5LOVEN5KI SOKOL. QMSILO SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE. ŠTEV. 8. V LJUBLJANI, 25. flVQUSTd 1313. LETO X. Na pragu jubilejnega leta.I] (Statistične črtice in pregledi, zlasti za 1. 1912.) (Dalje.) Članstvo. Zveza je štela članov: Dežela 1905 1909 1911 1912 mo? | žen mož | žen mož i žen mož žen skupaj Kranjsko 1497 _|_ 145 3842 + 438 4005 + 570 3823 491 4314 Štajersko 438 + 24 871 + 40 971 + 54 1033 70 1103 Primorsko .... 506 + — 1634 + 87 2166 + 258 1953 220 2173 Koroško | _ _ 50+ — 50 -1 30 — 30 S. S. Z : 2441 + 169 6397 + 565 7192 + 882 j 6839 1 781 7620 1 V sokolskem koledarju za 1. 1908., v katerem so podatki za 1. 1907, ni vštet odsek žalskega društva v Braslovčah, vendar pa je objavljen v pričujoči statistiki in sicer s številom članstva v prvem letu.- Od 1. 1905. je naraslo število članstva: na Kranjskem „ Štajerskem „ Primorskem „ Koroškem . za 2326 članov, 346 žen skupaj 2672 . . 595 „ 46 „ 641 . „ 1447 „ 220 „ „ 1667 „ 30 „ — „ „ 30 na Slovenskem . za 4398 članov, 612 žen skupaj 5010 stanje 1. 1905 . „ 2441 „ 169 „ „ 2610 stanje leta 1912 Žene so bile članice:2) . za 6839 članov, 781 žen skupaj 7620 na Kranjskem . . v 15 društvih, 3 odsekih; 1 žen. društvu; 4 ženskih odsek. „ Štajerskem . . „ 8 n n n n rt n n n „ Primorskem . . . 12 n 1 n n n 1 » n „ Koroškem n *» n n n n n n skupaj..............................................„35 društvih, 4 odsekih; 1 žen. društvu; 5 ženskih odsek. Žene so torej članice v 45 sokolskih društvih in odsekih. >) V prejšnji številki se je proti koncu članka na str. 45. v prvem predelku vrinila mala nejasnost. Začetek tretjega odstavka naj se glasi: »Skupno se je torej ustanovilo v dobi od 1. 1905 do 1. 1912 101 društvo (z odseki vred); največ leta: 1910 (24), 1909 (23) in 1908 (20). Od društev, ustanovljenih v tej dobi, se jih je obdržalo 47; izmed 44 itd. . . .“ Peti odstavek je izpopolniti tako: »Do leta 1905 se je obdržalo 20 društev in 1 odsek; od 1. 1905 do 1912. se je obdržalo 68 društev (47 samostojnoustanovljenih in 21 iz odsekov preosnovanih društev) in 23 odsekov." 2) 1.1911 — V koledarju so 1. 1911 v tržaški župi članice navedene le kot telovadke, tuintamtudi v drugih župah. V tržaški župi jih je 1. 1911 tako navedenih 123, v Zvezi pa 158. Zgoraj so vštete med članice. Društva, odseki in članstvo v posameznih političnih okrajih leta 1912: a) Kranjsko. Štev. Politični okraj društev odsekov mož žen skupaj °/ /o 1 Ljubljana — mesto 3 + 1 ž. _ 894 52 946 22 2 Črnomelj 2 3 289 27 316 7 3 Kočevje 2 2 197 15 212 5 | 4 Kranj 4 1 + 1 ž. 335 86 421 10 1 5 Krško 4 — 217 28 245 6 6 Kamnik 1 — 85 — 85 2 7 Litija 2 1 255 16 271 6 8 Logatec 5 2 ž. 320 103 423 10 i 9 Novo mesto 3 — 274 22 296 7 10 Postojna 3 1 ž. 190 82 272 6 11 Radovljica 4 — 184 12 196 4 12 Ljubljanska okolica 8 3 583 48 631 15 Kranjsko, skupaj 41 + 1 ž. 10 + 4Ž. 3823 491 4314 100% b) Primorsko. 13 Gorica — mesto 1 138 10 148 6-8 14 Gorica — okolica 14 5 838 22 860 39-6 15 Sežana 4 — 204 40 244 11-2 16 Tolmin 2 — 102 — 102- 4-7 17 Trst 6 1 + 1 ž. 671 148 819 37-7 Primorsko, skupaj 27 6+1 ž. 1953 220 2173 100% c) Štajersko. 18 Gradec — mesto 1 19 1 20 1-8 19 Ptuj — mesto 1 — 50 — 50 4-5 20 Celje — mesto 1 — 131 12 143 12-9 21 Maribor — mesto 1 — 124 9 133 12-1 22 Brežice 3 — 149 14 163 14-8 23 Ljutomer-Ptuj 3 • — 123 14 137 12-4 24 Maribor okolica 1 1 50 — 50 4-5 25 Celje okolica >— Slov. Gradec . 