izvirno znanstveno deio UD K 582.263(262.3-17) PRISPEVKI K POZNAVANJU MAKROBENTOŠKIH AL G SLOVENSKEGA OBALNEG A MORJA: RO D CLADOPHORA (CHLOROPHVTA) Claudio BATTELLI Gimnazija A. Sema, Si-6320 Portorož, Med vrtovi B in Pedagoška fakulteta v Ljubljani, enota v Kopru, Si-6000 Koper, Cankarjeva 5 IZVLEČEK V članku obravnavamo 8 vrst iz rodu Ciadophora Kutzing (1843), ki živijo v slovenskem obalnem morju. Podajamo splošen opis vrst z osnovnimi značilnostmi in njihova rastišča ter predstavljamo ključ za določanje obravnavanih alg. Navajamo podatke o dveh vrstah, ki doslej nista bili zabeleženi v slovenskem obalnem morju. Podajamo tudi predlog za slovensko poimenovanje obravnavanih vrst. Ključne besede: rod Ciadophora, ključ za določanje vrst, Chlorophyta, pojavljanje, slovensko obalno morje UVO D Članek je namenjen spoznavanju in prepoznavanju osmih predstavnic rodu Ciadophora Kutzing (1843), ki živijo v slovenskem obalnem morju. Vrste tega rodu živijo tako na zaščitenih kot na izpostavljenih območjih bibavičnega (mediolitoralnega) in zgornjega obrežnega (infraIttoralnega) nadstropja. Tu sestavljajo sluzaste pre­vleke skupaj s predstavnicami zeienih makrobentoških rodov Enteromorpha, Chaetomorpha in Ulva. Pogoste so zlasti pozimi in spomladi. Razširjene so v jadranskem in Sredozemskem morju ter Atlantiku in Pacifiku. Podajamo osnovne morfološke, razmoževalne in ekološke značilnosti, predstavimo določevalni ključ in predlagamo tudi slovenska imena vrst. Obravnavane vrste so Ciadophora aegagropila (Linnaeus, 1753) Ra­benhorst, 1868, C. coelothrix Kutzing, 1843, C. echinus (Biasoletto, 1841) Kutzing, 1849, C. teredayi Harvey, 1858, C. pellucida (Hudson, 1762) Kutzing, 1843, C proliféra (Roth, 1797) Kutzing, 1843, C. pseudo­pellucida Van den Hoek, 1963 in C retroflexa (Bon­nemaison ex P.L. ef H.M. Crouan, 1867) Hoek, 1963. V seznamu sta vključeni dve vrsti (C. aegagropila in C. pseudopellucida), ki doslej še nista bili omenjeni za slovensko obalno morje. Članek je nadaljevanje del Battelli & Vukovič (1995) in Battelli (1996), kjer so obravnavane splošne zna­čilnosti in pojavljanje rodu Codium Stackhouse (1797) v slovenskem obalnem morju z morfološkim ključem za njihovo določanje. Naša želja je približati bralce, ljubitelje narave in še posebno morja k spoznavanju in prepoznavanju najbolj razširjenih vrst makrobentoških zelenih alg slovenskega obalnega morja. PREGLED OBJAV Med starejšimi avtorji omenjamo Carla Marchesettija (1893), ki je v katalogu zbral 750 del in obravnavajo floro avstrijskega obrežja. Posebej pa bi omenili Giu~ seppeja Accurtija in Antonia Zaratina. Giuseppe Accurti (1858) je napisal zanimivo delo o flori alg Koprskega zaliva in pripravil tudi bogato zbirko alg, ki je še danes ohranjena v naravoslovnem muzeju v Trstu. Antonio Zaratin pa je izdelal algarij morske jadranske flore alg Istre in Trsta, v katerem je bogata zbirka alg Tržaškega, predvsem pa Koprskega in Piranskega zaliva. Del nje­gove zbirke je še danes ohranjen na koprski gimnaziji "Gian Rinaldo Carli". Slovenski znanstveniki, ki so obravnavali floro alg slovenskega obalnega morja in prikazali inventarizacijo algovne flore so Matjašič & Štirn (1975), Vukovič (1980, 1981, 1982, 1984), Bussani & Vukovič (1987) in Munda (1992, 1993). Ti navajajo pojavljanje 17 vrst i z rodu Ciadophora v slovenskem obainem morju. V algologiji je zelo odmevno delo Van den Hoeka (1963) o rodu Ciadophora, kjer pogosto omenja kraje slovenske obale. Giuseppe Giaccone (1978) je napisal revizijo morske flore jadranskega morja. To pomembno 47 Oiujtlto 8ATTELL1: PRISPEVKI K POZNAVANJU