Leto I.

V Trstu dne 1. Maja 1908.

Cena tej št. je 10 vin.

St. 18.

Izhaja v Trstu vsak
- petek popoldne

Uredništvo in upravništvo
ulica Boschetto št. 5. II. nad.
= Telefon št. 1570  =

Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem.


Posamezna številka

===== 6 vin. =====

Inserati po dogovoru.
Naročnina za celo leto
4.20 K., pol leta 2.10 K.,
četrt leta 1.05 K. - Ino¬
zemstvo več poštnina

Prvi majniK
1908 .

Vera v končno zmago bratstva,
enakosti in svobode oživi v nas na
današnji dan, ko se ozremo v pre¬
teklost in se radujemo nad izvrševnim
delom vedno naraščajoče socialistične
družine.

Kar nas letos veseli ni morda šte¬
vilo zastopnikov, ki jih je poslalo de¬
lavstvo v državni zbor, tudi ne šte¬
vilo glasov, ki smo jili dobili pri raz¬
nih deželnozborskih in mestnih volitvah.
Ampak radujemo se nad vsemi zma¬
gami delavstva, in se veselimo nad
rastočim številom sobojevnikov velike
človečanske ideje, ki se zbirajo pod
prapor jem solnčne bodočnosti. Veseli¬
mo se, ko se ozremo okrog in vidimo,
da se razširja socialistična ideja vsled
naše racijonelne in intenzivne agitacije
med vse kroge današnje družbe.

Radujemo se, ko vidimo, da je
ravno socialistična ideja, ki vspodbuja
delavstvo do duševne samonaobrazbe,
ki ga napravi sposobnega razpravljati
o najvažnejših splošnih koristi tudi v
krogih drugih strank, ki so začele
spoštovati in jemati v poštev tudi nje¬
govo besedo, tudi njegovo voljo.

In končno se veselimo s zadošče¬
njem, ko vidimo ustanavljati se nove
skupine delavske solidarnosti iz katerih
se poraja toliko vstrajnih, neutrudljivih
značajev, toliko pogumne in veliko¬
dušne mladine v srcih katere gori
mogočno hrepenenje po zmagi pravice
nad krivico, po zmagi resnice nad
lažjo.

Toda ravno tako, kakor se na da¬
našnji dan veselimo zmag in na¬
predka, se moramo spominjati tudi
krivic, ki se nam gode, spominjati se
moramo še neizvojevanih pravic in
letošnji prvi majnik bodi dan, ki ga
praznujemo v svrho zmage splošne
in enake volilne pravice za de¬
želne zbore in mestne zastope,
v svrho zmage osemurnega de¬
lavnega Časa in v svrho zmage
splošnega zavarovanja za sta¬
rost, preskrbe vdovam in zava¬
rovanja proti nezgodam na delu
in na polju.

V imenu teh treh zahtev praznu¬
jemo letošnji prvi majnik.

Delavstvo hoče vedeti kako se
opravlja deželno in občinsko imetje.
S svojo solidarnostjo, si je izvojevalo
splošno volilno ' pravico za državni
zbor. Če je zrelo za državni zbor,
mora biti zrelo tudi za deželne in ob¬
činske zastope. Enake dolžnosti, enake
pravice. Tedaj ven s splošno vo¬
lilno pravico za deželne in ob¬
činske zbore.

Delavstvo potrebuje počitka in raz¬
vedrila, potrebuje časa v svrho izo¬
brazbe in hoče zmanjšati armado pri¬
siljenih brezposelnih. Družba sama
nima nobene koristi ako se uničuje
delavne moči v dolgotrajnem in na¬
pornem delu in delavstvo nima nobene
koristi zgubljati v predolgem in pre¬
napornem delu svoje moči v prid
malega števila gospodarskih privile¬
girancev; zato zahtevamo kot najdaljši
osemurni delavni čas!

Delavstvo ima pravico živeti, tudi
kadar mu opešajo moči in ne more
vsled starosti več delati. Ko postane
star ga pa delodajalec vrže stran,
kakor izprešano limono. Prepusti ga
usmiljenju drugih tovarišev in prepusti
ga smrti. Pravico do življenja imajo

tudi vdove delavcev in pravico do
življenja ima tudi delavstvo, ko vsled
nezgode na delu je zgubil del svojih
delavnih moči. Mezda današnjega de¬
lavca je komaj zadostna za vsakdanje
potrebe. Nesmiselno je zahtevati od
njega, da bi si odtrgal od ust sedaj
in prihranil za starost, za vdovo in za
nesreče. Zato je ena najvažnejših
naših zahtev, ki jo hočemo izvojevati:
Splošno zavarovanje za starost,
in zoper nezgode na delu in
na polju.

Tudi na polju, kajti mali kmet je
ravno tako potreben zavarovanja kakor
delavec.

Naložili so nam dolžnosti, zahte¬
vajmo tudi naše pravice polagoma eno

za drugo do končne popolne zmage
pravice nad krivico.

Živel prvi majnik!

Živela splošna enaka volilna
pravica za deželne in mestne
zastope!

Živel osemurni delavni čas!

Živelo splošno zavarovanje za
starost, preskrba vdovam in
proti nezgodam na delu in na
polju!

Živela mednarodna socialna
demkracija!

‘Delavci! Sodrugi! Somišljeniki!

Delavski List“

Ura na Oljski gori.

Ura presenečenja — kdo je ne pozna?

Tudi Krist zavzet v svoji misiji ji ni
izostal. Tisti večer na Oljski gori, ki bi
naj bil poslednji njegovega agitacijskega
življenja, ga prešinja bol. Žalosten postaja
in boječ : Žalostna je moja duša do smrti.
In trikrat ponovi molitev: «Oče, če je
mogoče, vzemi ta kelih od mene...* Narav¬
nost pretresujoče in na nekak plastičen
način, pa pripoveduje o tem evangelist
Luka, ko pravi: «Smrtni strah ga začne
spreletavati in vedno tesneja je bila njegoVa
molitev, njegov p6t pa mu je, padal na
zemljo, kakor krvave kaplje.*.

Ko sem pred 20 leti stopil v socialno
demokracijo sem ravno zapustil latinske
šole. V nemški nalogi zrelostnega izpita sem
tudi jaz, kakor je navada, pri tujih, čitiva-
želj nih gimnazijcih, ki pregleduj o in prebrskaj o
vse knjige, opeval, razvem Sokrata, Brata,
Glracčha, tudi Jezusa iz Nazareta, kot
prvoboritelja za svobodo in oznanjevalca
novih časov.

Motile pa vedno so me one vrstice v
evangelju, kajti nevstrašenemu zanikovalcu
vsega obstoječega, ne pristoja tako prese¬
nečenje in strah. Delovala je pač mladost
in navdušenje, ki se tukaj vrti češ, da se
mora poditi od zmage da zmage in kar
naenkrat pasti — prihiteti v bliššu potem,
ko se je živelo in vživalo v blesku.

Tudi jaz in vi vsi bojevniki ste okusili
marsikatero uro na Oljski gori v vsej njeni
grenkobi....

V sredi boja smo.

Naprej in naprej! Dan in noč, leto za
letom še dela za stranko. Dela je vsake
vrste. Podrobno, površno v velikih de¬
monstracijah, delo po časopisju, kjer se
govori tisočerim, delo po zakotnih shodičih,
da. se sem in tje pridobi stranki jednega
ali dva nova delavca; pri rokah je delo
proti sovražniku proletarijata, delo, dušiti
nemir in zavist v lastnih vrstah.

Počuti se že še, da ni zastonj, da leze
naprej; uspehi se pokažejo z leti, zmage
pri volitvah, na novo pridobljena sredstva,
podreti zidove priviligirancem in napeljati
nove pritoke v najbolj zapuščen del dru¬
žabnega organizma. Ugled stranke delavstva
raste, veča se pa strah pred nami in tem
hujša je jeza in srd proti naraščaju stranke;
— vsekakor dobro’ merilo za na§.

Vedno dalje! Zmiraj naprej! Tupatam
se nam vtihotapi blamaža, celo udarec ali
sunek od zadej ne izostane. S ponovljeno
energijo in s podvojeno močjo še krepkejše
napademo razburkane valove: naprej! In
gremo naprej! Kriza je končana, spet je
košček sveta več naš. V ljutem hoju se
niti ne opazi, da je človek utrujen, na
smrt izmučen, da je sveča že prižgana in
da bo kmalu dogorela, se niti ne opazi.
V boju je pač, kjer se človek more vese¬
liti zmag. Sicer jih je zelo malo, ki bi
uživali veselje življenja, ker so vse, tudi
sleherno telesno mišico posvetili boju; a
tem večja je potem radost nad to prido¬
bljeno stavko, nad ustanovitvijo tega časo¬
pisa ali one organizacije.

Stranka se veča in postaja močneja. V
boju, pijani zmage, vidimo le, kak narašča
naša bojevita četa.

«No, naprej gremo* pritrdava od znotraj,
in vriska se od prenapetosti.

Toda v najlepših trenutkih pridrvi temna
ura, ura, ko je človek kakor na Oljski
gori. Ravno po pridobljeni zmagi je, ko
postaja žalosten in boječ, zraven še pa
zaspanost nekaj pripomore. In v tej, ta-
korekoč usodepolni uri presenečenja, se
naj primerja število pripadnikov velikan¬
skemu številu topoglavih in indiferentnih,
ki se še niso zganili z mesta. Primerjajmo,
in prepričali se bodemo, da bi bil največji
shod teh, le izmeček par valov svetovnega
morja. Koliko pridobljenih, se spet pora¬
zgubi. Neprenehoma prihajajo nove mase
nezavednega proletarijata sem s kmetov v
delavska predmestja, katera smo skoraj
pridobili. Vsak dan se mora pričeti jedno
in isto delo z nova; — na vsakem shodu
se opazi tuje obraze, pričeti se mora spet
z A B C.

POGUM.

Kaj si? Fantom? Izrodek domišljije?
Stvor demona, ki čuje nad menoj,
odkar mladost samotna moja klije,
odkar v daljine pogled sili moj?

Iz mesta grem z večernimi mrakovi,
čez polje pred menoj hitečimi ...
na moji levi, tam Leže grobovi,
temno leže nad vami spečimi...

Spi car-ponos, spe misli do neba,
in vsa bodočnost, v kali započeta,
nedozorela in nikdar požeta,
oči pogum in vroča kri srca,

ki ni prineslo svoje zadnje žrtve
še na oltar...

Ah vse — kot za gobami zarje mrtve,
ah vse — ne dvigne več se vse nikdar?.

Zarotil sem tvoj grob:  « Ti temnousti,
odkrij skrivnost mi smrti in življenja  —
kar pod teboj se še boji trohnenja,
umreti noče, pod nebo izpasti!  »

In dvignila se senca je visoka
iz groba tvojega, temna do zvezd,
in kot bila je bela njena roka,
spoznal sem jo — ime ji je: Bolest.

In šla sva, kjer najtišja je tihota
polja in naj svetlejši čar noči,
pogledal tuje njene sem oči,
spoznal sem jo — ime ji je: Samota.

In šla sva, kjer je luč pregnala mrak,
in bil je množic valujoči šum,
in kot je samosvoj bil njen korak,
spoznal sem jo  — ime ji je: Pogum.

Oton Zupančič.

Iz knjige Cez Plan k

DELAVSKI LIST

Povsod novi Faraon, ki ne pozna Jožefa.

V boju se je videlo kreposti sobojevnikov,
njihovo junaštvo, darežljivost in navdušenost;
a ob uri na Oljski gori je videti le njihove
slabosti. Opazuje se križe in težave tepta¬
nih, raztresenosti brezpametnih. Ko se
vrača človk pozno v noč z dela za stranko
domov, mu vdarja neprijeten vzduh (čad)
iz temnih, nizkih beznic. Tukaj zapravljajo
čas, denar in zdravje. Potemtakem seveda
nimajo, 'sredstev in časa za kakšno knjigo,
za gledišče ali za kak umetniški večer, za
svojo organizacijo, za svoj časopis. Po ce¬
stah, ki vodijo do fabrik pa se naleti na
delavce, za katere se bojujemo, ki z ne¬
kakim ponosom drže v rokah časopiis
svojega nasprotnika, ali pa take, ki kar
na cesti prodajajo svoje prepričanje.

To so dokazi, ki nam služijo in nam
namigavajo: odpreti slehernemu delavcu
oči; a vse je zastonj. In pri teh razmerah,
kjer se «hočeš ali nočeš* povprašaš: Li
ni vse zastonj ni brez potrebe? Kako
strašno počasi gremo naprej? kako malo
smo še prekoračili in koliko še imamo?
Bo-li mogoče napraviti iz sedanje neznatne
manjšine, mogočno večino? Kje je za pri¬
tisniti, da se bo blagotvoreče vzgojilo.
Bi-li ne bilo boljše prenehati obupajoči
boj v tem kritičnem času in porabiti svoje
moči zase in za svojo družino?