7 2 387 20 407 37 Štajersko, skupaj 18 3 1033 70 1103 100% d) Koroško. 26 Celovec, (društvo v Borovljah) 1 30 — 30 100 Koroško, skupaj 1 — 30 — 30 100 Slovenska Sokolska Zveza je štela leta 1912. v slovenskih deželah: Štev. Dežela društev odsekov mož žen skupaj °/ /o 1 Kranjsko | 41 + 1 ž. 10 -}- 4 ž. 3823 491 4314 56-61 2 Primorsko 1 27 6+ 1 ž. 1953 220 2173 28-51 3 Štajersko 18 3 1033 70 1103 14-48 4 Koroško 1 — 30 — 30 0-4 Slovenske zemlje 87 + 1 ž. 19 + 5 ž. 6839 781 7620 100 Leta 1912 so bila društva združena na: Kranjskem v 11 okrajih in 1 mestu, na Štajerskem v 4 okrajih in 4 mestih, na Primorskem v 3 okrajih in 2 mestih, na Koroškem v 1 okraju, skupaj v 19 okrajih in 7 mestih. Največ društev je v goriški okolici, in sicer 14 društev in 5 odsekov. Največje število članov je v Ljubljani, in sicer 946 (894 mož in 52 žen). Drugi okraji se vrste v naslednjem redu: 1) Goriška okolica (14 društev, 5 odsekov, 860 članov.) 2) Ljubljanska okolica (8 društev, 3 odseki, 631 članov.) 3) Celje-Slov. Gradec (7 društev, 2 odseka, 407 članov.) 4) Trst z ozemljem (6 društev, 1 odsek, 1 ženski odsek, 819 članov.) 5) Logatec (5 društev, 2 ženska odseka, 423 članov.) Najmanj članov je v graškem (20), in celovškem (30) okraju. Društva, oziroma odseki, so imeli članov: Od — do Kranjsko ! Štajersko Primorsko Koroško skupaj j Od — do Kranjsko Štajei sko, Primorsko Koroško skupaj ! 25 5 4 2 11 101 — 150 2 2 1 5 26 - 50 20 11 15 1 47 151 — 200 2 . 2 51 — 75 14 3 13 30 201 — 400 1 1 2 76 — 1 M 100 10 1 3 • 14 401 — 500 1 • • • 1 Nad 75 članov so leta 1912 imela naslednja društva: (v oklepaju so navedene žene, kjer jih je 25 ali več.) Sokol v Ljubljani 414 mož, v Trstu 330, Ljubljana I. 315, (40), v Novem mestu 182, Ljubljana II. 165, v Kranju 150, Gorici 138, Celju 131, Mariboru 124, Litiji in Šmartnem 119, Idriji 100, Postojni 96, Borovnici 95, Metliki 94, Ribnici 90, Prvačini 87, Kamniku 85, Logatcu 85, Štepanji vasi 84, Zagorju 83, Škofji Loki 82, Rihemberku 80, Brežicah 76, Vrdeli (25). Ženski odseki: Postojna (80), Idrija (71), Kranj (62), Trst (50), Žiri (30). Skupaj ima čez navedeno mero članstva (nad 75 članov, oziroma 25 članic) 29 organizacijskih enot, in sicer: 23 društev, 1 odsek, 5 ženskih odsekov; med posameznimi deželami vlada razmerje: Kranjsko: 20 društev in odsekov: 16 društev z več ko 75 člani in 4 ženski odseki z več ko 25 članicami. Štajersko: 3 društva z več ko 75 člani. Primorsko: 6 društev in odsekov: 3 društva in 1 odsek z več ko 75 člani in 1 ženski odsek z več ko 25 članicami. Najmanjša društva, oziroma odseki, so: a) na Kranjskem: Žensko telov. društvo v Ljubljani (12 članic), odsek Dražgoše (18 članov), Ig (20 članov) in odsek Notranje gorice (20 članov), b) na Štajerskem: Mozirje (14 članov), Gradec (19 članov) in Št.Lenard (20 članov), c) na Primorskem: Št. Andrež (20 članov), Dornberk-Zalošče (22 članov). V posameznih deželah pride povprečno na vsako društvo: na Kranjskem 77'— članstva,1) na Štajerskem 64'—, na Primorskem 54-6, na Koroškem 30-—. Na eno društvo v Slovenski Sokolski Zvezi se lahko računa povprečno 68-04 članstva. ') Članstvo = povsod možje in žene. (Dalje prih.) Izlet Slovenske Sokolske Zveze v Novo mesto. Svinčeno-sivo nebo nad Ljubljano je dne 