MAKROBENTOŽKIH Al.G SLOVENSKEGA OBALNEGA MORJA: ..., 47-56 \ m rv / KOPE R . IZOL A r Strun i IEIRA M / SL O V Sf iovcijskc soline ^ CR O " St. 1: Zemljevid obravnavanega območja. Fig. 1: Study area. delo nam je služilo za orientacijo pojavljanja vrst iz rodu Ciadophora v Tržaškem zalivu, še posebno v nje­govem slovenskem delu. Noailles (1995) zelo podrobno obravnava rod Ciadophora v regiji Roscoff v Franciji in poda tudi natančno obdelan ključ za določanje posa­meznih vrst. Van den Hoek el ai. (1995) so avtorji enega od naj­modernejših prikazov novih pristopov k spoznavanju alg predvsem s citološkega, morfološkega, sistematskega in evolucijskega vidika. MATERIAL IN METODE Vzorci so bili nabrani na območju slovenskega obalnega morja od Debelega rtiča (Koprski zaliv) na severu do izliva reke Dragonje (Piranski zaliv) na jugu v bibavičnem in zgornjem obrežnem nadstropju do globine 6-8 m med prostim potapljanjem od februarja do avgusta na naslednjih postajah: 1. Debeli rtič, 2. Semedelski zaliv, 3. Žustema, 4. Obaia med Koprom in Izolo, 5. Simonov zaliv, 6. Strunjanski zaliv, 7. Stru­njanska laguna, 8. Fiesa, 9. Piran -rt Madona, 10. Lucja -kanal in 11. Sečovefjske soline (si. 1). Vzorci so fiksirani in shranjeni kot mokri preparati v 4% metanalu (formalinu) v morski vodi in kot suhi preparati v algariju. Predstavnice obravnavanih vrst smo razvrstili v večje skupine po avtorjih: Van den Hoek (1963), Giaccone (1972-73), Burrows (1991) in Noailles (1995). Doio­čevalni ključ smo izdelali po zgoraj omenjenih avtorjih ter ga poenostavili in prilagodili našim zahtevam. Do­ločevalne morfološke znake, ki sestavljajo osnovo za prepoznavanje in določanje alg, smo izbrali z analizo v naravi nabranih vzorcev, neposredno opazovanih s ste­reo! u po in mikroskopom. Za vsako obravnavano vrsto smo zbrali najbolj ustrezne opise iz strokovne literature, iz lastnih opazovanj in meritev ter jih dopolnili z ris­bami. Risbe so shematične; njihov namen je predstaviti osnovne posebnosti, s katerimi bt laže določili opazo­vane primerke. Za izdelavo ključa smo upoštevali zlasti merila za določanje vrst, ki jih predlaga Noailles {1995), merila pa so naslednja: - dolžina pritrjevalne (bazalne) celice, - premer končnih celic, - organizacijska rast steljke, ki je lahko končna ali medcelična. Vrste s končno rastjo imajo vedno daljše nitke, če izhajamo od vrhnje celice proti spodnjemu delu steljke. Vrste z medcelično rastjo imajo izmenično razporejene daljše in krajše nitke na glavni nitki, - lega celične stene, od koder izhaja stranska nitka (bolj ali manj navpična ali vodoravna), - oblika končnih celic (valjasta, stožčasta, z zaob­ljenim ali koničastim vrhom). REZULTATI Obravnavane skupine s pripadajočimi vrstami so naslednje: Skupine Vrste Longi-articuJatae C. íeredayi, C. pelluclda, C. proliféra, C. pseudopellucida, C. retroflexa Aegagropila C. aegagropila, C. echinus Repentes C. coelothrix Ključ za določanje skupin (prilagojen in poenostav­ljen po Van den Hoeku (1963) in Giacconeju <1972­73)). 1 Steljka s končno organizacijo rasti, stranske nitke nastajajo na končnem delu Longi­ materinske celice 2 vodoravno ali rahlo arficulatae poševno celično sleno, spodnje celice steljke imajo rizoide s črevasto obliko in z obročastimi zožitvami, pritrjevalna celica je dolga. 1 * Steljka z medcelično organizacijo rasti ali končno organizacijo, vendar samo v zgornjem delu steljke, stranske nitke nastajajo bočno z bolj ali manj navpično celično steno vedno pod vrhom materinske celice. 2 Stranske nitke enoserijsko nameščene vzdolž glavne nitke, stene ceiic spodnjega dela steljke odebeljene, Aegagropila rasi medcelična. 