ISSN 7704-01993 9 . , , _____ RADIOPTUJ sg.s-gs.e^io-írSMHz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, Četrtek, 28. novembra 2002 / letnik LV / št. 48 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 230 SIT MIKLAVŽEVO NAGRADNO ŽREBANJE Ime: E A Priimek: Naslov: ERAPETUA d.0.0. Ptuj, Ob Dravi 3a Izrežite in izpolnite nagradni kupon ter ga oddajte v eni od prodajaln ERA PETUA do 5.12.2002. TA TEDEN / TA TEDEN In vendar je Z 'e kar nekaj časa se v Slo'veniji ukvarjamo s problemom vsebnosti prepovedanega antibio-^ tika kloramfenikola v mleku. Vsak od udeležencev v verigi proizvodnje mleka trdi, da ga ne uporablja ne za zdravljenje, ne za krmljenje, ne za čiščenje in ne za uničevanje bakterij, pa ga veterinarska inšpekcija kljub temu v mleku najde. Uničujemo na tisoče litrov mleka, izvoz mleka, ki ga je v Sloveniji količinsko preveč, je upadel, doma se poraba ni zmanjšala, zdravniki, strokovnjaki za prehrano trdijo, da v količinah, ki se v mleku pojavljajo, ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi. Problem pa smo kljub temu napihnili do skrajne meje in ga internaciona-lizirali. Potrošnik tega važnega živila v prehrani se vendarle sprašuje, zakaj strokovnjaki problemu tako dolgo ne pridejo do dna in ne odkrijejo dejanskih krivcev za nastalo situacijo. Tudi državne inštitucije in pristojno ministrstvo kot kaže niso dovolj učinkovite pri tovrstnih pojavih. Vemo le to, da je nastala velika materialna in moralna škoda, ki bo jo povzročitelj moral povrniti. Če se bo seveda našel. V končni fazi bo najverjetneje to država, torej mi vsi. Kaj pa bo z moralno škodo in madežem na naši mlekarski proizvodnji, pa je težko reči. f/lHÍ-ovÉliiivnikňM/W ZA VILMA 7a ratvni 7 razumom! Hop! Financiranje urejeno le z osebno izkaznico ... ... nakup pa lažji za 300.000 SIT... i Lupo hop Dominko d.o.o., Zadruini tig 8,2251 Ptuj TEL: 02y^88-n-50 TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVEd.o.o PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO Trije za enega, eden za tri. Jeep Cherokee Jeep Grand Cherokee Jeep Wrangler Jeep SAMO EDEN JE PRAVi. DC DOMINKO CENTER, d.0.0., 02 / 78811 10 V drugi polovici novembra je na območju Posavja, Dolenjske in zahodne Štajerske potekala praktična vaja "NEK 2002". Namen vaje je bil preveriti učinkovitost in usklajenost zaščite in reševanja ob morebitni jedrski nesreči. Več v prihodnji številki. Foto: Martin Ozmec 7)i«. G é L a n a na ^^^^^^^^^ a a n a narn^lnik- Maetni nrihnr I nS P»iii rankarieua R Ptiii PO NAŠIH OBČINAH PTUJ: Pobuda za odstranitev antenskega stolpa STRAN 14 PO NAŠIH OBČINAH VOLITVE 2002: Kandidati drugega kroga STRAN 4 KMETIJSTVO PTUJ: Naročili dodatne preiskave mleka STRAN 11 PO NAŠIH OBČINAH Sv. ANDRAŽ: Ponosni na investicije v zadnjih štirih letih STRAN 9 noaerman d.o.o. KRTzalčlejo boljši Sunermestn. OrmnSka c. 30 9770040197053 DOMA IN PO SVETU PO SLOVENIJI USnkovitejši pregon gospodarske kriminalitete Ljubljana - Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo posvet z naslovom Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete, da bi odprli javno razpravo o uresni~-evanju strate{kih ciljev na podro~ju nacionalne varnosti in kazenskopravne politike države. Slovenija se nahaja v posttranzicijskem obdobju, ko se soo~a z novimi oblikami gospodarskega kriminala, je v uvodnem pozdravu dejal minister za notranje zadeve Rado Bohinc. Po njegovem mnenju je klju~nega pomena nenehen razvoj znanja in usposobljenosti organov odkrivanja in pregona. Nii vei višjih državnih tožilstev? Ljubljana - Poslanke in poslanci so razpravljali o noveli zakona o državnem tožilstvu. Zakon, ki ga je vlada predlagala predvsem zaradi podnor-miranosti sedaj veljavnega zakona, bodo poslanci ob koncu današnjega dne najverjetneje pospremili skozi drugo obravnavo, saj sta se proti zakonskemu predlogu v razpravi opredelili le opozicijski poslanski skupini SNS in NSi. Tako so poslanci v razpravi ve~inoma podprli predlagane spremembe, predvsem zaradi po-ve~evanja u~inkovitosti dela tožilstev. Kljub temu pa je poslanka Majda Zupan (NSi) opozorila na kontradiktornost, ki jo po njenem prinaša predlagani zakon. Sašo Pe~e pa je v imenu poslanske skupine SNS dejal, da predlagane spremembe niso dovolj, zato v u~inkovitost sprememb ne verjamejo in ga ne podpirajo Priložnost za Slovenijo Ljubljana - Urad varuha ~loveko-vih pravic Matjaža Hanžka pripravlja v sodelovanju z Mednarodnim združenjem ombudsmanov (International ombudsman institute - lOI) in ob podpori službe vlade za evropske zadeve Letno sre~anje volilnih ~lanov evropskega dela lOI, ki bo od 5. do 7. decembra v Ljubljani. Kot je na predstavitveni novinarski konferenci povedal Hanžek, na sre~anju pri~akujejo 59 udeležencev iz 28 držav, ki bodo predstavljali 38 institucij, ena glavnih tem sre~anja pa bo razprava o neodvisnosti instituta ombudsmana. Poleg tega bodo udeleženci izvolili novo vodstvo in pregledali delovanje. Letna skupština policijskega sindikata prekinjena Ljubljana - Letna skupš~ina Policijskega sindikata Slovenije (PSS), na kateri bi morali obravnavati vpliv in posledico schengenskega sporazuma v policiji, je bila zaradi nesoglasij med policijskimi sindikalisti prekinjena. Robert Čobec iz Obmo~nega policijskega sindikata (OPS) Specialna enota je namre~ predlagal, da se letna skupš~ina preimenuje v okroglo mizo, saj predsednik PSS na dnevni red naj ne bi hotel uvrstiti tudi letne ocene delovanja PSS. Njegov predlog je sicer dobil 29 glasov za (21 proti, 62 prisotnih), a bi jih po besedah predsednika PSS Miroslava Duši~a za sprejetje potreboval 32. Zaradi tega je 24 udeležencev protestno zapustilo skupš~ino, generalni direktor policije Marko Pogorevc pa je v imenu štirih referentov po odhodu nekaterih delegatov pojasnil, da bi njihov nastop pomenil, da se postavljajo na eno ali drugo stran sprtega sindikata, zato so zatem odšli. Posredne volitve v 40-ilanski državni svet Ljubljana - Le nekaj dni pred drugim krogom predsedniških volitev in volitev županov v 61 ob~inah, potekajo v~eraj in danes volitve v državni svet (DS), ki je po svoji ustavni in zakonski funkciji predstavništvo družbenih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Volitve so posredne, saj vseh 40 ~lanov "sveta modrih" izvolijo elektorji, to so izvoljeni predstavniki interesnih skupin, zastopanih v DS. Državni svetniki so izvoljeni za mandatno dobo pet let. Naslednje volitve bodo tako šele leta 2007. (STA) BENEDIKT / OKROGLA MIZA O KMETIJSTVU Subvencije delajo kmete lenuhe Subvencije delajo kmete lenuhe je na okrogli mizi 18. novembra v Benediktu dejal Viktor Krek, podsekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Okroglo mizo z naslovom Položaj in prihodnost rejcev lisaste pasme v Sloveniji in Evropski uniji je organizirala Zveza društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije. Vodil pa jo je Milan Repič s Fakultete za kmetijstvo Maribor. Na okrogli mizi so sodelovali Viktor Krek z Ministrstva za kmetijstvo, mag. Sonja Bukovec, direktorica Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, doc. dr. Marko Volk s Fakultete za kmetijstvo v Mariboru in Anton Darovic iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Najvec vprašanj je bilo naslovljenih na mag. Sonjo Bukovec, kako je s subvencijami in direktnimi plačili in zakaj prihaja do tako velikih zaostankov pri izplačilih. Kmetje pa so povedali, da se s poštenim delom v tej državi ne da preživeti in da država podpira vse kmete, tako tiste, ki imajo eno kravo, kot tiste, ki krave sploh nimajo. Gostje so odgovarjali, da bo potrebno stroške na kmetijah racionalizirati, tako da bodo kmetje lahko sami preživeli tudi brez subvencij. Viktor Krek je izpostavil število traktorjev na kmetiji in povedal, da imajo francoski kmetje lesene ute za hlev in ne betoniranih sodobnih objektov. Seveda pa so govorili tudi o aktualni temi, in sicer o prisotnosti antibiotika v mleku. Nekateri so menili, da so zadevo Okrogle mize se je udeležilo veliko ljudi od blizu in daleč, tudi slovenjegoriški župani. preveč napihnili novinarji, drugi pa, da so afero zrežirali na ministrstvu. Bili pa so enotnega mnenja, da ne morejo vsi kmetje nositi odgovornosti in posledic zaradi neodgovornega po~etja posameznikov, zato naj odgovarjajo tisti, ki so res antibiotik dodajali mleku. Zmago Šalamun PTUJ / PRIZADEVANJE ZA OHRANITEV KLAVNICE Problema se zaveda malo obiin Lansko leto v mesecu septembru je podjetje Meso izdelki Žerak iz Podlehnika prevzelo od Perutnine Ptuj obrat klanja živine na Žnidaršičevem nabrežju na Ptuju. Ustanovilo je novo podjetje Klavnica Ptuj, d.o.o., s ciljem, da ohrani tovrstno dejavnost tudi v prihodnje na tem območju in si na ta način zagotovi tovrstne usluge ter omogoči številnim rejcem v širši regiji tudi v prihodnje prodajo in klanje živine. Povedati je potrebno, da je bila klavnica na Ptuju zgrajena 1898. leta in da že od takrat dalje vse skozi omogoča tovrstne usluge rejcem južnega Podrav-ja, Haloz, dela Slovenskih goric, saj so najbližje klavnice v Murski Soboti, Gornji Radgoni in Mariboru. Med tem časom je bilo nekaj obratov že zaprtih (Ljutomer, Otiški Vrh, Koroška, Slovenska Bistrica in že prej nekaj manjših obrtniških klavnic). "Ob prevzemu klavnice Ptuj smo se zavedali velikih vlaganj, s katerimi nadaljujemo vse od začetka prevzema. Cilj podjetja je, da v prvi vrsti ohrani dejavnost in da zagotovi stroge evropske veterinarsko-sanitarno-tehnične pogoje po EU-standardih in s tem pridobi status industrijskega objekta, kar je neobhodno zaradi obsega proizvodnje in potreb tukajšnjega kmetijskega območja. Za dokončanje investicije bo predvidoma potrebno še 2,5 milijona evrov, ki pa jih sama dejavnost klanja živine zaradi nizke akumulativnosti na kratek rok ne prenese", pripoveduje Anton Žerak, direktor podjetja Meso izdelki Žerak iz Podlehnika in nadaljuje: "Kot je znano, naj bi omenjeni obrati izpolnjevali vse veterinarsko-sanitarno-tehnične pogoje in ostale EU-norme najkasneje do 25. novembra 2002, kar pa zaradi časa, ki nam je bil na razpolago in tudi sicer kratkih rokov s strani zakonodajalca, ne bo mogoče v celoti izpolniti. Za razrešitev navedenih problemov smo povabili k sodelovanju vse zainteresirane, koristnike uslug, bodisi kot družabnike bodisi kot dolgoročne zakupnike klav-niških kapacitet. Povedati moramo, da se je pri reševanju ohranitve klavnice na lokalni ravni vključila tudi Veterinarska inšpekcija na Ptuju, pred- vsem pa Mestna občina Ptuj. Med redkimi občinami na območju bivše občine Ptuj, ki so uvidele nujnost vključevanja v ta projekt, naj omenim občini Gorišnica in Destrnik. Menim, da naravnanost slovenske kmetijske politike dovolj ne ščiti nacionalnih interesov na področju kmetijstva. Predvideni kratek rok za pripravo in uskladitev EU-standardov za tovrstne obrate brez občutnih finančnih podpor potiska slovensko kmetijstvo v kot in nikakor ne spodbuja ohranitve takšnih obratov, kaj šele razvojno naravnanost. Slednja pa je zaradi nevarnosti opuščanja dejavnosti na našem območju ter s tem zaraščenosti obdelovalnih površin nujno potrebna", zaključuje Anton Žerak.. JB PTUJ / DANES POGOVOR O UKINITVI IZPOSTAVE IN[PEKTORATA RS ZA KONTROLO KAKOVOSTI Izpostava vsaj do vstopa v EU V Mestni hiši na Ptuju bo danes ob 11. uri sestanek o predvideni ukinitvi izpostave Inšpektorata Republike Slovenije za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil v carinarnici Ptuj, ki bi močno prizadela velik del gospodarskih tokov s tega območja, še posebej uvoza. Udeležil se ga bo tudi Matjaž Kočar iz inšpektorata. Med podjetji s Ptujskega je zaradi omenjene ukinitve precej negodovanja, še posebej zato, ker prihaja nepričakovano. V podjetju Žerak Meso-izdelki Podlehnik ocenjujejo predvideni ukrep kot skrajno neživljenj-ski in gospodarsko škodljiv, saj so kontroli podvrženi vsi prehrambeni proizvodi in njihove surovine, vključno s krmo za živali. Zaprtje izpostave zanje pomeni, da bodo morali uvozne in izvozne formalnosti opravljati ali v Mariboru, ki je odda- ljen 35 km, ali v Murski Soboti, ki je oddaljena 75 km. Pri tem pa opozarjajo, da bi v tem primeru šlo za dragoceno izgubo časa, ker gre za sveže meso, je pomembna vsaka ura. Ob tem tudi opozarjajo, da bi se odgovorni morali zavedati dejstva, da je Spodnje Podravje središče živilske industrije, ki potrebuje preglede v takšni obliki. Z zaprtjem izpostave se ne strinjajo tudi v Perutnini Ptuj, saj s priključitvijo Kmetijskega kombinata in Jate količine surovin za proizvodnjo krmil skoraj podvajajo. S prvim avgustom letos pa so pridobili tudi status pooblaščenega prejemnika. Za ohranitev izpostave kontrole kakovosti kmetijskih pridelkov in živil v ptujski carinarnici se zavzemajo tudi špediterji s Ptujskega. Če ne bo šlo drugače, naj bi bil inšpektor prisoten vsaj nekaj ur na dan, do vstopa Slovenije v EU, vendar gre tudi v tem primeru za skrajno varianto kompromisa, poudarjajo. MG Opravičilo Pri anketi "Prva štiri leta samostojne občine", objavljeni v 47. številki Tednika, je pri zadnji anketiranki Jožici Lesnik prišlo do napačnega zapisa zadnjega dela njenega odgovora, v delu, ki se nanaša na kanalizacijo. Pisati bi moralo: "Začeli so jo graditi na Hajdini. Ker je v Skorbi črpališče pitne vode (vodovarstveno območje), menim, da naj bi se kanalizacija začela graditi najprej v Gerečji vasi in Slovenji vasi." Uredništvo PO SVETU Z virusom HIV okuženih 42 milijonov ljudi London - Aids se po svetu še naprej hitro širi in bo po ocenah Združenih narodov samo letos terjal življenja več kot treh milijonov ljudi. Konec leta naj bi bilo z virusom HIV po svetu okuženih 42 milijonov ljudi - 70 odstotkov teh živi v državah podsaharske Afrike. Če se preventiva ne bo znatno izboljšala, bo do leta 2010 samo v revnih državah 45 milijonov novih okužb, je danes v Londonu posvarila Agencija ZN za boj proti aidsu (UNAIDS), kot je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Fatva proti nigerijski novinarki Kano - Nigerijska država Zamfra, kjer prevladuje muslimansko prebivalstvo, je razglasila fatvo proti novinarki Isiomi Daniel, avtorici spornega članka o tekmovalkah za miss sveta v nigerijskem časniku ThisDay, ki je v Nigeriji sprožil krvave nemire, v katerih je umrlo najmanj 215 ljudi. Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal tiskovni predstavnik oblasti v Zamfri Umar Dangaladima, so verski odlok, s katerim pozivajo vernike k umoru novinarke, razglasili zaradi omenjenega članka, ki je bil objavljen 16. novembra in v katerem Danielova namiguje, da bi bil prerok Mohamed srečen, če bi se poročil z udeleženko tekmovanja za miss sveta. Avtorica "bogoskrun-skega" članka je po poročanju AFP medtem že zapustila Nigerijo. Inšpekcije v Iraku morajo voditi v odpravo sankcij Moskva - Rusko zunanje ministrstvo je ocenilo, da bi moralo nadaljevanje inšpekcij orožja v Iraku voditi v odpravo sankcij Združenih narodov proti Bagdadu. Delo inšpektorjev "bi morala biti pomembna etapa na poti k splošni rešitvi iraškega problema prek političnih in diplomatskih sredstev, ki bi vodilo v odpravo sankcij," je zapisalo ministrstvo v sporočilu za javnost, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP. Schuessel tudi uradno imenovan za sestavo nove vlade Dunaj - Avstrijski predsednik Thomas Klestil je v torek kanclerja Wolfganga Schuessla tudi uradno imenoval za mandatarja za sestavo nove vlade. Po več kot enournem pogovoru s kanclerjem je predsednik Klestil izjavil, da želi čimbolj stabilno vlado s kar največjo podporo v parlamentu. Kancler Schuessel pa je povedal, da se bo takoj povezal z vsemi tremi v parlamentu zastopanimi strankami, to je s socialdemokrati (SPOe), Zelenimi in svobodnjaki (FPOe). Haider si je znova premislil Celovec - Joerg Haider, ki je v ponedeljek po neuspehu svobodnjakov (FPOe) na nedeljskih volitvah v Avstriji napovedal odstop z mesta koroškega deželnega glavarja, si je znova premislil. Po večurni nočni seji koroških svobodnjakov je namreč sporočil, da bo na čelu koroške vlade ostal do izteka mandata leta 2004, je sporočila avstrijska tiskovna agencija APA. Djukanovit odstopil kot irnogorski predsednik Podgorica - Črnogorski predsednik Milo Djukanovič je v skladu z napovedmi danes odstopil, da bi lahko po zmagi svoje stranke na zadnjih parlamentarnih volitvah postal predsednik vlade v Podgorici. Djukano-vič je že bil črnogorski premier med letoma 1990 in 1997, leta 1997 pa je postal predsednik republike. Potem ko je na letošnjih oktobrskih volitvah zmagala njegova Demokratična stranka socialistov (DPS), pa namerava znova postati črnogorski premier. (STA) TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Lektor: Boštjan Metličar. Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 12.190 tolarjev, za tujino 24.860 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si VOLITVE 2002 SMO DOBRI GOSPODARJI! Z Županom Miroslavom Lucijem o ta hip najboli aktualnih temah v Mestni občini Ptuj. Gospod župan, če se najprej dotakneva komunalnega področja - kak{ni so rezultati preteklega dela in kak{ni načrti za prihodnost? Vesel sem, da smo že leta 1998 končali projekt "Zdrava pitna voda v vsako gospodinjstvo". Da pa bi ta ostala zdrava, smo nadaljevali s {iritvijo kanalizacijskega omrežja. Zavedamo se zahtevnosti projekta pospe-{ene izgradnje kanalizacije, zato i{čemo možnosti pridobivanja mednarodnih sredstev za področje ekologije. V področje, o katerem se pogovarjava, sodi {e cestna infrastruktura. Že v iztekajočem se mandatu smo posodobili veliko lokalnih cest. Tudi v naslednjem mandatnem obdobju jih bomo pospe{eno posodabljali. Zaradi varnosti v cestnem prometu bomo uredili kolesarske poti, pločnike in cestno razsvetljavo. Zaradi težav, ki jih imamo z izgradnjo prej omenjenih objektov ob državnih cestah, bomo zadeve re{evali tako, da bomo te poti izpeljali ločeno od državne ceste, če bodo pripravljeni projekti ostajali v predalih državnih uslužbencev. Kaj pa obvoznica? Ptujska obvoznica je že bila zajeta v državnem proračunu. Žal so posamezni občani Ptuja trasi obvoznice nasprotovali že dvakrat, svoje pa so dodali {e arheologi, ki so tudi naspro- tovali določeni trasi. Naročili smo pripravo novega lokacijskega načrta in ponovno vložili vse svoje znanje in napore, da bi Ptuj čim prej pri{el do ustrezne prometne re{itve. Želimo, da bi ta re{itev ustrezala vsem. Še naprej bomo upo{tevali tako interese domačinov kot stroke. V naslednjem obdobju čaka občino {e en velik zalogaj, in sicer izgradnja Centra za ravnanje z odpadki v Gajkah. Ali bo Mestna občina Ptuj zmogla njegovo izgradnjo? Ker je izgradnja centra za ravnanje z odpadki regijski projekt, bomo del sredstev zagotovili s pomočjo države. Preostala potrebna sredstva bodo zagotovljena iz cene odpadkov in komunalnih taks. Glede na to, da veljajo za občane drugih občin diferencirane cene, bodo tudi ti prispevali del potrebnih sredstev. Želim pa pohvaliti občane Spuhlje, ki so ob zagotovilu, da bo center zgrajen v skladu z veljavnimi standardi in normativi, pokazali zrel odnos do gradnje. Hkrati jim želim ponovno zagotoviti, da bodo neodvisne strokovne in{titucije izvajale redne meritve o vplivih centra na zrak, zemljo in vodo, njihove rezultate pa bomo vsake tri mesece objavljali v glasilu Ptujčan. Župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci, dr. med. Kaj pa druga vpra{anja iz t.i. lokalnega varstva okolja? Zrak je zlasti poleti ob brezvetrju obremenjen z vonjavami iz nekaterih obratov, tukaj mislim na farmo pra{ičev v Dražen-cih in kafilerijo Perutnine Ptuj. Zaradi nesprejete zakonodaje do zdaj {e nismo mogli izvajati rednega merjenja onesnaženosti. Pričakujem, da bodo vsaj {tevilne pritožbe občanov v za- dnjem času vzpodbudile odgovorne v teh obratih k re{evanju teh zares perečih vpra{anj. Pojdiva {e k drugim aktualnim temam. Na področju družbenih dejavnosti je ta zagotovo {olstvo. Področju, ki ste ga omenili, je v mestnem proračunu namenjen velik del sredstev. Pred kratkim smo odprli prenovljeno podružnično {olo Grajena. V občini že zdaj zagotavljamo pogoje za devetletno {olanje na dveh osnovnih {olah. Glede na to, da so vse politične stranke pred volitvami poudarjale potrebo dograditve {ol za de-vetletko, v mestnem svetu ne pričakujem težav za zagotovitev potrebnih sredstev že v prihodnjih dveh letih. Naj dodam, da so dogovori za visoko{olski {tudij na Ptuju v sklepni fazi in tako lahko že naslednjo jesen pričakujemo vpis prvih {tudentov na Ptuju. Ustaviva se {e na področju dela z mladimi. Večkrat sli-{imo, da ste zanje naredili premalo. Ocenjujem, da smo za potrebe mladih v proračunu namenili kar velik del sredstev. Hkrati pa ugotavljam, da so se na posameznih področjih zadeve izrodile, kot npr. Center interesnih dejavnosti, ki ni postal osrednji prostor za preživljanje prostega časa mladih. To moramo v naslednjem mandatu popraviti, morebiti tudi z novimi kadri, in omogočiti uporabo teh prostorov tako Klubu ptujskih študentov, mladinskemu svetu in drugim interesnim skupinam mladih. Sredstva smo in bomo namenjali tudi za športna igrišča in za delo raznih društev, v katera se vključujejo ne samo mladi, ampak občani vseh starosti. Vsako leto študentom za poklice, ki so v naši občini deficitarni, podelimo štipendije. Prav tako skrbimo za pridobivanje socialnih stanovanj, ki so namenjena mladim družinam. Začeli smo z gradbenimi deli na objektu v Čučkovi ulici, kjer bo 12 socialnih stano- vanj. Poleg stanovanj mladim družinam namenjamo stanovanjska posojila za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, novogradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše. Dodatno možnost zaposlovanja mladih vidim v dajanju subvencij za samozaposlitev. Na Ptuju je namreč največ možnosti za zaposlovanje na področju obrti in podjetništva, s subvencijami pa bi mladim po končanem šolanju omogočili lažji začetek njihove poklicne poti. Zavedam se, da na mladih svet stoji, od njih pa pričakujem še več konkretnih pobud in želja, ki jim jih bom pomagal uresničiti. V preteklih mesecih ste imeli v Mestni občini Ptuj računsko sodi{če, ki je opravilo pregled finančnega poslovanja. Glede na to, da računsko sodi{če pri pregledih tudi v ministrstvih ugotavlja napake, me zanima, kaj so ugotovili pri vas? Omembe vrednih nepravilnosti niso ugotovili, bo pa v teh dneh revizijsko poročilo pravnomočno in objavljeno na spletnih straneh računskega sodišča (op. a.: www.gov.si/racs). Ugodno revizijsko poročilo kaže na to, da smo v Mestni občini Ptuj dobro gospodarili s sredstvi davkoplačevalcev. Zato pričakujem, da bodo volivke in volivci tudi to upoštevali in ^H^ mi v drugem krogu volitev za tj župana Mestne občine Ptuj zaupali svoj glas. S svojimi dejanji ^^ bom zagotovo upravičil njihovo zaupanje. 'cj Œ LOVRECIJ GALUF - PR =5 INTERVJU Z VILIJEM TROFENIKOM, KANDIDATOM ZA ZUPANA OBČINE ORMOŽ Za razvoj z razumom Gospod Vili Trofenik, župan občine Ormož in neodvisni kandidat za župana s podporo volivcev, v prvem krogu vam je izkazalo zaupanje 47,7 odstotka občank in občanov. Ti glasovi so za vas zagotovo velika odgovornost za nastop v drugem krogu. Vili Trofenik: Vsak glas posebej mi pomeni izjemno veliko. Pomeni priznanje mojemu dosedanjemu delu in mojim načrtom za dvig kakovosti življenja v na{i občini. Vsem, ki so mojo neodvisno kandidaturo podprli v prvem krogu, se iskreno zahvaljujem. Število občanov in občank, ki stojijo za menoj, mi daje moč ter me utrjuje v prepričanju, da lahko za na{o občino največ storim s preudarnim delom ter s premišljenimi in razumnimi koraki. Pri moji neodvisni kandidaturi me podpirajo tudi politične organizacije, ki si želijo napredovanje na{e občine. Vse to je predvsem moja, pa tudi na{a skupna odgovornost, saj moramo mi sami odločati o na{i prihodnosti in te zahtevne naloge ne bomo prepustili drugim. "ZA RAZVOJ Z RAZUMOM" je slogan, ki spremlja va{o kandidaturo za župana. Vili Trofenik: Razvoj pomeni novo kvaliteto življenja v naši občini. Voditi ga morata razum in racionalna izbira najboljših možnosti. Pri svojem delu sledim logiki in skrbnemu tehtanju med različnimi izbirami. Ključni element izbora pa je dobro na- {ih občanov in občank. Pri tem skrbno sledimo tudi pravičnosti, ki narekuje čim bolj enakomerno porazdelitev izboljševanja pogojev življenja in ustvarjanja za vse generacije in za prebivalce vseh naselij v na{i občini. Na{a skrb velja tako mlajšim kot tudi starejšim generacijam. Slednjim je namenjen nov dom za ostarele. Več pozornosti bomo posvetili še večji dostopnosti zdravstvene oskrbe. Razum pomeni tudi racionalnost, pri tem mislim na sodobno tehnologijo, s katero bomo storitve občinske uprave približali našim uporabnikom. Razvoj z razumom označuje tudi moje čvrsto prepričanje, da je naša prihodnost odvisna od znanja in kreativne energije mladih generacij. Njim zato posvečamo še posebej veliko pozornosti. Kako se povsem konkretno kaže ta usmerjenost k mlaj{im generacijam? Vili Trofenik: To usmerjenost izkazujemo z Gimnazijo in znatnimi sredstvi, ki so bila v preteklosti vložena v razvoj osnovnega šolstva. V prihodnje se bomo v še večji meri posvetili izboljševanju pogojev štipendiranja mladih. Še več energije in sredstev bomo posvečali izboljšavam na področju otroškega varstva ter reševanju stanovanjskih problemov mladih. Predanost kvaliteti življenja že dokazujeta letni in zimski bazen ter obilica odprtih in zaprtih športnih objektov. V bodoče želimo posvetiti večjo pozornost tudi podpori različnim oblikam udejstvovanja mladih. Značilnost preteklega obdobja so tudi vlaganja v obnovo kulturnega bogastva občine. Vili Trofenik: Že sedaj smo lahko ponosni na številne obnovljene kulturne spomenike. Pomembni kulturni in poslovni dogodki v urejenem grajskem kompleksu bogatijo našo občino. Preureditev nekdanje grajske pristave za potrebe muzejske dejavnosti je izziv za prihajajoče obdobje. Podpiranju kulturne ustvarjalnosti, pa tudi športni aktivnosti bomo z vso pozornostjo sledili tudi v prihodnje. Temelj kvalitete življenja pa je predvsem uspe{en gospodarski razvoj. Kaj lahko na tem področju storita občina in župan? Vili Trofenik: Uspešno in učinkovito gospodarjenje naših podjetij in kmečkih gospodarstev sta temelj kakovostnega življenja prebivalcev in prebivalk naše občine. Brezposelnost je na najnižji stopnji v novejši zgodovini občine Ormož, vendar bi želeli še več zlasti novih delovnih mest za mlade ljudi z univerzitetno izobrazbo. Ta rezultat smo izgrajevali z ustvarjanjem pogojev za nova delovna mesta, vlaganji v zaposlovanje, s podpiranjem gospodarskega razvoja in odpiranjem prostora za želene investicije. Drobno gospodarstvo ter številni podjetniški projekti so rasli s pomočjo obsežnih kreditnih potencialov. Kmetijstvo smo razvijali z investicijskimi vlaganji in dodatnimi kreditnimi potenciali. Izgradnja črpališča bodočega namakalnega sistema pa že kaže, da imamo vizijo razvoja te panoge tudi v pogojih gospodarjenja, ki jih bo prinesel vstop Slovenije v Evropsko skupnost. Dotaknili ste se bližajočega vstopa Slovenije v Evropsko skupnost. Kako smo v občini Ormož pripravljeni na spremembe, ki jih prina{a? Vili Trofenik: "Za razvoj občine Ormož, ki ga upravljamo z razumom, je vredno priti na volitve tudi prvega decembra" Vili Trofenik: Evropska skupnost k nam prinaša nove pogoje kmetovanja, na kar se bomo pripravili z izgradnjo namakalnega sistema. Prihodnost Evrope regij je regionalizem in s tem naša priložnost, da Ormož postavimo v središče tega dela Slovenije. Pomembna sprememba bo nastala, ko se bo sedanja državna meja preoblikovala v zunanjo mejo Evropske unije. Ta bo prinesla nove priložnosti za rast in razvoj predvsem v obliki investicij v objekte delovanja državnih organov. Pogosto izpostavljate kakovost življenja v občini Ormož. Kako pomembno je pri tem vpra{anje zdrave pitne vode? Vili Trofenik: Element kakovostne pitne vode je po mojem čvrstem prepričanju osrednja točka zdravega življenja naših občanov in občank. Izgradili smo sodoben vodovodni sistem, ki že sedaj pokriva 96% ozemlja naše občine. Prizadevali si bomo, da bo v prihodnje ta delež narasel na 100%, kar pomeni zdravo in kakovostno pitno vodo za vsa gospodinjstva. Celovit sistem zagotavljanja zdrave pitne vode bo dopolnila še izgradnja zadnje faze bogatenja podtalnice. Od pomembnih vlaganj v preteklosti je potrebno izpostaviti še izboljšave kanalizacijskega sistema in izdatna sredstva, ki smo jih vložili v čistilno napravo. Poleg zdrave pitne vode in človeku prijaznega življenjskega okolja nas vse močno zaposlujejo problemi, povezani s prometno infrastrukturo. Ka-k{ni so va{i načrti na tem področju, ki nenazadnje pomeni varnost prebivalcev občine Ormož? Vili Trofenik: Ves čas delovanja imamo pred očmi varnost vseh nas. Izgrajujemo jo z vsemi že prej omenjenimi sistemi, seveda pa pri tem ne moremo prezreti prometne varnosti. V prihodnje se bomo posvetili izgradnji hitre ceste ter novega mostu čez Dravo pri Ormožu. Pomembna vlaganja načrtujemo še na področju modernizacije in dopolnitve prometne infrastrukture, od avtobusnih postajališč, pločnikov, kolesarskih stez do reševanja problematike parkirišč. Cestno omrežje je, skratka, potrebno te- meljito posodobiti ter izgrajevati varen in prijazen prostor za kakovostno življenje. Pomembno vprašanje za re-{evanje na{ih skupnih problemov je tudi enovitost celotnega ozemlja občine. Ali nam sedanji obseg, samostojnost in enovitost občine prina{ajo več prednosti ali slabosti? Vili Trofenik: Trdno verjamem, da so samostojnost ter enovitost občine Ormož, njena sedanja podoba ter obseg naša prednost za reševanje skupnih problemov. Izbrana strategija razvoja je usmerjena v izkoriščanje vseh razvojnih možnosti. Pri tem sledimo razumu, skrbnemu načrtovanju in izbiranju najboljših rešitev za vse. Za naš napredek poleg vizije potrebujemo tudi izkušnje in sposobnosti upravljanja z občino in s sredstvi, ki jih potrebujemo za izpolnitev naših načrtov in želja. Pri tem je pomembno, da znamo izkoristiti poti in načine, preko katerih lahko iz državnih skladov pripeljemo potrebna sredstva za enakomerno obogatitev življenja v vseh krajevnih skupnostih. Na tem področju smo v preteklem obdobju že dosegli pomembne uspehe. Se bolj pa jih bomo lahko izkoristili v prihodnje, saj se na tem polju že kažejo nove priložnosti. Naša ambicija mora biti, da postane občinsko središče tudi pomembno subregional-no središče. Razvijali se bomo in rasli v pomembno regionalno središče. Izgrajevali in dopolnjevali bomo ustrezno infrastrukturo ter skrbeli za ugodne pogoje in razcvet gospodarjenja. Pri tem bomo sledili razumu ter premišljenim korakom, s katerimi gradimo kakovostno življenje v prijaznem in varnem okolju. P.R. VOLITVE 2002 V nedeljo drugi krog Po vsej Sloveniji se bodo v nedeljo, 1. decembra, ponovno odprla volišča. Tokrat za drugi krog volitev predsednika republike in za volitve županov v občinah, kjer prvi krog volitev, 10. novembra, še ni dal dokončnega rezultata. Kot je znano, se za fukncijo predsednika države v drugem krogu potegujeta sedanji predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnov{ek, kandidat LDS, in državna tožilka Barbara Brezigar, neodvisna kandidatka s podporo Koalicije Slovenija. V prvem krogu je dr. Janez Drnovšek prejel 506.669 ali 44,40 odstotka glasov, Barbara Brezigar pa 350.951, ali 30,76 odstotka glasov. Ob volitvah predsednice oziroma predsednika države bo v nedeljo {e drugi krog volitev županov v občinah, kjer je bilo v prvem krogu več kandidatov in nobeden od njih ni prejel večine, torej nad 50 odstotkov veljavnih glasov. Županske volitve bodo potekale v 61 slovenskh občinah od 193. Na na{em {ir-{em območju je drugi krog volitev župana potreben v petih občinah. V nadaljevanju torej {e enkrat predstavljamo deset kandidatov, ki se bodo v nedeljo pomerili na volitvah za župane občin Ptuj, Ormož, Videm, Kidričevo in Maj{perk. JB PTUJ / MIROSLAV LUCI, DR. MED. IN DR. ŠTEFAN CELAN Miroslav Luci Miroslav Luci pred občane mestne občine Ptuj ne stopa z velikimi in nerealnimi obljubami. Kot doslej bo deloval povezovalno, s svojimi prihodnjimi odločitvami pa prispeval, da se bo mestna občina Ptuj tudi v bodoče razvijala v dobro vseh. Skladno z večkrat izraženimi pobudami bo funkcijo opravljal poklicno. "V prvem krogu so mi volivke in volivci namenili visoko podporo - 44,97 odstotka. Verjamem, da bo v drugem krogu podpora {e vi{ja. Občane mestne občine Ptuj vabim, da se v čim večjem {tevilu udeležijo volitev, na katerih naj po lastni presoji po demokratični poti izvolijo svojega župana. Vesel bom, če boste v nedeljo glasovali zame, da bomo skupaj soustvarjali uspe{no in priznano mestno občino Ptuj." Dr. Stefan Celan Življenje je dr. Štefana Čelana izučilo, kako pomembno je, če si sposoben gospodariti v slogi, hkrati pa, da je mogoče nekaj doseči le, če si sposoben ponuditi roko sočloveku. V slogi je namreč moč, ki jo posamezniki nikoli ne morejo doseči. "Načelo sodelovanja in nude-nja pomoči drugim mi v glavnem koristi {e danes. Dobro so mi ljudje v glavnem vedno vračali z dobrim. To je tudi pripomoglo k temu, da sem na koncu doktoriral iz tehni{kih znanosti na področju kemijske tehnolo- gije. Tako uspe{nega volilnega rezultata v prvem krogu si tudi ne znam razlagati drugače kot le vračanje dobrega za dobro. Uspe{no sklenjena programska koalicija pred drugim krogom volitev me ponovno prepričuje, da ljudje verjamejo v dobro." KIDRICEVO / JANKO BAŠTEVC IN ZVONIMIR HOLC Janko Baštevc Pred drugim krogom lokalnih volitev kandidat za župana občine Kidričevo Janko Ba{tevc svojim volivkam in volivcem sporoča: V nedeljo, 1. decembra, se boste v drugem krogu volitev za župana občine Kidričevo odločali o sebi. Odločitev ni lahka. Pri va{i odločitvi vam je lahko v pomoč odločitev pametnih in modrih ljudi v občini Kidričevo, na čelu z županom Alojzem Šprahom, ki so se odločili zame, saj me dobro poznajo in vedo, da sem vreden zaupanja ter da sem kot župan sposoben voditi občino Kidričevo v dobro vseh občanov, pa naj bodo to "gorja-ki" ali "spodnjaki." S podpisano koalicijsko pogodbo med LDS, SLS in DeSUS imamo v občinskem svetu zagotovljeno večino pri odločanju, na{ skupni program pa je zapisan v pogodbi. Z izvolitvijo mene za župana občine Kidričevo vam obljubljam, da ga bom tudi uresničil. Ob priložnosti, ki mi je dana, da vas lahko nagovorim prek cenjenega Tednika, vam želim lep zadnji mesec v letu 2002, praznični december, vo{čim Vam vesele božične praznike ter želim srečno, zdravo in zadovoljno leto 2003. Verjamem v Vas in Vi lahko verjamete vame!" Kandidat za župana občine Kidričevo Zvonimir Holc volivke in volivce občine Kidričevo pred drugim krogom županskih volitev opozarja predvsem na najpomembnej{e točke iz skupnega programa: "Na{e najpomembnej{e skupne naloge so: upo{tevanje na referendumu izražene volje ljudi proti sežigalnici, bolj{a za{čita izvirov pitne vode in izbolj{an-je bivalnih pogojev vseh obča- Zvonimir Holc nov. Zaključiti začete projekte osnovnih {ol Cirkovce in Kidričevo ter izgraditi stanovanjski blok in dom ostarelih v Kidričevem. Na družbenem področju je potrebno doseči izbolj{anje zdravstvenih razmer, pomoči invalidom, izbolj{ati otro{ko varstvo, socialne razmere in zagotoviti normalno delo vseh dru{tev. Izbolj{ati je potrebno informiranje, zagotoviti redno izdajanje občinskega glasila in poenotiti kabelski TV-sistem. Zagotoviti je potrebno okolju prijazno kmetijstvo in industrijo ter navsezadnje prijazno občinsko upravo in možnost urejanja vseh osebnih dokumentov v domači občini. Volivke in volivce vabim, da nas podprete v drugem krogu volitev za župana!" (-OM) MAJŠPERK / MAG. DARINKA FAKIN IN FRANC BEZJAK Mag. Darinka Fakin Pred pomembno nedeljsko odločitvijo je kandidatka za županjo občine Maj{perk mag. Darinka Fakin za Tednik svojim občanom povedala: "Najprej se želim zahvaliti vsem volivkam in volivcem, ki so me podprli že v prvem krogu volitev. Tako visoka podpora potrjuje pravilnost moje odločitve, da kandidiram. Predvolilni program je namenjen predvsem predstavitvi programov razvoja na{e občine, pogledov na to, kaj je potrebno v občini urediti in kaj spremeniti. Potrebno je torej obdržati tudi človeka vreden odnos do protikandidata. Upam, da mi je to tudi uspelo, čeprav je bilo včasih kar pretežko poslu{ati neresnice. Seveda je pred nami drugi krog volitev in v podporo moji kandidaturi so se zraven moje SLS - Slovenske ljudske stranke in Demokratične stranke upokojencev - DeSUS pridružile {e ZLSD, SMS in LDS. Na koncu vas želim le {e povabiti, da v nedeljo pridete na volitve in s tem prispevate, da bo vodstvo občine tudi po va{i zaslugi tak{no, kot ga želite. Franc Bezjak Kandidat za župana občine Majšperk Franc Bezjak se pred nedeljskim drugim krogom volitev na volivke in volivce obrača takole: "Spo{tovani občani! Ne želim Vam dajati lažnih obljub in vas zavajati pred nedeljsko odločitvijo, zato vam sporočam: delo, ki smo ga do sedaj opravili v občini Maj{perk, nam je vsem v ponos. Skupaj smo gradili in obnavljali. Varčevali smo, iskali denarno podporo v državi in jo tudi pridobili. Tudi sami ste svoje prispevali. Sadovi na{ega dela so vidni. Pripravljen sem {e naprej voditi občino Maj{perk, predvsem v dobro in korist vseh občanov. Projekti so začrtani in se izvajajo. Končani bodo {ola, vodovod, ceste... Delo ne bo lahko, toda skupaj bomo zmogli kot do sedaj. Nihče nima na{e občine tako rad, da bi nam podaril denar. Sami ga moramo pridobiti. Pripada nam, do njega bomo pri{li z nesebičnim in skupnim delom ter s sodelovanjem. Vabim vas na volitve, odločitev je v va-{ih rokah!" (-OM) ORMOŽ / VILI TROFENIK IN ALOJZ SOK V nedeljo se bosta na lokalnih volitvah za župana občine Ormož pomerila dva državna poslanca. Vili Trofenik, ki je dva mandata tudi župan občine Ormož in je kandidiral s podpisi občanov, ter Alojz Sok, kandidat Koalicije Slovenija. V prvem krogu je Vili Trofenik zbral 47,71, Alojz Sok pa 35,43 odstotka glasov. Vili Trofenik Vili Trofenik je povedal, da so tokratne volitve potekale v drugih okoljih in da je to imelo svoj vpliv. Za lokalne volitve pa je značilno, da sta LDS in ko- alicija dveh strank prvič nastopili vsaka s svojim kandidatom, zato je pri{lo do večje razpr{e-nosti glasov. Z rezultatom prvega kroga je zadovoljen. Njegovo neodvisno kandidaturo podpirata SLS in DeSUS. Na vpra{a-nje, ali ima tudi podporo LDS, je Trofenik odgovoril, da ne. "V drugem krogu pričakujem ustrezen rezultat - zmago," je dejal Vili Trofenik. Alojz Sok Alojz Sok pravi, da so volivci pokazali voljo do sprememb. S svojim rezultatom je zadovoljen, saj gre za skupno delo dveh strank. Na vpra{anje, ali so se dogovorili za podporo LDS, je povedal, da so pogovori na pobudo LDS potekali pred prvim krogom volitev, vendar do kak-{nega konkretnega rezultata niso pri{li. "Zato javne podpore ne bo, vendar če so člani LDS mislili resno, da je čas za spremembe, bodo volili mene", je povedal Alojz Sok. (vki) VIDEM / FRIDERIK BRACIC IN BRANKO MARINIC Friderik Bračič Friderik Bračič je kandidat SLS s podporo Zelenih Vidma, DeSUS-a in SMS. Pred drugim krogom volitev se zahvaljuje volivcem za podporo v prvem krogu in jim sporoča: "Še enkrat prosim za va{ glas, ki bo {e kako pomemben. Za skladen razvoj na{ih krajev in čim bolj{e življenje na{ih ljudi potrebujem {iroko podporo občanov, zato vas vabim, spo{tovane volivke in volivci, da pridete na volitve in si izvolite župana, kakr{nega si želite." Prepričan je, da lahko z izku{njami, pridobljenimi pri vodenju svojega podjetja in kot predsednik občinskega sveta v prej{njem mandatu, lahko veliko pripomore k razvoju občine Videm. Zavzemal se bo za enakomeren razvoj po celotni občini, za hitrej{i razvoj gospodarstva in kmetijstva ter odpiranje novih delovnih mest, za razvoj turizma na podeželju ter ohranjanje poseljenosti. Njegov volilni moto je: "Z vami za lep{i jutri!" Branko Marinič je kandidat SDS, s podporo stranke NSi. V prvem krogu je prejel 1204 glasove, za kar se svojim volivcem iskreno zahvaljuje in upa, da bo Branko Marinič skupaj z njimi 1. decembra slavil zmago. Volivcem sporoča: "Imam program bodočega razvoja občine Videm, v njem vidim lep{o bodočnost na{ih preprostih, delovnih ljudi. Zame je vsak človek naj-pomembnej{i!" Njegova osnovna skrb bo skladnej{i in stabilnej{i razvoj. Pomembne naloge so izgradnja vodovodnega in kanalizacijskega sistema, stanovanj za mlade družine, vrtca in {ol. Poskrbel bo za oskrbo starej{ih, zdravstveno varstvo ter {tipendiranje mladih. Njegov poudarek bo na izbolj{anju lokalne infrastrukture, razvoju kmetijstva, turistične ponudbe z izkori{čanjem termalne vode in bližine bodoče Evropske meje. Spodbujal bo delovanje dru{tev in v aktivnosti občine pritegnil vse njene občane. IZ OBČIN ormož / JANŠA IN BAJUK V PODPORO SOKU Prejšnji četrtek je bilo v kulturnem domu družabno srečanje v podporo županskemu kandidatu Alojzu Soku. Gosta večera sta bila predsednik NSi dr. Andrej Bajuk in predsednik SDS Janez Janša. Dr. Bajuk je poudaril, da se zaostrujejo razlike med ljudmi in regijami ter razkorak med besedami in dejanji. Prisotne je pozval, naj na lokalnih in državnih volitvah volijo za predstavnike Koalicije Slovenija, ne zato, ker so njihovi, ampak zato, ker so samo najboljši dovolj dobri. Janez Janša je obudil spomin na Ormož iz časov zadnje vojne in opozoril, da pa napredka, ki je