iir Leto Vlil. Številka 9 (65) DECEMBER 1968 Cena 40 par OBČANOV Prisilna uprava v ,,Avtoobnovi" Ali bo zdaj konec nezakonitosti in samovolje? Drugo dejanje tragedije v Ni jih bilo mogoče ustavita podjetju »GRAL-Avtoobnova« s pomočjo notranjih sil v je končano. 22. decembra je podjetju, da bi samoupravni organi in politične organizacije premagale konzervativne sile; le-te so bile premočne. Novoletni intervju predsednik bežigrajske občine Karel Kušar sklical izredno sejo obeh zborov občinske skupščine (začela se je 5 minut po 12. uri), ki naj bi rekla končno besedo o stanju v omenjenem podjetju. Ježičani bodo ostali na Ježici Obiski sodnih cen Iccv pri hišnih lastnikih na Ježici in v Stožicah so povzročili različne komentarje. Na podjetju »Soseska« so nam povedali, da gre za ocenjevanje zemljišča v Soseski 1. Kot je znano, bodo prihodnje leto začeli graditi veliko novo naselje na polju za Ruskim Uprle so se celo sklepu so ^ vk,ju' Župan pravi tako! Razgovor s predsednikom občinske skupščine Karlom Kušarjem dišča- Pripravljeni! so bili plačati prvič en milijon, drugič dva milijona, da bi uveljavili svoje interese. Toda ti milijoni so bila vendar last kolektiva, in če so prej proti direktorju znali uporabljati besedo demokracija in kolektivno soglasje, kdo je potlej na Šubica- Skupina ljudi, 'ki "J1”1 dal soglasje za plačilo lastni!I ^ poskrbeli. Zakon smo jo že lani imenovali ^ ,Dfy“1llko. kot Jih ganizacije Delegati so tudi sklenili, da hodo pionirje odslej sprejo-teali v Zvezo mladine enotno ' vso občino. V katerem ra-zredu bo to, v sedmem ali dsuiem. pa bo odločil plenum, na katerega bodo pova-htdi mentorje mladinske rgnnizuclje na osnovnih šo-“h Odločili so so tudi, da nl°m njihova organizacija prevzeti večjo vlogo pri spre-Jomanju madih v Zvezo ko te un Isto v, saj jo bilo na tem Premalo! Storje“**a nw0«0 Krajevne skupnosti delajo, vendar pa vseh možnosti še niso izkoristile, je bil odgovor- Zelo živahna je bila razprava o »Avtoobnovi«. Na seji občinske skupščine je bil tudi predstavnik tega kolektiva, ki je Izjavil, da v »Avto- »Adria avio-promet« spet kvišku V letalskem podjetju »Adria aviopromet« bodo ukinili prisilno upravo. Podjetje zdaj solidno posluje, predvi- ""imamo* u“ 3\da 1)0 k beograjskemu zunanjetrgo- ke spremenilo? Odgovor: »Malo zaradi nas samih, malo pa pod vplivom javne kritike, smo v upravo za dohodke nastavili več visoko kvalificiranih ljudi in v notranjem poslovanju marsikaj spremenili. Pri kontroli realizacije dohodkov smo ugotovili, da bo ta prav zaradi novih ljudi in nove re- je bilo letos? Odgovor: »Res je, želja za ko!'daP verjetno nlblprorl finskemu podjetju »Inter-ex-čunskih možnosti niti za po- lovico. Kaj točnega ne mo- ^ častil ko je bila v »Adria rem reči ker niso še pozna- avtoprometu« prisilna upra-ni vsi instrumenti. Vemo le va~ Je podjetje poslovalo ak-to, da bodo potrebe Temelj- b!lvrio. Na koncu leta jim bo ne izobraževalne skupnosti v ostal kar precejšen znesek prihodnjem letu ogromne in tudi za sklade- da bomo za te potrebe morali najti sredstva. Večja sredstva bomo morali rezer- Ce se bo »Adria uviopro-met« pripojil k »Interexpor-tu« bo ijubljanako podjetje virati tudi za vseljudsko ob- imelo samostojen obračun in rumbo ip za zasatto. Odor- tudi imena to ostaja vprašanje, kje bo- menili- ne bodo apre- En zdravnik dela za dva Obisk otroškega dispanzerja za Bežigradom (v zdravstvenem domu) je precej večji, kot so ga predvidevali načrtovalci te zdravstvene u-staniove. Vsi prizadeti —tako starši z otroci kot zdravstveni delavci — govore danes samo še o nevzdržnem navalu- Neredkokdaj se namreč zgodi, da mora mati z dojenčkom v naročju po ure in ure čakati pred vrati otroškega zdravnika, da pride na vrsto- Niso pa tudi redki primeri, da pride mati zaman v otroški dispanzer, zakaj vrsta je za tisti dan že predolga • Zadnje čase so zaradi hude krvi čakajočih mater z otroki vpeljali sicer nekakšne zaporedne številke (po pravilu: kdor prej pride, prej melje), da bi sd vsaj za silo zagotovili red- Ta ukrep so matere dobro sprejele, vendar pa bi vsaj ob popoldanskih urah (od 2. do 4- popoldne) potrebovali v dispanzerju še enega zdravnika- Pediater dr. Franc Tihote, ki je kot zdravnik vsakodnevna žrtev prevelikega obiska predšolskih otrok- pravi takole: »Predvsem imamo precej večji obisk, kot so ga predvidevali Po veljavnih normativih bi vsak otrok samo po štirikrat na leto obiskal naš dispanzer V resnici se dogaja precej drugače. Prihajajo Podporni člani Rdečega križa Krajevni organizaciji RK v Savskem naselju so se priglasili prvi podporni člani Rdečega križa. Po 10 din so prispevali: Antonija Kralj, Matilda Ker-šovan, Davorina Meze, Rudi Avčin, Silva Lenarčič, Marjana Grčar, Valerija Tell, Metka Kos, dr. Simo Opačič in Marija Opačič. Podporni člani RK so postale tudi naslednje delovne organizacije: »Kamin« (prispevek 100 din), »Kuverta« (prispevek 200 din v materialu) in Slaščičarna Bežigrad (prispevek 100 din v materialu). Podporni člani želijo, da bi zbrane prispevke namenili za letovanje otrok, pomoč starim in bolnim ter za šolske kuhinje. Za podporne člane RK se prijavite na občinskem odboru Rdečega križa, Kržičeva 10, telefon 314-084. zdravi in bolni, takole povprečno po dvajsetkrat na leto- Norma na enega pediatra je 1500 otrok, sprejmemo pa jih trikrat ali celo štirikrat toliko- Verjamite, da je zato naše delo več kot naporno, če že ne rečem ničesar hujšega-Po nepopolnih podatkih se zateka po zdravstveno pomoč v naš dispanzer okrog 4 tisoč otrok, če ne še več, zakaj za Bežigrad se vsak teden doseljujejo novi ljudje-Drugo nič manj pereče vprašanje, ki nas tare poleg prehudega navala, so pretesni prostori. Bolni in zdravi otroci čakajo na pregled v isti čakalnici. Cimprej bi jih morah ločiti. Prizadevamo si, da bd dobili še en prostor v ta namen, toda razen obljub, ki smo jih dobili, se ni še nič premaknilo-Tretja nevšečnost pa je popoldansko zmrzovanje v prostorih otroškega dispanzerja V stavbi zdravstvenega doma ponavadi prenehajo kuriti ob drugi uri popoldne, potem pa postajajo prostori od ure do ure hladnejši- Veliko čakalnico ponavadi ogrejejo kar matere z otroci • • ■ V enem samem popoldnevu nas obišče 50 do 60 otrok, naša norma pa je štiri do pet otrok na uro (v šestih urah)-Mislim da je podatek precej zgovoren- Dela je torej dovolj za dva zdravnika, opraviti pa ga mora en sam- Tudi o tem smo že govorili na pristojnem mestu, vendar se ni nič premaknilo. Zakaj takšen naval, se boste morda vprašali? Marsa kdaj mati pripelje na pregled popolnoma zdravega otroka Boji se namreč, da bi zaradi morebitne otrokove bolezni morala ostati doma. Boji se za zaslužek — in za službo- Takšni primeri so zelo pogostni- Druga plat te medalje pa je vsekakor tudi višja prosvet-Ijenska raven in spoznanje staršev, da je bolje zvoniti pred točo kot po toči, zato pogosto pritiskajo na kljuke otroškega zdravnika. Nemalokrat se celo zgodi, da moram mater naravnost prisiliti, da ostane doma pri bolnem otroku- Takšne razmere so bolj ah manij pogojene s preslabo urejenim otroškim varstvom Takoj nujno potrebujemo še eno ordinacijo popoldne za predšolske otroke in dva zdravnika, zakaj za enega je Sneg, kdo bo tebe kidal »Lepo očiščena poljana, ne?! me je pozdravil moi in preskočil lužo. »Seveda, saj je občinska,« je še dodal. Obraz mu je preletel pomenljiv nasmeh. Bilo je pred tisto dvonadstropno barako v Parmovi 41. Občina. Komaj zapadli sneg se je čez noč spremenil v globoko plundro. V grdi brozgi pred občinsko hišo sem pravkar našel prosto lužo in zajel za pol čevlja snežmce. Nič bolje se ni godilo ostalim. Proti očiščeni cesti so vodile kolesnice. Nič koliko jih je bilo. Vsak zase si je pač moral urezati pot, če je hotel m občino. In tako prvi dan po novem snegu, drugi, tretji. Na vso srečo je sneg kmalu zmrznil 'in manevriranje po njem je postalo nekoliko laže, marsikje pa tudi teže, Kakor se vzame. Prostor pred občinsko barako so vsakdanji prišleki dodobra pomendrali, tako da jo niti očistiti ni bilo treba... ( Podobno je bilo in je drugod po beli Ljubljani in ne samo za Bežigradom. Da pa je tako in ne drugače, za kar smo se s poplavo besed in sklepov borili iz leta v leto, je menda kriva »Snaga«, ki trenutno nima ravno najboljših odnosov z občinami. Z bežigrajsko menda še posebej ne. Do pomladi se bosta že pogovorili — »Snaga« in občina namreč. Za drugo leto, če bo še treba čistiti ceste, pa bi morda kazalo sklicati pravočasno posvetovanje »po tem vprašanju«. Kakor občina, tako tudi občani! Zgledi vlečejo. Take vseljudske in enotne ignorance do čiščenja novo zapadlega snega kot letos, skoraj ne pomnimo. »Seveda, saj je občinska poljana« mi zvone v spominu besede moža, ki je pred Parmova 41 gazil globoko plundro. N. L. dela več kot preveč, kakor zgovorno pričajo podatki. In po dve sestri na enega zdravnika, da bo naše delo teklo nemoteno in bolje kot doslej. Vse to imamo sicer obljubljeno (planirano), vendar pa ostajajo ta delovna mesta še nezasedena (sistemizacija za sestre)- Novo delovno mesto za zdravnika žal ni predvideno. Kaj hi dosegli s tem? Kul-tumejši sprejemi in bolj kakovostne preglede — starši pa bi izgubili manj časa, ki ga nam vsem na vseh koncih zmeraj primanjkuje. Pa še živce bi si prihranili za leta dela, ki so še pred nami- Eno izmed perečih vprašanj, ki sicer ne sodi naravnost v otroški dispanzer, je pa tako ali tako neposredno povezano z njim, so otroški vrtci- Večina je preveč zasedenih Po dvakrat toliko o-trok se drenja v njih, kot je uradno dovoljeno- In zdaj nas skušajo — vsakega otroš- kega zdravnika posebej — zadolžiti še pa po en takšen vrtec- To, mislim, presega vse meje! Zdravnik naj bi bil osebno odgovoren za zdravstveno stanje otrok v vrtcu, ki zaradi preobremenjenosti (prevelikega števila otrok) že tako ni v skladu z veljavnimi sanitarnimi predpisi- Temu sem se uprl. Ce bi že sprejeli to delo, bi ga nujno opravljal nekakovostno, hkrati pa bi se moral poprej še skregati z zdravniško etiko in moralo, ki sta osnovna pogoja za delo vsakega zdravnika. Prepričan sem, da je to čisto navadno razmetavanje družbenega denarja, ki bi ga brez dvoma lahko kaj koristneje uporabljali. Zdravnik ne sme in ne more biti odgovoren za zdravje otrok v neki otroški varstveni ustanovi, v kateri je dvaktrat toliko otrok, kot bi jih smelo biti,« je končal dr- Prane Ti-hole. NIKO LAPAJNE 38.000 Turistično društvo Bežigrad obstoja že deset let. Na zadnjem občnem zboru 19. decembra so ocenili delo v minulih dveh letih in sprejeli program za prihodnje obdobje. »Turistično društvo je poleg drugih akcij posvetilo največ pozornosti oddajanju turističnih sob, gostinski dejavnosti in skrbi za nemoten potek turističnega prometa, saj je znano, da ima turizem v naši občini predvsem tranzitni značaj,« je dejal predsednik bežigrajskega turističnega društva Karel Kušar. 