2 * Stranske nitke drugače nameščene, stene celic na spodnjem delu steljke tanke, Repentes rast medcelična, Claudio 8ATTEUI : PRISPEVKI K POZNAVANJ U MAKROBENTOSKI H AL G SLOVENSKEG A OBALNEG A MORJA : 47-S 6 Znaki, ki smo jih uporabiii v preglednicah: i. Videz steljke: {Glej preglednico) II. Trdnost: 1. mehka, nežna, sluzasta, 2. trdna, krhka. III. Premer končnih celic: (Glej preglednico) IV. Lega celične stene na giavni nitki, od koder raste stranska nitka: 1. ± navpična (na glavno nitko), 2. vodoravna ali poševna (na giavno nitko). V. Oblika končne ceiice: 1. vaijasta z zaobljenim vrhom, 2. stožčasta s koničastim vrhom. VI. Celična stena: 1. tanka (t-4 !jm), 2. debela {5-10 pm ali več). Vli, Rizoidi: 1, preprosti, 2. združeni v pritrjevalno ploščico, Zoski i Gudophara proliféra Cladophara ptllsKida L FIffc * E. 1 2 in. iBdilGfiii-Ko ) 1Q&-130 !V. fl T v . / 1 VI. i i VIL 2 3. črevasti. Drugi znaki: a. spodnji del steljke, b. srednji dei steljke, c. končni def steljke, e. stranske nitke. Vse vrednosti so podane v pm (če ni drugače ozna­čen o). OPIS SKUPIN Skupina -Longi-articulatae Steljke grmičaste oblike, trde po otipu, temnozelene barve. Organizacija rasti je končna. Stranske nitke ne nadaljujejo smeri rasti glavnih nitk. Prirasle so bočno, pogosto rahlo pod samim vrhom materinske celice z vodoravno ali poševno celično steno. Končne celice so rahlo odebeljene na vrhu (Tab. 1 in 2). Znaki Ctadophora ftredayi Ciadophora ClathpHora rttroflexa pstudoptiluclda 1. | r f 1L 2 2 2 IH 30-40 90-140 70-110 rv. ' f f v. A 1 I f Vf. 1 1 1 VII. i 1 brci rizoidov Tab. 1: Preglednica - Skupina Longi-articufatae. Tab. 2: Preglednica - Skupina Longi-articulatae. Tab. 1: Synoptic table-Longi-articulatae group. Tab, 2: Synoptic table-Longi-articulatae group. C I audio BATTELLi : PRiSPEVi a K POZNAVANfl J MAKROBENTOSKI H AL C SLOVENSKEG A OBALNEG A MORJA:... , 47-5 6 KSjuč za določanje vrst: Skupina -Aegagropila 1 Celice spodnjega dela steljke s črevastimi rizoidi, ki imajo obročaste zožitve po celotni dolžini, alga temno zelena (posušena postane rjava), končne celice rahlo odebel/ene na vrhu, premer 110-260 pm. 1 * Rizoidi nikoli črevasti. 2 Steljka brez posebnih pritrjevalnib organov, končne celice ukrivljene, ovita okoli drugih alg ali prosta, premer končnih celic 90-140 pm alga temno zelena (posušena postane črnorjava), 2* Rizoidi združeni v pritrjevalno ploščico, 3 Celice postanejo postopoma daljše proti spodnjemu delu, premer končnih celic večinoma 100-150 pm, spodnja celica zelo dolga (2-3 cm). 3* Končne cetice s premerom pod 100 p m, celice postanejo postopoma daljše proti spodnjemu delu. 4 Premer končnih celic 30-40 pin. 4* Premer končnih celic večinoma 70-110 p m. Znaki Cladophoro aigagraplla Cladophora m. 20-70 90-190 TV. 1-2 * Cladophora proliféra Cladophora retroflexa Cladophora pellucida Cladophora feredayi Cladophora pseudo­pellucida echinus v. V I a) 2 Éέ VIL rizoidi nastanejo lahko iz drugih celic "j ft * Tab. 3: Preglednica - Skupina Aegagropila. Tab. 3: Synoptic table - Aegagropila group. Steljke so trdne po otipu; spodnje celice so kratke, rizoidi nimajo obročastih zožitev. Celične stene so debe­le predvsem v spodnjem delu steljke. Stranske nitke so z navpično ali poževno celično steno bočno prirasle, po­gosto pod vrhom materinske celice. Obravnavamo vrsti Cladophora aegagropila in Cladophora echinus (tab. 3). Skupina - Repenfes Pritrjevalna celica je kratka; rizoidi so brez obro­častih zožitev. Celične stene so navadno tanke. Celice so po obliki valjaste ali rahlo kijaste; stranske nitke