10. avgusta zbujalo le malo nad, da stari Jupiter Pluvius ne odpre svojih zatvornic in izlije nedobrodošle mokrote na slovensko Sokolstvo. In vendar smo se zbirali veseli na južnem kolodvoru, trdno zaupajoč besedam našega prvaka-poeta, ki je vendar prerokoval, da „ vremena bodo Krajnčani se zjasnile11. Pristno sokolsko razpoloženje, izraženo v neomajnem navdušenju za ta sokolski praznik, je vzlic nekaterim črnogledim prerokbam starejših bratov prevevalo naše vrste. Vlak se je premaknil, trobojnice so zaplapolale v vetru, iz stoterih grl so zadoneli „Na zdar“ je burno pozdravilo došle goste, godba je zasvirala sokolsko koračnico in solnce se je v tem trenutku prismejalo izza oblakov . . . Kmalu so se sokolske vrste razporedile po župah in uvrstile v čete. Sledili so sprejemni govori. V imenu Novomeške sokolske župe je njen starosta br. Makar pozdravil sokolske in druge goste ter izrazil veselje, da nas more gostoljubno sprejeti v središču dolenjskega življa. V imenu Slovenske Sokolske Zveze se je zahvalil brat dr. Pipenbacher za sprejem, poudaril pomen Zveznih izletov in Sokolstva sploh ter čestital na 25 letnici novomeškega Sokola. Ob zvokih novomeške godbe in sokolske fanfare župe Zlet v Novem mestu: Stik in „Živio“ - klici in že smo brzeli proti dolenjski metropoli. V 21 vozovih se je odpeljalo preko 1000 (1147) sokolskih in drugih gostov v Novo mesto, da „v bratskem zagrljaju" proslave 25 letnico novomeškega Sokola in vrlim Novomeščanom izrazijo priznanje in simpatije za njihov četrtsto-letni trud na polju sokolskega dela. Medpototna so nas trle zopet vremenske skrbi. Solnce nam je včasih ironično pomežiknilo izza oblakov in se takoj zopet skrilo, kakor da se mu blešči od stoterih rdečih srajc. In začel je polagoma rositi dež . . . Tako nam je med solncem in dežjem, med upom in obupom minila vožnja in vlak je zavozil na novomeški kolodvor. Vsa Novomeška sokolska župa in mnogobrojno zbrano občinstvo Sokolstva pred mestno hišo. Ljubljane I. je odkorakalo nad 500 Sokolov v kroju z dvema jezdecema na čelu proti mestu. Na vrhu Kapiteljskega hriba se nam je odprl nepozaben pogled. Vse Novo mesto se je topilo v morju slovenskih trobojnic, hiše so bile okrašene s cvetjem in zelenjem in že oddaleč so nam vihrali beli robci v pozdrav. Prispeli smo v mesto. Iz oken so se jele vsipati cvetlice, od vseh strani so se glasili pozdravi, iskreni klici in ovacije. Izprevod se je pomikal po Ljubljanski cesti in zavil na slavnostno okrašeni Glavni trg, kjer so bile že pripravljene zelene lope za poznejšo veselico, ki pa se je morala, žal, vsled slabega vremena vršiti v Narodnem domu. Pred mestno hišo je v krepko zasnovanem govoru pozdravil 63 &3e£***&3t&JK$B{*jl8g&»6^*^3it&3r>Kjg8t&$»(&)iC5K župan g. Rozman zastopnike bratskih slovanskih društev in se zahvalil, slovenskemu Sokolstvu na obilni udeležbi. „Sprejmite, kar Vam v svojih razmerah moremo nuditi. In' ko nas zapuščate, vzemite s seboj zavest, da ste bivali med narodno mislečimi, zavednimi Novomeščani.