45 Bežigrajčanov ima dovoljenje za oddajanje sob turistom. Predstavniki turističnega društva so se posvetovali z njimi in dosegli, da so odpravili nekatere pomanjkljivosti, Uredili so tudi recepcij-sko službo, turistično takso zdaj bolj redno plačujejo. Obiskali so tudi vse zasebne gostilne. Ugotovili so, da le še štiri gostilne (od šestnajstih) „Dokler bom mogel" Jože Kržišnik iz Savskega naselja je daroval kri že 64-krat Nekoč, ko sem še v gimnaziji daroval kri, mi je starejši moški, ki mu je prav tako kot meni, tičala v žili krvodajalska igla dejal: »Vidiš, fant, vse te stekleničke, ki .|ih vidiš napolnjene s krvjo, vse to je delavska kri. Delavska ali kri mladih ljudi. Kani, če boš kdaj direktor, naredi mi veselje in vsaj enkrat daruj kri. In to ne pred volitvami.« Te besede starega krvodajalca so mi prišle na misel, ko so v Savskem naselju izročili diplomo delavcu Jožetu Kržišniku, ki je že 64-krat ponudil svojo kri ponesrečencem. Obiskali smo ga na domu; Savsko naselje, Linhartova 102. Malo smo morali počakati, Jožeta Kržišnika še ni bilo z dela. »Zdaj je vratar pri podjetju .Žito’, prej pa je vsak dan razvažal vreče moke naročnikom. Tudi po 19 ton vreč je pretovoril na dan, ni čuda, da mu je odpovedala hrbtenica,« nam je povedala njegova žena Marija. »Kri pa vseeno še vedno daje.« Zazvonilo je. Po krajšem pogovoru v predsobi je v sobo vstopil Jože Kržišnik. Tistih 56 let, ki jih ima, smo mu tudi mi prisodili. Takoj je bilo videti, da ga življenje ni božalo. »Zakaj dajem kri? Zato ker jo ljudje potrebujejo. Nekoč jo je poteh c vala moja žena, pa sem ji tedaj rekel: .Vidiš, Minka, če ne bi bilo ljudi kot sem jaz, kdo bi ti zdaj pomagal?’ Od takrat naprej mi nikoli več ne omenja mojega krvodajalstva, če- Jožc Kržišnik prav tudi prej ni imela nič proti.« »Koliko zaslužite na mesec?« »Okoli 600 dinarjev zdaj, ko sem vratar. Prej pa sem več. Vendar mi ta moja hrbtenica preveč nagaja. Že več kot deset let sem pri tem podjetju, prej pa sem služil kot hlapec pri kmetu. Pa mi tistega ne priznajo, ker me ni prijavil. V uradnih pisar nah nisem najbolj doma. sicer bi morda nekako le dosegel priznanje za tistih nekaj let.« »Se vam je že kdo zahvalil za darovano kri?« »Dobil sem diplomo in značke od Rdečega križa. Tudi tole knjigo. Od tistih, ki pa sem jim dal kri, pa ni bilo nobenega blizu, čeprav sem kri dajal večkrat tudi direktno’. Sicer pa tega tudi nisem pričakoval. Ni mi do zahvale.« Pogledam tisto knjigo. Nekakšen priročnik za prvo pomoč. Priročnik prve pomoči človeku, ki je tolikokrat pomagal. »S čim se ukvarjate v prostem času?« »Kakšno knjigo preberem ali pa obiščem svojega prijatelja gostilničarja. Pa ne da bi pil. Toliko kot drugi. Si- Bolj varni Prometna vzgoja v Pri prometnih nesrečah na bežigrajskih cestah je letos v šestih mesecih umrlo več ljudi (12) kot lani vse leto (11). Med tistimi, ki si prizadevajo, da bi zmanjšali ta krvni davek, je tudi občinska komisija za varnost prometa. Predsednik komtaljc Anton Gornik nam je o načrtih komisije za prihod n.)e leto povedal: »Najprej bo na vrsti akcija »Prva pomoč in varnost prometa«- Cim več voznikov naj bi opravilo tečaje prve pomoči. To velja predvsem za amaterske voznike, saj se poklicni vozniki učijo prve pomoči že v šoli. Vozila naj bi tudi opremili z minimalnimi potrebščinami za nudenje prve pomoči. Znano Je, da nestrokovna pomoč pri nesrečah čestokrat škoduje ponesrečencem. Ce že pride do nesreče, Je treba znati tudi prav pomagati, zato je vzgoja šoferjev v tem smislu zelo pomembna. cer pa ima človek menda lahko za prijatelja človeka, ki je slučajno gistilničar.« »Kaj vas je v zadnjem času najbolj prizadelo?« »Ko sem bil zadnjič tam na krvodajalski postaji, so nam kot ponavadi na koncu postregli z jedjo. Včasih pa smo dobili tudi konjak, to krat ga ni bilo. Pa ne zaradi konjaka, ni me zabolelo to, da ni bilo konjaka, pač pa, da so rekli: .Veste, refor- ma.’« »Vaša želja?« »Ena se mi je že uresničila. Moped sem si kupil. Mor-('a se bom nekoč j rikopal tudi do avtomobila. Sicer pa si želim zdravja, za družino in zase. Kri pa bom še daroval. Dokler bom mogel. Že tolikokrat so prišli pome z avtomobilom ali pa sem se sam prijavil, da mi vsakokratna dajatev potrdi, da še nisem za staro šaro.« Poslovili smo se od Jožeta Kržišnika, ki je bil nekoč hlapec, potem in še zdaj delavec. Poslovili smo se od človeka, ki ima ženo, sina in vnuka Roberta. Tudi moped ima Jože Kržišnik, ki je 64-krat daroval kri. Ko sva se v mračni predsobi rokovala, se mi je zazdelo, da se ne rokujem samo z njim, ampak tudi s tistim brezimnim darovalcem krvi iz mojih gimnazijskih let. MARJAN BAUER na cesti šolah in podjetjih Ena naših najvažnejših nalog je, zajeti v prometno vzgojo vse otroke. Prihodnje leto bo šolsko tekmovanje »Kaj veš o prometu?«. Na vseh šolah bodo imeli poligone za praktično vožnjo, pisali bodo naloge in izpolnjevali testne pole. Za varnejšo pot otrok v šolo se bomo dogovorili s šolami in krajevnimi skupnostmi, da bi na najbolj nevarnih križiščih oziroma prehodih vsak dan dežurali pionirji — prometniki, takrat, ko gredo otroci v šolo in iz šole. Zdaj pozimi pa morajo starši še posebej opozoriti otroke, ki se radi sankajo in drsajo tudi na prometnih cestah. Tudi v podjetjih bodo morali več storiti za prometno vzgojo zaposlenih. Ce v podjetju varnostni tehnik skrbi za vzgojo delavcev v prid podjetja, bi morali vključiti tudi prometno vzgojo, saj kolektiv trpi škodo tudi, če se član kolektiva poškoduje v prometni nesreči.« nočitev niso prenovljene; lastniki jih nameravajo urediti v prihodnjem letu. Predloge in pripombe zasebnih gostilničarjev je turistično društvo posredovalo občinski skupščini. V skrbi za turistično vzgojo prebivalstva je turistično društvo razpisalo nagradno tekmovanje za najboljše naloge o turizmu, ki so jih pisali dijaki bežigrajske gimnazije. Organizirali so tudi več predavanj. Vključili so se v akcijo »Ljubljana v cvetju« ter nagradili najbolj prizadevne gojitelje cvetja za Bežigradom. Turistično društvo je izdalo tudi cenik za turistične sobe, izdelati so dali orientacijske table za Navje in Gramozno jamo, sodelovali so pri različnih prireditvah itd. Na občnem zboru so še posebno pohvalili gostinsko podjetje »Bežigrad« ker je V svojem obratu avtokamp na Ježici nudilo brezplačno pomoč češkim in slovaškim turistom ter sploh za prizadevanje tega kolektiva pri gradnji turistično rekreacijskih objektov v kampingu, namenjenih turistom, zlasti pa še mladini in delovnim ljudem našega mesta. Pohvalili so tudi gostinsko podjetje Črnuče in zasebne gostilničarje, ki se trudijo, da bi obnovili svoje lokale in si prizadevajo za bolj kulturno postrežbo gostov. Turistična zveza Slovenije je nagradila dva prizadevna člana Turističnega društva Bežigrad in sicer Staneta Zorca s srebrno značko in Cirila Severja z bronasto značko, turistično društvo pa še posebej Cirila Osano, Ljuba Brezigarja in Staneta Zorca za požrtvovalno delo vse od ustanovitve društva. V prihodnjem letu bo turistično društvo še razširilo svoje vrste (ustanovili bodo tudi pododbore društva) skr beli bodo za turistično vzgojo •ebivalstvo in za propagando ter sodelovali z vsemi organizacijami in društvi, ki so povezani s turizmom. Turistično društvo Bežigrad bo pokrovitelj razstave cvetja bolgarskega podjetja »Bul-garcvet«. Le to bo poklonilo našemu mestu 4.006 sadik vrtnic. Razstava bo na Gospodarskem razstavišču. Za konec še nekaj številk o bežigrajskem turizmu in gostinstvu: družbene in zasebne gostilne za Bežigradom imajo 2480 sedežev in 780 sedežev na vrtovih. Poleti je pri zasebnikih in v šolskih domovih na razpolago 750 ležišč za turiste, na Ježici je edini ljubljanski kamping. Letos je za Bežigradom prenočevalo 20.000 tujih turistov ali za četrtino ve<5 kot lani. V desetih mesecih letos so zabeležili 38.000 nočitev domačih in tujih gostov- IIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIlIlIClIlIllllllllllllllHllllllllliltt^ ZBOR OBČANOV glasilo občinske konference SZDL Ljubljana—Bežigrad izhaja vsak mesec Ureja uredniški od bor. Predsednik uredniškega odbora: Joško Pirnar. Odgovorni urednik: Ja- nez Snoj — Cena izvodu: 40 starih dinarjev, letna naročnina 300 starih dinarjev, za delovne organizacije tisoč starih dinarjev — Tekoči račun pri NB 501-8-319/2 - Rokopise In slike pošiljajte na naslov: »Zbor občanov«. Ljubljana, Parmova 41—Tiska CP »Delo«. krnSauZ \ J Nadalj. s 1. strani ŽUPAN K: Odgovori odbornikom Drugačna ureditev prometa na Titovi cesti Na vprašanje odbornika inž. blem, smo tem posvetili naj- Novi sodniki Občinska skupščina je izvolila 46 novih sodnikov-po-rotnikov občinskega sodišča II v Ljubljani Izvoljeni so bili: Marija Avbelj, Alojz Avsec, Vanda Belančič, Tomo Belač, Valentin Bernik. Matija Butala, Franc Čebular, Franc Dobrota, Cveto Devetak, Miro Dešman, Darinka Parkelj-Dešman Alojz Drnovšek, Anton Fras, Alfonz Gos-podovič, Ivan Janež, Anton Jurca, Ana Kastelic, Jože Kralj. Ivan Kralj, Zdravko Kukovič Darinka Maraž-Kod-rič. Zalita Krhin, Slava Leban, Polona Lukežič, Mira Merlak, Ignac Možina Jože Novak Berta Nička, Milica Oman, Miloš Pertot, Marta Podpadec Franjo Potokar Vit« Pirc, Feliks Rolec. Ju Hjana Skubic. Vlado Stopar Jovo ščepanovič. Stane špig ler Bogo Tro j ar Vinko Tr ček. Martin Tesovnlk. Ivan Vidrih. Bogo Vodopivec. Mojca Zirkelbah, Štefka Zupet in Manja Žorž. Predlagala jih Je komisija aa volitve imenovanja in kadrovska vprašanja občinske skupščine v sodelovanju z občinsko konferenco SZDL in krajevnimi organizacijami SZDL ter samoupravnimi organi v delovnih organizacijah »Rogu«« ne bo treba vrniti dolga Tovarni »Rog«, ki je prevzel »Topsa« v Savljah, ne bo treba vrniti 450.000 din (45 milijonov st. dinarjev), ki jih Je občina dala »Topsu«. Za Posojila v znesku 1.400.000 din (140 milijonov st. din), ki jih je »Tops« še dobil od občine, pa bodo veljali enaki Pogoji, kot jih tovarni »Rog« budi banka. Oprostitev za Učne delavnice Občinska skupščina Je Učne delavnice zavoda za usposabljanje govorno in slušno prl-*adetih oprostila plačevanja Obresti od poslovnega sklada » višini 80 odstotkov Pred meseci so se odločili za opro stitev v višini 50 odstotkov, *daj pa so učne delavnice poslale nov predlog, ki ga pod Pira tudi Stalna konferenca *a rehabilitacijo invalidnih o-seb v Sloveniji in republiški odbor Zveze gluhih Slovenije Očne delavnice zaposli’-»to večje število invalidnih oseb področju komunalne stvari, rišče in po sredi Titove čeki jih niti ni bilo v načrtu, sle od podvoza proti Ježici Podprli smo s 44 milijoni cvetlični nasad.« starih dinarjev gradnjo vo- • Bom odkrit: obrtniki in dovoda na levi savski strani sploh privatniki se zaradi zlo-od Črnuč do Dola. Prej so glasnega »primera Boca« boje namreč med najmočnejši- imele te vasi vodnjake z ne- je, da boste zaostrili odnos mi v Ljubljani po narašča- zdravo pitno vodo.« do privatnikov. Kaj jim lah- nju števila novega prebival- q Govorite o prihrankih, ko za novo leto rečete? stva. No, zaupno lahko po- pa 0 odprtih vprašanjih gle- Odgovor: »Politike do pri-vem, da bomo nekaj prihra- de investicij. Kaj je sedaj vainikov in do obrtništva ter nili iz letošnjega proračuna.