nastajajo vedno na končnem delu materinske celice in so pogosto nasprotno razvrščene. Obravnavamo ie vrsto Cladophora coelothrix{tab. 4). Znaki Cladophora coehthrix I. / II. i ffl. 50-100 IV. I n V. f VI. i va. rastejo tudi iz ostalih celic Tab. 4: Preglednica - Skupina Repentes. Tab. 4: Synoptic table: Repentes group. C i audio BATTf-LLI: PRISPEVKI K POZNAVANJ U MAKROBENTOŠKI H AL G SLOVENSKEG A OBALNEG A MORJA : 47-56 OPIS VRST Cladophora aegagropila (Linnaeus, 1753) Rabenhorst, Etim.: Gr. kiados veja, pherein nositi, ki nosi vejice (razrasel); aigos koza, agrios divji; pilos tlačena volna, klobučevina; Lat. pilus dlaka, las. Slov.: kiobčičasta kiadofora Itak: ciadofora egagropila Steijka je bogato in nepravilno razrasla, po otipu trda, visoka približno 3 cm. Barva je vedno temnozelena. Na trdno podlago je pritrjena z rizoidi, ki lahko sestavljajo pritrjevaino plo­ščico. Živi tudi na mehki podlagi (pesek, mulj) v obiiki gostih klobčičev. Stranske nitke so bočno nameščene pod končnim delom materinske celice z navpično celično steno. Ce­lice v spodnjem delu steljke so kijaste. Rizoidi lahko nastanejo tudi iz drugih celic steljke. Celične stene so debele (približno 20 pm) zlasti v celicah spodnjega dela steljke, v zgornjih celicah pa do 10 pm. Premer končnih celic je 20-70 pm, glavne nitke do 100 pm. Živi v manj slani vodi v bibavičnem in zgornjem obrežnem nadstropju. Vzorci so biii nabrani na postajah (2, 8, in 10) vedno pri izlivih sladke vode. Cladophora coeiothrix (Diliwyn, 1805) Kutzing, 1843 = Cladophora repens (j. Agardh) Harvey koilos votel; chilos trava, krma; thrix las Siov.: ripeča kiadofora |taLi ciadofora ceiotrix Steijka je grmičasta, bogato in nepravilno razrasla, visoka 4-8 cm. Na podlagi ustvarja spužvaste blazinice, Široke 2-4 cm. Iz glavnih nitk rastejo stranske, ki so ne­pravilno razporejene. Barva je temnozelena (posušeni osebki so rjavkasti), iz spodnjega deia glavne nitke ra­stejo številni tanjši rizoidi. Celične stene, ki ločijo stranske nitke, so vzporedne z osjo steljke. Mlade konč­ne nitke so številne in se vegetativno razmnožujejo. Celice so po obliki valjaste. Zlasti v spodnjem delu stelj­ke so celice krajše in kijaste. Končne celice so široke 50-100 pm. Celične stene so tanke od 1,5 do 5 pm. Rast je medcelična. Vrsta živi predvsem v senčnatih območjih biba­vičnega in zgornjega obrežnega nadstropja. Pogosta je v lužah bibavičnega nadstropja; živi na lupinah latvic. Vzorci so biii nabrani v Piranu (rt Madona) in pri Sečoveljskih solinah. Cladophora echinus (Biasoietto, 1841) Kutzing, 1849 = Cladophora cornea Kutzing Lat. echinus jež Siov.: ježasta kiadofora Itai,: ciadofora echinus Steijka je gosto nepravilno razrasla, po otipu trda. Ježasta kiadofora je temnozelena. Živi pritrjena na podlago ali prosto. Na rastišču oblikuje gosto zapletene blazinice kroglaste obiike, premera približno 6 cm. Rast je medcelična. Celice so običajno kratke in valjaste. Zlasti v spodnjem delu steljke so ceiice po­dolgovate in kijaste. Celične stene končnih celic so de­bele od 5,5 do 35 pm; stene osrednjih nitk pa do 55 pm. Premer končnih celic je 90-190 pm. Rizoidi nastanejo običajno bočno na spodnjem defu celic. Stranske nitke so nameščene na glavnem po­ganjku vsaka zase z vzporedno celično steno. Pogosta je v bibavičnem in v zgornjem obrežnem nadstropju na trdi podlagi ali kot epifit. Vzorce smo nabrali v laguni v Strunjanu. Cladophora feredayi Harvey, 1858 Etim,: Gr. kiados veja, pherein nositi; ki nosi vejice (bogato razrasel) Slov.: Feredayeva kiadofora Ital.: ciadofora di Fereday Steijka je pokončna, bogato grmičasto