreza, ki ima dve sreski društvi. Precej burno je postalo na skupščini, ko je zahteval besedo tov. Sava Jekovič, ki je hotel prečitati neko izjavo. Toda delegati mu niso pustili do besede in moral je zapustiti oder. Končno je v dvorani le zavladal mir in skupščina je prešla na prihodnjo točko dnevnega reda: POROČILO GLAVNEGA ODBORA. Odsek, ki je proučil poročilo glavnega odbora, je poročal skupščini, da je poročilo glavnega odbora zelo kratko in nepopolno. Konstatira nadalje, da je kljub vsemu delu za reorganizacijo udruženja še vedno kakih 6000 učiteljev (-ic) izven udruženja, kar pač jasno kaže, da organizacija še ni izvedena in da bo potrebno še mnogo dela za nje spopolnitev. Odsek poudarja tudi potrebo uzakonitve popolnega učnega načrta in nalaga bodočemu odboru dolžnost, da se pobriga za to vprašanje. Nadalje naproša bodoči odbor, da v Udruženje ne vnaša prepirov, ker že samo ime Udruženja zadosti jasno kaže, kakšno je njega članstvo. Apelira se na Udruženje, da pospešuje potrebno zaupanje in tovarištvo v največji meri ter prepreči vsako intervencijo oseb izven organizacije. Na koncu poudarja poročilo odseka zahtevo, da pripravi bodoči odbor projekt novih pravil, ki naj ga predloži prihodnji skupščini. K debati o poročilu se je prvi javil k besedi tov. Sava Jekovič, ki je hotel že pri poročilu verifikacijskega odbora prečitati neko izjavo. Sedaj je zahteval v imenu 30 delega- tov, naj poda poročilo bivši izvršni odbor. — Skoro celokupna delegacija je bila proti temu in, ker ni mo; .l več govoriti, je zapustil oder. Besedo j t dobil tov. Blago je Stefanovič, ki je poudarja!, da ni pravilno, če se o poročilih le glasuje, marveč je treba na skupščinah govoriti tudi o vprašanjih, ki se tičejo učiteljskega stanu. Konstatiral je, da so zadnja štiri ieta v našem Udruženju minila v«nesoglasju in. prepiru. Vsled tega je mislila javnost, da mi nismo zmožni ustvariti nekaj višjega in boljšega. In vendar je ravno učitelj eden izmed najboljših delavcev med narodom. — Razpravljal je tudi o upravičenosti članka o moralni krizi med učiteljstvom. ki je izšel pred nedavnim časom v beograjski »Pravdi« Dotaknil se je tudi odborov našega Udruženja, ki so v zadnjih štirih letih postali instrument za oviranje vsakega napredka v učiteljskih vrstah. Govoril je nato tov. Kosta Matijaševič, ki je rekel da ni v naši organizaciji nihče tako važen da bi radi njega mogli in hoteli žrtvovati ugled naše organizacije. Apeliral je na članstvo, da deluje za ureditev razmer v Udruženju. Učiteljstvo mora ustrezati željam in zahtevam naroda. Tov. Dregiš- Mihajlovič se je dotaknil vprašanja tujega kapitala v naši državi in' našteval tudi najmarkantnejše primere, kjer prevladuje v naši industriji in v naših denarnih zavodih tuj kapital. Dotaknil se je v svojem govoru še mnogih drugih vprašanj, ki pa niso imela s skupščino nikake direktne zveze. Svoja izvajanja je končal z besedami: Mir ljudem, a boj njihovim pogrešnim idejam. S tem govorom je bilo dopoldansko delo dokončano in skupščina prekinjena POPOLDNE. Popoldne se je prvi javil tov. Bogdan Vešcvič, ki je bi! mišljenja, da je treba prenehati kritiko, dasi bi se lahko mnogo govorilo c delu odbora. Namesto kritike okrnjenega in nepopolnega poročila, bi bilo bolje reševati vprašanje osnovnega pouka, ker ta vprašanja pomenjajo mnogo za učiteljske vrste. D-Vj časa je govoril tov. Danilo Milanovič, ki :e že v začetku svojega govora poudaril, da se sedanja skupščina v mnogočem razlikuje od prejšnjih, ker sme vsak učitelj delegat svobodno govoriti. Svobodna debata je nujno potrebna. V nadaljnjem svojem govoru se je dotaknil razmer v našem Udruženju. Razpravljal je tudi o tajnem glasovanju in o proporcionalnem sistemu pri volitvah, poudaril pa je tudi da ni imelo učiteljstvo v zadnjih letih svobodne besede na svojih skupščinah. zato je potrebno, da se na letošnji skupščini slišijo iskrene besede, ki bodo v bodoče onemogočale tako delo. Besedo je nato dobil tov. Josip Lapajne, ki je izvajal približno naslednje: Udruženje jugoslovanskega učiteljstva se je faktično rodilo v Ljubljani, ustanovilo se pa je na skupščini v Beogradu. Učiteljstvo sedanje dravske banovine je bilo do 1. 