« na stvari? Za koliko sredstev gostinstva nikakor ne bomo • To slišim prvič Nam gre? spremenili zaradi nekaj ano Rozeta Belca o ureditv! pro- več pozornosti m sicer: reč, da neka občina, kljub Odgovor: »Po sedanjih pred- malij, ki smo jih odkrili le- meta na Titovi cesti, ,je pro- j križišča smo locirali na velikim potrebam nekaj pri- videvatijili nam ostaja od- tos. Naša občinska skupšči- metni urad mesta Ljubljane mesta; jgg,- je predvidena ka- hrand. Koliko pa mislite, da prtih 3,5 milijarde starih di- na bo privatno iniciativo ce- odgovoril: snejša semaforska ureditev, boste prihranili? nar,jev, če bi hoteli pokriti lo podprla, hkrati pa težnje to je v razmaku, ki omogoča Odgovor: »No, mi smo zna- vse potrebe samo v šolstvu. Izvršnega sveta naše repub- »Novi prometni režim na nepretrgan prometni tok pod ni kot »stiskaška« tbčinska Prihodnje leto bomo začeli like, da bo republika pro- Titovi cesti, uveden oktobra pogoji usklajenega delovanja skupščina, saj smo že lani v tudi graditi veliko Sosesko blem obrtništva in gostinst- letos, je rezultat prometnega »zelenega vala«. Ta razporedi- proračunu prihranili 25 mi- 7 in Sosesko. 3.« va uredila sama in enotno stanja na tej vpadnici, kakr- tev nam bo omogočila točnej- lijonov starih dinarjev. Letos, • Kaj pa nameravate, kljub za celo Slovenijo.« šno je tudi na drugih mestnih še opazovanje željenih prode bomo imeli srečo, bomo pomanjkanju sredstev, gradi- • Se kakšne letošnje teža- vpadnicah. Relativne možnosti metnih gibanj, kar bo služilo prihranili od 150 do 200 mi- ti na področju komunale pri- ve in skrbi za prihodnje le- za drugačno ureditev so bile kot osnova pri izdelavi priori- lijonov starih dinarjev. Pri- hodnje leto? to? le na Titovi cesti, medtem letnega programa semaforiza- hranki so posledica realiza- Odgovor: »Tudi letos na- Odgovor: »Težave smo ime- ko so na drugih treh ljubljan- cije. cije dohodkov in »stiskaške« meravamo nadaljevati z do- li v gospodarstvu samo s skih vpadnicah za zdaj še tak- 2 na križiščih imajo vozila politike skupščine, ki podpi- sedanjo politiko v komunal- tremi podjetji, ki so zašla v šne ovire, ki ne prenesejo niti za posamezne smeri dodatne ra samo tisto, kar je potreb- nem gospodarstvu, to je zgra- finančne stiske in smo mo začasnih prometno — režim- VOZne pasove s standardnimi no. Lanski prištedeni denar diti čim več asfaltnih cest. rali uvesti prisilno upravo, skih posegov oziroma oe nu- oznakami na vozišču (puščice smo takoj vročili v banko in urediti kanalizacijo itd. V na- toda vse kaže, da se bodo dijo izboljšave. vodilne črte zebre) s tem dobli posoj lo, s ka- Črtu je Vodovodna cesta in vsa tri podjetja izmotala, za- „„„ . letošnje kanalizacija v Staničevi. Po- to me prihodnje leto prav f ab^ vozlšče nas Je zadr- 3. predlagana razporeditev leg tega nameravamo ob Sta- preveč ne skrbi.« žal°- da mamo novega pro- križišč, ki naj zagotavlja bolj — .—-j*41 —.i---------JAK metnega režima uveljavili že urejeno In varno vožnjo, nuj- prej, vendar čakati ni bilo no poseže v dosedanji že usta- več mogoče in smo bili pri- jjeni način vožnje s tem, da siljeni ubrati obratno terim smo zmogli investicije. Drugače ne bi mogli graditi na primer na dionu urediti moderno parki- Nadalj. s 1. strani Prisilna uprava prigaral in odtrgal od ust. — Predsednik občine pa je pobrskal po dokumentaciji in ugotovil, da je samo v enem zamahu občina oprostila »Avtoobnovo« 250 milijonov starih din dajatev poleg tega pa je bilo podjetje upravnega izvrševalca samo-z raznim: predpisi občine in upravnih aktov Delovna or garuzacija se ni ravnala po stališčih in sklepih skupšči- na izredni seji občinske skupščine prisilno upravo za podjetje »Avtoobnova«, je svoj predlog med drugim u-temeljila" takole: »Med organi upravljanja v podjetju »Avtoobnova« je prišlo do nespravljivih nasprotij o bistvenih vprašanjih vodenja podjetja in s tem do današnjega stanja, da je podjetje že dlje časa brez legitimnega upravnega in samo- Pot- mora biti zaradi prometnega prisilnega upravitelja Imeno- Spričo prometne obremenit- reda cela vrsta dosedanjih vala Milana Nagliča, direk- ve ljubljanskih vpadnic, zlasti priključkov ukinjena ali pre-torja ljubljanskega podjetja ob prometnih konicah, so bili urejena le v delne uvoze ozi-»Autooommerce« miličniki brez vsakršne moči, roma izvoze. S tem se je začelo tretje ^sakršno ukrepanje jim je Pri projektni obdelavi teh dejanje tragedije v »Avteo£ ne kolonT vozn^so sTTačefe ^f^ostS^v pX so^na sp}? občinske Tkupšči- kofdt^bi šlo^štiri3 - m’ obstoje,Mh stranskih cest levo ne orecLstavniki nodietta na- 01 Qa »j? ,t S i, , pa in desno od Titove ceste. Tak ne preo^cavnitu podjetja na sovno cestišče. Vozniki so za- in nniAn stopila s prošnjo, naj skup- APli npvarno nrehitevati nai PnstoP Je običajen in nujen š treh pravnikov, Id je Irgala in ni preprečila nadaljnjega nezakonitega poslovanja « Samo en odbornik občinske skupščine se je glasovanja vzdržal, vsi drugi pa so glasovali za prisilno upravo Občinska skupščina je bo silno upravo Nič čudnega, če so se odborniki tej prošnji smejali in če je predsednik skupščine odvzel besedo zastopnici podjetja Kajti po tej prošnji bi bil prisilni u zmed^TisU^kr1^ hotelfzT- g0Če vzdrževati reda brez n0-,,, , ’ , kih redukcij, viti na levo, so se s tveganjem Izključili iz kolone. pravo anarhije LOJZE JAKOPIČ Zavedamo se, da s predlaganimi ukrepi nekoliko prehi-Po posvetovanju z Upravo tevamo dane pogoje in razme-javne varnosti in republiš- re. Normalna pot bi bila, da nraviteli snet nekdo iz »kla- kim sekretariatom za notran- bi najprej tehnično usposobi- na« To 4 ni lamovo m u ie zadeve' 5010 7'aradl nevzdr- Titovo cesto z vsemi pri- in žnega stan-1a novi Prometni ključki in stranskimi cestami reditev nezakonitosti režiln najprej uvedli na Tito- za n0v režim vožnje, vendar vi cesti. smo v soglasju z republiškim Po generalnem urbanistič- sefcretariatorn za notranje za-nem načrtu je za Titovo cesto deve sklenili, da moramo s predvideno več pasovno voziš- pomočjo že vzpostavljenega če z vmesno zelenico, stran- režima doseči, da bodo teh-ske zelenice, ločene kolesar- n*^ne izboljšave sledile novo-ske steze ter hodniki za peš- nastalim potrebam, ce. Takšna ureditev zahteva Po dogovoru z občinsko ko-velike Investicije, zato ni mo- misijo za vzgojo in varnost v goče čakati na dokončno re- prometu bomo do nove pro-šitev, ampak je potrebno čim- metne sezone sestavili prog-bolj izkoristiti cestišče, ki je ram ureditve prometnega re-na razpolago. To vozišče, ki žima oziroma program po- v ..... jsrrMarjaLs: 2ŠK!” S K„ „ “ iSSi« ,L4o«l dir.k: d. se n. istem .Odisiu ne p» od Titove ce«e, ki neposred- rektorjev. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja občinske skupščine ugotavlja da so jo 7 novih direktorjev Le malo kandidatov - Pomanjkljivi statuti •J"* tor jev * uc»tav 1 La l o^da 'so' S Javljajo tudi kolesarji Glede no dopolnjujejo novi promet- dlrektor mlajši od 1 nisne komisi ir ponekod zbi prometne varnosti so kolesar- ni režim na tej vpadnici«, (prav toliko Jih Je po reelek- P>fne koml-sije ^nekod zbi- v motnrnim cij,,. , .»moM.od 3» do.« mle^jojolon*^, »0““s^Zt^ _____ _________ „ _ let jih je bilo 9 (po reelek- opravili v predvidenem roku ciji 11). od 40 do 50 let 20 drugih lastnostih kandidatov sod, kjer je to mogoče, pre- in v skladu z zakonom, na razpisane postopke in imeno vanjs direktorjev pa ni bilo pritožb Načrt za Sosesko 3 Urbanistični inštitut Slove- (24) od 50 do 60 let 17 (13), Ih zahtevale, da kandidati usmeriti kolesarje na skupne )H±.“ “ sss. rursK s,?.««.. *~»n....» Koml"sija ugotavlja da so Komisija te zahteve ocenju- občinske skupščine, da z raz- bene in komunalne zadeve ob- ^ vedno oomantkliiva dolo- Je pozitivno, če ima kandidat meroma majhnimi sredstvi činske skupščine z zazidal-• Na razpise se je Javilo ; ih rea. dovolj časa in na razpolago na teh površinah fizično loči nim načrtom za Sosesko 3 malo kandidatov vendar pa čila statutov ______________ hatiah nArtnt.irnv trr čr ir jo oba uporabnika. Polno iz- (na desni strani Titove ceste PABERKI Nihče, tudi vojska ne Se tz avstro-ogrsicih časov je za Bežigradom ne-kaj vojaških objektov Včasih so stah na pustem t-mbljanskem polju, zdaj Pa Jih večinoma te okrog in okrog obdajajo stanovanjska in druga poslopja. Nedavno Je JLA zaprosila, da bi ji občina brezplačno dodelila zemljišče, kier stoji nek takšen obleki; zemljišče Je družbena last pod upravo občine Retigrad. posihmal pa naj bi Drtavni sekretariat za narodno ohrambo vpisali kot novega imetnika uporabne pravice. V sklopu Soseske 3 tudi ’-a omenjeno zemljišče veha odlok mestnega sveta o splošni prepovedi varce-tacijc tn prepovedi gradi tve- Prošnjo vojske Je zato občinska skupščina zavrnila le več kot prejšnja leta. Komisija meni, da se kandidati ne javljajo, ko ugotovijo, da kandidira tudi dosedanji direktor; po drugi strani pa nekateri strokovnjaki tzpolnju-jeio razpisne pogoje, vendar ne želijo kandidirati ker ima )o na svojem delovnem mestu primerne osebne dohodke in ne želijo prevzeti odgovornost) direktorja. • V petdesetih delovnih organizacijah je samo dose dan Ji direktor kandidiral v 32 delovnih organizacijah 43 dosedanjih direktorjev je bilo ponovno Imenovanih se dem pa je novih. niznoi i ?]ede DOEOiev za me- dovolj podatkov ter če je sto direktoria Delovne orea takšen elaborat zares njegovo koriščanje obstoječega voziš- od »Avtoobnove« do nove ob-i oAiil niso i tha ta le nred delo. se mora čimbolj približati vozne ceste v Stožicah). Tam- ssem ocene in zahtev Letos so ponovili en razpis perspektivni rešitvi s tem, da kaj bodo zgradili približno delovnega mesta direktorja, te direktorja, ker Je samo- je glavno vodilo, čimpopol- 3000 novih stanovanj^ Verjet- s-nnoi, .mitoniA tildi dnine upravni organ v podjetju od- nejša prometna varnost. Ker no že januarja prihodnjega ,„La„ha in nr.,V klonil kandidata, ki ga je predstavlja na vsaki mestni leta bodo načrte javno razgr- sa SanmS direktona; Predlagala razpisna komisija, cesti ureditev križišč glavni nili. notranji odnosi v delovni organizaciji, uspeh poslovanja itd V 12 delovnih organizacijah so pred razpisom spremenili določila statutov ki se nanašajo na pogoje za delovno mesto direktorja V 26 delovnih organizacijah so zahtevali šolsko izobrazbo od sred nje do visoke, s 5 do 15 letno delovno prakso, v dveh iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kreditna banka in hranilnica Ljubljana • Na razpise se je javilo primerih celo od nepopolne srednje šole pa do visoke izobrazbe Vprašanje je. če so takšne kombinacije smotrne, saj bi v večini primerov za- KB LJUBLJANA želi vsem svojim številnim poslovnim partnerjem, varčevalcem in vsem delovnim ljudem SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1969 tudi 28 kandidatov, ki so jih zavrnili