razrasla. Na podlagi ustvarja šopaste, travniku podobne, tvorbe, je svetlo - do temnozelene barve. Steijka je končno razras­la. Nove--celice nastajajo na končnem delu materinske ceiice s poševno celično steno, ki postane zeio hitro vo­doravna. Celice, zlasti v spodnjem delu steljke, so po­dolgovate in kijaste. Premer končnih celic je 30-40 jjm, spodnjih celic pa 1 20 pm. Celice imajo odebeljen vrh. Živi v senčnatih in valovom izpostavljenih območjih v bibavičnem in zgornjem obrežnem nadstropju. Vzorci so bili nabrani v Žusterni in v Piranu (rt Madona). Cladophora pellucida (Hudson, 1762) Kutzing, 1843 Lat. perlucidus prozoren, zelo svetel; per skozi + lucidus svetleč Slov.: prozorna kiadofora Itai.: ciadofora pellucida Steijka je pokončna, bogato češuljasto razrasla, po otipu je trda, visoka 4-10 cm. Na podlagi ustvarja šopaste, grmičaste tvorbe. Barva je temnozelena, tudi ko se posuši. Organizacija rasti je končna. Celice, zlasti v spod­njem delu steijke, so podolgovate in kijaste. Na konč­nem delu steijke raste 3-5 nitk, ki so razporejene bolj ali manj vretenasto. Ceiice so na vrhu rahlo odebeljene in daljše kot širše. Premer končnih celic je 100-150 pm. Premer osred­nje nitke meri približno 180 pm. Vsaka nova celica raste neposredno pod končno ceiico (apikalno). Na podlago je pritrjena z rizoidnimi celicami. Pritrjevalna celica je zeio dolga (3-4 cm) in široka 0,1-0,5 mm. 51 Claudi o BATTELli : PRiSPEVKS K POZNAVANJ U MAKROBEMTOŠKI H AL G SLOVENSKEG A OBALNEG A MORJA: ..., 47-56 Vrste Premer končnih Oblika rasti celic v pm C . aegagropik 20-70 medcelična C. coelothrix 50-100 medc.e lična C. echinus 90-190 medcelična C. feredayi 30-40 končna C. pellucida 100-150 končna C. prolifera 110-260 končna C. pseudopellucida 70-110 končna C. retroflexa 90-140 končna Insercija stranskih nitk navpična navpična navpična poševna ali vodoravna poševna ali vodoravna poševna ali vodoravna poševna ali vodoravna poševna ali vodoravna Oblika celic Celične stene kij a sta vaijasta, kijasta na spodnjem delu steljke vaijasta, kijasta na spodnjem delu steljke kijasta debele tanke debele v spodnjem delu steljke tanke kijasta tanke kijasta tanke kijasta tanke kijasta tanke Tab. 5: Splošna preglednica osnovnih lastnosti obravnavanih vrst iz rodu Cladophora. Tab. 5: General synoptic table of the basic characteristics of the dealt with species of the genus Ciadopbora. Živi v senčnatih in izpostavljenih območjih v biba­vičnem in zgornjem obrežnem nadstropju. Vzorci so bili nabrani pri Žusterni in v Piranu (rt Madona). Ciadopbora prolifera (Roth, 1797) Kutzing, 1843 = Conferva prolifera Roth. 1797 Lat. proles potomstvo, naraščaj; ferre nositi, imeti Slov.: bronasta kladofora JtaL: cladofora prolifera Steljka je pokončna v obliki gostih grmičkov, visokih 5-20 cm, po otipu je trda. Razrast je bogata. Barva je temnozelena z bronastimi odsevi, črno rjava, ko je posušena. Na podlago je pri­trjena z dolgimi črevastimi rizoidi. Razraslost je končna dvovejnata, trovejnata ali več­vejnata. Steljka ima na glavni nitki več stranskih nitk. Posamezne celice so večjedrne, vsebujejo mrežaste klo­roplaste in so obdane z debelo celično steno. Končne celice so rahlo kijaste in odebeljene na vrhu; premer je 110-260 pm. Celice spodnjega dela so bolj ali manj kijaste z zaobljenim vrhom. Rizoidi so črevaste oblike (imajo značilne zožitve po celotni dolžini) in izhajajo iz spodnjega dela spodnjih celic. V slovenskem obalnem morju je precej razširjena zlasti na kamnih in skalah bibavičnega in zgornjega obrežnega nadstropja v zaščitenih in senčnatih območ­jih. Živi tudi kot epifit na steljkah