To je ona mračna ura na Oljski gori,
ko postaja človek otožen in boječ ter mu
od strahu, da je zgrešil svoje življenje, pada
pot, kakor krvave kaplje. To je ona temna
ura - presenečenja, ko obupa agitator nad
samim seboj in nad ljudstvom tako daleč,
da je njegova duša žalostna do smrti....
Potem pa, ko se gre po cestah in se ogle¬
duje izpite obraze delavcev, ko se vidi
blede in bosonogo otroke, ko se opazi
obraze bolehajočih mater, ko se toži
o stiski, draginji, o bolezni in smrti, ko
se dobi pri njih kakšen časopis kapitalistov,
kjer se zasramnje in blati delavce, ki
stavkajo za boljši grižljaj kruha, ko se
človek spomni na te svetovne reditelje kakor
so država, cerkev, šola, pravosodje in
in vojaštvo, ki posezajo po delavčevih pra¬
vicah in zahtevah, se še-le zasledi prave
gromade revščine in še zraven glad, celo
morje nesreč, tedaj se še spozna krivico
kapitalistične družbe, ki pa vedno skrbi
za svoje lastne junaške čine iz rok delavca,
sužnja.

Ko bi nas ne bodrila nekdanja darež¬
ljivost, bratstvo in drugo, ko bi nas ne
oživljala vedno sveža moč socijalizma, bi
bili že davno padli. Kar pa se je storilo
vkljub vsem zaprekam, nas navdušuje, da
se ne smemo plašiti; S podvojemo silo
lahko obrnemo današnjo krivično svetovno
uredbo.

Zginile bodo mračne ure žalosti in obupa
na Oljski gori: kupo življenja bomo iz¬
praznili in naj si bo grenka ali sladka¬
ne smrtni pot in bojazljivost, temveč pot
dela za proletarijat naj pada na zemljo; če
bo pa kapljal krvav, bo začelo na istem
mestu poganjati in rodilo bo sad....

Mvmila je ura na Oljski gori  — ker
boriti se je treba naprej!

Mihael Schacherl.

a n .--T3—h— p—13

Robna in troškovna vrednost

kot tvoriteljici menjalne vrednosti.

Danes vlada v produkciji posebna po¬
slovna oblika. Družba nima nikakega pro¬
dukcijskega načrta. Producira se v svrho
izmenjave in ne potrebe. Način izmenjave
tiči v lastnostih produktov.

Če abstrahiramo od različnih form, ki
branijo na prvi pogled spoznati bistvo in
povod izmenjave, vidimo, da se izmenjava
produktov opira na razmerje med ljudmi.

Meščanski ekonomi trdijo, da dandanes
izmenjavo in njen način določuje razmerje
med produkti. S tem se produktom nekaj
pripisuje, kar v resnici ne obstoji. To na¬
pako meščanskih ekonomov je spoznal prvi
Marks. Imenuje jo fetišizem blaga; tudi
kapital nosi značaj fetišizma. V družbi
privatne lastnine zadobi izmenjava produk¬
tov, lice, kakor da to izmenjavo določuje
razmerje med produkti, med tem ko se je
izmenjava v prvotnem komunizmu določala
po razmerju med ljudmi.

Produkcija je slonela na drugi podlagi:
bila je stvar družbe in ne posamnika. Ce
je produkcija družabna zadeva, se določa
po potrebi. Če tega ni, je produkcija po¬
trebna samo radi izmenjave.

Brez zasebne lasti ne more biti produk¬
cije, ki bi imela za cilj kaj drugega nego
izmenjavo in tej sledeče profite. Pogoj
današnje kapitalistične produkcije je torej
zasebna last. Iz tega nujno sledi premoč
kapitala nad delom. Človek je v ustvarjanju
družbe pozabil sam nase, odnosno njegova
volja ni bila obsolutna.

Blago se izdeluje v svrho izmenjave.
Čemu se producira? Radi potrebe. Da se
utešč človeške potrebe, ki so prirojene ali
pa pridobljene, se producira. To bi bilo
potrebno, naravno.

Vsako blago mora imeti torej rabno
vrednost. Nemogoče je izmenjati produkt,
ki ima samo za producenta vrednost. Da
se produkti morejo izmenjati, je nujno, da
so isti koristni za vse druge ali pa vsaj
za gotovi del ljudi. Če je produkt, ki sem
ga pridobil, zame koristen in potreben,
tedaj pravimo, da ima zame rabno vrednost.

Ta rabna vrednost pa se določa po fi¬
zičnih lastnostih produktovih. Vsako blago
poseduje rabno vrednost, kajti blago, ki
nima rabno vrednosti, ne more biti predmet
izmenjave, če nočemo ponižati izmenjave
do nezmisla.

Nasprotno pa moramo vedeti, da ni vse
blago, kar ima rabno vrendnost. So dobra
(Giiter), ki imajo rabno vrednost, pa vendar
niso blago ali produkt dela.

Divjačina v gozdu, ribe v vodi, rastline,
sadovi — vse to so dobra, imajoč rabno
vrednost, ki pa lahko obstoje in se raz¬
množujejo brez človeškega dela. Ta dobra
so nepremična, dokler divjačina ni ujeta
ali rastlina ni utrgana; tudi ta dobra niso
nastala radi izmenjave; to torej ni blago.

Blago se imenuje samo ono, kar je bilo
produciranega v izmenjavo ali pa se je
pozneje določilo za izmenjavo.

Razmerje, v katerem se blago izmenjava,
ustvarja menjalno vrednost. Vsemu blagu
je določena neka podlaga, ki jo v življenju
zovemo vrednost = vrednost blaga.

V blagu, katero se menja, mora biti
nekaj skupnega z blagom, s katerim se
menja. Ta skupnost mora biti radi prime¬
rjanja produktov. Oba produkta morata
biti enake vrednosti.

Povod izmenjavi dajejo različne lastnosti
različnih dober. Če bi imela vsa do ra
jednake lastnosti, bi odpadla vsaka izme¬
njava. Torej radi različnih dober se blago
izmenjava kot rabna vrednost.

Da se najde vrednost blaga, ne smemo
gledati na njega rabno vrednost. Ce ne
upoštevamo rabne vrednosti, nam ostane za
cenitev blaga samo še en pot.

Blago ceniti kot produkt človeškega dola.

V blagu, kjer je skrito človeško delo,
moremo iskati le eno vrednost. Pregledati
je treba množino dela, ki se je potrebovalo
za ustvaritev produktov. S tem, da smo
konstatirali množino dela v blagu, še nismo
našli vrednosti blaga. Sedaj je treba ceniti
to v produktu vteleseno delo.

Marks pravi, da se delo meri po času,
ki se ga je potrebovalo za ustvaritev pro¬
dukta. Čas je torej najpoglavitnejša stvar.

Pri tem si lahko mislimo: če se delo
meri po času, se pripeti, da imajo produkti
enih in istih lastnosti različno vrednost.
En delavec dela hitreja, drugi počasneje.
Težko je dobiti dva delavca, ki bi eno in
isto delo v istem času dodelala.

Toda tu ne smemo prezreti: če govorimo
o delu, se ne smemo ozirati na individualno
delo, temveč na družabno delo.

Marks pravi povsem jasno: «Skupna

delavna moč družbe, ki se zrcali v vred¬
nosti blaga, velja tu kot ena in ista člo¬
veška delavna moč, če tudi obstoji iz
številnih individualnih delavnih moči. Vsaka
teh individualnih delavnih moči, je ista
človeška delavna moč kakor ona, dokler
ima značaj družabne povprečne delavne
moči, in kot taka potrebuje v produkciji
blaga tudi le povprečno potreben ali dru¬
žabno potreben delavni čas».

Iz tega moramo logično izvajati, da z
zvišanjem produktivne moči dela, pada
družabno potrebni delavni čas in ž njim

— vrednost.

Ricardo, ta duhoviti učenec Adama Smitha,
je prvi spoznal, da se blago ceni po delu,
ki je skrito v produktu. Marks pravi, da
je Ricardo prezrl družabni značaj dela, ki
je skrit v vrednostni formi blaga. To pa
je bil povod, da meščanski ekonomi niso
zasledili fetišizma blaga.

Blago se izmenjava raditega, ker je raz¬
lično. Če ta stavek razširimo, moramo reči,
da je človeško delo oni element, ki ustvarja
realno vrednost. To pa daje povod pro¬
dukciji.

Povod, da se blago kot rabna vrednost
lahko izmenjava, daje kvalitativno različno
koristno delo, kot vsebina blaga.

Iz vsakdanjega življenja vemo, da je blago
kot vrednost kvantitativno različna.

Ker je rabna vrednost blaga različna,
se blago izmenjava kot realna vrednost

— na di ngi strani pa se blago radi vred¬
nosti izmenjava. Vrednost blaga se torej
ne določa po kvalitativnem delu, temveč
splošno po tem, koliko življcnske moči se
je izdalo za produkt, po primeri poedinca.

Marks je torej upravičen reči: Delo ni
edini izvor bogastva.

Če raste produktivna moč dela radi
novih iznajdeb in jednakega, raste tudi
bogastvo, ki pa je v kapitalistični družbi
s pomočjo zasebne lasti le v prid posam-
nikom — imetnikom proizvajalnih sredstev.

Sestava vrednosti blaga odgovarja pro¬
dukciji njegovi. Razločevati moramo torej
med menjalno vrednostjo blaga pri pro¬
dukciji za prodaj in menjalno vrednostjo
pri drugačnem produkcijskem načinu.

Ponavljamo še enkrat: 1. Fetišizem blaga
je, da se v meščanski kapitalistični družbi

na prvi pogled vidi, kakor da bi pri iz®,,
nj a vi blaga odločevalo razmerje med pro .
dukti in ne, kar je v resnici razme*
med ljudmi. — 2. Ce se kaj zdela, prod J
čira, to ni blago. Sele če ga hočemo i,
menjati, postane blago. < loveska volja
nima kot taka na to nikakega .direktnega*
vpliva.

Menjalna vrednost je produkt dodatne i
troškovne in anticipativne rabne cenitve. ;

Oba menjalca sta troškovni vrednosti
in rabni vrednostni cenitvi jiodvržena.

Tržna cena je viden nasledek posredujoče
po denarje merjene troškovne in rabne
vrednostne cenitve.

Vsaka izmenjava dveh dober (samo on a
dobra, ki imajo vrednost, morejo biti pred.
met izmenjave; dobro brez vrednosti ne
more v ekonomičnem ali pravnem oziru
imeti veljave) sc more vršiti le po posre-
do vanju nekega splošnega ekvivalenta. V
tem splošnem ekvivalentu morajo biti spojene
druge vrednosti blaga.

Menjalna vrednost je pomen dobra, ki
je vsled praktične menjave od menjajočih
pridejana dobru z ozirom na provzročene
troske in dobiček.

Menjalno blago mora imeti dva glavna '
predpogoja v sebi: Produkt, kije  namenjen <
za izmenjavo, mora imeti rabno vrednost
za one, ki teh produktov nimajo, in me- j
njajoči stranki morata biti zasebni lastnici
menjalnih predmetov.

Napačna je misel, da so ljudje začeli
izmenjavati, ker so bili privatni lastniki.
Obratno je res: Ko so ljudje pričeli zde-
lavati blago, to je producirati v svrho
izmenjave, je postala zasebna last nujna,
potrebna.

Če kdo producira več, nego potrebuje,
tedaj ta nadprodukcija izgubi rabno vred¬
nost za posestnika tega delavnega produkta.
To nadprodukcijo utemeljuje zasebna last.
Izmenjava produktov je postala potrebna
in utemeljena, ko produkcija ni bila več
družabna zadeva.

S tem, da se niso izmenjavali samo
produkti, ki so segali črez lastno potrebno
rabno vrednost, temveč da se je črez lastno
potrebo izdelavalo v svrho izmenjave, je
postalo razmerje, pod katerega vplivom se
blago izmenjava, vedno bolj odvisno od
produkcijskih pogojev.

Obenem se je pokazal razloček med
rabno vrednostjo in vrednostjo. ~

čim več delavnih produktov se izjn-e-
minja v blago, toliko bolj raste izmenjava
blaga. Razvoj izmenjave se veča, čim večja j
je produktivnost dela. V tem postaja splošni
ekvivalent nujen.

V začetku je izmenjaval vsak to, kar j
ni potreboval, z onim, kar je imelo zanj
rabno vrednost. To je bilo enostavno. Toda j
če je A, ki je bil krojač, potreboval kruha j
je šel k Bju, ki je bil pek. B pa je imel
dovolj obleke, in zanj produkt Ajev ni
imel rabne vrednosti. Dobiti se je moral
neki splošen ekvivalent, neka forma, po
kateri se je različno blago primerjalo —
kot vrednost.

/a ta sjološni ekvivalent se je potrebovala
sedaj ena, sedaj druga vrsta blaga.