ker niso predložili ustreznih dokazil ali sploh niso ustrezali zahtevam razpisa • Pred reelekcijo je imelo visokošolsko izobrazbo 19 direktorjev (po reelekciji 23), višjo- izobrazbo 5 (7). srednjo 21 (15) nepopolno srednješolsko izobrazbo 2 (2) vtso- Milan Fabjančič bo občln-ko kvalificirani delavci pa so skl javni tožilec v Ljubljani, Milan Fabiančič javni tožilec v Ljubljani bili trije (prav toliko po re-etekciji) Direktorji z izobrazbo visokokvalificiranega delavca so v Tapetdekorlti Po- Vladimir Dolenc pa njegov namestnik Tako je predlagalo javno tožilstvo SR Slovenije In občinska skupščina se Zahvaljujemo se vam za zaupanje in želimo vašega nadaljnjega sodelovanja hlfttvenem mizarstvu Omuče Je s tem strinjala. Neka) misli o ustavnih spremembah V skladu z zahtevami družbe Pred slabimi petimi leti smo sprejeli »novo« ustavo, s katero so bile določene funkcije samoupravnih skupnosti in družbene skupnosti kot celote. Hkrati pa so bila jasno formulirana načela in poroštva za družbeni položaj delovnega človeka tako, da je bila dana osnova za enotnost družbe kakor tudi za razvoj človeka kot avtonomne osebnosti na delovnem mestu in v družbeni skupnosti sploh. Uresničevanje te ustave pa je dolgotrajen proces kajti ustava ne more ustvariti tega, česar ne more ustvariti samo življenje. Vsakdani* Vliti lu Tako spoznanje je vodilo skupščino SR Slovenije in Zvezno skupščino, da sta sklenili proučiti, kako se uresničujejo osnavna načela ustave, kot temeljne listine samoupravljanja, in kako se uresničujejo posamezne njene določbe, oz. ali niso nekatere postale v našem dinamičnem življenju ovira razvoju samoupravnih odnosov in delovanju gospodarske in družbene reforme, ki terjata, da se politični sistem povsem prilagodi njenim ciljem, to je kot pravimo, revolucionarni preobrazbi našega gospodarstva in celotne družbe. Ob omenjenem proučevanju sta tako skupščina SR Slovenije kot tudi Zvezna skupščina ugotovili, da bi bilo zlasti treba spremeniti posamezne določbe ustave in sicer tiste konkretne določbe, ki določajo funkcije federacije in republik in s tem v zvezi odnose med federacijo in republikami, dalje do- Piše: dr. Majda Strobl poslanka organizacijsko-političnega zbora zvezne skupščine ločbe s področja družbeno ekonomskih odnosov, Id se nanašajo na oblike samoupravljanja v delovnih organizacijah in določbe o organizaciji samouprave v občini in mestu. S tem v zvezi pa je potrebno spremeniti strukturo in delovanje posameznih skupščin, da bi le-te lahko izvrševale svoje, do neke mere tudi nove pristojnosti. Kar zadeva spremembe v funkcijah federacije in republik in s tem zvezanimi odnosi med njimi, pomenijo spremembe doslednejšo uresničitev ustavnega načela, da delovni ljudje in narodi Jugoslavije uresničujejo svoje suverene pravice v republiki, v federaciji na le tedaj, kadar so te pravice v svojem skurmem interesu z ustavo prenesli na fede-raci io. Spremembe, zlasti v ustavi SR Slovenije, ki se nanašajo na komunalni sistem, imajo isti namen. Samoupravlianie občanov v občini kot temeljni družbeno DO'iti*ni skupnosti, ki je hkrati temelj družbeno političnega sistema Jugoslavije, je ovirano z zp'n podrobnimi organizacijskimi predpisi glede strukture, organizacije in načina dela občinskih skupščin. Črtanje teh določb iz ustave odpira občanom možnost, da skladno s svojimi željami in specifičnostmi, organizirajo oblike družbenega samoupravljanja. Za spremenjeno strukturo Zvezne skupščine je naibolj značilno to, da se je povsem osamosvojil Zbor narodov, ki bo enakopravno sodeloval pri obravnavanju in odločanju o vseh vprašanjih iz pristojnosti Zvezne skupščine. S tem bodo ustrezneje zagotovljeni interesi vsake republike pri odločanju o vprašanjih, ki se kot skupna rešujejo na ravni federacije. Ker pa je Jugoslavija zveza prostovoljno združenih enakopravnih narodov Jugoslavije, hkrati pa samoupravna socialistična skupnost, sestavljajo Zvezno skupščino poleg zbora narodov tudi zbori delovnih skupnosti in družbeno politični zbor. Družbenopolitični zbor je predstavniško telo občanov, ki vseh svojih interesov ne morejo uveljaviti v svoji temeljni družbeno politični skupnosti — občini, niti v republiki. S tem zborom in z zbori delovnih skupnosti bodo v Zvezni skupščini poleg narodov in narodnosti zastopane vse samoupravne strukture delovnih ljudi in občanov. Tak sestav bo omogočal, da bodo vsa vprašanja, o katerih odloča Zvezna skupščina, res vsestransko obravnavana. Struktura skupščine SR Slovenije, naj bi se, kot se sedaj zamišlja, spremenila tako, da bi poleg republiškega zbora, kot predstavniškega telesa občanov kot pripadnikov naroda in narodnosti, ostali trije zbori delovnih skupnosti. Namesto dosedanjega organizacijsko-političnega zbora pa bi skupščina SR Slovenije imela Zbor občin, po katerem naj bi bili v republiški skupščini zastopani občani kot člani občinskih skupnosti. Za Ljubljano, kot mesto, ki je razdel jeno na občine, je zanimiva še sprememba, ki jo prinašata amandman k ustavi Jugoslavije in k ustavi SR Slovenije. Vsako mesto, tudi če je razdeljeno na občine, je posebna družbena politična skupnost, v kateri naj občani na samoupraven način izvršujejo tiste zadeve, ki so skupnega pomena za mesto. Organizacija tega samoupravljanja pa je stvar republiške ustave in mestnega statuta. Spremembe v skladu s temi načeli, ki jih zahteva življenje, bodo o-mogočile da bomo politično ureditev v Ljubljani lahko prilagodili svojim željam in potrebam. Ustavni amandmaji, ki jih je že sprejela Zveona skupščina in amandmaji k ustavi SR Slovenije, ki so prav sedaj v javni razpravi, torej ne pomenijo In ne morejo pomeniti sprememb v samih izhodiščih našega sistema samoupravljanja. Pomenijo le njegovo potrebno dopolnitev. Problematiko nadaljnjega razvoja družbenoekonomskega in političnega sistema pa bo treba še na-prej proučevati in ustavni sistem tudi v bodoče dopolnjevati ali spreminjati, da bo vedno v skladu s spremembami, ki jih prinaša življenje v procesu graditve samoupravne družbe. Za podjetja manj bremen Razgovor z inž. V. Klavsom, poslancem gospodarskega zbora republiške skupščine 0 Gospodarski zbor republiške skupščine jc sprejel resolucijo o osnovah ekonomske politike v prihodnjem letu. Katere so poglavitne značilnosti tega dokumenta? »Sprejeta resolucija bazira na dokaj optimističnih predvidevanjih, da bo namreč v letu 1989. porastel družbeni proizvod za 7 do 8 od-stotkov. Pri tem se računa, da bo industrijska proizvodnja dosegla enako stopnjo rasti, dočim bo produktivnost dela porasla za okoli 6 odstotkov. Nadalje predvideva, da bo izvoz porastel za 10 do 12 odstotkov, investicije za 14 do 16 odstotkov in osebna potrošnja za 5,5 do 6,5 odstotka. inž. Vladimir Klavs dohodkov zaposlenih od dosedanjih 5 odstotkov na 5,2 Tak predviden razvoj daje osnovo za formiranje ekonomske politike v naslednjem letu. Ta seveda ni revolucionarno nova, temveč je v bistvu nadaljevanje razvoja, začrtanega s sprejetjem gospodarske reforme. Kljub iaki načelni politiki nadaljevanja reforme, pa so v letošnji resoluciji dobila močnejši poudarek nekatera področja splošne porabe, ki so že dlje časa zahtevala neko rešitev. Da naštejemo samo glavne: — že v letu 1968. začeto oživljanje gospodaiotva naj bi se nadaljevalo predvsem z ukrepi za modernizacijo in nadaljnjim usmerjanjem na izvoz. Izvršni svet in skupščina sta soglasno sprejela sklep, da naj bi se v naslednjih letih delež investicij v družbenem proizvodu povečal na 23 do 25 odstotkov. S tem bi še zagotovila zadostna 'sredstva za uspešno modernizacijo gospodarstva. V tem smislu je tudi v tekstu resolucije zahteva, da se morajo v prihodnje obremenitve gospodarstva postopno zmanjševati. — Da bi se zagotovil skladen razvoj Vseh dejavnosti naše družbe je bilo predvsem treba zagotoviti tudi zadostna sredstva za tiste dejavnosti, ki so po reformi delno ali precej zaostale v svojem razvoju. Tako je bilo treba povečati sredstva za področje šolstva, da bi vsaj delno uskladili predvsem osebne dohodke prosvetnih delavcev in nadaljnjo izgradnjo šolskega prostora. Podobno je bilo treba zagotoviti več sredstev za izboljšanje starih pokojnin, ki nikakor niso več v skladu s sedanjimi življenjskimi stroški, niti z novimi pokojninami. — Za zdravstvo, ki je v zadnjih dveh letih prilično stagniralo, je bilo po dolgih in ostrih diskusijah končno izglasovano povečanje osnovnega prispevka iz osebnih odstotka. — Nekaj več sredstev je bilo prav tako treba zagotoviti še za druge dejavnosti: javno varnost, vseljudsko ob-rarnoo, kulturo itd. Resolucija je torej postavila za cilj, da uskladi razvoj vseh družbenih dejavnosti z razvojem gospodarstva. Ker pa je preje bilo sprejeto načelo, da gospodarstva ni mogoče več nadalje obremenjevati, se je že na predhodnih sejah odborov in komisij in še posebej na samih zasedanjih skupščine, razvila nadvse plodna in ostra razprava o tem, kje in kako zagotoviti potrebna povečana sredstva. Delno je to razpravo olajšal sklep zvezne skupščine, ki je prispevek od osebnega dohodka za federacijo znižal od 4,7 na 3 odstotke. S tem prihrankom in s sklepom, da gospodarstva ni mogoče nadalje obremenjevati, je nujno prišlo do odločitve, da je potrebno zbrati manjkajoča sredstva od državljanov, bodisi v obliki davkov in taks, bodisi z dodatnim prometnim davkom.« • Okrog katerih vprašanj je bilo v skupščini največ razprav? Največ razprav je bilo okrog tega, kako zagotoviti potrebna dodatna sredstva, ne da bi dodatno obremenjevali gospodarstvo. S tem v zvezi je bilo tudi mnogo razpravljanja in dokazovanja ali zdrastvo, šolstvo in druga področja splošne porabe, dejansko rabijo tolikšna sredstva ali so ta področja pristopila k izvajanju družbene reforme, ki naj bi se pokazalo predvsem v tem, da bi-dosegli racionalnejše trošenje sreefetev. Situacija je bila v skupščini v nekem smislu takšna, da so štirje skupščinski zbori: organizacijsko politični, republiški, prosvetno kulturni in socialno zdravstveni vsak zase in skupno formirali zahteve po dodatnih sredstvih, gospodarski zbor • pa se je znašel na pozicijah, da brani gospodarstvo pred novim in dodatnim obremenjevanjem. Dejansko se pristojnosti republike v tem pogledu iz leta v leto večajo, finančna problematika splošne porabe prav tako, zato so tudi razprave vse tehtnejše in ostrejše. Ce je bilo še v obdobju pred reformo sprejemanje skupščinskih aktov sorazmerno gladko, potem je značilno predvsem za letošnja zadnja zasedanja, da so postale debate ostre in živčne. Povedanih je bilo mnogo nasprotujočih si mnenj in predlogov in takšna so bila tudi glasovanja. Bilo je mnogo usklajevanj mnenj med posameznimi zbori, da je bilo končno doseženo soglasje.