1927. organizirano v dveh političnih organizacijah: Slomškovi zvezi in napredni Jugoslovenski učiteljski zvezi. Povojna doba je zanesla v naše javno življenje neznosne zmešnjave, Režimi so se menjali kakor vreme. Predsedstvo Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu izvoljeno na glavni skupščini 19. VIII. 1934. Borde Mirkov, podpredsednik JUU Ivan Dimnik, predsednik JUU Todor Dimitrijevič, podpredsednik JUU Prepričali smo se da politika ne spada v stanovsko organizacijo. Dosegli smo uspehe. V stanovsko Odreže nje smo vnes'i le ono kar nas druži, dcčim smo prepustili vsakomur svobodo v javnem političnem delovanju. Naša sekcija je v tem o siru dosledna. Dotaknil se je. vprašanja teorije o člove-čanstvu in vprašanja brezposelnosti. Ni tu mestn, da razpravljamo o potrebi in koristi kolektivizma, t koliko bi to bilo izvedljivo v naši agrarni državi in v kolikor je kršen naš družabni red. Zavedamo se pa, da smo mal narod, ki ne more prvačiti v svetovni proti apitalistični borbi, dokler imamo ob- strani silne narode ki ogrožajo naš obstoj, ugonabljajo naše zasužnjene rodove. Učiteljsko udruženje ni samo stanovsko, temveč narodno Da se moremo v narodnih prizadevanjih jaeiti in spopolnjkvati je nujne potrebno, da opustimo v notranjosti organizacije vse, kar bi nas razdruževalo. Svetovna naziranja nas morejo razcepiti v najmanj 4 frakcije. Tov. Jure Mravunac se je dotaknil spora v savski banovini in predlagal v imenu tov. Čikare, da se delokrog izvoljene ankete razširi v toliko, da ugotovi .ta anketa tudi točnost vseh onih dokumentov ki jih je objavil tov. Čikara kot vodja opozicije v savski banovini. — Skupščina je odobrila njegov predlog. K poročilu je govoril tudi tov. Duro Lo-gomerac, preds. sekcije za savsko banovino, ki je izjavil, da po doseženem sporazumu lahko sprejmemo poročilo glavnega odbora. Nato se je dotaknil tudi izvajanj tov. Dra-giše Mihajloviča. O učiteljski organizaciji kot drugem učiteljevem domu je govoril tov. Todor Dimi- trijevič. Naglasil je tudi. da ne more biti govora o moralni krizi med učiteljstvom. Četudi obstojaj' danes kakv težkoče, jih bo učiteljstvo. že premagalo o svojimi konstruktivnimi jnečmi. Mišljenja je da nobeden pameten čiovJk ne more dvomiti o učiteljevi nacionalnosti. Tcv. Dra-giša Mihajlovič se je ponovno oglasil in polemiziral e tov. Lapajnejem Logomercem. Govorili so še tov Alekss. Jovanovi i Mi-lisav Stajič in Peter Fa.-cin, nakar j; bile poročilo soglasno sprejeto. PRORAČUN. Po končani debati in sprejetju poročila j-; poda! svoje poročilo fina-.čni odbor. Ta odbor je natančno pretresal vse postavke proračuna in je tudi mnoge postavke znatno znižal. Radi prevelikega znižanja nekaterih postavk bi bilo dalo v organizaciji zelo otežko-čeno. Zaradi tega je pojasni! tov. Ivta Dimnik skupščini, da finančni odbor, i je to poročilo sestavil, ni imel pravega pregleda dela v organizaciji in bi bilo prav, da bi ta cdbor stavil svoj predlo?: sporazumni1 s predsedstvom skupščine. Zaradi tega je predlagal raj se poročilo vrne odboru ki naj v gornjem smislu popravi svoj predlo;:;. Skupščina je odobrila predlog tov. Dimnika in delo je bilo za nekaj časa prekinjeno. Po doseženem sporazumu med finančnim odborom in skupščinskim predsedstvom je bil ponovno prečitan predlog spremembe proračuna. V debato so posegli še tov. Cikara Dorde Radosavljevie in Mirkov, nakar je bil predlog finančnega odbora in s tem tudi proračun soglasno sprejet. SPORAZUM JE BIL DOSEŽEN. Takoj po sp.ejetju proračuna je javil predsednik skupščine tov. Mirkov, da je bil sporazum med vsemi sekcijami dosežen. To obvestilo je sprejela skupščina z velikim navdušenjem in apiavzom. Vsa delegacija, kakor tudi galerija je pokazala z dolgotrajnim ploskanjem svoje zadovoljstvo, da je po dolgi borbi in pogajanjih bila končno vendarle dosežena soglasnost v naš.m udruženju. VOLITVE. Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, je piečitai tov. Mirkov sporazumno sestavljeno isto bodočega izvršnega odbora, pri čemer se je navdušenje .vsega prisotnega članstva še povečalo. Z velikim aplavzom je bil soglasno izvoljen naslednji izvršni odbor: 'Predsedrk: Ivan Dimnik, enakopravna pedpredednika: Bcrde Mirkov in Todor Dimitrijev, č, tdbOrniki: Josip Pezelj iz Zagreba, Mara Krsto;: sic iz Novega Sada, Sveta Gojkovič iz Beograda Viktorija Flcre iz Beograda Milinko Lez.č iz Grocke, Jefta Kri je vič Mnrko Milovanovič, Dregut.n Protič, Sveta Avramovid vsi iz Beograda. Namestniki: Živojin Stojanovič Vidoje Cerič, Milen Šipinac, Bero Jcsunovič, Stanjša Korunovič. Nadzorni odbor: Dr&gotin Igl, Bora Pavlovič, Vitomir Srnic. Predsednik skupščine tov. Mirkov je nato predlagal, naj sprejme letošnja skupščina resolucijo ki bo imela le eno samo besedo: Sloga! Tudi ta predlog je bil sprejet z velikim odobravanjem, nakar je bila skupščina zaključena. lovi glavni odbor J pri gosp. ministru pros Po glavni skupščini se je v torek 21. avg. predstavil g. prosvetnemu ministru dr. IIIji Šumenkoviču novi glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Gospod minister je ljubeznivo sprejel člane novega glavnega odbora in je z velikim interesom poslušal izvajanja tov. Ivana Dimnika, novega predsednika Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Predsednik se je v svojem govoru med drugim dotaknil tudi sledečih problemov: V imenu učiteljstva in članov novega odbora je pozdravil g. ministra kot vrhovnega šefa prosvete, šole in učiteljstva. Poudaril je velike simpatije učiteljstva do g prosvetnega ministra, ker občuti njegovo veliko naklonjenost in zanimanje za reševanje šolskih problemov, še posebej za vprašanje nastavitve novih učiteljev in spopolnje vanje praznih mest, v katerem pogledu je šola precej trpela. Predsednik Dimnik je za tem predstavil člane novega glavnega odbora JUU t. j. izvršnega in glavnega odbora kot soglasno izvoljene predstavnike vsega učiteljstva Jugoslavije. Poudarjeno je, da ima ta odbor poseben mandat: da bo v vseh prilikih tvorec in delavec pri ustvarjanju popolne učiteljske sloge, uvedbi reda in konstruktivnega dela v centrali in vseh edinicah organizacije. V tej smeri želi biti odbor tolmač učiteljskih želja napram državni prosvetni upravi in hoče na podlagi velikih učiteljskih izkušenj iz prakse pomagati državni upravi z inicijativnimi predlogi. Iz tega razloga želi odbor, da prosvetna centrala upošteva mišljenje Jugoslovenskega učiteljskega udruženja pri vseh aktualnih prosvetnih, šolskih in učiteljsko-stanovskih problemih. Radi kratko odmerjenega časa ni bilo mogoče razložiti g. ministru vsa vprašanja, ki zanimajo učiteljske vrste, zato je bil g. minister naprošen, da posluša samo najvažnejša vprašanja, s katerimi se je učiteljstvo v zadnjem času največ bavilo. Predvsem je bila obrazložena • potreba preureditve vprašanja nameščanj in premeščanj učiteljev in učiteljic. Praksa je pokazala v mnogih primerih, da bi bilo potrebno izvršiti spremembo predpisov v zakonih o na- rodnih šolah in s tem spremeniti tudi sedanji sistem nameščanj in premeščanj. kijub prizadevanju prosvetnih oblasti, da se čutijo učitelji in učiteljice na svojih službenih mestih stalni obstojajo razlogi splošne;>a in šolskega značaja ki vsiljujejo potrebo, da se tudi zakonskim potom zasigura učiteljska stalnost na službenem mestu. To potrebo kažejo še v večji meri novi učni načrti in p.ogrami, ki bodo izdelani po principih, predvidenih v zakonu o narodnih šolah. V pogledu disciplinskega postopka želi učiteljstvo soglasno izenačenja z c.stalim uredništvom. za katero je izdelan z uradniškim zakonom iz leta 1931. popolnoma moderen disciplinsko-sodni postopek. S tem si želi učiteljstvo doseči pravico upogleda v obtožbo, možnost zagovora, pravico do zagovornika. Nadalje pravico priobčitve razsodbe in pravico priziva na drugo instanco. Na ta način se omogoči zaščita pred neosnovanimi obtožbami. Na glasilo se je da je Jugoslovensko učiteljsko udruženje zadnje, ki hoče braniti one, ki so krivi. Glede teh vprašanj je Udruženje že predložilo prosvetni oblasti svoje predloge in je predsednik zaprosil, da se ti predlogi upoštevajo. V pogledu