Naposled so se pojavile drage kovine.
Nastal je denar, on je nastopil kot blago
proti blagu. Bil je poosebljenost človeškega
dela. Zlato in srebro sta si za stalno pri-
dobda monopol, da služita kot splošni
ekvivalent.

Donai je iz teh kovin. Ker je denar i
splošni ekvivalent in je torej v njem ob-

Narodnjaštvo.

Ce premišljuje vseh narodnih čutov vnet
Slovenec položaj našega naroda, se mora
njegovi mehki duši razodeti bridka resnica,
da je organizacija naroda še nad vse po¬
manjkljiva. Za najvažnejše zadeve nimamo
krvavo potrebnih instanc. Rad priznam, da
sc j c že marsikaj zboljšalo izza dobe splošne
nevezanosti; dobili smo poklicane faktorje,
ki določajo narodnemu življenju smer ter
dele blagoslove in izrekajo anateme. Ven¬
dar pa nas dovaja navadno, vsakdanje živ¬
ljenje še vsak hip na razpotja, ob katerih
stoje dvomi kakor žugajoče pošasti, da
strepeče srce in se .skali jasno oko.

Prijatelji, izrecimo odkritosrčno besedo
priznanja: Komu se še ni zgodilo, da ni
vedel, če sme, ali ne sme, ali naj se obrne
na desno, ali na levo, ali pa nazaj?

Recimo: Človek čita knjigo domačega
ali tujega pisatelja. Kdo mu povč z neo-
vržno v  kompetenco, če mu sme ugajati ali
ne ? Čitatelju se morda zdi vsebina bogata,
krepka, oblika umetniška. Toda kje je fo¬
rum, ki razsodi, če je tako dozdevanje do¬

voljeno? Kadar dobim v roko Cankarjevo,
Zupančičevo, Medvedovo, stvar, še upam,
da mi povedo kritike v časopisih, kaj in
kako. A kaj naj počne ubogi bralec ali
bravec, če si nasprotujejo recenzije kakor
pes in mačka? Da postavi Aškerca „Slo-
venec“ med paralitike ali med roparske
morilce in da mu „Narod‘ položi lovorjev
venec na glavo ter degradira pred njim
Homera in Goeteja, Byrona in Dostojevs¬
kega, vemo a priori. Bolj nas spravi Adolf
Robida v zadrego, če ga „Slovenec ostreže
do krvave kože, „Ljubljanski Zvon ‘ pa
posadi na Parnas, dočim špekulira „Slov.
Narod“ na lenobo čitateljev, ki se jim ne
bo ljubilo, razvozlavati davno pozabljenih
latinskih in grških izrazov,

Končno so kritičarji literati, torej sploh
ne morejo biti merodajni, vsaj ne dokler
ne nosijo narodne uniforme in kraguljčkov
okoli vrata. Zaradi umetnosti, književnosti
in takih reči sploh ne bi bilo treba obu¬
pati. Najbolje je, ako se človek ne peča z
' njimi; koliko '-odoljubov je že živelo brez
njih 1

Toda važnejša vprašanja se javljajo v
življenju, katerini človek ne more tako
lahko ubežati, kakor gledališču ali knjigi.

Vseh se seveda ne more našteti, ako sc
ne piše enciklopedičnega dela. A nekoliko
primerov nam bo pokazalo, da jo avtori¬
tativen naroden tribunal z vseobsežno
kompetenco in z dekrctalno pravico krvavo
potreben.

V Ljubljano se je pripeljalo te dni 92
Bavarcev, nemških Bavarcev, članov ba¬
varskega „Flottenvereina“, ki nosijo svoj
društveni ^značaj po svetu kakor Dalma¬
tinec palice, držke za smotke in nože. V
Ljubljano so prišli, skoraj vsi, hvala ba¬
varskim pivovarnam, dobro rejeni in že vsled
tega simpatični. Rešpekta pa zaslužijo še
posebej kot člani Flotten Vereina, ki je
na Nemškem skoraj še nekaj več, kakor
pri nas veteransko društvo. Na kolodvoru
jih je sprejel in pozdravil osebno, v vsej
svoji gloriji župan Ivan Hribar, sicer pred¬
sednik izvrševalnega odbora slovenske li¬
beralne stranke. Slovenski ljudje, ki pre¬
morejo konje in kočije, so jim dali na raz¬
polago ekvipaže, da so si lahko ogledali
lepote slovenske Ljubljane.

I o je vse kaj neda ? zanimivo.
In gotovo bi bilo vse v redu, če se ne bi
zdramilo vznemirjeno narodno srce in tre¬
petaje vprašalo: Ali res ni greh, če pozdrav-

” ~ j uaom spiasena

venska duša v ljubljanskem uradnem
kjer je bilo povedano, da so izletniki
ugledni ljudje, veliki trgovci, tovar
odvetniki itd. Torej gospodje, ki imaj
pod. palcem. Tudi gospod župan jo ug
moz in zato je lahko uganil, da sc spe
pozdraviti ugledne ljudi, tudi če so
iz dežele Spatenbrana in Salvatorbier
Gospod župan, pravim, je lahko ui
toda kako naj bi našli, pravi izhr
take dileme nn, ki nismo ugledni ljud;
£ms so učili, da jo Nemec krvni sovi
Slovencu. Slišali in Čitali smo neštet«
] ? nemška  govorica sramotna in
ževalna za Slovenca. To nam prih:
spomin ob takih težkih' ugankah in ]
ne bi upali. A še hujše je to: Tisti F
v erem hoče povečati nemško bojno
narico, Človek se ustraši in nehotč vj
Zoper koga? Najbrže misli s s'
oklopnjacami in križarkami napasti
vence. Tam na Bavarskem pijejo
vrček za vrčkom, zdaj marčno, zdaj koz
dovek bi mislil, da krokajo, želi j
uhu dober tek, v resnici pa grade kc
m  Legate, ki se naenkrat, kakor v s'

Priloi ..Delavnemu ListT št. 18. i  dne 1. Maja.

seženo vse bogastvo, vse človeško delo, je
zmagal nad človekom. Danes je to mrtvo
delo človekovo in njegovih razmer, kralj
vsega ljudstva od kneza do prosjaka.

Abdutis.

Narodnost in socialna demokracija

Govor sodr. HINKO TUME

na shodu v Podgori v nedeljo dne 26. aprila.

Pojma narod in narodnost sta, dasi to¬
likokrat rabljena, vendarle precej nejasna.
Naroden, mednaroden ali protinaroden (na-
cijonalen, internacij onalen ali antinacijonalert)
ti pojmi se ne ločijo, in to je ravno povod,
da se socijalni demokraciji očita, da je
protinarodna. Narod in narodnost sta oba
u korei nosa  pojma in odgovarjata le novim
razmeram, ki so nastale vsled zgodovinskega
ra zvoja  ljudstva, O narodu v tem zmislu
kakor danes se ne more govoriti niti pri
starih Grkih, niti v srednjem veku, niti
v novem veku, marveč se jame razvijati
ta pojem po francoski revoluciji, in je dobil
polno jasnost šele, ko je zavzela socijalno-
demokratična stranka svoje stališče proti
temu. Vsa plemena so v starem in srednjem
veku stopila v zgodovino kot čete napa-
dovalcev-roparjev. Tako daleč kakor sega
človeški spomin nazaj, so iskala človeška
plemena boljših sedežev, bogatejših in mi¬
lejših pokrajin ali že, ker jih je gnala s
prvotnih sedežev lakota ali vremenske
nezgode, ali ker jih je zavist gnala iskat
pri sosednjem plemenu večjega blagostanja.
Tako so stari Grk i prišli od Azije sem
ter zasedli pokrajine na' balkaskam polotoku,
kjer so si podvrgli dotična plemena in
razdelili njihovo imetje kot plen med seboj.
Posamezne bojne čete so si ustanovila
svoja mesta, kjer so prebivali zmagovalci
kot gospodujoče pleme in živeli od dela
podvrženih plemen, ki so bili sužnji liki
živali. Le gospodujočemu plemenu je bil
pristopen poduk, vera umetnost in sploh
kultura, za sužnja je bilo vseeno, katere
vere je bil in kak jezik je govoril. Ni torej
govora o eni ljudski celoti, ki so tvorile
male grške državice, marveč je bilo vedno
malo število gospodujočih slojev, in veliko
večje število nižjih slojev, brez vsakih
pravic. Znak teh državic je bilo gospoda-
vanje enega nad drugim, in v tem je bila
bistvena razlika razredov v državi. Pri
tem sestavu ni mogoče govoriti o narodu
in o narodnosti.

Enako so tudi stari Rimljani, ki so na¬
stali iz bojne čete grškega pokolenja, ki
je zašla v Italijo, tam premagali prebivalce
okoli Tibera, se z njimi zlili v eno krepko
bojno četo, ki je potem napadala vse de¬
žele daleč okoli, si jih podvrgla ter pod¬
vržena plemana zasužnjila. Dočim so med
Grki posamezne čete ustanavljale svoja
središča in je prišlo do velikega števila
manjših držav, pa je že prvi nastop Rim¬
ljanov v zgodovini značil strogo bojno
organizacijo. Zato razlika med gospodujočim
in sužnjem pride pri Rimljanih do ostre
oblike, in ljudstvo (populus) je le, kdor je
Rimljan in član rimske armade. Tudi Rim¬
ljan kot gospodujoče pleme je živel od
dela svojih sužnjev in od bogatega plena
svojih vojsk, o narodu kot Celoti pa more
biti ravno tako malo govora kakor pri
Grkih. Vidnejši za nas, ker bližji po zgo¬
dovini, je nastop germanskih bojnih čet.
Te so od severa Teih napadale veliko

rimsko državo, jo razkosale in razdelile
med seboj ter ustanovile nove države tako,
da so si bojevniki kot vitezi razdelili celo
deželo ter ji gospodovali s svojih gradov,
zasužnjili prejšnje prebivalce ter živeli od
njihovega dela. Vitezi in grofje so bili
organizirani le v svrho boja kot bojne
čete ter so imeli svojega voditelja v vojvodu
ali kralju. Tudi v tem državnem sistemu
je nastala družba maloštevilnih gospodu¬
jočih, velike mase so pa ostale kakor pri
Grkih in Rimljanih brez pouka in je bilo
vseeno, kake vere in kakega jezika so bile.
R avno tem u se imamo Slovenci zahvaliti,
da nismo izginili docela na svojih tleh.
Italijanski signorii, ki je gospodovala po
naši vipavski dolini, je bilo vseeno, kako
živi njegov slovenski kolon, odnašala je
plod njegovega dela in ga zapravljala po
velikih mestih. Prav tako so delali nemški
vitezi po Kranjskem, Štajerskem in Koro¬
škem. Izžemali so ljudstvo kot delavca in
živino, ne plemensko, ne jezikovno vpra¬
šanje ni imelo najmanjšega pomena. Du-
hovstvo, ki je živelo med nami, je imelo
itak oporo v plemstvu in se je nanj na¬
slanjalo, zato 'so učili ljudstvo le pokoriti
se in delati, za to so jim obljubili plačilo
po smrti.

Tako je tej okolnosti pripisati, da smo
se jezikovno ohranili, tako pa je tudi s
tem dokazano, da se za celo dobo srednjega
veka ne more govoriti ne o narodu ne o
n arodno sti.. Ko je jela propadati moč
plemstva vsled vednih bojev in razsipanja
premoženja, je rasla moč kraljev, ki so se
jeli naslanjati na one sloje, ki so polagoma
tekom srednjega veka obogatili, t. j. na
meščanske sloje, rokodelce in trgovce. Ker
je bilo plemstvo prosto davščine in ker je
bila cerkev od nekdaj taka, da ima precej
široko odprto roko, kadar jemlje, in bolj
stisnjeno mošnjico, kadar daje, so vladarji
našli edino denarno oporo pri meščanih.
Kmeta niso mogli naravnost izžemati, ker
je bil podvržen vitezom in grofom. Z na¬
branim denarjem pa so vladarji prišli do
stalnih vojsk in plemstvo je izgubilo svojo
moč kot edini predstavitelj vojske, iskalo
je v kraljevi vojski le častna mesta.

Tako je prišlo v srednjem veku do
absolutne države, katere predstavitelj je
Ludvik XIV., ki je ošabno izrekel: IVčtat
c’est moi, država sem jaz, — okoli sebe
močno vojsko, vzdrževano z meščanski
denarjem, okoli sebe cele čete plemstva,
ki so prišli s svojih gradov ponujat vojaško
službo kraljevi armadi, ter višje duhoven-
stvo, da je povečalo sijaj kraljevega dvora,
je moral vladar skrbeti za povzdigo obrti
in trgovine, ki je imela moč in denar.
Tako se je meščanstvo okrepilo, ker se
je poleg tega iz njegove srede razvijala
povečem tudi posvetna inteligenca. Delavec,
ki je služil v različnih manifakturah in
trgovinah, in kmetovalec nista prišla v
poštev. Delavec je bil raztresen po manjših
obratiščih, kmet pa je bil vezan na zemljo,
oba pa sta bila prav tako brez političnih
pravic kakor rimski sužnji.