sledil, nismo bili vsi enako deležni. Pohvalil je Sokovo delo v parlamentu, saj menda do leta 2000, ko je prišel v parlament Alojz Sok, tam ni bilo slišati glasu iz Ormoža, čeprav smo poslanca imeli. Sok se je zahvalil volivcem za podporo in ne glede na izid volitev ponudil svoje sodelovanje. V kulturnem programu sta nastopili vokalni skupini Okarina in Credo ter Tanja Vau-potič z literarnim izborom. (vki) sv. ana / PRVA SEJA NOVEGA OBČINSKEGA SVETA V petek, 22. novembra, so se na prvi seji sestali svetniki občinskega sveta občine Sv. Ana. Imenovali so tričlansko mandatno komisijo in potrdili mandat župana Bogomirja Ruhitelja, potrdili so tudi mandate devetim občinskim svetnikom (Karl Škr-lec, Jože Srčič, Franc Bruher, Janez Brancelj, Ivan Rožman, Silvo Slaček, Drago Ruhitelj, Feliks Berič In Marjan Bračko). Nato so imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo Feliks Berič, Marjan Bračko in Karl Škrlec. Na dnevnem redu pa so imeli tudi točko imenovanja podžupana, ki pa jo je z dnevnega reda za nedoločen čas umaknil župan Bogomir Ruhitelj. (zš) OD TOD IN TAM IZ OBČIN sela / POGOVOR Z MINISTROM FRANCEM BUTOM Ene od predstavitev kandidata SLS za župana občine Videm Friderika Bracica, se je v soboto na Selih udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, ter predsednik SLS. mag. Franc But. To je bila za številne udeležence, ki so napolnili tamkajšnjo kulturno dvorano priložnost, da se neposredno seznanijo z aktualnimi problemi kmetijstva, ki so vezani na mlečno afero in zadnji del pogajanj za vstop Slovenije v Evropsko unijo. Glede težav z ugotovljeno prisotnostjo prepovedanega antibiotika kloramfenikol v mleku je minister But zagotovil, da bo ministrstvo storilo vse, da se bo ugotovil dejanski izvor prepovedane substance v mleku in da bo država pomagala vsem, ki so v tej aferi nedolžni in neupravičeno trpijo pritisk javnosti ter materialno škodo. Navedel je tudi nekaj pozitivnih dosežkov slovenskih pogajalcev, ki se prav v tem času borijo za čim boljši položaj Slovenskega kmetijstva znotraj Evropske unije. Dokončni rezultati pogajanj bodo znani v nekaj dneh, napovedal pa je pozitiven izid pogajanj tako na področju kvot kmetijskih pridelkov, kot višine bodočih kmetijskih subvencij. Kot predsednik stranke je mag. But izrazil podporo kandidatu SLS za župana občine Videm. (jb) kidričevo / V NOVEM OBČINSKEM SVETU 17 ČLANOV Kot smo že poročali, se je za župana občine Kidričevo v prvem krogu lokalnih volitev potegovalo kar šest kandidatov, največ glasov pa sta prejela kandidat SDS Zvonimir Holc iz Kungote, ki je prejel 26,56 odstotka glasov, ter kandidat LDS Janko Baštevc iz Cirkovc, ki je prejel 26,29 odstotka glasov. Za župansko mesto se bosta potegovala v drugem krogu volitev, 1. decembra. Novi občinski svet sestavlja 17 članov, od katerih je največ, kar 6 mandatov dobila Liberalna demokracija Slovenije, 3 mandati pripadajo SDS, tudi neodvisna lista proti sežigalnici je dobila 3 mandate, stranki SLS pripadata 2 mandata, po en mandat pa so dobili Zeleni, DeSUS in Nsi. Svetniki LDS so Jožef Murko iz Lovrenca, Branko Valentan iz Apač, Anton Bab{ek iz Šikol, Vladimir Forbici iz Strnišča, Zoran @unko iz Sp. Gaja pri Pragerskem in Milena Purg iz Kidričevega. Iz vrst SDS so svetniki Anton Panikvar iz Kungote, Marijan Petek iz Apač in Anton Leskovar iz Lovrenca. Iz samostojne liste proti sežigalnici so svetniki Franc Planin{ek iz Ple-terij, Marija [kafar iz Strnišča ter Anton Sagadin iz Mihovc^ Iz vrst SLS sta svetnika Mihael @it-nik iz Starošinc in Dragica Vtič iz Kidričevega, iz vrst Zelenih je svetnik Slavko Fegu{ iz Njiverc, iz DeSUS-a Srečko Lah iz Pon-grc, iz stranke NSi pa Jože Medved iz Lovrenca. (-OM) ORMOŽ / OKROGLA MIZA LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE (LAS) Da bi zmogli rdi ne..., Lokalna akcijska skupina iz Ormoža je pripravila okroglo mizo o drogah. Vodila jo je predsednica skupine Majda Kecek, ki je v goste povabila dr. Andreja Kastelica in Mojco Hvala Cerkovnik iz ustanove Odsev se sliši, predavali pa so tudi clani skupine psiholog mag. Aleš Friedl, mag. Vladimir Auer, dr.med. iz Psihiatrične bolnišnice Ormož in kriminalistični inšpektor Stanko Ivanuša iz Policijske uprave Maribor. Obisk gimnazijcev je bil velik. Ob tej priložnosti je LAS izdal tudi bilten, v katerem so nanizali razli~ne teme. Pisali so o tobaku, o delovanju LAS-a v Ormožu, o prisotnosti drog pri nas, o zvezi med odvisnostjo od alkohola in nedovoljenih drog, opozorili so na možnost sodelovanja pri svetovalnem telefonu za odvisnost 08063738 ter o možnosti civilnega služenja vojaškega roka v ustanovi Odsev, kjer se ukvarjajo s po-mo~jo zasvojenim. Ustanova se ne bori proti drogam in tistim, ki jih uživajo, ampak poskuša ozaveš~ati ljudi o pomenu lastnega zdravja, u~ijo o zdravem na~inu življenja, prepoznavanju ~ustev, ustreznejšem sporazumevanju in si prizadevajo za ve~jo samozavest. Dr. Kastelic je povedal, da povzro~a tobak ve~ smrti kot promet, alkohol in droge skupaj, ne trpi pa le zdravje, ampak tudi splošna kvaliteta življenja posameznika. Opozoril je, da je, sode~ po rezultatih raziskav, že okrog 50 odstotkov mladih do 20 let v Sloveniji poskusilo marihuano. LAS je ob tej priložnosti pripravil tudi dve razstavi, eno v prostorih gimnazije, drugo pa v izložbi na Ptujski 7. vki ^^m torn markovci / PRVA SEJA NOVEGA OBČINSKEGA SVETA Na prvi seji novega 11-članskega sveta občine Markovci, ki jo bo tudi v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju vodil ponovno izvoljeni župan Franc Kekec, so v ponedeljek, 26. novembra, uvodoma imenovali tričlansko mandatno komisijo, ki je s pomočjo predsednika občinske volilne komisije podala svetnikom uradni izid novembrskih volitev. Ker komisija ni sprejela nobenih pritožb na postopek izvedbe volitev in tudi ne na nepravilnosti, so lahko občinski svet konstituirali ter soglasno potrdili vse mandate za njegove člane. Na predlog župana Franca Kekca so za podžupana občine Markovci izvolili dosedanjega podžupana Franca Kostanjevca. Zatem so izvolili še 3-člansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in ji naložili, da do naslednje seje, predvidoma sredi decembra, pripravi predloge za sestavo delovnih teles občinskega sveta. (-OM) praga / NA SREČANJU MLADIH TUDI PTUJČAN Nedavnega protestnega srečanja mladih, ki so ga pripravili ob vrhu zveze NATO v Pragi, se je s ptujskega območja udeležil tudi predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl. Za Radio Ptuj je povedal, da so mladi iz vsega sveta odločno proti širitvi zveze NATO, saj sta po njihovem mnenju skupaj z Evropsko unijo ena glavnih krivcev za vse slabši ekonomski in socialni položaj ljudi, še posebej pa to čutijo vsi mladi, ki pogrešajo predvsem svobodo in pravo demokracijo. (-OM) ptuj / MLADI OB DNEVU BOJA PROTI AIDSU V petek, 29. novembra, med 10. in 12. uro bo v centru Ptu- »OR.ORP.I^^^..,,. mmr-- Družba za časopisno in radijsko dqavnost líADiaTEDNIK, d.o.o., IÍADIO-TEDNIK p.p. 95, Raičeva 6,2250 l>tijj, tel.: 02/749-34-10, faks: elekttonsb poŠta: nabira In lkdrBdl»tedntk.sl, spletne strani: htlpi77w«vw.radl(>tednlk.ii Tgfcžrpsg- ja, pred Mercatorjevo Blagovnico, potekala tradicionalna akcija Mladega foruma ZLSD Ptuj ob dnevu boja proti aidsu. Mladi bodo mimoidočim delili brošurice, ki informirajo o tej kugi 21. stoletja, in pentljice. S tem želijo mladi tudi pokazati, da jim ni mar za današnji svet. (-OM) dragovič / 90 LET ELIZABETE OSTERC Prejšnjo soboto je bila nevsakdanja slovesnost v Drago-viču 33 v občini Juršinci, kjer je praznovala svoj 90. rojstni dan Elizabeta Osterc. Rojena je bila 17. oktobra leta 1912 v Dragoviču. Slavljenka je vse svoje življenje preživela ob trdem kmečkem delu, pridno pa je tudi gospodinjila. Poročila se je leta 1949, vendar je že 13 let vdova. V zakonu je rodila 5 otrok, od katerih je živ le še sin Tonček, s katerim preživlja jesen svojega življenja. Ob 90-letnici so ji praznovanje popestrili številni prijatelji in sosedje, vsi skupaj pa so pogrešali koga iz občine Juršinci, kjer bi se ene svojih najstarejših občank lahko spomnili. (-OM) ptuj / CENTER ZA SOCIALNO DELO OB 5. DECEMBRU Center za socialno delo Ptuj bo ob 5. decembru, svetovnem dnevu prostovoljstva, predstavil projekte, ki jih izvajajo prostovoljci na področju socialnega varstva. Ob delavnicah bodo predstavili še lutkovno igro za otroke. Predstave bodo ob 9., 10. in 11. uri v prostorih PC Domino, Tr-stenjakova ul. 5, in od 14. ure dalje v Supermestu. Starše in otroke vabijo na prireditve in delavnice, saj bodo spoznali marsikaj novega. ormož / DAN ODPRTIH VRAT Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic so v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož pripravili dan odprtih vrat. Na ta dan so bili vsi zamudniki oproščeni zamudnine, bralcem, ki jim je poteklo članstvo, so podarili članarino, na novo vpisani člani pa so bili ob vpisu oproščeni plačila članarine. Knjižnico je obiskal tudi literat Franček Bohanec, ki je predstavil svojo novo knjigo Odsvi-tanje, v kateri je objavil izbor svojih literarnih del. ormož / VOŠČIMO S SRCEM Danes bo v prostorih Gimnazije Ormož potekala izobraževalna delavnica z naslovom Voščimo s srcem. Vodila jo bo Bernarda Gašparec, prisotne pa bo seznanila z izvirno tehniko izdelovanja novoletnih voščilnic. Prihodnji četrtek pa bodo gimnazijci in krajani z Janezom Žižkom izdelovali okraske iz slame. Delavnice potekajo v okviru dnevov odprtih vrat, pričnejo pa se ob 16. uri. dornava/ PRODAJNA RAZSTAVA Sekcija za aranžiranje, ki deluje v okviru Turističnega etnografskega društva Lukari, v Dornavi pripravlja razstavo na temo Polepšajmo praznične dni z izdelki iz naravnih materialov. Razstava bo odprta v petek od 17. do 20. ure, v soboto od 9. do 20. ure in v nedeljo od 7. do 15. ure. Razstava bo na ogled v prostorih društva nad vaško kulturno dvorano. Na ogled bodo adventni ven-čki, venčki za vrata, cvetlični in praznični aranžmaji. Na razstavi bodo predstavljeni tudi izdelki, ki so na osnovi komisije za ocenitev izdelkov domače in umetne obrti prejeli naziv izdelek domače obrti. (MS) dornava / ZADNJA SEJA OBČINSKEGA SVETA V STARI SESTAVI V petek se je zadnjič v stari sestavi sestal občinski svet občine Dornava. Svetniki so najprej pregledali sklepe s prejšnje seje. Nekateri svetniki so želeli od župana dodatna pojasnila okrog zaposlitve komunalnega delavca Janka Petka, ki je po delovni nezgodi na čakanju. Župan Franc Šegula je pojasnil, da na občini nimajo primernega dela, kot to zahteva zakon o delovnih razmerjih glede na njegovo invalidnost. Dodal pa je še, da celotno zadevo v imenu občine zastopa pooblaščen odvetnik. V nadaljevanju so svetniki sprejeli odlok o spremembi proračuna občine Dornava za letošnje leto. Odhodki znašajo nekaj več kot 248 milijonov tolarjev, prihodki pa 239 milijonov tolarjev. Med pregledom dela za preteklo {tiriletno obdobje je župan povedal, da so vložili v investicije okrog 530 milijonov tolarjev, kar je za njihov skromni proračun veliko. Še posebej so veseli, da jim je uspelo izboljšati komunalno infrastrukturo. V vaškem odboru Po-lenšak so v štiriletnem obdobju namenili za investicije 110 milijonov tolarjev, v vaškem odboru Žamenci 61 milijonov, v vaškem odboru Dornava 70 milijonov in investicijo za iz- gradnjo pločnikov, v vaškem odboru Mezgovci pa 70 milijonov tolarjev. Ugotavljajo tudi, da so v občino Dornava dobili okrog 90 milijonov nepovratnih sredstev ter 280 milijonov namenskih sredstev iz Ministrstva za šolstvo in šport za izgradnjo osnovne šole v Dor-navi. Ugotavljajo pa, da je vsako leto teh sredstev manj. Na seji so govorili tudi o negativnem sevanju mobitelove-ga oddajnika, ki je pritrjen na gasilskem stolpu sredi naselja v Dornavi. Svetniki so se strinjali, da ustrezne službe podajo mnenje o morebitnem negativnem vplivu na okolje, ter dodali, da se estetsko ne poda okolju. Ob koncu je župan še informiral svetnike o nadaljnjih aktivnostih v zvezi z baročnim dvorcem v Dornavi. (MS) ptuj / MLADI FORUM OB DNEVU BOJA PROTI AIDSU Pred Mercatorjevo blagovnico na Novem trgu na Ptuju bo jutri, 29. novembra, med 10. in 12. uro potekal tradicionalni projekt Mladega foruma ZLSD Ptuj ob dnevu boja proti aidsu - prvem decembru. Clani bodo mimoidočim delili brošure s podatki o bolezni, kondome in pentlje. S projektom želijo pokazati, da se zavedajo vseh problemov današnje družbe, tudi aidsa, ki mori tudi zaradi neobveščenosti. ptuj / ZAKLJUČNO SREČANJE DIABETIKOV Ptujski diabetiki bodo zaključno prireditev oziroma družabno srečanje, s katerim se bodo poslovili od uspešnega leta 2002, organizirali v torek, 17. decembra, v gostilni Gastro. Cena za večerjo je 1600 tolarjev po osebi. Prijave sprejemajo vsak dan v diabetolo-ških ambulantah ter 4. in 11. decembra na sedežu društva. ptuj / INTERA, PODJETJE ZA SPLETNE REŠITVE Na Osojnikovi cesti 6 je podjetje Intera, d.o.o., Ptuj 22. novembra odprlo svoje poslovne prostore. Gre za podjetje mladih izobražencev, ki ponujajo storitve celotnega pristopa in visoko kvalitetnih spletnih rešitev. Ponašajo se tudi z lastnim raziskovalnim in razvojnim oddelkom, kjer razvijajo in načrtujejo nove aplikacije in sisteme na področju uporabe novih tehnologij pri elektronskem poslovanju. Strankam ponujajo le najkvalitetnejšo programsko in strojno opremo. Direktor družbe Intera je Davorin Gabrovec. (MG) MARKETING Etika v oglaševanju - 2. del Osnovna naloga oglaševanja je širjenje informacij o izdelkih, storitvah, idejah in organizacijah posameznim javnostim v družbi, s čimer odigrava enakovredno vlogo drugim informacijam v procesu množičnega komuniciranja. Od drugih informacij ga loči dejstvo, da je to plačana, prepoznana in podpisana informacija, ki skuša poleg informiranja prepričevati javnosti in vplivati na spremembo določenih stališč. Smisel dejavnosti je vzpostavitev dvosmerne komunikacije med potrošnikom in ponudnikom ter končni cilj zadovoljitev želja obeh strani. Kljub vsem načelom pa lahko pride do kršenja oglaševalskih pravil in etičnega kodeksa. Žal je v pretekli številki izpadlo nekaj vrstic, zato še enkrat povejmo, da za spoštovanje kodeksa skrbi Slovensko oglaševalsko združenje (SOZ) in njegovo častno razsodišče. Kodeks se navezuje na pravne norme, ki veljajo v Sloveniji, v celoti pa ga lahko preberete na spletnih straneh www.soz.si. Tukaj pa si poglejmo posamezne člene kodeksa in njegova osnovna sporočila. Oglaševalski kodeks je nastal na podlagi ustavnih določil in zakonodaje, temelji pa na poštenosti, resničnosti in varovanju zasebnosti. Zanimiv je 3. člen, ki govori o dostojnosti. Na podlagi tega člena je bila prepovedana objava kar nekaj oglasov (med njimi tudi dvoumen oglas enega ptujskega podjetja). Sedmi člen določa (o tem smo že govorili), da morajo biti oglaševalska sporočila oblikovana in predstavljena na način, ki jih že na prvi pogled loči od ostalih informacijskih sporočil. Oglasi morajo biti odgovorni do družbe in porabnikov (ne smejo izkoriščati apelov na strah, ne smejo prikazovati motivov kajenja, nasilja nad ljudmi in živalmi ipd. na način, da te pojave spodbujajo oz. odobravajo). Oglasi ne smejo žaliti verskih in ateističnih čustev državljanov ter omalovaževati ostalih izdelkov in oglaševalcev. Posebna pozornost je namenjena otrokom in mladostnikom (več o tem v prihodnje). Prepovedano je zlorabljanje tujih blagovnih znak ter posnemanje oglasov in idej drugih oglaševalcev. Kodeks tudi natančno opredeljuje, kako se lahko v oglasih navedejo cene, ki morajo biti jasne in z DDV, navedeno pa mora biti tudi, kaj natančno je vključeno v ceno izdelka. Pri brezplačnih izdelkih pa je potrebno navesti postranske stroške, ki lahko nastanejo ob nakupu in dostavi. V naslednjem tednu si bomo pogledali posebne določbe, ki se tičejo alkohola, zdravil, »zdravih«ivil in podobnih skupin izdelkov.» Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali fidel_f^-rever@yahoo.com. Vaši komentarji, vprašanja in pripombe bodo dragoceno vodilo pri ustvarjanju kolumne. Marjan Ostroško univ. dipl. komunikolog AKTUALNO Koalicila za drugaien Ptuj -prava odloiitev Po podpisu Programske koalicije za drugačen Ptuj, ki jo je podpisalo sedem od devetih strank, ki imajo svetnike v občinskem svetu Mestne občine Ptuj in Lista krajevnih skupnosti mesta Ptuj, se je v Mestni občini Ptuj pojavilo veliko različnih mnenj. Od tistih, ki to dejanje podpirajo, do tistih, ki v takem početju vidijo predvsem slabosti. V demokratičnih večstrankarskih državah razvitega sveta, kamor sodi tudi Slovenija, se obi~ajno stranke povezujejo na tri načine. Prvi na~in, ki so ga sposobne izpeljati le demokratično najbolj razvite države, predstavlja povezovanje strank na podlagi skupnega programa. Pri tem načinu se stranke povežejo pred volitvami. S tem načinom volivke in volivci jasno vedo, koga in zakaj volijo. Možnost prevare volivk in volivcev je pri tem načinu dela zelo majhna. Drugi način povezovanja strank poteka po zaključenih volitvah. Ta način je znatno enostavnejši, saj so volilni rezultati znani. Pri tem načinu dela so volivke in volivci velikokrat nezadovoljni, saj se le malo predvolilnih obljub izpolni. Stranke se namreč lahko vedno izgovarjajo, da morajo zaradi ljubega miru ne- prestano popuščati in se usklajevati z nasprotniki. Tretji način povezovanja strank se včasih izvede že med potekom mandata. Ta primer smo imeli v Sloveniji leta 2000, ko je SLS izstopila iz obstoječe koalicije in je ustanovila novo - s tedanjo SDS in SKD. Programska koalicija za drugačen Ptuj torej predstavlja najsodobnejši način povezovanja političnih strank. Pomembno je povedati, da so se v to koalicijo združili tisti, ki so ZA BOLJŠI JUTRI SLEHERNE OBČANKE IN OBČANA in ne PROTI KOMURKOLI. Gre torej za programsko in ne ideološko—politično koalicijo. V njej so se združili ljudje različnih svetovno nazorskih prepričanj, ki jih prvenstveno druži želja po boljšem vodenju in upravljanju v Mestni občini Ptuj. Ta koalicija ima dovolj poguma in razu- ma, da je to volivkam in volivcem pravočasno sporočila. Zelo pomemben sklep te koalicije je, da so v njo enakopravno vabljene tudi vse ostale stranke. Pri delu bo ta koalicija namreč uveljavljala timski pristop. Vsaka politična stranka (pozicijska in opozicijska) bo dobila svoje programske zadolžitve. Na koncu leta pa bo izvršena inventura o uspešnem ali neuspešnem opravljenem delu. S to koalicijo bomo presegli večno ločevanje in obtoževanje med občinsko upravo (tisto, ki dela) in mestnim svetom (tistim, ki nenehno nagaja). Koalicija bo skrbela za razvoj in promocijo strokovnjakov iz vseh političnih strank. Ni dovolj, če imamo dobre ljudi samo na Ptuju. Iz mestne občine Ptuj mora čim več ljudi zasesti pomembne položaje v državi in bodoči Evropski skupnosti. NAROĆNIK: ALTIUS ÇÇ) kćaiUifa za dr. Štefana Čelana za župana PROGRAMSKA IZHODIŠČA KOALICIJE ZA DRUGAČEN PTUJ Za doseganje konkretnih ciljev se bodo posamezne članice Koalicije za drugačen Ptuj zavzemaie za siedeče projekte: • povezovanje gospodarstva, občine, države in EU pri vseh tistih ukrepih, ki omogočajo kakovosten razvoj gospodarstva; • Izgradnji učinkovitih podpornih instrumentov za pospeševanje gospodarske rasti; •pospešen razvoj Izobraževainih sistemov; •ceiovit razvoj Infrastrukture; •civilna družba In miadi; •ceiovit razvoj storitvenih dejavnosti (turizem, kuituma in sakraina dediščina, šport, zdravstvo, sociala. Itd); • usposobitev ptujskega jezera za razvoj turizma, športa In gospodarskih dejavnosti; • hitra izgradnja obvoznice; •skladen razvoj primestnih In mestnih četrti z izgradnjo infrastrukture; • projektna zasnova kmetijstva; • mladinska politika v IVIestni občini Ptuj; •razvoj projekta odprto mesto; •pomoč vsem Idejam NVO in civlinim organizacijam; • ureditev statusa CA TV Ptuj; •razvoj zdravstva In soclainega varstva vseh generacij; •Izgradnja neprofitnih In varovanih stanovanj; •skrb za mir In varnost občanov; • prizadevanje za povečanje dostopnosti do izobraževanja na vseh stopnjah In dvig izobrazbene ravni občanov; • reševanje kijučnih ekoloških probiemov, ki ogrožajo zdravje In kvaliteto življenja v našem mestu; • priprava In Izvedba projekta zamenjave vodovodnih salonitnih (azbestnih) cevi in s tem zagotovitev zdravju neoporečne vode; •zavarovanje podtainice in pitne vode; • Izgradnja koiesarskih poti in piočnikov; • Izvajanje projekta Staro mestno jedro kot poslovno In stanovanjsko središče Ptuja; • revitalizacija potoka Grajena; izgradnja varovane hiše. PTUJ / O AKTUALNI PROBLEMATIKI SLOVENSKEGA GRADBENIŠTVA DrŽava se bo poboljšala V prostorih delavskega doma Franca Krambergerja na Ptuju so se 20. novembra sestali predstavniki dvajsetih gradbenih sekcij pri obmo~nih obrtnih zbornicah Slovenije. Sodelovali so tudi predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije [tefan Pavlinjek, ki je po izvolitvi na to funkcijo prvi~ uradno obiskal Ptuj, predsednik sekcije gradbincev pri Obrtni zbornici Slovenije Vinko Vu~ajnik in sekretar sekcije gradbincev pri Obrtni zbornici Slovenije Janko Rozman. Razpravljali so o aktualni problematiki v gradbeni dejavnosti v Sloveniji. Izpostavili so pla~ilni red, dav~no zakonodajo, delo na ~rno in gradnjo objektov glede na novi zakon, ki bo sprejet do konca leta. Dan pred sestankom na Ptuju so se predstavniki obrtnih zbornic Slovenije sestali v Ljubljani, kjer sta sodelovala tudi minister za finance Tone Rop in direktor dav~ne uprave Stojan Grilj. Po tem sestanku je tudi ve~ znanega, kako se bo država, ki je tudi najve~ja nepla~nica, lotila reševanja problema pla~ilnega nereda. Med drugim naj bi davkarija po novem za pla~ilo davkov in prispevkov sprejela tudi ra~un, ki ni sporen. O tehni~ni izvedbi takšnega na~ina pla~evanja pa se bodo še dogovorili, je med drugim povedal Štefan Pavli-njek, predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije. Obljubljeno je tudi, da država z majem leta 2003 ne bo ve~ ne-pla~nica, sedaj se dogaja, da kot naro~nica obrtniških del s pla~-ilom zavla~uje tudi do 240 dni. S tem pa ogroža obstoj številnih obrtnikov, ki v roku ne morejo pla~evati svojih zakonskih obveznosti. Tudi sanacija gradbenih podjetij, ki bo dobršen del v družbeni lasti, sloni na malih podjetnikih. Obrtniki vztrajajo, da tudi zanjo velja 30-dnevni pla~ilni rok. Za odpravo finančne nediscipline pripravlja Ministrstvo za finance spremembe več zakonov. Tudi pri tem bo upoštevala evropsko direktivo. Pridružitvena pogajanja so državo spodbudila, da je z večjo odgovornostjo prisluhnila problemom obrtništva oziroma malih delodajalcev ter že tudi nakazala nekatere rešitve, za katere se slovenski obrtniki zavzemajo že dolgo. Po nemškem vzoru bi morali zakonsko zaščititi tudi male obrtnike, saj so bistveno ranljivejši kot veliki giganti. Kvalitetnejše delo obrtniki pričakujejo tudi od davkarije, zlasti negodujejo nad ravnanjem manjših davčnih organov, ki ne delajo v njihovo dobro. Tako na primer, če ima obrtnik na posameznem kontu preplačilo, ga ne preknjižijo na drugi konto. Problematična so tudi plačila obveznosti na 15. dan v mesecu, ker jih preknjižijo šele čez dva ali tri dni, za vmesni čas računajo zamudne obresti. To kaže na potrebo, da davčne uprave dobijo jasna navodila za izvajanje zakonodaje, da si je v posameznih upravah ne bodo več razlagali "po svoje", kot se sedaj pogosto dogaja. Deblokade na primer trajajo tudi tri dni, če v tem času zboliš, ne moreš k Branko Gorican (levo), eden od pobudnikov sestanka slovenskih gradbenih sekcij na Ptuju, in [tefan Pavlinjek, predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije (desno) med pogovorom v delavskem domu Franca Krambergerja. Foto: MG zdravniku. Obrtniki tudi pričakujejo, da jim bo davkarija nehala pisati grozilna pisma, ker sami, če jim naročniki del ne plačajo, ne morejo groziti nikomur, država pa ne glede na to zahteva svoje. Takšne grožnje so nerazumljive, saj če obrtnik nima sto tisoč tolarjev za plačilo obveznosti, kje bo dobil šest milijonov tolarjev za plačilo kazni, se sprašujejo. V takšnih razmerah je delo obrtništva resnično izredno oteženo, so še posebej poudarili na ptujskem srečanju. Od Obrtne zbornice Slovenije zahtevajo, da v dogovoru z dav-karji tudi doseže, da bodo njihovi ugovori poslej rešeni v razumnem času, ne pa, da čakajo na rešitev štiri in več let, v tem času pa lahko firme že zaprejo, sami pa morajo ugovor napisati v 15 dneh. Izgovor, da nimajo strokovnjakov za reševanje pritožb, v nobenem primeru ne more vzdržati. Glede nove zakonodaje, v prvi vrsti gre za zakon o gradnji objektov, pa so nezadovoljni z določilom, ki omogoča gradnjo objekta posamezniku do velikosti 250 m2. Slovenija bo s tem določilom edina država v Evropi, ki bo to omogočala. Zakon delo na črno enotno obravnava, sankcionira tako naročnika kot izvajalca, vendar ga je v Sloveniji v gradbeništvu še vedno okrog 30 odstotkov. Za zmanjšanje le-tega si morajo prizadevati tudi obrtniki sami, so še povedali na delovnem srečanju o aktualni problematiki v slovenskem gradbeništvu 20. novembra na Ptuju. Če bi vsi, ki delajo, plačevali davke, bi se obremenjenost lahko znižala za 15 odstotkov. Glede na sezonski značaj dela v gradbeništvu, obrtniki pričakujejo tudi večjo fleksibilnost v zaposlovanju, da bi smeli zaposlovati delavce sezonsko. V vmesnem času, ko dela ni, pa naj bi zanje poskrbeli na borzi. od 18. novembra do 31. decembra 2002 % POPUST 10 PBI NAKUPU: KERAMIČNE PLOŠČICE (pri nakupu nad 20m^) Gorenje» Keramika in Ragno, Italija KOPALNIŠKO POHIŠTVO Kolpa in Gorenje SANITARNA KERAMIKA Dolomite, Keramag in ostalih proizvajalcev (WC školjk, umivalnikov, bidejev, eta^rjev in podstavkov za umivalnike) ENOROČAJNE IN DVOROČAJNE SANITARNE ARMATURE Unitas in Dolomite KOVINSKA VRATA NOVOFERM Arcont Ip d.o.o.. Gornja Radgona LESENA OKNA IN VRATA vseh proizvajalcev 8 % POPUST PRI NAKUPU: NAD 50 m^ TOPLOTNE IZOLACIJE URSA, Novoterm NAD 50 m^ DEMIT FASADE Tim, LaJko (z ali brez zaključnega sloja) NAD 150 m^ JUBIZOL FASADE JUB (z zaključnim slojem) 10% in 8% popust izključuje vse ostale popuste. Ponudba velja do odprodaje zalog. ... v vseh Mercatorjevih Tehničnih in Gradbenih centrih. lÊiRresXwnajboljsi sosed PERUTNINA PTUJ NAGRAJENCI V NAGRADNEM KVIZU »PRIČAKOVANJE« PERUTNINE PTUJ Žrebanje je bilo v prostorih marketinga Perutnine Ptuj, na Potrčevi c. 10, na Ptuju, 18. novembra 2002. Nagrajenci prejmejo praktične nagrade (majice, žoge, kape) po posti. Vanja Andrejčič, Gornje Jezero 4, 1384 Grahovo Nik Arnsek, Kotnikova 6/A, 1000 Ljubljana Klavdija Auer, Spodnja Hajdina 43, 2288 Hajdina Tanja Barbi~, [utna 17, 8312 Podbo~je Manca Be~, Gortanova 19, 5000 Nova Gorica Katarina Bečan, Cesta Kov. odreda 29, 4994 Križevci Gaber Bergant, Kamniška 65, 1241 Kamnik Boris Bjeljac, Zidani Most 4, 8210 Trebnje Izidor Blazinšek, Pod Gabri 23, 3000 Celje Nika Blažič, Partizanska cesta 26/A, 1420 Trbovlje Patrik Bogataj, Kallova ulica 16, 8000 Novo mesto Valerija Bojc, Humec 24, 1331 Dolenja vas Evita Božiček, Kolodvorska 24, 3240 [marje pri Jelšah Filip Bračko, Ulica talcev 40, 2204 Miklavž Tamara Breznik, Ulica Kirbiševih 81, 2204 Miklavž Niina Brumen, Žiče 50/A, 3215 Loče Rebecca Celestina, Podpeč 17, 1352 Preserje Nataša Copot, Sevranska 12/A, 9233 Odranci Lucija Cvirn, Dolenja vas 47, 1410 Zagorje Lea Cadež, Levarjeva 18/A, 1000 Ljubljana Miha Cernetič, Vilharjeva 25/A, 5270 Ajdovščina Žiga Cernič, Trebnja Gorica 1, 1301 Krka Sara Carman, Sp. Senica 19/B, 1215 Medvode Jan Detečnik, Graška Gora 1, 2381 Podgorje Martina Dettelbach, Krajna 20, 9251 Tišina Irena Deželak, Frankovo naselje 165, 4220 [kofja Loka Matej Dolenc, Trata 39, 4220 [kofja Loka Maša Dolenc, Malnarjeva 18, 1000 Ljubljana Monika Doler, Galicija 53/C, 3310 Žalec Dolores Dolšak, Valvazorjeva 20, 2000 Maribor Nastja Donaj, Ljubljanska 39, 2000 Maribor Nejc Donša, Mladinska 44, 9000 Bakovci Meta Drča, Stobovska 12, 1230 Domžale Silvija Duh, Kotarjeva 4, 8310 [entjernej Ema Đeševič, Hrastje 52, 4000 Kranj Ladislav Erjavec, Rečeva 11, 2250 Ptuj Tilen Erjavec, Velika Račna 4, 1290 Grosuplje Hana Feguš, Podlehnik 2/B, 2286 Podlehnik Tara Fele, Pintarjeva 44, 1410 Zagorje Urška Ferenc, Slatinska cesta 16, 9252 Radenci Denis Ferizovič, Trg P. Rušta 1, 5271 Vipava Blaž Flogie, Njegoševa 6/A, 1000 Ljubljana Mateja Fratina, Lož pod Gradom 2, 1386 Stari trg Anja Gajski, Kovinarska 8, 3320 [tore Anita Garafolj, Stara Vrhnika 121, 1360 Vrhnika Metka Gaube, Jareninska 51, 2212 [entilj Petra Gerdin, Črtomirova 29, 1000 Ljubljana Niko Gerečnik, Zgornja Hajdina 132/B, 2250 Ptuj Aljaž Gerečnik, Starše 89/H, 2205 Starše Boža Gider, Krog-dobelsk 5, 9000 Murska Sobota Klementina Glivar, Danila Bučarja 8, 8000 Novo mesto Marija Golob, [ober 42/B, 2351 Kamnica Kristina Golob, Robanov Kot 5, 3335 Solčava Tina Goropečnik, Savska 40/A, 1230 Domžale Sašo Grabovac, Jamova 48, 1111 Ljubljana [pela Grad, Lipova 8, 1230 Domžale Andreja Grahek, Ob Težki Vodi 63, 8000 Novo mesto Karolina Gregorc, Na Lazih 39, 1351 Brezovica Matic Grom, Ob Izviru 12, 1360 Vrhnika Miha Gruden, Matenja vas 66, 6258 Prestraneki Sabina Habjan, Dražgoše 43, 4228 Železniki Sara Hajrudinovič, Slamnikarska 2, 1230 Domžale Slavica Hajsinjak, Vrbanska 1/B, 2000 Maribor Luka Haložan, Ulica 5. prekomorske 6, 2250 Ptuj Karmen Helbl, Sveti Anton 32, 2363 Vuhred Renata Hkrhin, Cirje 17, 8274 Raka Maša Hober, čečovje 4, 2390 Ravne na Koroškem Primož Holc, 5. prekomorske 17, 2250 Ptuj Katja Horvat, Zlatoličje 97, 2205 Starše Uroš Horvat, Krašči 44, 9261 Cankova Anja Horvat, Slovenja vas 48/B, 8261 Jesenice Nina Horvat, Skorba 34, 2288 Hajdina [tefanija Horvat, Dobrovnik 71/A, 9223 Dobrovnik Mojca Hvalec, Podlehnik 19, 2286 Podlehnik Sara Intihar, Vodovodna 43, 1381 Rakek Zvezdana Ivančič, Trubarjeva 7, 2250 Ptuj Terezija Ivanušič, [martno V.r.d. 39/B, 3201 [martno Sara Janko, Ulica A. Vavkna 35, 4207 Cerklje Boris Jarh, Metliče 46, 3325 [oštanj Timotej Jerič, Volčje 2, 1385 Nova vas Valentina Jerkovič, Podsum 1, 8311 Kostanjevica Blaž Jerman, Župančičeva 19, 2258 Zagorje Sara Jurca, Petkovec 17, 1373 Rovte Sara Juretič, Župančičeva 6, 9220 Lendava Mira Jurjevič, Turnjiška 2/C, 1240 Kamnik Klemen Kadunc, Pavšičeva 28, 4370 Logatec Nik Kajtina, F^p. 360, 3000 Celje Blaž Kalister, Slavina 42, 6258 Prestanek Saša Kanalec, Gradnikove brigade 9, 5000 Nova Gorica Mario Kantolič, Zlatogorska 2, 3250 Rogaška Slatina Glorija Kantolič, Zlatogorova 2, 3250 Rogaška Slatina Hana Kastelic, Biška vas 38, 8216 Mirna Peč Matevž Kaučevič, Nova vas pri Ptuju 67, 2250 Ptuj Filip Kelek, Trg XIV. divizije 2, 8281 Senovo Tjaša Kerec, Hribarjeva 37, 1234 Mengeš Nika Kikelj, Stržišče 22, 5242 Grahovo ob Bači Uroš Kladnik, Za Ljubnico 51, 3333 Ljubno ob Savinji Manca Klepac, Nušičeva 9/A, 3000 Celje Dina Ključanin, Hrušica 57/A, 4276 Hrušica Mateja Kmetec, Glinškova ploščad 22, 1000 Ljubljana Danijela Kočiš, Koroška 59, 2000 Maribor Alenka Kokalj, Selo 17, 1230 Domžale Blaž Kolander, Veličkova cesta 56, 1430 Hrastnik Nina Kolednik, Brezula 44, 2327 Rače Marija Količ, [olska 6, 8250 Brežice Breda Kolmančič, Kolodvorska 38, 2342 Ruše Katja Komac, Trenta 42, 5232 Soča Katja Konečnik, [martno 228/A, 2380 [martno Rok Koprinc, Dom in Vrt 46, 1420 Trbovlje Denis Korasa, Trdinova Pot 11, 8321 Brusnice Rebeka Korošec, Cesta v Staro vas 1, 6230 Postojna Nace Kosak, Lackova cesta 55, 2000 Maribor Eva Kosak, Savinjska cesta 9/A, 1420 Trbovlje Žiga Kotar, [entjurje 14, 1296 [entvid pri Stični Žiga Kotnik, Celestinova 19, 3000 Celje Katja Kotnik, Na Gaju 12, 1000 Ljubljana Kaja Kous, Krašči 7, 9261 Cankova Denis Kovačevič, Cesta na Markovec 10/A, 6000 Koper Alen Kovačevič, Borejci 10, 9251 Tišina Ines Kovše, Razborca 4, 2382 Mislinja [pela Kozinc, Goreljce 16, 1433 Radeče Maja Kragelj, 30. divizije 15/A, 5000 Nova Gorica Jan Krajnik, Dašnica 56, 4228 Železniki Anita Kranjc, Koroška 25, 2000 Maribor [pela Kranjc, Nusdorferjeva 13, 1000 Ljubljana Aja Krašovec, Na Klancu 20, 1360 Vrhnika Domen Kristan, Ulica k Studencu 4, 1215 Medvode Sabina Krotko, Iga Grudna 3, 1000 Ljubljana Tanja Kukovec, Komarnica 2, 2236 Cerkvenjak Lara Kupljenik, Kotzika 17, 4282 Martuljek Marija Kurbus, Rimska ploščad 19, 2250 Ptuj Tina Kušar, Dunajska 229, 1000 Ljubljana Martin Kušar, Dunajska 229, 1000 Ljubljana Larisa Kutin, Gregorčičeva 20, 5220 Tolmin Simona Kuzmič, Prvomajska 10, 9000 Murska Sobota Teja Lampe, Kerenčičeva 6, 9250 Gornja Radgona Blaž Lebar, Partizanska 33, 9000 Murska Sobota Tilen Leben, Galicija 28/A, 3310 Žalec Rossana Legat, Seča 28, 6320 Portorož Matej Lenart, Raduše 56, 2381 Raduše Franjo Lesjak, Lipje 42, 3320 Velenje Mario Letonja, 5. prekomorske 2, 2250 Ptuj Irena Levec, Taborniška Pot 3, 1430 Hrastnik Martina Levstek, Kvedrova 24, 1000 Ljubljana Sara Lipavic, Liptovska 18, 3210 Slovenske Konjice Lan Lopatič, Klemenčičeva 5, 8000 Novo mesto Nejc Lopotnik, Valetinčičeva 20, 3270 Laško Klementina Lovenjak, Berinjak 1, 2285 Zgornji Leskovec Domen Lozar, Vrtovin 28, 5262 črniče Grega Lubelj, Podgorje 55, 2381 Podgorje David Lukič, Jezero 118, 1352 Preserje Neža Lupšina, Kolodvorska 5, 1360 Vrhnika Lea Lušar, Ton. Melive 8, 3210 Slovenske Konjice Nina Macun, Mala vas 101, 5230 Bovec Tomaž Malej, Ložnica 33/C, 3310 Žalec Polonca Malnar, Livold 43, 1330 Kočevje Jasna Maroša, Dokležovje 2, 9231 Beltinci Ingrid Marovič, Kokolova 4, 2250 Ptuj Amadeja Marovt, Skoke, Letališka 6, 2204 Miklavž Luka Mastnk, Majšperk 38/A, 2322 Majšperk Nejc Mašič, Gradnikova 69, 4540 Radovljica Sabina Matjašič, Volčje 17/A, 8253 Sromlje Nuša Maver, Ljubljanska 3/A, 2000 Maribor Blanka Mavrič, Vuhred 138, 2365 Vuhred Žan Metličar, Dornava 36/B, 2252 Dornava Nastja Mezek, Lokvica 3/A, 5291 Miren Hedvika Mihelčič, Ponikve 84, 1312 Ponikve Nina Mlakar, Gorska Pot 38, 5280 Idrija Sandi Modrinjak, Heroja Zidanška 3, 2000 Maribor Lara Mohorič, Hafnerjeva Pot 57, 4000 Kranj Matic Mravljak, Bevkova 15, 3320 Velenje Aljaž Mrovatin, Britof 303, 4000 Kranj Haris Muminovič, Hranilniška 9, 1000 Ljubljana Gašper Musi, Dol pri Ljubljani 21/A, 1262 Dol Pri Ljubljani Irma Novak, Srednja vas 11, 4223 Poljane Ana Novak, Adamičeva 3/D, 1290 Grosuplje Boštjan Novak, Lukavci 53, 9242 Križevci Svetlana Obradovič, Kraigherjeva 2, 3320 Velenje Patrik Obrovnik, Čopova 17, 3000 Celje Nuša Obrul, Movže 32, 2382 Mislinja Anja Ocepek, Cesta Padlih borcev, 1430 Hrastnik Vid Ostroško, Videm 10/A, 2284 Videm Marjeta Ovsec, Partizanska 6, 1370 Logatec Anže Pajič, Stagne 28, 4260 Bled Luka Papež, Gabriele 36, 8296 Krmelj Lovro Papež, Gornja Težka Voda 4/A, 8322 Stopiče Andraž Pavlin, Grumova 11, 1270 Litija Julija Pečjak, Videm 45/A, 1312 Dobre Polje Petra Pejovnik, Završe 33, 2382 Mislinja Leon Perčič, Prebačevo 15/A, 4000 Kranj Nina Perger, Videm 12, 2284 Videm Vlasta Perne, Koprska 5, 6310 Izola Vesna Petek, Hlaponci 48, 2257 Polenšak Tina Petkovšek, Pot v Jele 20, 1353 Borovnica Ana Petrov, Zvezda 5, 1000 Ljubljana Tjaša Pirnat, Skorno 41/C, 3325 [oštanj Laura Pistotnik, Kolodvorska 13, 1410 Zagorje Tjaša Pišek, Knafelčeva 26, 2000 Maribor Anja Pivec, Koroška 10, 4260 Bled Tea Planko, Jana Husa 8, 3000 Celje Luka Plesničar, Gr. Ravne 90, 5251 Grgar Danica Plevčak, Gosposvetska 50, 2000 Maribor Gregor Podkrižnik, Cesta na Roglo 11/G, 3214 Zreče Helena Pogelšek, Draženci 36/C, 2250 Ptuj Tjaša Popošek, Trg F.k. 14/A, 1430 Hrastnik Nives Poredoš, F'p.110, 3000 Celje Žan Potočnik, C.m.d. 11, 2250 Ptuj Zala Povše, Rojčeva 9, 1000 Ljubljana Meti Požek, Kosarykova 8, 1230 Domžale Herman Prelesnik, Solčava 31, 3335 Solčava Katarina Prelesnik, Solčava 31, 3335 Solčava Thomas Prelog, Ribiška 14, 9241 Veržej Joško Primc, Koroška vas 26, 8000 Novo mesto Nežka Prosenjak, Tolski Vrh 60/D, 2390 Ravne na Koroškem Marino Pucelj, Vena Pilona 2, 6000 Koper Ana Puljič, Ptujska 38, 2327 Rače Blaž Pušenjak, Radomerščak 56/A, 9240 Ljutomer Timotej Pušnik, [tajnhof 22, 3205 Vitanje Maja Ravnikar, Krtina 95/A, 1233 Dob Janja Razingar, Kosova 1, 4270 Jesenice Gašper Raztresen, Mali Vrh 69, 1293 [marje - Sap Tine Rebec, Rakitnik 37, 6258 Prestanek Romina Redek, Bratovševa ploščad 22, 1113 Ljubljana Monika Remenih, Mali Vrh 47, 3327 [martno ob Paki Janja Remšak, Gotska 5, 1000 Ljubljana Martin Rober, Ptujska Gora 98, 2323 Ptujska Gora Ana Roblek, Bašelj 27/B, 4205 Predvor Nina Rojnik, Mlinska 8, 9241 Veržej Tamara Roškar, Trg Rivoli 8, 4000 Kranj Marko Roškar, Gregorčičev drevored 8, 2250 Ptuj Mateja Rozgor, [alek 106, 3320 Velenje Eva Rozman, Žale 15, 1241 Kamnik David Rus, Kamniška 11, 1230 Domžale Tevž Ružič, Zofke Kvedrove 6, 1000 Ljubljana Žan Sagadin, Slovenja vas 16, 2288 Hajdina Sara Sagadin, Slovenja vas 16, 2288 Hajdina Matic Sedej, Za Mostičkom 6, 1357 Notranje Gorice Tomaž Senčar, Ulica Zofke Kukovič 37, 2204 Miklavž Simona Sernel, Mahneti 4, 1382 Begunje pri Cerknici Matej Simonič, Slatno 2, 1431 Dol pri Hrastniku Leja Sinic, Zenkovci 63, 9265 Bodonci Jan Slatinek, Rudarjevo 2, 2393 črna Tjaša Slemenšek, Ravne 160, 3325 [oštanj Žan Smrekar, Kamna Gorica 16, 4246 Kamna Gorica Simona Sovre, Brnica 16, 1430 Hrastnik Hana Stevič, Rečiška 14, 4260 Bled Nina Strah, Podbukovje 1, 1301 Krka Pia Svetina, Titova 96, 4270 Jesenice David [afran, Prešernova 38, 6250 Ilirska Bistrica Ines [aruga, Mala Polana 48, 9225 Velika Polana Matej [čuka, Tomačevica 46, 6223 Komen Nataša [eme, Pance 9, 1293 [marje - Sap Aljoša [eško, Kruljeva 19, 8290 Sevnica Jaka [imenc, Nadižarjeva 10, 4000 Kranj Gal [ircelj, Prešernova 43, 1410 Zagorje Kevin [krlj, Ravne 22, 6276 Pobegi Andraž [polarič, Skonska Pot Ii/5, 1290 Grosulje Jerneja [ribar, Smečice 16, 8270 Krško Viktorija [teblaj, Kočevska Reka 7, 1338 Kočevska Reka Tamara [terlek, Morje 165, 2313 Fram Andrej [terman, [t. Kovača 1, 9252 Radenci Evita [trakl, Slovenska 21, 2235 Sveta Trojica Larisa [traus, Lormanje 7, 2230 Lenart Mina [ubic, Stara Loka 110, 4220 [kofja Loka Anja Tajnšek, Pod Kostanji 22, 3000 Celje Jožica Temlin, [entilj 118/E, 2212 [entilj Daniel Tišler, Glavna cesta 1, 4290 Tržič Ester Todorovski, Na Klisu 5, 1360 Vrhnika Katja Toman, Na Zelenici 19, 3312 Prebold Luka Tomažin, Zaloke 10, 8274 Raka Jani Toplak, Zapuže 9, 4275 Begunje Timej Truglas, Istrski odred 17, 6320 Portorož Valerija Turk, Stranska vas 80, 8360 Žužemberk Maruša Turnšek, Kocbekova 2, 3000 Celje Nadja Urbančič, Podgornikova 6, 2341 Limbuš Ana Urh, Jelovška 20, 4260 Bled Urša Uršič, Partizanska 4, 4000 Kranj Primož Vajdl, Lepa Njiva 95, 3330 Mozirje Bronislava Valant, Mlaška cesta 10, 4000 Kranj Jurij Valenko, Dornava 32/A, 2252 Dornava Darja Vidmar, Ulica Frankolovskih žrtev 44, 3000 Celje Larisa Vidmar, Rojčeva 24, 1110 Ljubljana Simon Virant, Medvedica 6, 1290 Grosuplje Matija Vodovnik, Jamova 50, 1000 Ljubljana Klavdija Voler, Raduha 16, 1290 Luče Renata Volf, Sela 25, 1337 Osilnica Anja Vozel, Tepe 25, 1272 Polšnik Miha Vrhovec, Vrzdenec 30, 1354 Horjul Natan Vršič, Raičeva ulica 31, 1000 Ljubljana Simon Zadnikar, Nova vas 23, 4205 Preddvor Marta Zajc, Ulica bratov Mivšek 8, 1353 Borovnica Marija Zec, Triglavska 17, 1000 Ljubljana Sergeja Žagar, Cesta brigad 1, 8000 Novo mesto Boštjan Žganjar, Krka 24, 1301 Krka Pia Žižek, Vrunčeva 25/B, 3000 Celje Andreja Žižek, Delavska 6, 8281 Senovo Nina Žumer, Kovorska 33, 4290 Tržič Irena Žužek, Zaloška cesta 65/B, 1000 Ljubljana obdaruje in nagrajuje v prodajalnah ERA PETUA V četrtekf 5. decembra, ho Miklavž obiskal prodajalne ERA PETIJA: 15.30 9l^0m,Domava 17.00 PEPETOVIA,P%' 18.00 PE PANORAMA, 19.00 PE HIPER CENTER, Lenart v vsaki prodajalni bo izžreban 1 TELEVIZOR GORENJE v nagradni igri lahko sodelujete vsi, ki boste od 29. novembra do S. decembra oddali nagradni kupon, ki ga dobite ob vsakem nakupu v prodajalni ali go ími^e z naslovnice časopisa TEDNIK. Kupon oddajte v eni od prodajaln ERA PETUA do prihoda Miklavža, ki bo nagrado izžrebal. Ponudba velja od 28.11. do 8.12.2002 v prodaialnah ERA PETUA PO NAŠIH OBČINAH SV. ANDRAŽ / PRED PRAZNIKOM OBČINE Ponosni so na investicije v zadnjih štirih letih V soboto bodo v Vitomarcih praznovali svoj občinski praznik. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s starim in novim županom občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah, ki je s ponosom spregovoril o delu pri razvoju občine. Investicijska vlaganja v občini Sv. Andraž Vodovod: Izgradnja 4,3 km primarnega vodovoda v naselju Drbetinci — Vitomarci. Celotna vrednost investicije je zna{ala 24.441.557,00 SIT. Za gradnjo vodovoda so prispevali sredstva: Ministrstvo za okolje in prostor — EKO sklad v vi{ini 5.514.406,00 SIT, Ministrstvo za gospodarstvo — demografija 4.000.000,00 SIT ter prora~un občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah 14.927.151,00 SIT. Izvedba 76 kom vodovodnih priključkov v obdobju od 1999 do 2002. Celotna vrednost vlaganj v vodovodne priključke je zna{ala 19.464.430,00 SIT. Sredstva so se zagotovila s pogodbami za priključke, delno pa je občane kreditirala občina. Mrliska vežica: Dokončanje mrli{ke vežice. Pleskanje, kakor tudi vlaganje v opremo mrliške vežice je znašalo 4.641.999,00 SIT. Sredstva so bila v celoti zagotovljena iz proračuna občine. Razsvetljava: Izgradnja javne razsvetljave za naselje Vitomarci. Celotna vrednost investicije je stala 16.000.000,00 SIT, delež občine je znašal 3.587.165,00 SIT. Čistilna naprava: Izgradnja čistilne naprave Vitomarci s 350 PE za potrebe šole in dela naselja Vitomarci. Celotna vrednost investicije je znašala 16.030.883,00 SIT. Za investicijo so prispevali sredstva: Ministrstvo za okolje in prostor — EKO sklad v višini 5.488.570,00 SIT, Ministrstvo za gospodarstvo — demografija v višini 6.000.000,00 SIT, taksa za obremenjevanje okolja v višini 1.582.228, 25 SIT ter sredstva občine v višini 2.960.084,80 SIT. Kulturni spomenik: Obnova kulturnega spomenika "Domačija Vitomarci". Celotna obnova stanovanjskega objekta je znašla 5.435.916,00 SIT. Za izvedbo investicije so prispevali: Ministrstvo za kulturo v višini 2.577.010,00 SIT ter Ministr- v višini 5.800.000,00 SIT, sredstva od prodanih poslovnih prostorov v višini 5.248.600,00 SIT, proračunska sredstva občine 3.851.4000,00 SIT. [olstvo: Investicije v šolstvo. Za pridobitev projektne dokumentacije, soglasij in odkupe zemljišč so se namenila sredstva samoprispevka v višini 15.178.087,00 SIT. Za začetek izgradnje I faze izgradnje OŠ Vitomarci — izgradnja nadomestnega športnega igrišča in delna zunanja ureditev prostorov znaša 30.961.886,00 SIT. Dom krajanov: Kultura. Ple- Franc Krepšo, župan občine Sv. Andraž Foto: Fl stvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano — CRPOV v višini 2.858.906,00 SIT. Ob~inska zgradba: Obnova občinskih prostorov, ostrešja in fasade. Celotna vrednost obnove je znašala 15.840.844,00 SIT. Investicija se je pokrila s sredstvi občine. Zdravstvena postaja: Zdravstvena postaja Vitomarci. Predračunska vrednost investicije znaša 14.900.000,00 SIT. Sredstva za investicijo se zagotavljajo : Ministrstvo za zdravje skanje doma krajanov je znašala 738.457,34 SIT. Občina je sodelovala tudi pri sofinanciranju nabave tamburic. Požarna varnost: Sofinanciranje gasilskega vozila v višini 2.500.000,00 SIT ter dodatno še 500.000,00 SIT, ki jih je za PGD Vitomarci odobrila država. Društva: Društvena dejavnost. Sofinanciranje obnove doma društva upokojencev Sveti Andraž. Plaz: Sanacija plazu v naselju Drbetinci. Vrednost investicije je znašala 5.843.329,00 SIT. Za sanacijo plazu je občini zagotovilo sredstva Ministrstvo za okolje in prostor. Cesta Slavšina - Rjavci in cesta Mala Gibina Modernizacija cest: Slavši-na—Rjavci v dolžini 505 m in modernizacija ceste Mala Gi-bina v dolžini 1 km. Celotna vrednost investicije je znašala 21.370.983,00 SIT. Sredstva za investicijo so prispevali: Ministrstvo za gospodarstvo — demografija v višini 5.926.945,00 SIT, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano — CR-POV v višini 4.646.230,00 SIT ter občani skupaj z občino Sveti Andraž v Slovenskih goricah v višini 10.797.808,00 SIT. Ceste Kobošak, Drbetinci in Gibina: Gibina 450 m, Kobošak v dolžini 350 m, Kobošak v dolžini 400 m, Drbetinci—Zorko 280 m, preplastitev Kozlovec— Vitomarci v dolžini 1000 m, Drbetinci—Vitomarci v dolžini 500 m ter preplastitev ceste Hvaletinci v dolžini 1000 m. Celotna vrednost investicije je znašala 29.840.387,00 SIT. Za investicijo so prispevali sredstva: Ministrstvo za gospodarstvo — CRPOV v višini 5.423.000,00 SIT, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano — CRPOV v višini 5.423.000,00 SIT ter sredstva občanov in občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah v višini 14.417.387,00 SIT. Cesta Smolinci—Novinci: Modernizacija ceste Smolin-ci—Novinci v dolžini 570 m, vrednost gradbenih del znaša 9.451.688,00 SIT. Preplastitev ceste Vitomarci: Preplastitev ceste Vitomarci— Drbetinci, vrednost gradbenih del znaša 6.825.366,00 SIT. Celotna investicijska vlaganja ( predvsem večja investicijska vlaganja ) so znašala v obdobju 1999—2002 v višini 198.560.111,00 SIT. Sredstva za investicijska vlaganja so se zagotavljala: Proračun občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah v višini 131.981.715,00 SIT. Sredstva države v višini 64.578.396,00 SIT Od tega: Ministrstvo za okolje in prostor 16.846.305,00 SIT, Ministrstvo za gospodarstvo v višini 25.926.925,00 SIT, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v višini 12.928.136,00 SIT, Ministrstvo za kulturo v višini 2.577.010,00 SIT, Ministrstvo za zdravstvo 5.800.000,00 SIT, Ministrstvo za obrambo v višini 500.000,00 SIT. Franc Lačen Spoštovane občanke in občani! Ob 4. občinskem prazniku občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Vam iskreno čestitam in Vas vabim na osrednjo proslavo, ki bo v soboto, 30.ii.2002 ob 19. uri v Domu krajanov in gasilcev. Vaš župa: Franci RADIOPTUJ 89,8-9S,2-l04,3n Pleterje 34, Lovrenc na Dravskem polju Kmetijstvo Polanec, d.0.0. Pleteije in Agroles Kidričevo vam po zelo ugodnih pogojih ponujamo: - drva ia premog, - umetna gnojila, - ves gradbeni material, - traktoqe in rezervne dele, - kmetijsko mehanizacijo - novo in rabljeno. VeseUmo se vašega obiska aU klica na teL 02 791-0-610 in 796-1441 PRAVI NASLOV ZA VSE VASE POTREBE AVTO ŠOLA organizira tečaj cestnoprometnili predpisov v ponedeljelt 2.12.2002 - ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj - ob 17.00 vpis pred OŠ MARKOVCI - ob 17.30 vpis pred OŠ VIDEI\/I - ob 18.00 vpis pred OŠ LESKOVEC Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007. ŠTARTd.o.o., PERS0N0VA1, PTUJ VabljSnl! DOPISNIKI PIŠEJO FRANC FIDERŠEK / OD DOGAJANJIH PRED ŠTIRIDESETIMI LETI (XIX) Spoznajmo tudi napol zamoHano Nadaljevanje Tako taborišče pod francosko upravo je bilo tudi v Belfortu blizu {vicarske meje, kjer se je Stanku Rogini posrečilo, da je iz taborišča pretihotapil pismo, naslovljeno na jugoslovansko ambasado v Parizu. Na pismo z dne 4. 2. 1946 smo odgovorili 23. marca 1946 v precej pomanjkljivi sloven{~ini. Vsebino navajamo z vsemi strojepisnimi napakami, dobesedno se je glasila: "U vezi Vaseg pisam od 4. II. 1946 Vas obvescamo da bomo prevzeli potrebne korake da boste premesceni v zbirni logor kjer boste Vi in Vasi tovari-si izprasani od nasega delegata. Ce ste res Slovenci po narodnosti, boste potem uvrsceni v sleddci transport za repatrira-nje." To obljubo so kmalu tudi izpolnili. Iz ambasade v Parizu je vojni ataše poslal zastopnika, ki se je s prizadetimi pogovarjal, v naslednjih dneh pa so bili iz taborišča vsi tam trpeči Slovenci premeščeni drugam, kjer so si postopoma opomogli in spet zaživeli kot ljudje. Stanko Ro-gina se je vrnil k staršem v Budino 2. avgusta 1946. Kdo ve, kaj in kako bi bilo z njim in njegovimi domačimi, če bi bil v jeseni 1944 odšel s tistimi, ki jih je pomagal prepeljati čez Dravo? PEŠČENO ZRNO V VIHARJU Igor Slavec, avtor zgodbe pod gornjim naslovom. Spoznala sva se na delovnih srečanjih Združenja pokrajinskih časnikov in lokalnih radijskih postaj. Bil je direktor in glavni urednik časnika Gorenjski glas, ki je bil tedaj med vodilnimi pokrajinci v Sloveniji, saj je pokrival celotno Gorenjsko in so se celo pripravljali, da bo izhajal dvakrat tedensko. Naš Tednik pa je bil tedaj na predzadnjem mestu in trudili smo se, da bi napredoval in postal enak ostalim pokra-jincem. Imeli pa smo radijsko postajo, ki je bila med bolje organiziranimi v Sloveniji, Kranj pa svoje radijske postaje ni imel. Najino takratno poznanstvo je bilo bolj službeno. Šele potem, ko je Slovenija postala samostojna država, sva se v okviru Združenja mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko spoznala tudi z druge plati. Ne le, da sva precej let pred upokojitvijo bila stanovska kolega na področju novinarstva, temveč sva imela precej skupnih potez na poti skozi življenje. Najino otroštvo in pubertetništvo sta se precej razlikovala. Jaz sem živel in trdo delal v težkih socialnih razmerah zaostalih Haloz, on v družini vaškega trgovca in gostilničarja v Struževem pri Kranju v gospodarsko cvetoči Gorenjski. Toda oba sva bila med okupacijo prisilno mobilizirana v nemško vojsko, oba sva pisala vsak svoj dnevnik, oba se srečno vrnila iz vojne, oba zapise iz svojih dnevnikov objavila v podlistnik, jaz "Topovska krma v nemški vojski", on "Peščeno zrno v viharju" in končno - oba še tudi po upokojitvi ustvarjalno delujeva na področju publicistike ter se udejstvujeva tudi na drugih področjih - vsak v svojih ljubiteljskih dejavnostih. Igorjeva starša sta leta 1930 v Struževu kupila večjo hišo, v kateri je bila gostilna, ki jo je mati vodila naprej in odprla še trgovino z mešanim blagom, oče pa je bil v Kranju upravnik pošte. Igor je bil v družini najmlajši, brat je bil starejši 9 let, sestra pa 12 let. Med nemško okupacijo se je oče kot poštni uradnik vozil v službo v Ljubljano, doma pa je vsa skrb za družino, gostilno in trgovino ostajala na materi. Ivo je bil kot dijak bolj naklonjen levičarjem, po okupaciji pa je pustil šolanje in se posvetil gostilničarskemu in trgovskemu poklicu, takoj se je tudi vključil v terensko delo OF, poročil se je in z družino sta- noval doma. Gestapo je njegovo ilegalno delo odkril in februarja 1942 so ga prišli aretirat, vendar mu je uspelo, da je skozi podstrešje in v visokem snegu pobegnil in se prebil čez takratno italijansko mejo na Notranjsko, kjer se je vključil v NOB, bil nekaj časa mitraljezec, potem pa je bil kot komandir čete v Brač-ičevi partizanski enoti hudo ranjen. Po krajšem zdravljenju v partizanski bolnišnici so ga borci in ilegalci z veliko težavo prenesli v bližino njegovega doma in potem v dom, kjer je mati zanj nadvse skrbela. Ležal je v Igorjevi spalnici, v sosednjih sobah pa so stanovali trije nemški uradniki, ki jih je po nalogu okupacijske oblasti morala sprejeti mati pač glede na prostor v hiši. Prav zaradi tega nikomur ni prišlo niti na misel, da se "zloglasni partizan Jokl, ranjen nahaja doma." Ko je Igor v začetku februarja 1943 dobil poziv za v nemško državno delovno službo, Ivo še ni bil sposoben za odhod. Zato Igorju ni preostalo drugega, kot da se je odzval pozivu ter s tem zavaroval dom, mater in brata. Skupno so se o tem pogovorili, da pač naj gre za 3 mesece v RAD, ko bo prišel nazaj, pa bodo že videli kako in kaj. Nadaljevanje prihodnjič. SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Odhod Milana Kuiana Pravzaprav nam bo šele v nedeljo zvečer, ko bodo znani rezultati drugega kroga predsedni{kih volitev, povsem jasno, da sedanji predsednik države Milan Kučan zares odhaja. Življenje v novi državi je bilo namreč doslej trdno povezano ravno z njim, navadili smo se nanj in ne glede na to, kaj si kdo misli o njem, lahko govorimo o nekakšnem Kučanovem obdobju. S Kučanom smo merili prehojeno, doseženo, s Kučanom smo doživljali različne dileme in pretrese zadnjega desetletja, Kučan je bil zlasti v začetku devetdesetih let nekakšen strelovod za različne politične igre in vsakršne skušnjave mlade slovenske strankarske demokracije. Bil je hkrati glasnik novega in nekakšen simbol preteklosti, čeprav se s svojo in siceršnjo preteklostjo ni pretirano hvalil in se je včasih zdelo, da mu je odveč. V resnici pa je ravno združevanje preteklosti s sedanjostjo pri Kučanu predstavljalo poseben fenomen, lahko bi rekli svojevrstno kvaliteto in značilnost slovenskega prehoda iz enega sistema v drugega. S to platjo Kučanove "zgodbe" se analitiki doslej še niso podrobneje ukvarjali, ali pa so poenostavljeno pristajali na skonstruirane teze, da gre zgolj za nekakšno "kontinuiteto" starih sil, ki naj bi jim v bistvu pripadal Kučan. KDO SE BOJI IN SRAMUJE Vse, kar se je dogajalo v zvezi s Kučanom in prelomnimi slovenskimi odločitvami, je zagotovo veliko bolj kompleksno in medsebojno prepleteno, kot pa nam to poskušajo razlagati tisti, ki novejše zgodovine očitno niso sposobni dojemati v vseh njenih razsežnostih in protislovjih. Tudi če bi sprejeli tezo, ki je še zlasti v začetku devetdesetih let zelo bučno in kategorično poskušala dokazati, da je Kučan kljub vsemu vendarle predvsem predstavnik "nedemokratične, totalitarne partijske države in partijske nomenklature", sistema, ki naj bi v bistvu samo zatiral ljudi. Če bi bilo temu res povsem tako, bi bilo seveda teoretično in praktično nemogoče, da bi Kučan na povsem svobodnih volitvah, kljub vsej propagandi, ki ga je (upravičeno) prikazovala kot partijskega reformatorja in komunista s "prijaznim obrazom", dobil toliko (zmagovalnih) glasov volivcev. Pri tem je treba še posebej upoštevati, da je bila sicer celotna propaganda na prvih volitvah izrazito antikomuni-stična. Volivci so očitno znali (in znajo) bolje od politikov presojati, kaj je bilo v starem sistemu nevzdržnega, nenormalnega, slabega in kaj dobrega, takšnega, česar preprosto ni mogoče kar tako zavračati in proglašati za nesprejemljivo. Seveda je najbolj paradoksalno, da ravno tisti, ki radi ali neradi veljajo za naslednike komunistov, niso bili in še vedno niso sposobni realne ocene preteklosti in nedvoumne identifikacije ter tudi razmejevanja med pozitivnimi in negativnimi. Kot da se tega bojijo in sramujejo. S to "obremenitvijo" je bil očitno ves čas obtežen tudi Kučan, saj drugače na prvih pluralističnih volitvah ne bi nastopal kot "neodvisen kandidat", ampak kot predstavnik stranke, ki ji je pripadal in jo je tudi vodil. Zaradi tega zagotovo na volitvah ne bi dobil manj glasov, vse skupaj pa bi bilo veliko bolj razpoznavno. Glede tega je zdaj dr. Janez Drnovšek veliko bolj dosleden - kot predsednik LDS kandidira v imenu te stranke in predvsem z njeno razvidno podporo. "NAŠ" PREDSEDNIK Volivci so Kučana prvič, drugič in tretjič očitno volili zato, ker so v njem videli zadostno zagotovilo, da kot človek in politik ne bo padal v sicer realne skušnjave, ki so povezane z oblastjo. Zanje je Kučan postal nekakšen sinonim za vsakršno zmernost, modrost, skratka "normalnost" pri vladanju in v siceršnjem življenju. Kučan se je uveljavil kot nekakšen garant stabilnosti in varnosti, kljub temu, da je stalno in pedantno ponavljal, da so njegove predsedniške pristojnosti omejene. Kučan je hkrati postal nekakšen ljudski predsednik, njegov izraziti trud, da bi bil predsednik vseh Slovencev, se je očitno izplačal in obrestoval. Postal je skratka "naš" predsednik - v dobrem in v slabem. To pa je največ, kar si lahko nek predsednik želi in kar lahko doseže. KUČANOV ČAS Seveda je odveč ugibanje, kaj vse je odločilno vplivalo na takšno njegovo pozicijo. Je bila to njegova (nesporna) modrost in politična izkušenost, še zlasti ob usmerjanju in sprejemanju potez ob napadu JLA na Slovenijo in ob njenem osamosvajanju? Je bila to vzdržnost, ki jo je izkazoval ob - v glavnem - skromnem protokolu? Je bilo to njegovo stalno kontaktiranje s "terenom", njegovo že kar pregovorno odhajanje na različne lokalne dogodke, na "gasilske veselice", kot so temu nekateri rekli? Je bilo tako preprosto zato, ker ni imel enakovrednih tekmecev? Zdaj je vsekakor res, da odhaja s številnimi priznanji in tako rekoč celo brez kritik nasprotnikov, katerim je bil v prvih obdobjih svojega predsednikovanja še kako izpostavljen. Vsekakor je pomenljivo, da so mnogi "resni" in "neresni" predsedniški kandidati tokrat še posebej izrazito poskušali zmagovati predvsem s posnemanjem Kučanovega sloga delovanja in njegovega načina razmišljanja o funkcioniranju države. Treba je priznati, da je Kučan sam in tudi z vplivom javnosti v zadnjem desetletju postavil že kar čvrste kriterije in vrednostne kazalce za način vladanja v Sloveniji, ki na srečo izključujejo skrajnosti, napetosti in delitve. Zaradi tega lahko Kuč- anov čas pojmujemo tudi kot čas splošnega slovenskega dozorevanja in vsakršnega treznjenja. Nič slabega ne bo, če se bomo kdaj v prihodnje zalotili pri primerjanju aktualnih predsedniških potez s potezami iz Kučanovega časa. Vsekakor pa bi bilo slabo, če bi si Kučan (ali kdo drug) domišljal, da se mora za vsako ceno (in več, kot bi bilo normalno) še vnaprej mešati v slovensko politično in siceršnje življenje. Vsekakor bi bilo slabo, če bi se kakorkoli v Sloveniji poskušala vzpostavljati nekakšna dva predsednika. Tudi glede tega bo še kako potrebna in dobrodošla predvsem Kučanova modrost. Sicer pa je Kučan v enem izmed svojih zadnjih intervjujev Večeru dokaj realistično dejal, da bo tisto, kar bo počel v prihodnje, povezano s tem, "ali slovenska država potrebuje moje znanje in moje izkušnje. Vse to sem ji pripravljen in tudi dolžan dati na razpolago. Jaz kot Milan Kučan zakonsko urejenih pogojev za bivšega predsednika ne potrebujem. Menim pa, da potrebuje država zakon, ki ureja položaj predsednika in posledično tudi položaj bivšega predsednika... Sam bi si želel, da bi bili pogoji urejeni primerno našim razmeram in možnostim, bom pa mirne duše shajal tudi v primeru, če ne bodo... Seveda ni politika edini način življenja, možni so tudi drugi, samo motiv moraš imeti. Mislim, da bo to, kar zdaj ni bilo mogoče, da bi bilo sestavni del mojega življenja, poslej mogoče. Nisem do te mere zasvojen s politiko, da bi brez nje ne mogel živeti, čeprav mislim, da vsak človek, ki se velik del življenja poklicno ukvarja s politiko, tudi potem, ko s tem konča, presoja življenje okoli sebe in življenje v svetu z vidika in z merili svoje politične izkušnje in kdaj pa kdaj tudi poseže vanj. Bomo videli." Jak Koprive ... PA BREZ ZAMERE Murph^y Ko pridejo tisti dnevi Poznate Murphyja? Ne? Ah, zagotovo ga. Ce že ne direktno, pa vsaj posredno. Pravzaprav sam Murphy ni toliko pomemben, kot je pomembna njegova znanost. Pa še to ni pravzaprav znanost, ampak bolj neka skupina izrekov in modrosti o življenju, ki pa le-to zadenejo direktno v center. Ce upoštevaš Murphyja, te v življenju pravzaprav nič ne more presenetiti. Ne rečem, da ste sicer v takem primeru nonstop dobre volje, to vsekakor ne, ampak štos je v tem, da vas pač nič ne preseneti. Posebej ob tistih dnevih. Pa ne tistih iz reklame za higienske vložke, ampak ob tistih dnevih, ko vam čisto vse gre narobe. Ampak res popolnoma vse. Ob tistih dnevih, ko je dovolj zgolj en sam pogled mimoidočega, pa vas obide nezadržna želja, da bi se najraje zakadili v njega in ga živega odrli. Pa revež v bistvu ni nič kriv. A to ni pomembno. Kriv je že zato, ker se je po nekem čudnem naključju znašel na vaši poti. No, verjetno vsi poznate in tudi imate take dni, tako da vam ni potrebno kaj dosti razlagati o tem. To so dnevi, ko gre narobe vse, še tisto, za kar se vam je zdelo, da ne more iti narobe, pa če se svet postavi na glavo. Ja, ampak verjetno ni treba posebej razlagati, da tudi take stvari lahko gredo slej ko prej hudo narobe. In tukaj vstopi Murphy. Murphy je tisti gospod (v primeru, če ga res ne poznate), ki je ob neki priložnosti izjavil znamenito zakonitost, ki se glasi, da če lahko stvari gredo narobe, bodo narobe tudi šle. In ne samo to, če obstaja kaka, pa še tako drobcena možnost, da bo kaka stvar šla narobe, se bo to tudi zgodilo. Stvar bo šla narobe, da bo pekla glava. In če je takih stvari več, potem bodo šle narobe vse. To je v bistvu vsa modrost, ki jo je izluščil Murphy. Seveda iz tega osnovnega postulata potem izhajajo še take in drugačne izpeljave, kot na primer ta, ki pravi, da, če po nekem čudnem naključju lahko gre narobe zgolj ena stvar, obstaja pa več kandidatk za to, potem bo šla narobe tista, ki bo povzročila največ škode. No, ta izpeljava je v bistvu tudi edina, ki v praksi najbolj ne drži. To pa zato, ker pravzaprav nikoli ne nastane taka situacija, ki bi narekovala, da lahko gre narobe zgolj ena stvar, tako da jih ne more iti narobe več hkrati. Iz vsakdanjega življenja vam je verjetno še predobro jasno, da ko nastopi tisti dan (ali pa dnevi), še predobro lahko gre narobe več stvari hkrati. Kar jih ponavadi tudi gre. In to vse povprek. Bum, bum, bum. Kot da bi bili prav vi strelovod za negativno energijo celega sveta. Poznate? Ja, seveda poznate. Okej, vrnimo se k Murphyju. Neukemu očesu bi se utegnilo zazdeti, da je moral gospod Murphy biti silno zatežena, nesrečna in usmiljenja vredna oseba. Pa ni tako. Murphy je namreč iz zgoraj omenjenega osnovnega izreka zgradil skoraj nekakšno filozofijo, življenjsko modrost in vodilo. Ni bil prav nič bolj zatežen tip, kot smo vsi. Dalo bi se celo trditi, da je po vsej verjetnosti bil zatežen dosti manj, kot pa smo včasih mi. Murhy je namreč spoznal, bil je razsvetljen, če hočete, da je to njegovo načelo, ki ga je odkril, pravzaprav res zakon narave, in da je temu se upirati pravzaprav nesmisel, saj s tem ne dosežemo nič. To, da gredo stvari narobe, je pač treba dojeti kot imanenten zakon narave in s tem pač živeti, ne pa se kaj preveč živcirati, zgubljati potrpljenje in si puliti lase. Tako pač je, tako stvari stojijo in za nič na svetu tega ne boste mogli spremeniti. Ne vi ne kdo drug. S tem se je pač treba sprijazniti, ne pa po nepotrebnem zgubljati živce. S tem škodite samo sami sebi, ne spremenite pa nič. Ja, tako pač je. Seveda pa je teorija eno, realnost pa drugo, kot zmeraj. Ce se imate trenutno prav fino, si verjetno lahko zamislite, da bi takrat, ob tistih dnevih, lahko povsem mirno, flegmatično, kot se reče, prenašali nezgode in udarce, ki jih dobivate, a ko se vam zadeve enkrat res začnejo zapletati, takrat je pa zgodba povsem drugačna. Takrat v večini primerov ne pomagajo še tako vi-sokoleteče besede in modrosti, saj v trenutku izpuhtijo v nič. Takrat, v tistih trenutkih in dnevih, takrat je bolje, da vam pa res nihče ne hodi pred oči, saj ste tempirana bomba, ki samo čaka, kdaj jo bo razneslo. V tistih dnevih se vam zdi, da se pa res čisto vse, česar se dotaknete, ponesreči, zlomi, prismodi, skratka, uniči. In takrat bi tisti, ki bi vam poskušal pridigati o kakem Murphyju in o njegovih načelih ter postulatih, verjetno moral pomoč iskati na urgenci. Ne glede na to, kako lahko v »normalnihNapaka! Ne najdem vira sklicevanja.hyja, seveda. Murphy drži. A to vam pravzaprav nič kaj prida ne pomaga, če ne doživite »murphyjanske-ga razsvetljenja« ki je v tem, da ostanete tudi ob takih dnevih hladni kot pricar. Kaj pomaga vedeti, da gre vse narobe, če pa vam to vedenje stvari same ne olaja niti za pet odstotkov. Vedeti, da si v dr_ ju, ne pomaga prav nič pri tem, da se iz tega dr__a potegne, »e? Zadeva ostane še vedno ista. Kaj torej storiti ob tistih dnevih? Hm, naj me hudič, če vem. To, da se ne smete preveč živcirati, vam bo povedal vsak, ampak ugotovili smo že, da je to v praksi hudo težko doseči. No, lahko pa začnete tako, da se skušate spomniti koga, ki je v še večji prej omenjeni zadevi, kot pa vi. Na primer tistih več sto reve-žev, ki so jih fentali v Nigeriji, in to zaradi miss sveta. Si lahko zamislite še kak bolj butast razlog, da umrete? Jaz tudi ne. A o tem več naslednjič. Gregor Alič Izjava za javnost Drage Ptujianke in Ptujiani, volivke in volivci N.Si Nova Slovenuo Krščanska Uudska stranka Stranka NOVA SLOVENIJA — N.Si na Ptuju Vas v nedeljo ponovno poziva in vabi na volitve, kjer izrazite zaupanje in oddajte svoj glas za župana pod številko 1 - kandidata g. Miroslava Lucija, za predsednico pa seveda kandidatko gospo Barbaro Brezigar. Mestni odbor N.Si - Ptuj KMETIJSTVO, POSLOVNA SPOROČILA KLORAMFENIKOL JE BIL FANTASTIČNO ZDRAVILO V veterini je že deset let strogo prepovedan Ob pojavu antibiotika kloramfenikola v mleku, ki v zadnjem času buri duhove po vsej Sloveniji, smo obiskali Veterinarsko bolnišnico Ptuj in se o tem, sedaj prepovedanem zdravilu, pogovarjali z direktorjem Emilom Senč-arjem, ki ga sicer redno videvamo na malih ekranih, kot strokovnjakom za zdravljenje malih živali. Kaj je kloramfenikol? E. Senear: Kloramfenikol je bil izvrsten antibiotik širokega spektra, pokrival je ogromno število bakterij in je bil na tržišču zelo cenjen. Ker je toksičen, pri ljudeh povzroča določene spremembe in je celo karcino-gen in ker povzroča rezistenco na druge antibiotike, kar pomeni, da s pretirano uporabo klo-ramfenikola lahko dosežemo to, da v eni populaciji ljudi in živali več noben antibiotik ne učinkuje, Zaradi tega so ga strogo prepovedali za uporabo v veterini popolnoma, razen za lokalno uporabo pri živalih, ki niso namenjene za klanje, pri psih, mucah, kjer veterinarji uporabimo humane pripravke, mazila za oči, kapljice za ušesa, zdravimo torej oči, ušesa, kožne spremembe. Kloramfenikol izdelujejo tudi naše tovarne zdravil, kako se ga da dobiti? E. Senčar: Za vsako mazilo, tubico je potreben recept zdravnika ali veterinarja. Nobenega Emil Senear, direktor Veterinarske bolnišnice Ptuj antibiotika, tudi pršila, ni mogoče dobiti nikjer brez recepta. Ali kloramfenikol uporablja tudi humana medicina? E. Senčar: Humana medicina uporablja kloramfenikol samo za hujše infekcije, pomeni, da ga imajo v rezervi v bolnišnicah za razne infekcije v možganih, ker ena od prednosti tega antibiotika je, da prodira v tkiva, kot so možgani, kamor drugi antibiotiki težko pridejo. Torej se v humani medicini uporablja za skrajno rezervo. Tudi vsebnost ostalih antibiotikov v mleku in mesu ni dovoljena, kakšne napotke dajejo s tem v zvezi veterinarji rejcem živine? E. Senčar: Pri vsaki uporabi antibiotika je predpisana karen-ca. Veterinar vsakega rejca na to opozori, ne samo pove, ampak to tudi napiše v bolniški list, rejec s podpisom jamči, da se bo ravnal po navodilih veterinarja, ki določi, kako dolgo se ne sme uporabljati mleko oziroma se ne sme poslati živali v klanje. Kaj mislite, ali smo popili kaj mleka s kloramfenikolom? E. Senčar: Verjetno, kot kažejo raziskave, smo ga, vendar so odkrite koncentracije tako male, da najverjetneje zaradi tega ne bo nobenih posledic. Sicer pa o tem težko sodim, to bo morala reči uradna medicina. Franc Lačen PTUJ / NEKDO BO MORAL ODGOVARJATI Ptujiani naroiili dodatne preiskave V petek nas je presenetila vest, da so tudi na območju Mlekarske zadruge Ptuj v mleku našli vsebnost prepovedanega kloramfenikola. Za pogovor smo zaprosili direktorja zadruge Draga Zupaniča, ki je dejal, da so pri dvanajstih rejcih resnično odkrili pozitivne rezultate in da zaradi tega dnevno izločijo iz prometa okrog 5.000 litrov mleka. Zadruga je takoj sklicala prizadete rejce ter veterinarje, ki rejce obiskujejo. Kakorkoli so v zadrugi začudeni nad rezultati, saj podatki kažejo, da nihče ni uporabljal kloramfenikola, ne pri zdravljenju, ne pri čiščenju, ne pri krmljenju in ne pri uničevanju bakterij v mleku. Gre pravzaprav za velike pridelovalce mleka, ki imajo vrhunsko mlekarsko opremo, ki sama po sebi nudi tudi ustrezno kvaliteto mleka v zvezi s pojavom bakterij. V zadrugi jim ni jasno, kako je kloramfenikol prišel v mleko, ugotovitve pa kažejo, da je bil. V zadrugi so prepričani, da kmetje zato niso krivi, saj jih kontrolirajo posamezno in kmetje se zavedajo, da nosijo vso odgovornost, če z njihovim mlekom ni vse v redu. Zato so v zadrugi ogorčeni, da se je kmete v tej mlečni aferi tako popljuvalo. Naslednji dan po inšpekcijski odločbi je zadruga pri vseh rejcih vzela vzorce in jih poslala v nacionalni slovenski laboratorij in danes sigurno že imajo izsledke preiskave (čla- Drago Zupanic, direktor Mlekarske zadruge Ptuj. Foto: Fl nek je nastal v torek). Vzorce bodo poslali tudi v tujino. V zadrugi pravijo, da danes že lahko govorimo o domala sterilnem mleku, zato obsodbe na račun kmetov, ki so se pojavljale v medijih, niso na mestu. Nekdo v državi bo za te obsodbe moral odgovarjati. Raziskava mora pokazati v vsakem primeru, od kod je prišel kloramfenikol, ki se ga v Jugoslaviji še vedno uporablja, ali je prišel v Slovenijo po črnem trgu in ali se ga je uporabljalo za zdravljenje, mora stroka nesporno ugotoviti, v zadrugi so kljub vsemu prepričani, da je antibiotik prišel v mleko na podlagi vimena. V vsakem primeru pa so v zadrugi presenečeni nad razsežnostjo vsebnosti prepovedanega antibiotika, saj se je pojavil skoraj po vsej Sloveniji. Tudi s strani države se je pri ugotavljanju neoporečnosti mleka pristopilo kampanjsko, pravijo v zadrugi, saj bi bilo potrebno hitreje ukrepati, ne pa, da se je uničevalo tisoče in tisoče litrov mleka. Mlekarne so utrpele ogromno škodo. Mlekarne bodo pritisnile na pridelovalce in zadruge, pa tudi ministrstvo za kmetijstvo in inšpekcija bosta morala nositi del krivde. Danes je škodo težko oceniti, nepopravljiva pa je za rejce. Kdo bo plačal škodo? V zadrugi se bojijo, da kmet. Franc Lačen KULTURA, IZOBRAŽEVANJE LJUBITELJSKA KULTURA MED SKLADOM IN ZVEZO KULTURNIH DRUŠTEV Skupno načrtovanje, izvajanje in vrednotenje programov Prejšnji ponedeljek je v Mariboru potekalo posvetovanje vseh vodij območnih izpostav Javnega sklada za kulturne dejavnosti ter vseh predsednikov Zvez kulturnih organizacij iz vse Slovenije. Namen srečanja je bil razčistiti določene dileme pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju programov ljubiteljske kulture. Po svojem pravnem statusu sta JSKD in ZKDS popolnoma ločeni in različni organizaciji. Sklad je ustanovila vlada RS, da bi nudil "strokovno in organizacijsko podporo za razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter upravljal in razpolagal z namenskim premoženjem in finančnimi sredstvi, ki jih ustanovitelj (država) zagotavlja". ZKDS je nevladna organizacija (civilna družba), ki jo ustanovijo lokalne ZKD, specializirane zveze in posamezna društva (iz okolij, kjer ni lokalnih zvez). ZKDS se ravna po Zakonu o društvih in lastnem statutu, JSKD pa po Zakonu o javnih skladih. Vse dokler bodo kulturna društva predstavljala glavne in najbolj množične nosilce ljubiteljske kulturne dejavnosti, bo Sklad na osnovi zakonsko opredeljenega poslanstva in nalog s pretežnim delom svoje dejavnosti usmerjen vanje. In dokler bodo lokalne ZKD združevale večino kulturnih društev v njihovem okolju in bo ZKDS povezovala večino lokalnih ZKD oziroma njihovih društev, je normalno in zakonsko predvideno, da jim bo Sklad nudil strokovno pomoč. Pri Skladu je treba upoštevati, da mora v vseh fazah svojega poslovanja spoštovati Zakon o javnih financah, ki narekuje javne razpise in način poročanja ustanovitelju o porabi sredstev. Za zaposlene velja Zakon o javnih uslužbencih. Pri ZKD pa je glede poslovanja ključni predpis Zakon o društvih, ki določa avtonomno nadzorno vlogo članov v najvišjem organu zveze. Predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije Franci Pivec in direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Igor Ter{ar. Foto: Fl Kjer ima lokalna ZKD pooblastilo lokalne skupnosti za izvedbo razpisa dotacij za kulturna društva, je dolžna na tej podlagi ob podpori območne izpostave Sklada izpeljati vse postopke načrtovanja in poročanja za društva. V lokalnih skupnostih, kjer je društev manj, običajno društva sama kandidirajo za proračunska sredstva. Predlog skupnega programa mora nastati v sodelovanju z lokalno ZKD in izpostavo Sklada. Nekatere občine ne prispevajo nobenih sredstev za skupni program niti lokalni ZKD niti Skladu. V takih primerih se morata lokalna ZKD in izpostava Sklada posebej dogovoriti, pod KIDRIČEVO / MOSKI ZBOR IMA JUBILANTA Ladislav Pulko ie trideset let vodi zbor Talum Moški zbor v Kidričevem, ki se danes imenuje Moški zbor Talum in ki je bil ustanovljen leta 1948 najprej kot kvartet, kasneje kot zbor (prvi zborovodja je bil Maks Vaupotič), letos praznuje poseben jubilej. Njihov zborovodja Ladislav Pulko vodi zbor že polnih trideset let. V pogovoru z Ladislavom smo izvedeli, da je zbor, ki se je takrat imenoval Moški pevski zbor DPD Svoboda Kidričevo, prevzel v septembru 1972. leta. Po Maksu Vaupotiču je zbor vo- dil Branko Rajšter, Ladislav pa ga je prevzel po Lojzetu Krajnč-anu, ki ga je tudi predlagal za naslednika. Prvi nastop z zborom je Stanislav Pulko imel že dva mese- ca po prevzemu, saj v novembru slavi tovarna svoj praznik. V začetku je zbor deloval v okviru Delavskoprosvetnega društva Svoboda Kidričevo, leta 1979 pa je za delovanje zbora začel skrbeti tovarniški sindikat. S tem je bilo zboru omogočeno normalno in redno delovanje. Za vaje je zbor koristil različne prostore. Dolga leta je imel vaje na osnovni šoli v Kidričevem, LENART Razstavlja Danilo Muršec V petek, 15. novembra, je bila v Lenartu v avli Jožeta Hu-dalesa otvoritev likovne razstave z naslovom Slike — tihožitja in pokrajine, ki jih razstavlja Danilo Muršec. Danilo Muršec je doma iz Trnovske vasi. Osnovno šolo je obiskoval na Ptuju, kjer ga je likovno vzgojo poučevala Rozina Šebetič, v pedagoškem oddelku ptujske gimnazije pa akademski slikar Albin Lugarič. Na Pedagoški fakulteti v Mariboru je diplomiral leta 1982. Študiral pa je pod vodstvom profesorjev Bojana Golije, Ludvika Pandur-ja in Viktorja Gojkoviča. Zaposlen je na OŠ dr. Franja Žgeča v Dornavi. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, kiparstvom in oblikovanjem. Slika predvsem v tehnikah akvarel, pastel, gvaš in akril. Blizu sta mu mala in spomeniška plastika. Ukvarja se še z oblikovanjem publikacij, plakatov, simbolov, zasnoval pa je tudi nekaj postavitev razstav. Posebej velja omeniti odmevno postavitev razstave o življenju in delu Janeza Puha z naslovom Janez Puh — človek, ki je svet obrnil na glavo v poslovnem centru Domino. Kot scenarist in oblikovalec lutk sodeluje pri oblikovanju lutkovnih predstav. Njegove slike krasijo veliko stanovanj in poslovnih prostorov v Sloveniji, Avstriji, Kanadi in Avstraliji. Razstavo je odprl župan občine Trnovska vas Karl Vurcer, ki je ob otvoritvi o Danilu Mu-ršcu povedal: "V njegovem likovnem izrazu je neprekinjen tok vidnega napredka in z ozi-rom na njegov čas se sprašujem in veselim njegovih prihodnjih ustvarjalnih let. Slovenske gorice so v Danilovih slikah kot Pepelka. Vidimo jih vsak dan, v vsakem letnem času, dirjajoči prozaisti, a malokdaj nam zastane dih, ki pravi: Čarobno lepo je, ali je resnično? Njegove slike so ta dih ujele kot večen trenutek lepote in ga ponujajo kot nespregledljivega. In s tem dosega osnovno poslanstvo človeka in umetnika. Težiti k lepemu, materialnemu in duhovnemu, a kar je duhovno lepo, je za človeka dobro!" Za glasbeni utrinek ob otvoritvi pa sta poskrbeli violinistki Ana Vurcer in Polona Kapun iz Trnovske vasi. Razstavo je organiziral JSKD, Območna izpostava Lenart, in bo odprta do 14. decembra. Otvoritve razstave se je udeležilo veliko ljubiteljev likovne umetnosti iz Lenarta, Ptuja in Trnovske vasi. Zmago Šalamun Ladislav Pulko nato v sindikalni dvorani v tovarni, pa v pomožnih prostorih restavracije (za odrom), v knjižnici, sedaj pa že kar nekaj časa nova pevska znanja nabirajo ponovno na šoli, kjer imajo poseben vhod in sorazmerno dobre pogoje za delo. Zbor se na vajah srečuje dvakrat tedensko. Danes zbor sestavlja osemnajst pevcev, ki so že kar v zrelih letih, mlajši se kaj dosti ne vključujejo. Najobčutljivejša točka so trenutno prvi tenorji. Ladislav težko pove podatek, koliko nastopov je v tridesetletnem obdobju imel z zborom, z veseljem pa se spominja nastopov in sodelovanj zbora z zbori iz drugih krajev Slovenije: Raven na Koroškem, Trbovelj, Ljubljane, ali pa s tistimi iz tujine: Trofaiacha v Avstriji, iz Prage. Nastopi s teh medsebojnih gostovanj so mu bili najlepši in najljubši. Za letošnji jubilejni koncert je zbor Talum iz Kidričevega povabil v goste pevce iz Majšperka. Kidričani se bodo najprej predstavili z venčkom ljudskih pesmi, sledili bosta pesmi bratov Ipavcev (Benjamina in Gustava) iz obdobja čitalnic, za konec prvega dela pa bodo predstavili nekoliko sodobnejši program, ki meji na skrajni rob zmogljivosti zbora, tako intonančno kot po sami zgradbi pesmi. Po nastopu majšperškega moškega zbora bodo predstavili dve črnski duhovni pesmi, za konec pa priredbe slovenskih ljudskih pesmi. Koncert bodo pripravili v šolski dvorani v Kidričevem, načrtujejo pa ga v petek, 6. decembra. Ladislav Pulko je v svoji bogati zborovodski karieri vodil različne pevske zbore. Otroške in mladinske na osnovni šoli Franca Osojnika (Ljudski vrt), na grajenski in breški šoli, dekliška na ptujski gimnaziji in na ekonomski šoli, mešane na kovinarski šoli, v bolnišnici, moški zbor železničarjev, moški zbor v Majšperku, moški zbor v Grajeni. V enem obdobju je vodil kar sedem pevskih zborov, poleg tega pa še prepeval pri Komornem moškem zboru Ptuj. Z jubilejnim koncertom namerava Ladislav Pulko zaključiti vodenje zbora v Kidričevem, to je napovedal že pred dvema letoma, zaenkrat še nima naslednika, saj zborovodij ni kaj dosti na izbiro. V vsakem primeru pa si Ladislav želi, da zbor nadaljuje s svojo pevsko tradicijo. Sedaj ob kidričevskem zboru Ladislav vodi tudi Moški pevski zbor Jezero Društva upokojencev Budina - Brstje. Petje v zboru mu ni zgolj petje, je tudi druženje, ki človeku pomaga, da v življenju prebrodi tudi kakšno težavo. Kot konjiček je Ladislavu tudi majhen vinograd v Rodnem Vrhu, od koder je pognal korenine. Franc Lačen kakšnimi pogoji bodo društva iz takšne občine sploh sodelovala v skupnem programu. Na ptujskem območju deluje Zveza kulturnih društev Ptuj in Hajdina. Predvideva se, da se v občinah, ki imajo vsaj dve dru- štvi, ustanovijo občinske ZKD. Za celotno območje pa se ustanovi medobčinska ZKD, kamor naj bi se vključila tudi društva iz tistih občin, kjer imajo samo po eno kulturno društvo. Franc Lačen TEDNIKOVA KNJIGARNICA Simbolika cvetja se lepo poda ob prazničnih dneh Zadnja leta je vse več prevedenih knjig na slovenskem knjižnem trgu - v mislih nimam leposlovja, marve~ strokvne, poučne in poljudne knjižne izdaje. Med temi so kvalitetne, poljudne knjige redkost. Zato vam z veseljem predstavljam izvirno domačo lepotico, ki jo je z Jelko Pogačnik uredila ptujska rojakinja Andreja Peček. Simbolika cvetja založbe Mladinska knjiga (2002) je izvrstna darilna knjiga, ki bo navdušila ljubitelje lepega, še posebej tiste, ki cenijo umetnost, cvetlice in žlahtne knjižne izdaje. Avtor Tine Germ, rojen 30.marca, 1967 v Mariboru, je diplomiral umetnostno zgodovino in leta 1997 tudi doktoriral. Postdoktorsko se je izpopolnjeval na Dunaju, v Munchnu in Londonu, od leta 1995 pa predava ikonografijo na oddelku umetnostne zgodovine Filozofske univerze v Ljubljani. Germ je avtor številnih razprav o ikonografiji srednjeveške in renesančne umetnosti. Tako je presenetljiv občutek avtorja, ki je zmogel svoje nesporno akademsko znanje povezati v simpatično, na več nivojih berljivo knjigo, ki odkriva in povezuje vsakdanja vprašanja o pomenu cvetja skozi likovno umetnost. Uvodoma avtor poudarja, da rože od pradavnine na različne načine nagovarjajo človeka, vzbujajo pozornost z bujno rastjo, raznovrstnimi oblikami cvetov, pisanimi barvnimi in izbranimi vonjavami, z lepoto, ki je ni moč spregledati in ob kateri ni mogoče ostati ravnodušen. In tudi knjiga Simbolika cvetja poznavalce ne bo pustila ravnodušne! Prvih dvajset knjižnih strani je namenjenih zgodovinskemu pregledu pojavnosti cvetja v umetnosti, kjer avtor ob ilustracijah spregovori o visoki cvetlični kulturi v vsakdanjem življenju starih Egipčanov, o simboliki cvetja v antični kulturi, o vživljanju cvetlične kulture srednjega veka, pojasnjuje položaj rož v obdobju renesanse in baroka ter zaključuje s simbolno vrednostjo cvetja 19.in 20.stoletja. Nato sledi razlaga simolike cvetlic, vsaki so namenjene štiri pregledne strani z vabljivimi, tenkočutno izbranimi ilustracijami. Prikazanih je triindvajset cvetlic po abecedi latinskih imen, ki so jim pridana domamača imena. Tako se je avtor posvetil (povzeto) npr. Marjetici (bel- lis perennis L.): Marjetica je ena od drobnih travniških cvetlic, ki ji je njena ljubkost že zgodaj prislužila naklonjenost pesnikov in pesniško razpoloženih zaljubljencev. Kot cvet ljubezni jo je proslavila predvsem trubadurska lirika visokega in poznega srednjega veka. Že od 15.stol. marjetica prerokuje srečo ali nesrečo v ljubezni. V antiki je bila marjetica simbol pomladi in marjetke so bile okras Flore, rimske boginje pomladi. Kot prispodoba mlade ljubezni so se marjetice zares uveljavile v sredenjeve-škem pesništvu. Zaradi oblike cveta, ki spominja na žarkasto sonce, so marjetico že v 13. stol. imenovali sponsa solis -nevesta sonca. Med drugim Tine Germ izpostavlja merje-tico, kot Kristusov atribut, ki predstavlja utelešenje božanske narave in se taka velikokrat pojavlja na slikarskih prizorih Jezusovega rojstva, Čaščenja pastirjev, Poklona kraljev in na številnih upodobitvah Marije z Detetom. Marjetke so bile okras tudi v poznogotskih in renesančnih molitvenikih. Zaradi svoje drobnosti, so mar-jetke komaj vključljive v večje slikarske kompozicije, a njena simolna moč in pomenljivost jo je pogosto namenjala h srednjeveškim knjižnim ilustracijam. Bogatost cvetnega izročila marjetice je podana s tremi ilustracijami: Nemški cesar Maksimilijan I pred sv. Boštjanom (Iluminacija molitvenika, 1486), slika Hora pomladi, detajl Rojstva Vemere, Sandro Botticelli (ok. Leta 1485), detajl slike Gustava Klimta Gola resnica (1899). Knjiga Simbolika cvetja je manjšega formata, navkljub temu pa ilustratorsko zanimiva in natančna ter oblikovno izraža lepodo besedi, vsebine. Priporočam jo likovnim pedagogom in ustvarjalcem, floristom ter vsem ljubiteljem lepega, v decembrskih dneh pa je lahko ta knjiga imenitno darilo. Liljana Klemenčič VAŽNO NAZNANILO IN POVABILO IZ KNJIŽNICE IVANA POTRČA Danes, v četrtek, 28.novembra, 2002, bo kolektiv ptujskih knjižničarjev obiskal največjo slovensko knjigarno (18.knjižni sejem v Cankarjevem domu v Ljubljani), zato bodo danes vsi oddelki knjižnice Ivana Potrča Ptuj zaprti. Toda pozor: ob 19. Uri bodo odprta vrata svečane knjižnične dvorane in razsta-vičša, kjer bo predstavitev projekta in otvoritev razstave predloga nove ptujske tržnice mladega arhitekta Lovrenca Cvetka. Hvala za razumevanje in prijazno vabljeni. KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / ZANIMIVOSTI OB IMENOVANJU