cistozir. Vzorci so bili nabrani na postajah 1, 2, 4, 5, 6, 9, 10 in 11. Algo uporabljajo v zdravstvu zaradi protibakte­rijskega in protivirusnega učinka (Bressan, 1986). Cladophora pseudopellucida Van den Hoek, 1963 Etim.: Gr. pseudos laž, nepravi Lat. perlucidus prozoren, zelo svetel Slov.: bleda kladofora Ital.: cladofora pseudopellucida Steljka je pokončna, bogato grmičasto razrasla. Na podlagi ustvarja šopaste, travniku podobne, tvorbe, visoke 5-10 cm. Barva je svetlo- ali temnozelena. Steljka je končno razrasla. Vsaka nova celica raste iz končnega dela materinske celice s poševno celično steno, ki po­stane vodoravna. Celice, zlasti v spodnjem delu steljke, so podolgovate in kijaste. Premer končnih celic je približno 70-110 pm; spodnjih celic pa 250 pm. Živi v senčnatih območjih v bibavičnem in zgornjem obrežnem nadstropju. Vzorci so bili nabrani pri Žusterni in v Piranu (rt Madona). Cladophora retroflexa (Bonnemaison, 1867 ex P.L. et H. M. Crouan,1852) Hoek ' Lat. relro nazaj, f!exus upognjen Slov.: lokasta kladofora Itaf.: cladofora retrofiessa Steljka nima pritrjevalnih organov (rizoidov), živi ne­pritrjena v obliki zapletenih klobčičev premera 1-2,5 cm. Pogosto živi zapletena na drugih rastlinah (zlasti se­menkah). Barva je temnozelena; čmorjava, ko je posu­šena. Razraslost je končna. Stranske nitke imajo značilno upognjeno obliko, po­gosto srpasto. Premer končnih celic je 90-140 pm in so rahlo razširjene na vrhu. Celice v spodnjem delu steljke so kijaste in široke približno 170-200 pm. Živi v bibavičnem in zgornjem obrežnem nadstropju v senčnatih območjih. Vzorci so bili nabrani med morskimi semenkami na postajah (1, 2, 6 in 9). Alga je zelo podobna vrsti C. prolifera in vrsti C. pellucida, od katerih se loči po tem, da nima rizoidov. Claudio BATTELU : PRISPEVKI K POZNAVANJ U MAKROBENTOÍKI H AL G SLOVENSKEG A OBALNEG A MORJA-47-5 6 RAZPRAVA I N ZAKLJUČK I nestrokovnjakom dostopen ključ za prepoznavanje 8 vrst iz rodu Ciadophora, ki živijo v slovenskem obalnem S člankom smo želeli bralcem ponuditi preprost, tudi morju, in jih predstaviti vsaj na morfološkem nivoju. VRSTA TRŽAŠK I ZALI V SLOVENSK O MORJE Ciadophora aegagropila +4 Ciadophora albida +1 +2, +3 Ciadophora battersii -+2 Ciadophora coelothrix 4-1 +2, 4-3, +4 Ciadophora dalmatica + 1 +2 Ciadophora echinus + 1 +2, +3, +4 Ciadophora feredayi + 1 +2, +3, +4 Ciadophora glomerata + 1 +2 Ciadophora hutchinsiae + 1 - Ciadophora laetevirens + 1 +2, +3 Ciadophora lehmanniana + 1 - Ciadophora linifornis + 1 +2 Ciadophora pellucida + 1 +2, +3, +4 Ciadophora proliféra + 1 +2, +3, +4 Ciadophora pseudopellucida -+4 Ciadophora retroflexa + 1 +2, +3, +4 Ciadophora ruchingeri + 1 +2 Ciadophora rupestris + 1 +2 Ciadophora sericea +1 +2, +3 Ciadophora social is + 1 +2 Ciadophora vagabunda + 1 +3 Legenda/Legend: + pojavljanje/presence, - odsotnost/ absence Viri/Sources: 1 (Giaccone, 1978), 2 (Matjašič & Štirn, 1975), 3 (Vukovič, 1980, 1981, 1982, 1984), 4 (to delo). Tab, 6: Preglednica, ki ponazarja pojavljanje vrst rodu Ciadophora v Tržaškem zalivu in v slovenskem obalnem morju. Tab. 6: Synoptic table indicating the occurrence of species of the genus Ciadophora in the Gulf of Trieste and in the coastal waters of Slovenia. Glede na to, da so predstavnice rodu Ciadophora Kützing, 1849, C. vagabunda (Linnaeus, 1753), van den ekološko izredno plastične, je proces določanja zaradi Hoek, 1953. Številke v oklepaju označujejo premer velikega polimorfizma zelo zapleten. To je osnovni raz-končnih celic v pm. log, zaradi katerega smo v našem delu podrobneje obravnavali le 8 vrst. ZAHVAL A Za boljšo ponazoritev zaključkov smo pripravili splošen shematski prikaz določevalnega ključa (si. 2), ki Posebno se zahvaljujem prof. dr. Tonetu VVrabru za ponazarja osnovne razločevalne znake, s katerimi lahko pomoč pri oblikovanju slovenskih imen alg. Iskreno se določimo 16 vrst iz rodu Ciadophora, ki so omenjene za zahvaljujem prof. dr. Giuseppeju Giacconeju z Uni­slovensko obalno morje. Poleg 8 že omenjenih obrav-verze v Cataniji (Italija) za pomoč pri določanju alg. navamo še naslednje vrste: Ciadophora albida {Hudson, Kolegu dr. Aleksandru Vukoviču z Morske biološke po­1778) Kutzing, 1843, C. dalmatica Kutzing, 1843, C, staje v Piranu se prisrčno zahvaljujem za pomoč pri laetevirens (Dillwyn), Kutzing, 1843, C. llnifornis Kut-zbiranju literature in za dragocene informacije o flori alg zing, 1849, C. rupestris (Linnaeus, 1753), Kutzing, 1843, slovenskega obalnega morja. C. sericea (Hudson, 1762), Kutzing, 1843, C. socialis 53 Ctatidio RATTELLI: PRISPEVKI K POZNAVANJU MAKROBENTOŠKIH AL G SLOVENSKEGA OBALNEGA MORJA:..., 47-5& ORGANIZACIJA RASTI STELJKE A) KONČNA Steljka brez rizoidov Steljka 7. rizoidi i Rizoidi nikoli črevasti Rizoidi črevasti Pritrjevaina celica dolga Pritrjevaina celica kratka (90-140) (100-150) (30-40) (70-110) (110-260) C. retroflexa C. pellucida C. fereaayi C. píeudopeflucida C. pro!item B) MEDCELIČNA tnsercija vodoravna ali poševna Insercija navpična Stranske nitke bolj Stranske nitke ali man j iste dolžine različne dolžine Stene tanke Stene debele in enostransko nameSčene na glavnih nitkah j (22-39) (20-30) (50-100) (nad 90) (pod 70) C. iiniformis C. sociatis C. coelothrix C. echinus C. aegagropila Nameščene medcelično Nameščene končno Si. 2: Shematski prikaz določevalnega ključa. Fig. 2: Schematic representation of the key for determination. Claudi o BATTELLI : PRISPEVKI K POZNAVANJ U MAKROEENTOÍKt H AL G SLOVENSKEG A OBALNEG A MORJA : ..., 17-56 A CONTRIBUTIO N T O TH E KNOWLEDG E O F MACROBENTHI C ALGA E O F TH E COASTA L WATER S O F SLOVENIA : GENU S CLADOPHORA (CHLOROPHYTA ) Claudio BATTELLI A. Serna Grammar School, Si-6320 Portorož, Med vrtovi 8 and Pedagogical Faculty Ljubljana, Koper unit., SÍ-6000 Koper, Cankarjeva 5 SUMMARY The paper deals with the occurrence of some of the most common species of the genus Cladophora Kützing (1843) in the coastal waters of Slovenia and presents a key for their determination. Apart from the works by Battelli & Vukovič (1995) and Battelli (1996), in which general characteristics and occurrence of species of the genus Codium in the coastal waters of Slovenia are presented together with a morphological key; there are no works in which algae of the Slovene coastal waters would be dealt with morphologically and accompanied with a suitable key. With this presentation of some of the species of the genus Cladophora we wish to acquaint nature lovers with the world of algae and to stimulate them in their attempts to recognize some of the most characteristic macrobenthic green algae inhabiting the coastal waters of Slovenia. Considering that the determination of individual species of this genus is onen very problematic even for the experts, we have decided to describe, in detail, only 8 of the 17 representatives of this genus, which have to date been recorded in our coastal waters. Apart from their description, a Slovene name for each of the species is suggested, which is something of a novelty in the Slovene marine algology. The specimens were collected in the intertidal and upper coastal level to the depth of 6-8 m from Debeli rtič in the north to the mouth of the Dragonja river in the south. They have been preserved as wet preparations in 4-5% forma line and as dry preparations in algarium. The paper presents general morphological, reproductional and ecological characteristics of this genus and, while describing individual species, their morphological characteristics, which served as a basis for the elaboration of the morphological key for their determination. The determination key is morphological, which means that mainly morphological features were dealt with as a basis for their identification (particularly the form of rhizoids, width of the end cells, form of the cells, organizational level of the cells, thickness of the cellular wall, etc.). The key is enriched with synoptic tables and drawings. The latter are schematic; their aim is to present the basic characteristics with which the studied samples are easier to identify. Data on two species which have not been referred to so far in respect of the algae of the Slovene coastal waters are also given, i.e. on Cladophora aegagropila and Cladophora pseudopellucida. Key words; genus Cladophora, key for species determination, Chlorophyta, occurrence, Slovenian coastal sea LITERATURA Accurti, G. 1858. Cenno sulle alge di Capodistria. Pro­gramma del ginnasio di Capodistria. Tri este, Lioyd Austr., 1-9. Battelli, C & A. Vukovič. 1995. Rod Codium Stackhouse (1797) v slovenskem obalnem morju. Annales, 7, 43-46. Battelli, C . 1996. Koliko vrst iz rodu Codium živi v slo­venskem obalnem morju ? Annales, 9,167-176. Bressan, G. 1986. Vivremo di alghe in futuro? Ovvero utilita e utilizzazione delle alghe. Vol 1. Trîeste, Villag­giodel fanciullo. Burrows, E.M. 1991. Seaweeds of the British isîes. Vol. 2: Chlorophyta. Nat. Hist. Mus., London, 189-199. Bussani, M. & A. Vukovič. 1987. Nekatere vrste ben­ toäkih aig v Parco marino di Mîramare pri Trstu. Hydrores, 4(5), 44 str. Cabioch, J. & j.Y. Flach. 1992. Guide des algues des mers d'Europe. Paris, Delachaux et Niestle, 231 str. Gîaccone, G . 1972-1973. Elementi di botanica marina II. Chiavi di determinazione per le alghe e le angiosperme marine del Mediterráneo. Pubbl. Ist. Bot. Univ. Trieste, serie didattica, 4-121. Gîaccone, G. 1978. Revisione délia flora marina del mare Adriático. Suppl. WWF 6/19,108-111. Hoek, C. Van den. 1963. Revision of the European species of Cladophora. Leiden, E.j. Brill, 248 str. Hoek, C . Van den, D.G. Mann & H.M. Jahns. 1995. Algae: an introduction to phycology, Cambridge, Univ. Press, 531 str. Claudio SATTELLL PRISPEVKI K POZNAVANJ U MAKROBENIOSKI H AL G SLOVE N 5KEG A OBALNEG A MORIA: 47-56 Marchesetti, C. 1893. ßibüografia botanica. Trieste, Tip. Lloyd Adr., 82 str. MatjašiČ, J. & Štirn, j. 1975. Flora in favna severnega jadrana. Pris. 1„ SAZU, Ljubljana, raz. 4, 19-23. Munda, I.M. 1992. Asociacije bentoških morskih alg severnega jadrana. Flora in veg. Slovenije. Zbor. povz. réf., 32-33. Murida, I.M. 1993. Changes and degradation of seaweed stands the Northern Adriatic. Hydrobioiogia 260/261, 239-253. Noailies, M.C. 1995. Les especes de Cladophora (Chlo­rophyta) les plus communes des côtes Nord-Finistere, région de Roscoff en particulier (France). Cah. Biol., Mar., 36, 81-121. Vukovič, A. 1980. Asociacije morskih bentoških alg v Piranskem zalivu. Biol. vestn., 28 (2), 103-124. Vukovič, A. 1981. Značilnosti bentoških združb v izolskem zalivu. Slovensko morje in zaledje, 4-5, 101­ 106. Vukovič, A. 1982. Bentoška vegetacija Koprskega zaliva. Acta Adriatica, 23 (1/2), 227-235. Vukovič, A. 1984. Prispevek k poznavanju flore morskih alg Slovenije. Slov. mor. in zaL, 7 (6-7), 187-193.