Tudi v absolutističnih novih državah ni
mogoče govoriti o narodu v današnjem
pomenu. Saj je bilo celo gospodujočim
krogom vseeno, kak jezik so govorili in
je zavladal na pr. na avstrijskem dvoru
pred kakimi 300 leti docela latinski jezik
kot jezik vladujočih krogov in olikaiicev.
Kmet in delavec sta bila prepuščena sama
sebi brez šole in brez vpliva od zgoraj.
Velika večina prebivalstva vsake države

se torej ni zavedala, in nikjer nimamo
naroda kot celote. Kjer je vprvič prišlo
do zavesti skupnosti celega prebivalstva
države, je bilo to na Francoskem ob prvi
revoluciji 17^9. Inteligenca  in meščanstvo
so pa prišli po mišljenju do sklepa, da je j
neznosno dosedanje stanje, izžemanje pri- |
dobivajočih slojev in zloraba vladajočih
oblastev. Vzbudili in pridobili so zase
ljudske proste mase, da so se. oborožile,
strmoglavile aristokracijo in duhovenstvo
in odsekale absolutnemu vladarju glavo.
Tudi tu je bil pravzaprav boj za prvenstvo
med meščanstvom in inteligenco proti ari¬
stokraciji, hierarhiji in absolutizmu. Ali
pod geslom: «enakost, bratstvo in svoboda»
je' bilo lahko pridobiti mase, da so šle za
njimi v boj. Vsa stara Evropa in med
njenimi državami prva naša Avstrija, ki
je bila vsikdar pripravljena zatirati vsako
prosto gibanje, so zbrali svoje vojske, da
bi pokorili francosko revolucijo. Takrat se
• je vprvič vse francosko prebivalstvo, braneč
svojo eksistenco, postavilo v bran in prišlo
do spoznaj a ene skupnosti kot naroda po
jeziku in enem stremljenju proti navalu
premočnih sovražnikov.

Kar se je godilo na francoskem že pred
več nego sto leti, se, je, p orodilo..pri ijas...
leta 1848, takrat, ko sta inteligenca in
meščanstvo dovolj narastla ter se zavedala
po eni strani svojih moči, po drugi strani
'pa so tudi inteligenti zahrepeneli po svo¬
bodnem razvoju. Pri nas v Avstriji se da
šele od leta 1848 naprej govoriti o narod¬
nostih kot celotah in še takrat so nastopila
le štiri plemena, ki so se čutila kot zgo¬
dovinski narodi, t. j. Nemci, Poljaki, Ma-
žarji in Italijani. Vsi so imeli zgodovinske
spomine in so se sestavljali iz razredov
nekdaj samostojnih držav. O nas Slovencih
tudi takrat ni nikakega sledu kot o narodu
in ga tudi ni moglo biti, ker nas je značil o
edinole, da smo govorili en jezik in služili
razdrti po posameznih občinah tam laškemu,
tam nemškemu gospodarju. Lastnega me¬
ščanstva nismo imeli, še manj lastno plem¬
stvo. Duhovniki se za našo kulturo sploh
niso brigali, saj ako bi se bili, bi slovensko
pleme ne bilo ostalo do najnovejših časov
pleme pastirjev in majhnih kmetovalcev
skoraj brez vsake kulture. Lastna inteli¬
genca se kaže v skromnen številu šele v
pričetku šestdesetih let prejšnjega stoletja,
to so posamezni odvetniki, notarji in pro¬
fesorji, ki so se kot študentje prestradali
skozi visoke šole in se pozneje, iskaje
kruha, poizgubili med nemštvom in itali-
janstvom, ali se pa nastanili med svojim
ljudstvom in izkoristili ravno nasprotje po
jeziku, da so se opirali na slovenske kme¬
tovalce in med njimi iskali svojih klijentov.

Ob njih strani se počasi jame zavedati
svojega domačega jezika nižje meščanstvo.
In tudi sedaj nimamo ne velike industrje,
ne veliki' trgovine, ne lastne aristokracije.
Tudi meščanstvo ni razvito tako, da bi
tvorilo celoten razred zase, in slovensko
prebivalstvo, lahko rečemo, je z 90% ali
vsaj z 80 % tudi danes še delavec in mali
kmetovalec, ki je bil do začetka tega
stoletja takorekoč brez vsakih političnih
pravic. Zanj so se trgale majhne meščanske
klike, in vsa naša politika je obstajala v
tem, da so se po trgih in mestih družile
politične skupine okoli posameznih oseb:
na eni strani odvetniki, na drugi strani
kak uglednejši meščan. Vsak je nabiral
svojih pristašev, in v prvem početku je
bilo tako, da je bila meščanska klika nem-

pravljici o čarovnicah, prikažejo na Savi
in na Ljubljanici.

Ne, kar nas je neuglednih ljudi, se ne
bi upali pozdravljati tako sumljive tujce
na kolodvoru in napijati jim pri souperu.
Kdo v 6,  če niso špijoni, ki so prišli izvohat
najlepšo priložnost za napad.

Gospod župan seveda ve, kaj je in česa
ni. Toda kam naj gremo s svojimi dvomi
mi v takem težkem slučaju? Kje je forum,
ki nas pouči?

Narodnjaštvo ni tako enostavno, kakor
bi mislil človek, ki ni pogledal y vse nje¬
gove globočine. Trideset, štirideset let
živiš; misliš, da si Slovenec, kajti Slove¬
nec ti je bil oče, Slovenka mati, sam go¬
voriš slovensko; torej misliš, da si Slovenec.
A na svoja stara leta se prepričaš, da nič
ne veš. Kdo vč, kaj si? Slovenec ne.

Delavec si. Od mladih rok moraš z delom
svojih rok služiti sebi in svojcem vsakdanji
kruh, podjetnikom pa pečenke in pogačo.
Ra ti zmanjka včasi še vsakdanjega kruha.
In tedaj se ti zazdi, da bi bilo dobro, če
bi se združil s tovariši, katerim se godi
tako kakor tebi. Tako bi morda dosegel
vsaj še malo soli za svoj kruh. Misliš,
storiš, organiziraš se.

Stoj! Ko si storil to, nisi več Slovenec.

Kdo pravi, da ne?

Hm — čitaj patriotične časopise, poslu¬
šaj rodoljubne prvake. Vsi ti povedo:
Ekskomuniciran si, izobčen iz naroda. Kajti
združil si se z nemškimi in z italijanskimi
delavci; tega pa ne sme storiti Slovenec.

Kako? Ti ne razumeš tega?

Pravijo, da drugače ne dosežeš ne boljše
mezde, ne krajšega delavnega časa ? Misliš,
da je narodu koristno, če slovenski delavci
več zaslužijo, če jim ostane nekoliko več
časa za sVoje družine, za razvedrilo, za
izobrazbo? Meniš, da je to celo kulturno?
Ne verjameš, da bi se mogel v ta namen
združiti z Gorjupom in z Gorupom in s
Kalistrom ali pa z Jakiljem ?

Nič ne govori, nič ne misli. Rodoljubi
so prepovedali tako organizacijo, kakršna
je ritaja, torej nisi več Slovenec. .

Da se Hribarju ne šteje v greh, če po¬
zdravlja Bavarce? Da še nihče ni zameril
Mandiču, če je govoril italijansko? Da
izdaja narodna organizacija nemška vabila.
Da je glasilo istrskih rodoljudov italijansko ?

Prijatelj, ne le vera, ampak tudi narod¬
njaštvo ima- svete skrivnosti, katerih ne
razumeš in ne boš razumel nikoli.

Toda to je: Cerkev ima svoje duhov¬
nike in česar ti ne razumeš, tega sicer oni
tudi ne razumejo, toda oni so avtoritete.
Če komandira kaplan: Na desno — tedaj
veš, da je prav, ako se obrneš na desno,
ker ti je tako ukazano, naj si je že pametno
ali pa ne. Za narodnjaštvo pa še nimamo
take avtoritete in to je pomanjkljivost, ki
jo britko čutimo.

Dajte nam institucijo narodnjaških popov,
od kaplana do papeža, ali pa vsaj do
škofa. In narodnjaški škof mora biti nez¬
motljiv. Če reče, da je za slovenskega de¬
lavca narodno, poginiti brez organizacije,
tedaj mora to veljati kakor čudodelna
moč lurške vode. In če dekretira, da se
sme slovenski kapitalist' brez škode za
narodnost družiti z nemškimi in italijan¬
skimi kapitalisti, tedaj je to tako pribito,
kakor da sme Rotschild opravljati kupčij-
| ske posle za rimskega papeža.

Dajte nam narodnjaške pope!

Dokler jih nimamo, nam bo dvom raz-
| jedal srce in nikdar ne bodemo vedeli, če
j je večerja greh ali ne. Rešite nas teh
dvomov! Dajte nam narodnjaške pope!

Etin n Kristan.

3

škutarska, odvetniki pa Slovenci, in ko so
nabirali politične bojne čete, takrat se je
izdajala glavna parola na eni strani narod¬
nost, nemška in italijanska kulturna premoč,
na drugi strani pa boj za najpriprostejše
pravice pouka in govora v domačem jeziku,
In ves boj je postajal malenkosten, oseben
boj brez velikih načel, in slovenski politiki
niso prišli, če so tudi še tako poudarjali
slovensko narodnost, niti do ene velike
vodilne ideje. Politiki štajerski, kranjski in
primorski niso prestopili mej svojih kro-
novin, in še danes ni ižgiriit~nied nami
provincijalizem. «Ti prokleti Kranjec, ti
prokleti Stajerc» se sliši ne toliko med
neizobraženimi ljudmi, temveč med polizo-
braženci in inteligenco tudi pri nas v Go¬
rici. Skupnega narodnega programa, vodilne
ideje slovenskega naroda niso naši politiki
še do danes našli, in na stališču, da tvo¬
rimo eno celoto enega jezika in enega cilja,
še danes nismo.

Iz česa pa se sestavlja naše ljudstvo?
Iz 80-90% neukega ali le malo poučenega
delavca iri kmetovalca, ki je služil do danes
v izkoriščanje meščanskim strankam in
duhovenstvu. Duhovenstvo se ni brigalo
za naše širše mase, in šele ko je malošte¬
vilna posvetna inteligenca jela poudarjati
svobodna načela, je začelo duhovenstvo
iskati kmeta pri volitvah, da si vstvari
politično moč. Sele takrat se je duhovnik
spomnil tudi kmetskega ljudstva in danes
objema duhovnik svoje farane z gorko po¬
litično ljubeznijo. Ali je to narod,  ki se
sestavlja iz delavskih in kmečkih slojev,
ki je bil dosedaj brez zavesti svoje moči,
brez vsakega političnega, ekonomičnega in
socijalnega cilja?

Tudi pri velikih narodih je stopilo ljud¬
stvo v kolo ene celote šele s trenutkom,
ko je nastopil socijalizem, ko so se razvile
socijalnodemokratične stranke, ki so pou¬
darjale, da je le ljudstvo poklicano k
vladanju, da je poklican k vladanju le oni,
ki proizvaja, t. j. delavec in kmetovalec.
Kar ima človek, hrano in obleko, vse je
produkt dela človeških rok in človeškega
uma po strojih in pridelkih.

Vse naše znanje je produkt dela in do¬
tike s prirodo. Vsa veda ima služiti bolj¬
šemu in lažjemu proizvajanju, ima dvigniti
delavske mase, ali že kmečke ali fabriške,
s poukom, da pride do spoznanja sebe in
prirode. Inteligent in duhovnik imata služiti
le tej s vrhi  in nista poklicana, da gospo¬
dujeta nad maso. Šele kadar pride do
zavesti in veljave vsa delavska masa, da se
združijo delavci z rokami in delavci z umom
v svrho višje kulturne skupnosti, šele takrat
smemo govoriti o narodu kot eni celoti, in
znak naroda je ravno zasledovanje skupnega
kulturnega, ekonomičnega in socijalnega
cilja. Sredstvo pa, da pride ta celota do
priobčevanja, pa jc skupen jezik, in edino
sredstvo za neuke široke mase. Šele ljudstvo
z željo za poukom je vstvarilo končno
vprašanje narodnosti, in boj Za prosti razvoj
narodnosti je postal šele s trenutkom aku¬
ten, ko je nastopil delavec v boj za kulturo.
Šele sedaj pridemo po celi Evropi do celih
ljudstev po državah, ki po svojem jeziku
in svojem stremljenju tvorijo eno celotono
skupino in zahtevajo enake pravice in enake
dolžnosti vsem narodom. Bistven pomen
narodnosti je torej stremljenje po skupni
ideji, nastali vsled zgodovinskega skupnega
bivanja in enega jezika ljudstva, na enem
teritoriju, v gotovem socijalnem in ekono¬
mičnem položaju.