LETOŠNJEGA KARNEVALSKEGA PRINCA Plemeniti Moškon prihaja iz lanijega dvora Nadaljevanje iz prejšnje številka Prijateljski in sorodstveni odnos pa se je kasneje skalil do te mere, da je prišlo do dolgoletnega spora in procesa, ki je nastal zaradi dedi{~ine. Družini sta želeli poro~iti svoje mlade, vendar se nista mogli dogovoriti o dediš~ini. Tako je Simon Moscon, lastnik Lancove vasi in Dranka, prijahal 24. oktobra 1654 na Ptuj v spremstvu svojih oboroženih hlapcev. Prišli so pred zaprta vrata Quallandrovega dvorca. To je danes hiša v Murkovi ulici, lep renesan~ni dvor, ki ima nad portalom napis z letnico obnove in trojnim oknom - tri-foro na uli~no stran. Moscono- vi vojaki so želeli na silo vdreti skozi zapahnjena vhodna vrata. Ko je Fermo, sin Marka Antonija Quallandra, videl, da so dvor napadli, je odhitel s puško do okna in od tam ustrelil enega izmed Mosconovih podlož-nikov. Ko je dojel, kaj je storil, je poiskal zato~iš~e v minorit-skem konventu na Ptuju. Simon Moscon je na magistratu in pri mestnem sodniku ter pri svetovalcih mesta Ptuja proti Quallandru vložil tožbo. Takrat je funkcijo mestnega sodnika opravljal Francesco Gufan-te, ki se je odpravil h gvardijanu samostana in zahteval izro~itev morilca. Gvardijan samostana Anton Gotscher pa se je pozval na staro pravico azila, ki ga je samostan užival, in je sodniku odgovoril: "Rekli mu bomo sicer, da lahko prostovoljno odide skozi vrata, skozi katera je vstopil, ven vre~i pa ga ne moremo in ne smemo, ~e sam ne bo želel oditi." S tem odgovorom in odlo~it-vijo se je moral sprijazniti mestni sodnik, ki je poznal stare mestne pravice iz leta 1376 in nove iz leta 1513. Fermo Quallandro ni nikoli ve~ zapustil samostana, temve~ je oblekel meniški habit in je živel kot redovnik v samostanu vse do svoje smrti leta 1685. Ob uradnem vstopu v samostan 1. marca 1655 pa je samostanu zapisal polovico svojega premoženja. Fermov o~e Mark Antonij Quallandro je bil tudi sam mestni sodnik v letih od 1673 do 1674. V letu 1672 je kupil gos-poš~ino Zavr~, umrl je na Ptuju leta 1684. Njegova žena Suzana Barbara je bila iz premožne rodbine plemenitih Marenz (Mo-renzi) iz Ptuja. Simon Moscon je bil leta 1682 postavljen za komisarja za boj proti kugi, ki je ta~as gospodarila na Ptujskem. Moscon je 1673 prodal ptujskim minori- tom svojo pravico do nizkega in visokega lova, minoriti pa so mu zato prepustili njegove vinograde v Majskem Vrhu. Tudi Mosconove dame so bile znane po svoji plemenitosti. Leta 1690 je ena izmed Mos-conk minoritom podarila svoj vinograd. Isto leto je Anna Barbara Moscon prodala svoje raztresene posesti v Podlehniku in pri Ptujski Gori grofu Sauerju z Borla, ta pa jih je 30. januarja 1691 prodal Turniš~u. Plemeniti Mosconi so imeli poleg posesti Lancova vas in Dranek še Pišece ter svobodni dvor v mestu Ptuj. Tega so kupili leta 1720 od grofa Wildensteina. Dvorec na Ptuju pa je leta 1773 Marija Ana, vdova baronica po Francu Karlu Mosconu, prodala Ferdinandu grofu At-temsu z Vurberka. Ko so nato Mosconi prodali še leta 1801 posest Majšperk Francu Blaga-tinšku, so jim kot sedež ostale le še Pišece, in njihov stik s Ptujem se je prekinil. Mosconov grb je razdeljen na štiri polja s sr~nim poljem v sredini. V poljih 1 in 4 je upodobljen lev, v 2. in 3. je muha. V sr~nem polju je bil upodobljen lok in tulec, poševno prekrižana in dve osmerokraki zvezdi. Muhe so bile rde~esrebrne, leva sta bila zlato-~rne barve. Dovolj zanimivo zgodovinsko ozadje, iz katerega se društvu iz Lancove vasi kar sam po sebi ponuja lik Simona Moscona, ki je bil zadnji lastnik Lan~jega dvorca, dokler je bila posest še samostojna. Ni nujno, da na prireditvah, ki imajo predvsem turisti~no-zabavni zna~aj in so namenjene širokemu krogu gledalcev in poslušalcev, nadenemo nek strogo znanstven okvir zgodovinske zateženosti, dobro pa je, ~e je za povedanim in zapisanim vsaj kan~ek resnice. KAKO JE NASTALO IME LETOŠNJEGA PRINCA Funkcijo princa karnevala je letos sprejel Ivo Rajh, samos- KNJIGA MESECA / VLADIMIR ARSENIJEVI] Mexico Roman Mexico, ki je podnaslovljen kot vojni dnevnik, je pred kratkim iz{el tudi v slovenskem prevodu, pri Študentski založbi Litera. Gre za avtobiografski roman kultnega srbskega pisatelja mlaj{e generacije Vladimirja Arsenijevica, v katerem opisuje dogodke pred in med napadom Nata na Jugoslavijo. Roman je me{anica spominske in dnevni{ke proze. To je že tretji roman Vla-dimirja Arsenijevica, rojenega leta 1965 v Puli. Arsenijevic živi v Beogradu, kjer dela kot urednik založbe Rende. Njegov prvi roman V podpalubju, ki je hkrati prvi del predvidene tet-ralogije Cloaca Maxima, je objavil leta 1994. Za ta svoj prvenec je prejel prestižno NIN-ovo nagrado za najboljši roman, obenem pa je z ve~ kot dvajset tiso~ prodanimi izvodi postal tudi najbolje prodajana knjiga leta v Srbiji. Roman V podpalubju je bil preveden v kar osemnajst jezikov (angleški, francoski, nemški, švedski, danski, nizozemski, španski, ~eški, madžarski grški, slovenski idr.). Leta 1997 je objavil drugi del ciklusa Cloaca Maxima, roman Angela, ki je postal, podobno kot V podpalubju takojšnja prodajna uspešnica, a doživel prevod le v danski in španski jezik. Leta 2000 je izšel vojni dnevnik Mexico, ki je v pri~ujo~i knjižni izdaji preveden v slo-venš~ino. Zgodba se za~ne leta 1998, ravno v ~asu Natovih groženj z napadom na Jugoslavijo. Roman Mexico je razdeljen v tri dele. V prvem, spominskem delu z naslovom K Mehiki, nas avtor kot prefinjen kritik razmer popelje v Srbijo s konca devetdesetih, izčrpano od vojn, sankcij in "neodgovornega destruktivnega Miloševicevega režima". Nenadejano se mu ponudi možnost, da odide izpod te oblasti. Mednarodni parlament pisateljev mu namre~ ponudi bivanje v Mehiki v okviru projekta Asylum Cities, ki omogo~a pisateljem, ki so kakorkoli onemo-go~eni v svojih državah, dobiti azil v drugi državi. Hrepenenje po mirnejšem življenju avtorja povsem prevzame, a usoda se ironi~no zasu~e, za~nejo se napadi Nata, pot do Mehike pa postane z njimi ovinkasta in dolga. Nekega dne kupi "elektri~no modri zvezek" z namenom, da bi v Mehiki nadaljeval s pisanjem romana, a zvezek kmalu dobi novo nalogo; Arsenijevic ne more mimo dogodkov, ki se mu odvijajo pred o~mi, za~ne pisati dnevnik, vojni dnevnik, z naslovom Mexico. Gre za neobi-~ajne zapiske o bombardiranju, ki z obilico pisateljske senzibilnosti beležijo psihoti~no naravo tistega ~asa. Skrbno beleži dogodke in spremembe ljudi, saj stalni bombni napadi povzro~ajo vedenjske spremembe pri ljudeh, saj se ti pod težo razmer za~nejo vesti nenavadno, uni~ujejo zahodne ambasade, organizirajo se koncerti na Trgu republike s psevdoprotivojno ikonografijo in provojnimi sporo~ili, sledijo umori novinarjev, oblast pred bombami ne umakne ljudi iz zgradbe televizije, zahodni vojaški poveljniki brez~utno podajajo poro~ila o napakah in kolateralni škodi. Ljudje si omislijo novo "zabavo" - radovedno si ogledujejo bombardirane objekte. Ob doma~em medijskem di-skurzu, prezentiranem preko državnih množi~nih medijev, ki je zreduciran na kakih "sto bevskajo~ih fraz', in tujim novinarskim diskurzom, vpetim v industrijo novic, ki poro~a brez~utno, z veliko mero cinizma in nerazumevanja razmer, si avtor ne more kaj, da ob~a-sno ne bi popolnoma razo~aran nad svetom zapadel v ~ustveno krizo. Arsenijevic ho~e rešiti iz tega kaosa predvsem svojo družino, a izhod postaja s stopnjevanjem napadov težavnej-ši. Sledijo številni zapleti, ki vojni dnevnik s potjo iz Jugoslavije v Mehiko pretvorijo v potopisnega. Tretji del romana z naslovom »Xevdet in jaze~a-nje dveh ljudi, ki sta že zdavnaj spregledala lažnivost najrazno-vrstnejših ideologij. Tu dnevniški del romana, v katerem je opisan odhod Arsenijevica iz Jugoslavije, dobi vzporedno zgodbo. Zgodbo kosovskega pesnika in njegove družine, ki v ~asu srbskega nasilja, prebujanja albanskih nacionalnih teženj in napadov Nata nekako so~asno, še mnogo bolj tragi-~no doživlja posledice "neod- tojni podjetnik in gostilni~ar iz Dražencev. Sam je ~lan folklornega društva Lancova vas, v ob-~ini Hajdina ima ~asten naziv ob~inskega vini~arja in kletarja, hkrati je tudi vsako leto med koranti in še bi lahko naštevali. Lancova vas je imela neko~ svojo lastno gospoš~ino z dvorcem Lan~ji dvor in zadnji lastnik samostojne posesti je bil plemeniti Moscon. Tako smo k Moškonovemu imenu dodali še ime letošnjega nosilca funkcije princa in ga poimenovali Plemeniti Moškon - Rajh iz Lan-~jega dvora. Ko smo našli lik Moškona, ki je živel v drugi polovici 17. stoletja, smo poiskali na ptujskem gradu v galeriji Herbersteinov obla~ilo moškega iz tega ~asa. Obrnili smo se na dr. Sergeja Vrišerja, ki je strokovnjak s po-dro~ja mode in obla~il. Pred kratkim smo si lahko ogledali njegovo razstavo v Knjižnici Ivana Potr~a na Ptuju, kjer so bili razstavljeni tudi osnutki za razne gledališke in operne kostume. Izrisal je obleko plemi-~a v modnem stilu "Rhingrave", ki so jo sešili v krojaški delavnici mariborskega gledališ~a. Tako je letošnji princ oble~en po modi druge polovice 17. stoletja, ko je Lan~ji dvor imel plemeniti Moscon. Marija Hernja Masten Zgodovinski arhiv Ptuj govorne destruktivne oblasti", pod katero stvari z nacionalis-ti~nim šovinizmom gredo tako dale~, da se na Kosovem po eskalaciji mednacionalnih napetosti in napadu Nata skorajda povsem zabriše meja med življenjem in smrtjo, ko o njej odlo~ajo kaprice raznih para-vojaških in drugih poživinje-nih oborožencev. Nastopi ~as, ko življenje postane najcenejša stvar, smrt, družinske tragedije, ropi, požigi in nadlegovanja pa najobi~ajnejše vsakdanje stvari. Skozi vse to gre tudi Xevdet in njegova družina, katere pretresljivo in tragi~no zgodbo po spominu rekonstruira Arseni-jevic. Ta sklepni del romana je obenem tudi zgodba o prijateljstvu dveh inteligentnih, odprtih oseb, ki sta imuna na nacionalisti~ne dogme in retoriko, demagogijo ter najrazli~-nejše nacionalisti~ne ideološke konstrukte, ki se tako radi pojavljajo na tem balkanskem prostoru. Ob izidu slovenskega prevoda romana Mexico je avtor obiskal Slovenijo. Povedal je, da je "Mexico zagotovo knjiga, ki je nastala sama od sebe. Nisem je na~rtoval, tekst je avtobiografski in ne bi mogel biti bliže mojemu srcu. Dnevniški del, ki govori o mojih izkušnjah pri bombardiranju Beograda, sem napisal v petdesetih dneh, dokler pa~ nisem iz Srbije odšel preko Sarajeva, Budimpešte, Ljubljane in Frankfurta proti Mehiki." Trenutno se v Beogradu pripravljajo na snemanje filma po tem romanu, pripravlja ga producentski studio B92. Prav gotovo si ga bomo lahko ogledali tudi pri nas. Vabljeni k branju! Jana Skaza MARKOVCI / MLADI SO USTVARJALI V LESU @e {estnajsta kiparska razstava Prej{nji petek so na osnovni {oli Markovci odprli kiparsko razstavo mladih ustvarjalcev, ki že osemnajst let predstavljajo svoja dela, in sicer stvaritve v lesu. Začetki te zvrsti likovnega ustvarjanja so se pojavili na {oli Malečnik pod mentorstvom učitelja likovne in tehnične vzgoje Stanislava Anžela. Letos so svoja dela razstavili u~enci iz devetindvajsetih osnovnih šol. Sedmi~ sodeluje tudi šola Markovci in letošnja organizatorica razstave je bila Olga Zorko, likovna pedagoginja na šoli. Kot sta nam povedala Olga Zorko in Stanislav Anžel, so v~asih sodelovale tudi šole iz Avstrije, Italije in Hrvaške, letos so predstavljena dela zgolj iz Slovenije. Na razstavi so predstavljene ~udovite stvaritve iz lesa, najpogosteje so to skupinska dela treh u~encev, ki pod mentorstvom ustvarjajo najra-zli~nejše podobe. Male~niška šola je za obdelovanje lesa zelo dobro opremljena tudi z orodji, stroji, imajo tudi svoje žagarje. Razstava bo v prostorih šole v Markovcih do januarja, potem pa se seli v mariborski Rotovž, kjer bodo o razstavi izdali tudi katalog ter s priznanji nagradili u~ence in ustvarjalce. Z mladimi ustvarjalci sodeluje tudi mariborski kipar Ivo Goisniker, ~lan Društva likovnih umetnikov Maribor, ki se ukvarja prvenstveno z oblikovanjem lesa in rezbarstvom. Izdal je tudi knjigo Rezbarstvo v lesu, v kateri smo zasledili tudi dela Ptuj~ana Janeza Fu-reka, kar nas je spodbudilo, da bomo o porajajo~em rezbarstvu na Ptuju v našem ~asopisu še pisali. Franc La~en Olga Zorko, likovna pedagoginja na OŠ Markovci SREDI ŽIVLJENJA PTUJ / POBUDA ZA ODSTRANITEV ANTENSKEGA STOLPA Krajani se boje novih operaterjev Krajani, ki žive v bližini antenskega stolpa v Novi vasi pri Ptuju (Ljudski vrt), so naslovili na Oddelek za okolje in prostor Upravne enote Ptuj pobudo za odstranitev antenskega stolpa, ki ga je leta 1966 postavil Radio Ptuj za potrebe ptujske lokalne radijske postaje. Svojo pobudo utemeljujejo s tem, da je Radio-Tednik postavil nov antenski stolp pri Zavr~u in je kot nezainteresirana stranka za stolp ob Vodovi ulici (uradno Nova vas) uporabo in lastnino prenesel na RTV Slovenija OE Oddajniki in zveze. Novi lastniki so na stolpu namestili antene operaterja mobilne telefonije Mobitel. Krajani so prepričani, da brez kakr{nih-koli soglasij. Sedaj posku{ajo dodatno {e namestiti antene drugih operaterjev (Vega, Si-mobil). Namestitvam krajani ogorčeno nasprotujejo, saj ne nasedajo trditvam operaterjev o ne{kodljivosti name{čenih naprav. Svoje trditve utemeljujejo s {tevilom obolelih in umrlih za srčnimi obolenji (9 jih je umrlo zaradi srčnih obolenj, 12 jih je imelo srčni infarkt, 7 jih je bilo operiranih na srcu, za aritmijo srca pa bolujejo skoraj pri vsaki hi{i. To je podatek za populacijo od 100 do 200 prebivalcev, kolikor jih živi v bližini antene. Krajani trdijo, da antenski stolp ne sodi v urbano, gosto naseljeno okolje, zato pričakujejo od države, da zagotovi varno in zdravo okolje za življenje ljudi. Tokrat sem se kot pisec članka zna{el {e v dveh vlogah, prvič kot krajan, ki imam hi{o v neposredni bližini antenskega stolpa, in kot dolgoletni direktor Radio-Tednika Ptuj, zato je prav, da vsaj nekatere trditve krajanov pokomentiram. Danes je lastnik stolpa resnično RTV Slovenija, saj je po sporazumu med lokalnimi radijskimi postajami in takratno RTV Ljubljana za antenske naprave skrbela na{a osrednja radijska in televizijska hi{a (Oddajniki in zveze) in tako je bil tudi ptujski stolp vpisan v osnovna sredstva RTV Ljubljana. Po osamosvojitvi Slovenije je po lastninjenju stolp avtomat- sko postal lastnina RTV Slovenija in Radio-Tednik Ptuj zanj plačuje najemnino za oddajnik, ki deluje na frekvenci 98.2 Mhz. V začetku je bil na stolpu sred-njevalovni oddajnik z močjo 1000 W, kasneje je bil dodan UKV-oddajnik z močjo 300 W. Srednjevalovni že vrsto let ne deluje, saj se mu je naša lokalna radijska postaja odpovedala (tudi za frekvence se plačuje najemnina), UKV pa še. Ker marsikje v Halozah in Slovenskih goricah našega signala po- Antenski stolp v Novi vasi. Foto: Fl slušalci niso slišali (stolp v Novi vasi je sorazmerno nizko, saj je bil postavljen za srednji val, ki ne potrebuje vidnega polja), smo najprej postavili antenski stolp na Belskem Vrhu (104.3 Mhz - občina Zavrč), danes pa pošiljamo signal tudi z Budnega (89,8 Mhz - občina Maj{perk). Za vse tri frekvence ima Radio Ptuj tudi dovoljenje Urada za radiofuzijo in zanjo plačuje najemnino. Za frekvence se je moral krepko boriti, saj se razpisujejo na javnih razpisih. Mimogrede povedano, frekvence na Vurberku nismo dobili, ker smo kot lastnika zemlji{ča, kjer naj bi stal stolp, navedli občino Duplek, v bistvu pa je lastnik Sklad kmetijskih zemlji{č, frekvenco je dobil Murski val. Skoraj prepričan sem, da morajo tudi operaterji mobilne telefonije imeti dovoljenja in soglasja. Kot krajan {e aritmije ali tovrstnih srčnih težav ne čutim, zanimiva bi pa bila primerjava zdravstvenih izsledkov s krajani, ki živijo v okoljih, ki niso obremenjena z elektronskimi sevanji. Sicer pa protest krajanov, ki živijo blizu ptujske antene, ni osamljen, revolti so bili na Hajdini in na Destrniku. Stroka bo morala nekaj reči. Tudi to, da na vsakem koraku okrog nas piska telefonski znak iz mobilnega telefona, da nas ta majhna napravica spremlja domala {e v posteljo, da te po pevskih vajah, ko z zadovoljstvom srka{ {pri-car, zmoti mili glas in vpra{a: "Ja, kje pa si?", je stvar stroke in zdravja. Življenje smo si uredili tako, da smo vedno dosegljivi, da nenehno urejamo poslovne in privatne zadeve. Nedvomno pa je res, da zato, da imamo dober telefonski, radijski in televizijski sprejem, ne sme nihče imeti zdravstvenih problemov. Nič ni več vredno od zdravja. Doslej {e, kolikor mi je znano, meritve niso pokazale nedovoljenega sevanja, ki bi bilo vzrok določenim obolenjem. Vpra{anje pa je, kako delujejo in{pekcije na tem področju in kak{ni so standardi delovanja naprav. Franc Lačen PTUJ / BOZIC RAZSTAVLJA V MIHELICEVI GALERIJI Na ogled štirje ciklusi V petek je bilo v Miheli~evi galeriji na Ptuju odprtje likovne razstave Andreja Boži~a, ~lana Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Andrej je tokrat za razstavo izbral dva ciklusa akvarelov z naslovoma Pogled in Sprehodi ter ciklus akrilov z naslovom Znotraj in Zmes. Uvodoma je številne obiskovalce razstave pozdravila pomočnica direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj mag. Nataša Andrej Božič. Foto: Ozmec Kolar, o slikarju pa je spregovoril likovni kritik Mario Ber-dič, ki je dejal, da je Andrej Božič v različnih pogledih dokaj netipičen avdididakt, zato, ker je njegova likovna ustvarjalnost večplastna in raziskujoča ter se ne podreja izključno eni tehniki in enemu formalnemu izrazu. Avtor ustvarja v zaključenih vsebinskih sklopih, ki lahko sestojijo bodisi iz enega ali iz več paralelnih ciklov, kjer raziskuje posamezne likovne problematike. Pri postavitvi razstave je sodelovala galeristka Stanka Gač-nik, razstavo pa je odprl ptujski župan dr. Miroslav Luci. V kulturnem programu sta dopadljivo nastopili harfistka Tanja Vogrin in flavtistka Milena Hudernik, dijakinji Srednje glasbene in baletne šole iz Maribora. Franc Lačen PTUJ / 101. ROJSTNI DAN OTILIJE HOLC Otilija je še zmeraj trdoiši^a 19. novembra je bilo na Gregor~i~evi 13 na Ptuju znova veselo. Otilija Holc, nekdanja Destrni~anka, ki že vrsto let živi na Ptuju, je ~ila in zdrava praznovala 101. rojstni dan. ni pozabila povedati, kako lepo Ob sorodnikih so ji praznični dan polepšale številne čestitke in dobre želje. V imenu občanov mestne občine Ptuj ji je najlepše želje prinesel župan Miroslav Luci, iz Društva upokojencev Sveti Urban Destrnik sta ji čestitala Julijana in Franc Cernezel, delegacijo mestne četrti Center pa je vodil predsednik sveta Boris Krajnc. Od domačih je tokrat pogrešala vnukinjo Matejo, ki je z novim šolskim letom postala učiteljica v Švici. Daljši telefonski pogovor, v katerem jubilantka življenje ima, pa jo je potolažil. Čestitkam z najlepšimi željami ob jubileju, ki ga dočakajo le redki, se pridružuje tudi uredništvo Tednika. MG Otiliji Holc je 19. novembra za njen 101. rojstni dan čestital tudi ptujski župan Miroslav Luci. Foto: MG 28. nov. - 4. dec. 2002 • 104,3 FM Četrtek, 28. november SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Pod klobukom. 9.40 Zgodbe iz {koljke. 10.10 Oddaja za otroke. 10.35 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope. 11.05 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.40 Parada plesa. 14.00 Cik cak. 14.20 Glasbena ogrlica. 15.25 V meni raste drevo, zgodba o za{čitniku gozdnega parka Snežnik, dok. feljton. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.50 Enajsta {ola, oddaja za radovedneže. 17.20 Deček s kačo in Grad iz peska, kratki igrani film za otroke. 17.50 Dosežki, pon. 18.10 Modro. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Zgodbe o knjigah. 23.00 City folk, ljudje evropskih mest: Nurnberg. 23.25 Režiserji: Joel Schumacher, ameri{ka dok. oddaja, pon. 0.30 Modro, pon. 1.00 Osmi dan, pon. 1.30 Tednik, pon. 2.25 Prvi in drugi, pon. 2.45 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 81.epizoda, pon. 3.10 Mesto, egipčanski film, pon. 5.20 Šport. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani - vremenska panorama. 8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 11.20 Videostrani - vremenska panorama. 17.05 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan. 17.40 Zelena go{čava, nem{ki film. 20.00 En svet - Eno upanje, posnetek koncerta Unicefa iz Cankarjevega doma. 22.00 Poseben pogled: Prodajalka ore{kov, tajvanski film. 23.45 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko bo{ moja, pon. 21. dela nad. 9.55 Salome, pon. 86. dela nad. 10.45 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 83. dela nad. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 63. dela nad. 13.05 Lepo je biti milijonar, pon. 14.00 Varuhi luke, 5. del avstralske nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 64. del mehi{ke nad. 16.20 Med sovra-{tvom in ljubeznijo, 84. del mehi{ke nad. 17.15 Salome, 87. del nad. 18.10 Ko bo{ moja, 22. del nad. 19.15 24 ur. 20.00 Trenja. 21.15 Popolni četrtek: Prijatelji, 13. del. 21.45 Seks v mestu, 13. del nan. 22.15 Zahodno krilo, 13. del ameri{ke nan. 23.10 Družinsko pravo, 22. del ameri{ka nan. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Izganjalka vampirjev, pon. 9. dela ameri{ke nan. 12.10 Čarovnice, pon. 12. dela ameri{ke nan. 13.00 Mladi in nemirni, 24. del ameri{ke nad. 13.50 Obala ljubezni, 158. del ameri{ke nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Super punce, sin. risana serija. 16.55 Izganjalka vampirjev, 10. del. 17.45 Korak za korakom, 11. del ameri{ke hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 13. del ameri-{ke hum. nan. 18.45 Družina za umret, 13. del ameri{ke hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Krimi~: Slab dan v na{i ~etrti, ameri{ki film. 21.40 Dharma in Greg, 22. del ameri-{ke hum. nan. 22.10 Ned in Stacey, 9. del ameri{ke hum. nan. 22.40 Noro zaljubljena, 5. del ameri{ke hum. nan. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, erotična serija. TV3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Auto-mobille. 9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Alen - Lunina svetloba, pon. 13. dela. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Alen - Lunina svetloba, 14. del. 16.20 Najina poroka, pon. 17.50 SQ Jam Show, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Popotovanja z Janinom. 21.00 Emillie, 3. del kanadske nad. 22.00 Dokum. oddaja. 22.30 Don Sergiovi nasveti. 23.30 Videalisti, pon. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanke. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Risanke. 16.30 Hugo. 17.00 Rijeka: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 SOS. 18.20 Kultura. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Izbrisani prostor 22.00 Heureka. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Transfer 23.45 Ekipa za privid. 0.30 Na zdravje!. 0.55 Meja ljubezni in sovraštva, am. film. 2.40 Ameriška družina. 3.25 Prag, film. 4.50 Glasbena TV. 5.40 Remek. 5.55 Črna Guja. 6.25 Kraljestvo divjine. HTV 2 7.10 Risanke. 8.00 Otroški program. 9.05 Usode, dokum. serija. 9.35 Kultura. 10.30 Jazz. 11.30 Fakulteta prometnih znanosti. 12.00 Kaj se mi to dogaja?. 13.00 Enkraten svet. 13.30 Svet podjetništva. 14.00 Poslovni klub. 14.30 Planetarni zvok. 15.00 Planet glasba. 15.30 Vitez v Camelotu, am. film. 17.05 Novice. 17.10 TV koledar. 17.20 Pravica do rojstva. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Ameriška družina. 20.50 Novice. 21.00 Na zdravje!. 21.30 Ekipa za privid. 22.20 Črna Guja. 22.50 Veliki Gatsby, am. film. 0.20 Zvezdne steze. HTV 3 9.30 Zasedanje sabora, prenos. 16.20 Nogometna Liga prvakov. 19.30 Dobri duh močvirja, dokum. oddaja. 20.05 Meja ljubezni in sovraštva, am. film. 21.50 Sport danes. 22.00 Hit-depo. ORF 1 6.05 Otro{ki program. 7.55 Varu{ka, serija. 8.15 Sam svoj mojster, serija. 8.40 Superman. 9.25 Malcolm. 9.50 Debeluhar. 11.20 25-mag-acin. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otro{ki program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X faktor 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Newsflash. 18.05 Varu{ka. 18.30 25-magacin. 19.00 Malcolm. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, pokal UEFA. 22.50 Četrtek ponoči. 23.20 Četrtek ponoči. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Policijska in{pekcija 1. 10.15 Igrani film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Modern Times. 12.30 Dežela in ljudje. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Serija. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Na{ Čarli. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Vera. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Evro co. 23.00 Primer za dva. 0.00 Čas v sliki. Petek, 29. november SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Risanka. 9.15 Deček s kačo in grad iz peska, kratki igrani film za otroke. 9.30 Enajsta {ola, oddaja za radovedneže. 10.00 Enciklopedija znanja. 10.15 Prisluhnimo ti{ini. 10.45 Modro. 11.15 Dosežki. 11.35 Prvi in drugi. 12.00 Klic divjine, kanadska nan., 12/13. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.30 Slovenci v Avstraliji: Vrnitev. 14.20 Osmi dan. 14.55 Vsakdanjik in praznik. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.50 Čarobne dežele - Čarobno drevo, risana nan., 1/13. 17.00 Iz popotne torbe: Štiri žabe. 17.30 Mladi virtuozi: Svetlana Pu{nik - Kitara. 18.05 Zofijin svet, {vedska nan., 4/8. 18.30 Deteljica. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Predsedni-{ko soočenje. 21.00 Praksa, ameri{ka nan., 9/22. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Polnočni klub. 0.00 Duh demokracije, norve{ka dok. oddaja, 3/6. 0.30 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 82.epizoda, pon. 0.55 Odisejev pogled, gr{ki film, pon. 4.10 Šport. 5.20 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.20 Glasbena ogrlica, pon. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani - Vremenska panorama. 8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 9.35 Videostrani - Vremenska panorama. 15.55 Hladna vojna, ameri{ka dok. serija, 7/12, pon. 16.45 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 82.epizoda. 17.20 Kusamo: Svetovni pokal v smučarskih skokih, 120 m, prenos. 20.00 Sloves, angle{ka dok. serija, 2/7. 20.55 Po{tenjak, nem{ki film. 22.30 Mo{ka liga, angle{ka nan., 3/12. 23.00 Iz slovenskih jazz klubov: Kristina Oberžan kvartet. 23.45 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko bo{ moja, pon. 22. dela nad. 9.55 Salome, pon. 87. dela nad. 10.45 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 84. dela nad. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 64. dela nad. 12.35 Lepo je biti milijonar, pon. 14.00 Varuhi luke, 6. del avstralske nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 65. del mehi{ke nad. 16.20 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 85. del mehi{ke nad. 17.15 Salome, 88. del nad. 18.10 Ko bo{ moja, 23. del nad. 19.15 24 ur. 20.00 Akcija: Za udarec ve~, ameri{ki film. 21.40 Kameleon, 13. del ameri{ke nan. 22.30 Družinsko pravo, 23. del nan. 23.20 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Izganjalka vampirjev, pon. 10. dela ameri{ke nan. 12.10 Svilene sence, pon. 12. dela ameri{ke nan. 13.00 Mladi in nemirni, 25. del ameri{ke nad. 13.50 Obala ljubezni, 159. del ameri{ke nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Super punce, sin. risana serija. 16.55 Izganjalka vampirjev, 11. del ameri{ke nan. 17.45 Korak za korakom, 12. del ameri{ke hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 14. del ameri{ke hum. nan. 18.45 Družina za umret, 14. del ameri{ke hum. nan. 19.15 Šov Jerryja, pogovorna oddaja. 20.00 Simpatije, 8. del ameri{ke nan. 20.50 Midve z mamo, 8. del ameri{ke nan. 21.45 Mo{ke zadeve, 18. del ameri{ke nan. 22.40 Prava blondinka, ameri{ki film. 0.35 Rdeče petke, erotična serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 V sedlu, pon. 9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Alen - Lunina svetloba, pon. 14. dela. 12.50 Emillie, pon. 3. dela. 14.50 Alen - Lunina svetloba, 15. del. 16.05 Popotovanja z Janinom, pon. 17.05 Štiri Tačke, pon. 17.35 Bonanca, pon. 28. dela nan. 18.35 Automo-bille. 18.50 Pokemoni. 19.10 Videalisti. 20.00 Pod židano marelo. 21.30 Ljubezenske igre, ameri{ka romanti~na drama. 23.30 TV razglednica. 00.00 Videalisti, pon. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Novi način. 18.20 Split: Morje. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo Show. 20.55 Željka Ogresta z gosti. 21.55 Pol ure kulture. 22.30 Meridijan 16. 23.05 Frostov pristop, serija. 1.35 Muzej voščenih figur, am. film. 3.10 24, serija. 4.00 Tretji kamen od sonca. 4.25 Seks v mestu. 4.55 Notranje vesolje, am. film. 6.50 Remek. 7.00 Hrvatski rock - šestdeseta. HTV 2 7.10 Risanka. 7.35 Plesna akademija, serija. 8.00 Fant spoznava svet, serija. 8.25 Amerika - Življenje narave. 9.55 Film. 11.25 Koncert. 12.25 SOS, dokum. oddaja. 12.55 Kultura. 13.25 Heureka. 13.50 Transfer 14.35 Planet glasba. 15.05 Veliki Gatsby, am. film. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.50 Pod povečalom. 17.20 Pravica do rojstva. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 24, serija. 20.50 Novice. 21.00 Tretji kamen od sonca. 21.30 Seks v mestu. 22.00 Notranje vesolje, am. film. 23.55 Zvezdne steze. HTV 3 9.30 Zasedanje sabora, prenos. 18.40 Dokumentarni film. 19.30 Ameriško naselje na Pelješcu, dokum. oddaja. 20.00 Pie In The Sky, am. film. 21.30 Hrvatski rock - šestdeseta. 22.20 K(v)ader 22.50 Šport danes. 23.00 Svet mode. 23.25 Pravi čas. ORF 1 6.05 Otro{ki program. 7.55 Varu{ka, serija, serija. 8.15 Superman. 9.00 Nordijska kombinacija, prenos. 10.35 Starmania. 11.55 Nordijska kombinacija, prenos. 12.50 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 Sam svoj mojster. 17.15 Smučarski skoki, prenos. 18.20 Smučanje, prenos. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone. 21.05 Newsflash. 21.10 Dolce Vita & Co. 22.05 Final Analysis, film 1991. 0.05 Blue Motel. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi,. 9.55 Policijska in{pekcija 1. 10.20 Igrani film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Serija. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Na{ Čarli. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stari. 21.20 Dokum. oddaja. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern Times. 23.15 Umor je napisala. 0.00 Čas v sliki. Sobota, 30. november SLOVENIJA 1 7.25 Oddaja za otroke. 8.00 Zgodbe iz {koljke. 8.30 Radovedni taček: Polž. 8.45 Slovenske iz{tevanke z Melito Osojnik: Dve p{e-nički, dve potički. 8.50 Deček s kačo in grad iz peska. 9.00 Arčibald, risana nan., 22/26. 9.15 Sprehodi v naravo: V družbi paglavcev. 9.30 Pod klobukom. 10.10 Enajsta {ola, oddaja za radovedneže. 10.40 Kino Kekec: Artur, Merlin in Tekavci, nem{-ko-slova{ki film. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.15 Študentska ulica. 13.45 Hidak - Mostovi. 14.15 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV. 14.40 Afri{ka kraljica, ameri{ki film. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.50 Slovenski magazin. 17.20 Ozare. 17.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.50 Osvajanje K2, ameri{ka dok. serija, 1/6. 18.15 Mumini, risana nan., 7/14. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Eu in mi. 19.10 Sobotna tema. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Najlep{a viža 2002. 21.15 Na{a družinica, angle{ka nan., 7/8. 21.45 Trend. 22.05 Elba: Otok zakladov. 22.40 Poročila, {port, vreme. 23.15 Pod ru{o, ameri{ka nad. 0.15 Znamenje {tirih, kanadski film. 1.40 Osvajanje K2, pon. 2.05 Slovenski magazin, pon. 2.35 Nedolžnost, nem{ki film, pon. 04.20 Šport. 6.10 Mario, pon. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani. 8.30 Hidak - Mostovi, pon. 9.45 Murphy Brown, ameri{ka nan., 18/22. 10.05 Rastignac, francoska nad., 2/8. 10.55 Velika otročaja, angle{ka nad., 12/13. 11.20 Jasno in glasno: Kariera? Kako se potegovati za službo?, kontaktna oddaja. 12.40 Skrinjica želja, nem{ki film. 14.15 En svet - Eno upanje, pon. 16.20 Evrogol. 17.20 Kusamo: SP v smučarskih skokih, 120 m, prenos. 19.15 Videospotnice. 20.00 SP v alpskem smučanju: slalom (ž), posn. 1. vožnje. 20.50 Aspen: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 2. vožnje. 21.45 Rastignac, fr. nad., 3/8. 22.30 Sobotna noč. 0.30 Videospotnice, pon. POP TV 8.00 Ringa-Raja: Obuti maček. 8.25 Pujsek Zlatko. 8.35 Slonček Benjamin. 9.05 Palčica. 9.30 Mjav! Mjav! 9.40 Bobek in Ciril. 10.05 Malinji dol. 10.15 Robinson 11.10 Mali helikopter. 11.30 Šolska ko{arkarska liga. 12.25 Preverjeno, pon. 13.20 Smola pa taka. 13.50 Zresni se že!, 7. del am. hum. nan. 14.20 Diagnoza: Umo, 7. del nan. 15.10 Sophijino srce, am. film. 16.50 Goodyear liga, Pivovarna La{ko : Zadar, prenos ko{arke. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.10 Filmski hit: Resni~ne laži, am. film. 23.40 Sestrična Bette, angle{ko-ameri{ki film. 1.40 24 ur, pon. KANAL A 11.00 Obala ljubezni, pon. 155. dela nad. 11.50 Obala ljubezni, pon. 156. dela nad. 12.40 Obala ljubezni, pon. 157. dela nad. 13.30 Obala ljubezni, pon. 158. dela nad. 14.20 Obala ljubezni, pon. 159. dela nad. 15.10 Ledeno hladni, 13. del kanadske nan. 16.00 Film stoletja: Vsi so poljubili nevesto, ameri{ki film. 17.30 Xena, 13. del nan. 18.20 Herkul, 13. del nan. 19.10 Na sever, 9. del kanadske nan. 20.00 TV kriminalka: Težki ~asi, ameri{ki film. 21.40 Sheena, kraljica džungle, 13. del nan. 22.30 Gabrije-lino prebujenje, ameri{ki film. 0.15 Ekstra magazin, pon. TV 3 8.00 Action Man. 8.30 Risanke. 09.00 Božična pesem. 10.00 Božični angel. 11.00 Za vas in mesto, pon. 12.00 Čestitke iz domače skrinje, pon. 14.00 Pod židano marelo. 15.30 Sijaj, pon. 16.00 Avtodrom. 16.30 Dokum. oddaja. 17.00 SQ Jam Show. 18.00 Risanke. 18.30 Rokometna mreža, pon. 19.00 Automo-bille. 19.15 Risanke. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Policist s petelinjega vrha - 8. del. 21.00 Zadar fest 2002. 23.00 TV razglednica. 23.30 Tvoj problem, pon. 00.30 Videostrani. HTV 1 8.00 Novice. 8.05 Kasiopeja, serija. 8.35 Narave lepote v Evropi. 9.00 Risanke. 9.25 Zgodbica. 10.00 Novice. 10.05 Parlaonica. 10.55 Risanka. 11.10 Felicity. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.20 Biblija. 12.35 Prizma - multinacionalni magazin. 13.30 Koreni. 14.00 Fenomeni. 14.30 Ekumena, religijski program. 15.30 Novice. 15.40 Veter v hrbet. 16.25 Olsenova banda lovi meglo, danski film. 17.55 Risanka. 18.25 Hruške in jabolka. 18.55 Risanke. 19.30 Dnevnik. 20.05 Vra~, am. film. 21.55 Pol ure torture. 22.30 Novice. 22.40 Stvar, am. film. 0.35 Umor v mraku, danski film. 2.20 Lorna Doone, serija. 3.10 Zakon in red - Oddelek za žrtve. 3.55 Olsenova banda lovi meglo, danski film. 5.30 Zlata dekleta. 5.55 Dokumentarni film. 6.50 Hit HTV-ja. HTV 2 7.15 TV koledar. 7.25 Risanka. 8.40 K(v)ader 9.10 Pol ure kulture. 9.40 Svet mode. 10.05 Split: Morje. 10.40 Frostov pristop, mini-serija. 13.10 Hrvaški otroški festival 2002. 13.55 Hišni ljubimci. 14.40 Potovanje v Vučjak. 15.40 Zlata dekleta, serija. 16.10 Melrose Place, serija. 17.00 Beverly Hills, serija. 17.50 Briljanteen. 18.40 Hit HTV-ja. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 ČB v barvi. 20.50 Novice. 20.55 Triler -Arhiv klasike. 21.55 Lorna Doone, serija. 22.50 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija. HTV 3 15.25 Hit-depo. 16.55 Košarka Goodyear liga: Split - Crvena zvezda, pr 19.00 Športni program. 21.30 Note, notice. 22.00 Šport danes. 22.15 Dokumentarni film. ORF 1 6.00 Otro{ki program. 11.05 Disneyev festival. 12.00 Šaljivec Carey, serija. 12.20 Totalno mimo, serija. 13.05 Življenje in jaz, serija. 13.30 Princ iz Bel Aira, serija. 13.50 Clueless, serija. 14.20 Austria top 40. 15.10 Simpatije, serija. 15.55 Srčni list. 16.45 Streetlive, serija. 17.15 Smučarski skoki, prenos. 17.40 Nogomet, avstrijska liga. 18.00 Smučanje, slalom ženske, prenos iz Aspna. 19.00 Smučanje, smuk mo{ki, prenos. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone. 21.00 Smučanje, slalom ženske, prenos 2. teka. 21.55 Point Break, film 1991. ORF 2 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.35 Igrani film. 11.05 Igrani film. 12.50 Pogledi s strani. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Nem{ki film. 14.45 Avstrijski film. 16.10 Slikanica doline Donave. 16.25 Alpe Donava Jadran. 16.55 Religije sveta. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Doživetje Avstrija. 17.45 Ljudski odvetnik. 18.20 Bingo. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Luč v temo. 23.20 Čas v sliki. 23.30 Kino klasiki. Nedelja, 1. december SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav: Čebelica maja, risana nan., 4/26; Roli, Poli, Oli, risana nan., 13., zadnja epizoda; Cofko Cof, risana nan., 5/26. 9.55 Poročila. 10.00 Nedeljska ma{a, prenos iz Župnije Šmartin pri Kranju. 11.00 Prvaki divjine, francoska dok. serija, 6/13. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.15 Tistega lepega popoldneva. 13.20 Predmet poželenja. 13.30 Kulinarika. 13.45 Kultura bivanja. 14.05 Motoring. 14.15 Avantura: Osamljeni planet. 15.05 Nedeljsko oko. 15.10 Privlačna nasprotja. 15.30 Kislo jabolko. 15.55 Šampioni. 16.00 Raymonda imajo vsi radi, ameri{ka hum. nan., 10. epizoda. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Tistega lepega popoldneva. 16.50 Pop-Oldne. 17.00 Glasbeni dvoboj. 17.20 Družabna kronika. 17.30 Vsakdanjik in praznik. 18.30 Žrebanje lota. 18.40 Risanka. 18.55 Kako smo volili. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Kako smo volili. 21.45 Večerni gost. 22.40 Poročila, {port, vreme. 23.15 Zlo~ini in prekr{ki, ameri{ki film. 1.00 Mo{ka liga, angle{ka nan., 3/12, pon. 1.30 Pokvarjena dekleta, angle{ka nad., 10., zadnji del, pon. 2.20 Vsakdanjik in praznik, pon. 3.40 Šport. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani - Vremenska panorama. 10.50 Rad imam Lucy, ameri{ka čb nan., 101.epizoda. 11.15 Bogata{ in revež, am. nad., 9/12. 12.00 Akademski pevski zbor Tone Tom{ič, Šou Ljubjana, 4. oddaja. 13.00 Šport. 13.55 Celje: Liga simobil v nogometu, CMC Publikum - Vega Olimpija, prenos. 15.50 Klic dobrote, posnetek iz Celja. 17.35 Zasilni izhod, ameri{ki film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Onkraj meja vzdržljivosti, francoska dok. serija, 6., zadnji del. 20.50 Murphy Brown, am. nan., 19/22. 21.15 Homo Turi-sticus. 21.35 Pokvarjena dekleta, angle{ka nad., 10., zadnji del. 22.25 Slavnostni operni koncert. 23.15 Videospotnice, pon. POP TV 7.50 Ringa-Raja: Obuti maček. 8.15 Pujsek Zlatko. 8.25 Slonček Benjamin. 9.55 Palčica. 9.25 Mjav! Mjav! 9.35 Bobek in Ciril. 9.55 Volitve 2002. 10.00 Malinji dol. 10.15 Heidi. 11.00 Volitve 2002. 11.10 Šolska ko{arkarska liga, pon. 12.05 Podganji princ, am. film. 12.40 Volitve 2002 (prekinitev med filmom Podganji princ). 13.50 Bolni{nica upanja, 17. del am. nan. 14.40 Močno zdravilo, 16. del nan. 15.25 Volitve 2002. 15.30 Miss sveta, predstavitev kandidatk. 17.10 Volitve 2002. 17.15 Diagnoza umor: Skrivnostni dvojnik, am. film. 19.00 Volitve 2002. 19.15 24 ur. 20.00 Volitve 2002. 21.00 Lepo je biti milijonar. 22.30 Športna scena. 23.25 Goodyear liga, Bosna : Union, posn. 1.20 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Mladi in nemirni, ponovitve 21. - 25. dela nadaljevanke. 14.50 Begunec, 13. del nan. 15.35 Film stoletja: Ljubezen v senci, ameri{ki film. 17.30 Beverly Hills, 10. del nad. 18.20 Melrose Place, 9. del nad. 19.10 Čarovnice, 13. del nan. 20.00 Družinski film: Problemati~en mulc 3, ameri{ki film. 21.35 Odvetnik z ulice, 10. del nan. 22.25 Obra~un z FBI, ameri{ki film. 0.05 Dannyjeve zvezde, pon. TV 3 8.00 Action Man. 8.30 Biblijske zgodbe - Deset zapovedi. 9.30 Biblijske zgodbe - Noetova barka. 10.30 Risanke. 11.00 Za vas in mesto. 12.30 Sijaj, pon.J3.00 Zadar fest 2002. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.00 Črna pu{čica.17.00 Ekskluzivni magazin. 17.30 Dokum. oddaja. 18.00 Štiri tačke. 18.30 TV razglednica. 19.00 Policist s petelinjega vrha - 8. del. 20.00 Alfi med prijatelji. 21.00 Na{ vrt. 21.30 Knjiga. 22.00 Tvoj problem. 22.30 Automo-bille. 22.45 Don Sergiovi nasveti. 23.45 TV prodaja. HTV 1 7.55 Novice. 8.00 Risanke. 9.00 Prebujanje. 10.00 Risanka. 10.25 Otroški film. 11.45 Risanka. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.25 Plodovi zemlje. 13.15 Mir in dobro. 13.45 TV izložba. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Oprah Show. 16.00 In to mi je neko življenje, serija za mlade. 16.50 Hruške in jabolka. 17.25 Živi zid. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Tišina, prosim!. 22.15 Glamour Cafe. 23.20 Novice. 23.30 Far Away From St.Petersburg, film. 0.50 In to mi je neko življenje, serija za mlade. 1.35 Ksena, serija. 2.20 A Secret Affair, am. film. 3.45 Rubyna ameriška pita, dokum. serija. 4.15 Oprah Show. 5.00 Remek. 5.10 Obstanek, pz. serija. 6.00 V žaru trenutka. HTV 2 9.50 TV koledar 10.00 Biblija. 10.15 Po Kristusovih stopinjah, dokum. serija. 10.45 Portret mesta in cerkve. 11.00 Maša, prenos. 12.05 Ksena, serija. 12.50 Pleme, serija. 13.40 Risanka. 13.55 Družinski vrtiljak. 14.25 Opera Box - J.Massenet: Manon, balet. 16.55 V žaru trenutka. 17.45 A Secret Affair, am. film. 19.10 Risanka. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Obstanek, pz. serija. 20.55 Novice. 21.05 Arsen Dedič - Live in ZKM. 22.05 Komedija: Kaj si delal v vojni ata?, am. film. 0.05 Rubyna ameriška pita, dokum. serija. HTV 3 14.05 Pravica do rojstva. 17.40 Košarka Goodyear liga, posn. 19.30 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 20.25 It. nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. 22.35 Glasbena oddaja. 23.35 V nedeljo ob dveh. ORF 1 6.00 Otro{ki program. 11.35 Nordijsko smučanje, kombinacija. 12.30 Šport. 13.00 Disney predstavlja: Tudi angeli igrajo baseball. 14.30 Hi{ni prijatelj, film. 16.15 Nogomet, avstrijska liga. 18.30 Šport v nedeljo. 19.00 Smučanje, super veleslalom mo{ki. 20.15 Obljubljeno je obljubljeno, film 1996. 21.40 Columbo, film. 22.55 Kraj zločina. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nedeljska matineja. 9.50 Bruno Walter 10.45 Kulturni teden. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Evropski studio. 12.00 Potovanje po Avstriji, Madžarski in Švici, oddaja. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja. 14.00 Tri dame z žara. 14.25 Film. 16.00 Luč v temi. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lep{e živeti. 18.00 Po{tna loterija. 18.25 V kar verujem. 18.30 Slike iz deželnega studia Dunaj. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 20.15 V čast Hansiju Hinters-herju. 21.45 Čas v sliki. 22.00 Odkrito rečeno. 23.15 Čas v sliki. 23.20 Kraljica Josefine. 0.15 Berlin cinema. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. REZERVIRANO ZA . . . PTUJ / V ZNAMENJU 7. MEDNARODNE RAZSTAVE MALIH PASEMSKIH ŽIVALI Kunci, golobi, perutnina, ptice in maike Ptujsko društvo gojiteljev malih pasemskih živali je minuli konec tedna v dvorani Mladika uspe{no pripravilo že 7. mednarodno razstavo malih živali, letošnja pa je bila tudi že šestindvajseta društvena zapovrstjo. Razstava je družila 53 razstavljavcev iz društev gojiteljev malih živali Miklavž, Pragersko, Slovenske Konjice, Velenje in Ptuj, sedem razstavljavcev pa je tokrat pot z malimi živalmi pripeljala iz Ivanca na Hrvaškem. Svoj delček k razstavi so tudi letos pridali gojenci Zavoda dr. Marija Bor{tnarja iz Dornave, ki so se predstavili z nekaj ljubkimi malimi živalmi, sodelovala je tudi ptujska kmetijska {ola, prvič pa so razstavni prostor krasile pasemske mačke. V petek, ko so razstavo odprli, si jo je z velikim zanimanjem ogledalo že veliko otrok iz vrtcev in {ol iz {ir{ega ptujskega območja, tistim najmlaj{-im pa so organizatorji tudi letos omogočili prost vstop, čeprav je vstopnica veljala le dva ali tri stotake. Pestro je bilo na razstavi {e v soboto in nedeljo, ko so mnoge družine izkoristile delček dneva {e za obisk zares zanimive razstave, na kateri je bilo mogoče videti mnoge živali, ki jih sicer bolj redko lahko srečamo vsak dan. Da so z obiskom zadovoljni, je pritrdil tudi Anton Lesjak ml, predsednik Dru-{tva gojiteljev malih živali Ptuj, zanj in za vse sodelavce pa je razstava predstavljala veliko breme in odgovornost, a z dobrim sodelovanjem so v dru{tvu pod streho spravili {e eno razstavo. RAZSTAVA SE PONAŠA Z 81 PRVAKI Med 53 razstavljavci je bilo 14 takih, ki so razstavljali kunce, 24 golobe, 12 je bilo razstavljavcev vodne in okrasne perutnine, trije so razstavljali sobne ptice in trije morske pra-{ičke, ki so prav tako pritegnili oči obiskovalcev. Sicer pa so podatki o skupnem {tevilu živali na leto{nji razstavi precej vi{ji; tako sta bila na ogled 102 kunca, 337 je bilo golobov, 79 primerkov perutnine in 40 sobnih ptic, mnoge od teh pa v različnih pasmah in precej v{-ečnih barvah. Razstavljene živali je tudi letos ocenil poseben zbor sodnikov Zveze gojiteljev malih pasemskih živali Slovenije, vzorni in uspe{ni gojitelji pa so tudi letos prejeli precej visokih ocen za svoje živali. Pri kuncih je bilo podeljenih 15 nazivov prvak, pri golobih 56, perutnini 7 in sobnih pticah trije prvaki. Nekatere od teh prvakov bo mogoče srečati {ele prihodnje leto na državni razstavi v Gornji Radgoni, najbolje ocenjeni kunci s ptujske razstave pa se bodo v ocenjevanju pomerili že konec novembra na slovenskem super pokalu. Tatjana Mohorko 19.900 SIT Siemens C45 Zelo majhen, brez antene, WAP, možnost menjave ohišja, vibra zvonjenje, igre, do 200 ur v pripravljenosti, do 300 minut pogovorov, opomnik, koledar ^ ^ IS? ^ QQ» ^ ^ ^ ^ 17.900 SIT Motorola T190 Transparentne barve (modro prozorno ohišje), 3 igrice, datum, ura, alarm, do 300 minut pogovora, do 120 ur v pripravljenosti ' v Si.mobilu smo poskrbeli, da bodo letošnji prazniki še bolj veseli in še bolj bogati. Praznični Si.mobil Halo paketki so idealno darilo za Božič in Novo leto. Izberete lahko med paketom s Siemensom C45 za 19.900 SIT ali paketom z Motorolo T190 za 17.900 SIT. Oba vključujeta kar za 5.000 SIT pogovorov in novoletno darilo za krajšanje zimskih večerov - puzzle sestavljanko. Lični darilni paketi vas že čakajo! +DARILO: sestavljanka V Prazničnem paketu Si.mobil Halo boste prejeli tudi kartico za 1.000 SIT. » njo napolnili račun do 6.1.2003, bo na vašem računu skupaj kar 5.000 tolarje splošni pogoji in pogoji o polnjenju telefona za tarifo Halo. Telefone lahko u| le s Si.mobilovo kartico SIM. Vse cene vključujejo DDV. www.simobil.si 080 40 40 Si.mobil d.d., Šmartinska 134b, SI-1000 Ljubljana vedno zame. M, ktronik d.o.o. Pak CAR Aroba I Radvanjska c. 64, Maribor I Ul. Kneza Koclja 6, Maribor Ljubljanska ul. 9, Maribor Prodajno mesto: Bossmark, Dragonijeva ul. 1, Maribor REPORTAŽE, AKCIJE SREDISCE OB DRAVI / SREDISKA GODBA POMLAJENA Prvii zaigrali Središko korainico Godba na pihala Središče ob Dravi deluje že 116 let in v tej častitljivi starosti je doživela svojstven preporod. S {tevil-nimi novimi mladimi člani in dirigentom Radom Mundom je zavel nov veter. Z martinovim koncertom so napolnili Sokolano do zadnjega kotička, za vse, ki pa niso uspeli dobiti vstopnice, pa bodo koncert ponovili. V novi sezoni si želijo nov program, dobre ocene na tekmovanjih, čimveč nastopov in seveda upajo, da bodo v svoje vrste pritegnili še nekaj trobilcev, saj jim teh še vedno primanjkuje. Središka godba deluje v okviru prosvetnega društva Sre- dišče ob Dravi in ima 40 aktivnih članov. Njihova skupna značilnost je mladost, saj so se v zadnjih letih zelo pomladili. Zanimivo je tudi, da v godbi igra kar 18 deklet. V minulem letu so si priskrbeli nekaj novih instrumentov, kmalu pa bodo potrebovali tudi nova skupna oblačila. Sestajajo se enkrat tedensko in dirigent Munda pravi, da radi vadijo in igrajo vse vrste glasbe. Vadijo v Sokolani, razmi{ljajo Martinov koncert središke godbe je bil razprodan. Foto: Lazar pa, da bi se kmalu preselili v Orlano. Igrajo na vseh prireditvah v kraju in okolici. [e posebej pa so zadovoljni, ker so se na lanskem tekmovanju godb uvrstili že v višjo kategorijo, glede na število glasbenikov, in odnesli drugo nagrado. Letos so prvič odšli tudi na intenzivne vaje na otok Pag in rezultati so bili prisotni že na koncertu. Iz zbornika, ki so ga izdali pred leti, je razvidno, da so imeli godbeniki svoj prvi samostojni koncert po 2. svetovni vojni na martinovo leta 1946. Od takrat je bilo martinovanje za središke godbenike tradicionalno, saj so poleg podoknic in ob praznikih svojih članov prirejali koncert v čast kapelniku Martinu Kocjanu in klarinetistu Martinu Rakuši, kot tudi vinskemu patronu. Potem je ta tradicija za kar nekaj let zamrla. Lani so jo ponovno obudili in uspeh ni izostal. Letos je martinov koncert želelo obiskati več ljudi, kot so dovoljevale zmožnosti dvorane. Karte so bile razprodane v treh dneh in za vse tiste, ki niso dobili vstopnice, bodo celoten program ponovili v decembru. Sicer pa je letošnji koncert ponujal zanimivo paleto najrazličnejše glasbe, od klasike do ameriških ritmov. Višek večera je bila Središka koračnica, ki jo je uglasbil Alojz Krajnčan, temo pa je obudila Tilika Kola-rič, ki se je melodij in besedil spomnila s kožuhar. Oba sta bila tudi med gosti večera, Tili-ka Kolarič s svojimi ljudskimi pevci, nova koračnica pa je med publiko požela velik uspeh. Ker so zabavljivo besedilo o dekletu s šestimi kitkami in fantu s šestimi brki, ki sta si dala šest poljubčkov in zato od očeta dobila šest klofut - na levo tri, na desno tri - zapisali na zadnjo stran programa, je ob zaključku koncerta pela vsa dvorana. Nastopila je tudi vokalna skupina Credo pod vodstvom Simone Koser [avora. Po koncertu je sledila veselica z martinovo gosjo in skupino Mitrej. vki Glasujem za:_ Ime oz. naslov župnišča:_ Ime in priimek glasovalca:. Naslov: Telefonska številka: Kupon velja do 4.12.2002 64 p'^'ilož'nos-^'i za veselje Odslej bo doživetje nakupov v nakupovalnem središču Europark še popolnejše. Za to bodo poskrbeli darilni boni. Z njimi boste lahko od 2. novembra 2001 v vseh 64 trgovinah, butikih in gostinskih lokalih plačevali blago in storitve. Povsem preprosto in praktično. Povprašajte pri informacijskem pultu. Nakupovalno središče Maribor doživetje nakupov Ponedeljek, 2. december SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Čarobne dežele - Čarobno drevo, risana nan. 1/13. 9.15 Iz popotne torbe: Štiri žabe. 9.35 Waitapu, mladinska nad., 1/5. 10.05 Prvaki divjine, francoska dok. serija, 6/13. 10.35 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 11.00 Tistega lepega popoldneva. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.20 Tistega lepega popoldneva. 15.25 Osvajanje K2, ameriška dok. serija, 1/6. 15.55 Dober dan, koroška. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Radovedni Taček: Hrana. 17.05 Pipsi, risana nan., 21/26. 17.40 Volja najde pot. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Hujšajmol, angleška nad., 3/6. 20.55 Gospodarski izzivi. 21.25 Podoba podobe. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Knjiga mene briga: Slovenske pravljice. 23.10 Dosežki. 23.35 Volja najde pot, pon. 0.30 Podoba podobe, pon. 0.55 Gospodarski izzivi, pon. 1.25 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 83.epizoda, pon. 1.50 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi, pon. 2.10 Homo_ Turisticus, pon. 2.30 Studio City, pon. 3.50 Končnica, pon. 4.50 Šport. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani - vremenska panorama. 8.30 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 9.05 Dobro jutro. 14.15 Sloves, angleška dok. serija, 2/7. 15.05 Sobotna noč. 17.10 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 83.epizoda. 17.45 Anton, mali mojster Sambe iz Rusije, kratki igrani film za otroke. 17.55 Velika otročaja, angleška nad., 13., zadnji del. 18.20 Štafeta mladosti. 19.15 Videospot-nice. 20.00 Končnica. 21.05 Studio City. 22.00 Hladna vojna, dok. serija. 22.50 Brane Rončel izza odra. 0.00 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 23. dela nad. 9.55 Salom, pon. 88. dela nad. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 85. dela nad. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 65. dela nad. 13.05 Športna scena, pon. 14.00 Varuhi luke, 7. del avstralske nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 66. del nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 86. del nad. 17.15 Salome, 89. del nad. 18.10 Ko boš moja, 24. del nad. 19.15 24 ur 20.00 Pod eno streho, 10. del sosedske nad. 21.00 Sedma nebesa, 10. del nan. 21.55 Raztresena Ally, 14. del nan. 22.50 Družinsko pravo, zadnji del. 23.40 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Izganjalka vampirjev, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Mladi in nemirni, 26. del. 13.50 Obala ljubezni, 160. del nad. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Ball, risana serija. 16.30 Super punce, sinhronizirana risana serija. 16.55 Izganjalka vampirjev, 12. del. 17.45 Korak za korako, 13. del hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 15. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 15. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Superfilm: Neposredna nevarnost, ameriški film. 22.30 Dharma in Greg, 23. del hum. nan. 23.00 Ned in Stacey, 10. del hum. nan. 23.30 Noro zaljubljena, 6. del hum. nan. 0.00 Smrtonosni ponočnjaki, ameriški film. 1.35 Duša in telo, ameriški film. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Knjiga, pon. 9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.15 Video strani. 11.40 Alen, pon. 14.20 Automobille, pon. 14.50 Alen - lunina svetloba, 16. del. 16.20 Zadar fest 2002, pon. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Marguerite Volant, 4. del. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 V sedlu. 22.00 Iz domače skrinje. 23.15 Videalisti, pon. 00.20 Videostrani. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.30 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Skrinja. 18.20 Drugorazredni ljudje?. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Stoj in gledaj. 20.45 Latinica 94. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Na robu znanosti. 0.05 Zahodno krilo. 0.50 Frasier. 1.15 Boogie Nights, am. film. 3.45 Siska. 4.45 Film. 6.30 Črna Guja. HTV 2 7.10 Risanka. 7.35 Horace in Tina. 8.00 Fant spoznava svet. 8.25 Amerika - Življenje narave. 9.30 Željka Ogresta z gosti. 10.25 Note, notice. 10.55 Dokum. film. 11.45 Glasbena oddaja. 12.30 Po Kristusovih stopinjah, dokum. serija. 13.00 Družinski vrtiljak. 13.30 Novi način. 14.00 Fenomeni. 14.30 Pol ure torture. 15.00 Planet glasba. 15.30 Če čevelj pristoji, am. film. 17.00 Risanka. 17.10 Novice. 17.15 TV koledar 17.25 Pravica do rojstva. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Zahodno krilo. 20.50 Novice. 21.00 Frasier 21.30 Siska. 22.30 Črna Guja. 23.05 Film. 0.50 Zvezdne steze. HTV 3 11.30 Kaj si delal v vojni, ata?, am. film. 13.25 Živi zid. 15.40 It. nogometna liga, posn. 17.30 Skozi okno, brazilski film. 18.55 Auto-magazin. 19.30 SoS. 20.10 Petica - evropski nogomet. 21.25 Boogie Nights, am. film. 23.55 Šport danes. 0.05 Glasba. ORF 1 6.00 Otroški program. 8.05 Sam svoj mojster, serija. 8.30 Življenje in jaz, serija. 8.55 Herkul, serija. 9.35 Hišni prijatelj, film 1994. 11.20 Korak za korakom, serija. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije, serija. 16.50 X Faktor 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.30 25-magacin. 19.00 Malcolm. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone. 21.10 Starmania. 22.20 Newsflash 22.30 Starmania. 22.50 Raje živim čudaško, film. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Policijska inšpekcija 1. 10.15 Nemški film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Dunaj. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Čarli. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.30 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Hotel Orth. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Stičišče kultura. 0.00 Čas v sliki. Torek, 3. december SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Radovedni Taček: Hrana. 9.20 Pipsi, risana nan., 21/26. 9.40 Fliper in lopaka, risana nan., 9/26. 10.05 Študentska ulica, oddaja za študente. 10.35 Volja najde pot. 11.25 Obzorja duha. 11.55 Hujšajmol, angleška nad., 3/6. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.30 Nekaj minut za domačo glasbo. 13.55 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 14.45 Polnočni klub. 16.00 Duhovni utrip. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Slovenske izštevanke z Melito Osojnik: Trikule, trakule, buc, buc, buc. 16.55 Zlatko Zakladko: Tisoč in ena buča. 17.15 Knjiga mene briga: Slovenske pravljice, pon. 17.45 Poslednja večerja v New Yorku, japonska dok. oddaja. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Dober večer, predsednik(ca). 20.55 Alahu predane, dok. film. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.55 Dvojno življenje, dok. film o nastajanju nadaljevanke o Prešernu. 23.40 Usode srca, francoska drama, 1/2. 1.20 Poslednja večerja v New Yorku, japonska dok. oddaja, pon. 2.20 Alahu predane, dok. film, pon. 3.10 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 84.epizoda, pon. 3.40 Usode srca, francoska drama, 1/2, pon. 5.35 Šport. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani - vremenska panorama. 8.30 Dober dan, koroška. 9.05 Dobro jutro. 15.15 Studio City. 16.10 Končnica. 17.15 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 84.epizoda. 17.50 Sinje modro, švicarsko-italijanski film. 19.15 Videospotnice. 20.00 V žrelu življenja, hrvaški film. 21.30 Zadnji odcep za Brooklyn, kopro-dukcijski film. 23.10 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 24. dela nad. 9.55 Salome, pon. 89. dela nad. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 86. dela nad. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 66. dela nad. 13.05 Pod eno streho, pon. 10. dela sosedske nad. 14.00 Varuhi luke, 8. del nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 67. del nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 87. del nad. 17.15 Salome, 90. del nad. 18.10 Ko boš moja, 25. del nad. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 21.00 Resnična zgodba: Boj z aidsom, ameriški film. 22.40 Tretja izmena, 1. del ameriška nan. 23.30 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Izganjalka vampirjev, pon. 12. dela nan. 12.10 Na sever, pon. 9. dela kanadske nan. 13.00 Mladi in nemirni, 27. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 161. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Super punce, sinhronizirana risana serija. 16.55 Izganjalka vampirjev, 13. del nan. 17.45 Korak za korakom, 14. del hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 16. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 16. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Akcija: Highlander 4, ameriški film. 21.50 Dharma in Greg, zadnji del hum. nan. 22.20 Ned in Stacey, 11. del hum. nan. 22.50 Noro zaljubljena, 7. del hum. nan. 23.20 Ljudje z jezera, ameriški film. 1.05 Temni horizont, ameriški film. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Motor Show Report. 9.45 Iz domače skrinje. 11.40 Alen. 12.50 Margue-ritte Volant. 14.20 Ekskluzivni magazin. 14.50 Alen, 17. del. 15.50 Iz domače skrinje. 17.20 Dokum. oddaja. 17.50 V sedlu. 18.20 Naš vrt. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 SQ Jam Show. 21.00 Rokometna mreža. 21.30 Motomania. 22.00 Iz domače skrinje. 23.15 Videalisti, pon. 23.50 Automobille. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.30 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Govorimo o zdravju. 18.20 Kultura. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno naselje. 20.35 Internacional. 21.05 Forum. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Mestni ritem. 23.30 Pravica za vse. 0.15 Smrtna kazen 0.40 Blesk, am. film. 2.10 Ponovno znova. 2.55 Odsevi v zlatem očesu, am. film. 4.40 Glasbena TV. 5.30 Mestni ritem. 6.00 Črna Guja. 6.30 Kraljestvo divjine. HTV 2 7.10 Risanka. 7.35 Potniki skozi čas, serija. 8.00 Fant spoznava svet. 8.25 Amerika - Življenje narave. 9.30 Pod povečalom. 10.00 Prizma. 10.55 Stoj in gledaj. 11.25 ČB v barvi. 12.10 Skrinja. 12.40 Drugorazredni ljudje?. 13.10 Na robu znanosti. 14.10 Briljanteen. 15.00 Planet glasba. 15.30 Trije mušketirji in kraljičini diamanti, film. 17.10 Novice. 117.15 TV koledar 17.25 Pravica do rojstva. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Ponovno znova. 20.50 Novice. 21.00 Smrtna kazen. 21.30 Pravica za vse. 22.20 Črna Guja. 22.55 Odsevi v zlatem očesu, am. film. 0.40 Zvezdne steze. HTV 3 11.30 Film. 13.30 Latinica. 17.20 Petica - evropski nogomet. 18.35 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 19.30 SOS. 20.05 Blesk, am. film. 21.35 Šport danes. 21.45 Glamour Cafe. ORF 1 6.10 Otroški program. 8.05 Varuška. 8.30 Sam svoj mojster 8.55 Superman. 9.35 Malcolm. 10.00 Obljubljeno je obljubljeno. 11.20 Magacin. 11.45 Confetti tivi. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor. 17.35 Serija. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.30 Magacin. 19.00 Malcolm. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Soko Kitzbuehl. 21.00 Newsflash. 21.10 Debeluhar. 22.50 Seks v mestu. 23.20 C.S.I. 0.00 Soprani. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.55 Policijska inšpekcija 1. 10.20 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Evro co, oddaja. 12.35 Tedenska poročila. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr Quinn. 14.50 Naš Čarli. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Reportaža. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču. 23.05 Križemkražem. 0.00 Čas v sliki. Sreda, 4. december SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Slovenske izštevanke z Melito Osojnik: Trikule, trakule, buc, buc, buc, 12/12. 9.10 Zlatko Zakladko: Tisoč in ena buča. 9.25 Grdi raček Tine, risana nan., 7/26. 9.50 J. Bitenc in J. Reichman: Pesmice o sreči. 10.20 Knjiga mene briga: Slovenske pravljice. 10.40 Zakladi sveta: Salzburg, nemška dok. oddaja. 10.55 Poslednja večerja v New Yorku, japonska dok. oddaja. 11.50 Mož brez posebnosti - Z opombami Janeza Gradišnika. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Podoba podobe. 13.40 Gospodarski izzivi. 14.10 Alahu predane, dok. film. 15.00 Dober večer, predsednik(ca). 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Male sive celice, kviz. 17.50 V divjini z..., avstralska poljud. serija, 1/9. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Sedmi pečat: Ko je Harry srečal Sally, ameriški film. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.55 Terminal. 0.30 V divjini z..., pon. 1.25 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 85.epizoda, pon. 1.55 Glasba sreče, ameriški film. 3.50 Šport. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani - vremenska panorama. 8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 16.15 Akademski pevski zbor Tone Tomšič, šou Ljubjana, 4. oddaja. 16.45 Homo Turisticus. 17.10 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 85.epizoda. 17.45 Dvajset dolarjev, ameriški film. 19.10 Videospotnice. 20.00 Ljubljana: Evroliga v košarki, Union Olimpija - Panathinaikos, prenos. 22.20 Režiserji: Rob Reiner, ameriška dok. oddaja. 23.20 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Preverjeno, pon. 14.00 Varuhi luke, 9. del avstralske nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 68. del nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 88. del nad. 17.15 Salome, 91. del nad. 18.10 Ko boš moja, 26. del nad. 19.15 24 ur. 20.00 TV kriminalka: Varuška z napako, ameriški film. 21.40 Newyorška policija, 14. del nan. 22.30 Tretja izmena, 2. del nan. 23.20 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Izganjalka vampirjev, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Mladi in nemirni, 28. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 162. del. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Ball. 16.30 Super punce. 16.55 Izganjalka vampirjev, 14. del nan. 17.45 Korak za korakom, 15. del. 18.15 Veseli rovtarji, 17. del. 18.45 Družina za umret, 17. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Svilene sence, 13. del. 21.00 Ekstra magazin. 21.50 Pa me ustreli, 1. del. 22.20 Ned in Stacey, 12. del. 22.50 Noro zaljubljena, 8. del. 23.20 Jutrišnji človek, ameriški film. 0.55 Milenijum, ameriški film. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wal Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Motomania, pon. 09.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Alen, pon. 14.20 [tiri ta~ke. 14.50 Alen, 18. del. 15.50 Knjiga. 16.20 Automobille. 16.30 Ljubezenske igre, am. drama. 18.20 Rokometna mreža, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Bonanca, 29. del. 21.00 Sijaj. 21.30 Mo~ polnega življenja. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Videalisti. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.30 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Duhovni izzivi. 16.30 Hugo. 17.00 Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Barve turizma. 18.20 Usode. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kontakt-oddaja. 21.00 Enkraten svet. 21.30 Portreti umetnikov. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Poslovni klub. 23.30 Jazz. 0.30 Reševalna služba. 1.15 Serija. 1.40 Mortal Kombat, am. film. 3.20 Prekinitev. 5.40 Nikita. 6.25 Crna Guja. HTV 2 7.10 Risanka. 7.35 Otroški program. 8.25 Amerika - življenje narave. 9.35 Glasba za sinagogo. 10.35 Koreni. 11.05 Plodovi zemlje. 11.55 Mir in dobro. 12.25 Kultura. 12.55 Govorimo o zdravju. 13.25 Internacional. 13.55 Globalno naselje. 14.25 Mestni ritem. 14.55 Planet glasba. 15.25 Štirje mušketirji, film. 17.10 Novice. 17.15 TV koledar 17.25 Pravica do rojstva. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Reševalna služba. 20.55 Novice. 21.05 Serija. 21.35 Nikita. 22.25 Crna Guja. 23.00 Casanovina vrnitev. 0.35 Zvezdne steze. HTV 3 9.30 Zasedanje sabora, prenos. 19.30 SOS. 20.05 Mortal Kombat, am. film. 21.45 Šport danes. 21.55 Planetarni zvok. ORF 1 6.05 Otro{ki program. 7.50 Varu{ka. 8.10 Sam svoj mojster. 8.35 Columbo. 9.45 Debeluhar. 11.20 Magacin. 11.45 Otro{ki program. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.30 Magacin. 19.00 Malcolm. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Bewerly Hills cop 2, film. 21.50 Newsflash. 22.00 Corruptor. 23.35 23.45 Sinan Toprak. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Serija. 10.15 Film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Reportaža. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Serija. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Čarli. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 18.48 Lotto. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Tiger išče tigrico. 21.40 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Svetovni žurnal. 23.15 Dokumenti. 0.00 Čas v sliki. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TELEVIZIJI: Zaradi drugega kroga županskih volitev v mestni občini Ptuj bo jutri, 29. novembra, ob 21. uri, na programu promocijska predstavitev obeh kandidatov: Miroslava Lucija, dr. med., in dr. Štefana Čelana. V soboto in nedeljo pa si boste lahko ogledali glasbeno oddajo Videomeh z znanimi glasbenimi skupinami in pevci. Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro na programu radia ptuj pripra^rtja in vodi: \ladimir kajzoVar 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri miioô n LESTVICA: 13. Okrogij muzjkantj - Vinograd sem prodal 12. Alpski kvintet-Hvalnica trti 11. Vagabundi - Na zdravje, prijatelji 10. Stanka Kovačič - Dan na dan 09. Ans. Tonija Verderberja - Bog je ustvaril žemljico 08. Ans. Toneta Rusa - Čas je za Slovenijo 07. Ans. Henček - IVIetliška črnina 06. Fantje z vseh vetrov - Na Tršico goro 05. CIK - Veselje nas po kon'c drži 04. Ans. Nagelj - Dobrodošli doma 03. Ans. IVlelos - Veselo zaigraj in zapoj 02. Franc Mihellč - Pod Gorjance grem 01. Ans. Rupar - Napitnica I .RujskihS-iVlade in Slovenija 2. Zlatko Dobrič - DrugI ji kuštra lase 3. Čuki - LIza 4. Alenka Kolman - Ne, ne bom 5. Korado in Brendi - Lažnivca 6. Boštjan Konečnik - Treba ga je srat 7. iVIarinero - Dolenjke Poskočnih 13 Glasujem za; Veličastnih 7 Glasujem za: ' Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGAMARlCETlNGd.o.o.,p.p. 318,2250Ptuj Nagrado založbe MANDARINA prejme: Horvat Anica, Apače 84,2324 Lovrenc na Dravskem polju Xradioptuj 89,8 • 98.2 •I04,3MHZ ČETRTEK, 28. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (se ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (se 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 Horoskop. 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.05 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 CONECT. 12.00 Poročila Radia BBC, Sredi dneva: Soočenje kandidatov za župana občine Ormož. 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 REZERVIRAN cas. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). PETEK, 29. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 7.00 Vpra- šanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za več zdravja (profesor Vlado Čuš). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Soočenje kandidatov za župana občine Ptuj. 13.10 Šport. 13.40 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Rado in DJ Jure). 23.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). SOBOTA, 30. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOl? 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila Radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.10 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsi-dler). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Štajerski val). NEDELJA, 1. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOl? 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Štajerski val). PONEDELJEK, 2. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman -Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLAS- BENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). TOREK, 3. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 7.00 Vprašanja in odgovori. 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 VEČERNI PROGRAM (ABCD in Glasbene želje prek SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). SREDA, 4. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HORO-SKOfi 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.10 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 18.00 VRTIČKARIJE (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Škrjančkov ropot. 22.00 Glasbene želje prek SMS. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). TURISTIČNI TEDNIK KASMIR Dežela, ki si jo lastita Indija in Pakistan Nadalj^-vanje iz prejšnje številke. Indijska zvezna država Džamu in Kašmir leži na skrajnem severozahodu Indije in je v naravno- in družbenoge-ografskem pogledu zelo pestra. Največji, vendar tudi najredkeje poseljen del te dežele predstavlja skoraj puščavska pokrajina Ladak, ki je v večini budistična, saj je v naravnogeografskem pogledu že del Tibetanske planote. Pokrajina Džamu v predverju Himalaje je v večini poseljena s hindujskim prebivalstvom, v Kašmirski dolini, ki je po mnenju Pakistana še zmeraj nerešena zadeva de- litve subkontinenta v letu 1947, pa je večinsko prebivalstvo muslimansko. KAŠMIRSKA DOLINA -ŽARIŠČE SPOPADOV Pred izbruhom spopadov konec osemdesetih let je bil Kašmir izredno obiskana turistična destinacija v Indiji. Letno ga je obiskalo več kot sedemsto tisoč lepot željnih turistov in trekingi v Kašmirskih gorah so bili eni izmed najbolj popularnih v Himalaji. Veliko državnikov in drugi "veliki" ljudje Indije so prihajali občudovat lepote Ka- Mošejo v Šrinagarju šmirske doline, ki jim je poleg navdiha nudila tudi svežino, kamor so se lahko zatekli pred neznosnimi temperaturami in soparo v času poletja na podcelini. Cvetela je trgovina s kašmirskimi šali, preprogami, izdelki iz lesa, krzna, medenine... Ti srečni časi Kašmirja so zaradi nespretno vodene notranje politike v Indiji ter vplivov iz sosednjega Pakistana na žalost minili. Jedro spora med Indijo in Pakistanom predstavlja Kašmirska dolina, kjer je več kot 90% prebivalstva muslimanskega. V času razdelitve Indije v letu 1947 je bila provinca Džamu in Kašmir ena od mnogih prinčevskih držav, ki niso bile pod neposredno britansko oblastjo, čeprav so priznavale oblast britanskega prestola. Geografsko je bil blizu Pakistanu, ekonomsko pa je bil tesno navezan na Indijo. Bil je pretežno muslimanski s hindujskim mahardžom Hari Singhom. Ker je bil kot prinč-evska država Kašmir praktično neodvisen, Britanci pa niso mogli jamčiti njegove suverenosti, so vladarja skušali prepričati, naj se odloči za eno ali drugo stran. Hindujski maharadža Hari Singh svoje oblasti in dežele ni hotel predati nikomur, toda njegovi večinoma muslimanski podložniki so zahtevali, naj deželo izroči Pakistanu. Ko se je Singh temu izmikal, so ga podaniki sklenili vreči s prestola, zato se je hitro povezal z Indijo in jo zaprosil za vojaško zaščito. Indijska vojska je pohitela na Militorizirone ulice Šrinogorjo pomoč Singhu, vendar so v tem času iz Pakistana na območje dežele Kašmir že vdrle horde muslimanskih plenilcev in zavzele območje Gilgit, Baltistan in Hunca, ki so danes pod upravo Pakistana. Preden je indijska vojska ustavila nadaljnjo infiltracijo pakistanskih vojakov na območje Kašmirja, so le-ti zasedli že več kot tretjino ozemlja. Obe državi sta bili manj kot šest tednov po pridobitvi samostojnosti že v vojni. Leto dni zatem je posegla Organizacija združenih narodov, ustavila spopade in oblikovala črto premirja, ki je postala znana kot nadzorna črta ali LOC. Indija in Pakistan sta za Kašmir voje- PTUJ / DRUŽABNI VEČERI NA PTUJSKEM GRADU Prehrana in naši predniki Vpalaciju ptujskega gradu so oktobra pričeli z družabnimi večeri v okviru tematskega sklopa "Prehrana in naši predniki". Z njimi želijo obogatiti dogajanje na grajskem hribu in bogato kulturno dediščino tega območja čim bolj približati ljudem, tudi z brskanjem po zgodovini in organizacijo prireditev, ki naj bi se čim bolj približale času, ki ga oživljajo v širšem kulturnem pogledu. Projekt je tržna niša, na prvem večeru so obudili keltsko obdobje, na drugem so se "družili" z Rimljani, oba sta pokazala, da je to tisto, kar lahko pritegne. Za družbo okrog 40 ljudi, ki se družijo okrog štiri ure, pa je to dogodek, ki ga bodo še dolgo pomnili. Naslednji družabni večer bodo posvetili srednjeveški kuhinji. Vodja projekta je Janko Krajnc iz gostinstva ptujskih Term, kjer so k sodelovanju povabili še Pokrajinski muzej Ptuj in Ptujske vedute ter Antonijo Krajnc iz podjetja Vital. Obiskovalcem družabnih ve~erov postrežejo z zanimivostmi iz zgodovine obdobja, ki ga oživljajo, jedmi, ki jih pripravljajo po izvirnih receptih, vsaka jed je posve~-ena enemu od bogov, in pija~ami tistega ~asa. Projekta so se lotili študijsko, saj želijo gostom ponuditi najboljše. Še najve~ težav je bilo z recepti za posamezne jedi, saj so želeli biti ~im bolj izvirni. Pomembno je, da so se v njem našli vsi, ki so na nek na~in odgovorni za ohranjanje kulturne dediš~ine tega obmo~ja, gostinski in turisti~ni delavci. Tako smo na drugem družabnem ve~-eru lahko izvedeli, da Rimljani pri izbiri mesa niso bili preve~ izbir~ni, da so zelo cenili sir, pri jajcu so imeli rajši beljak kot rumenjak. Najbolj priljubljena jed so bile ribe, ki so jih pripravljali na sto in en na~in. Na rimskih vrtovih so pridelovali le~o, bob, grah, ~i~erko, lo~iko, ohrovt, korenje, arti~oko, repo, peso, ~ebulo, beluše, kumare, gobe in zeliš~a. Od sadja pa so uživali jabolka, hruške, ~ešnje, slive, orehe, mandlje, kostanj, grozdje in orehe. Pri pija~ah izbire ni bilo veliko, ob mleku, najrajši so imeli kozjega, so imeli na voljo še vino, ki pa je bilo gosto in polno droži. Dodajali so mu mrzlo ali toplo vodo, ga sladili z medom ali solili z morsko soljo, odvisno od ~asa ali gospodarjevega okusa. Gostje drugega družabnega ve~era so pili za~injeno belo in rde~e vino (Ba-kantice Bak). Odli~no so sprejeli tudi vodo, ki ni bila ni~ drugega kot ptujska termalna voda, ki bi bila lahko uspešen tržni produkt. Rimska boginja lepote in ljubezni (Venera) jim je postregla s sladkim napojem, Ceres (boginja poljedelstva in vegetacije) z bu~kami s kokošjo, Vulkan (bog ognja oziroma ognjene uni~evalne mo~i) s praši~jimi jetrci v mrežici ipd. MG vala dve veliki vojni, manjših obmejnih incidentov pa sploh ni mogoče prešteti. Več kot petdeset let trajajočemu sporu med Indijo in Pakistanom glede Ka-šmirja tako ni videti konca. Leta 1989 je ob politični podpori Pakistana začelo v Kašmirski dolini delovati odločno separatistično gibanje, ki si prizadeva za neodvisno državo Kašmir ali priključitev k Pakistanu. Da bi zadušili nasilje, so v pokrajino poslali indijske vojake, ki pa potem niso več odšli. Kašmirski muslimani imajo indijske enote za okupacijsko vojsko. Trdijo, da indijski vojaki načrtno trpinčijo, posiljujejo in morijo muslimane, ki živijo v zvezni državi J&K, predvsem v Kašmirski dolini. Hindujska manjšina iz pokrajine pa trdi, da so muslimanski separatisti ustrahovali in pobijali kašmirske hin-dujce ter jih več 100.000 prisilili, da so zapustili svoje domove in delo. Od leta 1989 je bilo v nasilju ubitih več kot 50.000 ljudi, število mrtvih pa dan za dnem neusmiljeno narašča. Po desetletju spopadov si hindujski in muslimanski prebivalci te trpinčene dežele zaslužijo, da znova zaživijo v slogi. Vendar čim dlje se spor vleče, tem več nasilja prinaša s seboj, in vse težje je najti rešitev. Vse, kar je ostalo preprostim ljudem Kašmirja v teh težkih trenutkih, je molitev in upanje, da se v njihovo lepo deželo med himalajskimi vršaci kmalu spet vrne mir. Marko Lozinšek POGLEJ IN ODPOTUJ DUNAJ, 1=2 8.490 1., 7., a., 13., 14., 15. In 20., 21., 22.12., anodnavni Izlat, plaia adan - patujata dva POMUBJE, Sončkov klub 10.990 vikandi da 9.2., 3* Diaaa, bagat pragram, izlat, kapanja, 2D,P0L,atnikda7latbrezplaina POBTOBOL1=2 17,990 29.11.02 - 30.3.03,3* hotal Laclja, Saattav klub, 3/4D, NZ, Izleti, žpart, animacila OTVOBITVEHA SMUKA 27.900 5. -1.12., Tre Valil - Felcede, apeitme/as., smaieiske vozevnica, zabava, šola earvinga_ UMAG, Sončkov klub žeza37.990 29.12., 3* SIper, 3/4D, POL, sllvestrska veierje, baget program, gaat: Matjaž Jawalk_ ČABOBNATUBČIJA 64.900 11.1.03,3' hotel, 7D, POL, Side - Pamakkale - Komer, slavenska vodenje CBNAGOBA, Sončkov klub 66.900 27.12. - 4.1., smaCanje na Bjelaslcl, 9D, POL, bus, 7-dnevna smuiarska vozovnica, sllvestrska veierja www.sondiek.com Tsonček PTUJ, Krempljeva 5, tel. 02/749 32 82 ^^ Till potovalni center_ Foto: Črtomir Goznik ZANIMIVOSTI, PISMA BRALCEV SLOVENIJA IN NATO Vrh sprememb če ste količkaj tip človeka, ki ga vsaj malo briga, kaj se dogaja okrog njega (pa ne mislim na to, kar veste o sosedovih), zagotovo niste mogli mimo tega, da vas na vseh naslovnicah dnevnega ~asopisja ne bi "bombardirali" z "zgodovinsko" zelo pomembnim dejstvom, da je tako majhna državica, kot je naša dvomilijonska Slovenija, bila povabljena v tako elitno svetovno organizacijo, kot je zveza Nato. Zgodovinski vrh Nata je potekal v češki prestolnici, onkraj nekdanje železne zavese. Dvodnevni vrh vrhunskega zasedanja delegatov je Pragi dal pečat v tem času najbolj varovane prestolnice na svetu. Njen ponos (na eni strani kot gostiteljica vrhunskega sestanka) se je pomešal z občutki strahu pred možnim terorističnim napadom, neredi in številnimi demonstracijami, za katere pa je sedaj, po končanem vrhu, mogoče reči, da so bile mirne in da večjih izgredov ni bilo. Naj najprej spomnim, da je bila tokratna širitev zveze Nato najobsežnejša širitev doslej. 19 članicam — Kanadi, ZDA, Islandiji, Veliki Britaniji, Norveški, Danski, Poljski, Češki, Nemčiji, Nizozemski, Belgiji, Luksemburgu, Franciji, Španiji, Portugalski, Italiji, Madžarski, Grčiji in Turčiji so se pridružile še Estonija, Latvija, Litva, Slovaška, Slovenija, Romunija in Belgija. 