« • Letuš je bilt> na razpolago več časa. /Ui ga je bilo dovolj za res vsestransko osvetlitev problemov, zlasti pa še za posvetovanja s prizadetimi, z občinskimi skupščinami in navsezadnje z občani ali vsaj skupinami občanov? »Točno je, da so se letos prej začele razprave o ekonomski politiki za leto 1969. in da je bilo dano poslancem na voljo tudi več gradiva. Kljub temu pa je bila tudi letos ponovljena praksa, da je bilo mnogo skupščinskega dela skoncentrirane ga na zadnja zasedanja in da se je sprejemala vrsta zakonskih določil po hitrem postopku. Tako prav gotovo poslanci niso bili v stanju, da bi vse materiale dodobra preštudirali, še manj pa, da bi se o vseh stvareh konsulti-rali s predstavniki občinskih skupščin in državljani. Res je tudi, da smo na primer ljubljanski poslanci imeli dvoje posebnih posvetovanj v okviru mesta o možnostih in perspektivah ljubljanskih občin m mestnega sveta. Ti podatki pa so bili v glavnem bolj okvirni, često tudi protislovni in tako poslanci nismo imeli popolnoma zas-ne slike o resničnem stanju. Se posebej, ker se na področju financiranja šolstva uvajajo spremembe in ker so določena področja v pristojnosti občinskih skupščin, ki pa svojih aktov še niso sprejemale in jih bodo šele potem, ko bo republiška skupščina sprejela ustrezne akte. • Kaže, da bodo letos imele občine manj dohodkov kot lani. Finančniki posameznih občinskih skupščin dokazujejo, da bodo letos imeli manj denarja zato, ker sl je republika tokrat odrezala večji kos kot lani. »Težko je trditi eno ali drugo. Poslanci gospodarskega zbora smo sprva odklanjali sprejemanje raznih aktov in zahtevali, da dobimo kompleksno bilanco sredstev in potreb v republiki, občini, gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu, socialnem zavarovanju itd. Podatki, ki smo jih dobili, so sicer obetali, da bodo sredstva občin realno ocenjena, v enakem razmerju proti republiki kot v letu 1968. Tega pa absolutno ni mogoče zagotoviti v našem samoupravnem sistemu, dokler tudi občine ne izglasujejo svojih proračunov in obremenitev, za katere s° predvsem občinske skupščine pristojne. V glavnem smo v skupščini vztrajali pri zahtevi, da mora imeti občina dovolj oziroma enake možnosti, da pokrije svoje potrebe, kakor jih ima republika. V tem smislu smo presojali In se odločali za posamezne predloge in tako smo tudi zavrnili predlog republike, po katerem bi se davek od skupnega dohodka državljanov delil med občino in republiko; dohodek iz tega naslova še nadalje ostane dohodek občine.« • Občane so najbolj razburkali predlogi in razprave okrog nove obdavčitve (prispevek od skupnega dohodka, povišane takse, višji prometni davek). Kaj konkretne ga o tem jim -zdaj že lahko odgovorite? »Kot že rečeno se bodo zk splošne potrebe v republiki v prihodnjem letu morala izdvojiti povečana sredstva. Delno bo to povečanje krito iz že omenjenega zmanjšanja prispevne stopnje za federacijo, delno pa bodo ta sredstva zbrana na račun državljanov Ce omenimo glavne spremembe, ki bodo največ vplivale na standard posameznih državljanov, 'so naslednje: — Dodatni republiški ih občinska maloprodajni prometni davki; — Letošnje takse na potniške in tovorne avtomobile se za drugo leto spremenijo v cestnino in ostanejo na isti višini; — Davek na skupni dohodek bo spremenjen v tem da je začetna progresija nižja kot v letu 1968., dočim pri dohodkih nad 5 milijonov st. din progresija hitro narašča in doseže pri dohodku nad 9 milijonov st. din že 78 odstotkov. Uvaja pa se zmanjšanje otsnove za 500.000 st. din r otroke brez dohodkov in nezaposlenega zakonca; — Uvaja se davek na vikend hišice oziroma nestalno zasedena stanovanja. — Uvaja se progresiven davek na trošenje sredstev sklada skupne porabe, razen z® namene, za katere je bila že dosedaj v veljavi oprostitev.« Poslopje republiške skupščine v Ljubljani Tudi JONOSA je dočakala Ukročena Sava Zakaj smo v Jugoslavijo uvozili trideset milijonov parov nogavic 9 E Pripr^ljeni smo na vsakoletne visoke vode, nikakor pa ne na desetletne, pravijo pri »Vodni skupnosti« V zvezi s preplahom v kolektivu saveljske tovarne »To-nosa«, kd daje na trg nogavice in lahko konfekcijo — pred kratkim je namreč v tej tovarni zavladalo razburjenje zaradi manjših osebnih dohodkov, neprodane proizvodnje uvoza nogavic po znatni nižji ceni kot so proizvodni stroški doma, itd. — smo zaprosili direktorja Tonose, Jurija Drameta za kratek pogovor. V nevezanem pogovoru nam je med drugim povedal: »Zdaj smo se že navadili, da pride vsako leto do manjših pretresov. Proizvodnja se hitro in hudo menja. Nekaj notranjih nesoglasij je bilo zadnje čase zares čutiti v našem kolektivu, vendar so jih organi upravljanja v zadovoljstvo vseh srečno prebrodili. Res je tudi, da smo dolgo časa imeli zelo lepe mesečne dohodke, še posebej, če smo se primerjali z zaslužki v drugi domači industriji sorodne stroke. Zdaj so samoupravni organi našega podjetja spoznali, da si moramo nekaj odrezati prav pri pila-čah če si hočemo omisliti nove stroje. Te pa nujno potrebujemo. Pri prodaji smo imeli letos precej več poslovnih uspehov kot, na primer lani. Poglejte, pri 190 zaposlenih smo imeli 1963. leta 620 milijonov S dinarjev bruto produkta, letos pa smo pri 230 zaposlenih (plus 10 vajenk) dosegli že 2 milijardi S dinarjev. Gre torej za bistvene spremembe, čeprav cene finalnim izdelkom na trgu stalno padajo, surovina pa se draži. Od časa do časa pri prodaji malo zaškriplje. Več kot enomesečne zaloge nogavic (od 160 do 200.000 parov) nimamo nikdar na zalogi. Prodreti na trg pa danes ni več tako lahko, kot vsi vemo. Kaj moremo, če nam pred nosom uvozijo v Jugoslavijo 30 milijonov parov nogavic iz Vzhodne Nemčije? Vsi smo razburjeni. Uvožene nogavice so naprodaj po znatno nižjih cenah kot naše. Hkrati so tudi manj kakovostne, toda kupec raje sega po cenejši robi. Cena preji na svetov- nem trgu raste. Res, doma imamo dve tovarni, toda kaj ko pa proizvajata precej slabšo prejo, povrhu pa je še dražja od uvožene! Bilo je nekako pred tremi leti, ko smo se delno preusmerili na nove proizvodne artikle. Dela imamo veliko. Za prihodnje leto pripravljamo 90.000 kopalnih oblek. Prodali jih bomo na švedsko in v Nemčijo. Kakor sem že omenil, smo imeli lep čas zares nekoliko visoke plače. Nekateri člani kolektiva so menili, da jih bomo prenesli, drugi, ki so bili v manjšini, so menili, da tako ne bo šlo. No, in zdaj ugotavljamo, da res ne gre. Več moramo dajati v sklade — za obratne sredstva. Dolgo časa smo bili na trgu konjuk-tumi, zato te potrebe nismo prav občutili, zdaj se situacija bistveno spreminja. Povprečje naših zaslužkov se giblje okrog 118.000 Sdin mesečno. V kratkem jih bomo morali malo znižati. Reforma nas je pravzaprav šele zdaj »udarila po glavi«, kakor se reče. Brezposelni pripravniki Ni vzroka za preplah še posebej mlajše občane bo zanimalo, kako je s tako imenovano brezposelnostjo mladih strokovnjakov, ki prvikrat v življenju iščejo zaposlitev-Precej nejasnosti je že glede naziva, saj jim na kratko pravimo kar — »BREZPOSELNI PRIPRAVNIKI«, ali kar »pripravniki«- Kot je znano se je naša širša skupnost začela letos resno zanimati za vprašanja pripravništva, kar pomeni dokajšnjo zamudo, zlasti še, če upošte-mo, da je dobršen del naših strokovnjakov, katerega točno število ni znano- zapustil domovino in se zaposlil v tujini- Znano pa je tudi, da so nekateri pristavili lonček in vprašanje brezposelne strokovne mladine napihovali bolj, kot je bilo potrebno, češ, da mladina nima perspektiv- Drugi spet so stvar orna lotevali, češ, kakšna brezposelnost neki, če naše podjetje ne more dobiti takšnega ali drugačnega mladega strokovnjaka- Slišali smo celo pripombe, da mladina noče delati- Ce si skušamo ogledati in oceniti stanje takšno kot je, potem si bomo o brezposelnosti mladih strokovnjakov (mednje pa štejemo vse tiste, ki so uspešno dokončali neko strokovno šolo srednje ali višje stopnje ali visoko šolo vseh treh stopenj), morda le ustvarili nekoliko jasnejšo sliko- Na območju mesta Ljubljane je bilo v začetku decembra letos prijavljenih 1936 brezposelnih, od katerih jih je 615 iskalo prvo zaposlitev- Med temi mladimi je bil 101 bodoči oziroma potencialni pripravnik (47 moških in 54 žensk)- Visoko izobrazbo je imelo 17 kandidatov, višjo 5, srednjo strokovno izobrazbo pa 79 kandidatov. Brez posebnega napora lahko razvidimo, da ima največ pripravnikov sred- nje strokovno izobrazbo in da je približno komaj vsak peti brezposelni diplomiral na neki višji ali visoki šoli- Torej gre predvsem za brezposelnost mladine s srednjo strokovno izobrazbo- Če bi vzeli pojem pripravništva nekoliko strožje in upoštevali le brezposelne z višjo in visoko izobrazbo, potem bi se ne-dvomno že bližali ugotovitvi, da nekega resnega vprašanja pravzaprav sploh ni, čeprav se zai>edamo, da je brezposelnost prav vsakega strokovnjaka velika škoda za skupnost- Na zai>odu za zaposlovanje smo poskušali oceniti vzroke za brezposelnost teh mladih ljudi: 29 mladih moških strokovnjakov ne more dobiti zaposlitve, ker še niso bili pri vojakih in se jih zato delovne organizacije otepajo, čeprav bi jih morda potrebovali- Med njimi so elektrotehniki, gradbeni tehniki, strojni tehniki! • 30 deklet išče zaposlitev in jo še ni našlo, ker imajo v nekaterih delovnih organizacijah predsodke glede strokovnjakov ženskega spola, »Ne potrebujejo deklet s poklicem farmacevtskega tehnika — gradbenega tehnika — kemijskega tehnika! • 28 mladih ljudi se še ni moglo vključiti v delo, kjer še nismo odkrili, da potrebujemo tudi takšne poklice, kot so inženirji živilske tehnologije, arhitekti. agronomi, kemiki, oblikovalci itd-, čeprav ponekod ta delovna mesta obstoje, na njih pa sede drugi, spet drugje pa delovnih mest ne odprejo, čeprav bi takšne strokovnjake potrebovati- • 7 mladih nima dela zato, ker vsaj na zunaj ni dejanske možnosti zajx>sli-tve (na primer pri sanitarnih tehnikih). •7 je brezposelnih iz slučajnih vzrokov in bodo delo dobili v najkrajšem času V vseh drugih poklicih za katere je potrebna srednja, višja ali visoka strokoma izobrazba, skorajda ne poznamo prijav-Ijertih kandidatov za prvo zaposlitev, pač pa prevladuje močno povpraševanje po njih- V začetku decembra so delovne organizacije iskale 73 delavcev z visoko, 69 z višjo in 136 s srednjo strokovno šolo — vse za prvo zaposlitev! Predvsem pogrešajo tehnike vseh smeri in stopenj, ekonomiste vseh smeri in stopenj pravnike vseh smeri in stopenj ter šte-inlne druge- To so vzpodbudni podatki m utemeljeno smo lahko optimisti čeprav brez zgoraj omenjenih črnih peg v naši kranjski deželi pač ne gresta konec naj še omenimo. da zavod za zaposlovanje ugotavlja predvsem le tisti »promet«, ki se odvija preko njegovih služb-V zadnjem času se je pre-, ko zavoda zaposlilo 39 kandidatov. Zaposlovanje pripravnikov je namreč dejansko mnogo bolj intenzivno kot kažejo gornji podatki, saj se spričo omenjenega močnega pomanjkanja strokovnjakov nekateri zaposlujejo naravnost iz šolskih klopi, brez posredovanja zavoda. Med njimi so tudi štipendisti in kandidati, ki so kako drugače že poprej navezani na zainteresirano delovno organizacijo. Tako je na primer podjetje Ljubljana—transport samo letos zaposlilo 40 svojih