S tem je pa tudi dan odgovor s stališča
socijalnodemokratične stranke proti narod¬
nostnemu vprašanju. Ako je\ stremljenje
ljudske mase ne le stremljenje -po vsakda¬
njem kruhu, marveč stremljenje po kulturi,
in ako je jezik edino sredstvo do kulture,
potem mora vsaka socijalnodemokratična
stranka po svojem bistvu zahtevati, da se
da vsakemu, narodu polna svoboda za
vsestransko razvijanje,  politično, ek ono"
mično in socijalno, da se mu da možnost
razvijati se samostojno v ljudskih, srednjih
in visokih šolah. Socijalnodemokratična
stranka mora torej poudarjati svobodo na¬
rodov, ker vidi tudi v kulturnem tekmo¬
vanju narodov napredek in razvoj človeštva
k končnemu skupnem cilju. Zato pa mora
socijalnodemokratična stranka obsojati na-
cijonalizem kot imperijalističen in še bolj
v njegovi skrajni obliki kot šovinizem. Šo¬
vinistični nacij onalizem ni nič drugega nego
nepojmovanje bistva narodnosti ter se izgu¬
blja v podviganju lastne krvi, lastnega
pokolenja in plemenskega čustva. To ple¬
mensko čustvo je bilo morda pred sto in
sto leti znak skupnosti prvotnih držav,
danes pa je smešno govoriti o plemenskih
prednostih in o prednosti krvi, ko je ne¬
mogoče vzdržati čistost plemena.

Ako vzamemo vzgled iz vsakdanjega
življenja tukaj v Gorici, sem imel predpar


dnevi priložnost biti zagovornik v kazenski !
pravdi in je bilo od osem zastopanih slo- |
venskih strank in prič sedem z italijanskimi
imeni in od šestih nasprotnih italijanskih j
strank pot s slovenskimi imeni. Sklicevati
se pri takih okolnostih na prednost krvi !
in plemena, postaja gola nezmisel. Ali ta
nezmisel je, ki se od nacijonalistov umetno
vzgaja že v mladini, kjer se uči otroke
sovražiti drugo narodnost in uči poviševati
lastno pleme. To pa je povod, posebno v
Avstriji, da je prišlo do tako strupenega
sovraštva med posameznimi narodnostmi
in da se je izgubil prvotni pojem o narodu
kot kulturni skupini, vezani po enem jeziku,
ki bi vsi združeni morali skrbeti za zbolj¬
šanje socijalnega in ekonomičnega položaja.
Kot mladi, v politiko vstopajoči narodi
kažejo posebno nedoslednost ravno slovan¬
ski narodi. Ali ne bije naravnost v obraz
ideji Solidarnosti Slovanov, ko vidimo, da
da v Galiciji izkorišča Slovan Poljak Slo¬
vana Rusina mnogo bolj nego v sosedni
deželi Mažarji druge narodnosti. Res je, da
Mažar rabi svojo moč in bolj kruto silo,
a Poljak se poslužuje zavratnih sredstev,
ki morajo človeka gnati do upora. Ako bi
se vsi slovanski politiki zavedli pravega
pojma narodnosti, bi pač brez drugega
stopili v kolo socijalističnih strank in s
tem bi bilo že samo rešeno narodnostno
vprašanje v Avstriji.

Da niso socijalni domokratje proti na¬
rodnosti, se vidi posebno v Avstriji, kjer
je ogromna večina prebivalstva slovanska,
in bi po sprejetju splošne in enake volilne
pravice, neomejene po deželnih- mejah in
ne tako prikrojene kakor sedaj, izgubile
vladajoče narodnosti, pri nas nemška in
italijanska, svoja gospodujoča mesta in bi
jih morali oddati Slovanom. Socijalna de¬
mokracija v Avstriji je precizirala tudi
svoje stališče leta 1899 na konferenci v
Brnu, kjer se je izrekla za popolno enakost
vseh narodnosti in predlagala kot sredstvo
za izvršitev te enakosti avtonomijo po na¬
rodnostnih skupinah na gotovem teritoriju
tako, da se varuje tudi prosti razvoj narod¬
nostih manjšin. In ravno sredstvo, privesti
do temeljne izpremembe avstrijske ustave,
je neomejena splošna volilna pravica. A kaj
so storili naši slovenski politiki dosedaj,
da se to doseže? Ali ne vidimo posebno
pri nas Slovencih zastopnike posebne kli-
kovske politike in da se pri domačih kul¬
turnih vprašanjih dogaja, da eden pri mi¬
nistrstvu odbija to, kar drugi priporoča.

Ako je torej naš narod skoraj izključno
delavski in kmečki narod, in ako se naši
politiki niso zavedali nikdar enega|skupnega,
političnega, ekonomičnega in socijalnega
cilja, potem ostane edina rešitev narodnost¬
nega in kulturnega vprašanja za nas
Slovence v tem, da se delavec in kmet
združita in vprvič nastopita kot nastala
naša slovenska narodnost pod enim za¬
vednim skupnim ciljem.

STAVKE

V zadnjem času opažamo, kako se upri¬
zarja stavke kar zaporedoma ena za drugo.
Slede se prav tako kakor upniki pred
bančno blagajno, kadar preti kaka finančna
kriza.

Delodajalci in kapitalisti sploh, se pa
niso že vedno nič naučili. Prav kakor bi
se ne bilo nič posebnega zgodilo ostajajo
še nadalje v temi svojega ponosa in nimajo
ni najmanjše volje proučevati vzroke takih
gospodarskih spopadov med delom in ka¬
pitalom.

Pri vsaki stavki je njih prvo delo blatiti
osebe, ki vodijo stavko in delati z vsemi
silami in sredstvi, da bi vžgali med stav-
kujočimi nesoglasje. Tudi skrbijo, da raz¬
glaša njihovo časopisje o škodi, ki jo trpi
ljudstvo vsled stavke.

Najbolj se pa jeze delodajalci, če stopijo
delavci v stavko v trenutku, ko jih oni
največ potrebujejo. Mi bi radi povedali da
je vse to popolnoma naravno.

Kadar ima delodajalec malo dela, tedaj
odslovi delavce kar čez noč in se prav nič
ne zmeni, če bodo imeli drugi dan kaj
jesti in kako bodo preživeli svojo družine.

Stavke moramo primerjati vojni in kot
tako jo moramo tudi smatrati ker jih ni
mogoče preprečiti v sedanj ih razmerah.

Stavka je tedaj boj in naša dolžnost je
samo ublažiti jo, toda zato ker je boj mo¬
ramo uporabiti vsa sredstva, ki jih rabimo
v boju, ako hočemo, da izvojujemo naše
pravice.

Kadar stopijo delavci enestroke v stavko,
je prva njih dolžnost zahtevati od vsakega
posameznika popolno solidarnost z drugimi
tovariši. V takih trenotkih je naravnost
smešno govoriti o svobodi dela in sc za¬
tekati k principu svobode dela, da se

opraviči nastop krumirjev potom katerih
se hoče preprečiti vspeh stavke. Kadar en
narod napove drugemu vojno, tedaj zahteva
od vseh svojih, orožja zmožnih članov, pri¬
družiti se boju in braniti domovino pred
namišljenim sovražnikom. V takih bojih ne
prihajajo v poštev nazori onih članov, ki
nasprotujejo vsaki vojni, vsakemu boju.
Kdor v takem boju zbeži iz vojnih čet, je
smatran za izdajalca naroda. Ravno tako
je ;  opravičeno delavstvo smatrati za izdajalce
svojih koristi vse one, ki v imenu svobode
dela kršijo solidarnost stavkajočih.

Stavka je boj vsled česar se jo mora
voditi z ono trezno in mrzlo taktiko s ka¬
tero se vodi druge boje. V takih trenotkih
mora izginiti vsako samoljubje in užaljenje
ponosa.

Stavka je nad vse in v prvi vrsti
obrt, katero jc treba znati vodit. Danes je j
stavka še edino sredstvo potom katerega
zamore priti delavstvo do zboljšanja svo- !
jega položaja in potom katere edino zamore
priti do najvišje plače, katerej delodajalec
iahko ugodi. Ni dovolj, ako delodajalec j
reče, da ne more dovoliti vsega kar de¬
lavstvo zahteva, treba je poskusiti če je
res, kar on pravi.

Stavka je v velikem to, kar je trgovina j
v mali prodajalni. Jaz pojdem v prodajalno
in vprašam po stvari, ki bi jo rad kupil.
Prodajalec mi jo pokaže in zahteva zanjo j
deset kron; jaz mu ponudim sedem in j
pretim, ako mi je ne da za ceno, ki sem
mu jo ponudil, da odidem. Prodajalec zniža
ceno na devet kron, toda jaz vstrajam pri svoji
ponudbi. Naposled ali zniža on, ali znižam
jaz ali pa znižamo oba in odidem ne da bi
kaj kupil. To bi bila nekaka stavka kon-
sumenta.

Mala obrt in mala trgovina seveda pro- i
pada dan za dnenf. Tako sc bo godilo tudi
stavki. Kapitalisti, delodajalci se bodo po¬
lagoma pričeli prilagoditi in skušali bodo
preprečiti iz svoje strani stavke ravno
tako, kakor bi jih rado preprečlo de¬
lavstvo.

Stavka je «kšefP\ Recimo da stopi go¬
tovo število delavstva, ki dobiva skupno
stotisoč kron na leto, v stavko potom ka¬
tere si pridobi deset tisoč kron na leto. To
bi bilo ravno toliko kakor spraviti denar v
obrt, ki daje deset odstotkov na leto dobička.
Iz tega je razvidno, kako si zamoremo prido¬
biti potom stavk en, dva, tri, deset, dvajset in
več odstotkov zboljšanja. I 11  toliko veče bodo
koristi kolikor lažji bo vspeh stavke. —
Zgodi se tudi, da se ne pridobi ničesar ali
tudi da nam napravi škodo. Toda na po¬
lom se računa v vsaki obrti. Večkrat se
zgodi, da so dividende pasivne mesto
aktivne.

Inteligenten delodajalec ne privoli takoj
v stavko. V takem slučaju pozabi na sa¬
moljubje in računa s stavko prav tako
kakor v trgovini. Preračuna koliko časa
bodo delavci lahko vstrajali v stavki in
koliko škode bo trpel on v tem času. Ka¬
pitalizma svoto zboljšanja, ki jo delavci
zahtevajo in vidi takoj, če jim sme ali ne
dati kar zahtevajo. Naravno je, da bo raje
zboljšal delavcem plače za deset tisoč na
leto kakor da bi zgubil na enkrat milijon.

Iz tega je razvidno, kako da dosežejo
stavke največ vspeha tam kjer je razvita
industrija in meščanstvo inteligentno. Kjer
je industrija razvita igra veliko vlogo stroj
in le malo vlogo ročno delo. Plača delav¬
stva je samo majhen del troskov v vele-
obrti. Zato trajajo stavke v velikih delav¬
nicah le malo časa in od njih ima delav¬
stvo vedno le korist. Drugače je seveda
kjer ni veleobrti in kjer igra veliko vlogo
ročno delo. Ako stavkajo delavci tam kjer
igra vlogo ročno delo, nima od tega obrt
velike škode. Ce pa pusti delavstvo ugas¬
niti peči in ustaviti stroje v veleobrti je to
velikanska škoda, ki jo morajo delodajalci
preprečiti.

Gotovo je, da so stavko povspešile zelo
razvoj veleobrti ker so prisilile kapitaliste
omisliti si sredstva, potom katerih so ho¬
teli pokriti plače, ki so jih mogli povišati
delavstvu vsled stavk.

Vsem vspešnim stavkam jc sledil veli¬
kanski razvoj tehnike. Noben delodajalec
ne rabi stroja, ki stane deset tisoč kron,
ako mu isti ne pokrije petdesetisoč kron
plač. Stari Rimljani so n. pr. poznali mline
na vodno silo, toda rabili so vedno sužnje
dokler se niso podražili. In danes se vidi
kako obrt napreduje najbolj ravno tam
kjer so zahteve delavstva največje in opaža
se da tvorijo stavke naravno impuls vele¬
obrti.

V luči teh svitlih in resnih principov
bi se morale vršiti stavke, katerih ne mo¬
rejo danes preprečiti delavci in jih nočejo
delodajalci. Viljeln Evans.

njih le zato, ker prebivamo v mestu kjer
je delavstvo razvito in razvita obrt.

Na Slovenskem pa je obrt malenkostna
in delavstvo še mlado. Dobro je pa, da
smo že danes na jasnem, kaj nam bo na¬
rediti v gotovem trenotku.

KOLEKTIVIZEM.

Mi socialisti vedno in v enomer povda-
rjamo, da smo kolektivisti povdarjamo, kadar
hočemo povedati da smo za gospodarsko
enakost. Mnogokrat nas nasprotniki pov¬
prašujejo, kaj je kolektivizem, kaj je gospo¬
darska enakost, kakšna bode človeška družba
v socializmu, KaKo bo mogoče živeti v skup¬
nosti brez delodajalcev in delojemalcev?