“ Izmed delegatov omenjamo br. Stepanka, zastopnika Češke Obce Sokolske, zastopstvo „Hrvatskog sokolskog saveza“ (podstarosta br. Hanuš in načelnik br. Mahorič), zagrebškega Sokola (bratje Šulce, dr. Mazura i. dr.) župe Vitezičeve (z načelnikom br. Jazbecem načelu) in zastopstvo Karlovškega Sokola. Okrog 10 sokolskih zastav je dičilo lepo skupino na Glavnem trgu. srbski Sokoli iz Zagreba in iz Krajiške župe, 46 članov s svojo godbo, pod vodstvom br. dra. Me-tikoša in br. dr. Budisavljeviča. Popoldne je bil v gostilnici pri Tučku slavnostni banket, na katerem se je izpregovorila marsikatera krepka in navdušena beseda. Vsled skrajno nestalnega vremena se izkušnje za javni nastop niso mogle takoj pričeti. Tudi tla so postala vsled neprestanega deževja zelo neugodna za telovadbo. Razmehčala so se, da se je noga vdirala par centimetrov globoko; zato so gibi prostih vaj kolikortoliko izgubili na eleganci in potrebni lahkoti. In vendar je prireditev uspela tudi v telovadnem oziru. •**U T v* • * ’ • ■ - ' ~ ral—Tr ni 'i' I ' IH’"" ' ’ ' ' ’ " '• > -• r c v V ■: v’ , ;V -J* 1 ** J - M*- W V . V V r, TT - / 4- t mm V # V; v \v\\ * - * Zlet v Novem mestu Gospodu županu Rozmanu se je v imenu „Slov. Sok. Zveze“ v iskrenih besedah zahvalil br. Zvezni podstarosta dr. Pipenbacher. V lepem S govoru je brat Hanuš, podstarosta „Hrv. sok. saveza“, želel novomeškemu sokolskemu slavju kar največ uspeha. Gdč. Kasteličeva je v imenu novomeškega ženstva pripela na zastavo Novomeškega Sokola venec, za kar se je prisrčno zahvalil starosta Novomeškega Sokola br. Vojska. Sokolstvo se je zopet uvrstilo v čete in korakalo preko mosta ter se v izprevodu po ovinku vrnilo zopet v mesto in na telovadišče ter se razšlo. Telovadci so se takoj zbrali k izkušnjam za popoldanski nastop. Po izprevodu, zakasneli vsled slabega vremena, so se na vozovih pripeljali na slavje še : Proste vaje članov. Okrog 2000 gledalcev se je zbralo do 4. pop. na telovadišču. Prostor za telovadbo je bil zelo srečno izbran, lega telovadišča sredi med Krko in malim hribčkom, kjer je bilo nameščeno občinstvo, bi bila o lepem vremenu precej pripomogla k še večjemu uspehu telovadbe. Sredi telovadišča je bil četverooglat, betoniran prostor, namenjen za plesno točko ljubljanskega Sokola. — Okoli '/25. se je pričela javna telovadba. Najprej je Srbski Sokol iz Zagreba nastopil pod vodstvom br. dr. Metikoša s prostimi vajami in s palicami. Njihove vaje, katerih gibi predočujejo alegorično sliko iz bojev in življenja srbskega naroda, so izredno efektne; bratje Srbi so želi za to naravnost frenetične aplavze, podvojene vsled svežega navdušenja našega ljudstva spričo slavnih zmag bratskega naroda. Za srbskimi junakih je 80 slovenskih Sokolic iz Sokola v Ljubljani (25), Sokola 1. v Ljubljani (21), Sokola II. v Ljubljani (8), Idrije (11), Ribnice, Radeč, Šmartnega in Litije, Celja in Novega mesta v mičnih oblekah nastopilo pod vodstvom br. dr. Murnika za proste vaje. Nebo bi bilo pač lahko sprejelo nekoliko milostnejše nastop vrlih telovadk, ki so že v dežju pričele izvajati svoje vaje. Njih mični, lahni gibi, izvajani s samozavestno gotovostjo in čarobno ljubkostjo, so izzvali viharje priznanja. Kako impozantno je bilo pač nasprotje med temi nežnimi vajami in divjo silo prirode, ki je prav vsebujejo težke gibe, v kratkih presledkih se menjajo elegantni položaji s poskoki in izpadi. Izvedba je bila jako dobra, zlasti sta ugajali druga in tretja vaja. — Proste vaje in obenem javno telovadbo je zaključil pod vodstvom br. Murnika nastop 26 izbranih telovadcev in telovadk Sokola v Ljubljani. Izvajali so dva telovadna plesa, telovadne skladbe