izvenšolskega dela je izrazil predsednik željo, da se omogoči upoštevanje principa, po katerem ne sme iti izvenšolsko delo na škodo rednega šolskega dela. V tem pogledu zahteva zakon od učiteljstva mnogo. Učiteljstvo uvideva potrebo tega dela, posebno v pogledu utrjevanja osnov naše mlade države in ustvarjanja nacionalnega obeležja našega splošnega javnega življenja in ustanov, ki tvorijo temelj temu življenju. Potrebno je rešiti to vprašanje tako, da se to delo porazdeli enakomerno na vse prosvetne in kulturne delavce, da bo to delo ustrezalo fizičnim možnostim in da se odrede meje in pravice privatnih zahtev glede izvenšolskega dela. Vse to delo je treba sistemizirati in mu dati jasno in odrejeno smer. Predsednik Dimnik je nato predočil poglede učiteljstva na učne načrte za osnovno in višjo narodno šolo, ki morajo ustvariti nov duh v narodnih šolah in dati državljanski vzgoji in izobrazbi ono smer, ki konvenira ncitrebam naše države. Učni načrt za osnovne šole mora tvoriti celoto z učnim načrtom za višjo narodne šolo. Favno tako je tolmačil predsednik želje učiteljstva v pogledu nerešenega problema vzdrževanja narodnih šol i'- tren rpanos+i razredov, V nadaljnjem se je predsednik dotaknil tudi problema učnih knjig in izrazil željo, da bi se pred končno odločbo upoštevalo tudi mišljenje Jugoslovenskega učiteljskega udruženja Š. posebej je bila podčrtana važnost ureditve nsdzor-niškega vprašanja, Zelja celokupnega učiteljstva je da se nameščajo za nadzornike: narodnih šol najboljši praktiki iz vrst učiteljstva narodnih šol in to radi tega, ker oni najbolj poznajo narodno šolo in so vsled tega najbolj poklicani za izvedbo sodobnih učnih principov, predvidenih v učnem načrtu za osnovne in višje narodne šole. Na to je omenjal najaktualnejša materialna vprašanja, ki zadevajo življenje učiteljstva. Govora je bilo tudi o vprašanju sistemizacije službenih mest c napredovanju sploh, a še posebej o napredovanju v V. grupo, za kar se zahteva mnogo starostnih let in posebno oceno. Izražena je bila t; di želja, da se olajša dosega V. grupe. Nadalje je bilo- govora o uredbi o znižanju draginjskih doklad, s katero je najbolj prizadeto učiteljstvo. Govorilo se je tudi o stanarini poročenih učiteljic, o spremembah zakona o narodnih šolah potom finančnega zakona. Predsednik je podčrtal potrebo sprejetja pravilnika k zakonu o narodnih šolah, a v kolikor bi se ne mogla s pravilnikom rešiti gotova vprašanja, je izrazil željo, da bi bila sprejeta posebna novela, ki bi ta vprašanja rešila. Ker je v Udruženju prišlo do sloge, reda in se nahaja isto na potu h konstruktivnemu delu v vseh svojih edinicah s čimer je dana podlaga za iniciativno delo, bo imelo udruženje tudi moči in sile, da bo pomagalo pri konsolidaciji razmer naše mlade države a še posebno pri podpiranju narodne prosvete. Iz teh razlogov je predsednik zaprosil go-sp. ministra, da glede vseh vprašanj, ki zadevajo narodno šolo in učiteljstvo upošteva mišljenje učiteljskega predstavništva. Na koncu je predsednik zaprosil g, ministra, da omogoči izvedbo skupščinskih sklepov, v katerem smislu mu je glavni odbor dal svojo predstavko. Gospod prosvetni minister dr. Ilija Šu-menkovič je med ostalim izrazil zadovoljstvo nad preudarno uvidevnostjo učiteljstva. ki se je vrnilo k složnemu in konstruktivnemu delu za interese svojega stanu in narodne šole. Poudaril je, da je vedno visoko can.il učiteljske vrste in učiteljske vzvišene naloge in zato hoče upoštevati vse navedene probleme. Naglasil je svoje prepričanje o nacionalnosti vsega jugoslovanskega učiteljstva in smatra, da je vpostavljena sloga podlaga za utrditev narodnega in državnega edinstva in nacionalne misli med narodom kar je prva in najvažnejša naloga jugoslovanskega učiteljstva v sedanjem času, s posebnim ozirom na potrebe domovine. Dalje je cospod minister obljubil, da bo vedno upošteval upravičene želje učiteljstva, ki jih bo izražalo potom svojega udruženja. Tovariš Juraj Režek 80 letnik Kdo ga ne pozna? Saj je vendar vso dobo učiteljevanja posvetil v dobrobit učiteljskega stanu. Rojen je 2. septembra 1854. v Krašnem vrhu pri Metliki. Maturiral je 1. 