Kolektivizem je beseda, ki v slovenskem
jeziku znači. skupnost. Rabimo jo, kadar
hočemo označiti skupno last vsega bogatsva
kar ga ekzistira na svetu. Hiše, tovarne,
obdelana in neobdelana zemlja naj postane
lastnina vseh ljudi na svetu. Nihče nima
več pravice reci to je moje,  temveč vse
naj postane naše,  to se pravi svet naj bo last
vs'c v  človeške družbe.

Človeška družba je sestavljena iz raznih
narodov in raznih plemen. Narodi in ple¬
mena so v gospodarskem oziru popolnoma
enaki. Vsi so dolžni delati in imajo pra¬
vico' do dela. Sad človeškega dela postane
skupna last človeške družbe. Človeška
družba je dolžna rediti stare ljudi, otroke
in sploh vse one člane, kisoza delo nezmožni
in nesposobni.

Enake 'dolžnosti in enake pravice za vse!

Nasprotniki zmajejo z glavami ter pra¬
vijo: Res lepa je vaša ideja, toda neizved¬
ljiva in nedosegljiva. Vaša teorija je le
utopistična, fantastična; je sanjarija.

Večini človeštva se zdi res nemogoče,
da se naš ideal kedaj dejansko uresniči.
Toda kdor pozna le nekoliko napredek
človečanstva, temu se nobena stvar ne zdi
nemogoča.

Ako bi bil rekel kdo pred sto leti, da
se bodo sto let pozneje vozili ljudje iz
Trsta na Dunaj v desetih urah, bi ga bili
tedaj smatrali za blaznega. Danes ni to nič
čudnega ampak čisto navadna stvar je.
Če bi bil kdo trdil še pred 50 leti, da
bode iz Dunaja v Berolin govoril s prija¬
teljem kakor da bi bil tik njega, bi se mu
bili vsi smejali —> danes se -to dejansko
vrši ker imamo telefon.

Torej, če se je uresničilo kar se je zdelo
nekdaj nemogoče, zakaj naj bi se ne ures¬
ničil naš ideal o kolektivnosti?

Posebno ako pomislimo, da je že danes
veliko kolektivistične, skupne lastnine v
državi, deželi in občini. Ni morda železnica
skupna last vseh državljanov? Pošta, tele¬
graf, tobačne tovarne, državne ladjedelnice,
niso li last vseh državljanov? Ceste, ulice’,
vodovodi po mestih, niso morda dejanski
kolektivizem ?

Če tvori skupna last vže danes toliko
bogatstva, zakaj se upirati ideji splošne
skupne svetovne lastnine?

Dokazano je, da izvira privatna lastnima
po večini iz indirektnega ropa mogočnežev
nad slabotneži. Karl Marx je znastveno
dokazal, da je privatno bogatsvo neplačana
mezda, takozvana večvrednost  dela. Tisto
bogatstvo uživajo posamezniki po krivici
in v splošno škodo. Kapitalizem ima ten¬
denco sc vedno bolj množiti; Bogate ga
obresti izprešane iz ljudskega dela in v
korist posameznikov. Ti posamezniki so me¬
ščani  in vse stranke, ki tak družabni
sistem podpirajo so meščanske  stranke.

Klerikalci, ki pridgajo krščansko ljubezen,
ne delajo druzega nego podpirati krivični
družabni red v katerem živimo. Krščanska
ljubezen je danes nemogoča. Kapitalist
zahteva obresti in jih izpreša tudi kristjanu.
Kapitalist, ki je kristjan, dela na vse
kriplje, da bi uničil kapitalista kristjana.
Konkurenca ne dopušča krščanske ljubezni.
Tudi delavec, če je še tako dober kristjan
ko se nahaja mnogo časa brez dela in je
lačen želi, da drugi delavec, ki je tudi
kristjan, si nogo zlomi, da potem on delo
dobi.

Jaz sam sem slišal zidarje, ki so prosili
potres, ker so bili dolgo časa brez posla.
On, ki na pokopališču jame koplje, je ne¬
zadovoljen če nihče ne umre, ker potem
mu zmanjka dela in konsekvetno 1 — kruha!

Človek je v današnjih razmerah prisiljen
želeti slabo svojemu bljižnjemu.

Se hujši je liberalec. Ta hoče popolno
svobodno izkoriščati in bogateti se ob delu
družili.

Seveda se te

kanibalizem. Klerikalci strašijo ljudstno s
peklom; narodnjaki s patriotizmom. Narod,
udstvo pa trpi bede in pomanjkanja.

J  Socialisti pa zahtevamo odpravo pnvat-
nega kapitala, ki jo knv vsega zla, ln
uvedbo skupne lasti. Človek naj ne sme
človeka izkoriščati temveč človek naj člo¬
veka podpira, ljubi.

Ne družba razjarjenih volkovo ampak
družba bratov, ki žive mirno in srečno,
izvršujoč dolžnosti in uživajoč človečanske


Mir, svoboda, sreča morajo vladati na
svetu. To bo pa le tedaj mogoče, ko bo
plapolala zmagonosno rdeča zastava po vsem
svetu t. j. ko bo zmagal socializem.

Vrance Milost.

Seveda se pri nas na Slovenskem ne
da še govoriti o teh stvareh. Govorimo o

se te meščanske  stranke skrivajo
jiod raznimi imeni; ena se naziva ljudsko,
druga narodno, tretja krščansko socialno
in vse skupaj se ljudstvu kažejo kot pri¬
jateljski in se hvalijo kako imajo ljudstvo
rade. loda resnica je, da bra

KDO SI?

človeških

Telesna sužnost je 'bila rop
bitij ktereseje z bičem v roki prisililo de¬
lati za sužnjedržce. Tlaka jc bila jiolovično
ali nadpolovično brezplačno delo za ple¬
menitaše, ki so imeli zemljo v svoji po¬
sesti. Mezdna sužnost je pa lastnina zem¬
lje, strojev, železnic, tvornic in rudnikov
po’ kapitalistih, kteri dovolijo rabiti to svojo
lastnino le tedaj, ako uvidijo, da jim to

I16SG.

Iz tega lahko razvidiš delavec, da med
tem trojnem delu ni veliko razločka; vse
zavisi le od tega, kdo poseduje produktiv¬
na sredstva. Izkoriščanje jc vedno po po¬
sedujočem razredu, kterega žrtev jc delavski
razred; in naj ti bo v času telesne suž-
nosti, tlake ali mezdne sužnosti.

Da si izkoriščan, to veš, delavec, ali
vsaj misliš si, da veš. Ampak povem ti,
da se še ne zavedaš tega, dasiravno morda
veš, da si izkoriščan. Cuj eno primero:
recimo, da si ti nasilno prijet in v verigah
odpeljan na kraj, kjer moraš vse svoje
življenje biti last enega človeka in delati
kar ti on ukaže. Tvoj gospodar te sme
pretepati, zapirati v smradljive luknje, na¬
lagati post in početi iz tebe kar se mu
zljubi ne da bi smel ti ugovarjati. Kaj ne,
taka «služba» bi ti gotovo ne ugajala.
Naravno jc torej, da bi bile v tem položaju
vse tvoje misli osredotočene na beg; vsak
trenotek bi iskal prilike, da uideš in pos-
taneš prost. Danes kot mezdni suženj se
nahajaš ravno v istem položaju, — toda
tebi ne pride na misel, da bi skušal niti
iz tega položaja. Ti ne misliš na Beg, ker
si ne domisliš, da si hlapec, ki mora delati
ravno to, kar mu ukaže gospodar. Razmere,
v katerih se nahajaš, ti niso znane v pravi
luči. Kdor je najet in dela za plačo, on je
hlapec. Kako se ti dopade to? Ali te ve¬
seli hlapčevati in vzgajati otroke, ki naj bi
hlapci ? Le pomisli: državljan
države, a vse svoje življenje

bili tudi
svobodne

biti hlapec — mezdni suženj! Najraje bi
ti vžgal to besedo globoko v možgane, da
bi sc je enkrat dodobra zavedel.

Ali nisi ti iz mesa in krvi — človek,
kakor vsak tvoj izkoriščevalec in kapita¬
list? Ali misliš, da si zato rojen, da boš
hlapec drugih ljudi? Ali je to tvoja ideja
o svobodi in pravici? Ali je to prepričanje
o družabnem redu? — Vstani, brat moj!
Srečnejše življenje* imaš lahko ti in tvoji
otroci, samo če delavci izrabijo svojo po¬
litično moč. Tvoji otroci se lahko vzgajajo,
kakor danes otroci milijonarjev, samo če ti
in vsi tvoji tovariši-delavci vstanejo iz
mrtvila, pri poznajo razredno borbo in gredo
v boj proti kapitalizmu pod praporjern
socializma. Socialistična stranka je edina
stranka, katera naredi iz današnjega hlapca
m mezdnega'sužnja, gospodarsko svobod¬
nega človeka in gospodarja vseh produktnih
sredstev.

Premišljuj torej: kdo si. In ko sc zaveš,
da si živo blago na kapitalistu
tedaj boš tudi bojevnik za

Miroval ne boš poprej, _

bode cela delavska masa
s popolno človeško
zlate* gospodarske svobode.

V boj proti kapitalizmu !

•nem trgu,
svoje pravice,
mirovala ne
poprej, dokler si
pravico ne priboriš

■anijo meščanski

Dolžnost vsakega so-
druga je, biti naročen
tudi na glavno glasilo
jugoslov. soc. demokra¬
tične stranke

„ RDEČI PRAPOR"

DELAVSKI LIST

5

jugoslov. socialno demokratična stranka.

-- <s^> .  —

PRVI MAJNIK.

Delavci!

Praznujte tudi letošnji prvi majnik: Praznujte
o-a v imenu boja ,

za splošno in enako volilno pravico za deželne
in mestne zastope. ^
za osemurni delavni čas,
za splošno zavarovanje za starost, vdovam in
zoper nezgode na delu in polju.

V imenu mednarodne delavske solidarnosti,
v imenu bratstva, enakosti in svobodeI
Da bo tudi letošnji prvi majnik ponosna mani¬
festacija delavstva, se je sklenilo sledeči program
praznovanja:

Ob lO. uri zjutraj

se vrši na starem TRGU SENA (Montebelio)

===== JAVNI 5=
LJUDSKI SHOD

dnevni red: PRVI MAJNIK.

Popoldne ob 4. uri

se vrši na vrtu

GOSCIliNE „PRI ZbflCI KRONI"

v Rojanu, poleg cerkve

z godbo, šaljivo pošto, umetaljniini ognji
in plesom

katero priredi slovensko organizirano delavstvo.

Vstopninam na veselico je 40 vin za osebo.

Delavci!

Vdeležite se shoda in veselice v velikem številu,
da manifestirate mogočno in ponosno svojo voljo
in moč.

Zbirališče slovenskih delavcev za na shod je
Delavski Dom.

Popoldne ob 3. uri se pa zberejo državni želez¬
ničarji v gostilni „Alla Citta di Klagenfurt 11  in z godbo
na v čelu odkorakajo v Rojan na veselico.

Živel prvi majnik!

Živela mednarodna socialna demokracija!

Politični odbor.

Domače stvari.

Občni zbor skupine delaveev
v prosti luki sc je vršil v nedeljo 26.
t. m. Predsednik sodr. Ivan Zolija  poroča
o predlogih, ki se jih bo stavilo na pri¬
hodnjem občnem zboru zveze prometnih
delavcev. Sklenilo se je da imenuje odbor
sam dva svoja zastopnika na občni zbor
.zveze.

Nato poroča sodrug Zolija o obrtnem
sodišču  ter priporoča navzočim, da pojdejo
pogledati v imenik, ki je v občinskem uradu
na razpolago, če so vpisani. Vsi se mo¬
ramo zanimati za volitve v obrtno sodišče
in agitirati, da zmagajo kandidatje naših
strokovnih organizacij.

Sodr. Gorjup  govori o praznovanju pr¬
vega majnika. «Vam delavcem v prosti
luki — pravi — ni treba še enkrat raztol-
I maeiti pomen ki ima za delavstvo prvi
majnik. Priporočam Vam samo da agitirate
' 1 svojimi tovariši posebno med tržnimi
j težaki, da naj tudi oni ta dan počivajo
j in praznujejo delavski praznik prvega
I maja.

Sodrug Muiesan  priporoča navzočim
Ilista „Lavoratore“ in „Delavski List“. Za-
Ipomnimo si — pravi, da kadar nas meš-
i. cansko časopisje obrekuje in skuša nam
iškodovati, sta samo „Lavoratore“ in .De¬
lavski List“ ki nas branita. Oba lista sta
sad našega požrtvovanja, sta sad našega
dela in napredka, zato je naša dolžnost da
ju še nadalje podpiramo in razširjamo, ker
I sta mogočno sredstvo v boju zoper naše

• sovražnike.