br. dr. Murnika, in sicer gavoto (Czibulkovo) in valček iz Gounodovega „Fausta“. Glasba je dosedaj igrala pri naših javnih nastopih podrejeno vlogo; rabili smo jo bolj radi takta nego radi vsebine. Tu imamo pri nas prvi dobro uspeli poizkus, spraviti telovadbo v ozko zvezo Zlet v Novem mestu v tem trenutku spustila vse elemente v boj proti našim Sokolicam! In vendar so vztrajale. Navzlic dežju in mokrim tlom so z izborno disciplino in jako precizno izvedle vseh pet prostih vaj, kar je v občinstvu izzvalo viharno, vedno iznova se ponavljajoče ploskanje. — Sledile so proste vaje članstva. 176 Sokolov se je ob zvokih sokolske koračnice porazdelilo pri nastopu v 4 skupine čveterostopov, ter po izvršenem čelnem in bočnem razstopu pričelo izvajati zletne proste vaje. Vaje so uspele dobro, ovire terena in vremena sta premagali volja in navdušenje. — Na to nastopijo 8 članov vaditeljskega zbora Sokola I. v Ljubljani z vzornimi prostimi vajami pod vodstvom br. St. Vidmarja. Vaje, sestave br. Vidmarja, i: Proste vaje članic. z zmislom glasbe. Dočim v gavoti večinoma počasni, zategnjeni gibi v fino zasnovanih skupinah interpretirajo ali bolje ilustrirajo glasbo, vrše to pri slovitem valčku iz „Fausta“ dvojni in trojni obrati, krepki ter hitri gibi rok, lahni tek s sledečimi mu poskoki; v tretjem delu valčka je hkratu izvajana moška in ženska peta zletna sestava krasno prilagodena valčkovemu ritmu ter privaja telovadce in telovadke v učinkovite skupine. Dolgotrajno ploskanje je pričalo, kako simpatično sprejema občinstvo delo za razvoj prostih vaj do viška popolnosti. Ta točka je zaključila proste vaje, zakaj nastop na orodju vsled slabih tal in vremena ni bil mogoč. Ker je vreme onemogočilo veselico na Glavnem trgu, so se Sokoli v družbi Novome-ščanov razkropili po raznih prostorih (v Narodnem domu in dr.), kjer so jim v neprisiljeni zabavi naglo potekle ure do odhoda. Po devetih zvečer so se zunanji gostje odpeljali v Ljubljano z obilico prijetnih vtiskov in osveženim veseljem do sokolskega dela. B. rr-r^ Vestnik slovenskega Sokolstva. Slovenska Sokolska Zveza. Sokolski zlet na Vrhniki. Zlet Ljubljanske sokolske župe na Vrhniki se je preložil na nedeljo, dne 7. septembra. V zmislu sklepa Zveznega odbora v seji dne 17. maja t. 1. poživlja Zvezno predsedstvo vse župe, zlasti bližnje, da pošljejo na ta zlet kolikor mogoče številna odpo- Javna telovadba se prične točno ob polu 4. popoldne. Vsi telovadci in telovadke morajo biti že ob 3. oblečeni v telovadno obleko in na zbirališču pripravljeni za uvrščanje k nastopu za proste vaje. Za izkušnje se morajo telovadci in telovadke zbrati dopoldne takoj po razhodu izprevoda na telovadišču. Zlet v Novem mestu: Telovadni plesi Sokola v Ljubljani (valček: hipna skupina na koncu dvojnega obrata). slanstva članov v kroju, telovadcev in telovadk. Iz Ljubljane bo na Vrhniko in nazaj vozil poseben vlak. Vozni čas se naznani v dnevnikih. V njih se objavijo tudi vse druge podrobnosti. Za proste vaje članov in članic in nastop k tem vajam ter za telovadbo na orodju veljajo ista določila, kakor za zlet v Novem mestu (glej prejšnjo številko). Tudi v ostalem se je v splošnem ravnati po teh navodilih. Kolikor treba prememb, se ob zletu pred odhodom s kolodvora na Vrhniki naznanijo bratom župnim načelnikom ali njih namestnikom. Spored javne telovadbe: 1. Proste vaje naraščaja L. S. Ž. 2. Vaje naraščaja L. S. Ž. na orodju. 