1875. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Preserju, kjer je služboval 5 let in bil nato premeščen v Kranj, kjer je ostal 14 let. Iz Kranja je bil premeščen v Ljubljano in tu je služboval še polnih 30 kit'. Bil je vedno krepak, čil in zdrav, zato je pa tudi vzdržal v službi 49 let. Šele leta 1924. je bil upokojen kot sreski šolski nadzornik za mesto Ljubljano. Učiteljskim ustanovam je žrtvoval ves svoj prosti čas Bil je 26 let predsednik »Slovenskega učiteljskega društva« pri »Učiteljskem konviktu« ie bil prvi tajnik in je deloval v odboru 25 let. V odboru »Učiteljske tiskarne« je deloval od njene ustanovitve do letos, ves čas kot agilen odbornik. Bil je tudi več let odbornik in nekaj časa tudi predsednik bivšega »Učiteljskega vdovskega društva«. Ze več let je tudi odbornik Učit. samopomoči. Za svoje požrtvovalno delo je bil odlikovan z redom sv. Save V. razreda. Kot 80-letnik je Juraj Režek še vedno čil in krepak in smo prepričani, da bo živel še dolgo dobo let in ostal med nami zdrav in vese! kar mu tudi najiskrenejše želimo. Festival slovanskih narodnih plesov Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Veličanstva kraljice Marije V dneh od 1. do 10. septembra t. 1. se bo vršil v Ljubljani v okviru ljubljanskega vele-sejma festival slovanskih narodnih plesov. Sodelovale bedo na tem festivalu plesne skupine iz Čehoslovaške, Poljske, Bolgarije in iz vseh delov naše države. Nas Slovence bodo zlasli zanimali naši domači plesi oz. igre. Pa tudi ostali plesi, kakor iz Južne Srbije, bodo vzbujali največjo pozornost. Za udeležbo južno-srbijanskih plesnih skupin se je zelo zavzel notranji minister Lazič. Hvalevredno je, da bomo gledali tudi narodna kola z naše jadran" ske obale. Zelo zanimiva bo primerjava med našimi jugoslovanskimi ko;i in plesi ostalih bratskih narodov, ki nam vsi pripravljajo vesela presenečenja. Čehi na pr. bodo nastopili z znamenito selsko svatbo iz okolice Plzna. To je prav za prav i.lra v štirih dejanjih, ki nam' predočuje, kako se je vršila krrtečka poroka še pred nekaj leti. Igra je z narodopisnega stališča prav važna, ker zvesto kaže vse češke narodne običaje, ki so bili s poroko v zvezi. Vsebina je v glavnem ta-le: V prvem dejanju pričakujejo ženina in njegovo družbo na nevestinem domu. Po stari navadi se seveda dolgo pogajajo, preden izroče ženinu nevesto, nakar dado nevestini starši mlademu paru pred odhodom v cerkev svoj blagoslov. Drugo dejanje nam kaže pojedino na nevestinem domu, ki je preplet na z raznimi običaji in pesmimi, nakar se vsa družba poda v gostilno, kjer doseže veselje svoj vrhunec ter se zvrste v plesu sprva ženin z nevesto, nato pa še po vrsti svat je in tetke. Zadnja slika nam kaže sprejem ženina in nevest na že-ninovem domu, kjer jim dajo sprva blagoslov ženinovi starši, nakar začne nevesta jemati slovo od svojih družic. Slednjič ji razpleto lase, ji snamejo mirtin venec z glave in jo tako izroče ženinu. S pesmijo »Už, už, už, Vojtišek je muž — Madlenka je jeho žena« ... se konča vsa igra. Važno je, da se udeleže festivala tudi Poljaki, ki so odnesli na mednarodnem tekmovanju na Dunaju prvo nagrado v izvajanju narodnih plesov. Člani(ice) vseh številnih plesnih skupin so večinoma sami preprosti kmetje (-ice), ki bodo predvajali svoja originalna narodna kola, plese oz. igre v svojih slikovitih narodnih nošah ob spremijevanju svoje lastne godbe in deloma s petjem narodnih pesmi. Slovanski narodni plesi bodo predstavljali mogočno ma- Prizor iz češke selske svatbe. nifestacijo vseslcvanske vzajemnosti, bedo pa tudi v tujsko-premetnem oziru zelo pomembna naro'na svečanost, ker bodo privabili veliko število gostov iz inozemstva v Jugoslavijo in.iz :.aše države v Ljubljano. Ta narodna . svečanost bo še tembolj pomembna, ker bomo Jugoslovani na pr. svoja številna narodna kola letos prvič organizirano pokazali in bo znradi ie: —§ Ali ima pravico do rodbinske pokojnike žena, ki se ,je poročila z upokojencem? Po besedilu § 147/1 uradn. zakona iz 1. 