štipendistov. Optimizem je utemeljen, utemeljeno pa je tudi zavrniti nekolikanj modno jadikovanje o brezizgled-ru>ati za uveljavitev mladih, zavrniti je treba tudi pavšalne pripombe na račun mladih, češ, da nočejo delati. Ce pa sem ter tja neka) zaškriplje, še ni treba, da bi izgubili glavo in pretiravali z oceno CIRIL ULČAR V delu imamo zelo lepe stvari. Druge domače tovarne nas posnemajo. Delamo v dveh smereh: nogavičarslri in konfekcijski. Na švedsko, v Nemčijo in v ZDA bomo prihodnje leto prodali 700.000 različnih izdelkov v vrednosti 300.000 dolarjev. Tuji trg je iz leta v leto, iz meseca v mesec bolj zahteven. Stalno moramo izboljševati kakovost naših izdelkov, sicer z njimi ne moremo prodreti na tuje. Nered-kokrat se ustavi pri šivih. Takšne navidezne malenkosti postajajo vse bolj odločujoče. Nemec zahteva novi šiv zato, da bi hkrati lahko prodal novi stroj. In kaj hočemo? če se hočemo prilagoditi njegovi zahtevi, moramo najprej kupiti nov stroj, da lahko z njim naredimo nov šiv... itd. Pri vseh teh težavah, s katerimi se dnevno srečujemo, ni nič čudnega, če pride od časa do časa do močnejšega kresanja mnenj znotraj kolektiva. Vedeti namreč moramo, da je kolektiv »Tonose« zelo homogen, da ima zelo zavzete organe upravljanja in posameznike, ki se ob najmanjši pamanjfclijivosti ali navideznem zastoju t|oj sprašujejo kako in kaj oziroma zvone opozorilni alarm. In prav je tako, vsi moramo vedeti, kako stojimo in kaj si lahko obetamo od prihodnosti. Trg je zmeraj težji in zahtevnejši, posebno če se nam na domačem trgu na lepem pojavijo uvoženi izdelki po nizki »dumping« ceni. Z italijanrskimi ali drugimi proizvajalci naše stroke se sploh ne moremo primerjati. Proizvajamo in prodajamo v neprimerno težjih in primi-tivnejših pogojih, razen tega pa si med seboj še konkuriramo, namesto da bi si pomagali. Zdi se, da manjka v naši stroki več medesebojne-ga dogovarjanja, s čimer bi si močno olajšaii proizvodno usmeritev, kakor tudi plas-man proizvodov na domačem in tujem trgu. Da premagujemo navidez nepremostljive ovire, da kljub vsem nevšečnostim uspevamo, se lahko zahvalimo samo našim delovnim rokam. Kljub tehnološkim, trgovskim in drugim prednostim, naši konkurenti v tujini nimajo tako marljivih rok kot mi. V tem je naša bistvena prednost in prav je, da se je zavedamo. Vse ostalo bo z manjšimi žrtvami, napredkom proizvodnje, tehnologije in prodaje počasi moralo priti samo po sebi,« je končal direktor »Tonose«. NL Gostinci »Bežigrada« zadovoljni Gostinsko podjetje Bežigrad je z letošnjim poslovnim letom kar zadovoljno. Kljub slabemu vremenu so ietos poleti zabeležili 1.900 več nočitev kot lani, medtem ko se je celotni promet povečal za 15 odstotkov, skladi pa za 18 odstotkov. Letos so začeli tudi načrtno investirati v rekreacijski center' na Ježici, ki tako dobiva prve retme j še obrise. Kakor smo ugotovili že pred leti, je prav ta prostor tudi najbolj primeren v ta namen za razvijajočo se Ljubljano. DOPISUJTE V ZBOR OBČANOV Na Vodni skupnosti Ljubljanica — Sava, ki ima na skrbi obe reki, in sicer Ljubljani«) v celoti, Savo pa od Medvod do Radeč ali v dolžini nad 70 kilometrov, so nam povedali, kako skrbe za regulacijo Save na bežigrajskem območju in v njegovi neposredni bližini. Zakaj Sava se še malo ne ozira na občinske meje in jo ob prvi manjši povodnji kaj rada ureže čisto po svojem. Njen tok je močno odvisen od regulacijskih posegov tako tu kot tam. Posavci se dobro spominjamo, da je bila ljubljanska Sava — tam od Tacna pod Šmarno goro pa vse do Tomačevega. Jarš in Obrij zelo muhasta. Sprehajala se je levo in desno, kakor se ji je zazdelo. Ob vsaki povodnji je trgala »živi« breg ter se selila v novo strugo. Za seboj je puščala opustošenje — savski prod, sem in tja porastel z grmovjem. Zaradi akutnega pomanjkanja denarja se nihče ni mogel lotiti sistematičnega urejanja oziroma regulacije obeh savskih bregov. Reševali so pač vsako leto sproti, in to tisti kos zemlje, ki je bil najbolj orožen. Tako je na primer lani pri vasi Obrije Sava vdrla v »celino« za kakih 80 do 100 metrov. Pred leti so se torej razdiralne moči Save lotevali na posameznih odsekih. In to dokaj uspešno. Zgradili so odbijače ali klinaste škarpe, ki so rečno strugo usmerile drugam. Tako so nastale velike peščene sipine. Nekako pred desetimi leti so se ljubljanskega dela Save lotili bolj načrtno, in sicer od črnuškega mostu navzdol. OdtelJ lahko govorimo o sistematični regulaciji. Z utrditvijo desnega brega na tem območju so obvarovali tovarni »Energoinve-st« in »Elmo« na levem ter kamping in kopališče na desnem bregu. Potem so utrdili približno kilometer brega v smeri proti vasi Tomačevo. Ta temeljiti regulacijski poseg se je doslej dobro obnesel in prestal že marsikatero hudo vodno preizkušnjo. Medtem pa je spodaj pod Stožicami zrastel hipodrom. Za vse, ki še ne vedo,na j povemo, da je bila to črna gradnja. Ob prvi povodnji ga je voda prekrila In naredila precej škode Konjeniška zveza Slovenije je energično pritisnila na Vodno skupnost, češ naredite nekaj, saj to je vendar vaša dolžnost. V okviru bodočega idejnega regulacijskega načrta za ta predel (desni breg Save) je skupnost zgradila nasip pred hipodromom in ga tako zavarovala. Kar takoj moramo povedati, da so vsa regulacijska dela preračunana le na letne visoke vode, še daleč pa ne na deset ali stoletne vode. Za tako velikopotezne regulacijske želje, kaj šele načrte, preprosto ni dovolj denarja. In takšen nasip je skupnost zgradila ob desnem bregu Save (nad hipodromom) proti Tomačevem vse do velikega peskokopa, iz katerega so kmetje na veliko vozili gramoz. Včasih so si kmetje lastili podaljške svojih parcel vse do Save. Tako so tu naredili precej škode, če gledamo na Savo z regulacijskega zornega kota. Najhujši predel Save se začenja pri Tomačevem in se nadaljuje mimo Jarš in Sne-berij do Šmartnega, kjer je svojemu namenu še zmeraj služi dobra stara avstroogr-ska regulacija! In to vodna skupnost pomalem vzdržuje (čeprav je preozka), zakaj bolje je nekaj, kot nič. V milijardne investicije ki bi bile tu nujne ne morejo iti — ni denarja. V hudi nevarnosti je bil tudi šentjakobski cestni most. varovali in zdaj lahko brez skrbi lahko pričaka srednje-veliko povodenj. Precej škode regulacijskim prizadevanjem in delom so naredili na tem odseku črni graditelji avtodroma, ki je po prvi poplavi pred dvema letoma dokončno padel v naraslo vodo. Graditelji avtodroma za gokart so razkopali desni breg Save — odkrili rušo in jo spravili na kupe. Prva večja voda se je zaletela prav sem in zavila v Sneberje. Izredno požrtvovalni vojaki so v eni noči z mehanizacijo naredili nov nasip in obranili vas pred najhujšim. Za predel Šentjakob — Jarše je Vodna skupnost pripravila modelni preizkus. Obnesel se je dobro. Tako so ga začeli uresničevati tudi v praksi (sistem škarp). Gre za sistematično regulaci jo savskega toka na tem odseku. Bil je zadnji čas, zakaj Sava je resno grozila Jaršam. Ce bi še nekaj časa odlašali, bi se vse prav gotovo zapeljalo v vodo ... Ta dela so veljala 80 milijonov S din. Gre za sistem vzdolžnih in prečnih škarp in zdaj voda tod že teče po trasi bodočih strug. Ko bo ta predel dokončno regulacijsko rešen in utrjen, bo naokrog ostalo precej prostora, primernega za oddih in razvedrilo. Vsa regulacijska dela so predvidena, kakor smo že poudarili, samo za letne visoke vode (za pritok 600 kub. metrov vode v sek.), za kaj več ni denarja. Ob kakšni večjih vodah se zato lahko zgodi tudi kaj nepredvidenega. Vodna skupnost Ljubljanica — Sava utrjuje bregove oziroma se loteva regulacije na tistih krajih, ki so najbolj ogroženi. V naslednjih dveh, treh letih bo Sava med Toma-čevim, Jaršami in Snebrjami ukročena. Vsaj v naši občini bo potem »problem Save« v glavnem rešen. Takole pravijo pri Vodni skupnosti: »Mi delamo komaj eno tretjino tistih zgradb (škarp, nasipov itd), ki so nujne, da bi bili vami pred vodo, zato zmeraj nekaj tvegamo. Nobenega dela se ne lotimo tako, da bi ga zares dokončali. Ne moremo. Krajevne skupnosti in občine pritiskajo: »Dajte najprej pri nas, naš denar porabite za nas.« V takih razmerah je težko delati sistematično. Mnenja smo, da bi bilo veliko bolje, ko bi denar lahko »prelivali« in dokončno zavarovali področja, ki so najbolj ogrožena. Tako ostajamo v precepu Cisti dohodek od gramoza, ki ga prodamo, sproti porabimo za vzdrževalna dela. Pred leti smo imeli še manj denarja kot zdaj. Skoraj polovico manj. Delali smo, kolikor smo zmogli. Zdaj je nekoliko bolje. Se enkrat več denarja imamo kot pred petimi leti, pa vendar še polovico premalo, da bi se zares lahko sistematično lotili, regulacije Save in Ljubljanice«. Kmetijska zadruga Črnuče želi vsem članom srečno novo leto 1969 Naš dom bo odprt za vse Krajevna skupnost Stadion Denar zanj so skoraj že zbrali, pa vendar se zatika Vajnifc krajevne skupnosti Stadtijon Ivan Lukečič nam Je 0 gradnji novega doma povedal: »Krajevna dkupnoot StadJr on je največja za Bežigradom in edina, ki nima svojega doma. Z dajemo sveta za gradtaie in komunalne zadeve ter predsednika občinske skupščine, smo povsod drugje naleteli na težave. Nerazumljivo nam je, da se tako zavira iniciativa, vznikla na terenu, ko gradnja ne bo obremenjevala občine. Zagotovljenih imamo 80 odstotkov sredstev, čakamo pa na lokacijsko odločbo in zazidalne načrte. Dom krajevne skupnosti Stadion bo stal ob Titovi cesti med Posavskega in Triglavsko ulico. Urbanistično in arhitektonsko se bo lepo ujemal z drugimi stavbami, ki so predvidene na tem področju in ne bo kazil okolice-Dom bo lahko postal središče kulturnega in družbenega življenje vse občine. Ne zapiramo se v meje krajevne skupnosti- Dom bo na razpolago vsem družbenim organizacijam, odprt bo za vse pri reditve. Med drugim bo imel večjo dvorano s 300 sedeži. Predvideni so tudi prostori za mladinski klulb in klub upokojencev- Kot rečeno, za gradnjo smo zbrali dve tretjini sredstev, zdaj pa se zatika. Vse organizacije na našem terenu podpirajo to gradnjo, če ne bomo imeli prostorov, bo delo zamrlo. Če nekaj zahtevamo od občanov, potem jim moramo tudi kaj nuditi; da se bodo vključili v dejavno sti na terenu, je treba imeti prostore. Mestne krajevne skupnosti so srce vsega družbenopolitičnega življenja na terenu. Premalo je opaziti dejavnost družbenopolitienih organizacij, njihove pomoči in sodelovanja s krajevnimi skupnostmi. Vse breme pri volitvah, Krajevna skupnost Bežigrad Nova trgovina »Astre« Mod novijna stolpnicama trj :k'h podjetij »Astra« in »Commerce« ob Titovi cesti gradi Splošno gradbeno podjetje Grosuplje dvonadstropno poslopje, kjer bo velika blagovnica podjetja »Astra«. Trgovina bo imela približno 5000 kvad. metrov površine. »Planica« pred renesanso Gosti'na Planica nasproti vojašnice se pripravlja na obnovo in razširitev. Glavni vbod vanjo bo drugo leto z Vodovodne ceste, kjer bodo hkrati prizidali teraso in pred ^jo uredili parkirni prostor — ker je tod hkrati zaključek