Sodr. A. Kovic  pravi da vsi delavci bi
morali narediti kakor on. Vsako jutro bi
j morali pustiti delavci svoji ženi ali materi
tudi denar za »Lavoratore" odnosno za
O,Delavski Llst“. Predlaga naj se da razven
Detne podpore „Lavoratoru“ in „Delavskemu
j Listu" vsakemu po 100 kron v dar.

Sodr. Zolija  podpira ta predlog in se
j spominja boja, ki ga je vodil »Delavski
: List proti glasilu slovenske narodne
stranke in v bran delavcev ‘proste luke.

Predlog je sprejet enoglosno.
i Sodr. Pagnini.  Veliko je število časopisov.

Imamo klerikalne liste, ki jih podpira

meščanstvo in delavske katere morajo
podpirati delavci. Vsak dela svojo politiko,
vsakdo brani svoje koristi. Dolžnost de¬
lavcev je tedaj, da podpirajo in čitajo liste,
ki branijo njihove koristi in ti so socia¬
listični listi.

Nekateri navzoči priporočajo da naj
vodstvo zadrug jemlje na delo najprej stare
organizirane delavce.

Sodr. Coviz naznanja, da je že ukrenilo
v tem smislu.

Naposled se izvoli nov odbor v katerega
so izvoljeni sodrugi: Ivan Zolija, preds.;
Drago Coviz, tajnik; Josip Tence, blagaj¬
nik ; Avgust Maffioli, Alojz Petrigner,
Albert Valentič, odborniki in Anton Bran-
dolin, Rudolf Kenda, Josip Sinkovič nad¬
zorniki.

Vera naših klerikalcev je pač v

večni nevarnosti. V zadnji št. svojega tr¬
žaškega glasila se jočejo, ker jim »Delavski
List" krade vero. Nas, ki smo pošteni
ljudje, je tako obrekovanje in denuncijan-
stvo razžalilo. Včasih se pa zgodi, da
človek res napravi nehote in nevede kako
napako j pa smo si mislili, da je morda
kdo naših vkradel vero uredniku Zarje ali
kakemu drugemu voditelju tržaških ultra-
montancev. Pregledali smo naš arhiv in
vse kotičke naše sobe in naših stanovanj.
Toda nikjer nismo našli sledu kakšne
ukradene vere. Nazadnje smo se spomnili,
da je bil pri nas pred kratkim sodr. Etbin
Kristan, ki pravijo da krade vere kranjskim
ščurkom in ki si je nekdaj prižgal cigareto
s Štefetovo vero. Prašali smo ga in od¬
govoril nam je da je našel v uredniškem
košu Krekovo in Gostinčarjevo in še ne¬
koliko drugih kranjskih ver, toda nobene
tržaške. In vendar mora manjkati kakemu
tržaškemu ščurku, kajti drugače bi ne rekli
da jo krademo.

Ti ljudje se nam pa res smilijo. Kaj
bodo zdaj brez vere in kaj bo, če bomo
nadaljevali naše delo. Svetujemo jim da
gredo v Pariz po nekoliko ver, tam jih
ljudje preč mečejo in v toliki meri, da
lahko zalagajo vse tiste, ki tu ostanejo brez
nje.

O ti ubogi slovenski narod in čenčičeva
«Zarja» brez vere.

Gabršeekovo strašilo. Stari agi¬
tator umirajoče, odnosno umrle liberalne
stranke na Goriškem straši v „Slovenskem
Narodu dr. Tumo in svoje pristaše z
N. D. O. v kateri se baje ne gleda delav¬
cev čez rame. Revež se je namreč zagledal
v častno diplomo sežanskega častnega
meščana dr. Gregorina, s katero misli
strašiti goriško delavstvo.

Mož se je zelo vstrašil nastopa dr. Tume
za socialno demokracijo pa se je spozabil
in zgubil duševno ravnotežje. V „Slov. N.“
je priobčil članek v katerem pripoveduje,
kako se bo dr. Tuma gibal le nekaj časa
med socialisti, kako da bo vladal dr. Tuma
kot absolutni  vladar svoje sodruge in jim
stopal na tilnik baš ravno tako, kakor on
(Gabršček) svojim pristašem. In o veliko
drugih stvareh govori mož, ki misli da
kakor sam tudi drugi ne razumejo nič o
socialni demokraciji, katero bo kar čez noč
požrla Gregorinova diploma t. j. N. D. O.

„Mi socialni demokratje se bijejo po
prsih — pravi Gabršček — pa ne vidijo
da se v N. D. O. ne gleda delavcev čez
ramo.

Če bi bil članek, ki ga je napisal Ga¬
bršček v „Slov. Nar.“ resen, bi mu odgo¬
vorili tudi mi resno, toda človeka, ki se
opira na Gregorinovo diplomo t. j. na tisto
N. D. O. ki jo je še pred kratkim označil
kot budalost, takega človeka ne moremo
smatrati več za resnega.

Kdaj se bodo ti ljudje spametovali res
ne vemo.

Žilavost in vstrajnost socialno demokra¬
tične stranke je res zbudila pri naših gos¬
podih strah in zavist. Radi bi bagatelizirali
nas in naše sodruge, pa se spozabijo in
pokažejo javnosti samo strah pred nasto¬
pajočo silo organiziranega socialističnega
delavstva. Nas ta strah čisto nič ne ženira
in zaradi njega in zaradi lepšega pred
gospodom Gabrščekom ne bomo ostavljali
naše poti, ampak šli bomo preko strahu,
preko otroških buč naših rodoljubov do
našega cilja.

Toliko za danes gospodu Gabrščeku, ki
če ravno noče povedati, da je njegova
stranka samo bila mu povemo, da so mi-
noli časi za naše Spispiirgerje in da je
ves njih napor, da bi se ohranili na po¬
vršju popolnoma brezuspeše tudi s pomočjo
budalne Gregorinove diplome.

Okrajna bolniška blagajna v
Trsta. — Število bolnikov ostalo od
XVII. tedna (od 12 do 18 aprila) je 985.
Število bolnikov, ki dobivajo subvencije v
XVII. tednu (od 19. do 25. aprila je 596.

Število odpadlih bolnikov v poslednjem
tednu 483. Odpadlo je tedaj 9261 dni
subvencije. Bolnikov, ki vživajo subvencijo
ostane v blagajni še 1098 od katerih zdra¬
vijo specijalisti 302 bolnika in sicer 110
radi spolnih in kožnih dolezni 137 bolnikov
je pa v bolnišnici.

Od 1. januvarja pa do 25. aprila je bilo
naznanjenih 10.595 novih bolnikov, od¬
padlo jih je pa 10.663 t. j. 142.766 dni
bolezni.

Blagajni naznanjenih porodov je bilo v
pretečenem tednu 13 in 11 članov je umrlo.

Od prvega januvarja pa do 25. aprila
šteje bolniška blagajna 179 porodov in
137 slučajev smrti.

Porodnih, bolniških podpor in podpor
v slučaju smrti se je izplačalo v preteče¬
nem tednu 13.459'70 Iv.

Sv. Križ pri Trstu. Praznovanje
prvega majnika se vrši v Sv. Križu pri
Trstu po sledečem programu.

Zjutraj obhod po vasi z godbo na čelu.
Popoldne ob 4. uri shod v gostilni
Maganja.  Po shodu dramatična predstava
in koncert. Igralo se bo šaloigro »Trije
ptički 1 , ki jo je spisal Jaka Stoka.

Sodruge poživljamo, da se vdeleže ob
hoda, shoda in veselice v velikem številu

Prvi maj v Gorici.

Slovenska in italijanska soc. dem.
stranka v Gorici ste sklenili za letošnji
prvi majnik sledeči

program praznovanja.

Popoldne ob 2. uri in pol

javni ljudski shod

na telovadnem trgu. (Piazza della
Ginastica).

Na shodu bo poročal v slovenskem
jeziku sodr. HINKO TUMA v ita¬
lijanskem pa sodrug RAIMUND
SCABAE.

Po shodu obhod po mestu z godbo
na čelu.

OI) 4. uri pop. se vrši v restavra¬
ciji „Catarini“ na trgu Catarini

velika ljudska veselica

z godbo, petjem, plesom in drugimi
zabavami.

Iz  shoda gredo sodrugi po obhodu
po mestu naravnost na veselico.

Goriške in okoličanske delavce po¬
življamo, da se udeleže shoda i ve-
solice v velikem številu, da tudi oni
manifestirajo svojo voljo svojo moč
solidarnost z delavci vsega sveta.

DOPISI.

GORIŠKO.

Gorica. Pevsko glasbeno društvo v
Gorici priredi v soboto dne 2. maja svoj
XII. redni koncert v dvorani »Trgovskega
Doma“. Začetek ob 8V2 uri zvečer.

Podgora. Javni shod, ki se je vršil
v nedeljo 25i t. m. ob 3%  popoldne, je
dobro uspel. Organizacija v Podgori ne
stoji zadnje čase na posebno dobrih nogah,
ker ni čilih delavcev, po drugi strani pa
se prav ostro napada od dveh strani, od
klerikalne in liberalne. Na shodu sc je po¬
kazalo, da vlada vendar precejšnje zani¬
manje, za nove ideje, in je upanje, da se
ravno v Podgori organizacija najkrepkejše
razvije, ker ima tudi ugodna tla kot naj¬
večji industrijski kraj v slovenskem delu
dežele. Shodil je predsedoval sodrug Franc
Milost, ki je pozdravil navzoče, posebno
pa tudi iz Gorice došle goste, italijanske
sodruge.

Podal je nato besedo sodr. Hinko Tumi,
govor katerega priobčujemo v posebnem
članku.

K besedi se je oglasil sodrug Peter
Krebelj iz Gorice, ki je zahteval pojasnila,
zakaj še polaga toliko važnost na jezikovno
vprašanje, ko je vendar bolj važno vpra¬
šanje vsega človeštva, in da je vseeno, kak
jezik kdo govori, da bi se pa dalo človeku
kot takemu vse pravice. Nato je pojasnil
sodr. Milost, da gre ravno za tekmovanje
narodov za skupnim ciljem, t. j. za blagor
vsega človeštva, da imamo pred očmi de¬
janski položaj, da so se po zgodovini in
po teritoriju narodi ločili po jeziku, in da
je jezik edino sredstvo, da pride vsak

narod do svoje kulture in da se pride po
tekmovanju narodov do splošnega cilja.
Predavatelj poudarja pravo važnost jezika
v tem, da je jezik sredstvo po katerem se
pride do kulture, da je jezik izraz inteli¬
gence. Zaradi tega se končno da odgovo¬
riti na vprašanje, kaj je narodnost: jezik
in skupna misel, oziroma jezik in intelekt.

Nato zaključi predsednik shod ter sta
navzoča pevska zbora italijanskih sodrugov
iz Gorice in domače organizacije zapela
par krepkih zborov. V razgovoru pa se je
kazalo na okolnost, da primankuje povsod,
tudi v goriški bližnji okolici učiteljev petja
in predavateljev, da ljudstvo povsod željno
pričakuje pouka, ali da se često, kakor
ravno v Podgori, mora zatekati k učitelju
druge narodnost. Dejanski je požrtvovalni
učitelj petja v Podgori sodrug italijanske
narodnosti. Ako se goriški okolici očita;
da goji italijansko petje, izvira to pač od
tega, ker narodni krogi v Gorici niso prišli
še do tega, da bi dobili dovolj moči za
razširjanje domačega petja in slovenske
kulture v okolici sploh.

Bilje. Na dolgo in široko je pisarila
tržaška »Edinost o shodu ki so ga prire¬
dili matadorji N. I). O. pri nas. Shod ni
bil seveda tista velikanska manifestacija,
kakor bi jo rada pokazala »Edinost . Cist
navaden shodček bi bil, če bi bili poslali
k nam ljudi, ki bi znali vsaj kaj povedati
in govoriti. Toda povem, da to kar zna
povedati kak Jaklič ali Bufonček, tako so
znali pri nas ljudje že pred davnim, ko se
še ni reklo, da napredujemo. Toda ker ni
bilo govornikov, se je spremenil shod v
navadno ščuvanje.

Toda odgovoriti bi hotel vsekakor nad¬
učitelju gospodu Urbančiču, ki ima to sla¬
bost, da zamore vplivati nanj že vsak
Bufonček, ki ga delavstvo ne mara niti
poslušati. Ta inteligentni in nad vse pra-
vicolj ubni gospod Urbančič, je pripovedoval,
da iz goriške bolniške blagajne se pošilja
slovenskim delavcem in gospodarjem okrož¬
nice v italijanskem jeziku, čeravno jo imajo
v rokah socialni demokratje. Gospod nad¬
učitelj je namreč vedel da se laže. Bolniško
blagajno so dobili socialisti v svoje roke
šele sedaj in če bi bil gospod nadučitelj
pravičen, bi moral tudi povedati, da po¬
šiljajo slovenskim članom slovenske okrož¬
nice. Toda gospodu Urbančiču se ni šlo
za jezikovno marveč za gospodarsko vpra¬
šanje. Želel bi namreč, da mesto delavci,
bi imeli administracijo tega delavstvu ko¬
ristnega zavoda v rokah delodajalci. To
sem hotel konstatirati in je dobro da iz¬
vedo tudi naši Biljčani komu služi učitelj,
ki bi moral vzgajati naše otroke, ki posta¬
nejo kmalu ravno taki pare kakor smo mi
danes in katere bodo delodajalci zaničevali,
če se ne bodo znali združiti v svojo korist
in v bran pred napadi kapitalistov.

Tako je gospod nadučitelj Urbančič!

Demokrat.

Vrtojba. Prvi pomladanski ples

priredi tuk. krajevna organizacija jugoslov.
soc. dem. stranke v nedeljo dne 3. maja v
prostorih gostilne Faganelija v Doljni
Vrtojbi.

Čisti dobiček je namenjen v svrho usta¬
novitve javne ljudske knjižnice v Vrtojbi.

Sodruge, delavce in prijatelje izobrazbe
poživljamo, da se vdeleže tega pomladans¬
kega plesa v velikem številu in tako pri-
morejo k ustanovitvi potrebne knjižnice. .

Gospodu Pinu nočem niti jaz več od¬
govarjati saj bom, kakor pravi, odgovarjal
pred sodnikom. Toda, ta gospod Pine piše
po časopisih, da sem bil sam klerikalno in
da sem se zavzemal za Ličena itd. Seveda
gospod Pino ve, da je lagal. Jaz nisem
imel opraviti prav nič nikdar s škofijskim
tajnikom Ličenom. Ampak ponosen sem,
če mi pravi da sem bil liberalec od katere
ideje sem se pa toliko emancipiral, da sem
postal socijalni demoki‘at, seveda, ne da bi
postal vodja sodrugov v Vrtojbi, — kakor
piše Pino — ampak da se pridružim
sodrugom in delavcem v boju za njihove,
za naše in splošne koristi. In ker sem jaz
to naredil, bi moral narediti tako še marsi¬
kdo drugi in stanje delavstva bi bilo tudi
pri nas nekoliko boljše nego je dandanes
pod varstvom naših ljubljenih gospodov li¬
beralcev.

Miha Gorkič.

Iz stranke.

Konferenca krajevnih organizacij
goriške okolice se je vršila v nedeljo
26. aprila t. 1. ob lOih dopoldne v pro¬
storih Marzinijevih ter so bili zastopane
krajevne organizacije iz Solkana, Vrtojbe,
Mirna, Podgore in Sovodenj. Shodu je pred¬
sedoval sodrug Henrik Bratina, zapisnikar

DELAVSKI LIST

pa je bil sodrug dr. Henrik Tuma. Debate
so se udeležili sodrugi: Miha Gorkič za
Vrtojbo, Orešek in Bradaček za Solkan,
Petejan za Miren in kot gost sodrug ita¬
lijanske narodnosti Bosetti. Sklenilo se je,
da se praznuje prvi maj, kakor običajno
vsako leto, z obhodom, javnim shodom in
sledečo veselico, Na shodu prevzame govor
sodrug dr. Henrik Tuma od slovenske
strani ter pravi, da se ima določiti program
za majsko slavnost sporazumno, z italijan¬
skimi sodrugi. Poudarjal je, da so slo¬
venske socijalnodcmokratične organizacije
na Goriškem še prešibke, da bi sploh mogle
samostojno nastopiti. Zaraditega kaže pod¬
vreči se za letos docela programu goriške
krajevne organizacije, katera je tudi v prvi
vrsti poklicana, da priredi majsko slavnost
na svojem teritoriju. Tudi se je priporo¬
čalo agitirati delegatom vsakemu v svoji
občini, da bodo tudi slovenski socijalisti
na isti dan primerno zastopani. V to svrho
se je delegiralo za občino Vrtojbo Miho
Gorkiča, za Solknn Antona Crneta, za
Miren Leopolda Petejana, za Podgoro
Rudolfa Černiča, za Sovodnje Antona De¬
vetaka, za Št. Andrež Andreja Novaka in
za Bilje Weinbergerja. Debata je bila precej
živahna ter se je h koncu poudarjala po¬
trebnost zdatnejše agitacije in tesnejše or¬
ganizacije. Pozdravljen je bil zato z ve¬
seljem sklep tržaškega odbora, da se 10.
maja skliče skupna konferenca v Trstu in
reši posebno vprašanje o organizaciji.

GLEDALIŠČE

Dramatična predstava v Sv.
Križu, ki jo je priredilo, kakor smo že
poročali, tamošnje godbeno društvo «Lira»,
na velikonočni pondeljek, je vspela najsi¬
jajnejše. Udeležba je bila naravnost ogromna.
Domači diletantje so predstavljali znano
Ganglovo žaloigro “Sin*. To je drama, ki
nam ne dodaja nič nadnaravnega in izred-
nega, pač nam pa podaja čisto vsakdanjo
življensko sliko; v živih potezah nam ka-
rakterizuje psihologičen prizor iz vsakda¬
njega realnega življenja. In vendar je
njen efekt naravnost pretresljiv.

Drama nas iztrga iz pestre in mnogo-
lične vsakdanjosti zbog katere obstajamo
čestokrat mirni in ravnodušni celo vpričo
najtagičnih življenskih katastrof ter nas
sili, da se utr jemo in omislimo v en sam
enoten in sicer žalosten prizor našega ze¬
meljskega životarjenja. In to je kar oklepa
našo dušo in upliva na nas z neodoljivo
silo.

Sin poduradnika Slemenca. Ciril, se za¬
ljubi v priprosto mlado Tilko. Ljubi jo s
vso silo ljubezni, kakor je zmožen le po¬
polnoma nepokvarjen, idealen mladenič.
Ljubi jo tiho in tajno, a strastno. Njegov
življenski cilj je združiti se čim prej žnjo.
Zato prosi očeta naj mu omogoči skromno
a dostojno ekzistenco. Oče njegove prošnje
ne vsliši. To Cirila potare in sklene po¬
dati se v tujino, ki naj mu leči srčno bol.
Vstopi v neko dunajsko tvrdko pod tujim
imenom Artur Neuberg. Tu pa je usluž-
bena tudi njegova svakinja Helena, ki se
nesmrtno zaljubi vanj. Ciril seveda ni
mogel preboleti in pozabiti svoje stare
ljubezni, ki jo je ohranil slej ko prej v
svojem srcu, ne da bi je bil odkril niko¬
mur, niti očetu, niti ljubljenki. Tudi sedaj
se ni izdal Heleni. Nesreča ga je tako po¬
trla, da je kmalu spreobrnila idealnega
človeka v brezobzirnega egoista, ki sodi
vse samo iz stališča svoje koristi. Tako je
videl v Heleni le dobrodošel objekt vži-
vanja. Hlinil se je pa, da jo ljubi. Helena
pa ga je ljubila resnično in z ono požrtvo¬
valnostjo, ki ne odreka več ničesar, in ki
je pripravljena na največje žrtve. Cirilu ni
bilo torej težko pregovoriti jo, da se mu
je popolnoma udala.

Tako je v novem uživanju iskal utehe
za svojo srčno bolest. Helena je postala

mati in porodila sina. Arturjevo duševno
stanje pa je postalo vedno slabše: V svoji
moralični pobitosti se je pozabil tako daleč,
da je poneveril tvrdki večo svoto denarja
in zbežal. Helena je šla domov in odkrila
bratu in Cirilovi materi, da je mati. Za njo
pride nepričakovano tudi Ciril, ki se mu
je zbudila med tem vest strašna in pekoča
vest. Sedaj prizna Heleni odkrito, da jo je
varal, da ji je nesramno lagal, da je bil
navaden lopov in slepar, ker je mislil, da
na ta način utolaži samega sebe. On je
ne more ljubiti in ne more ljubiti niti
lastnega otroka. Ona pa ga ljubi še vedno
z ono strastjo, ki ne more pozabiti ljubezni
niti ob najpodlejši prevari. Izsili mu sedaj
ves njegov denar pod pretvezo, da ga rabi
za otroka. Ko ima denar v rokah, ga pošlje
nazaj poneverjeni tvrdki in doseže, da
tvrdka odstopi od nadaljnega preganjanja
nad Cirilom.

Njegov oče je pa smrtno bolan. Ko izve
za razmerje in zločin svojega sina, ki sev
razburjenosti ne more več utolažiti, umre.
“Bodi proklet* je njegov zadnji pozdrav
nesrečnemu sinu, ki zbeži.

Ciril tava sedaj in se potika po gozdih;
rad bi se skril pred posvetno oblastjo. Ko
se vrne zopet domov, pa najde orožnike,
ki čakajo nanj, očeta pa v krsti.

To je zadnji udarec za njegovo nesrečno
in potrto dušo, udarec, ki ga popolnoma
potre.

Med tem pa pride pismo od dunajske
tvrdke, ki ga oprošča vsake krivde, a bilo
je že prepozno. Zgubljeni sin je zblaznel.

To je v glavnih potezah vodilna snov
cele drame. Predstava pa je splošno izborno
izpala. — Videlo se je, da so se igralci
splošno potrudili rešiti kar najboljše svoje
uloge, dasiravno bi bilo želeti, da bi po¬
samezniki naštudirali svoje uloge temelji¬
tejše. Posebno pa nam je omeniti tri igralce,
ki so nas s svojim nastopom naravnost
očarali. Gospoda N. N. ki je predstavljal
Cirila. Gospoda Sirk, ki je predstavljal
očeta, in gospico G. Sirk. Vsi trije so igrali
kar izvrstno. Gosp. N. N. je fingiral zlasti
markanto blaznost. Gosp. Sirk pa je poka¬
zal, da je igralski talent, na katerega bi
bilo ponosno lahko vsako slovensko gledišče.
Takisto je bila popolna gospica G. Sirkova,
ki je posebno izborno markirala ono du¬
ševno vzvalovonje, ko je priznala da je
mati in ono psihološko vzhičenost, ko je
spoznala kruto prevaro. Tudi drugi so re¬
šili svoje vloge jako dobro, vsekakor se je
pa poznalo nekaterim, da so prvič nastopili
na odru. Pri nekaterih se je opažalo pre¬
malo živahnosti. Sicer pa se mora upošte¬
vati, da je to šele začetek.

Le tako naprej po začrtani poti do stal¬
nega ljudskega gledišča, ki bi bilo popol¬
nega izobraževalnega pomena

Nekaj pa nam je odkritosrčno karati,
disharmonijo dela ljudstva, ki se je smejalo
ob najžalostnejših prizorih.

Tu je treba pač še mnogo podrobnega
dela, ki so ga zanemarili tisti, ki mislijo,
da delajo za narod a so pitali vedno ljud¬
stvo s praznimi frazami ter apelirali na
najnižje njegove instinkte.

Odkrito priznanje gre tudi godbi, ki je
pod vodstvom spretnega domačega kapel¬
nika prav izborno igrala, Le naj bi se pri
takih igrah igralo prihodnjič žalostinke
mesto koračnic.

Vekoslav Mrak.

Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ.
Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel &  Comp.
ulica della Zonta 8.

Zadruga lesnih delavcev

izdeluje

pohištva, izložbe prodajaln, kakor vsa druga
lesna dela.

Delavnica: Trst - Ulica Ferriera št 3 - Trst.

| ANTON CECH ^

TRST - Ulica Fonderia št. 12.

• g •!

tg e

loga libolji lIlliltllMIII in mm  VI

Maršale, Vermuth, i. t. d.

Gostilna „ Cfi$a del Popolo

(Zadružna delavska gostilna)

Trst, til. S. Tazzaro in til- St. Cattenna

Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena .
-  Cene zmerne.  =

[Vfggr- Shajališče zunanjih sodrug ov.

Slovani!

Podpirajte edino

Slovani!

Slovansko knjigarno in papirnico  |

Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40

Edina tovarna pohištva v Trstu =

ul. della Tesa št. 46.

ALEXANDER LEVI MINZI

Zaloga. Piazza Rosario št. 1.

Cene zmerne.

Urad:

'II

BELLINI št. 13

(blizu cerkve Sv. Antona

Telefon št. 1402-1403

N°v°  pogrebno društvo

Na razpolago ima nove in bogate pogrebne vozove.

= VELIKA ZBIRKA SVEČ =

Prodaja na drobno in debelo.

Vsako pogrebno naročilo izvrši točno. Cene zmerne.

VODSTO.

=: TRST. Ulica Acquedotto št. 6.

Velika zbirka igrač, okraskov, parfu-

marij, mila, ovratnikov, zapestnikov,

kravat, i. t. d.

II I® §Ie

- Napitnina je odpravljena. — -

Velika zbirka političnih in leposlovnih revij
- in časnikov v vseh jezikih. -  -