n Posamezna številka; g 1 krono. #TABOR* izbuja vaju dan, raaven » nedelja in praznikov, ob 18. uri * * da iunotn oaskdujega dne teix*tane m eelolotno 180 pollotco 00 K, * eetTttotno 45 k, mesečno 15 K* ■ Inserati po dogovoru« Pri toikritn „ objavi popust. ■ Maro* b« tin opraTi -TABOKA*, J ilAllIUOU. Jurčiča« ulica *tev, *. « Leto: !. O O D POŠTNINA. pMAUfffi£NA O 0 O t a rdi? Bosamezna številka: > '1 krono. : VltSDNISTVO sc nahaja ▼ Kari« • J boru, Jurci&ara ul. it. 4, 1. nad- ■ atropj«. Teloion interarb. it. 27G. J UPHAVA so nahuja v JuroičerJ " ulioi št. 4, pritličja, desno. Telo« S i«i it, 24. SHS poStnodakoTai jv " čun štev. 11.787. * Na n&rodila bre« teuaija a« n« « oaira. — Rokopisi a« nu meajo. Z Maribor, sreda 22. tiece&hra 1920 Številka: 97. Program' letošnje seje ustavodajne skupščine. Zli duh Stojana Protiča. — Strašna klerikalna obsodba SLS. Strašna obsodba. , Maribor; 21. decembra. O naših klerikalcih smo pisali že veliko", posebno pa smo vedno točno in stvarno obsojali, kar jeVilo na njih obsojanja vred 10. Kot del stranke, ki stopa na čelu obrambnih čet naše mlade.države in našega brezpogojnega edinstva, smo smatrali za našo sveto dolžnost pobijati ta strupeni, državi in edinstvu škodljivi izrodek naše donite politike. Radi tega so nas seveda klerikalni listi napadali, niso nas zavračali s stvarnimi dokazi, ker teh niso imeli, pač pa z ostudnimi zafrkacijami in često s še bolj ogabnimi napadi na same Člane naših uredništev. Pri pametnih in treznih ljudeh pa kljub temu niso omajali vere v vas, pač pa so pri mlačnejših tu ir tam dosegli, da nam rjiso verjeli, da bi bili klerikalci res tako propadla stranka, kakor smo mi pisali. Ti so mislili," da je »aše pisa t je .«amo politična taktika. Laž je v življenju, tako v privatnem kakor v javnem, mogočna činiteljica, ima ]#a to-nesrečo, da se prej ali slei razkrinka. Dolga desetletja je klerikalna laž kraljevala nad slovenskim delom našega naroda, danes po teh desetletjih pa ie končno omagala; krinka ji je padla z obraza in pred nami stoji sedaj v vsej svoji nagoti. In čudno: razkrinkala se je sama. Ko je hudodelec v nevarnosti, da izgubi pred sodiščem življenje, tedaj se skuša često rešiti s tem, da razkrije grehe svojih tovarišev, ker misli, cja se bo tako rešil. Tako je tudi s strankami. Ko preti sedaj klerikalni stranki polom, se je našla med njenimi' vrstami skupina, ki noče ž njo Josip Komlanc: Natakarjeva povest. (Konec.) Jaz do kavarniške obrti nis^m imel nikoli veselja in dnevi so mi potekali dolgočasno in počasi, kakor leta, no, naposled sem se udal v svojo i^sodo in nisem mislil več. df bi Si izbral kak drug poklic. Svojih minulih brezskrbnih dni sem se spominjal pač še čestokrat in tudi Rozaliiina slika je živela še%edno v muji duši. Mislil sem nanjo od početka skoro neprestano, a pozneje je spomin na njo res nekoliko obledel, pozabil pa je nisem nikoli. Peto leto potem pa je stric* nenadoma obolel — v štirinajstih dneh smo ga pokopali. N^knj svojega premoženja je zapustil mojemu očetu, kavarno in drugo pa meni in tako sem postal naenkrat samostojen gospodar. Dasi mi je kavarna nesla lep dobiček, sem vendar vedno premišljeval, kako bi si uredil svoje življenje drugače. Čutil »era se vedno nekako nezadovoljnega, kakor da nečesa pogrešam. Toda kaj?! V denarnih stiskah nisem bil. nasproino, kapital se mi je množil, ženil bi se bil lahko in mnogokrat sem imel naravnost lepo priliko, pa mi ni bilo do žem tv«. Tako sem Jjvel to m^vo življenje že v politično ' smrt ter si hoče, vsaj sebi rešiti življenje s teni, da razkrinkuje svoje tovariše. Ta skupima je zasedla sedaj mariborsko klerikalno glasilo „Straža“, kije zadnje dni izdala svftjo stranko ter ji očita grehe, kakršnih ji niti mi, kot politični nasprotniki, nismo nikoli dči-tali.' V svoji številki od pondeljeka prinaša dva članka; prvega, pod naslovom: „Na to pot ne gremo!