slepe Vodovodne ceste. Obnova in notranja oprema gostišča bo predvidoma veljala 35 milijonov starih din, dela pa bodo končana spomladi. Poživitev dela z mladino V krajevni skupnosti »Stadion« nameravajo poživiti delo mladinske organizacije na terenu. Tamkaj živi skoraj dva tisoč mladih ljudi; približno 300 jih je vključenih v košarkarski klub Stadion, Partizan Bežigrad in taborniški odred »Bičkova skala«. Mladino naj bi pritegnili še v razne krožke in strelski klub. Mladina je pripravljena sodelovati, krajevna skupnost in terenski organizaciji Zveze borcev ter SZDL pa bodo budi finančno pomagale. Največja ovira za dejavnost mladine je pomanjkanje prostorov, saj so na razpolago edino v osnovni šoli »Vita Kraigherja«. zborih volivcev in javnih tribunah pada na skupnosti. Z novim zakonom bodo zdaj skrbele tudi za civilno obrambo, to pa zahteva več finančnih in materialnih sredstev. Koordinacijski odbor bežigrajskih krajevnih skupnosti je zato predlagal, da se tudi za te naloge poveča dotacija krajevnim skupnostim v občinskem proračunu « Nova poslovna stavba na Vodovodni cesti Na vogalu žolgerjeve ulice in Vodovodne ceste bo splošno gradbeno podjetje Grosuplje še ta mesec pričelo graditi novo stavbo. V pritličju bodo lokali za špecerijsko trgovino, mesnico in m1ekamo ter manjši obrtni lokal, v nadstropjih p>a bo 28 stanovanj. Računajo, da bodo dela končali aprila prihodnjega leta. Lokacija za novo šolo /1/ v Soseski 6 in nov vrtec /2/ v Soseski 5 Občina je snedla besedo Novi planinski dom na Mali planini ostal na cedilu BPa- Trije poštenjaki z vajenske šole Kakor smo pred kratkim zvedeli na Gradbenem šolskem centru, kjer trije poštenjaki VIKTOR DJURIN, JOSIP GOTIČ in ŽELJKO NESTRIČ obiskujejo tesarski oddelek — prve dni novembra so našli na cesti milijon starih dinarjev ter jih takoj oddali na bežigrajski milici — so bili za svojo poštenost še posebej nagrajeni- Razen po 10 tisočakov, ki so jih dobili takoj, so zdaj dobili še vsak po 10 tisočakov- Prizadeti človek. ki je denar srečno izgubil, da ga je dobil nazaj, se je torej fantom kar pošteno oddolžil- NL 7F. ^ ..... V novem delu Savskega naselja okrog Crtomirovf !*daj zgradili 390 stanovanj (»Obnova« 310 in Železniško gradbeno P°'5 L?0vanj) Vseh stanovanj bo približno 800. Prihodnje leto jih bo »Ob0#p la 242, »Tehnika« pa približno 100 Nafta se dobro prodaja Na bencinski črpalki »Pet rola« ob Samovi ulici zraven stadiona prodajo vsak dan približno 9000 litrov kurilnega olja. Ker Bež grajčane zanima. zakaj ne prodajajo goriva za peči na nafto tudi na bencinski črpalki v Sto-žicah, smo vprašali podjetje »Petrol«, zakaj ne ustrežejo Gasilci so darovali kri Darovalci krvi iz poklicne gasilske brigade so dobili šest zlatih in sedem srebrnih značk ten- diplomo. Priznanja so jim izročili na občnem zboru sindikalne podružnice. Pi urejeno lekarno »Bežigrad« na Titovi cesti nasproti Gospodarskega razstavišča, so odprli 11. decembra. Denar za obnovo ni prispevala občinska skupščina, kot smo »pisali v mdnji številki »2bora občanov«, temveč stanovanjsko podjetje Bežigrad- Moste tudi prebivalcem severnega dela Bežigrada. Pojasnili so nam, da pri črpalki v Stoži-cah nimajo rezervoarja za kurilno olje. Ob Samovi ulici so ga zgradili, ko so rekonstruirali črpalko, v Stožicah pa ni račurati, da bi se lotil, tega dela. ker bi bržčas tudi dovoljenje za takšno gradnjo težko dobili. Verjetno pa bodo prihodnje leto nekje blizu Triglavske ulice zgradili še eno črpalko in tam bo tudi rezervoar za kurilno olje. Sicer pa Bežigrajčani lahko kupujejo še na šmir-tinski cesti, prihodnje leto pa bo odprt tudi nov servis ob Prešernovi cesti, ki bo pri roki zlasti prebivalcem Parmove ceste in okoliških ulic. Mlekarna ne bo postavila kioska »Ljubljanske mlekarne« so nameravale ob Titovi cesti blizu stadiona postaviti večji kiosk, kjer bi prodajali svoje izdelke. Kiosk bi imel 100 kvad. metrov površine; pravzaprav bi bila to nekakšna prodajalna montažnega ti,pa, saj bi imel notranje prostore za kupce in blaga ne bi prodajali skozi okna. Kiosk ne bi kazil okolice, zatrjujejo pri »Ljubljanskih mlekarnah«; vendar so na občini njdhovo prošnjo zavrnili, čeprav je za Bežigradom precej kioskov raznih privatnih prodajalcev. Načelnik oddelka za vadbene in kom una lne t e inž. Ciril Sluga nam je povedal, da po sklepu kolegija ne bodo nikomur več dovolili postaviti kioska za Bežigradom. Izjema so bili le kostanj j ar ji. Savsko naselje 38 krvodajalcev iz Savskega naselja je dobilo priznanja na občnem zboru osnovne organizacije Rdečega križa. Diplomo in knjigi je prejel Jože Kržišnik iz Linhartove ceste 102, ki je 64-krat daroval kri. Diplomo je dobil tudi Danilo Besednjak, ki je daroval kri 20-krat. Zlate značke so dobili: Rudi Brumen. Janez Pantar, Karol Jurečič, Jožica Koren, Rudi Fiskar, Andrej Sonc, Julij Kutin in Franc I>eban, ki so po desekrat darovali kri. Srebrno značko so dobili: Franc Benedičič, Ja tez Capuder, Janez Černač, Slavko Debevc, Lucijan Fattori, Smiljan Makellja, Tončka Pačnik, Andrej Bervar, Ivan Stembal, Franc Jakopin, Janez Kitak, Jožica Kastelic, Janez Lampreht, Marija Mencinger, Milan Pirc, Avgust Pevec, Drago Pangarc, Martina Rabzelj, Blanka Rajšter, Marija Podbevšek, Jože Ber-gamt, Franc Mehle, Jožef Škerlj, Niko Petrušič, Marjan Podgoršek, Franc Habič, Marija Gabršek in Janez Gradišar, ki so darovali kri PRIZNAl DAROV, ZA 38 SV KRVI Občni zbor kr^ganizacije Rdeč® po petkrat. Odlikovanja j*[ ? so program dela za je izročil predsednik osOfl^ t leto in pravila os-organizaoije Rdečega 'd' ^ Organizacije ter si o-Savsko naselje dr. ^. “m o krvodajalstvu. Opačdč. h®01 so pozdravili tu- Na občnem zboru orga1'*]? cije RK v Savskem »Savskega odre- je govoril podpresednik činskega odbora Rdečega osnovne šole Kidriča« pa so pri-Prisrčen program. ža Bežigrad dr. Dušan ^U^asn^ra RK v Savskem na ■0 diplomo za u- Jubilanti V llvl’ ^ organizaciji krvo- V IMF, industrijskem ^4 lažnem podjetju, so nagr^fj 24 delavcev, ki so že vež 20 let v podjetju in 75 ^ cev, ki so v podjetju ž* j, kol 10 let. Slovesnost je ^ G. decembra. Priznanja d 20-lctno delo so dobili: Bernik, Milan Bricelj, Črnuče, decembra. — Planinski dom, ki ga na Mali planini že šesto leto grade črnuški planinci — prostovoljci,je takorekoč pod streho. Prezimil bo za tesno zaprtimi vrati in okni. Tudi električne luči v njem zaenkrat ne bo nihče potreboval ... Zakaj? Že obljubljena dva stara milijona sta padla vvodo in otvoritev koče bo morala počakati do prihodnjega leta. Doklej? Na to vprašanje zdaj ni mogoče odgovoriti. Ponosni dom na planini, ki bi te dni že lahko služil svojemu namenu, ostaja zaletoš-njo zimo neizkoriščen. Črnuški planinci so naredili skoraj več kot je bilo v njihovih močeh- In še so privravljeni vsak čas poprijeti za to in ono. O letošnji pomoči občine za to gradnjo je bilo veliko govorjenja na občinski skupščini, na občinski upravi, na zborih volivcev, med ljubitelji planin itd. Tajnik občine si je dom na planini celo ogledal in se strinjal, da je denar vanj dobro naložen. Takorekoč sklenjeno je že bilo, da bo občina prispevala še zadnji delež in s tem naredila na planini »piko na i«. žal pa se je zgodilo drugače.Na-mesto obljubljenih 6 milijonov S dinarjev so črnuški planinci dobili samo 4, ostala dva pa je skupščina namenila planinskemu društvu Ljublja-na-matica. PD Črnuče ima za okrog 1.800 tisoč S din nepokritih računov na novem domu, torej skoraj prav toliko kot smo dali pomoči planincev v Center. (Sosedje so menda prosili samo za 200-000-S dim). Dobro, del Bižigrajčanov — planincev je vključenih v PD matico. To je prav gotovo res. Hkrati pa je tudi res, da je občina Center najbogatejša v Sloveniji in se Bežigrad z njo le težko primerja. Prav toliko denarja kot nam ga je doma zmanjkalo, da bi omogočilo mladini smuko in rekreacijo ob lastnem domu na planini že letos, smo torej dali sosedom- To je prav gotovo malce nerodno. Hkrati pa smo s tem pojedli že dano besedo požrtvovalnim črnuškim planincem, ki so v gradnjo doma vložili nad 40.000 prostovoljnih ur dela in nič koliko samopre-magovanja, neverjetnega en-tuzlazma odpovedovanja prostemu času, itd. itd. PD matica je ne samo v materialno najmočnejši občini v Sloveniji, temveč se hkrati ukvarja tudi z gospodarsko dejavnostjo, ki mu prinaša povsem določen denar. Ce torej damo obe društvi na tehtnico in posebej podčrtamo, da so PD Črnuče domače, PD matica pa ne, potem odločitev ni težka. Vsi prizadeti planinci smatrajo — in teh je v črnuškem planinskem društvu nad 800 — da se jim je z odločitvijo občinske skupščine glede dotacije zgodila krivica (vsako primerjavo z dotacijami profesionalnim no- Krajevna skupnost Boris Kidrič Pogostitev prvoborcev Ob dnevu republike je kra-jevra skupnost »Boris Kidrič« organizirala tovariško srečanje za prvoborke-spome-ničarje ter matere in žene padlih borcev. Srečanje je bilo zelo prisrčno. Udeležencem sta čestitala predsednik in tajnik krajevne skupnosti. Obdarili bodo otroke Krajevna skupnost »Boris Kidrič« bo za dedka Mraza obdarila 100 socialno šibkih otrok. Cemrnjak, Peter Copar I Franc Grgič, Janez I ko Drolc, Ferdinand ^ Alojz Jerman, Andrej K®^ S ič, ka Moravs, Rudolf P«1 Zinka Povše, Stane čič, Milan Križaj, Krumpak, Albin Miklič,*’«. 'ž t**' Rofrf Franc Strgar, Mira Stef®«^, lijana Ulčar, Vladimir 1 .y v svojih Ferdinand Vodenik, ^ 'Vi. Bežigrajska občina, Voda naša vsakdanja »Se elektrike in pitne vode nimajo«, pra-vimo za zaostale kraje. Tako je bilo nedavno tudi v Dolu ... prebivalci _____ Sentjako- Beričevega in Dola rP Prej videli atomski paktor kot pa pravi v^Oporf »i siiniih hi- Vrhunc in Jože Završnik- Pevci in športniki Mladina v Šentjakobu in Podgorici doslej ni imela veliko priložnosti za kulturno, športno in družabno udejstvovanje. Za pomoč in nasvete so se obrnili na krajevno skupnost ter na občinski svet kulturno prosvetnih organizacij in občinsko zvezo za telesno kulturo. Pred kratkim so se sestali in se dogovorili, kako bodo delali v prihodnje. Ustanovili bodo oktet, ki ga bo vodil pevovodja iz Ljubljane, kasneje pa bodo enega od pevcev poslali na seminar. V okviru mladinske organizacije bodo ustanovili dramski krožek, ki bo takoj začel vaditi enodejanko, za najmlajše pa bodo pripravili lutkovne igre. Ustanovili bodo tudi namiznoteniško in strelsko sekcijo, za vadbo košarke in orodne telovadbe pa se bodo vključili v Partizan Dol, kjer bodo kmalu imeli novo sodobno telovadnico. Prihod- Šentjakob nje leto nameravajo t udipelindvajsetmetrsko Carsko skakalnico. nikom bo pomagala činska zveza za telesno ^ turo, ka Jim bo priskrbel®^ zo za namizni tenis, ob4“^f strelski odbor jim bo d®1 kaj pušk, pomagal pa itt‘l tudi nj hov inštruktor. pf M’adinci, zap slem v linki«, po bodo prosili u> ^ da bi poleti dobdi^ n I1?0 najbolj razvitih v geniji, se je Sele lesi otresla hudega ma-kar zadeva osnov-2 komunalni standard: J: novembra so v Dolu ^Vrli vodovod in na-jP^ed so tudi zadnje v naši občini do-‘le zdravo pitno vodo. d levem bregu Sa-■ od Črnuč do Dola. ^Jfdaj več kot 32 kilo-we‘roc vodovodnih ce-■ ■ pred desetimi leti ni Se niti metra, pač no, razpolago bazen za neplavalcev; plavalnega telju že imajo. « Mladinci In mladinke veliko volje za delo, ^a skupnost in občinsW^ kulturno prosvetnih cij. ter občinska zveza ^ lesno kulturo pa so ljubili vso pomoč. h nešteto Različne j Sih »Štirn« in črpalk hi.plSah, 'pa tudi stra-»na štrbunk« m ^Polnjenih želja o b ralnicah, požarni ba-rPen namesto hidran- t/ j.