53 let staro severnoatlantsko zavezništvo se je tako povečalo in okrepilo — finančno kot tudi politično, še s šestimi državami nekdanjega evropskega vzhoda. Opozoriti je seveda treba na bistveno: povabilo namreč avtomatsko še ne pomeni tudi članstva v zvezi. Pridružitvena pogajanja se bodo sedaj šele prav pričela in bodo potekala podobno kot širitev Evropske unije. Nove države, ki bodo hotele postati pridružene članice, bodo morale sprejeti načela ustanovitvene pogodbe in prevzeti doslej že razvito pravno osnovo. Spomladi leta 2003 naj bi bili pripravljeni pridružitveni protokoli in po opravljenem postopku ratifikacije bi poleti 2004 nove države lahko že postale polnopravne članice. Obe strani, tako stare države, že vključene v Nato, kot države kandidatke bodo morale v tem obdobju zainteresiranemu prebivalstvu razgrniti kompleksna dejstva s področja varnosti, odgovoriti na številna vprašanja, podati odgovore, ki bodo konkretni, ki bodo temeljili na dejstvih in ne na praznih besedah. Slovenski politiki je na dosedanji stopnji moč očitati le eno: javnosti ni dovolj prepričljivo in kompleksno predstavila argumentov, ki bi dokazovali, da ne vstopamo v Nato, kakršnega smo poznali iz časov hladne vojne, temveč v organizacijo, ki radikalno spreminja svojo dosedanjo varnostno paradigmo, ker jo enostavno mora, sicer kot taka ne bi obstala. Vse navedeno ji narekujejo vsaj trije zgodovinsko pomembni dogodki: padec berlinskega zidu oziroma konec hladne vojne, lanski 11. september in vse večji prepad med Združenimi državami in Evropo, ki ne zadeva le ogromnih razlik na ekonomskem, tehnološkem in vojaškem področju, temveč dobiva čedalje bolj tudi politične razsežnosti. Kakor je na tiskovni konferenci dejal generalni sekretar George Robertson, bo razširjeni in modernizirani Nato laže odgovarjal na nove izzive, pred katere je postavljen svet po 11. septembru, ter bistveno okrepil varnost lastnih državljanov in povečal čezatlantsko sodelovanje. Nato naj bi vse to in še več dosegel zlasti z oblikovanjem Natovih sil za hitro posredovanje in s spremembo in posodobitvijo poveljniške strukture zavezništva ter načrtom, imenovanim Praška zaveza za povečanje zmogljivosti. Z njo naj bi predvsem evropske članice presegle čedalje večji razkorak v vojaški opremljenosti in usposobljenosti med ZDA in deloma Veliko Britanijo in Francijo na eni ter preostalimi članicami na drugi strani. Evropa je torej soglasno spre- jela in podprla vse ameriške predloge. Natove sile za hitro posredovanje naj bi bile oblikovane do konca oktobra 2004, popolnoma operativno sposobne pa naj bi postale šele oktobra 2006. V ta sklop sodi tudi Praška zaveza k večji zmogljivosti. Tako imenovani "paket ukrepov", s katerimi bi počasi odpravili največje vojaške pomanjkljivosti zavezništva — posodobitev sistema zračne oskrbe letal z gorivom, nabava velikih transportnih letal za prevoz čet, sodobni komunikacijski sistem, boljša opremljenost z natančno vodenimi raketami, vse tja do posodobitve zaščite proti kemi j-skemu in biološkemu orožju. V vse to je torej Slovenija pompozno povabljena. Uradno, skupaj še s preostalimi šestimi članicami. Z uradnim povabilom Sloveniji k pristopnim pogajanjem za članstvo v Natu pa se začenja najmanj kakšni dve leti trajajoča procedura, znotraj katere je skoraj zagotovo pričakovati tudi referendumsko odločanje — kot najvišjo obliko demokratičnosti neke družbe. Sama pristopna pogajanja so določena vnaprej in so za vse bodoče članice enaka. Februarja 2003 bo zunanji minister vsake povabljene države v Bruselj poslal uradno pismo, s katerim bo država sprejela pogovore. Priloženo bo pismo o zavezi, v katerem bo morala vsaka država med drugim izraziti zavezanost izpolnjevanju načel washington-ske pogodbe in izvajanju reform na področju obrambe. Navesti bo morala tudi različne aktivnosti, ki bodo opravljene do dejanskega članstva in opisati, SOBETINCI / LOVSKA DRUŽINA MARKOVCI Tekmovanje za pokal sv. Huberta V okviru Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož je Lovska družina (LD) Markovci v sodelovanju z Lovsko-kinološkim društvom Ptuj v soboto, 9. novembra, izvedla tekmo lovskih psov in njihovih vodnikov za pokal sv. Huberta, zavetnika lovcev. Tekmovanja, organiziral ga je Janez Horvat, član LD Markovci, so se poleg domačinov udeležili tudi lovci lovskih društev Ptuj, Jožeta Lacka in Kidričevo. Vodja tekme na terenu je bil Janez Kostanjevec, vodnike in njihove pse pa sta z budnim sodniškim očesom ocenjevala Rudi Rakuša in Mirko Korošec. Kot so povedali organizatorji tekmovanja, je tekma sv. Huberta najbolj humano in lovsko pravično tekmovanje, saj tekmujeta tako lovec kot tudi njegov pes. Vsak zase zbirata točke, med iskanjem plena pa poskušata pokazati, kako se najpra- vičneje lovi. Organizatorji so zadovoljni ugotovili, da se je tekme udeležilo deset psov s svojimi vodniki, ki so tekmovali posamezno in ekipno, ter da so bili za vse udeležence zagotovljeni enaki pogoji. Med posamezniki je prvo mesto osvojil Franc Muzek s psom Jupom ob-režkim (138 točk + 120 v bara-žu), drugo mesto je s psico Geo osvojil Jože Stebih (138 točk + 100 v baražu), tretje pa Franc Turnšek s psom Arom (138 točk + 90 v baražu). Ekipno tretje mesto sta z 202 točkama osvojila Jože Stebih in Janez Horvat, člana LD Jožeta Lacka, drugo mesto je z 208 točkami pripadlo Francu Muzeku in Antonu Jur-gecu iz LD Ptuj, prvo mesto pa sta z 225 točkami osvojila domačina Vlado Majcenovič in Janez Horvat. Tekmovalci so za osvojena prva tri mesta med ekipami in posamezniki prejeli priznanja in pokale. Ekipna zmagovalca Vlado Majcenovic in Janez Horvat Rudi Rakuša je o poteku tekmovanja dejal: "Na tekmi smo imeli priložnost videti, kako se obnašata lovec in pes na terenu. Psi so danes krasno iskali, bili so odlični. Skoraj v vseh primerih se je izkazalo, da se je pes na terenu izkazal bolje kot vodnik. Ugotavljam, da so psi udeležencev današnje tekme lepi in v dobrih rokah ter da naj vodniki psov svoje znanje prenesejo na lovske družine. Lov, ki so ga prikazali med tekmo, je pravi, human lov, ki lovcu nudi največje zadovolj-sto." Mirko Korošec pa je nato dodal, da so vodniki in psi imeli v glavnem enake pogoje, da je bil teren za izvedbo tovrstnega tekmovanja izvrsten in da je med tekmo bilo potrebno tudi nekaj sreče. V nadaljevanju je spregovoril še Bojan Kocjan, podpredsednik LKD Ptuj, ki je pohvalil zgledno pripravljeno tekmo. Dejal je, da se je uspeh lovskih psov kazal že v predhodnih tekmovanjih in da je le-ta med drugim tudi rezultat lanskoletnega velikega števila ptičarjev. Sicer pa je tovrstno tekmovanje v tradiciji LKD Ptuj, saj so trije njegovi člani, ki so leta 1998 kot ekipa zastopali Slovenijo na svetovnem prvenstvu v Umagu, osvojili prvo mesto. Rudi Rakuša je s svojim psom naslov svetovnega prvaka osvojil dvakrat (1983 v Italiji in 1986 na Portugalskem), Mirko Korošec pa je kot vodnik lovskega psa prejel najvišje mednarodno priznanje. Mojca Zemljarič kakšne zmogljivosti bo zagotavljala kot članica. Po koncu pogajanj bo na podlagi pisma o zavezi marca 2003 sledil podpis pristopnih protokolov, nato pa njihova ratifikacija, najprej v devetnajsterici (zdajšnjih članicah Nata), nato še v novinkah. Postopek naj bi trajal približno leto dni, zato je vstop novih držav pričakovan šele sredi leta 2004. Zavezništvo od novih članic ne zahteva referenduma o vstopu v Nato, je pa zaželen. Ves postopek sem vam namenoma opisala — povabilo ne pomeni dejanske aktivacije, ampak predvsem eno: da bo naša pot do Nata še dolga in naporna, predvsem pa draga. Za državo in njene državljane. Ce bi bila Slovenija povabljena že prvič, ko je Nato pred petimi leti razglasil zgodovinsko širitev, bi povabilo za veliko večino Slovencev morda pomenilo veliko. Pet let pozneje je približevanje zunanjepolitični ikoni, s katero ZDA skušajo postrgati še poslednje ostanke nekdaj mogočnega transatlant- skega zavezništva, majhnega zadoščenja. Priznati si je treba, da Amerika po 11. septembru nikoli več ne bo, kar je bila. Gradi oziroma ohranja obstoječe lahko le na svojih nekdanjih lovorikah. Že res, da priključevanje Natu pomeni priključevanje svetu, globalizaci-jo, vendar je potrebno vedeti, da v tem primeru gre za priključevanje svetu delitev, nasilja, militarizma, hkrati pa je tukaj prisotno izključevanje velike večine sveta. Dobro je zapisal nek avtor: "Kdor ni z nami, je proti nam". Skepticizem ob vstopu v Nato? Da! Argument — najbolj preprost, razumljiv na osnovnošolski ravni, čeprav pisan na visokošolski. Prvič. Nato. Drugič: orožje. Povezava obojega: eno brez drugega ne more obstajati. Zaključek: Ce ne bi proizvajali orožja, vojn ne bi bilo. Svetu bi vladal mir. Orožje proizvaja nasilje. Realnost: kruta ekonomija. Bronja Habjanič PREJELI SMO Užitek ubiti nekoga, ki se ne more braniti? V sredo, 13. 11. 2002, se je spet zgodilo. Na območju stare struge Drave, na območju Vičave in Orešja se je zbrala skupina "pogumnih" in med 16. in 17. uro uprizorila masaker nad pticami, ki tam živijo. Po strelih sodeč so se razporedili tako, da ptice niso imele nobene možnosti pobega, saj so "pokrivali" dovolj široko področje, da je bil pobeg praktično nemogoč. Glede na to, da so si streli sledili v sekundnih zaporedjih, verjetno ubitih ali ranjenih živali niso niti pobirali, saj zato preprosto niso imeli časa, hkrati pa je pokol trajal do trde teme, ko ptic niti najti ne bi mogli, njihovo "junaštvo" je požrlo grmičevje na obeh bregovih reke, velik del njihovega "poguma" pa je ranjenega ali mrtvega odnesla s seboj Drava. Ob približno 16. uri in 20 minut je bilo dogajanje javljeno policiji. Med pogovorom je oseba na drugi strani celo dejala, da se pogovor snema, kljub vsemu pa policija ni ukrepala. Zato sem naslednje jutro prek Radia Ptuj zaprosil za mnenje o tem dogodku Zelene Ptuja, Lovsko družino Ptuj in Policijsko postajo Ptuj, nakar me je odgovor gospoda Fistravca s ptujske policijske postaje nadvse presenetil, saj po njegovih besedah o dogodku niso bili obveščeni, hkrati pa je dejal, da bodo dejanje raziskali, ker so ga lahko povzročile tudi osebe, ki ne posedujejo dovoljenja za rabo orožja. Zato človeka še bolj začudi, da ljudje, ki delajo na številki 113, ne obvladajo svojega dela oziroma ne izpolnjujejo svojih delovnih dolžnosti, ker ne obveščajo pristojnih policijskih postaj o dogodkih oziroma prijavah, ki jim jih ljudje posredujejo. Če odmislimo sporno "junaštvo" nad nemočnimi živalmi, je pa vsekakor omembe vredno, da šibre letijo tudi v naselje, kjer lahko poškodujejo nič hudega sluteče ljudi, da ne omenim tragedije, ki bi se lahko zgodila, če bi se v bližini "junakov" igrali otroci. Ker se ti pokoli ponavljajo že nekaj let in je o tem bila že v preteklosti obveščena policijska postaja na Ptuju, je ignoranca tega problema še toliko manj razumljiva, zato jih naprošam, da se v bodoče ob prijavi takšnega primera pravočasno odzovejo. Če me spomin ne vara, naj bi bilo območje stare struge Drave med Vičavo in Vurberkom razglašeno za krajinski park oz. zaščiteno območje, ker bi na tem območju naj živele tudi redke oziroma ogrožene vrste ptic, ki se sicer nahajajo tudi na zaščitenem območju [turmovca, ki pa bo v nekaj letih zaradi izgradnje obvoznice degradirano, tako da ostaja stara struga Drave nad Ptujem oziroma krajinski park še eno zadnjih pribežališč za ogrožene vrste. O statusu omenjenega območja ter o dovoljenih posegih v njem zato naprošam Zelene Ptuja, da o njem obvestijo javnost, če pa to področje še nima posebnega statusa, pa jih naprošam za njihove poglede na ohranitev naravnega prostora na tem območju. Za Lovsko družino Ptuj pa bi imel naslednja vprašanja: Kakšna je minimalna dovoljena razdalja med naseljem in področjem lova? Ali je dovoljeno loviti tudi v zaščitenih območjih in v kakšnem obsegu glede na zaščito področja? Ali je na območjih, kjer živijo ogrožene vrste živali, sploh dovoljen njihov lov, ali pa organizirati lov na druge vrste na način, pri katerem bi lahko bile žrtve tudi ogrožene vrste? Katere vrste vodnih in drugih ptic, ki živijo ob rekah, tako ogrožajo človekovo dejavnost, da jih je potrebno "redčiti", ter kakšno "nevarnost" za človeka predstavljajo, da to počnete? Za konec pa bi rad še omenil tole: Vsak dan na svetu zaradi človekove dejavnosti izumre najmanj dvesto vrst. S svojo aktivnostjo smo že v toliki meri porušili naravno ravnotežje, da je počasi že vprašljivo tudi preživetje naše vrste. Za preživetje bomo morali iz družbe brezobzirnega tekmovanja postati družba sodelovanja v najširšem pomenu te besede, drugače se bomo pokončali med seboj, ali pa nas bo s tega planeta izbrisala narava sama. Zato nikoli ne sprašuj, kateri življenjski vrsti zvoni, ker če zvoni njej, zvoni tudi nam oziroma, kot je dejal eden izmed indijanskih poglavarjev: "Ko bo padlo zadnje drevo in ko bo umrla zadnja ptica, bo človeštvo spoznalo, da se denarja ne da jesti". Samo Lubec Vi~ava 51, Ptuj NASVETI Kuharski nasveti Mandarin y Mandarine spadajo v najbolj razširjeno skupino sadja na svetu, to so agrumi. Zraven tega je ta skupina najpomembnejša za proizvodnjo sadnih sokov. V to skupino spadajo še mnoge druge skupine sadja, ki jih pri nas uporabljamo skoraj vsak dan v prehrani, kot so limone in pomaranče. Priljubljenost teh sadežev najbrž izvira iz njihove aromatične kisline, ki omogo~a uporabo in se ujema s {tevilnimi drugimi okusi. Tako jih uporabljamo za juhe, pikantne jedi, solate, ribje jedi, so pogosto nosilec okusa pri sla{čicah, sploh pri sladkih narastkih in penah. Večina plodov pa ima tudi izrazito barvo in jih zaradi tega uporabljamo tudi za okra{evanje jedi ali po-su{ene rezine agrumov uporabimo kot okraske ob novoletnih praznikih. Večina mandarin ima debelo lupino, razen nekoliko bolj drobnih sort, ki jo lahko odstranimo. Bela notranja plast lupine se imenuje albedo, in zunanja, ki vsebuje eterična olja, v kateri se skriva veliko vitaminov, in je po večini ne uporabljamo, razen pri dekoriranju. Agrumi, ki so doma na tropskem območju in pridejo na trg rumeni ali oranžni, so celo popolnoma zreli zeleni in pridobijo barvo po obdelavi. V hladnej{ih podnebnih območjih se barva nekaterih plodov spremeni že na drevesu. Skoraj vsi agrumi, ki jih dobimo na tr-ži{ču, so zaradi večje trajnosti obdelani z voskom, ki jih varuje pred izsu{itvijo. Mandarine so v primerjavi z ostalimi agrumi majhne, z ohlapno lupinico in sladkega okusa. Najbolj znane mandarine so ten-žerine. Pogosto raz{irjena sorta pa je tudi klementina, ki je križanec med pomarančo in mandarino, ki ima svetlooranžno rdečo hrapavo lupinico, in je zelo sladka in aromatična. Mandarine so v prehrani priljubljene tudi zaradi hranilne vrednosti. Poleg vode vsebujejo okrog 12 g ogljikovih hidratov, posebej pa jih cenimo zaradi vsebnosti vitaminov, in sicer vitamina C in A, nekaterih mineralnih snovi, kot so kalcij in izredno male količine železa. Pri nakupu mandarin pazimo, da so sadeži sorazmerno težki, saj nam to pove, da so mandarine sočne, da so enakomerne oranžne barve. Večino agrumov, tako tudi mandarine, pred uporabo maceriramo oziroma jih prelijemo z di{ečo aromatično pijačo in počakamo, da se mandarine {e dodatno odi{avijo. Mandarine nekoliko manj kot pomaranče uporabljamo pri me- PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 410. NAD. Duáevno zdravje oJ/ok in njJadosJnjk^^v 122. nadaljevanje Družina in duševno zdravje otrok -4. nad. Ne glede na pomemben delež družine pri razvoju otrokove du{evnosti se moramo zavedati, da je njen prispevek pri nastanku motenj du{ev-nega zdravja lahko različen: od tega, da je družina morda odpovedovala v svoji osnovni vzgojni funkciji in otroka ni ustrezno usposobila za obvladovanje različnih prei-zku{enj ter za odzivanje na različne obremenitve, od možnosti, da mu ni pomagala zgraditi zadovoljujoče samo-podobe in ga ni spodbudila pri razvoju potrebnih spretnosti in sposobnosti, pa do tega, da ga je družinska dinamika silila v prevzemanje neustreznih obramb, ki ga znova spravljajo v odnose in okoli{čine, ki ogrožajo njegovo du{evno ravnovesje. Zgodi pa se tudi, da je družina za otroka vir stisk in du{evnih travm, ki navsezadnje v obliki te ali one motnje ogrozijo njegovo celotno du{evno zdravje. Ne glede na to, kolik{en je delež družine pri nastanku in razvoju motenj du{evnega zdravja otro- ka, pa je potek in izid teh motenj odvisen tudi od otrokovih lastnih psihosocialnih in konstitucijskih značilnosti in celotnega konteksta, v katerem poteka njegovo življenje. Tako njemu lastne značilnosti, kot tudi ti zunanji dejavniki, ki sisledijo v njegovem življenju, so lahko bodisi varovalni, bodi si dodatno ogrožajoči. Ni družine, v kateri bi otroku ne želeli dobro in le redke so tiste družine, ki si ne zastavijo naloge, da bodo k otrokovemu zdravju, sreči in zadovoljstvu prispevale kar največ. Pa vendar so družine, ki ob vsem tem odpovejo. Ne morejo, ne znajo, ne uspejo iz različnih razlogov. Katere so najpogostej{e čeri, ki v krogu družine zaustavljajo zdrav otrokov razvoj? Katere so ovire, ki ne dopu{čajo izpolnitve dobrih in gotovo tudi iskrenih pričakovanj star{ev? Kaj otežuje družini, da bi otroku v poteku njegovega razvoja dajala dovolj tistega, česar od nje resnično potrebuje? O tem pa naslednjič. snih jedeh, ker so v primerjavi s oranžami bolj sladke. Če pa jih že uporabimo, jih najpogosteje pri pripravi divjačine, na primer srninih ore{kov z man-darinino omako, ali pri pripravi perutninskih solat, ko zraven kuhane perutnine dodamo {e različno sadje, tako mandarine kot kivi, in prelijemo z različnimi solatnimi prelivi. Pri nas {e vedno največ mandarin pojemo kar svežih in si tako krepimo odpornost organizma. Iz mandarin bi za manj{e otroke lahko iztisnili tudi sok, ki je veliko slaj{i kot sok oranž. Olupljene in razdeljene na posamezne ko{čke pa jih lahko uporabimo pri pripravi sla{čic ali mesnih solat. Za solate in sadje po možnosti uporabljamo mandarine brez pečk. Pri mandarini z izrazito notranjo lupinico odstranimo zunanjo lupino in kožice ter z ostrim nožem izrezujemo med ko{čki, tako da dobimo ko{čke brez notranje lu-pinice. Posamezne ko{čke izrežemo drugega za drugim in ob tem kožice obračamo kot liste v knjigi. Mandarine pri pripravi sla{čic pogosto kombiniramo s skuto, jogurtom, manj{imi količinami prepreženih mandljev, sokom limone, vanilijevim strokom, cimetom in že prej omenjenimi živili. Tako pogosto pripravljamo sadno rezino, ko za izhodi{-če uporabimo biskvitno testo in mandarine damo po vrhu, tako da se med peko pogreznejo v bi-skvitno testo. Tako pripravljen mandarinin kolač pred serviranjem samo potresemo s sladkorjem v prahu in ponudimo zraven kave ali čaja. Pri tako pripravljenem kolaču lahko bis-kvitno testo obogatimo tudi s sesekljanimi in praženimi mandlji, in sicer navadnemu biskvitne-mu testu 1/3 moke nadomestimo z mandlji. PISCANCJA SOLATA Z MANDARINAMI Potrebujemo: 1 glavo zelene solate, 1 piščančji file, malo moke, 1 jajce, sol, poper, 2 mandarini, 3 paradižnike, olivno olje, balzamični kis, sol, beli poper. File operemo, osušimo, ga začinimo, povaljamo v moki, nato v jajcu in v vroči maščobi ocvremo. Ohlajenega narežemo na tanke rezance. Solato očistimo in jo narežemo. Mandarine olupimo in narežemo na kolobarje. Prav tako narežemo paradižnik. K zeleni solati dodamo meso, mandarine, paradižnik, začinimo s soljo, olivnim oljem, poprom in kisom ter premešamo. Avtorica: Slavica Domanjko Mandarinino rezino s skuto pa pripravimo tako, da najprej spe-čemo tanki navadni biskvit, ki ga uporabimo kot podlago. Debelina biskvita naj bo 2 do 3 centimetre. Posebej pripravimo kremo, tako da mandarine skrbno olupimo in jih razdelimo na ko{čke ter jih po želji mariniramo oziroma pokapljamo s poljubnim sadnim žganjem. Posebej pretlačimo polkilograma skute, sneg treh beljakov, ki smo jim dodali 15 dekagramov sladkorja. Na koncu dodamo {e 5 decilitrov tolčene sladke smetane. Kremo dobro preme{amo in vanjo vsipljemo polovici pripravljenih mandarin. Zmes vsipljemo v pekač na pečeni in po želji navlaženi biskvit, poravnamo in po vrhu damo ostale mandarine. Na pol kilograma skute uporabimo 1 kg mandarin. Nekaj mandarin lahko po želji tudi pretlačimo in po vrhu prelijemo s tanko plastjo prepasiranih mandarin. Rezino damo za 2 uri v hladilnik, da se strdi, nato jo okrasimo s smetano in ponudimo. Nada Pignar profesorica kuharstva PROTI MONOPOLU POLITIČNE OBLASTI S podpisom podpore kandidatu za župana Mestne občine Ptuj dr. Štefanu Čelanu so politične stranke LDS, ZLSD, Zeleni Ptuja, SNS, SMS, SLS, DeSUS in Lista KS jasno izrazile svojo namero, da jim ne gre za drugo kot za to, da si prisvojijo kar največji delež politične oblasti, ne glede na programsko različnost strank podpisnic. V kolikor bi do izvolitve Čela-na dejansko prišlo, bo na Ptuju prevladalo stališče, da niso pomembni vsakdanji problemi občank in občanov Ptuja, ampak gre določeni politični eliti le za prisvojitev monopola na področju družbenih dejavnosti, infrastrukture, gospodarskega razvoja, torej na področjih, ki so v naslednjem štiriletnem obdobju ključnega pomena za nadaljnji razvoj Mestne občine Ptuj. Velika koalicija ima le interes, da si prisvoji največjo možno mero političnega nadzora, kar Ptuj vrača v razmere, ki so nam dobro znane še iz prejšnjega režima. V takšnem razmerju moči ni prostora za malega človeka in njegove vsakodnevne težave, gre za premoč interesov kapitala in političnih elit, ki se mu je mogoče upreti le s tem, da volivke in volivci na volitvah, dne 1. 12. 2002, podprejo dosedanjega župana Mestne občine Ptuj dr. Miroslava Lucija, saj le glas zanj omogoča, da se bo pri odločitvah slišal tudi interes občank in občanov Ptuja. Janez Rožmarin, tehnik TK Hilda Slekovec, upokojena ravnateljica Rosvita Tušek, upokojenka Boštjan Kolarič, študent Emil Tomašič, upokojenec Jože Kovačec, direktor REHA d.o.o. Dejan Vogrinec, študent-športnik Julij Ošlovnik, ljubiteljski slikar-upokojenec Danica Poherc, upokojenka Peter Pribožič, univ. dipl. inž. zootehnike Karl Poherc, upokojenec Erazem Praš, študent prim. dr. Jože Neudauer, dr.med., častni občan Mestne občine Ptuj Darinka Šeruga, študentka Ruža Maurič, upokojenka Dejan Rožmarin, elektrikar elektronik Boris Perger, inž. radiologije Franc Maurič, upokojenec Naročnik: Odbor za svobodo miselnosti Boštjan Kolarič PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU Po daJjJi jeseni rastje Ja^je preziwi Minulo toplo in suho poznojesensko vreme je podaljšalo obdobje rasti in dozorevanja trajnega vrtnega rastja in ozimnih posevkov. Z več organskimi snovmi so rastline postale odpornejše, takšne pa bodo lažje prezimile. Sicer pa je ob vremenu okrog Martina mogoče sklepati o pričakovani zimi. Letos je godoval 11. novembra v lepem in suhem jesenskem vremenu, ko kmet pričakuje voljno zimo, ki na rahlo že trka na vrata. V SADNEM VRTU je letošnje minulo poznojesensko suho in toplo vreme ugodno vplivalo na dozorevanje mladik in lesa prirastka vsega sadnega drevja in grmovnic. V pogojih, ko se sadno drevje lahko bolj lagodno odpravlja k zimskemu počitku, pa to tudi ustreza sadnim boleznim in škodljivcem. Škodljivci so si svoje zimovališče v glavnem našli v tleh, pod drevesno skorjo ali zabubljeni v svoje lastne ščitke in ovojnice, med zimovanjem bodo mirovali in ne bodo povzročali škode. Varstvo sadnih rastlin pred škodljivci bomo pričeli šele po prezimitvi in njihovem prebujanju iz zimskega mirovanja. Povsem drugače pa je z varovanjem rastlin pred glivičnimi in bakterijskimi boleznimi, ki jim je potrebno preprečiti, da bi se vrastle v rastlinsko tkivo in tako prezimile v zimskih plodiščih, ko jim ob nastopu ugodnih pogojev toplote in vlage ni mogoče več preprečiti kalitve in širjenja bolezni po rastlini. Vrtne jagode ogrožata in povzročata največjo škodo dve sorodni bolezni: bela in rdeča listna pegavost vrtnih jagod. Spoznamo ju po belosivih ali rdečerjavih pegah, ki se v pozni jeseni in v takšnih vremenskih pogojih, kot so bili v minuli jeseni, pojavijo na listih. V sredini teh peg so v obliki drobnih črnih krastic plodišča, v katerih prezimijo trosi te glivice, ki spomladi, preden prično odganjati novi listi in nastanejo ugodni pogoji vlage in toplote, prično na stebelcevih listih in cvetovih okuževati in kaliti ter razvijati bolezen. Bolezen učinkovito preprečimo, če jagodnjak v jeseni poškropimo z enim od bakrovih pripravkov v koncentraciji, kot to priporoča proizvajalec pripravka. Baker preprečuje kalitev pod-gobja in s tem prezimitev zimskih plodišč. Jagodni nasad škropimo v suhem in toplem vremenu pri temperaturah, višjih od 7 stopinj Celzija, ker pri nižjih temperaturah lahko na mladih listih povzroči ožige, pod zmrziščem pa je vsakršno škropljenje za rastline škodljivo in neučinkovito. Ribezovi grmi, s katerih je že zgodaj avgusta ali septembra odpadlo listje, so okuženi z ribezovo rjo, na steblih malin pa opažamo večje pege, do sušečega lubja, ki označujejo okuženost in obolelost malin z malinovo sušico. Ribezova rja in malinova sušica se prav tako kot glivične bolezni jagod učinkovito preprečijo z jesenskim škropljenjem z bakrovimi pripravki, da pravočasno onemogočimo prezimitev zimskih plodišč teh nevarnih rastlinskih bolezni. V OKRASNEM VRTU je nekatero zapoznelo jesensko cvetje ob tem lepem in toplem poznem novembrskem vremenu ponovno vzcvetelo. Cveto ognjiči, modriš, po trati so se razcvetele trobenti-ce, ob vrtnih poteh in skalnjakih pa primule, pa tudi nekatere okrasne grmovnice, kot so češmini, so v polnem cvetju. Ob nastopu zimskega mraza bodo nekatere pomrznile, povečini pa spomladi težko in pozno okrevale ter pozneje zacvetele. Okrasne trajnice, ki jim je začetek zimskega mirovanja bil moten s prebujanjem in predčasno ponovno vegetacijo, bo potrebno dodatno zavarovati pred pozebo. Prezimne rastline prekrijemo z zastirko ali prekrivali, stebelne pa zavarujemo z osipavanjem koreninske grude, koreninskega vratu in dela stebla, da jim ohranimo podzemne organe, iz katerih se bo rastlina v prihodnji vegetaciji ponovno obnovila. V ZELENJAVNEM VRTU je bilo potrebno solatnice in ostalo zelenjavo, ki smo jo prve dni novembra na prostem zavarovali pred pozebo, po tej občutni otoplitvi in suhem vremenu ponovno odkriti in zračiti. Ponovno jih bomo zavarovali pred pozebo, pred ponovnim hladnim valom. Če se bodo temperature postopoma nižale, varovanja ne opravimo, preden temperatura ne pade pod -2 stopinji Celzija, ker takšne slane zelenjadnicam v tej fazi rasti še ne škodujejo, seveda pa ravnamo drugače, če prodre nenadno izreden hladen val, kar je v tem času pozne jeseni nič nenavadnega. S spravilom dorastlega radiča z dobro razvitimi glavicami ne hitimo. Imejmo ga na vrtu čim dlje. Ko ga bo potrebno spraviti, ga populimo in skupaj s korenino zavijemo v časopisni papir. Tako zavite glave, založene v zaboje, spravimo v zavetne prostore, balkone, garaže, hodnike ali orodjarne, kjer bodo dobro vzdržale zimo, vsekakor bolje kot v topli in suhi kleti, kjer bodo segnile. Endivijo izruvamo v suhem vremenu, jo očistimo in vsadimo v navlažen pesek. Pesek lahko namestimo v kleti kar na tla, v zaboje ali primerne posode. Preden jo vložimo v pesek, jo damo narobe obrnjeno na suhem za nekaj dni veneti, ker se tedaj čez zimo bolje drži. Endivijo je mogoče vzimiti v gredi zimnici na prostem in v zaprti gredi. Rozete morajo biti očiščene suhih ali poškodovanih zunanjih listov, v zemljo pa vložene skupaj s korenino in suhe. Ob zadostnem zavarovanju pred zmrzaljo pa mora biti zagotovljeno zračenje. Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 25. in 26. novembra ter od 3. do 5. decembra, sadno drevje, ki ga sadimo zaradi plodov, od 26. do 28. novembra ter od 5. do 7. decembra, seveda če zemlja ni zmrzla, če pa sadimo okrasne drevnine in presajamo okrasne trajnice, ki jih gnojimo zaradi cveta, opravimo to 23. novembra in 3. decembra, setev rastlin, ki jih pridelujemo zaradi koreni-ke pa je priporočljivo opraviti 27., 29. in 30. novembra ter 1. decembra. Miran Glušič, ing. agr. POSLOVNA SPOROČILA Kupujete pralni stroj, hladilnik, štedilnik ali mogoče televizor? OGLASITE SE PRI NAS! Kupite lahko s trajnlkom na 6 ali 12 obrokov ali na gotovino s popustom. Franc LOVREC, s.p., Vinarski trg 3, 2250 Ptuj AVTOSOLA PREDNOST d.o.o., Bresnica 5a, 2273 Podgorci Tečaj cestnoprometnih predpisov 2. decembra ob 15.30 v Domu društev v Ormožu 9. decembra ob 16.00 na Ptuju (ZŠAM), Nova c.1 9. decembra ob 17.00 v Moškanjcih (OTTO) Informacije: 740-82-74, 040 221-640 RAČUNOVODSKI SERVIS INTEL strokovno in kakovostno: • vodenje poslovnili knjig za družbe in samostojne podjetnike • davčno, finančno in podjetniško svetovanje Nenad Šoíkič, $.p., Prešernova 36, Ptuj (stavtsa restavracije Amadeus) Tel.: 02/ 748 13 06, GSIM: 041/ 683 112 ipnjdiíjni]im pjinnjmjLi mji/WJLiPWj četrtek, 28.novembra: 12.15 Soočenje kandidatov za župana občine Ormož; 20.00 Orfejček; Petek, 29. novembra: 12.15 Soočenje kandidatov za župana mestne občine Ptuj; 13.45 Napovednik prireditev in potrebe po delavcih; 20.00 Peta noč (Marjan Nahberger); Ponedeljek, 2. decembra: 20.00 Vroča linija radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec); Torek, 3. decembra: 18.00 Glasbeni gost: Pridigarji; Sreda, 4. decembra: 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko); Vaša sporočila sprejemamo na GSM 031 789 999, SMS sporočila pa na 041 818 666! -VODOVOD, CENTRALNA KURJAVA, MONTAŽA -ELEKTRO MATERIJAL -KEMIJA-BARVE -KERAMIČNE PLOŠČICE Strojne estrihe: 04i 646 292 strojne omete: 041 343 906 izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovi~, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica CENTRALNA KURJAVA VODOVOD do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. Ali pa več let. Letos Lahko komu izmed svojih bližnjih podarite nekaj, s čimer ga boste razveseljevali več let, podarite mu rentno varčevanje Nove KBM. Ponujamo vam zares široko izbiro rentnih varčevanj z enkratnim ali obročnim vplačilom. Pričakujemo vas v eni izmed naših enot. Informacije z izračuni na www.nkbm.si Rentno varčevanje "^Nova KBM FOTOGRAFIRANJE Z BOŽIČKOM Ptuj Ormož -16:00 4.12. U:00-16:00 www.simobil.» 080 40 40 Simobil d.d., Šmartinska 134b, SI-1000 Ljubljana Letošnja SLmobilova DONACIJA je novoletno darilo zdravju. Za nas so Ljudje na prvem mestu! Zanimajo nas njihove želje, potrebe, pričakovanja, hrepenenja ... In ni nam vseeno, kako se počutijo. Donacijo namenjamo petnajstim bolnišnicam in zdravstvenim domovom po vsej Sloveniji za najnujnejšo medicinsko opremo. Naj bo novo leto dolgo celo leto! vedno zame. s|mobil ZA KRATEK CAS SESTAVIL: EDI KLASINC FRANCOSKI AVTOMOB. DIRKAČ (ALAIN) TEDNIK PTUI PREBIVALKA PESJA NEMŠKA ROCK SKUPINA GRŠKA MUZA GLASBE AVTOMOBILSKI ZAGANJALNIK 28. ČRKA RUSKE AZBUKE VRHUNEC BOLEZNI ZNAČAJ TOP ALENKA TERLEP NASILNIK TIRAN NAŠ ADVOKAT (DANIJEL) NINA NADLER UJEDA (BRKATI) SORTA VRTNIC NAMIZNO PREGRINJALO KOMEDIJA ALOJZA REMCA REKA SKOZI INNSRUCK EVROPSKA UNIJA AVSTRIJSKI PEVEC JURGENS AMERIŠKI VODJA ORKESTRA CUGAT i NATAŠA NAKRST FR. POLITIK (JOSEPH) NAŠA PEVKA (MAJDA) VISOK CERKVENI DOSTOJANSTVENIK LIJAK, LIJ UREDITEV DELAVEC V RUDNIKU PROSTORSKI OBSEG DELOVANJA OTOK PRED VZHODNO OBALO ZDA ZDRAVILO DANSKO MESTO SM. TEKAČ AUNLI NASPROTJE STANJ-ŠANJA KRATKE SANI VEZNIK ČEŠKA PISATELJICA (ALENA) FINSKO MOŠKI OME SL. REPORTER (STANE) VINSKA TRTA KATJA NOVOSEL HOMERJEV EP ZAKOTNA GOSTILNA NEPRO-FESIO-NALEC OSAMLJENOST "ČETRTA DIMENZIJA" SERIJSKI REGISTER NAŠA PEVKA PRODNIK PRIPADNIK LJUDSTVA MOSOV NAGLAS, POVDAREK 100 ALENKA MAVEC SKUPINA OSMIH PEVCEV DRAGO NOVAK ŠIROKA OKENSKA ZAVESA Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: Sport, trsar, Reina, repnik, kolek, LJ, strakoš, ladjedelec, partizani, zažigalec, RV, sredica, kravina, Eos, Anamiti, Lalic, dlakar, Bra, IT; Ta, netilo, krasta, teme, Italijani, kas, Eruli, kanalikel, Art, Alja. Ugankarski slovarček: AVON = sorta vrtnic, EDENS = ameriški skladatelj, aranžer in producent (Roger, 1905 - 1970), lIRO = finsko moško ime, jazz pianist Rantala, JOR = osemindvajseta črka ruske azbuke, PASS PORT = nemška rock skupina, ustanovljena 1971 v Munchnu, SANAROVA = češka pisateljica (Alena), SISO = serijski register (Serial In Serial Out), TRARIEUX = francoski politik (Joseph, 1840-1904), VUST = mesto na severu Danske. [GOVORI SE... A.. DA so se ptujski novinarji popolnoma modernizirali. Zadnja, zadrta nasprotnica mobitela ga ima zadnje ~ase vedno s seboj, v veliki ~rni torbi. ... DA je bilo na katari-nino na voljo toliko metel, da bo mogo~e v nedeljo temeljito pomesti z nepravimi kandidati. ... DA zima nikakor ne more premagati visokih temperatur, ki jih dvigajo vedno nove domislice kandidatov. ... DA smo Slovenci tako zdrav narod zaradi tega, ker smo dolgo nevede pili antibioti~no mleko. VIDI SE... ... DA so neko~ v zgodovini poznali u~inkovit volilni recept: pepel kandidatov so stresli v žaro in iz mešanice naredili tapravega funkcionarja. Zakaj ne bi upoštevali starodavnih izkušenj tudi danes? Aforizmi by Fredi Blagor upogljivim po duhu, zakaj njih je tuzemsko kraljestvo. *** Kdor v življenju zahteva le kruha in iger, je zaigral življenje. *** Politični noji mlajše generacije trenirajo skrivanje glav v pesku na teniških igriščih. *** Vox populi ni bil pri oblastnikih nikoli popularen. *** Ljudje si premalokrat nalijemo čistega vina, se ga pa zato prevečkrat nalijemo. *** Kdor želi visoko letati, ne sme imeti občutljivega želodca. *** Molči, in trpeli te bodo, trpi, in molčali bodo. *** Za zeleno mizo ne smeš spuščati pogajalskih zelencev. LUJZEK Dober den, vsoki den! Toto pismo, ki ga štejete gnes, sen vam napisa že pre-jšjo sredo, saj grema Mica z mojo kravico [eko na službeno potovanje pred lublan-ski parlament in evropsko zvezo, ki ji kmetje čin duže boj provimo, da je to naša mačeha. Tota mlečna, ali kak bi po domočem rekli, zvornata afera nam je mle-korejcom že prišla na vrh kur(uznega) storža. Če gre za političnopredvalilno afero, je treba politikom jajca vrezati, če pa smo krivi mlekorejci, pa je treba poiskati krivce in jim glih tak rogle porezati. Naj se enkrat v toti držovi ve, kdo je kriv, kdo je nedužen in kerega je treba karštigati. Moja kravica [eka je že napovedala štrajk in bo namesto mleka ponudla potrošnikom več dreka. Oprostite izrazi, saj potrošniki neste čista nič krivi. Drek je ponujen tistim, ki so krivi, da bo našo kmetijstvo v Evropski uniji, če bomo do nje sploh prišli, hlopci na svoji zemljici. Meni so naš oče že negda rekli, da pa je že bojše biti slab virt kak pa hlopec vejkemi virti. Mogoče tota teorija več ne drži, meni pa se vseeno zdi, da je nekaj resnice v tem. Pri vsem tem se mi najboj smili moja kravica Seka, ki je čisto zbegana in več ne ve, ali biproizvojala drek ali pa mleko. Pred nami so valitve. Kak se reče drugi tak na nizke ovire, saj skoro nobeden kandidat nema kondicije za visoke ovire. Pri toti oceni man v mislih kandidata za predsednika držove in tudi kandidate za župane občin, ki v prvem teki neso bli najbolj uspešni in so poč-epnoli pred konkurenti kak kura, ki je počepnola pred prvim petelinčkom. Te pa srečno do drugega tjedna. Bote zdravi, bote ta pravi in bote volivci, ki bote volili najboljše. Pa brez zamere. Vas podavlja vaš vol LUJZEK. BEDNia OVEN 21.3. do 20.4. Bolj ko boste vztrajali, da vse skupaj sploh ni res, bolj boste v sebi prepričani, da imate prav in da se moti vaš partner. Pravzaprav bo smešno, da boste o njegovih stvareh bolj poučeni kot on. BIK 21.4. DO 20.5. V začetku tedna lahko pri svojem ustvarjalnem delu doživite zelo lepe uspehe, čeprav se bodo pravi rezultati vašega dela pokazali šele v decembru. Med tem časom pa izkoristite ugodne energije za sprostitev. DVOJČEK 21.5. do 20.6. V tem tednu boste nepre-vidljivi, kar pa je za vas že znano. Prežeti boste z negativno energijo, predvsem v domačem okolju, saj vas bodo domače okoliščine omejevale in vam jemale največ energije. RAK 21.6. do 22.7. Dnevi bodo zelo ugodni za učenje za komunikacijo, za izlete in krajša potovanja, za vse vsakodnevne dogovore In opravke. V tem času bo povečana predvsem vaša mentalna aktivnost. LEV 23.7. do 23.8. S partnerjem se ne bosta mogla strinjati glede nekih zadev. Vi boste predlagali zelo skrajno rešitev, on pa se z njo nikakor ne bo mogel ali hotel strinjati. Tokrat ne bosta prišla na isto raven. DEVICA 24.8. do 23.9. Na preizkušnje, ki so pred vami, se boste morali prej ali slej začeti pripravljati, zato je kakršnokoli odla-šanje_v tem trenutku že nepotreben luksuz. Čim prej startajte, da boste prej na cilju. TEHTNICA 24.9. do 23.10. Veliko energije boste usmerjali v učenje ali pa v komunikacijo z okolico. Uspešni boste pri dogovarjanju In urejanju vsakodnevnih opravkov. Uspeh se vas bo držal tudi pri vseh pravnih vprašanjih. ŠKORPIJON 24.10. do 22.11. Na področju vaše kariere še traja globlja preobrazba, tako da večjih sprememb v tem času glede poslovnosti ne bo. Ne računajte še na stalno zaposlitev, ampak na bolj priložnostna oziroma honorarna dela. STRELEC 23.11. do 21.12. Dobili boste zanimiv obisk, ki vam bo postregel z razpletom, kakršnega sploh niste upali. Bližnji bodo zelo hitro opazili, da ste nekam višje nad tlemi kot običajno. Je to ljubezen, mar sonce zjutraj vzhaja? KOZOROG 22.12. DO 20.1. V tem tednu boste dobili izvirne in ustvarjalne ideje, ki bodo povezane tako s potovanji kot s hobiji in z Igrami na srečo. V prlhaja-jočem tednu lahko doživite uspeh pri igri VODNAR 21.1.DO 19.2. Ker vedno hitite tako, kot je običajno za vse Strelce, še najbolj pa za Strelce tretje dekade, morate biti previdni na cesti, ker vas kaj lahko čakajo izredno neprijetna presenečenja. RIBI 20.2. DO 20.3. V dneh, ki prihajajo, boste doživljali precej nestabilnosti na finančnem polju. Izvor dohodka bo postal negotov, neprevidljiv In nestalen. Ne pričakujte na finančnem področju veliko. Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si. na srečo. ODRASLIM PREPOVEDANO Internetne spletne strani dajejo določeno sliko o izvajalcu in kup informacij, od katerih sta najpomembnejša diskografija in biografija glasbenikov. *** Ameriška pevka BARBARA STREISAND je razvesila ljubitelje ubranega petja oziroma kvalitetne glasbe s plo{~o Duets. Ob pevki tako na ploš~i vokalno gostujejo Barry Gibb, Neil Diamond, Donna Summer, Bryan Adams, Ray Charles, Frank Sinatra, Vince Gill, Kim Carnes, Don Johnson... Posebni gost je tudi Barry, Manilow, ki z divo prepeva po-mirjajo~o lahkotno popevko I WON'T BE THE ONLY ONE TO LET YOU GO (****) s prezahtevnim ljubezenskim besedilom. *** Glasbena pot ROD STEWART-a se je za~ela leta 1969, ko je Steve Marriott od{el iz zasedbe Small Faces iz katere je nato nastala zasedba The Faces. Vzporedno je glasbenik "fural" dve poti in se je kot solist prvi~ izkazal leta 1971, ko je izdal hit Maggie may in album Every picture Tell s A Story. Od glasbene zgodovine pa v sedanjost, v kateri škotski pevec ponovno zavaja s svojim hripavim glasom v skladbi THESE FOOLISH THING (****), ki je pravlji~na mešanica ~istega popa in jazza. *** Popstars oddaja je letos dobila v Veliki Britaniji podobno oddajo Po-pidol, v kateri so iskali posameznega izvajalca in ne skupine. Zmagal je komaj 18-letni WILL YOUNG, ki je glasbeno zapolnil to leto s hiti Anything Is Possible, Evergreen, Light My Fire in The Long And Winding Road. Popidol ponuja pravo glasbo za najstniško populacijo, kar je sli- {no tudi v limonadasti pesmi YOU 2 (***) z albuma From Now On. *** Slovensko mladino je oddaja Popstars tudi dvignila na noge in gotovo poznate zgodbo o uspehu skupine Bepop. LIBERTY X. so preko omenjene oddaje dosanjali svoje sanje, saj so uspeli s komadom Just A Little. Kvintet v novem komadu HOLDINGON FOR YOU (***) združuje komercialne preproste pop in soul ritme. *** V glasbeni industriji prepeva pre-ve~ lutk, kar pomeni, da je preve~ krat bolj pomemben stas, kot pa glas. Žal v to kategorijo sodi tudi HOLLY VALANCE, ki pa se je vpisala v glasbeno zgodovino s hitom Kiss Kiss. Prikupna avstralka valuje v medlih r&b in pop vodah v komadu NAUGHTY GIRL (**) z albuma Footprint. *** Kontraverznost lahko ima pozitivne ali negativne u~inke in za pevko PINK ima zagotovo pozitivne, saj je letos zmagovala na lestvicah s tremi hiti Get The Party Started, Don't Let Me Get Me in Just Like A Pill. Četrti potencialni hit nosi naslov FAMILY PORTRAIT (***) in nima tistega znanega pozitivnega glasbenega poleta ter ga najdete na zgoš~enki Misunderstood. *** Glasbena revija Spin je proglasila JAY-Z za trenutno najboljšega izvajalca na svetu. Laskav naziv je raper potrdil prejšnji teden, ko je izdal novi album The Blueprint 2. - The Gitt & The Curse, ki je z lahkoto sko~-il na vrh ameriške Billboardove lestvice. Vse pomembne informacije o tem izvajalcu pa najdete na spletnem naslovu www.jay-z.com. Najpopularnejši temnopolti raper niha v komadu O3 BONNIE & CLYDE (***) med agresivnimi in spevnimi pasažami, ki jih vokalno dodobra popravi Beyonce Knowles iz skupine Destinys Child. David Breznik P'Ô9.Ô Mhz ^■^^'Í^rií^ Another Day - MADD! /' / - HDBBIE WILLIAMS rAsÉreje l'me Ketchup Bong) - LAB KE' y4rDifemmaA-E4ř& KELLY RDWL _5/Can't Stop LaVing yau - PHIL COLLI 7 B^I'm Gonna Getcha Good - BHANIA TWA 7. Unbreakable-WEBTLIFE 8. Objection (Tango) - BHAKIHA g. ée'vE Got Tonight - HONAN KEATING&LULU 10. Jenny From The Black - JENNIFER LOPEZ Vsakť? 5ohćA:o med 21. in 22. uro MIHALOVCI / ALENKA MUSIC, CLANICA BEPOPA "Nii se nisem spremenila II ••• Ko sem se minuli teden peljala proti Mihalovcem, so se mi v vetrobransko steklo zaletavale prve letošnje snežinke, mene pa je mučila radovednost, kakšna neki je danes Alenka. V mojem spominu sem jo hranila kot temnolaso drobceno petošolko, pravzaprav zelo podobno snežinkam - vso krhko, s kristalno čistim glasom. Tega je ohranila še do danes, sicer pa me je v Mihalovcih čakalo presenečenje. Namesto majcene snežinke kar snežna princeska, pop princeska. Odkar je 19-letna Alenka Husic postala članica skupine Bepop, se je njeno življenje dodobra spremenilo. Srečuje veliko novih, drugačnih ljudi, neznani ljudje se zanimajo zanjo, življenje pa je postalo tudi napornejše, saj se je treba vsakodnevno ukvarjati s petjem, plesom, snemanjem spotov, odgovarjanjem na neskončno število telefonskih klicev in prijazno pošto. Alenka pravi, da ima le prijetne izkušnje, le nekoliko naporno je, saj poleg vsega obiskuje tudi maturitetni tečaj na Ptuju, ker bi rada opravila še maturo. TEDNIK: Zakaj nisi maturirala po običajni poti? Alenka: "Po osnovni šoli sem se gimnazije nekoliko prestrašila, predvsem matematike, in zato sem se vpisala na turistično šolo v Maribor. Poleg tega so me tja pritegnili tudi tuji jeziki, vendar sem spoznala, da se nisem odločila pravilno. Z učenjem nisem imela nikoli težav, Alenka v svoji sobi z medvedkom, ki ga je dobila v dar zato si sedaj želim napraviti maturo, potem bi pa rada študirala na pedagoški fakulteti. Ne vem še, kaj, kak tuji jezik ali pa razredni pouk." TEDNIK: Kako se razume{ s so{olci? Alenka: "Dobro. Zelo so prijazni. Nisem se še sicer povsem navadila na reakcije oboževalcev. Najbolj zanimivo je bilo, ko me je na hodniku za avtogram prosila mama neke učenke, ko je čakala na roditeljski sestanek. Sicer pa so včasih malo zbadljive družbe na vlaku, s katerim se še vedno vozim v šolo." TEDNIK: @e v osnovni {oli si zelo lepo pela. Kako je {lo potem dalje? Alenka: "V osnovni šoli sem osem let pela v pevskem zboru. Tudi v srednji šoli sem se od drugega letnika naprej kar precej ukvarjala z glasbo. Pela sem, vodila programe, v tretjem letniku sem celo posnela samostojno ploščo, Roman je zame ■^■no NAGRADNO VPRAŠANJE Za kateri film je Madonna zapela pesem Die Another Day? Odgovor:_ Ime reševalca:_ Naslov:_ Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri). Nagrajenec prejšnjega tedna je Mišel Milošič, Spuhlja 81 b, 2250 nuj. Odgovore pošljite do ponedeljka. 