1931. bi imela pravico do rodb. pokojnine, a finančni zakoni omejujejo to pravico; po § 62/6 fin. zak. za 1. 1932/33 ima namreč v tem slučaju upokojenčeva žena pravico do pokojnine le. če je bil drž. uslužbenec upokojen po urad. zakonu iz 1. 1931. A ženam drž. uslužbencev, ki so bili upokojeni preden je stopil v veljavo zakon o uradnikih z dne 31. 3. 1931, pripada rodbinska pokojnina le, če je bil sklenjen zakon pred upokojitvijo uslužbenca. — Vaša žena torej ne bo imela pravice do rodbinske pokojnine. —§ Prošnje za vrnitev originalnih dokumentov so takse proste. —§ Kdor išče pri sekciji informacije v zadevi tožb na državni svet ali upravno sodišče naj zanesljivo navede v vlogi, kdaj mu je bilo izročeno rešenje, proti kateremu se hoče pritožiti, ker bi se sicer mogel zakasniti rok. Naša gospodarska organizacija ZAVAROVANJE ŠOLSKIH OTROK PROTI NEZGODAM. Dovoljujem si vljudno opozoriti na ugodnosti zavarovanja učencev in učenk proti nezgodam za šolsko leto 1934./35. Za zavarovanje plačajo starši za otroka samo enkrat za vse leto vnaprej 10 dinarjev. Učenec oz. dijak je zavarovan na poti v šolo in iz šole, v šoli, pri telovadbi, na izletih i. t. d. Za učitelja oz. profesorja pa je še posebno važno zavarovanje v času dokler je učenec v šoli, pri vaji, telovadbi, izletih i. t. d., to je pod njegovim direktnim nadzorstvom in je on odgovoren za eventualno v tem času nastalo nezgodo. Ce ga pa že ne zadene odgovornost v vsakem primeru, je vendar nekako prizadet, češ, zakaj je priredil izlet, dovolil to ali ono igro, zahteval pretežke telovadne vaje i. t. d. Zavarovanje omili nezgodo vsaj v toliko, da dobijo starši podporo za zdravljenje ponesrečenega otroka. Ce pa postane otrok zaradi nezgode trajno invalid, dobe starši še posebno enkratno podporo. N.ipr.: dijak, ki oslepi vsled nezgode na eno oko, postane 25% invalid. Starši dobe enkratno podporo 15.000 Din. Ce bi zgubil trajno uporabe roke ali pesti, dobe starši 30.000 Din i. t. d. do 60.000 Din kakor je pač nastala trajna invalidnost manjša ali večja. Tak ogromni riziko za tako mali enkratni prispevek tvega svetovna zavarovalnica »Inter-nacionale«, ki obstoji od leta 1890., poseduje ogromen kapital in ima razširjen svoj delokrog preko vse Evrope. Gospodje šolski predstojniki naj o tem obvestijo starše pri običajnih roditeljskih sestankih. Pri malenkostnem prispevku pa je opozoriti starše, da je zavarovanje za eno šolo mogoče skleniti le tedaj, če pristopi najmanj 50 šolarjev. Točnejša pojasnila daje Rudolf Puc, sre-ski tajnik v p., Ljubljana, Prekmurska 2. NA DELO ZA NAŠE DOMOVE! VSA NAROČILA POTOM UGP. —g Zadružnikom Učiteljske samopomoči. V avgustu je tetka smrt doslej prizanesla našim vrstam in ni pokosila nobenega člana. Hvala ji! Pri pregledovanju vplačil prispevkov za prejšnje smrtne primere pa je uprava — na žalost — ugotovila, da ni poravnalo svojih obveznosti okroj 600 zadružnikov, ki dolgujejo nad 25.000 Din. Te prosi uprava, da ji nakažejo takoj po prejemu plače svoje zastanke ker je sicer nemogoče kriti obveznosti :n redno izplačati posmrtnim)'. Prav tako se obrača uprava do onih zadružnikov, ki so prejeli v juliju podporo, pa v avgustu niso v: ni! zapadlega obroka, da store svojo dolžnost in nakažejo denar. Došlo je precej novih p 'oš. r.j z?. podporo, ki jih pa ne bo mogoče !.-.• rešiti ako vračila izostanejo. Uprava Učiteljske samopomoči. V počastitev spomina gen. Maistra, v !,'; a prijatelja učiteljstva. je daroval tov. :ir :i Vodenik iz Kranja Učit. domu v Mari-,u : .esek 100 Din, tov. A. H. pa 50 Din. — Aii o tema dvema darovalcema sledil še kdo? —g Tov. Juraj Režek, učitelj v pok. v Ljubljani je podaril povodom svoje 80 letnice Učiteljskemu domu v Ljubljani 300 Din, Omi-šaljskemu pa 100 Din. Oba domova se mu naj-iskreneje zahvaljujeta in mu želita še mnogo zdravih let! Učiteljska tiskarna —t Obvestilo. V 4. številki Učiteljskega tovariša z dne 16. avgusta 1934. popravljamo v toliko, da so zvezki po vzorcih monopolske izdaje, in sicer le zvezki z napisanimi vzorci po 60 para. »Ročni katalog za šol. leto 1934/35« je izšel in vsebuje vse zakonske predpise in najnovejše odredbe