“ je napisal ar. Kovačič, drugega: „Nekaj stvarnih popravkov" pa dr. Lenard. Vsled velike in zgodovinske važnosti prinašamo tu glavne točke obsodb, ki so nakopičene v njunih odstavkih na račun klerikalne stranke. Prvi članek počenja: „Na podlagi govora, ki ga je imel dr. Korošec v Mariboru, smo bili v dobri veri, da SLS resno hoče edinstveno 'državo pod sedanjo dinastijo s široko upravno avtonomijo/ Toda dalje dokazuje na podlagi: ^Večernega lista", da je bila to samo velika laž, da ie SLS sovražnica edinstvene države ter da je izdala državo v istem kritičnem momentu, ko »prežijo na nas pohlepni sosedi Italijani, 'Madžari in Nemci". Njej, je ljubše, »da bi zavladala nad nami komunistična sovjetska republika* kakor pa ujedinje-na Jugoslavija z monarhistično obliko/ Dalje pravi: »Pričakovali smo, da bo vsaj resnejši »Slovenec^ glavno glasilo SLS, zavrnil svoiega revolverskega tovariša". Toda niti ta ni storil tega; tudi „Slovenec“ neti še bolj „že itak napeti položaj v naši državi." Pisec je napisal o kl^ikalnem repu-blikanstvu to-le strašno obsodbo: „Ali so si gospodje kdaj resno predstavili, kako naj se udejstvi republikanska oblika v naši državi ?•“ — Povejte nam enkrat jasno, kako si mislite našo republiko? Ali na podlagi ujedinjenja celega troimenega naroda, ali kot samostojno srbsko, hrvatsko in slovensko republiko? Za prvi slučaj navaja v odgovor znano basen, kako so si živali volile župana. »Samostojna hrvatska in slovenska republika pa je naravnost blazna ideologija. Taka republika bi imela življenje enodnevne muhe. In pri nas so si (klerikalci) zabili v glavo blazno misel neke kranjske republike! Ta ka republika bi ^padla kakor zrelo jabolko v žrelo naših sovražnih sosedov. Zato je napisal na njihov račun strašno obsodbo: „Vaša gonja proti naro* ! dni državi' za neko megleno republiko j je negacija lastne države in vi vedoma | ali nevedoma stojite v službi sovragov j svobode našega naroda." —„Na to past vam ne bomo šli in ne boste nas sle-! pili s frazami o večnoveljavnih zakonih. Po našem prepričanju jih potrebujemo v sedanjem splošnem in moralnem razsulu drugod, ne’ pa, dgi pod njihovim plašček rujemo zoper lastno državo, podžigamo strasti in povečujemo notranje boje in tako pripravljamo pot tujcu, !da nas zopet zasužnji. Dvigamo slove-jsen protest zoper to, da se v imenu 'krščanstva in katolicizma ruje zoper dr-| žavo. S svojim revolverskim demago-štvom komnrimitirate krščanstvo in katolicizem. Pazite dobro kaj delate!“ Dalje pravi: „Skrajna drznost je, da neka časnikarska ljubljanska klika v ‘imenu katolicizma vodi boj zoper državno edinstvo in dinastijo," ker se s tem ,,stavi na kocko cela država". Eden čudna in zasronetna so pota človeškega življenja. Po toliko in toliko letih sem zop; t srečal Rozalijo — bila je igralna. Imela je sicer že čez trideset let', a meni se je zdela se prav taka, kakor takrat, ko mi je brala povesti o devetih deželah m zakletih kra-Ijičinah. Zdaj se mi je zazdelo življenje zopet lepo in moja prihodnost še vsa svetla in srečna, kajti tiste moje mladostne sanje so se zdaj izpremenile v silno ljubezen, kar sem ji tudi kmaiu razodel. Dal sem ji več^kot sem imel, da bi poplačala svoje neštete dolgove in tako je bilo dogovorjeno, da se v kratkem poročiva. . Zgodilo pa se je nekega večera, ko je zopet prišla v kavarno z večjo dražbo igralcev, da je pozabila na mizi svojo svileno torbico, v kateri sem nsšel pismo njenega — moža. Pismo je bilo pisano pred par dnevi, ko je bilo nekaj igralcev ravno na potovalnem turneju, katerega se ona ni udeležila/ Nastopala je sicer še vedno pod svojim prvotnim imenom, menda zaradi renomeja, ki si ga je pridobila v mladosti, r resnici pa je bila poročena z ondolnim karnikom, s katerim sta me dogovorjeno skW° h-2et»ala jp vai^la. Ko sem prečita! pi|mo do konca, se mi je zdelo, da se je zgrnila od neba do zemlje velika črna zavesa in sredi te grozne temine se mi je režal ostuden, zasmehljiv obraz. Morda so se mi za hip res zmedle prestrašene in vroče misli, a kmalu na to sem se umiril, tako umiril, kakor da je umrlo v mojih prsih vsako čustvo, *v moiih možganih vsaka misel -- povsod samo tema in pvaznina in sredi te teme in puSčpbe moja nesrečna duša, samotna in brez cilja, kakor odtrgan čolnič na daljnem morju. Najrajši bi se bil zasmejal* s tako strupenim smehom, da^ bi zamoril in uničil ta smeh vse, na karkoli sem nekdaj mj. slil s kakim lepim upom, potem pa so izginile celo te misli in prišel sem natanko pred tisto trgovino, dasi med potjo skoraj nisem vedel, kam hitim. Tam sem kupil čisto nov samokres, potem pa sem se napotil domov in sa nisem ganil iz sobe dva. dni. Tretji dan sem od^el na njeno stanovanje, 'kjer nisem bil še nikoli. Ko sem pozvonil, tujt je odprla, a še predno ,]e mogla izpregovoriti kako laž, sero sprožil in jo zadel naravnost v usta. Takoj na to je pritekel iz njene sobe tudi neki možki, kakor sem zvedel pozneje,, se nisem prav nič zmotil, kajti bil je njen soprog in tudi to pot aem meril imenitno. Pri obravnavi sem izvede!, da mu je krogla prebila lobanjo prav fcakp; sem želel iu malo j« manj-. manjvažnejših stavkov pa je sledečih: »Vzrok vseh katastrof je bilo vedno na- ' sprotje med centralizmom in partiku-.) larjjim separatizmom." In: „Mesto sta-,' rih sebičnih fevdalcev so sedaj nastopili brezvestni, kratkovidni, večinoma v tuji službi stoječi strankarski dem&gogi.