3. Proste vaje članstva (L. S. Ž. s sodelovanjem oddelkov iz drugih žup). 4. Proste vaje članic (L. S. Ž. s sodelovanjem oddelkov iz drugih žup). 5. Vaje članstva na orodju (L. S. Ž in vrste iz drugih žup). 6. Skupine naraščaja L. S. Ž. 7. Telovadni plesi Sokola v Ljubljani. 8. Hkratne vaje in skupine na več bradljah (L. S. Ž.) Iz predsedstvenih sej: 29. IV., 13. V., 10. VI., 24. VI., 8. VII. Zveza se naroči na Vjestnik Ruskago Sokolstva. Br. tajnik je poslal v Jolliet v Ameriki več vrst razglednic vsled prošnje br. Završnika. Br. Švajger je poslal statistiko 5. S. Z. Sprejme se predlog Idrijske sokolske župe, naj društva ob nabavi praporov pošljejo načrte svojim župam v odo-brenje, da se ognejo prevelikim izdatkom in kakšnim ne- okusnim oblikam. Tvrdka Husnik & Hausler v Pragi je ] poslala proračun za tisk slikanih prostih vaj. Cena je previsoka. Predsedstvu Č. O. S. so se poslali klavirni izvodi, partiture za pihala in druge tiskovine za III. slov. vsesok. zlet za arhiv. Na vprašanje, ali naj se sprejme Federazione spor-tiva v Trstu v Evropsko telovadno zvezo, se bo izjavila Zveza, da ne, ker je športno društvo. Lepaki za III. zlet se dovrše že letos. Osnuje se statistični odsek in vanj volijo bratje dr. V. Murnik, dr. Gv. in Evg. Sajovic. Župe naj opozore društva, naj ne trobijo društveni trobarji zjutraj pred sedmimi, zvečer ne po devetih po mestu. V Divači se snuje Sokol. Pripravlja se prireditev efektne loterije. Referat o tem prevzame br. Boltavzar. V Slovenski Bistrici so ustanovili novo sokolsko društvo. Zveza slovanskega Sokolstva prosi, da ji pošiljajo župe svoje vestnike in vsaka Zveza letni pregled o delovanju. Iz seje Zveznega vaditeljskega zbora 13. julija 1913. Zastopane vse župe. - Sklene se delati z vsemi močmi na to, da se slovensko Sokolstvo častno udeleži mednarodne tekme v Parizu novembra 1913. Župam je pozvati vse zmožne telovadce k priglasitvi in priglašence poslati v Ljubljano k prvi preizkušnji dne 27. julija. — Določi se v bistvu spored javne telovadbe ob Zveznem izletu v Novo mesto. Župe naj priglase čim prej eventualne posebne točke. Sprejme se po Zveznem načelniku predloženi načrt nastopa k prostim vajam ob vsesokolskem zletu. V malem se ta nastop izvede že v Novem mestu. Vse župe imajo ob bodočih svojih nastopih celoma ali vsaj deloma izvesti ta nastop. Sledi informativna razprava o izletu v Novo mesto, na Vrhniko in o III. vsesokolskem zletu v Ljubljani. Na predlog br. dr. Pestotnika se sklene primerno ukreniti zoper športno gibanje in zlasti zoper football. Na jesen se priredi Zvezna prosta in posebna tekma v Ljubljani. Župni zleti. III. zlet Tržaške sokolske župe se je vršil dne 29. junija na Opčinah. Po izprevodu, v katerem je bilo 237 Sokolov v kroju, se je pričela točno ob petih popoldne na lepo prirejenem telovadišču javna telovadba. Otvoril jo je šolski naraščaj Tržaške sokolske župe, dečki in deklice, skupaj 441. Lepo sestavljene proste vaje br. Jezerška, posebne za dečke in posebne za deklice, je izvajal istočasno ta ljubki moški in ženski naraščaj prav dobro, za kar je žel obilno pohvalo občinstva. Nato je nastopilo 14 vrst telovadcev za vaje na orodju. Razvrstile so se pred čelno tribuno, odkoder je izpregovoril Zvezni starosta