Srebrn je golk, a zlat je — molk
^pnPala blebetavka kar ne niore molčati! ^lls* Taki'> so se večkrat jezili mati o Liziki. In res je bila mala Lizika prava pravcata klepetulja! Če je kdo posetil njene stariše, če je njen mali bratec dobil ..brezovega olja", če so njeni sestri kupili novo krilo, če so mati po nesreči ubili skledo v kuhinji: — to vse je morala Lizika takoj izblekniti. Takoj so morali zvedeti o tem vsi, ki so prišli z njo v dotiko. Stariši 30 30 večkrat ka2novali zaradi njene blebetavosti. Mati so ji bili nekoč celij z ruto zamašiJi usta, da je bilo veliko smeha v hiši. Vkljub vsemu temu se Lizika ni poboljšala. Ce so ji mati zapretili, da ji novič zamašijo ustaT se je Lizika še smejala rekoč: ,,E, kajpada! Se ta-kega ,,obl iža- mi treba v usta!" O, da Lizika ni imela te grde navade, koliko žalosti bi bila odvrnila od dobrih starišev!
Lizikin oče je bil posestnik. Nekoč je bil izkupil precej denarja, ter ga shranil v novo pisalno mizo.
6
82
To jc Lizika videla, približala se očetu ter dejala: ,-Oče, oče, vi imate pa res mnogo denarja!" — ,Aza-služil sem si ga tudi trd<5, ljuba moja hčerka!" odvrne oče. ,.Tisoč potnih srag se drži tega denarja! Rabil ga bom, da si nabavini živeža, da nam ne bode treba stradati. Vesela bodi tudi ti, da imam tak zaklad; zakaj s tem denarjem kupim tudi tebi novo obleko, ko pojdeš Ietos k sv. birmi. In tudi ,.Angeljčka" ti naročim, ako bodeš pridna."
Oče in mati sta šla na to na polje delat; Lizika pa je stopila k sosedi, k Barbi, ki je imela gostilno. Barba je bila vselej prav vesela Lizike ter je rada po-slušala gostobesedno deklico.
Komaj je Lizika prisedla k Barbi, že je začela: ,,Veste [i nekaj novega, mati Barba ? Moj oče so si kupili pisalno mizo. Jejmene, kako je lepa! Stoji poleg tistega okna, pod katerim raste hruška. Danes so oče shranili v mizo celo pest denarja. Potem so mizo za-klenili- Toda precej so se raorali truditi s kljucem; zdi se, da ne zapira prav dobro."
»Tako ? tako?" odgovori gostilničarka. nPazite le, da vam kdo ne ukrade denarja!"
,.Ah, pojte, pojle! Xam ne ukrade nihče ničesar! Mi puščamo vrata zmerom odprta- Oče in mati sta zdaj na polju in doma ni nikogar. Zaprla sta le sprednje duri; zadaj je dvorišče odprto, da grem lahko čez dvo-rišče v hišcv'
V tem, ko je Lizika tako govorila, je neki gost, ki je pri mizi pil detrt vina, prav pazljivo poslušal. Naglo izpije, plača in odide.
hizika je ostala še celo uro pri Barbi, sosedi. Potem se napoti domov. Ko stopi v hišo, sliši materin — jok. Lizika tcče y izbo. in kaj vidi tu ? Oče in mati sta roke vila pred ulomljeno pisalno mizo! Tat se je bil prikradel v izbo, odprl pisalno mizo ter vzel ves denar. Izgubljeno je bilo torej plaoilo za trdo delo očetoro, izgubljen denar, s katerim so si hoteli stariši oraisliti živeža in obleke ter 'tudi Liziki napraviti veselje!
Lizika je odkritosrčno povedala, kaj je govorila pri soscdi Barbi, ko je bil omenjeni gost v gostilnici.
83
I.izikin oče se primejo za glavo ter srdito reko: nVidiš, kaj vse naredi blebetavi tvoj jezik! Veliko škodo si nam napravil, nespamctni žlobudravi otrok!"
Uzika je sicer jokala, a kaj   so  pomagale  njene solze? Ukradenega denarja le niso dobili več nazajl f                                                             Janko Leban