<, Pisec priznava tu prvič, da so vseh ne« sreč naše države krivi klerikalci kot se* paratisti in da stojijo v tuji službi! Klerikalna politika je eden najžalostnejšib pojavov v naši državi. Končno pa je pisec, sam duhovnik,-, izrekel nad klerikalno stranko to-le strašno obsodbo: „Mi duhovni, sinovi velikega Slomšeka ne dopustimo, da bi nam zgodovina utisnila pečat efijalstva ih herostratstva nad lastno domovinoJ Klika brezvestnih demagogov nam ne bo diktirala kaj je krščansko, in ne bomo dopustili, da se pod krinko krščan-| stva Razdira naša država in pripravlja novo robstvo pod tujčevo peto! V drugem članku pa zatrjuje isto tudi dr. Lenard. % Dva duhovnika, dva klerikalca sta t& obsodila svojo stranko tako strašno, ka-' kor jo niti mi nismo nikoli obsodili* Kakšne namene sta pri tem zasledovala kot človeka, o tem ne bomo razprav-' ljali, pač pa o namenu lista, ki je tr dve obsodbi objavil. Tega ni vodila po» štenjp, pač pa strah pred smrtno obsodbo. Da bi. si „Straža“ in ž njo peščica ljudi, ki se poslužujejo njene bar-j ke rešila splošnega potopa klerikalizma,1 da bi odvrnila od sebe ^um zIo£itia,; storjenega nad domovino, denuncira1 svoje tovariše. Klerikalna barka pa se potaplja in ž( njo se bo potopila tudi družba okrojf kalo, da se nisem pred sodnijo vpričo vseh iskreno zahvalil zdravniku-izvedencu za to izjavo. Nato so mi povedaji, da sem zaslug s tem svojim činom dvanajst let mirnega življenja. Ko je sodni predsednik razglasil to obsodbo, je šlo po dvorani nezadovoljno mrmranje, ki ml je še danes nerazjasnjeno: ne vem, ali1 mi je želelo občinstvo več ali manj, jaz sem pričakoval vesa!, pa se mi v življenju niti ta želja ni izpolnila. No, mogoče je prav, kajti verujte ml, da sem v teh letih, ko vživam zopet to žalostno svobodo, v marsičem izpremefcil svoj® misli. Svet je zloben, toda dobe se tudi dobri in plemeniti ljudje, komur pa je sreča sovražna, temu se izpremeni celo zlato v kamen. Tako je bilo z menoj, .ki ne priča« tujem od svojega življenja ničesar veff. Parkrat se mi je že zahotelo, da bi vse skupaj končal, saj vrvi je dovolj in voda je tudi zame, ki nisem plavač, na mnogih krajih dovolj globok«, pa sem se premislil in sedaj živim nekako iz radovednosti, kako me bo Se bičala usoda do mojega konca/ Tako j d končal Jakob Ogrin poves> svojega življenja. In kakšen je bil nje-' gov konec? Tega žalibog ne vem, ker ga nisem videl nikoli več. Stratf 2i ______ _____ \ ^Straže"; nas pa veseli, da smo končno dobili od nje same, ki nas je ravno za ia očitanja, ki jih je sedaj sama še v hujših potezah potrdila tako ogabno napadala — potrdilo 5n moralno zadoščenje- Od danes dalje njennft lažem proti naši resnici ne bo nihče več verjel. Razmejitvena komisija Jugoslovenska delegacija pri razmejitveni komisiji objavlja: Ker očividno -obstaja najasnost glede oblasti, pristoječe tukajšnji razmejitveni komisiji, se smatra za umestno, da se obseg njenega delokroga natančneje oriše. Državne meje so bile določene z mirovno pogodbo in naloga razmejitvene komisije je, da v čiin naj večji skadnosti z določili mirovne pogodbe ugotovi mejno črto na licu mesta. Delo komisije' se omejuje le na to, da sme : a) izvesti natančno razmejitev v odsekih. omenjenih v mirovni pogodbi kot j,mejne črte, ki se morajo določiti na Ozemlju samem*; b) izvesti revizijo mejne črte, ozna-ičene v mirovni pogodbi kot administrativno mejo, to pa le, ako predloži tako zahtevo ena izmed interesiranih držav in «e večina komisije strinja s predlogom; e) predložiti kako v mirovni pogodbi imenoma navedeno točko, ako se to zgodi š soglasnim sklepom celotne komisije, vStevši zastopnika pbeh interesi-jranih držav. Brez takega soglasnega {sklepa se nobena v pogodbi imenoma »navedena točka ne sme izpremeniti; d) sestaviti zapisnike, oziroma dogovore, nanašajoče se na ureditve vseh rdržavnopravnih vprašanj, ki nastanejo Jfisled razmejitve. Ti dogovori pa postanejo končnoveljavni in'obvezni za inte-^esirane države Sele tedaj, ko jih te države edobre. V Mariboru zborujoča razmejitvena Jftomisija je torej pooblaščena, da le v nekaterih posebnih primerih nebistveno izpremeni osnutek" vrhovnega sveta, v fcolikor bi to upravičevali krajevni gospodarski interesi; nikakor pa pri tem ne jttnejo biti merodajni narodnosti, jezikovni ferski ali vojaški oziri. Delo razmejitvene komisije se je za-ivleklo vsled okolnosti, ker je bilo nje-igovo nadaljevanje odvisno od odgovora (veleposlaniške konference, kateri je komisija že ob početku svojega dela \predlpžila razna vprašanja v odločitev. Konferenca veleposlanikov je pred ‘kratkim odločila, da razmejitvena komisija brez soglasnega sklepa vseh svojih 4lan■■■■*.............. 'M.,. > Notranja in zunanja 'f politika. K" * Ostavka dr. Leskovarja. Polagoma tse jasni. Najpreje je šel dr. Korošec kot saobračajni minister, za njim je šel Brejc z ostalimi klerikalnimi poverjeniki, ixa/ temi so jo popihali^ klerikalci po Verstovšku protipostavno imenovani nadzorniki, lem j« sledil dr. Juvan, kot predsednik stanovanjske komisije, njemu jpa njegov bivSi Sef dr. Leskovar kot vladni komisar mesta Maribora. V par (tednih smo se tako /rešili vseh klerikalnih j ' r »zurpatorjev. Dr. Leskovar je zadnje dni slutil, da se bliža konec njegove .T A B iti nolens volens, toda razrešenja ni hotel čakati, zato se je odslranil sam s tem, da je podal osta\|ko. Kdo bo imenovan na njegovo meslo še ni znano, vsekakor pa kaka nestrankarska, urad niška osebnost. Za njim bo Mariborčanom istolako malo žal kakor za dr. Juvanom. Tnjmbfč na dvoru. Dr. Trum bič je bil na posvetovanju na dvotu. Sprejet je bil tudi predsednik dalmatinske vlade, dr. Krstelj, * Nemiri na Irskem. V grofovim Goork st3 padla dva avtomobila z vojaki v zasedo. Dva vojaka sta bila ubita in dva ranjena, avtomobili so pogoreli. V Cavani so bili trije koft-tablerji pri neki rondi ranjeni, eden pa ubit. * Ogroženje poljsko - litvinskega premirja. Premirje, ki se je sklenilo s Poljsko, je po verodostojnih vesteh iz Vilne zelo ogroženo. V zadnjih dneh so dospeli v Vilnu vojaški transporti z mu-ničijo in vojaškim blagom. Pričakuje se novo poljsko ofenzivo in sicer od strani dosedanjega generalnega šefe , štaba Celigovškega ali pa polkovnika Topockyja. V nevtralnih conah se ponavljajo poljski napadi. Litvinske čete so morale take napade na njihove postojanki* odbili, kar se je razlagalo s strani Poljske £ot kršitev premirja. — V notici dne 20. t. m se piše o meni, da uradujem vsak dan „samo eno uro. ali pa tudi nekaj več3 in da torej uganjam korupcijo, ker 'ne uporabliam dopusta v prid stanov, komisije. Ker to ne odgpvarja resnici, sporočam, da so uradne ure za stranke samo vsako sredo in srboto, v katerih sem doslej sprejemal stranko tri do štiri uro, tako da sem prišel vedno šele ob 14. uri k kosilu. Druge dni uradujem ma.nj, a vendar vsak dan. Da bi pa vsak dan prejemal vse stranke, nima v smislu sklepa cele komisije nobenega pomena, ker sploh stanovanj ni, prosilci pa so vedno eni in isti. Razven tega bi urad, ako bi vsak dan vse stranke hodile vanj, sploh ne mogel izdelati pisarniških del. Sej komisije, ki so popoldne, se pa vedno ude* ležujem. Razven tega sprejemam doma na stotine strank. Imam psi 2 njimi opravka tudi na cesti, v kavarni, kratko-malo povsod. Poleg tega si grem večkrat sam osebno ogledat stanovanja. V splošno sem član komisije, odkar obstoja. Korupcije sploh ne poznam in sem sedaj že nad eno leto zaooslen, in sem ves ta čas vršil svojo dolžnost brezplačno, dopust pa imam šele od 1. novem. t. 1. Želim torej, da se to objavi samo resnici na ljubo. — Maribor, 21. dec. 1920. Iv. Favai. — Mariborski stanovanjski urad se vendar bliža urejenim razmeram. Dr. Juvan je odložil predsedstvo stanovanjske komisije in je poverjenik Adolf Ribnikar pooblastil z začasnim vodstvom komisije njenega člana g. prof. Pirca. Komisija pa se, bo preuredila v redni stanovanjski urad, kakqr ga imajo v Ljubljani, kar je edino pravilno. — Zadruga brivcev in Iasničarjev v Mariboru naznanja slav. občinstvu, da so za Božič in Novo leto brivnico prvi praznik, zaprte, drugi dan dopoldne pa odprte. — Za Jugoslovensko Matico sta dafovdla potom kaznilničnega paznika g. Velesa. Izdelovatelj tehtnic v Pobrežki ulici g. Žnidar 100 K in čevljarski mojster v Stolni ulici g. Smrekar 10 K, skupaj 110 K. Vrla narodnjaka toplo priporočamo! — Trgovski nastavljene!, pozori Pri občnem zboru gremija trgovcev, ki se je vršil. dne 11. tm. v restauraciji Maribor, se je zastopniku pomočniškega odbora od strani gremija zagotovilo, da se nastavljencem zviša sedanja plača, obstoja na podlagi kol. ugovora sklenjenega meseca aprila t. 1. za 4O°/0. Da ae vam pojasni položaj, se vabite na izvart- O R*. dne 22. tm. zvečer ob 18. uri v dvorani stare pivovarne. Jurčičeva ul., vhod na dvorišču s sledeom sporedom: 1. Poročilo o zadnjem zborovanju gremija trgovcev. 2. Naše nadalmo postopanje. B. Izdatki pomočniškega zbora. 4. Organizacija. 5. Slučajnosti. Vsi trgovski »asta-vljonci se v lastnem interesu poživljajo, da se tega zborovanja zanesljivo udelizite. — Domača umetndst. V tigovini s papir,em g. Zlate Brišnik v Slovenski ul. so izlož^na dela. izvršena po načrtu akademičnega kiparja Dragotina Vahtarja. So to listnice, pompadurke in okvirji iz usnia 7, usnjerezom, ki je umotvor v ti stroki edinega jutrosloveriskega umetnika. Na prvi pogled bi človek mislil, da je to usnjetisk, a 6* sepogleda bolj natanko z umetniškim očesom, se opazi, da jetq, fino r< Čno delo. Izložena dela so na prodaj in kakor božična ali novoletna darila zelo prikladna. Z nabavo tph umetnin ^pomagamo tudi domačemu umetniku. — Darovi. Pri nabiranju za ^Slovensko dijaško zadrugo v Pragi“ se je dosedaj nabralo K 1150— Darovali so sledeči: Pasojilnica v Mariboru K 500.—. g. dr. Rosina (odvetnik) K 100’—, Podrnžnica Jadranske banke K 50;—, Podružnica Ljubi, kreditne banke K 50 -—, Mariborska eskomptna banka, K 100-—, Podružnica Anglo banke K 50’—, g. Skušek ravnatelj narodne banke. K 40-—, družba „Balkan® K lO0‘—, Julij Novak zas. uradnik K 20 —, -Firma E. Šepec K 50’—, društvo Sever K 401—, podiužnica Zagnižne banke v Splitu K 50-—. Vsem darodaj ilceni, prav posebno pa Mariborski posojilnici tudi tem potom še enkrat najlepša hvala! —■ Opomniti je. da je glasom letnega poročila 1919-20 podporno drnštvo za slovenske visoko-šolce v Pragi prepustilo nabiranje prispevkov v Jugoslaviji Slavenski dijaški zadrugi v Pragi, katero blagohotnosti sloy. občinstva toplo priporoča. — Moč sugestije v medijih. V ponedeljek večer se je žal nepremnogo-brojnemu občinstvu v Gambrinovi dvorani 'predstavil mož, ki hrani v sebi čudoviti zaklad sile sugestije, katero prenaša na druge, takozvane medije. Obiinstvo je najbrže motilo mnenje, da ima tu opraviti s kakšnim šarlatanom ali navadnim glumačem. Sicer ne vemo kakšno šolsko naobrazbo ima predsta-vitelj te izredne umetnosti g. Komac-Willmann, prepričali pasmo se, da.kaže ves njegov nastop olikanega, izobraženega človeka, ki je videl mnogo, sveta, a kar je za občinstvo še bolj važno, mož ima v sebi res čudovito moč sugestije, ki jo v raznih eksperimentih prenaša na druge osebe, medije, ki nimajo kot on, v sebi dovolj istotake energije, mdčne dovolj, da se upre sili energije predstavitelja. * Za take predstave treba resnosti, pozornosti in vse duševne zbranosti občinstva. Vse to smo pri prvi predstavi, pri večini navzočih pogrešali. Mnogo jih. je zapustilo dvorano po prvem odmoru in to je bilo zanje škoda. Kajti ravno zadnji del predstave je nudil res nekaj izrednega, kar bi moralo zanimati tudi vsakega zdravnika in in-teligenta. Medij, ki se je pri' prvi predstavi z uporom 'zadnjih moči ubranil nadaljni sugestiji, je tožil o glavobolu vsled prestanih eksperimentov.. Predsta-vitelj mu v enem hipu prežene sugestijo glavobola, a v istem trenutku je že medij stal zopet pod vplivom sugesterja. Proizvajal je poskuse v popolni normalni duševni zavednosti, da je resen opazovalec moral strmeti. „Tu v dvorani, kajne je nemogoče, da bi deževalo?" — Medij: „Ne, to je nemogoče." — Sugester: „In vendar boste, kmalu čutili, kako dežuje. Glejte v me in mislite si: stropa in strehe nad vami ni več in zu naj strašno dežuje. — No, kaj se brišete? — Medij se je začel urno z obema rokama otepati dežja in se brisati in braniti pred dežjem, je pri tem dajal čisto normalne odgovore na navadne odgovore enega gledelcev, vse ir njem in na njem je bilo normalno, samo dež ga je mučil, samo zanj je v dvorani "deževalo v plohi. Nastopil je kod duhovnik, pridigar, kot govornik, ženin, se branil in bori^ proti sovražnim zfako-plovcem in vse to brez stanja, kakor ,ga .Pftv^^a hjpno/a, .Skratka, vr^no je, Maribor. 