tičoče se osebnih pravic in dolžnosti učiteljstva ter razne obrazce vlog itd. To priročno in koristno knjižico priporočamo tovarišem (-icam) v nabavo. Mladinska Tretja knjižica je povest za mladino Frana Bevka: »Tovariša«. Bevk, ki se je že pred leti posrečeno uvel v mladinsko književnost, bo tudi s to neprisiljeno vzgojno navdihnjeno povestico zbudil pri mladini zanimanje za lepo književnost. Knjigo je prav posrečeno in otroškemu duhu primerno ilustrirala Ksenija Prunkova, ki se je že večkrat tako pisateljsko kot risarsko ugodno uveljavila v novejši slovenski mladinski književnosti. Četrta knjižica pa je Eda Držaja povest v slikah. »Kapljice«, za katero je priredila besedilo v še oblikovano dovolj posrečenih stihih Anica Cernejeva. Misel take knjižice je gotovo posrečeno, vendar pa bi zahtevala boljšega risarja, da bi dala otroku potrebno iluzijo. V celoti predstavljajo torej letošnje knjižice Mladinske matice lep prispevek k naši mladinski književnosti. —mm »Politika« in prispevki otrok. Letošnje »Kresnice« so vzbudile povsod veliko pozornost. Mnogi listi so prinesli iz njih razne sestavke otrok. Ker so Kresnice razmeroma drobne in je moralo zaradi omejenega prostora mnogo zanimivih prispevkov izostati, so se začeli posamezni uredniki listov zanimati tudi za to neobjavljeno gradivo. Tako se je dopisnik beograjske »Politike« zanimal predvsem za sestavke otrok, ki so govorili o krizi. In v »Politiki« od 13. avgusta prinaša pod naslovom: »Jedna zanimiva anketa, osnovci iz zabačenog slovenačkog sela predlažu kako da se kriza reši« devet malih pismenih izdelkov otrok iz četrtega razreda osnovne šole na Blokah. V prevodu so izšli prispevki, ki so jih napisali tile otroci: Lojze Pirman. Jože Vesel, Jože Znidaršič, Marija Barata, Štefka Hiti, Amalija Gorjup, Iva Ponikvar. Marija Žnidaršič in Molka Kratvas. Dopisnik je dodal anketi kratek uvod. Učiteljski pevski zbor JUU —mm »Slovenija« o knjigah Mladinske matice. »Slovenija« od 18. avgusta prinaša pod naslovom »Knjige Mladinske matice« tole oceno: Mladinska matica, ustanovljena komaj pred 5 leti, je izdala do sedaj že 5 letnikov mladinskega časopisa »Naš rod«, ki je precej korenito prelomil z dotedanjim izročilom našega leposlovnega časopisa, ter 32 rednih in izrednih publikacij in to v skupni nakladi okoli 710.000 izvodov, kar predstavlja gotovo presenetljiv in vsega spoštovanja vreden uspeh. K temu je največ pripomoglo dvoje: izboljšanje kakovosti dotedanjih mladinskih izdaj, drugič pa dobra organizacija nabiranja naročnikov, v zvezi z zelo ugodnimi plačilnimi pogoji, ki ne preobremenjujejo niti najrevnejših. Želeti bi bilo le, da bi bile knjige idejno zrelejše in neodvisne od trenutnega političnega položaja. Tudi v letošnjem letu je izdala Mladinska matica 4 knjižice od katerih so brez dvoma najzanimivejše »Kresnice«, ki so prej nekako nadomeščale raznovrstno berilo z vseh področij, ki je pri drugih družbah raztreseno v koledarjih. Letošnje »Kresnice«, katere sta uredila g. Ribičič in Albert Širok, so sestavljene namreč izključno iz pismenih in risarskih prispevkov šolarjev. Ti prispevki iz katerih moreš razbrati veselje, pa tudi tegobe naših otrGk, vpliv družbe, šole in doma in njihove mlade za vse dovzetne duše, zaslužijo še posebno pozornost vzgojiteljev in psihologov, obenem pa bodo gotovo zbudili v mladem svetu mnogo zanimanja in veselja za slične pisateljske in risarske poizkuse. Drugo tudi zelo zanimivo in potrebno knjižico je napisal Edo Kardelj, ki uvaja na pripoveden način malega bralca v spisu »Potovanje skozi čas« v skrivnosti gospodarske zgodovine. Kardelj je s svojo razpravico izpolnil percejšnjo vrzel v naši mladinski književnosti, in to na način, ki se prav posrečeno prilega umskim zmožnostim mladinskega bralca. S tem, da je dal svojemu spisu pripovedno obliko, se je namreč ognil nevarnosti, da bi otrok knjižico kot, pusto, šolsko, nezanimivo odložil, še preden bi prebral prvo poglavje. —pev. Upravni odbor UPZ je na svoji seji dne 27. t. m. sklenil, da se vrši prihodnji pevski tečaj po sledečem sporedu: 5. septembra ob !420. uri za pevce(ke), ki se niso udeležili julijskega tečaja; nadaljevanje 6. septembra ob 8. zjutraj. Za ostalo članstvo prične tečaj 6. septembra ob 15. uri in traja do 9. septembra. Namenoma smo sklicali tečaj po gornjem razporedu, da ne bo pouk trpel, zato pričakujemo, da se ga članstvo polnoštevilno udeleži. 