2. decembra, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 [za Info). napisal Otok ljubezni. Ploščo sem posnela v sodelovanju z Radiem Maribor. Vendar sem že takrat čutila, da to ni prava zvrst zame in nisem želela solo petja. Na tuji televiziji sem spremljala izbore za Popstars in sem si strašno želela, da bi lahko sodelovala pri čem takem. In ko sem v Stopu zasledila, da se takšen izbor pripravlja tudi pri nas, sva se s prijateljico Majo prijavili. Potem pa izbor v Mariboru, nato v Ljubljani, kjer je bilo treba tudi plesati. Groza! Vedno sem mislila, da znam ple- prostem času Bepopovci veliko družite med sabo? Alenka: "Ana, Tinkara, Simon in jaz smo dosti skupaj. Zdi se mi, da nas je Nejčeva nesreča še bolj povezala. Še vedno se živo spominjam zadnjega dne, ko sem šla k Tinkari in bi morali na nastop in smo tam izvedeli, da je Nejc imel nesrečo. Najprej sploh nismo vedeli, kako hudo je. Potem najprej nismo vedeli, ali naj še nadaljujemo ali ne, pa so nas vsi tako podpirali in spodbujali, da smo šli dalje. Sicer pa smo sedaj skupaj vsak vikend, tudi zato, ker se pripravljamo na koncertno turnejo, plesali in peli bomo v živo, ker hočemo dokazati, da znamo peti." TEDNIK: Kdaj boste nastopili kje v bližini? Alenka: "27. decembra bomo v Mariboru." TEDNIK: Se veliko ljudi Bepop sati, vendar je to nekaj povsem drugega, petje me je reševalo. Na koncu se nas je 30 uvrstilo na Otočec, Maji ni uspelo, ostala sem sama." TEDNIK: Ampak spoznala si nove prijatelje? Alenka: "Ja, res je bilo odlično vzdušje. Razen redkih izjem ni bilo grdega tekmovalnega nastopanja. Vsak se je skušal dokazati. Skupaj smo se veselili in na koncu nas je ostalo 10 - 4 fantje in 6 deklet. Da sem izbrana, so mi prišli povedat domov, sploh nisem mogla verjeti. Včasih se mi še sedaj zdi vse skupaj neresnično." TEDNIK: Kako tvoja družina spremlja glasbene uspehe? Alenka: "Veseli so. Mama me je vedno podpirala, tudi oče, od katerega sem podedovala glasbeni talent. Ker še nimam vozniškega dovoljenja, me vozijo na različne termine sem in tja. Komaj čakam, da bom lahko sama vozila. Ravno sedaj delam izpit. Imam še sestro Vesno, ki obiskuje 6. razred osnovne šole in tudi zelo lepo poje, ter starejšega brata Saša. Malo me pogrešajo pri delu, sedaj tudi nimam časa peči in kuhati, kar sicer zelo rada počnem." TEDNIK: Koliko pa je časa za prijatelja? Alenka: "Bolj malo. Imam fanta, več pa ne povem." TEDNIK: Sicer pa se tudi v ukvarja z vami, va{im videzom, nastopom? Alenka: "Za koreografije skrbi Natka Geržina, pevske vaje imamo pri Dadi Kladnik, pred nastopi in snemanji je obvezna maska, takrat skrbi za nas masker, to pa lahko traja tudi uro ali več. Tudi brez frizerja ne gre. Za obleko so zadolženi stilisti, sedaj jih je že več, upoštevajo tudi naše želje, zato pa se izbiranje oblačil ponavadi zavleče. Treba je namreč uskladiti vse skupaj kot celoto, in če enemu nekaj ne ustreza, je pogosto treba spremeniti videz več članov skupine." TEDNIK: Kako pa je z materialno platjo uspeha? Alenka: "Podpisali smo pogodbe, prvi album se je fantastično prodajal, nekaj se že zasluži, vendar se od tega ne da živeti. Treba bo končati šolo in si poiskati službo." TEDNIK: To pa je sila resno razmi{ljanje? Alenka: "Ko si del skupine, tudi prevzemaš odgovornost in moraš paziti na svoje zdravje, svoj glas, uživam veliko čajev in vitaminčke. Toplo se oblačim." TEDNIK: To pomeni, da ne moti{ pouka s kak{nimi zvezd-ni{kimi oblekami? Alenka: "Kje pa! To me najbolj jezi, ko pravijo, da sem se sedaj spremenila, ko pa večina ljudi v našem kraju niti ne ve, da nastopam pri Bepopu." viki klemencic ivanuša Marko se pri pisanju domače naloge sporeče z očetom, plane v kuhinjo k mami in re~e: "Mami, kako lepo bi lahko midva živela, če ti ne bi bila spoznala očeta!" *** "Očka, za rojstni dan si želim trobento!" "To pa ne! Ne mislim poslušati trobente. To je preglasen inštrument!" "Saj bom igral nanjo samo, kadar boš spal!" *** Mamica je zašepetala malemu Mitji: "Sinko, ravnokar je bil zdravnik pri babici. Zelo je bolna. Pojdi k njej in ji reci kaj prijaznega!" Mitja pohiti k babici in ji reče: "Babica, ali bi želela, da ti na pogrebu igra godba?" *** Sabina se je vrnila z dopusta v Afriki in vsej zbrani družini pripovedovala, kako lepo je bilo. Ko je z roko pokazala, kako velike so v Afriki banane, se je oglasila babica, ki je bila precej naglušna: "Sabinca, to je že lepo in prav, toda ali te bo lahko tudi preživljal?" *** Dečka se pretepata. "Imam velikega brata, te bo že dobil v roke!" je zavpil deček, ki je izvlekel krajši konec. "Jaz imam pa starejšo sestro. Bo že dobila tvojega brata v roke!" *** "Ali je tvoj oče bogat?" "Pa še kako! Toliko zlatih zob ima, da spi z glavo v blagajni!" *** "Tvoj oče je čevljar, ti pa hodiš okrog v tako raztrganih čevljih!" "Tvoj oče pa je zobozdravnik, pa tvoj tamali brat nima nobenega zoba!" *** "Janezek, tukaj imaš petsto tolarjev, samo da boš deset minut popolnoma tiho!" je rekel razburjeni očka, ki je neprestano poslušal Janezkovo nakladanje. Tišina je trajala le pet minut, nato pa se je Janezek ponovno oglasil: "Očka, sto tolarjev ti vrnem, če ti lahko nekaj povem!" *** Jurček pride iz šole z obvestilom o ocenah prve konference in se hudo razjoče. "Zakaj pa jokaš?" ga vpraša babica. "Dobil sem dve dvojki!" "No, saj jih boš lahko popravil." "Sem že poskušal, pa ne gre, ker sta napisani s kemičnim svinčnikom!" KINO PTUJ Ta teden: Ob 18. uri: LEDENA GORA (ICE AGE) Ob 20. uri: INSOMNIA TRIATLON "Kdo je izumil triatlon?" "Tisti, ki so peš hodili na plavanje, domov so se pa vra~ali s kolesi. " črnobelo in barvli^ fotokopiranje il LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN Vladimir Sifar s.p. (T Info Tel.: 02) 78 78 766 Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si ODBOJKA / 1. DOL (ŽENSKE IN MOŠKI) y Lenartu pretesna dvorana za vse ljubitelje odbojke m 1. DOL - ŽENSKE Rezultati 7. kroga: Benedikt -ZM Ljutomer 3:1, Varstvo Bro-line - HIT Nova Gorica 0:3, AC Pivkajama Evi Vital - Formis Bell Miklavž 3:1, TPV Novo Mesto - Nova KBM Branik 2:3, Luka Koper - Sladki greh Ljubljana 0:3 1. HIT NOVA GORICA 2. SLADKI GREH LJ. 3. BENEDIKT 4. NOVA KBM BRANIK 5. ZM LJUTOMER 6. LUKA KOPER 7. TPV NOVO MESTO 8. AC PIVKA JAMA 9. VARSTVO BROLINE 10. FORMIS MIKLAVŽ BENEDIKT - ZM LJUTOMER 3:1 (23, 18, -20, 17) Športna dvorana Lenart, 500 gledalcev, sodnika: Plešnik (Mežica) in Skudnik (Ravne na Koroškem). BENEDIKT: Rajšp, Štumper, Hauptman, Šauperl, Rundle, Holc, Vrbancic, Crešnar, Coulter, Kranjc, Šijanec, Muzek. ZM LJUTOMER: Kodila, Tretinjak, Praprotnik, Vrbancic, Vrbnjak, Oletic, Pirher, Dreven-šek, Jureš. Dobri poznavalci odbojke so v 7. krogu prve ženske odbojkarske lige napovedovali najbolj zanimivo tekmo tega kroga prav v Lenartu. Tam sta v soboto igrali ekipi Benedikta in ZM Ljutomer. Ekipi sta pred tekmo imeli po dvanajst to~k in enako razliko v nizih (14:9). Prvi niz je bil izena~en do 20 to~ke, nato so odbojkarice Benedikta vodile za dve to~ki, vendar so Ljutomer~anke ponovno ize-na~ile. Niz so dobile z dvema dobrima napadoma gostiteljice. V drugem nizu je ekipa Benedikta zaigrala še bolj napadalno in do konca niza pove~evala prednost. Kon~ni rezultat niza je bil 25:18. V tretjem nizu so igralke Benedikta popustile in naredile nekaj napak, tako so niz dobile Ljutomer~anke z rezulta- Pri odbojkaricah Benedikta je tudi tokrat funkcijo »sedmega igralca« odigrala publika 1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA Rezultati 8. kroga: Velika Nedelja - Mobitel Prule 67 21:43 (8:19), Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper 37:25 (18:12), Slovan - Prevent 28:35 (15:16), Gorenje - Inles Riko 34:31 (17:18), Rudar Trbovlje -Pivka Perutninarstvo 31:27 (14:13), Trimo - Termo 30:30 (14:15) 1. MOBITEL PRULE 67 8 8 0 0 16 2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 8 7 0 1 14 3. GORENJE 8 6 0 2 12 4. PREVENT 8 5 1 2 11 5. TRIMO 8 4 13 9 6. RUDAR TRBOVLJE 8 3 1 4 7 7. SLOVAN 8 2 2 4 6 8. VELIKA NEDELJA 8 2 1 5 5 9. TERMO 8 1 3 4 5 10. INLES RIKO 8 2 15 5 11. CIMOS KOPER 7 0 3 4 3 12. PIVKA PERUTNINARSTVO 7 0 16 1 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rezultati 17. kroga: ERA Šmartno - Maribor Pivovarna Laško 5:5 (2:1), Sport Line Koper- CMC Publikum 0:0, Mura - Dravograd 3:2 (1:2), Primorje - Ljubljana 5:0 (1:0), Relax Korotan - Gorica 2:3 (1:3), Vega Olimpija - Rudar Velenje 1:2 (0:1) 1. VEGA OLIMPIJA 17 10 5 2 31:14 35 2. CMC PUBLIKUM 17 9 6 2 33:17 33 3. SPORT LINE KOPER 17 8 5 4 23:17 29 4. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO 17 7 6 4 21:19 27 5. ERA ŠMARTNO 17 5 9 3 22:24 24 6. DRAVOGRAD 17 5 5 7 17:17 20 7. RUDAR VELENJE 17 5 4 8 19:24 19 8. GORICA 17 4 7 6 20:27 19 9. LJUBLJANA 17 5 4 7 20:30 19 10. PRIMORJE 17 5 3 9 23:30 18 11. MURA 17 4 4 9 23:27 16 12. RELAX KOROTAN 17 4 4 9 17:23 16 S tekme Benedikt - ZM Ljutomer. Foto: Zmagoslav Šalamun tom 20:25. Po izgubljenem nizu so varovanke doma~ega trenerja Zorana Kolednika ponovno zaigrale bolje in si priigrale dovolj prednosti za zmago v nizu (25: 17) in kon~no zmago 3:1. Tako so odbojkarice Benedikta dosegle letošnjo peto zmago v prvem delu prvenstva in tako napredovale s skupaj osvojenimi 15 to~-kami na tretje mesto. Jutri, 29. novembra, ob 20. uri pa odbojka-rice Benedikta v Športni dvorani v Lenartu igrajo z ekipo Varstvo Broline iz Ljubljane. Zmago Šalamun 1. DOL MOŠKI Rezultati 8. kroga: Calcit Kamnik - Svit Slovenska Bistrica 3:0, Fužinar Meltal Ravne - Salonit Anhovo 0:3, Šoštanj Topol-š~ica - SIP Šempeter 3:1, Maribor Stavbar IGM - Astec Triglav 3:0, Merkur LIP Bled - Pomurje Galex 3:1. 1 SALONIT ANHOVO 8 7 1 21 2. CALCIT KAMNIK 8 5 3 15 3. MERKUR LIP BLED 8 5 3 15 4. FUŽINAR RAVNE 8 5 3 15 5. SVIT SL. BISTRICA 8 4 4 14 6. MB STAVBAR IGM 8 4 4 12 7. ŠOŠTANJ TOPOLŠ. 8 3 5 9 8. ASTEC TRIGLAV 8 3 5 7 9. POMURJE GALEX 8 2 6 7 10. SIP ŠEMPETER 8 2 6 5 CALCIT KAMNIK -SVIT 3:0 (12, 19, 23) Športna dvorana Kamnik, 250 gledalcev, sodnika: Bešter (Jese- nice) in Jeraj (Žužemberk). CALCIT KAMNIK: Pleško, Ribi~, Orel, Makovec, M. Turk, Malovi~, Palma, Olree, Satler, Plahuta, J. Turk, Koprivec. SVIT: Lampreht, Bra~ko, Djuki~, Primec, Gomivnik, Jurak, Kneževi~, Pipenbaher, Mileti~. Kamni~ani so še tretji~ v zadnjih desetih dneh dobili dvoboj z gosti iz Slovenske Bistrice. Gostje so si na za~etku z dobrim blokom priigrali prednost s 6:3, nato pa so aktualni slovenski prvaki pri za~etnem udarcu Pleška dosegli osem zaporednih to~k. Njihova dobra igra se je nadaljevala in Bistri~ani nikakor niso našli obrambe, tako da so varovanci trenerja Gregorja Hribarja brez težav ve~ali prednost. V drugem nizu so Kamni-~ani povedli že na za~etku (6:2), do konca niza pa so z dobro igro v obrambi in udarnimi napadi prednost ohranili. Tretji niz je bil izena~en, saj so gostitelji nekoliko popustili, odbojkarji Svita pa so tako v kon~nici zaostajali le za to~ko (24:23). Kam-ni~ani so z dobrim napadom Pleška dosegli odlo~ilno to~ko, s ~imer so tokratne nasprotnike prehiteli na lestvici in se prebili na drugo mesto. sta ROKOMET / 1. A. SRL: VELIKA NEDELJA - MOBITEL PRULE 67 21:43 (8:19) Dominantna igra Prulianov VELIKA NEDELJA: Trofe-nik, Cvetko, Poto~njak, Koka-novi~ 1, Bezjak 7, Planinc 2, Belec, Poje, Šantl, Rezar, Kumer 2, Korpar 1, Mesarec 2, Kukec 6 MOBITEL PRULE 67^ Pod-pe~an, Šimon 2, Natek 2, Šilc 4, Brumen 10, Vućićevi~ 4, Sokolov, Backovi~ 3, Makovec, Simo-novi~ 9, Matovi~ 4, Zorman 5, Kastelic 1, Jovi~i~ 3. Kljub temu, da je bilo sre~anje med doma~ini in ekipo državnih prvakov med tednom, je, kot je to že obi~aj, športna dvorana v Veliki Nedelji bila ponovno nabito polna. Vsi so želeli videti na delu ekipo, ki je v minuli sezoni postala državni prvak in to lovoriko prevzela Celjanom. Gostujo~i trener ima na razpolago veliko kvalitetnih igralcev. V Veliki Nedelji so bili vsi, vendar so nekateri morali le vaditi. Kar pa se samega sre~anja ti~e, je bilo hitro vse jasno. Gostje so po pri-~akovanjih zadevali, rokometa-šem Velike Nedelje pa je to šlo nekoliko težje. Kljub rezultatski prednosti pa je trener Prul~anov, Kasim Kamenica zahteval disciplinirano igro brez popuš~anja. Izredno dolga in kvalitetna klop je tisto, ki daje trenerju vse možnosti. Gostom se ni ni~ poznalo, da so imeli finan~ne težave, ampak so delo opravili profesionalno. Razlika je bila res ogromna v korist državnim prvakom, vendar to ni ni~ novega. Doma~ini so dali vse od sebe, vendar je tokrat pa~ razlika v kvaliteti bila na strani gostov in temu ni kaj dodati. Sre~anja, kjer bo Velika Nedelja V Veliki Nedelji so gostje dominirali v vsh prvinah rokometne igre. Foto: JM D. Kukec (Velika Nedelja) je dobro izkoristil priložnost in dosegel 6 zadetkov iskala nove to~ke, pa seveda še prihajajo. Kasim Kamenica, Trener Mobitela Prule 67: "Zadovoljen sem s predstavo mojih varovancev v Veliki Nedelji, kjer smo morali zaigrati po seriji težkih tekem. Igralci so svoje naloge opravili zelo profesionalno. Tak-ti~no nam je uspelo vse, kar smo si zamislili; tako je v prvem pol~asu dobro delovala obramba 3-2-1, v drugem pa 6-0. Zadovoljen sem z odnosom igralcev, na koncu so odigrali nekaj akcij tudi za gledalce, ki so lahko zadovoljni z današnjo predstavo naše ekipe, tako kot sem tudi sam" Danilo Klajnšek SPORT MALI NOGOMET 1.SLMN TOMAŽ MP - NAPOLI IP 2:2 (1:1) Strelci: 0:1 Mat. Pungartnik (11), 1:1 Jurčec (13), 2:1 D. Cvetko (33), 2:2 Do-manjko (36). TOMAŽ MP: Bedra~, B. Cvetko, Kralj, Jur~ec, Vidovi~, Gaspari~, Ka-menšek, Novak, D. Cvetko, Lah, Školi-ber, Pintari~. Trener: Marjan Magdi~ V doma~ih vrstah so od sre~anja proti Napoliju pričakovali prvo domačo zmago, vendar so bili ob koncu srečanja domačini zadovoljni tudi s točko. Prvi zadetek je padel v 11. minuti, ko je eden izmed gostov iz desne strani poslal mo-~an predložek v sredino, kjer se je sam znašel Matjaž Pungartnik, in mu ni bilo težko zadeti. Edina prava akcija doma-~inov v prvem pol~asu je bila v 13. minuti kronana z zadetkom. Gašparič je z neverjetno natan~nostjo po diagonali našel Jurčeca, ki je neubranljivo zadel za 1:1. Do konca pol~asa so gostje zamudili dve izredni priložnosti, in sicer Domanjko in Neuvirt. V 20. minuti so si domačini skoraj zabili avtogol, a se je žoga od Jurčeca odbila v vratnico. V 31. minuti se je nenadoma za strel odločil D. Cvetko, toda vratnica je preprečila žogi pot v mrežo gostov. Sledila je priložnost gostov; Groznik je poskušal iz obrata, vratar domačih pa je z glavo ubranil in žogo odbil v prečnik. Nato je sledilo vodstvo Tomaža 2:1. Gostje so bili nepazljivi v svojem kazenskem prostoru po kotu doma~ih, kar je izkoristil D. Cvetko in po blokadi Kralja povedel doma~e v vodstvo. Pred izena~enjem sta se vratarja Pungartnik in Bedrač srečala iz oči v oči, strel slovenskega reprezentanta pa je zletel za las mimo gola. Kmalu nato so gostje izenačili. Novak je izgubil žogo pred svojimi vrati, kar je izkoristil Domanjko ter izenačil izid. V zadnjih minutah so ljubitelji malega nogometa videli prav to, kar ponuja mali nogomet. Rodi je mo~no zatresel vratnico, sledil je hiter protinapad domačih, kjer Jurčec ni podal dovolj natančno do osamljenega Gašpariča. Trinajst sekund pred koncem je vratar Pungartnik izvrstno ubranil strel Kralja, šest sekund pred koncem pa Groznik ni uspel premagati Bedra~a in tako sta si ekipi Tomaža in Napolija razdelili točki. V petek ob 19.00 uri malonogometa-še Tomaža čaka še ena domača tekma v Športni dvorani na Hardeku, in sicer proti Sevnici. Uroš Krstić 2 SLMN - VZHOD VITOMARCI ERA PETLJA -SLOVENSKE GORICE - VO-LICINA 9:2 (3:2) Strelci: Vitomarci Era Petlja: Kurnik 4, Kraut 2, Ramadani 2, Rižnar 1. Slovenske gorice - Voličina: Škripec 1, Tuš 1. Sosedski derbi so po pričakovanju dobili domači. Prvi polčas srečanja je minil v dokaj enakovredni igri, v drugem delu tekme pa so domači vzeli vajeti v svoje roke. Zabili so kar sedem golov zapored. V ekipi Vitomarcev so tokrat dobili več priložnosti domači mladi igralci, ki pa so jo s pridom izkoristili, saj so se pokazali kot velik potencial, predvsem Dejan Rižnar, ki se je tudi vpisal med strelce. Gledalci v športni dvorani so bučno pozdravili zmago domačih in istočasno zaželeli hitro okrevanje prvemu strelcu ekipe Danilu Pukšiču, ki po poškodbi dobro okreva. R.D. Rezultati 7. kroga: Cerkvenjak Gostišče Anton - Mavi Brežice 4:6 (1:4), Oplotnica - Strojna 10:7 (5:4), Mak Red Bat Vratko - Lovrenc na Pohorju 10:7 (3:2), Bakara/Center mode Selce 9:3 (3:1), Vitomarci Era Petlja - Slovenske gorice 9:2 (3:2). 1. VITOMARCI 7 6 9 1 48:17 18 2. LOVRENC 7 6 0 1 50:35 18 3. MAVI 6 4 1 1 40:25 13 4. BAKARA 7 4 1 2 51:46 13 5. OPLOTNICA 7 4 0 3 45:43 12 6. SLOV. GORICE 7 4 0 3 44:42 12 7. MAK RBV 6 2 0 4 40:47 6 8. CERKVENJAK 7 2 0 5 36:58 6 9. STROJNA 7 1 0 6 31:59 3 10. SELCE 7 0 0 7 44:72 LIGE MNZ PTUJ SKUPINE A Rezultati 1. kroga: Butik Ivana -SKEI Talum 2.2, Zgornja Pristava -Club 13 3:1, NK Skorba - Kozminci 10:1, Klub ptujskih študentov - Sliko-pleskarstvo Cebek 9:1. Rezultati 2. kroga: Club 13 - NK Skorba 1:3, Kozminci - Klub ptujskih študentov 0:6, SKEI Talum - Simba 6:4, Šterntal bar - Zgornja Pristava 2:3, Sli-kopleskarstvo Cebek - NK Apače 0:4, Butik Ivana - Draženci 2:1. 1. APAČE 2 2 0 0 19:1 6 2. K. P ŠTUDENTOV 2 2 0 0 15.1 6 3. NK SKORBA 2 2 0 0 13:2 6 4. ZG. PRISTAVA 2 2 0 0 6:3 6 5. SKEI TALUM 2 1 1 0 8:6 4 6. BUTIK IVANA 2 1 1 0 4.3 4 7. ŠTERNTAL BAR 2 1 0 1 7:6 3 8. DRAŽENCI 2 0 0 2 4:7 0 9. CLUB 13 2 0 0 2 2:6 0 10. SLIKOP. CEBEK 2 0 0 2 1:13 0 11. KOZMINCI 2 0 0 2 1:16 0 12. SIMBA 2 0 0 2 5:21 0 SKUPINA B Rezultat tekme 1. kroga: Strojna -Poetovio Ptuj 0:2 Rezultati 2. kroga: Keramičarstvo Koren - Avtoličarstvo Kac 7:0, Macho Juršinci - Strojna 1:5, Poetovio Ptuj -Tomanič Vulkanizerstvo 7:1, ŠD juršinci - NK Cirkulane 5:3, Rim - Avtoe-lektrika Bračič 3:5, Polenšak - Telekom Maribor 1:5 Rezultati 3. kroga: Strojna - Kera-mičarstvo Koren 0:1, Tomanič Vulka-nizerstvo - Macho Juršinci 3:1, NK Cirkulane - Poetovio Ptuj 0:7, Avtoe-lektrika Bračič - ŠD Juršinci 2:3 1. POETOVIO PTUJ 3 3 0 0 16:1 9 2. KERAMČ. KOREN 3 3 0 0 14:4 9 3. ŠD JURŠINCI 3 3 0 0 11:6 9 4. AVTOEL. BRAČIČ 3 2 0 1 17:7 6 5. AVTOLIČAR. KAC 2 1 0 1 13:8 3 6. STROJNA 3 1 0 2 5:4 3 7. RIM 2 1 0 1 7:8 3 8. TOMANIČ VULKAN. 3 1 0 2 5:11 3 9. TELEKOM MB 2 1 0 1 6:14 3 10. MACHO JURŠINCI 3 0 0 3 6:14 0 11. NK CIRKULANE 3 0 0 3 6:16 0 12. POLENŠAK 2 0 0 2 2:15 0 LIGA MALEGA NOGOMETA GORIŠNICA Rezultati 2. kroga: Opteam - Klub Obrtnikov Gajevci 1:5, Kuki Dom Juršinci - Gorišnica 4:4, Moškanjci - Ži-her 4:3, KMN Bresnica - TVP Formin 14:1, Zavrč prost. 1. K. OBRT GAJEVCI 2 2 0 0 10 : 3 6 2. KUKI DOM JURŠ. 2 1 1 0 12 : 4 4 3. KMN BRESNICA 1 1 0 0 14 : 1 3 4. ZAVRC 1 1 0 0 9 : 5 3 5. ŽIHER 2 10 1 6 : 4 3 6. MOŠKANJCI 2 1 0 1 9 : 12 3 7. GORIŠNICA 2 0 11 6 : 9 1 8. OPTEAM 2 0 0 2 1 : 8 0 9. TVP FORMIN 2 0 0 2 1 : 22 0 Pari 3. kroga: Gorišnica - Opteam, Zavrč - TVP Formin, KMN Bresnica - Kuki Dom Juršinci, Klub Obrtnikov Gajevci - Moškanjci; Žiher prost. ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ORMOŽ -ZLMN ORMOŽ 1. LIGA Rezultati 1. kroga: Nova Slovenija -Trsnica Žiher 5:7, Mladost Miklavž -Pušenci 2:5, Belcont - Ivanjkovci 7:3, Mark 69 - Holermuos 1:1, Kog - Lit-merk 6:2. Vrstni red po 1. krogu: Belcont 3, Kog 3, Pušenci 3, Trsnica Žiher 3, Mark 69 1, Holermuos 1, Nova Slovenija 0, Mladost Miklavž 0, Ivanjkovci 0, Lit-merk 0, Zidarstvo Curin 0. 2. LIGA Rezultati 1. kroga: Borec - Juniori 1:4, Mestna graba - LDS 5:3, Mladost Miklavž vet. - Mladost Miklavž ml. 7:8, Pušenci vet. - Avtošola Prednost 2:2, TSO Ormož - Stenvent 3:5. Vrstni red po 1. krogu: Juniori 3, Mestna graba 3, Stenvent 3, Mladost Miklavž ml. 3, Pušenci vet. 1, Avtošola Prednost 1, Mladost Miklavž vet. 0, LDS 0, TSO Ormož 0, Borec 0. Uroš Krstić NAMIZNI TENIS / 1. SNTL )MOŠKI IN ŽENSKE) Stoodstotni iikupiiek Piljaka in Goliieve 1. SNTL - MOŠKI Rezultati 8. kroga: LIS K Križe -NTK Ptuj 3:6, Škofije - Maribor E -Kompenzacije 0:6, Krka - Preserje 2:6,n Maxi Olimpija - Vegrad Velenje 6:3, Kema Puconci - Sobota 6:3 1. MB E- KOMPENZACIJE 8 8 0 0 16 2. MAXI OLIMPIJA 8 7 0 1 14 3. SOBOTA 8 6 0 2 12 4. KEMA PUCONCI 8 6 0 2 12 5. PRESERJE 8 3 1 4 7 6. LISK KRIŽE 8 3 0 5 6 7. VEGRAD VELENJE 8 2 2 4 6 8. NTK PTUJ 8 2 1 5 5 9. ŠKOFIJE 8 2 0 6 4 10. KRKA 8 0 0 8 0 LISK KRIŽE - PTUJ 3:6 Ptujčani so v dvoboju z ekipo Lisk Križe prišli do pomembne zmage in naredili ogromen korak k obstanku v prvoligaški konkurenci. Prvo ime tega dvoboja je bil vsekakor Danilo Piljak, ki je dosegel tri posamične zmage, ob tem pa je bil v paru z Rihtaričem uspešen še v igri dvojic. Dve zmagi Borisa Rihtariča pa sta bili samo še potrditev zmage, ki bo dobila na veljavi v nadaljnjem poteku prvenstva, še posebej če bodo Ptujčani v soboto premagali ekipo Krke iz Novega mesta. Tekma bo v telovadnici OŠ Cirkovce, s pričetkom ob 17. uri. Danilo Piljak Posami~ni izidi: Mrak - Rihtarič 1:3, Stojanovič - Ovčar 3:0, Jazbec - Piljak 1:3, Stojanovič - Rihtarič 3:1, Mrak - Piljak 0:3, Jazbec - Ovčar 3:0, Jazbec/Stojanovič - Rihtarič/Piljak 2:3, Stojanovič - Piljak 2:3, Jazbec - Rihtarič 2:3. 1. SNTL - ŽENKE Rezultati 7. kroga: NTK Ptuj - Arri- goni Izola 6:2, Iskra Avtoelektrika- Is-trabenz Semedela 6.4, Rakek - Edigs Mengeš 1:6, Ilirija - Merkur 6.1 1. ILIRIJA 7 7 0 0 14 2. EDIGS MENGEŠ 7 5 1 1 11 3. MERKUR 7 4 2 1 10 4. ISTRABENZ SEMEDELA 7 3 0 4 6 5. ISKRA AVTOELEKTRIKA 7 3 0 4 6 6. NTK PTUJ 7 1 2 4 4 7. ARRIGONI IZOLA 7 2 0 5 4 8. RAKEK 7 0 1 6 1 PTUJ - ARRIGONI 6:2 Igalke Ptuja so prišle do pomembne zmage v borbi za obstanek v prvoligaški konkurenci. Po operaciji se je v ekipo vrnila Katarina Golič. Poškodba še ni 100% ozdravljena, vendar ji je vseeno uspelo premagati vse tri Izolanke in je prispevala najve~ji delež k zmagi Ptuj-~ank. Zelo pomembno zmago sta v igri dvojic izborili Breda Mojsilovi~ in Vesna Mele. Posami~ni zmagi Vesne Ter-buc in Vesne Mele pa sta na koncu bili dovolj za zmago. Posami~ni izidi: Mele - Ludvik 3:0, Goli~ - Jauševac 3:1, Terbuc - Rahotin 0:3, Goli~ - Ludvik 3:2, Mele - Rahotin 1:3, Terbuc - Jauševac 3:0, Mele /Mojsilovi~ - Rahotin Jauševac 3:2 Goli~ - Rahotin 3:2. Danilo Klajnšek KOŠARKA / OMREZJE.NET & PARKL Kidriiani »prekosili« sami sebe V prvi tekmi prvega kroga skupine A sta se pomerili ekipi "dobrih de~kov" in Draženc. Že v uvodnih minutah so do-ma~i pri~eli napadalno in neusmiljeno polnili koš nasprotnika. V dobrih petih in pol minutah prve ~etrtine je bilo že 15:0, nato so gostje le dosegli koš iz igre, kar je izzvalo aplavz gostujo~ih navija~ev. V drugi ~etrtini so si gostje opomogli od za~etnega šoka in nekako vzpostavili ravnotežje, nato pa sta sledili še dve "ubijalski" ~etrtini in visok poraz je bil neizbežen. V Staršah so gostovali podprvaki Veterani, za katere bi lahko rekli, da so lansko najve~je presene~enje. Doma~a ekipa jih je pri~akovala z velikim "veseljem", saj so jim gostje lani prizadejali grenak poraz in jih izlo~ili iz boja za prvaka lige. Toda v tej tekmi je bila slika obrnjena. Doma~i so že v prvi ~etrtini poskrbeli za solidno vodstvo, ki so ga v drugi ~etrtini še pove~ali. Tudi v tretji ~etrtini je bila premo~ o~itna, obliž na rane gostov je bila le nekoliko boljša predstava v zadnji ~etrtini, katero so gostje dobili. Ekipa Ptujske Gore je gostila ekipo Ra~. Hitro je bilo jasno, da gostje niso razmišljali o drugem kot o zmagi. Do-ma~i so se upirali skozi celo tekmo in poskušali loviti priklju~ek z gosti, vendar so slednji trmasto igrali "svojo igro" in tekmo suvereno pripeljali do konca . V drugi skupini sta se v Kidri~evem pomerili ekipa Kidri~evega in Majšper-ka. Gostje so hitro povedli v prvi ~etr-tini, vendar so v drugi doma~i znižali zaostanek. V tretji ~etrtini so doma~i še nekoliko znižali zaostanek, kar je bila najava za nepredvidljivo kon~nico. Gostje iz Majšperka so nerazumljivo popustili na za~etku zadnje ~etrtine, kar so doma~i izkoristili in povedli. Vendar se gostje niso predali, saj so dve minuti pred koncem tekme rezultat izena~ili, kar je naredilio tekmo še bolj zanimivo. V kon~nici polni preobratov so gostje ponovno izena~ili z dvema trojkama, vendar se jim takti~ni prekrški niso obrestovali, saj so doma~i proste mete v celoti realizirali in zmaga je ostala doma. V Destrniku so gostovali Ora~i. V prijateljskem vzdušju so gostje skozi celo tekmo razkazovali svoj repertoar, proti kateremu doma~i niso imeli orožja. Šele v zadnji ~etrtini so se doma~i Košarkaši SD Kidričevo prebudili in poželi aplavz občinstva, saj jim je uspelo ublažiti visok poraz. Prvak iz Cirkovc se je namučil v Žeta-lah pri ekipi Neman. Lahko se zahvalijo le srečnim okoliščinam, da so odnesli "celo kožo". čeprav je ekipa Cirkovc letos oslabljena (dva igralca igrata v III. članski ligi za ekipo KK Haloze Ptuj), jim je za nameček še manjkal lanski najboljši strelec Jože Kolarič. Tekma je bila polna preobratov, saj si nobena izmed ekip ni priigrala večje prednosti, ali pa je doseženo vodstvo hitro skopne-lo. V končnici so domači zapravili tri ključne napade, kar so gostje kaznovali in zapečatili usodo domačih. Rezultati prvega kroga: Skupina A: Good guys - KK Draženci 92:41 (50:21), KK Starše - Veterani 94:65 (52:32), Šd Ptuj.gora - KK Rače 60:75 (27:46). Skupina B: Šd Kidričevo - Šd Majš-perk 81:77 (34:38), Šd Destrnik - Orači 62:82 (15:43), Bar Holliday - Šd Cirko-vce 56:59 (23:25) Lestvica najboljših strelcev po prvem krogu: 1. Peter Trifkovič (Starše) 29 košev, 2. Milko Vidovič (Starše) 25 košev, 3. Edi Hojnik (Kidričevo) 23 košev, 4. Mitja Bek (Kidričevo) 23 košev, 5. Primož Gradišnik (Rače) 23 košev. Pari drugega kroga: Šd Ptujska gora - Veterani, KK Rače - KK Draženci, Good guys - KK Starše, Šd Destrnik -Šd Cirkovce, Orači - Šd Kidričevo, Šd Majšperk - Bar Holliday. Radko Hojak KOŠARKA / 3. SKL - VZHOD KK Pragersko : KK Ptuj - Haloze 83:60 Ptujski košarkarji so vnovi~ klonili. Tokrat so izgubili s prvouvrš~eno ekipo KK Pragersko. Za~etek sre~anja je bil v znamenju Ptuj~anov, ki so povedli s 6:0 in do ~etrte minute niso prejeli koša. Po vzpostavitvi ravnotežja sta se ekipi izmenjevali v vodstvu vse do 17. minute, ko je Pragersko prešlo v ofenzivo ter si z delnim izidom 16:1 priigralo odlo~ilno prednost. Oslabljeni Ptuj~ani, manjkali so jim trije visoki igralci, so v nadaljevanju sicer igrali dobro, vendar niso uspeli rezultata preobrniti v svojo korist. Koše za ptujsko ekipo so dali: Frangež 2, Jagarinec 11, Gori~an 3, Rojko 6, Bien 11 in Sira~evski 27. MG SPORT ROKOMET / 1. B SRL (M IN Ž), 2. SRL (M) Drava zmagala po treh sušnih kolih 1. B SRL ŽENSKE - VZHOD Rezultati 10. kroga: Mercator Tenzor Ptuj - Millennium 38:18 (14.8), Velenje - Branik Maribor 31:20 (14:10), Zagorje - Sevnica 36:17 (21:8). V tem krogu je bila prosta ekipa Celja. 1. MER. TENZOR PDU9 9 0 0 18 2. ZAGORJE 9 8 0 1 16 3. VELENJE 8 5 0 3 10 4. CELJE 8 4 0 4 8 5. BRANIK MARIBOR 9 2 0 7 4 6. MILLENNIUM 9 2 0 7 4 7. SEVNICA 8 0 0 8 0 MERKATOR-TENZOR -MILLENIUM 38:18 (14:8) Ptuj, dvorana Center, gledalcev 100, sodnika D. Golob - L. Jav{e, oba [entjernej. MERCATOR TENZOR: Ke-lenc, [incek 1, Majcen 2, Pu~ko 3, Radek 4 (2), Cvetko 6, Mol-nar 1, Ram{ek 8 (3), Nojinovi~ 4, Brumen 6, Hamer{ak, Majnik 1, Raukovi~ 2, Laki~. Pred pri~etkom tekme smo opazili, da je v doma~i ekipi pri{-lo do zamenjave trenerja in da bo ekipo vodila Radekova ob pomo-~i trenerja M. Baklana. Na parket sta poslala vse mlaj{e igralke, ki si pridobivajo izku{nje, da bodo lahko zamenjale svoje vzornice. Videli smo dopadljivo igro, ves prvi del igre pa so igralke Mer-catorja Tenzor vodile s 5-6 zadetki prednosti. V nadaljevanju, ko so vstopile igralke prve {esteri-ce, so simpati~ne mlade gostje to izkoristile in vodstvo zma-nj{ale na 17:13, nato pa se je pri~ela kazati boljša tehni~na in fizi~na pripravljenost doma~ink, ki so pri~ele neusmiljeno polniti iz protinapadov mrežo gostij in zaklju~iti izredno fair igro z visoko zmago. anc 1. B SRL MOŠKI Rezultati 8. kroga: Chio Kranj - Novoles 35:32 (18:15), Do-bova - Mitol Pro Mak 29:26 (12:12), Dol TKI Hrastnik -Črnomelj 41: 18 (21:7), Gorica Leasing - Ormož 35:27 (18:12), Pekarna Grosuplje - Gorišnica 32:30 (19:16). 1. CHIO KRANJ 8 6 1 1 13 2. OVOLES 8 5 1 2 11 3. ORMOŽ 8 5 1 2 11 4. GORICA LEASING 8 5 1 2 11 5. MITOL PRO MAK 8 5 0 3 10 6. ODBOVA 8 4 1 3 9 7. SVNICA 8 4 0 4 8 8. DOL TKI HRASTNIK 8 3 1 4 7 9. PEKAR. GROSUPLJE 8 3 1 4 7 10. RNIOMELJ 8 2 0 6 4 11. GORIŠNICA 8 116 3 12. ZOLA 8 116 3 GORICA - ORMOŽ 35:27 (18:12) ORMOŽ: Radek, Dogša, Bel-šak 4, M. Horvat, Mesarec 5, Koražija 3, Bezjak, Grabovac 2, Ivanuša, Kiric 2, Vucic 3, D. Horvat 1, Hanželic 2, Hrnjado-vic 5. Trener: Saša Prapotnik Ormoški rokometaši so v Novi Gorici doživeli letošnji najhujši poraz. Kar 35 prejetih zadetkov je vzrok slabe igre v obrambi in slab dan vratarjev Radeka in Dogše. Domaca zunanja vrsta (Vidic, T Pajntar, Gmaz), ki velja celo za najmocnejšo zunanjo vrsto v 1. B ligi, je Ormožanom nasula skupaj 25 zadetkov, dva manj kot cela ekipa Ormoža. Rezultat je bil sicer do izida 7:7 izenacen, nato so Ormožani naredili številne napake v napadu (prehitri zakljucki napadov) ter slabše zaigrali v obrambi. Gori-cani so to izkoristili in iz minute v minuto vecali razliko v svojo korist. V soboto ob 19. uri v Športni dvorani na Hardeku gostuje novinec v ligi, ekipa Pekarna Grosuplje. Uroš Krstić PEKARNA GROSUPLJE - GORIŠNICA 32:30 (19:16) _ GORIŠNICA: Valenko, Sok, Štorman 2, Fricelj 5, Kumer 9, 1. Ivancic 1, Zajnkovic 3, Zukic, Buzeti, Šterbal, D. Ivancic 7, Fir-bas, Krauthaker, Alic 3. Rokometaši Gorišnice so dokaj nesrečno izgubili z ekipo Pekarne Grosuplje. Vedno so bili nekako blizu, še najbližje pri rezultatu 22:21 za domace, toda nikakor niso mogli preobrniti rezultata. Mogoce bi bilo druga-ce, ce bi izkoristili vec sedeme-trovk, tako pa so jih zastreljali kar pet. Danilo Klajnšek 2. SRL - MOŠKI Rezultati 8. kroga: Šmartno 99 - Drava Ptuj 25:27 (9:17), Ajdov-šcina - Krim 22:28 (8:15), Sviš - Radovljica 28:21 (10:9), Grca Kocevje - Atom Krško 22:24 (10:11), Cerklje - Razkrižje 36:26 (20:11), KIG Mokerc - Arcont Radgona 30:23 (9:17) 1. SVIŠ 8 7 1 0 15 2. KIG MOKERC 8 7 0 1 14 3. DRAVA PTUJ 8 5 0 3 10 4. ATOM KRŠKO 8 5 0 3 10 5. ARCONT RADG. 8 4 13 9 6. RADOVLJICA 8 4 0 4 8 7. CERKLJE 8 4 0 4 8 8. KOČEVJE 8 3 14 7 9. ŠMARTNO 99 8 3 1 4 7 10. KRIM 8 3 0 5 6 11. AJDOVŠČINA 8 1 0 7 2 12. RAZKRIŽJE 8 0 0 8 0 ŠMARTNO 99 - DRAVA 25 :27 (9:17) DRAVA PTUJ: Ladic, Klinc, Bracic, Mešl, Pucko, Kac, Ho-nigmann, Pocivavšek, Sagadin, Predikaka, Štager, Sapac, Vajda. Po treh zaporednih porazih je rokometaše Drave cakalo zahtevno gostovanje v Litiji. Po igri v prvem polcasu je bil strah za koncno zmago prakticno odvec, saj so Ptujcani vodili z osmimi zadetki prednosti. Toda v drugem polcasu so domacini izkoristili nekatere napake gostov in mocno znižali vodstvo Dravašev, ki so na koncu z veliko borbenostjo le prišli do pomembne zmage, ki jih je popeljala na tretje mesto na prvenstveni razpredelnici. Danilo Klajnšek POGOVOR Z DUŠANOM PODPECANOM, VRATARJEM MOBITELA PRUL 67 Lapajne in Perii sta odliina vratarja Dušan Podpe~an je rokometni vratar, ki to sezono brani barve Mobitela Prul 67. Predtem je dve sezoni nastopal za Veliko Nedeljo kot posojeni igralec Celja Pivovarne Laško. Kakšen pe~at je pustil v Veliki Nedelji, smo lahko spoznali pred in med tekmo Velika Nedelja - Mobitel Prule 67, ko je bil deležen številnih stiskov rok in spodbudnih besed s tribune. Z odli~nimi nastopi si je zaslužil poziv k državnim prvakom, kjer se je odli~no znašel. Ljubljan~ani so v lanski sezoni prvi~ s prestola spodrinili rokometaše Celja Pivovarne Laško, dotedanje nesporne vladarje slovenske rokometne scene in tako letos igrajo tudi v prestižni ligi prvakov. V sredo so se Lju-bljan~ani v vnaprej odigrani tekmi sedmega kroga pomerili z Veliko Nedeljo. Po tekmi smo v kratkem pogovoru z Dušanom zvedeli marsikaj zanimivega o aktualnem rokometnem dogajanju. Tednik: "Pretekli dve sezoni ste igrali za Veliko Nedeljo, tako da tukajšnje razmere dobro poznate. Ali lahko primerjate na~in dela v Ljubljani in v Veliki Nedelji?" Dušan Podpe~an: "Med samima ekipama je seveda velika razlika, saj imamo sedaj v Ljubljani dvajset vrhunskih posameznikov, ki so skoraj vsi profesionalci, medtem ko v Veliki Nedelji temu seveda ni tako. Pri Prulah treniramo neprimerno ve~, zaradi velikega števila igralcev pa seveda tudi kvalitetnejše, saj tudi na treningu ni problem sestaviti dveh vrhunskih ekip. Nekateri treningi so seveda precej težji kot kakšna prvenstvena tekma. V Veliki Nedelji smo na tekmi igrali prakti~no le eno razli~ico obrambe, medtem ko pri Prulah menjamo sisteme obramb tudi ve~krat na tekmo, saj imamo veliko raznovrstnih igralcev. Kar se trenerjev ti~e, je tudi Trofenik, podobno kot sedaj Kamenica, na tekmi opravil veliko menjav. Oba tudi precej temperamentno spremljata sre~anja." Tednik: "Kako se prilagajate razli~nim sistemom obramb?" Dušan Podpe~an: "Za vsako razli~ico obrambe se moram malo druga~e skoncentrirati. A to pri takšnih visokih igralcih, kot so v moji sedanji ekipi, ni velik problem, saj le-ti z blokom zaprejo velik del prostora proti golu." Tednik: "Beno Lapajne je prvi golman Prul. Kako ste zadovoljni z vašo minutažo?" Dušan Podpe~an: "Na dosedanjih tekmah smo vsi trije golmani dobivali priložnosti in vsak je pa~ izkoristil svoje. Beno je prvi vratar in za~enja v prvi sedmerici, v primeru, da njemu ne gre najbolje, pa je dovolj priložnosti tudi zame. Ker igramo tekme sreda-nedelja potrebujemo ve~ dobrih vratarjev in vsi se trudimo, da v tistem delu, ko dobimo priložnost, le-to tudi maksimalno izkoristimo." Dušan Podpecan (Mobitel Prule 67) in Robi Bezjak (Velika Nedelja). Foto: JM Tednik: "Tekmovanje v Ligi prvakov ste pri~eli z dvema zmagama, in sicer proti ~eške-mu Baniku Karvini v gosteh in doma proti Cehovskim Medvedom iz Moskve. Kakšni ekipi sta to in kako se pripravljate na francoski Montpellier?" Dušan Podpe~an: "Češki igralci so malce nižji po postavi, so pa precej hitri in agresivni. Na za~etku tekme so silovito za-~eli, tudi zaradi bu~ne podpore s tribun, potem pa jim je zmanjkalo mo~i, kar smo seveda z našo "dolgo klopjo" izkoristili. Na za-~etku smo imeli težave tudi z njihovo obrambo, ko pa smo se prilagodili njihovemu na~inu igranja, ni bilo težav. Podobno smo premagali tudi Ruse, ki niso zmogli slediti našega hitrega tempa igre. Posebne priprave na Montpellier se za~nejo v ~etr- tek (pogovor je potekal v sredo, op. ur.), ko bomo pregledali vi-deokasete in podrobneje preu~i-li njihovo igro. Nekaj njihovih igralcev že poznamo iz reprezentance, je pa ekipa precej spremenjena glede na lansko sezono." Tednik: "Pred potovanjem v Francijo se precej govori o dolgovih Mobitela Prul 67 do igralcev. Kako to vpliva na razpoloženje v ekipi in kako igralci gledate na to?" Dušan Podpe~an: "Na prvem mestu so še vedno športni cilji, kar pomeni, da treniramo maksimalno zavzeto še naprej. Malce se že pozna ta negotovost, a to je odvisno od vsakega posameznika. Na terenu pa vsi garamo za dober rezultat." Tednik: "Kakšno vlogo ima pri tem Iztok Puc, športni direktor Mobitela Prul 67?" Dušan Podpe~an: "Kolikor je meni poznano, je imel Iztok Puc veliko vlogo pri sestavi ekipe na za~etku sezone. Tudi sedaj pogosto pride na treninge in nam razloži dolo~ene stvari; je nekakšna zveza med našim predsednikom Rudijem Bricem in nami. Pri denarnih zadevah pa ima glavno besedo predsednik kluba." Tednik: "Za konec samo še vprašanje o tem, kdo je najboljši vratar, s katerim ste trenirali?" Dušan Podpe~an: "V Celju je bil prvi vratar Dejan Peri~, tukaj Beno Lapajne. Oba sta odli~-na vratarja in težko bi se odlo~il, kateri je boljši." Jože Mohorić 22. Zlata rokavica Ptuja Boksarski klub Ptuj bo v soboto s pričetkom ob 18. uri v Športni dvorani Center na Ptuju organiziral prestižno boksarsko tekmovanje »Zlata rokavica Ptuja«. Po dolgem času bodo ljubitelji te športne zvrsti prišli na svoj račun in videli na delu skorajda vse najboljše slovenske boksarje, kakor tudi tekmovalce iz Hrvaške, Avstrije in Italije. Na lanskem tekmovanju za Zlato rokavico je med člani slavil Viki Car, med ženskami Dominika Šajtegel ter med mladinci Ibrahim Braini iz Kranja. Po besedah predsednika BK Ptuj Slavka Dokla bo na 22. moški, 2. ženski in tretji mladinski Zlati rokavici nastopilo veliko število boksarjev, ki se bodo pomerili v 10 članskih, 3 ženskih in 4 mladinskih dvobojih. Pred pričet-kom tekmovanja bo slavnostna akademija s kulturnim programom, slavnostni govornik pa bo Ivan Vidovič, vodja oddelka družbenih dejavnosti pri MO Ptuj. Podeljena bodo tudi priznanja. Posmrtno priznanje bo podeljeno za Jožeta Štrafelo, ki je omogočil, da ta športna panoga na Ptuju zaživi. Sobota bo torej namenjena ljubiteljem boksa na Ptuju in okolici. Danilo Klajnšek ROKOMET / 1/16 FINALA ZA POKAL RZS GORIŠNICA - SVIŠ 32:28 (17:14) GORIŠNICA - Športna dvorana v Gorišnici, glcedalcev 150, sodnika Štern (Sevnica) in Gla-žar (Maribor). GORIŠNICA: Sok 5(1), Štor-man 4, Kumer 4(2), Ivancic 7, Zajnkovic 1, Zukic 3, Buzeti 1, Šterbal, Krauthaker, Firbas 2, Alic, Lozinšek, Fištravec, Bratu-ša. SVIŠ: Šparl 5, Ceglar 5, Košir 1, Zakšek 1, M. Novak 1, S. Novak 2, Tadina 1, Erceg, Gerencic 2(1), Kaušek 3, Potocnik, Mari-nic 1, Ostanek 2, Hocevar 4. IZKLJUCITVE: Gorišnica 8, Sviš 4 minute SEDEMMETROVKE: Gori-šnica 3(3), Sviš 1(2) Rokometaši Gorišnice so po pricakovanjih slavili tudi v povratnem pokalnem srecanju z vodecim moštvom 2. SRL. Do-macini so nastopili brez nekaterih najboljših rokometašev in tako so priložnost dobili mlajši, ki so jo tudi izkoristili in pokazali, da imajo v tem kraju veliko dobrih mladih rokometašev. Uvrstitev Gorišnice v nadaljnji krog je povsem zaslužena. Danilo Klajnšek ODBOJKA / 2. DOL (Ž) Avtomobilistke še naprej neporažene Rezultati 7. kroga: Dravograd - Fiat Prstec Ptuj 1:3, Ljubljana II. - Solkan 3:0, Mislinja - Bled 3:1, Spodnja Savinjska - Ko~evje 3:0, Piran - Gradbeništvo Stane Mežica 0:3, Purus Tabor Maribor - Prevalje 1:3. 1. PREVALJE 7 7 0 20 2. FIAT PRSTEC PTUUJ 7 7 0 19 3. MISLINJA 7 5 2 17 4. SOLKAN 7 5 2 14 5. LJUBLJANA II. 7 5 2 13 6. BLEDE 7 3 4 11 7. PURUS TABOR MB 7 3 4 9 8. SfP SAVINJSKA 7 3 4 9 9. MEŽICA 7 3 4 9 10. PIRAN 7 1 6 3 11.KOČEVJE 7 0 7 2 12. DRAVOGRAD 7 0 7 0 DRAVOGRAD - FIAT PRSTEC PTUJ 1:3 (-22, 23, -13, -13) FIAT PRSTEC PTUJ: Kut-caj, Prauhart, Terbuc, Intihar, Mohorko, Sep, Šaši~, Kostanje-vec. Ekipa Dravograda, ki je sicer zadnjeuvrš~eno moštvo na prvenstveni razpredelnici je proti ptuj~ankam zaigrala zelo dobro, predvsem v prvih dveh nizih. Dodatni stimulans za doma~in-ke je bila nabito polna dvorana. V prvem nizu so bile gostje boljše v samem zaklju~ku in so to igro dobile. V drugem nizu pa so doma~inke presenetile in bile one tiste, ki so dobile to igro in rezultat izena~ile. Igralke Fiat Prstec Ptuj bso uvidele, da ne bo šale in so v tretji in ~etrti igri popolnoma nadigrale doma~in-ke. Prednja~ili sta Kutcajeva in Mohorkova, ki sta z mo~nimi in natan~nimi udarci popolnoma raszbile doma~i blok. Danilo Klajnšek SPORT@@@@@@@@@. - Slovenska tel^-vadca Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan sta na 36. svetovnem prvenstvu na orodjih v gimnastiki na svojih paradnih orodjih - bradlji in drogu - osvojila srebrni kolajni. Mitja Petkovšej je dobil za vajo oceno 9,787, Aljaž Pegan pa 9,700. Tako sta po legendarnem telovadcu Miru Cerarju, ki je leta 1962 na bradlji v Pragi zmagal, spet priborila Sloveniji kolajni na SP. Petkovšek je prikazal brezhibno sestavo z najmanj napak, vendar so sodniki najvišjo oceno (9,812) prisodili Kitajcu Li Xiaopengu, ki je slavil že na preskoku. Peganu pa se je v svojem devetem nastopu na svetovnih prvenstvih izpolnil veliki cilj, premo~ pa je moral priznati le Grku Marasu Vlasiosu, ki je za svoj nastop dobil 25 tiso~ink višjo oceno. ŠPORT, REKREACIJA PLANINSKI KOTIČEK Pet krat deset za petdeset let Planinci verjetno že veste, da se PD Ptuj pripravlja na počastitev 50-letnice društva v letu 2003. Da bi povabili k sodelovanju čim več planincev, smo izdali priložnostno knjižico z naslovom PET KRAT DESET ZA 50 LET. Z njo smo želeli dodatno počastiti jubilej. V knjižnici je potrebno zbrati deset žigov vrhov, od domačega Vrbanjška nad Bor-lom do Donačke gore, Triglava, Ojstrice, Kuma, Sabotina, Koše-njaka, Tromejnika v Prekmurju, Pršivca nad Bohinjskim jezerom in Blegoša. Na izletih se bo potrebno ustaviti v desetih planinskih postojankah, ki nudijo gostoljubje utrujenemu popotniku. Odtisniti bo treba žig v planinskih kočah na Boču, na Cemšeniški planini, na Uršlji gori in v Ribiški koči, se ogledati po vrhovih okoli Ceške koče in Kredarice, se povzpeti do koče na Slavniku in si ogledati morje, se naužiti nepozabne lepote narcisnih polj pod kočo na Golici, se podati na Mirno goro in se zazreti v dolino Soče od koče na Kriških podih. Ker se naše mesto stiska ob bok prelepemu gradu, smo v knjižnici namenili prostor za obiske desetih gradov od Gradu v Prekmurju do predjamskega Erazmovega gradu blizu Postojne. Odpraviti se bomo morali do Borla, v Velenju skočiti na Velenjski grad, si ogledati obnovo celjskega gradu in se ponovno ustaviti ob naših biserih na Ble- du in v gradu Otočec. Samo še k Valvazorju na Bogenšperk bomo poromali in tako bo v našem dnevniku vseh deset žigov prelepih slovenskih gradov. Ne bomo smeli pozabiti na obisk našega ptujskega gradu, v katerem so pripravili celo poseben žig za naš dnevnik. Morda se bomo udeležili nedeljske muzejske delavnice ali si ponovno ogledali bogate zbirke v najbolj obiskanem slovenskem muzeju v preteklem letu. Ne boste verjeli, da smo našim prijateljem in planincem predlagali obisk kraškega podzemlja od jame Pekel v Savinjski dolini, Rotovnikove in Postojnske jame, do Vilenice in Skocijanskih jam. Na Dolenjskem se bo treba ustaviti v Kosta-njeviški jami, oditi do Županove jame pri Grosupljem in se kdaj povzpeti do Snežne jame pod Ra-duho. Velikokrat smo se peljali mimo Železne jame, zdaj jo bo treba še obiskati, da bomo zadostili pravilom naše knjižnice. To pa še ni vse. Obvezno se bo potrebno udeležiti samo našega majskega pohoda po HALOSKI PLANINSKI POTI, vse ostale pohode pa si boste lahko izbrali sami. Naj vam zaupam, da namenoma nismo odkrili vseh podatkov, kje lahko najdete posamezne kontrolne točke, da bi vas spodbudili k samostojnemu raziskovanju ali celo k obisku knjižnice, kjer lahko najdete podatke o krajih, ki jih iščete. Pepričani smo, da bo tak način zbiranja žigov prijetna zabava in spodbuda za dogovore s prijatelji o nedelj- skem izletu ali povabilo otrokom za skupno potepanje. Rok za oddajo izpolnjenih DNEVNIKOV je 31. 