22. decembra 1520. V ' da s? naše občinstvo pri prihodnji nred. stavi (sredo večer) samo prenriča o sil ni moči (vplivu) sugestije prenesene na druge osebe (medije). — Sv. Lenart v Sle v. Goricah. Sentlenarski okrajni odbor in okrajni zastop sta brez glave. Neinosne razmere šentlenarške okrajne oblasti smo že opetovano graiali, ali vedno bob ob steno. — Vrana vrani ne izkljuje oči! Načelnik okrajnega zastopstva je že pred leti odstopil, podnačelnik Ivan Roškar je na Dunaju poslančeval ali pa v Beogradu ministroval. Za dobo svoje odsotnosti je sicer določil za namestnika Sumana, ki ni niti člar* okrainega odbora, Sumana pa zopet nadomestu e neki .R6p, ki istotako ni član odbora, ne zastopa. Danes vlada tudi Rop, kajti Roškar sedi lepo mehko v Beogradu, njegov protipostavni namestnik Suman pa v Mariboru pri porotnikih. Stranke se pritožujejo, da morajo hoditi dolgo in sedaj zelo slabo pot k Sv. Lenartu, a tu ne opravijo nič. Rop iih tolaži s skorajšnjo vrnitvijo Sumana, a ta zopet, da bo pisal Roškarju. Ko stranka zopet, pride, še ni odgovora iz daljnega Beograda! Kaj da tajnik okrajnega zastopa? Ja, naš kaplan Martinek! V njegovi glavi je bore malo duha o okrajnih zadevah, zato pa več agitaciiskega materi-jala. Sploh ta gospod zdaj počiva, ker si je do volitev 28. nov. kot volilni agitator obrusil svoje pete.—Vorašamo vasi g- Roškar, zakaj ne določite ža svojega namestnika kakega člana okrajnega odbora, ki je gotovo bolje poučen o okrajnih zadevah? Ali nikdo ne vživa vašega zaupanja v to'iki meri; kakor dosmrtna koritarija okrajne hranilnice Suman in Rop ? — Zborovanje mariborskih juristov. Minulo soboto se je vsled velike agitacije vendar zbralo v mali dvorani ■Narodnega'doma vsega skupaj 30 mariborskih pravnikov, da ustanove podružnico „Pravnika‘. Udeležba je-bila torej po kritiko: odvetnikov n. pr. samo šest, od glavarstva en sam i. p. Temveč zanimanja za društvo so pokazali navzoči, katere je imenom pri pr. odbora pozdravil gospod dr. Rosina ter nato razložil pravila in naloge mariborske podružnice »Pravnika*. Društvo si bo predvsem osnovalo lepo strokovno knjiž* nico ,in prirejalo jujidična predavanja in debatne večere, gojilo družabne stike med člani; na programu je tudi večji izlet, ki se bo vršil na pomlad v Celju, kjer se lahko sestanejo vsi slov. juristi. — Predsednikom društva je bil na predlog dr. Rosine z vzklikom izvoljen dvorni svetnik Levec, v odbor pa gg.; dr. Reisman, vodja drž. pravdrv Graselli, drž. pravdn. dr. Jaqčič, dr. Lipold, dr. Lešnik, vlad. tajil. Mulaček* dr. Valjavec, fin. prakt. Leskovec; namestniki dr. Senjor, dr. Reisman, not. kand. Sevnik. — Pri slučajnostih se je razvila živahna debata, v kateri so posegli dr. PipuŠ, ki je ra^motrival neenako stališče odvetnikov v posameznih pokrajinah Jugo* slavi je, da je dr. Rosina, dr. Sernec, in dr. Reisman. Soglasno se je tudi ožigo« ■ salo pomankanje narodnega 'ponosa pri nekaterih slov. pravnikih, ki še sedaj z raznimi nemškimi in nemškutarskimi juristi nemški občujejo, čeprav sledni, vsi znajo slovenski. Prepotrebnemu novemu marib. društvu želimo plodonosno življenje 1 1 — Kaj |e torej z »Ljudsko knjižnico?”.'Prejeli smo: Tedni so že poteuli, ko ste popolnom opravičeuo ožigosali varuha naše .Ljudske knjižnice”, ki se je podal v sladko zimsko spanje. Moža* kar se očividno še ni naspal, kajti na vratih knjižnice je še veeno napis, da je knjižnica radi nezakurjene šobe zaprta. To je za Maribor kulturen škandal, ki bi bil celo pred vojno v naših skromnih razmerah nemogoč. Knjižnico smo svojčas ustanovili srednje šolski dijaki iz svojih lastnih prihrankov, ko smo imeli skoro v vsakem razredu svojo lastno knjižnico. Izročili smo jo potem v varstvo tukajšnji »Čitalnici* v trdni nadi, da bo ona knjižnico ne samo skrbno čuvala, ampak jo raztočem Maribpru tudi primernb povečala..Lahko si torej predstavljate, kako nas boli sedaj to zanemarjenje knjižnice. Cernu je »CM&ia* sfjlph igrala Kultura in umehosf. 