8. septembra nastopimo v Radio, 9. pa v nekem mestu v bližini Ljubljane. Seja u. o. bo 1. septembra ob 15. uri; za to sejo ne bomo razposlali posebnih vabil. Stanovska organizacija JUU —s Učiteljska društva naj z ozirom na to, da imajo nekatera še nekoliko članskih izkazov in mesečnih prijav v zalogi in upoštevajoč strogo štedenje takoj sama naroče potrebno število članskih izkazov in prijav. Sekciji je treba poslati po 2 izkaza, za Beo- grad dobe društva posebno tiskovino. 1 izvod pa mora imeti društvo. Prijav s kopijo potrebuje vsako društvo 10. Bodite točni! Blagajnik. — Vse članice in člane JUU prosimo, da se obračajo za informacije in posredovanje na sekcijo le potom sreskih učiteljskih društev. Ne obračajte se z dopisi na posamezne funkcionarje, ker s tem samo zavlačujete rešitev. Direktno naj se člansvo obrača na sekcijo le v izredno nujnih primerih. Prosimo, da vsakdo priloži znamko za odgovor. Na vloge brez priložene znamke sekcija v zmislu sklepa zadnje banovinske skupščine ne bo odgovarjala. Novosti na knjižnem trgu —k Dr. A. Breznik: Slovenska slovnica. V založbi Družbe sv. Mohorja je izšla četrta izdaj a dr. A. Breznikove »Sllovenske slovnice«. V uvodu je dodano posebno poglavje o slovenskih narečjih, ki ga pojasnjuje tudi poseben zemljevid. Tudi poglavje »Slovenski pismeni jezik« je razširjeno z daljšimi pojasnili o razvoju srbsko-hrvatskega jezika. Oblikoslovje in pravopisna pravila so primerno izpopolnjena. Nov je nadalje poseben paragraf o členkih, § 283. (o rabi predlogov in prislovov) je nekoliko razširjeni, izpopolnjen je tudi paragraf o medmetu. Tretji del se sedaj imenuje besedoslovje (v tretji izdaji: besedotvorje). Nekatera poglavja so preglednejše urejena, § 290. obravnava tudi pripone pri glagolih. Izpuščena pa sta §§ 300. in 301. § 300. obdeluje sedaj pod naslovom »Besedni zaklad« izposojenke iz slovanskih jezikov in je nekoliko razširjen, nato se vrste »Besede tujega izvora«. Četrti del je imel v prejšnji izdaji naslov »O stavku«, sedaj se imenuje »Skladnja«. Tudi ta snov je razširjena in izpopolnjena. Povsem novo je poglavje o stilistiki, ki pa bi bilo lahko obširnejše. Nova (četrta) izdaja »Slovenske slovnice« je izdatno izpopolnjena. Breznikova »Slovnica« je vpeljana kot učna knjiga v srednjih šolah, bo pa tudi dober priročnik vem izobražencem, posebno pa učiteljem. Priporočamo! Mali oglasi Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka tteseda 50 par. Nairoanjši znesek Din 5'— DARWINOVE TULIPANE (mešane) oddajam šolam, čebulice 75 p komad. — Peter Močnik, šolski nadzornik, Studenci pri Mariboru, Stritarjeva 5. FR. P. ZAJEC lipriln optik Ljubljana, Stari trg 9 priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnin« in srebrnine. Ceniki brezplačno. Šolske knjige za vsa kategorij« Šol In po najnovejših Izdajah šolske z v a z ke mmmmmmmm vsakovrstne, za Šolo in domače vaje šolske potrebščine za vse mogoče šolske zahteve Vam nudi vedno KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE" LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44 ■«■■■■■■■■■■■■■¡i Za dame elegantne damske plašče in kostume, od cenejšega do finega, izgotavljamo po meri Za gospode s vsakovrstne obleke in površne suknje po meri, že od nizkih cen navzgor Za dame in gospode vsa športna oblačila kakor: trenčkoti, dežni plašči, pum-parice, vsakovrstne specialne jopiče za šport, ter vsa smučarska oblačila £ Za deco plašču 1 K. PUČNIK Selenburgova ulica Stav. 1 nasproti kavarne „Zvezda* S Za cenjeno učiteljstvo znatno nižje cene in ugodnosti odplačevanja! UGODNOST! Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110 ♦ ANTON KRISPER, UUBUANA MESTNI TRO 26 ♦ STRITARJEVA ULICA 3 RESTAVRACIJA NOVI SVET LJUBLJANA Q OSPOSVETSKA CESTA 14 Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna.