Državni zbor. Dunaj, 17. marca 1903. Prvo čitanje proračona za leto 1903. Namesto, da bi se bil proračun za teko5e leto dognal v letu 1902, kakor to storijo vse modro uravnane občine, se je začela obravnava o letcšnjem državnem proračunu še le v torek 10. marca. Koliko tednov in mesecev pa bo preteklo, da se državni proračun za leto ^903 konečno reši, se danes še pač določiti ne da. Ministrski predsednik dr. Korber je pač pri prvem čitanju izrekel željo, naj se razgovor o proračunu v proračunskem odseku okrajša, toda veliko vprašanje je, ali bodo vse stranke s tem tudi zadovoljne. H besedi se je za prvo čitanje oglasilo 50 govornikov, a k besedi jih je prišlo komaj le tretjina, izmed Slovencev edini dr. Ferjančič. Ta je vnovič dokazoval vse krivice, katere se godijo Slovencem pri raznih oblastnijah v jezikovnem obziru. V svojem govoru je rabil besedo helot, to je suženj, češ Slovenci smo nekaki sužnji Nemcev. Ministrski predsednik dr. Korber je spoznal za potrebno, da se je uprl tej trditvi in naglašal, da pri imenovanju raznih višjih uradnikov, ki med nami poslujejo, se vlada vedno ozira na lastnosti prošnjikov. Primorski Slovani. Zadnjič smo poročali, da sta poslanca Spinčič iz Istre in Biankini iz Dalmacije umaknila svoj nujni predlog le samo na zagotovilo dr. Korberja, da njima bo on oskrbel pri prvem čitanju državnega proračuna priložnost, da prideta k besedi. Nemške stranke so Korberja tudi vbogale in besedo sta dobila tudi Spinčič in Biankini. Spinčič je dokazoval, da obstoji res tajna pogodba med Avstrijo in Laško, vsled katere se je zavezala avstrijska vlada Slovence in Hrvate v Primorju zatirati, nasprotno pa pospeševati Lahe. Ker je Korber tajil obstanek takšne pogodbe, Je dokazoval Spinčič, da je res temu tako ter navajal razne vzglede. Kar zadeva n. pr. število prebivalstva v Istri se krči Stevilo Slovanov, a ono Italijanov vedno narašča. Leta 1851 so n. pr. v Istri našteli 333000 Hrvatov in Slovencev in samo 185.000 Italijanov. 40 let pozneje pri štetju 1. 1890 pa so naSteli 346.000 Slovanov in 294.000 Lahov. Po uradnih izkazih so se torej v 40 letih Slovani pomnožili samo za 13.000 duš, Lahi pa za 109.000. Pri zadnjem štetju 1. 1900 je Stevilo obeh narodov že enako. Črez kakšnih 100 let že ne bodo našli v Istri nobenega Slovana več. Veliko Stevilo različnih interpelacij je našteval Spinčič, katere so se vložile v državnem zboru, in v katerih se je dokazovalo kakšna krivica se godi vsled vladnega postopanja Slovencetn in Hrvatom v Istriji. V tej deželi je 17.000 slovanskih otrok, ki nimajo nobene šole, za 10 italijanskih otrok se že postavi posebna šola. Slovenci v Trstu zahtevajo že 20 let za svoje otroke slovensko ljudsko Solo zastonj. Tri četrtinke je kmečkega prebivalstva v Istri, a ne dovoli se mu nobena poljedelska šola. Vlada pač skrbi za italijanske in nemške šole v Primorju, nikakor pa ne za slovenske. Tako so vstanovili Nemci v Škednju pri Trstu nemSko zasebno šolo, in cesarski namestnik v Trstu ji je takoj obljubil državno podporo. Kaj pa dobijo Slovenei in Hrvatje? Da smejo stati pred vratmi kot berači in k večjemu pčbirati drobtine, ki tujcem padajo z mize. Dalmatinski poslanec Biankini je navedel raznih dogodkov, ki utrjujo prepričanje, da res zgoraj omenjena tajna pogodba med Avstrijo in Laško obstoji. Vse povsod nadvladujejo Vlahi. Sramota in žalost morata domoljubu trgati srce, ko vidi da od Stvarnika bogato obdarovana Dalmacija prosi drobtin iz tujih rok, Tega Hrvati niso zaslužili, om Hrvatje, ki so na morju in na suhem tolikokrat prelivali svojo junaško kri za državo, v kateri hočejo ostati in uživati vse pravice, katere zavživajo drugi narodi. Hrvatje in Slovenci tudi ne potrebujejo naukov od vlade, kako naj ljubijo svojo domovino in vladarsko hiSo, ker te čednosti so dokazali stokrat v krvavih bojih. Take opomine in nauke naj vlada pošilja na druge naslove. Slovanska zreza. Ta klub je imel pretečeni teden sejo, v kateri so se razmeram primerno spremenila društvena pravila. Namen kluba obstoji v svobodnem razvoju države in njenih narodov na krSčansko demokratičnem temelju. Politične pravice ljudstva naj se razSirijo na podlagi sploSne volilne pravice. Naj se uvedejo potrebne spremembe na korist kmečkemu, obrtnemu in delavskemu stanu. Vsakemu narodu se ima zagotoviti enakopravnost. Velika skrb dr. Pommerja. Dr. Pommer je vložil interpelacijo zastran kmetijske zadruge na Rečici. Skrbi ga namreč, da po njegovih opazkah ta zadruga ravna nepostavno in prodaja blago tudi neudom. Vprašal je torej vlado, kaj hoče storiti, da se kaj takega ne bo več zgodilo? Prihodnjie bo najbrž vložil ta, za Slovence preskrbni mož, vprašanje do vlade: ka| namerava vlada storiti, da ne bodo spodnieStajerski Nemči več prodajali svoje robe Slovencem? EoroSki Nemci se jezijo, ker je ministrstvo dalo dovoljenje kaloliškim Nemcem na Koroškem, da so si smeli osnovati lastno trgovino s knjigami v Celovcu in si celo napraviti knjigotržno poddružnico v Wolfsbergu. Dobernig in Derscbatta napadata naravnost ministrstvo za notranje zadeve, ker ie to pravico dalo celovškemu Skofu, deravno so oporekali: mestni urad v Celovcu, trgovinska zbornica za Koroško in deželni predsednik v Celovcu. Dobernig se boji za obstanek liberalnih knjigarn in pa, ker se bo vsled katolisk« knjigarne po deželi širil strašni klerikalizem. Vidi se, kako se bojijo liberalci za svoje gospodstvo. Nnjni predlog poslanca g. Žičkarja. Polja prebivalcev tržke občine Planina so bila tekom ve6 let upostošena po razlifcnih uimah: 1. 1893. po to6i, od mraza 1. 1894., zopet od toče v juniju in avgustu 1. 1896. L. 1896. se je utrgal oblak, 1. 1900 je pobila toča. Občina je dobila samo enkrat državno podporo in sicer L 1901 se je razdelilo žito. Pa vse te uime so malenkostne v primeri z nesrečo 1. 1902. V spomladi 1. 1902 je uničil hud mraz vse sadje; mokrotno in mrzlo vreme po leti 1. 1902 je zabranilo rast spomladne setve, posebno koruze. Kar je Se pa oatalo, pokončal je zgodni jesenski mraz v septembru. Na ta način žuga prebivalstvu lakota. Ljudstvo je upalo, da bo v jeseni s pifclo žetvijo vendar le izhajalo. Toda iz zrnja ni bilo nič moke, ampak večinoma otrobi. Še le zdaj 80 sklenili, da prosijo po meni od države pomoči. K temu je bilo prebivalstvo tudi prisiljeno iz naslednjib vzrokov: cena žita, posebno koruze, glavnega živeža ondotnega prebivalstva, je močno poskočila ter še zmeraj raste. Ljudstvo nima nobenega zaslužka; posestniki, ki so že tako zelo zadolženi, bi se morali še bolj zadolžiti, da bi zamorali prežiseti svoje družine. Vsled teh okolnosti se izselujejo mladi dela zmožni prebivalci obeh spolov, ter iščejo zaslužka v mestih, v tovarnah in rudokopih; samo starejše osebe in otroci ostanejo doma. V -jadnjem desetletju se je zatoraj prebivalstvo tržke občine Planina za trinajst oseb zmanjialo. V posebni prošnji, katero je odposlala tržka občina 11. marca 1903 pod št. 201 na c. kr. notranje ministrstvo je imenoma navedeno 29 posebno težko prizadetih posestnikov. Uradno določena škoda znaša 1. 1902 9200 K, dolgov je 30.400 K. K odpomo6i je potrebno najmanj 4600 K. Na podlagi tega stavijo podpisani sledeči predlog: Visoka zbornica naj sklene: C. kr. vlada se pozivlje takoj potrebno ukreniti, da se odpomore od slabe letine prizadetim posestnikom tržke občine Planina, ter se uteši s kolikor mogoče nujno zdatno odpomočjo iz državnih dobodkov velika beda prebivalstva. V lormelnem oziru se predlaga, da se ta predlog v smislu § 42 poslovnega reda brez prvega branja takoj izroM odboru za uime, ki naj o istem obravnava ter predlaga. — Dunaj, 13. marca 1903. „ Žičkar in 22 tovarišev.