4* Iz pisarne slov. nar. gledališča. V četrtek je primijera nove igre ,Vra.;‘, ogrskega pisatelja Molnaria, ki je zaslovel že po celem sveta in gosp. Milan Skrbinšek, ki režira igro in igra obenem tudi naslovno ulogo, je s svojim prevodom seznanil ž njo tudi slovensko publiko. Igrala se je v Ljubliani in Trstu z velikim uspehom in upamo, da bo tudi ^Maribor pozdravil z zadovoljstvom to delo. Igra se izven abonnementa. Opozarjamo tudi gospode abonente, da se vrši prvi in drugi praznik popoldne otroška pred tava v nbonementu. Prvi piaznik popoldne je abonement B. drugi na A. — Uprava išče šepota'ko in druge ^borove pevke proti plači po dogovoiu Zglasiti se treba pri tajništvu. 4- Šport. Izšla je 25. številka tega najboljšega jugoslovenskega športnega tednika ter prinaša: Rud. Badiura: Smuški šport. G.: Telovadne organizacije in šport Rud. Badiura: Smuška terminologija. — Nogomet. — Zimski šport. — Kolesarstvo in motociklistika. —- Automobilistika. — Avijatika. — Konjske šport. — Službene objave. Poleg 'tega pa krasi to številko tudi šestero krasnih slik. -f- Podkovstyo. Pouk kovnč-m in konjerejcem. Sestavil ži-vinozdi avnik Lovro Topna, vodji diž. codkovske Sole v l/'ubl:ani. Žiložila Jugoslovanska ........... .........knjigarna v Ljtibjnni. Prvi dpi knjige okrog 4.862 milijonov, medtem ko zna-‘ °P Slljf! r|a kratko živnl-ko te'o, konto šajo dohodki samo 2.676 milijonov. Pa !!elr,- Obšrno, razlasra hojo m sto o Deficit bo znašal torei nad dve miliiardij ,er . dnje navite, kako ravu«vmo s — Velika goljufija v madžarski ^mjem, ko gn poiikn emo. V diusrem kreditni banki. V zadnjih dneh se ie ^e!u p^aleh našt^va m opisuje nzhčn-odkrila v madžarski splošni kreditni P0,|kve in njih last' osh, podkove z bije banki goljufija akcij, 7. t. m. je dvignil !n kovalno orodja : Uči kako presojajmo neki mož v pomorski obleki na podlagi onl*\ piedno ga podkuicmo. knko nekč?a pisma, ki je bilo ponarejeno, iz snJ>Tnaim^ podkev, porszujmo kopito, deoota ravnatelia madžarske rečne in kako podkev izbira,mo, umerjajmo, pripomore ladijske družbe 100 levantij- mo in pribijmo; nadalje, knko skih'in 50 urikanyjskih delnic v skupni P^knjmo spremenjpna knpita in konje, vrednosti eden in pol milijona kron. V ":lPn,Čno• llod"° in s,1('P1'r) nosre; ni,Ra Goljuf je pobegnil najbrže na Dunaj. iPP!).f&,h . 'n nepodkovanih kopit w roke klerikalca, ko vendar ve, da ?e klerikalec že v svojem jedru proti kulturi, zlasti pa proti ljudski prosveti ? Zatvoritev knjižnice je popolnoma neutemeljena. Saj ima »Čitalnica* v svojih J! prostorih, ki so zakurjeni, še dovolj mesta za knjižnično om?ro. Bivši last-niKi te knjižnice torej pozivamo odbor „Citalnice“, da ta kulturni škandal čim preje odstrani! — Za Sužno Srbiio. Novi poslanci Južne Srbiie so zahtevali, da vlacia pojasni svojo• politiko v,južnih krajih, da uredi javno varnost, ki je v teh krajih nezadostna,. da zavzame sta- lišče nanram komunistom in da povzdigne šole na kmetih. # — Vprašanje rečnih parnikov na Donavi. Komisiia za rešitev vprašanja o rečnih narnikih na Donavi je dovršila svoje delo. Ameriški polkovnik Krat bo poročilo o delu v Beogradu predložil vrhovnemu arbitru Hoynus. Pomočnik arbitra za razdelitev avstro-oerskei/a rečnega brodovja bo iz Beograda odnotoval prihodnji teden. — Posledice čehoslovaške premo-garne stavke. Iz verodastojn. vira izve čehoslovaški dooisni urad, da so izgubili nremogarji radi stavke v Moravski Ostrovi nad pet milijonov kron. Izguba na premogu znaša 500.000 ton. — Velik deficit v čehoslovaškem proračunu. Kakor poroda „Prager Tag-blatt*, znašajo državni izdatki po predlogu vlade v proračunskem odboru i podkovanje spačenih kopit. Tretji del Složir^Sd^^^al* l šepa stih 'k o i ^j.