12. 2003, zato imate še dovolj časa, da se odločite za akcijo. Naj vam zaupamo, da so nekateri najbolj vztrajni slovenski pohodi to akcijo prvič že opravili in se že drugič odpravili na iskanje žigov. Upamo in želimo, da smo vas spodbudili, da boste v počastitev našega jubileja opravili večino nalog, če pa bo katera izostala, pa se boste potolažili s tem, da vam bodo na prehojene poti ostali prijetni spomini in lepa doživetja. Želimo vam veliko lepih trenutkov, kjerkoli že boste. PD Ptuj STRELJANJE Kidriiani še drugii prvi 1. DRŽAVNA LIGA Na drugem turnirju 1. strelske lige z zračno pištolo, ki je potekalo v Leskovcu pri Krškem so bili najboljši strelci iz SD Kidričevo Tenzor. Tako samo uresničujejo svoje napovedi pred prvenstvom, da se bodo borili za najvišja me- sta, tako v ekipnem delu, kot posamični konkurenci. Med posamezniki je zmagal Cveto Lju-bič (SD Kidričevo Tenzor) z 569 nastreljanimi krogi; sledijo Peter Tkalec (SD Dušan Poženel Rečica) 569, Boštjan Simonič (SD Kidričevo Tenzor) 568: peto mesto Strelci SD Kidričevo Tenzor: S. Simonič, C. Ljubič in B. Simonič SOLSKI SPORI MALI NOGOMET REZULTATI MEDOBČINSKEGA TEKMOVANJA OŠ V MALEM NOGOMETU ZA UČENKE 7. IN 8. RAZREDA (letnik 1988 in ml.) Ljudski vrt - Grajena 1:1, O.Megli~ - Podlehnik 0:3, Grajena - Podleh-nik 1:1, Ljudski vrt - O.Megli~ 0:1, O.Megli~ - Grajena 0:1, Ljudski vrt -Podlehnik 1:2 KONČNI VRSTNI RED: 1. OŠ Podlehnik, 2. OŠ Grajena, 3. OŠ Olge Megli~, 4. OŠ Ljudski vrt. Najboljši strelki: TIkvIč Lucija (OŠ Grajena) in Topolovec Bojana (OŠ Podlehnik) - obe sta dosegli 3 gole. Na podro~no tekmovanje se uvrstita prvi dve ekipi. Rezultati so objavljeni na spletni ŠPORTNI ZAVOD PTUJ ^ ^ 2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30 www.sportnIzavod-ptuj.sI strani Športnega zavoda Ptuj: www.sportnIzavod-ptuj.sI Zmagovalna vrsta: Valerija Hrnec, Janja Koren, Mateja Arnuš, Maja Koren, Sonja Ha-bjani~ in Alenka Trafela. Trener: Drago Breznik. ŠportnI zavod Ptuj. je osvojil Ptujčan Ludvik Pšajd (Pohorski bataljon) 567, deseti je bil Matija Potočnik (I. Pohorski bataljon) 561, štirinajsti Simon Simonič (SD Kidričevo Tenzor) 567, šestnajsti Mirko Moleh SD Juršinci) 566, triindvajseti Rok Pučko (SD Juršinci ) 552, štiri-ndvajseti pa Simon Simonič (SD Juršinci) z 552 nastreljanimi krogi. V ekipni konkurenci je prvo mesto osvojila ekipa SD Kidričevo z 1694, šesti pa so bili strelci SD Juršinci z 1660 nastreljanimi krogiu. V skupnem seštevku med posamezniki po dveh krogih sta v vodstvu Boštjan Simonič in Cveto Ljubič - oba SD Kidričevo z 1143 nastreljanimi krogi, dvanajsti pa je Mirko Moleh iz SD Juršinci z 1111 nastreljanimi krogi. Med ekipami je v vodstvu SD Kidričevo z 30 točkami, SD Juršinci pa so na 9 mestu z devetimi točkami. Danilo Kla^-nšek 2. DRŽAVNA LIGA Majda Raušl druga, SD Ptuj tretji V Leskovcu je bilo v soboto drugo kolo druge državne lige v streljanju z zračno standardno pištolo za člane. Ekipno je zmagala ekipa SD Domžale s 1660 krogi, drugi so bili SK Brežice s 1625 krogi, tretji SD Grosuplje s 1624 krogi. SK Ptuj v sestavi Majda Raušl, Zlato Kostanjevec in Simeon Gonc je bil s 1616 zadetimi krogi peti. SK Juršinci v sestavi Janko Berlak, Dušan Krajnc in Simeon Druževič je bil s 1534 krogi enajsti. Posamezno sta prvo mesto podelila Miha Grohar iz Domžal in Majda Ra-ušl iz Ptuja s 558 krogi, zaradi boljše zadnje serije je pokal za prvo mesto prejel Miha Grohar. Drugi strlci s Ptujskega so dosegli naslednje rezultate: Berlak Janko 531 krogov, Zlatko Kosta-njevec 530 krogov, mladinec Simeon Gonc 528 krogov, Simon Držovič ml. 507 in Dušan Krajnc 496 krogov. 1. DRŽAVNA LIGA - MLADINCI Mladinci Ptuja zmagovalci drugega kola V Leskovcu je bilo v nedeljo drugo kolo prve državne lige v streljanju z zračno pištolo za mladince. Zmagovalci prvega kola, SK Ptuj (Sebastjan Molnar, Simeon Gonc in Simon Fras) so zmagali tudi v drugem kolu s 1045 krogi,pred SD Domžale (1025 krogov). Ekipa Ptuja je zelo izenačena in tako je vedno uganka, kateri bo najboljši na tekmi. Posamezno je zmagal Ivan Grlič iz Grosuplja s 371 krogi, Sebastijan Molnar je bil četrti s 363 krogi, za krog slabši od dru-gouvrščenega Matjaža Gregoriča iz Domžal, sedmi je bil Simeon Gons s 351 krogi, deseti pa Simon Fras s 331 krogi. 1. DRŽAVNA LIGA - KADETI Kadeti Juršincev in Simon Simonič zmagovalci drugega kola Leskovec je v nedeljo gostil Dravaše zapustila sreia Kegljaci ptujske Drave so v dvoboju s Fužinarjem iz Raven na Koroškem iztržili samo točko. Sama tekma je bila zelo izenačena in na koncu sta si ekipi razdelili vsaka po točko. Keg-ljačem Drave je manjkalo zelo malo, da bi iztržili še drugo, žal pa je domačinu Janku Ivančicu na koncu v zadnjem metu zmanjkalo nekaj sreče. Dva podrta keglja več in zmaga bi ostala na Ptuju. POSAMIČNI IZZIDI: Arnuš 510, Podgoršek 516, Šeruga 542, Haladea 516, Sušanj 477, Ivančič 497 podrtih kegljev. Danilo Klajnšek Alojz Šeruga je podrl največ kegljev pri KK Drava. Foto: DK najboljše mlajše mladince in mladinke državne lige za kadete. Ekipno so drugič zmagali kadeti SD Juršinci (Simon Simonič, Rok Pučko in Simon Druzovič) s 1069 krogi pred ekipo Domžal. Strelci SK Ptuj (Domen Solina, Mojca lazar in David Hojsak) so bili s 965 nastreljanimi krogi peti. Posamezno je zmagal Simon Simonič s 365 krogi, drugi je bil Rok Pučko s 363 krogi, oba Juršinci, tretji Rok Ivanc Grosuplje s 360 krogi, četrti Domen Solina (Ptuj) s 359 krogi. Simon Druzovič je dosegel 341, David Hojsak pa 294 krogov. V konkurenci mlajših mladink je zmagala Kristina Grubeša (S K Brežice) s 345 krogi, druga je bila Nina Pavlin (SD Juršinci) s 342 krogi, šesta pa Mojca Lazar s 312 krogi. 3. DRŽAVNA LIGA Petlja vodi v tretji ligi V drugem kolu tretje državne lige, so v Petiševcih strelci ptujske Petlje zmagali v streljanju z zračno pištolo proti solidni ekipi SD Coal Petiševci za 198 krogov. Ekipa Petlje (Robert Simenko, Sebastijan Molnar in Franc Be-drač) dosegla 1589 krogov, ekipa SD Coal Petiševci pa 1391 krogov. Posamezno je zmagal Robert Simenko s 536 krogi, drugi je bil Franc Bedrač s 534 krogi in tretji Simeon Molnar s 519 krogi. SI MALI SPORTNI NAPOVEDNIK ROKOMET 1. A SRL - MOŠKI V 9. krogu bodo rokometaši VelIke Nedelje gostovali v Škofji Loki, kjer se bodo ob 20.00 pomerili z ekipo Termo. PREOSTALI PARI: Pivka Perutninarstvo - Slovan, Mobitel Prule 67 - Rudar Trbovlje, Ci-mos Koper - Trimo Trebnje, Inles Riko - Celje Pivovarna Laško. 1. B SRL - MOŠKI V 9. krogu bodo rokometaši GorIšnIce v petek, s pri~etkom ob 19.00 uri v svoji športni dvorani gostili ekipo Istrabenz plInI Izola, ro-kometaši Ormoža pa bodo v soboto s pri~etkom ob 18.00 uri gostili ekipo Pekarne Grosuplje. PREOSTALI PARI: Mitol - Dol TKI Hrastnik, No voles - Dobova, Sevnica - Chio Kranj, Črnomelj - Gorica Leasing. 1. B SRL VZHOD - ŽENSKE V 11. krogu bodo rokometašice Mercator Tenzor Ptuja gostovale v Sevnici, kjer se bodo pomerile z istoimeno doma~o ekipo. PREOSTALA PARA: Millennium - Velenje, Branik Nmaribor - Celje. 2. SRL - MOŠKI V 9. krogu bodo rokometaši Drave Ptuj, v petek s pri~etkom ob 18.30 uri v športni dvorani Center gostili ekipo vode~ega Sviša. PREOSTALI PARI: Razkrižje - Šmartno 99, Krim - Cerklje, Atom Krško -Gr~a Ko~evje, Radovljica - KIG Mokerc. ODBOJKA 1. DOL - MOŠKI V soboto s pri~etkom ob 18.00 uri bodo odbojkarji SvIta iz Slovenske Bistrice gostili ekipo Merkur LIP Bled. PREOSTALI PARI: SIP Šempeter - Calcit Kamnik, Salonit Anhovo - Šoštanj Topolš~ica, As-tec Triglav - Fužinar, Pomurje Galex - Maribor Stavbar IGM 1. DOL - ŽENSKE V 8. krogu bodo odbojkarice BenedIkta v soboto, s pri~etkom ob 19 uri, v športni dvorani Lenart gostile ekipo Varstvo Broline. PREOSTALI PARI: ZM Ljutomer - Nova KBM Branik Maribor, HIT Gorica - AAC Pivkajama Evi Vital, TPV Novo Mesto - Sladki greh Ljubljana, Formis Bell Miklavž - Luka Koper. 2. DOL - ŽENSKE V 8. krogu bodo odbojkarice FIat Prstec Ptuj gostovale v Solkanu. PREOSTALI PARI: Prevalje- Dravograd, Gradbeništvo Stane Mežica - Purus Tabor Maribor, Ko~evje - Piran, Bled - Spodnja savinjska, Ljubljana II.- Mislinja. NAMIZNI TENIS V 9. krogu 1. slovenske moške namiznoteniške lige bodo igralci NTK Ptuj s pri~etkom ob 17. 00 uri gostili ekipo Krke iz Novega Mesta. Dvoboj bo odigran v novi telovadnici OŠ Cirkovce. KOŠARKA 3. SKL - VZHOD V soboto, 30. novembra, se bodo košarkarji KK Ptuj Haloze v dvorani gimnazije ob 19. uri sre~ali z ekipo iz Vojnika. DanIlo Klajnšek POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA S^antùtf Strgar Majda s.p., Štuki 38, 2250 Ptuj, tel.: 02/751 51 81 Drago Zupanič, s.p., Gubčeva 7, Ptuj (ob mariborski œsti) Tel.: 02/788 53 97 Vam iz novega programa proizvajalca ELEKTRO MASCHINEN (Nemčija) ponuja: visokotlačne vodne čistilnike (AKCIJA - že od 26.980 sit dalje) kompresorje (AKCIJA - že od 34.800 sit dalje) hidroforje (AKCIJA - že od 32.060 sit dalje) KMETUSKA ZADRUGA "ORMOŽ" z.o.o. Ptujska cesta 12,2270 ORMOŽ Tfclefon: 02/741-58-00 PRODAJA ODKUP - kmetijske mehanizacije - govedi - rezervnih delov - prašičev - gnojil - poljščin - sredstev za varstvo rastlin - vrtnin - semen - grozdja - hrane za živali - zelišč - vitaminslrih HnHatWnv - mlp.Wa V zadrugi Ormož z vami od setve do žetve. Vsem našim kupcem nudimo tudi kvalitetne finančne usluge v Hranilno kreditni službi. ZAUPATI V ZAnUTTříO ORMOŽ TF. nORRA NAT/IŽRA /Cn>V AKTALd.0.0. Industrijska 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 ^ňy I/II/./ ©CaiDsa DBiD WSfiflj" M nrai /an nn rafiVfîirann (řm - športna konhkcija za olnlie in odiasle: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,... ■ šivanje po meri (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za močnejše postave. ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski o.) tel.; 02 780 67 10 Možnost plačila na obroke, gotovinski pop' in nnniiRt 7a iinnkninnnn za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dnhnrika nrakn 1/3. stari kredit NO. 1, Dušan Šimunovič s.p., Mlinska ul. 22,2000 Maribor toi ■ nomo 4B OK RQM- n4i/ 7i;n i;Rn Mali oglasi KMETIJSTVO BIKCE SIMENTALCE za nadaljnjo rejo kupim. Tel. 041 263-537. DREVESNICA MATJAÍIČ, Zagorci 63 c, pri Jursincih (ob glavni cesti Jursinci-Gomila), prodaja sadnega drevja: hruske, slive, breskve, češnje, jablane (stare in nove sorte) vam nudi vsak. Tel. 02 758-42-21. SVINJE, težke od 110 do 180 kilogramov, domače reje, prodam. Tel. 763-25-91, zvečer. PRODAMO gorice z vikendom v Senešcih 49 a. Tel. 719-23-05. KRAVI, BREJI 8 mesecev in 1 mesec, prodam. Tel. 753 15 51. 2oo kg prašiča, domače reje, prodamo. Tel. 753-52-61. TELICO, brejo 7 mesecev, simen-talko, prodam. Tel. 761-63-51. TRAKTOR IMT FERGUSON 539 prodam. Tel. 740-24-52. DVE BREJI telici prodam. Tel. 790-02-71. KRAVO, težko več kot 700 kg, za zakol, prodam. Tel. 02 794-51 91. BELE PI[ČANCE domače reje težke od 2,5 - 3 kg za zakol ali nadalnjo rejo po 280 sit za kg žive teže. Prodaja se prične v petek 29. 11. 2002. Rešek, Starše 23. Tel. 688-13-81 PUJSKE PRODAM. tel. 764-78-81. 8-TEDNOV stare pujske, 100 kg bekone in 240 kg svinjo, vse domače reje prodam. Tel.753-11-71. SADNO DREVJE: jablane stare sorte, nove sorte, hruške, češnje, breskve, marelice, slive, orehi itd. vam nudi drevesnica HOLC, Zagorci 61, Juršinci, tel. 02 758-08 91 ali 041 391-893 Andreja Brglez, s.p., Grajska ul. 1, Ptuj, svetovanja ob različnih težavah letošnjega vinskega letnika, kakovostna enološka sredstva, laboratorij Analiza, izdaja uradne odločbe o ocenitvi vina za prodajo. Vabljeni! Tel. 78 76 770 ali 041 484-nR9 ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.! 774 28 61 ..Jercator Ci]Đ[p©[?[EDa[?Ds©G PGqoS Ormoška CB.<5ta 30. Ptui I PRIRFRITVr U limfFMRMI OtOO Betek.Z9.niivemlierflli 18.00 Uri DOBAVITEU I SEPREDSnVI CD I Glasbeni gostje, I nagradne igre, I plesna skupina,... I s Hlmcalbatnaiholiši sosed STORITVE 30 LET SOBOSLI- KARSTVO-PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje - kvalitetno delo - priporočamo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356. RAČUNOVODSTVO IDA LORBER, s.p., tel.02/771-01-90; 795-02-40, GSM 041 934-650, obveščam stranke, da sem razširila dejavnost računovodskih storitev v centru Ptuja, Ulica heroja Lacka 10 - III. nad., v novem Grajevem posl. objektu. Ugodne cene nudim malim davčnim zavezancem. GUME ZA TRAKTOR - UGODNO, 600 x 16 vodilna - 7.500, 11,2 x 28 pogon 27.000, 12,4 x 28 pogon-30.000, 14,9x28 pogon 44.000. Vulkanizerstvo Ivan Kola-ri~, s.p, Bukovci 121 C.Tel.788 81 70, PE Ptuj Raj{pova 22. Tel.749 38 38. Na zalogi tudi zimske Gume za osebne avtomobile, ter gume za tovornjake. VULKANIZERSTVO, Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121 c tel. 788 81 70., delovni čas od 7. do 21. ure, prodaja gum in vulkanizerske storitve. VULKANIZERSTVO, Ivan Kolarič s.p., Rajšpova 22, Ptuj, tel. 749-38-38, prodaja gum in vulka-nizerske storitve. NUDIMO UGODNA posojila za dobo 6 let za zaposlene in upokojence, možna obremenitev za več kot 1/3 plače ali pokojnine. VIVA, Matej Prapotnik, s.p., Pivkova ul. 19, Ptuj. Tel. 02 748 15 00 ali 041 325-923. ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V Vojko Milenkovič, dr. vet. med., s.p. Kettejeva ul. 11, PTUJ. Delovni čas: pon.-pet.: 9-12 in 16-19, tor.-sob.: 9-12. Tel. 771-00-82; GSM 040 86 32 ,52. ZOBNA ORDINACIJA dr Zdenka AntonoviĚa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -n-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNAOR-TODONTIJA ZA OTROKE IN nnRASi F Roletarstvo ABA Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptu| » 02 771-40-91, 041 716-251 PE Štukl 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71 Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA CPMřil A Odvetnik Branko Resnik razpisuje eno štipendijo za srednjo šoio z maturitetnim programom in namero študija prava za študijsko ieto 2002/2003. Prijave lahko interesenti oddajo v roku 7 dni od objave na naslov Odvetnik Branko Resnik. Osoinikova ul. ,3.. Ptui. POPRAVILO TV aparatov, video-rekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, su{ilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Juri~, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631 -571. PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno, možnost pla~ila na ~eke. Tel. 629-10-95. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla{ek 91, Podlehnik. ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojniko-va 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56. PO ZELO UGODNIH cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju: Inf. 041 326-006. Aleksander Sket, s.p., Irje 3/d, Roga{ka Slatina. 'M: V DECEMBRU DARILA za vse stranke, ugodne cene storitev in vrhunska kozmetika DECLEOR. Minuta solarija samo 50 sit. Rezervirajte si termin v Beauty centru Auer, Irena Auer, s.p., Ul. 25. maja 3, Ptui,tel. 776-21-61. FRIZERSTVO "BRIGITA" prameni na sto načinov, nova volumenska trajna(Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja. Brigita Pušnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61. TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938. DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenja-kova 5, Ptuj, tel. 78-78-190. ZA DVORI[Ča, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj. NOVO, NOVO, NOVO! GSM in RTV-SERVIS, Branko Kolarič, s.p., PE GUBČEVA 23, 2250 Ptuj, ob Mariborski cesti pri baru Mitrej) MOB. št. 041 677-507,. TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč, Nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasana-gič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406. BELA TEHNIKA KOMBINIRAN hladilnik »Gorenje, prodam. Tel. 02 772-34-41. NEPREMIČNINE GARAŽO pri Rimski peči oddam. Tel. 771-7661. TRISOBNO, moderno, neprofitno stanovanje v Ptuju zamenjam za eno do enainpolsobno stanovanje. Tel. 779-29-11, POSLOVNI PROSTOR na Ptuju 20 m2 prodam ali dam v najem za mirno obrt. Tel. 02 745 86-71. PRODAMO stanovanje hiše na raznih lokacijah Kicar, hajdoše, Pacinje, Rajšpova, Zagojiči, Klepova, Drste-lja, Moškanjci itd. Stanovanja in posl. prostori raznih velikosti Potrčeva, nova stanovanja in parkirni prostori posl. Center Drava315 m2 posl. prostorov Osojnikova, Zagrbška 110 m2 posl. prostorov za trgovino, Gostinsko stanovanjski objekti, Grajena gostinski lokal in stanovanjska hiša, Grajena poslovno stanovanjsko gostinski objekt, Borovci, Orešje, Dolič gostinsko stanovanjski objekt itd. Parcele: Mariborska c., maistrova, Dornavska c., slovensko Goriška itd.. Vse ostale inf. Domino Trstenjakova 5 tel. 02 748-1013, GSM 041 955-402 Biš 02 757-1101 agencija VIKEND www.vikend-sp.si OBČINA KIDRIČEVO Nova Kreditna banka Maribor, d.d., Podružnica Ptuj in Občina Kidričevo na podlagi 4. člena PRAVILNIKA O POGOJIH, NAČINU IN KRITERIJIH ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV NAMENJENIH ZA POSPE[EVANJE RAZVOJA KMETIJSTVA OBČINE KIDRIČEVO (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj ,) razpisujeta NATEČAJ ZA DODELITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI KIDRIČEVO V VIŠINI 8.200.000,00 TOLARJEV. SREDSTVA ZA RAZVOJ BODO DODELJENA KOT KREDITI Z ROKOM ODPLAČILA DO 5 LET PO TEMELJNI IN 0,00 % REALNI LETNI OBRESTNI MERI. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: Kmetje Sedež in dejavnost prosilca mora biti na območju Občine Kidričevo. Prednost pri dodelitvi sredstev za razvoj imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo: - posodobitev obstoječih hlevov z vidika varovanja varstva okolja - novogradnje in adaptacije hlevov - nakup kmetijske mehanizacije - ostalih investicijskih vlaganj Višina posojila ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti investicije. Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v dveh izvodih v 30 dneh od dneva objave natečaja na občinski upravi Občine Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25 , Kidričevo. Prošnji za posojilo, ki mora vsebovati: ime, priimek, naslov, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila, priloženo še naslednjo dokumentacijo: a) investicijski program pripravljen po navodilih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (kmetijska svetovalna služba), b) mnenje pristojnega območnega kmetijskega svetovalca c) posestni list d) ustrezno dovoljenje za novo gradnjo oziroma adaptacijo e) dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca f) potrdilo o plačanih obveznostih do države (plačani davki) g) predlog zavarovanja posojila (zemljiško knjižni izpisek). Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje bomo zavrgli. Navodila in informacije dobijo prosilci na občinki upravi Občine Kidričevo pri gospe Zdenki Frank tel. (02) 799 06 13 ali pri Novi KB Maribor, d.d, Poslovna enota Ptuj pri gospe Karmen Vidovič tel (02) 787 05 10. [tev. 414-09-1/01-1 Dne 26.11.2002 Aiojz Šprah 7upan Oh~ine Kidri~evo POSLOVNA SPOROČILA Ko zebe, je hitrost pomembna! #x% Petrol zagotavlja najhitrejšo dostavo ekstra lahkega kurilnega olja. Najhitrejša dostava ekstra lahkega kurilnega olja! 080 22 66 brezplačna številka za hitra in enostavna naročila! Možnost plačila na 6 obrokov in prihranek pri plačilu z Magna kartico! Rabljena vozila TIP LETNIK CENA AUDI A6 1.8 T 1997 3.230.000 AUDI A6 2,8 quattro 1994 1.680.000 BMWM5 2000 11.900.000 CHRYSLER VOY 3,3 LE 1996 2.000.000 CITROEN AX 1,1 1990 190.000 RENAULT LAGUNA 1.8 ALIZE 1997 1.770.000 FIATPUNTO 1,2-16V 2000 1.700.000 OPEL VEQRA 1,8 16V KAR 1998 2.040.000 OPEL VECTRA 2,0 GL 1991 350.000 R-5CAMPUS/3V 1990 190.000 R LAGUNA 1.8 EXP 2001 3.690.000 R MASTER FURGON 2,5D 1998 1.800.000 SEATINCA1,9D 1998 1.190.000 VW CADDY 1,6 1996 800.000 VW TRANSPORTER 2,0 1994 690.000 OPEL VECTRA 1,8 1991 450.000 OPEL VECTRA 2,5 CDX 1996 1.250.000 RENADLT OBUUBA KUPCU: - Brezplačen preizkus - 105 točk kontrole na vozilu - Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih - Pomoč na cesti, vleka ali popravilo - 3 mesečna tehnična garancija (za določena vozila) Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV V OBČINI KIDRIČEVO AKCIJA V okviru akcije zbiranja nevarnili odpadkov iz gospodinjstev bomo PREVZEIVIALI IN ZBIRALI: akumulatorje,baterije, odpadna olja, topila,barve, škropiva, zdravila, onesnažena embalaža, zaoljene krpe, kisline, luge in ostale nevarne odpadke. ZBIRANJE JE BREZPLAČNO ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV JE LE ZA GOSPODINJSTVA V OBČINI KIDRIČEVO! DNE 30.11.2002 od 8 do 11 ure v Kidričevem (Kopališka ulica - pri Mercatorjevi trgovini) od 12 do 15 ure v Lovrencu na Dr. polju (parkirišče pri domu upokojencev) od 15.30 do 18 ure v Cirkovcah (parkirišče pred Mercatorjevo trgovino) Rabljeni avtomobili MBniaiai \iiÊ g TIP In LETNIK CEHAV5IT ;? RENAULT MEGAIIE1.9Dti5v.1W9_2m000 g FIAT BRAVA 1.6 SX. 1997_UMO gMQEMMlSJOOO_m •^0PELKADETT1.4 LSI KABAVAN, 1991_4ZU00 £ FIAT PAMDA 900 CUÍ,1993_»000 immimm_mo ;AtfA ROMEO 1561.ÍTS,1998 T950.000 SZASrAVA55SKAU,1990_ gHISSAMMICRAI,05V,2000 JIOOO T0B0.000 dFIATBRAVOUSX,2000 T950.000 Î RENAULT R4 Ell, 1988_ i AUDI A31^1,1999 JUOO 2.W0.000 a MERCEDES BEHZ 200.1988 I FIAT BRAVA 1.6 SX. 1997 I FIAT PUNIO 55 S. 1994 490.000 imooo 610.000 PTUJ,Obrtniška 11 tel:02/780-09-90 PAWin mOSN VASSOA 2AUPAHJA KUHINJE argento modelno leto 2002/2003 30% GOTOVINSKI POPUST ZA KUHINJE V NOVEMBRU IN DECEMBRU » AKCIJA « trend kuhinja 2,5m že od « 64.900 sit » DELOVNE PLOŠČE, POMIVALNA KORITA, KUHINJSKE PIPE IN LAMINATNA TLA J/no*eiioyno(ro/«o[ \ Armatura za pomivalno korito Tea eco 9105 MEDENINASTE IN KROMIRANE KLJUKE KUHINJSKE NAPE, VGRADNE PEČICE IN KUHALNE PLOŠČE sedež podjela: Spona d.o.o.. Spodnji trg 35, 2344 Lovrenc na Pohorju nabiralnik® radio-tednik.si Jesen v Metalki na Ptuju od 10 do 20% ceneje! »aparati za kavo, sušilniki in kodralniki las, »cvrtniki in drugi gospodinjski aparati, »sesalniki za prah (Pliilips, Electrolux, corona, DeLonghl) S popustom že za 9.990 SIT »štedilniki na trdo gorivo s popustom že za 62.990 SIT Ugodne cene na kmetijskem oddelku lenoosne in dvoosne prikolice lehnostroj (4 inavadni in obračalni plugi imt 10' in 20' »motokultivatorji Muta Maestral 8 KS I rol be za sneg Muta za vse tipe motokultivatorjev imešalnica krmil Bori ME 500 in ME 350 že za 309.990 SIT »obračalnikSpider 350 SIP že za 399.990 SIT Metalka Trgovina d. d. Prodajni center Ptuj Rogoznrška 7, tel: 02/749 18 00 mm manj = vec velika nagradna igra Od 1. novembra 2002 do 31. januarja 2003 pri vašem prodajalcu gospodinjskih aparatov. gorenje dobro zomissl Tednikove čestitke Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njihovih uspehih, praznikih in svečanih dogodkih oli pa jim samo povejte, da jih imate radi. OGLASI ÊN OBJAVE Mali oglasi NEPREMIČNINE V OKOLICI Ptuja kupim vikend ali gradbeno parcelo za vikend ali cimprano halo{ko hi{o. Tel. 031 621-594. UGODNO oddamo v najem poslovni prostor z uporabnim dovoljenem na mirni lokaciji v Ormožu, v izmeri 170 m2. Infomacije: 041 740-783. RAZNO BUKOVA DRVA z dostavo prodam. Tel. 041 835 363 BETONSKI ZIDAKI {irine 12, 20, 25 in 30, v akcijski ponudbi DECEMBER _ 2002. Cementninarstvo Bruno Surbek, s.p., Bistri{ka c. 30, 2319 Poljcane. Tel. 02/8025-303. Vsem volivkam in volivcem mestne cetrti Ljudski vrt, ki ste mi na minulih lokalnih volitvah s svojim glasom izkazali zaupanje, se iskreno zahvaljujem. V cetrtnem svetu vas bom dostojno zastopal in deloval v dobro vseh prebivalcev MČ Ljudski vrt -BOJAN SABATH. VABLJENI na delavnico Greng-{uija DOM - MESTO MOČI IN SREČE, v soboto, 30. novembra 2002, od 9. do 16. ure v prostorih Weko-line centra, Golobova 9, Ptuj. Informacije: 031 832-822. Obve{čamo vse stranke, da bomo dne 2. 12. 2002 odprli novo, večjo trgovino v Jadranski ulici 20 na Ptuju. Vabljeni. Kolesarski center Bike ek, tel. 771-2441. KUPIM STARINE: pohi{tvo, slike, ure, steklo. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779 50 10. PRODAM rabljene in nove smuči s čevlji in palicami ter snow board in radiatorje. Tel. 041 847-744, 682-06-71. PRODAMO masivno mizo in 6 stolov ter kredenco -skupno, regala za dnevno sobo in otro{ko sobo ter pisalno mizo. Tel. 02 772-34-41. DRVA, bukova,z dostavo, prodam. Tel. 03 5827-212, 041 544-270. MOTORNA VOZILA ZA VAJAĐER CRUSER, let. l994, prodam - prednje in zadnje zavorne obloge ter 4 kom. plati{ča. Tel. 02 772-34-41 AVTo Fiat Bravo, l.12/1995 in BMW 325 i, l.l991 prodam. Tel. 041 655 972. AVTO-RAK, NA ZALOGI VEČ VOZIL, MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO, UREDIMO KREDIT ALI LEASING NA POLOŽNICE, : UGODNO: saxo 1.0, 1998, 890.000 SIT corsa 1.4 i swing, 1997, 940.000.00 SIT nubira 1.6 karavan, 1999, 1.460.000.00 SIT ax 1.1 first, 1995, 480.000.00 SIT clio 1.2 fidji, 1997, 790.000.00 SIT peugeot 406, 1996, 1.320.000.00 SIT alfa 146 1.4, 2000, 1.880.000.00 SIT, golf 1.9 diesel, 1996, 1.480.000.00 SIT mercedes c 180 1999, 3.590.000.00 SIT BMW 318 i, 1999, 3.740.000.00 SIT astra 1.6 16v, 2000, 2.070.000.00 SIT, scenic 2.0 rt, 1997, 1.640.000.00 SIT, clio 1.2, 1998, 1.130.000.00 SIT, twingo base, 2000, 1.270.000.00 SIT, sunny 1.4 lx, 1993, 530.000.00 SIT favorit 135 lx, 1994, 370.000.00 SIT brava 1.4, 1996, scenic 1.6, 2000, rav 4, 1996, passat 1.8 t, 1996, passat 1.8 cl, 1993, ibiza 1.4, 2001, escort 1.6, 1996, lantra 1.6 16v, 1994, fabia 1.4, 2001, smart, 1999, mondeo 1.8 i, 1993, astra 1.4i, 1993. RADKO KEKEC, S. P, NOVA VAS PRI PTUJU 76 A, PTUJ, TEL. 02/78-00-550. Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti. Umrl si zato, da bi nehal trpeti. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, tasta, dedka in pradedka Ferdinanda Ferceca IZ KOZMINCEV 27, PODLEHNIK se iz srca zahvaljujejemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje, sveče, svete maše ter ustna in pisna sožalja. Hvala pogrebnemu podjetju MIR iz Vidma, gospodu župniku za voden pogreb in mašo zadušnico, pevcem za odpete žalostinke, glasbeniku za odigrano Tišino in govorniku za poslovilne besede. Hvala sindikatu in sodelavcem Promet - Perutnine Ptuj za darovano cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Franc in hčerka Štefka z družinama DOM - STANOVANJE NA PTUJU kupim stanovanje, od 25 do 35 m2. Tel. 031 693-092 ali O2 782-01-61. MENJAM KOMFORTNO trisobno družbeno stanovanje za manj{e na Ptuju. Tel. 787-06 01, do 15.30. NA PTUJU kupim 1-sob. stanovanje ali garsonjero. Tel. 777-65-71 ali 041 753-103. NA PTUJU prodam 2-stanovanjs-ko hi{o, v račun vzamemo 1 sobno stanovanje ali garsonjero. Tel. 777-65 71 ali 041 753-103. STANOVANJE, trisobno, opremljeno, na Ptuju, oddam v najem. Tel. 031 407-300. DVOSOBNO opremljeno stanovanje damo v najem. Tel. 02 772-34-51 ali GSM 041 739-259. V NAJEM ODDAM trisobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 639-762. KUPIM eno- ali dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 879-143. DELO ZAPOSLIMO dekle za strežbo v dnevnem baru. Bar Jamica, Jurenec Stanislav s.p., Ob železnice 11, Ptuj. Tel. 031 525-521. USPEŠNA SKUPINA tržnih zastopnikov, {iri svojo dejavnost. S {olanjem, nagrajevanjem in seminariji vam omogočamo nadpovprečni osebni dohodek, Pogoji: dinamičnost, veselje do dela z ljudmi. Pridite ne bo vam žal. Boris Šegula s.p., Rogozni{ka cesta 20, 2250 Ptuj, tel. 02 771-01-86 ali 041 631-578. KUHARJA/-ICO takoj zaposlimo, Dom na Pesku - Rogla, hrana in stanovanje zagotovljena. Tornado, d.o.o., Zreče. Tel. 041 664-674. BAR DESPERADOS, Fredi Horvat, s. p, Mariborska c. 28, Ptuj, zaposli mlado dekle ali {tudentko za pomoč v strežbi. Tel. 040 627-001. NUDIM DELO strežbe mladim dekletom v dnevnem baru v Dupleku. Tel. 02 681-70-51, Marjan Donko, s.p., Sp. Korena 1/a, Duplek. INFOKOMERC Radovan Male{ev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. po tel. 041 747-121. Razpored dežurstev zobozdravnikov (sobota 30. 11. 2002 od 8. do 12. ure) BOJAN SEKA, dr. stom. ZD KIDRIČEVO Zahvala Bolnišnice Ptuj Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali: Du{an Kuhar, s.p., Cerkvenjak 16.980,00 SIT S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na transakcijski ra~un {tevilka 01100-7635071114 pri UJP Urad Slovenska Bistrica. Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. V SPOMIN Angelci Kramberger IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 101 29. novembra mineva 8 let žalosti, odkar si me zapustila, draga sestra Ivanka Kolarič IZ GRAJENE 21 27. novembra minevata 2 leti žalosti, odkar te ni več med nami, draga mama, sestra ter omica. Hvala vsem, ki se ju spominjate ter se ustavite ob njunih grobovih. Vajini najdražji SPOMIN Nas dom je prazen, odkar nehote smo sli narazen. Usoda je tako hotela, da vaju nam je vzela. Vajin večni dom le rože zdaj krasijo in sveče vama v spomin gorijo Franc 1912- 2000 in Marija 1922-2001 Angel IZ BOLEČKE VASI Hvala vsem, ki se ju spominjate z lepimi mislimi. Sin Franci z družino in hčerka Marija ZAHVALA 24. oktobra smo se za vedno poslovili od drage Marije Rogina S PTUJA Vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot in sočustvovali z nami, se iskreno zahvaljujemo. Njeni najdražji Tako kot potok žubori, odšel si od mene tudi ti, tam nekje na širnem nebu zdaj tvoja duša mirno spi. Kjerkoli si, povsod sem jaz s teboj, in kjer sem jaz, si tudi ti. V živjenju bil si moja sreča, zdaj pa rana si boleča. Pravijo, da žalost mine, a sploh ni res, na levi je žalost, na desni je žalost in žalost je vsem! SPOMIN Kruta bolečina v srcu ne pozna merila. Štiri leta že v grobu sladko spiš, v naših srcih, zlati mož, o~e, tast, deda, še zmeraj živiš. Martin Novak 28.11. 1998 - 28.11. 2002 BRATISLAVCI 11 Rožice ti cvetijo, svečke v spomin gorijo, nam pa bolečino obudijo. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prinašate šopke in svečke. Bog vam poplačaj. Žalujoči: žena Antonija, hčerki Lizika ter Tončka z družinama Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila se je, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vsem, ki si jih ljubil nekoč. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, svaka, strica in botra Ozvalda Bratu{a IZ DORNAVE 58 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu in dijakom Gimnazije Ptuj, SC Ptuj, OŠ Dornava, HWS Muenchen, DU Dornava, ptujskim šahistom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala Lidiji in Henriku Zgeč ter ge. Mariji Slod-njak za poslovilne besede, duhovnikoma za opravljen obred, ge. Mariji za molitev, cerkvenemu zboru in oktetu iz Dornave za odpete pesmi. Hvala tudi ge. dr. Darji Pribožič in zdravstvenemu osebju SB Maribor za medicinsko pomoč. Hvala pogrebnemu podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči: njegovi najdražji Nisem umrl zato, ker ne bi ^tel živeti, umrl sem zato, da nehal sem trpeti. Na 63. strani se je zaprla življenjska knjiga našega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica Janeza Bezjaka IZ DRAŽENCEV 64 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovo prerano pot večnega počitka. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Šeguli za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano Tišino, DU Hajdina, osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj, sodelavcem Perutnine Ptuj - DE Predelava, sodelavcem farme prašičev in pogrebnemu podjetju MIR. Žalujoči: vsi njegovi MAJSPERK / STROPNI OMET PADEL NA UCENCE Poškodovana uienka, ostali prestrašeni V več kot 100 let starem poslopju stare osnovne šole v Maj šperku se je v ponedeljek, 26. novembra, pripetila nevsakdanja nesre~a. V likovni učilnici je med odmorom za malico okoli 9.45 na učence padlo za dober kvadratni meter stropnega ometa. Kot je povedal ravnatelj ma-jšperške šole Rajko Jurgec, na srečo resno po{kodovanih ni bilo, ena učenka je utrpela lažje poškodbe oziroma odrgnine in je bila pri pregledu v tamkajšnji zdravstveni ambulanti, ostali, ki so bili tačas v učilnici, pa so jo na srečo odnesli brez posledic, če odmislimo strah in preplah, ki je zavladal zaradi padca ometa. Učilnico so seveda takoj zaprli in s poukom nadaljevali v drugih prostorih. O dogodku so obvestili tudi majšperškega župana Franca Bezjaka, ki si je skupaj s strokovnjakom iz firme TMD učilnico s poškodovanim stropom tudi ogledal. Z vod- stvom šole so so dogovorili, da bodo stropne omete v omenjeni učilnici sanirali še ta teden, tako da bi lahko v najkrajšem možnem času v njej varno nadaljevali s poukom. Se sreča, da je idejni projekt za novo šolsko zgradbo v Majšper-ku po nekaj letih zavlačevanja končno potrjen in Majšperčani trdno upajo, da bodo aktivnosti za izgradnjo, ki so po besedah ravnatelja Rajka Jurgeca v času volitev zastale, spet zaživele. M. Ozmec Še srečo, da je idejni projekt za novo šolsko zgradbo v Majšperku potrjen. Majšperčani upajo, da bodo aktivnosti za izgradnjo kmalu stekle. Foto. M. Ozmec PTUJ / TRADICIONALNI SEJEM Katarina je tržila brez snega Tradicionalni Katarinin sejem na Ptuju je bil v lepem vremenu kot ponavadi dobro obiskan. Izdanih je bilo 180 so- glasij za prodajo, večina prodajalcev, okrog 150, je imela soglasje za prodajo na vseh treh ptujskih tradicionalnih sejmih. Iz zgodovine je znano, da si je Ptuj pridobil sejemske pravice že konec devetega stoletja. MG Napoved vremena za Slovenijo Listopada zmrzlina, je svečana ne bo. ^L Listopada Južnina, svečana mrzio. Napoved za Slovenijo Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, po nekaterih nižinah se bo ponoči in dopoldne zadrževala megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, najvišje dnevne pa od 8 do 13, na Primorskem do 17 stopinj C. Obeti Jutri bo spet pričelo deževati. Padavine se bodo popoldne širile nad osrednjo in vzhodno Slovenijo ter se krepile. V soboto čez dan bodo postopno ponehale. Nekoliko se bo ohladilo, meja sneženja se bo spustila na okoli 1000 m. Kulturni križemkražem PTUJ * Bralke in bralce Knjižnice Ivana Potrča Ptuj obveščamo, da bo knjižnica danes, 28. novembra, zaprta. PTUJ * Vas in vaše prijatelje vabimo na predstavitev projekta in otvoritev razstave predloga nove ptujske tržnice. Projekt je pripravil mladi arhitekt Lovrenc Cvetko pod mentorstvom prof. Janeza Koželja. Predstavitev bo v četrtek, 28. novembra, ob 19. uri v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. PTUJ * V minoritskem samostanu bo jutri, 29. novembra, ob 19. uri dobrodelni koncert dekanijske Karitas Ptuj-Zavrč, ki je osrednja prireditev v letošnjem tednu Slovenske Ka-ritas, ki poteka pod naslovom "Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim". Izkupiček bodo namenili za družine v stiski. GRAJENA * Kulturno društvo Grajena vabi na ponovni ogled komedije TRIJE VAŠKI SVETNIKI, ki bo v soboto, 30. novembra, ob 19. uri v dvorani Doma krajanov Grajena. Za otroke do 10. leta je vstop prost. DRAŽENCi * V domu va-ščanov Draženci bo v soboto, 30. novembra, ob 18. uri dobrodelni koncert. Nastopili bodo: mandolinski orkester Amos s Ptuja, Mladi veseljaki iz Cirkulan, Ptujski koledniki, Dušanka Hrga, Uroš Sagadin, Kvartet 2x2. Izkupiček bodo namenili za potrebe Karitasa KD Draženci "Pomagajmo v stiski". PTUJ * V soboto bo v Gledališču Ptuj v sklopu Mlade dramatike 2002 okrogla miza na temo Mlad dramatik v slovenskem gledališkem prostoru. Okrogla miza se bo pričela ob 16. uri, ob 19.30 pa bo razglasitev nagrajenca natečaja. KiDRiČEVO * V soboto bo ob 19. uri v dvorani Pan v Kidričevem območno srečanje pihalnih orkestrov, ki ga organizira JSKD, območna izpostava Ptuj, ZKD Ptuj in občina Kidričevo. Nastopili bodo pihalni orkestri iz Podlehnika pod vodstvom Milana Fegu-ša, iz Lenarta pod vodstvom Igorja Alatiča ter iz Ptuja pod vodstvom Štefana Petka. PTUJ * Vabijo Vas na koncert Mojce Menoni - violina in Jerneje Grebenšek - klavir, Martina Sikurja - violončelo in Nives Granič - klavir, ki bo v nedeljo, 1. decembra, ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Ptuj. Program: Beethoven, Šker-janc, Prokofjev. Vstopnine ni. PTUJ * V sredo, 3. decembra, ob 18. uri bo v Stari steklarski delavnici odprtje razstave To sem jaz, svojevrstnega pripovedovalca na platnu iz Kidričevega Sama Vrabiča. PTUJ * V sredo, 3. decembra, ob 19. uri bo v okviru Tega veselega dne kulture literarni večer MOJA BESEDA. Dela udeležencev območnega literarnega srečanja bodo prebirali člani Gledališkega studia Ptuj pod režiserskim vodstvom Branke Bezeljak Gla-zer. PTUJ * Škuc gledališče iz Ljubljane, ki ima že 30-letno tradicijo, se bo 4. decembra ob 19.30 predstavilo v Centru interesnih dejavnosti Ptuj, Osojnikova ulica 9, s komi-mono-tragedijo Suzane Tratnik Ime mi je Damjan. PTUJ * Knjižnica Šolskega centra Ptuj in Planinsko društvo Ptuj sta v preddverju šolske knjižnice pripravila razstavo ob mednarodnem letu gora. Ogledate si jo lahko do 6. decembra vsak dan od 7. do 18. ure. CRNA KRONIKA TRČIL V KOLESARJA Dne 22.11.2002 ob 19.00 uri se je izven naselja Lovrenc na Dravskem polju pri hiši štev. 126 zgodila prometna nesreča zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča. Neznani voznik, neznanega vozila in reg. številk je pri hiši štev. 126 trčil v kolesarja V.B., starega 56 let doma iz Lovrenca na Dravskem polju, kateri je s kolesom peljal v smeri Ptujske gore. V trčenju je bil kolesar hudo telesno poškodovan. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče prosimo neznanega voznika in očividce nezgode, da se oglasijo na PPP Maribor ali pokličejo na tel. štev. 113. RAZGRAJAL NA IGRIŠČU Dne 23.11. ob 23.50 uri so policisti PP Ptuj opravili intervencijo na košarkaškem igrišču za stanovanjskim blokom v Kvedrovi ulici v Ptuju. Tam je kršil javni red in mir A.T., star 22 let doma iz Ptuja, ki je pijan proti policistom metal predmete, ter kljub njihovim opozorilom s kršitvijo nadaljeval. Pridržanje je bilo odrejeno na PP Ptuj. UDARIL POLICISTA V času zavarovanja kraja omenjene prometne nesreče in urejanja prometa je ob 21.20 uri je do policista pristopil D.S. star 34 let iz okolice Lenarta in od njega zahteval, da sprostijo prometni pas. Policist mu je ukazal, da se umakne, kar D.S. ni upošteval, zato je policist hotel izvesti identifikacijski postopek, vendar D.S. tudi tega ni bil pripravljen storiti in je med postopkom z roko udaril policista v predel levega očesa in ga telesno poškodoval. D.S. bo kazensko ovaden zaradi suma storitve kaznivega dejanja Poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. OSEBNA KRONIKA Rodile so: Nevenka Pisek, Se-strže 40, Majšperk - Laro; Marija Vorih, Kicar 118/a, Ptuj - Ano; Jadranka Javor-nik, Sp. Ložnica 10, Zg. Lo-žnica - Evo; Tatjana Tomažic, Muretinci 49/b, Gorisnica -Tilna; Sabina Meznaric, Do-lane 25/b, Cirkulane - Ivo; Darinka Kamensek, Krcevin-a pri Vurbergu 89/a, Ptuj -Marka; Romana Cimerman, Mihovci 18, Ivanjkovci - Denisa; Jožica Ekart, Prepolje 101, Starse - Evo; Miroslava Herga, Mezgovci ob Pesnici 67/a, Dornava - deklico; Silva Valenta, Zg. Volicina 136, Volicina - Ano. Poroka - Ptuj: Ivan Ber, Koc-ice 38, in Nada Gojkosek, Spodnja Hajdina 28. Umrli so: Karol Slabe, Krčevina pri Ptuju 71, Ptuj, rojen 1928 - umrl 12. novembra 2002; Janez Jancic, MurSiceva ul. 15, Ptuj, rojen 1918 - umrl 14. novembra 2002; Drago-tin Franc Hadžet, Vrazova ul. 14, Ormož, rojen 1923 - umrl 14. novembra 2002; Matevž Kamensek, Pobrežje 93, rojen 1966 - umrl 15. novembra 2002; Antonija Kokol, rojena Rakus, Zelenikova ul. 1, Ptuj, rojena 1920 - umrla 18. novembra 2002; Jožef Toplak, Bratislavci 8, rojen 1934 -umrl 19. novembra 2002; Franc BogSa, Velicane 17, rojen 1935 - umrl 15. novembra 2002; Terezija Klasinc, rojena Draskovic, Mihovce 32, rojena 1921 - umrla 19. novembra 2002; Janez Bezjak, Draženci 64, rojen 1939 - umrl 19. novembra 2002; Katarina Duh, rojena Leber, Gregorc-icev drevored 7, Ptuj, rojena 1923 - umrla 18. novembra 2002; Barbara Fercic, rojena [tefanec, Langusova ul. 24, Ptuj, rojena 1914 - umrla 19. novembra 2002. • TRGOVINA •VODOVOD • CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812 že od 1.647.000 sit ^ s klimo 1.799.000 sit Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptui, 02 782 30 01