br. dr. Ivan Oražen, v vnetih besedah navdušujoč za sokolsko idejo, to idejo bratstva, enakosti in svobode, idejo domovinske ljubezni in dela za narod. Pričele so se na to vaje na orodju (šest drogov, pet bradelj, krogi, konj na šir, konj v zdolž brez ročajev in koza na šir). Telovadba na orodju je bila dobra, telovadci so bili kos svojim vajam. Posebej moramo omeniti vrsto tržaškega Sokola na krogih, ki je za lepo izvedene vrhunške vaje žela obilo zaslužene pohvale. Tretja točka so bile vaje na 2 bradljah ; prva je bila po stavljena s koncem proti sredi druge. Deset izbranih telovadcev je pod vodstvom župnega načelnika br. M. Ambrožiča izvajalo najprej vaje posamezno, potem v dvojicah in trojicah jako dobro, da, večinoma dovršeno. Zaključna skupina 11 stoj je izzvala v občinstvu bučno ploskanje. Obenem je nastopila tudi župna vrsta gorenjskih Sokolov na drogu. Morali pa so po nekaterih dobro izvedenih vajah prenehati, ker se jim je omajal drog. Nato je nastopilo 47 telovadk in po dobro izvedenem nastopu prevadilo vseh 5 prestih vaj, določenih za III. vsesokolski zlet v Ljubljani., Telovadke so izvajale vse sestave gibko in graciozno; občinstvo ni moglo prehvaliti njihovega nastopa. Naposled je 120 telovadcev po lepo izvedenem nastopu izvedlo tudi vseh 5 zletnih prostih vaj. Opazilo pa se je, da je bilo več telovadcev premalo pripravljenih in premalo pazljivih, zato tudi ni bilo takega uspeha, kakor bi ga bilo želeti. Telovadbi je prisostvovalo ogromno število gledalcev, okoli 10.010. Zleta so se udeležili od Zveze bratje dr. I. Oražen, dr. Rybar, Burgstaler in Medic, od Goriške župe starosta br. dr. Irgolič in 53 članov, od Idrijske župe 20 članov, od Gorenjske župe 21 članov; hrvaška sok. župa Vitezičeva je bila zastopana po 4 članih iz Pazina, lzprevod je na trgu sredi vasi v imenu slovenskih Opčin navdušeno pozdravil deželni poslanec g. Št. Ferluga; prisrčno se mu je zahvalil starosta Tržaške župe br. dr. Wilfan. B. TO Raznoterosti. Dne 28. julija je preletela slovenski svet vest, da je umrl br. dr. Josip Kušar, ter z žalostjo napolnila slovenska srca nad izgubo tega požrtvovalnega narodnega delavca. Zlasti Sokolstvo se mu ima mnogo zahvaliti ter ohrani velezaslužnega, Sokolstvu tako vdanega pokojnika v naj-častnejšem spominu. Opis njegovega sokolskega delovanja in sliko rajnika priobčimo v prihodnji številki. Gimnast, odlikovan na Bolgarskem. Kakor poroča .Včstnik Sokolsky*, je bil profesor telovadbe in načelnik bolgarskih Junakov Ludovik Eyer, rodoma Švicar, imenovan za viteza reda sv. Jurija za odlično svojo udeležbo v bojih s Turki. Kot začasni častnik je poveljeval stotniji 250 Junakov v- 12. praporu prostovoljcev in se z njimi udeležil 5 bitk. V eni teh se je vdal Javer paša z 12.000 možmi. Za odlikovanje je predlagal Eyerja njegov polkovnik. Kakor poročajo, se je v bolgarski armadi borilo tudi 40 čeških prostovoljcev, od katerih je ostalo živih 6. Vseh slovanskih prostovoljcev je bilo 2836; padlo jih je 1456, 700 jih leži še v bolnicah, zdravih je ostalo okoli 600. Priporočilo. Jako spreten in vesten mož se nujno priporoča za službo hišnika ali kaj podobnega. Vsi njegovi sinovi so Sokoli (telovadci). Več pove tajništvo Slovenske Sokolske Zveze v Ljubljani. f Dr. Josip Kušar. Urednik: Dr. Viktor Murnik Tisk .Narodne tiskarne* v Ljubljani.