° ^za ^o va nj'e^in' * r^e ^o-zboljšanju položaja’vojnto poškodovan” ^^"Ko^nu^ !m? cev in upokojencev. Med seto zbornice to knjigo potrebovali, sledi ž. iz b>ga je priredilo večie število invalidov de- jJ ,1 L , ^ * ITI Zfl KH jlCfOlrŽi VO Irko skupščine odstopi demokratski stranki. Po dejstvo bi se smatralo za prvi korak sporazuma med radikalci in demokrati in bi bilo dober znak za sestavo nove vlade. Vendar pa se je kasneje položaj precej izpremenil. Radjkalci zastopajo posebno stališče, ki ga je izrazil Stojan Protič, namreč da se urede pokrajinske avtonomije. Z ozirom na to še ni mogoče vedeti, kako se sestavi vlada. V dobro informiranih krogih obstaja verzija, da bodo radikalci počakali, kakšno stališče bo napram konstituanti zavzela Radičeva stranka. Ako pride Radič v Beograd, je dosti upanja, da bi radikalci ž njegovo skupino in muslimani sestavili. vla'do. Za'zdravo politiko smatrajo poslanci levice sporazum med demokrati in radikalci rkot dveh najmočnejših skupin, ki bi s sodelovanjem zemljoradničke stranke gotovo imele večino v konstituanti. V demokratskih krogih prevladuje mnenje, da se Radič gotovo ne bo sporazumel z muslimani in da potem odpade kombinacija za sestavo bloka, kakor ga je zamislil Stojan Protič. Menijo, da regent zaenkrat ne bo še nikomur poveril mandata za sestavo nove vlade. konstituanto. Dr. Matkovič je odgevarjal ~ na posamezne opazke radikalnih poslancev, ki so bile stavljene glede poslovnika. ; ■ Tudi demokratski klub je imel včeraj sejo, na kateri so je razpravljalo o novem poslovn ku ter o izpremembah, ki bi se na predlog dr. Lukiniča in dr. Ribarja uvedle v poslovnik. Ker so se v teh klub h pojavile težnje, da se gotove točke poslovnika izpremene, se bodo ta„ teden vršila pogajanja med zastepniki klubov7, da se zunaj parlamentarnih sej doseže sporazum o tem vprašanju^ Najbrž * se bo izpremerila prisega v toliko da bo poslancem dovoljeno, da pri prisegi napravijo motivacijo. Ali se izpre- *' meni tudi tis!i člen poslovnika, ki govori o glasovanju, še ni sklenjeno. * ■ • : . v •. :V*.1. ; Referat vevifikacijskega odbora. LDU Beograd, 20. decembra. Za--časni predsednik konstituante, ISfikola Pašič, je odredil za jutri ob 9. uri do-poldne sestanek konstituante. Na dnev-1 nem redu je referat verifikacijskega odbora, v smislu člena 5 poslovnik*' za ustavotvorno skupščino. ■ • v Ko odidejo poslanci na božične počitni- stalijanski kralj sankcifoniral rapal^ Isko pogodbo. DKU Rim, 20. dec. (Stefani). Kralj monstracijo pred parlamentom kot pro-test radi zavlačevanja izvedbe njih tičočih ,Izvrs,n>a Pflfo rsiSla in ronočne svetilke, lestenci, električni likalniki in piritri za * * OUOittlsil t ANS 11338FSKS iUtfSfiOS ttim Maribor, Glavni trg. se dobijo v kuho. Vse navedeno priporoča v veliki izberi in po najnižjih cenah tvrdka Htnko P^stlrk ?n črm., I J HP’ 1 n!-dl ... **-. ter motor na OSi^ proda Franc Ziverhn, krojašUi mojster. L- ~ a š „ » ■ » ___________;_________:___I Mariborska*tsskarna o. d. v P F 4 /4 Iv J V A \ A Jurčičeva ulica 4. 91“"^ carinsko šoedlcHskio peduzeče Pivljakovič i drug dosedaj v Cafovi ulici St. 2 je preselilo svojo K A' ' * JT^ v /4 5^^ pisarno v 904 3—3 fileksandrovo ?astd 25, !, lidsfr. (Hotel „Stadt Wiert“) Maribor, dne 16. decembra 1920. rv, X A n v j JUGOSLOVENSKA MATICA j priporoča krojača Konrada Mihelič rodom iz Sv. Barbare pri Mariboru. Bil je najboljši krojač v, Puliu, postal nedavno žrjev italijanske druhali, ki mu je a p'ožqa.!a hišo z vso onravo in živi sedai kot begunec v Ma- ^ riboru, Wol9«marjewa «!3ca Sff. 1, Švabova h ša. Prosi po-p-4 moči s krojaškim delom. Izvršuje »sa deja točno, solidno in £ A po najnižiih cenah. 874 lO. Zavet Zi ^±31 t=®51: c,- rd_ Opozarjamo p. t. občinstvo zlasti gg. • ' trgovce, da nima g. Prek Alojzii ni« |y kake pravice nabirati za časopisje, ki izhaja y naši tiskarni t. |. ./Tabor4* in ..Marburger M Zeitung** insekte. Tudi ni upravičen spre- V Biol m |emati naročila za tiskarska dela in tisko- prevL«me vine. Zlasti pa opozarjamo, da nima nikake «®aKs wps?o sScažasiia v rsssSu, na t«o5s- pravice sprejemati zanas plačila, pc«5sor 2\»U8 »©rensJ^anle. J5a?eswlŠ-. ker ista ne priznamo. §«Sti vosov. — Pojasnila v plsatal: Pri- Ravnatelj«**® s 3 a n s s k s us; s a 2. v . j MariborsKe tBSKsrne a. a, m m f } S If f' banka i Mariboru«'Aleksandrova cesta it. 11 r^r P0fSa^ž8ilc©5 SobOkS ^ W©E8&ov©Sa '^^3 Spreleta: vtoge na knjižice, “na tekoči in žiro* račun proti naiugodnejšp.mu obrestovaniu. Kupy!e in prodala: Devize, valute, vrednostne^ papirie itd, ' (Esfc&VtŠira: Menice, devize, vrednostne 'papirje itd. ©ale bredite: Pod najugodnejšimi pogoji m © ^ Ceke, nakaznice in akreditive na vsa ta- inozemska mesta. , Ds!© predušme? Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Prevses^a; Borzna naročila in jih izyršuje najku-lantneje / c=zz&=i l[c=r0i=3 il t^daia: Tiskovna zadruga Maribor Tiska: Mariborska tiskarna d. d vvaia^T