^0d so zajemali vodo »J iz potokov; epide-C'e so ogrožale zdrai>-hrebivalstva. pas dandanašnji, kraj: fnPlClj deset kilomet-£ od Ljubljane. za gasilce. Po- leti. 22. julija 1964 so med Savo in vasico Brod slovesno odprli črpališče, zgradili rezervoar in položili na Črnučah prve cevi. Potlej so vodovod potegnili do Ježe in Nadgorice, lani in letos pa še do Podgorice, Šentjakoba, Beričevega, Dola in okoliških vasi. Zgradili so rezervoarje v Podgorici in Zaborštu, po vaseh so postavili 207 hidrantov. Vodovodna skupnost Črnuče šteje več kot tisoč članov; približno toliko hiš je v zadnjih letih dobilo vodo. Vodovod je veljal 306 milijonov starih dinarjev, Na takšne izdatke za gradnjo so računali pred sedmimi (!) leti in predvidenega zneska niso prekoračili, čeprav so se stroški za material in delovno silo vrtoglavo povečali. To kaže, kako skrbno so gospodarili z denarjem. Občani — člani vodovodne skupnosti so bziskovalna dela za pvod na Črnučah so pred desetimi v Dol za gradnjo prispevali 42 milijonov st. dinarjev, delovne organizacije pa 82 milijonov st. dinarjev. Občinska skupščina Bežigrad je namenila 181 milijonov st. dinarjev, od tega samo lani in letos 97 milijonov st. dinarjev. Prejšnja leta ni bilo takšnega razumevanja občinske skupščine; pomembnejši je bil asfalt v centru Bežigrada, kot pa vodovod v vaseh za Savo, za katerega so prebivalci sami zbrali lepe denarce. Na slovesni otvoritvi vodovoda v Dolu se je predsednik vodovodne skupnosti Peter Leš-njak zahvalil predsedniku občinske skupščine Karlu Kušarju in podpredsedniku Dušanu Dolničarju, še posebej tudi gradbenikom in lastnikom zemljišč, koder teče vodovod in stojijo rezervoarji, saj za zemljišče niso zahtevali odškodnine. Dela so v glavnem končana. Nekaj denarja bo treba le še za zaščitne ograje okrog rezervoarjev, ki jih zahteva sanitarna inšpekcija ter za dodatno električno napeljavo do črpališča, da bo vodovod brezhibno deloval. N* Črnuče gometašem v preteklosti izključujemo) Po drugi strani gre tudi za princip. Zakaj je občina pojedla besedo? Menimo, da imamo Bežigrajčani prvo pravico, da dohodek, ki ga ustvarjamo doma, najprej porazdelimo medse (za najnujnejše), šele potem pa ga razdajamo drugim. S tem nočemo reči, da ne bi smeli pomagati kateremukoli društvu v Sloveniji, toda ne na škodo domačega. Skoraj dokončani planinski dom na Mali planini je v resnici občinski rekreacijski ob- jekt. PD Črnuče in svet za socialno varstvo sta sklenila pogodbo, s katero bo dom ob določenih letnih časih rezerviran izključno za mladino (počitnice, tako pozimi kot poleti). Občina je v ta objekt vložila že lep denar in prav je, da bi se začel čimprej obračati oziroma vračati. To bi bilo edino gospodarno, ne pa da gradnjo s takšnimi ukrepi zavlačujemo. Med črnuškimi planinci, ki združujejo v svojih vrstah šolarje, pa delavce iz »Elme«, »Belinke«, »Energoinvesta«, »Topsa« in drugih delovnih organizacij, je zavladalo veliko razburjenje. Prav zaradi odločitve občinske skupščine, ki jih je nepričakovano prikrajšala za že obljubljena dva stara milijona dinarjev, razmišljajo, da bi nedokončani dom na planini prodali, vrnili dolgove (dotacije) obči- ni in upnikom — ter konec. Naj bi bila tako nagrajena zares enkratna prostovoljna delovna akcija v zadnjem času, ki ji ne najdemo primere? In šest let požrtvovalnega dela bi bilo takorekoč zaman. V dom je vloženih 18 starih milijonov din družbenega denarja, strokovnjaki pa ga cenijo okrog 40 do 50 milijonov. Razliko so ustvarili planinci s prostovoljnim delom, lastno materialno in finančno pomočjo ter izredno iznajdljivostjo. Niso bili redki, ki so za gradnjo poleg svojih žuljev odrinili še po sto tisočakov, drugi pa nič dosti manj. In 40.000 prostovoljnih delovnih ur. Delo v mrazu, snegu, dežju in viharju ... Mislimo, da je vse to vredno temeljitega razmisleka — in ne nazadnje hitrega ukrepanja. N. Lapajne Bazeni — stvarnost 30 let stari načrti pred uresničitvijo - Poleti 1969 moderno letno kopališče ob Savi Kakor smo že napovedali v eni letošnjih številk našega glasila, je gradnja bazenov oziroma letnega kopališča pri Šternu na Ježici končno postala stvarnost. Načrti so pripravljeni, lokacijsko dovoljenje odobreno, del denarja, 60 milijonov S din, je kot posojilo zagotovila občinska skupščina, skratka čakamo samo še zgodnje pomladi in napol zapuščeni del kopališča pri Šternu tik ob Savi bo postal gradbišče. Tu bodo do poletja zgradili tri bazene, primerno uredili okolico, skratka naredili bodo moderno letno kopališče, prvo te vrste v Ljubljani. Direktorica gostinskega podjetja Bežigrad, Sonja Vrščaj, ki si že lep čas prizadeva, da bi stari načrt o gradnji rekreacijskega centra na Ježici spravila z mrtve točke, nam je tokrat o gradnji letnega kopališča povedala: »Priprave za gradnjo bazenov so v polnem teku, kar pomeni, da smo se končno le lotili uresničevanja gradnje rekreacijskega centra na Ježici, ki je kot načrt za dlje časa obležal v predalu. Ce bo šlo le vse po sreči, bomo prihodnjo letno sezono pri Šternu že pričakali z modernim letnim kopališčem. Projektant inž. arh. Franci Šu-belj je pripravil načrte za tri bazene, in sicer za večji rekreacijski bazen (globina od 0,64 do 1,35 metra, s skupno površino 886 kv. metrov. Tik ob njem bo bazenček za cicibane (površina 25 kv. metrov, globok pa bo od 23 do 40 cm. Tretji oziroma glavni bazen ob Savi bo imel olimpijske razmere (834 kv. m), globok pa bo od 135 do 200 centimetrov. Prostor za vse tri bazene je določen v ograjenem delu sedanjega kopališča, za igriščema za mali nogomet in odbojko. Vsi trije bazeni bodo med seboj povezani z betonskimi ploščadmi, ob robovih pa bodo ležalniki za sončenje. Bazeni in ves prostor okrog njih bodo dvignjeni nad današnjim nivojem zemlje ob Savi za 70 do 150 cm da bi se izognih na eni strani talni vodi, na drugi pa poplavam. Dohodi do bazenov bodo posebej opremljeni z manjšimi bazenčki za umivanje nog, tako da bo poskrbljeno za čim večjo čistočo okrog bazenov in vode v njih. Posebne čistilne naprave bodo omogočile, da se bo voda v vseh bazenih sproti častila, in sicer v bazenu za cicibančke na 1 do 2 uri, v rekreacijskem na 4 do 6 ur m v olimpijskem na 7 do 9 ur. Hkrati bomo vodi v bazenih preko čistilnih naprav dodajali potrebne kemične snovi za dezinfekcijo in osvežitev. Po predračunu naj bi gradnja celotnega letnega kopališča veljala okrog 150 milijonov starih dinarjev. 60 milijonov bo kot dolgoročno posojilo dala občinska skupščina Bežigrad, nekaj banka, nekaj pa bomo prispevali iz lastnih sredstev. Občinski denar bomo dobili iz sklada skupnih rezerv. Vse priprave za gradnjo bomo zaključili do konca februarja, tako da bomo v zgod- V kampingu bodo tudi vikend hišice Šest Učnih vikend hišic na kampingu je tik pred dograditvijo. Vsaka ima po dve sobi, kopalnico in stranišče, s čimer je kamping pridobil 24 postelj pod streho, kar je vsekakor pomembno za goste, ki jih preseneti slabo vreme. Hkrati bodo hišice brez dvoma podaljšale turistično sezono. 5 sob so razen tega opremili in uredili pod streho v stari zgradbi, tako da pri Šternu z optimizmom pričakujejo novo sezono. Nova pošta v Stožicah Gradnja nove pošte v Stožicah (med Gregorinčičem in Lampičem ob Titovi cesti) napreduje po načrtu. Pri Splošnem gradbenem podjetju Grosuplje menijo, da bo siavba Junija prihodnjega leta že nared. Savlje Pogostitev starejših občanov 'Krajevna skupnost Savlje — Kleče in druženopolitične organizacije so tudi letos pripravili pogostitev za občane. starejše od 70 let. V kino dvorani prosvetnega doma se jih je zbralo 25- Pripravili so jim program, potlej pa zakusko. Ob zvokih domače muzike so se tudi zavrteli. Večer je bil nadvse prijeten Občni zbor Obči zbor prosvetnega društva Savlje-Kleče bo v nedeljo 5- januarja 1969 v Prosvetnem domu v Savljah- Posavje nji spomladi pripravljeni zasaditi prvo lopato. Ker gradnja bazenov ne zahteva veh-ko časa, upravičeno upamo, da bomo poletje že pričakali z bazeni oziroma novim kopališčem v celoti. , Vodo v bazenih bomo po potrebi predvidoma tudi ogrevali, tako da bo imela stalno temperaturo od 23 do 24 stop. Celzija. Na ta način bomo podaljšaU kopalno sezono v pozno jesen, oziroma jo začeli sredi pomladi. To je še posebej pomembno, ker je bilo zadnja leta lepo sončno vreme predvsem v spomladanskih in jesenskih mesecih, poleti pa nam je vreme močno nagajalo.« Geološki zavod SRS je že začel raziskovati teren. Letno kopališče pri Šternu torej končno postaja stvarnost Preselitev mlekarne Mlekarna v Stožicah bo odslej v novih prostorih, na Titovi 175 (pri Gregorinčiču). V sodobno urejeni poslovalnici »Ljubljanskih mlekarn« bodo razen mleka in kruha prodajali tudi delikatese. Prodajalna bo odprta nepretrgoma ves dan. Staro poslovalnico na Titovi cesti 172 so morali na zahtevo sanitarnega inšpektorja zapreti, ker ni imela skladišča. Morda bodo v tem lokalu uredili slaščičarno. Kegljišče: 16.000 1. junija je začelo pri Šternu na Ježici obratovati novo kegljišče. Je izredno obiskano, saj so na njem doslej odigrali že 16.000 iger (ko to poročamo je do konca leta še 10 dni), kar pomeni da je priteklo v blagajno nad 6 milijonov starih din. Obe stezi sta zasedeni takorekoč dan in noč, zato bi morda v perspektivi kazalo kegljišče povečati še za dve stezi. Tudi v Stožicah RK V Stožicah bodo ustanovili krajevno organizacijo Rdečega križa. Iniciativni odbor se je že sestal. Ustanovni občni zbor nove osnovne organizacije bo 9. januarja v krajevni skupnosti »Posavje«. Takrat se bodo pogovorili o programu dela, sprejeli pravila in izvolili odbor. Po občnem zboru bo zdravstveno predavanje. Načrti za predel okrog Gospodarskega razstavišča BEŽIGRAJSKI BULVAR Nova poslovna četrt v sklopu mestnega središča Bežigrajčani si te dni lahko ogledajo osnutke zazidalnih načrtov za predel okrog Gospodarskega razstavišča. Ta konec Bežigrada bo v prihodnosti severni podaljšek mestnega središča Ljubljane. Tamkaj bodo predvsem poslovne zgradbe, nove prostore bo dobilo tudi Gospodarsko razstavišče. Ker je na razpolago razmeroma dovolj prostora, bo mogoče zgraditi zares moderno poslovno četrt. Odločilna je tudi izredno ugodna lega: na jugu, ob sedanji Vilharjevi cesti, bodo dovozi na projektirano avtomobilsko cesto, centralna avtobusna postaja in dohod na kolo-dvoir. Takšnega »izvira« pa si želi vsaka poslovna četrt. Gospodarsko razstavišče bo imelo nove prostore severno od sedanjih. Zraven bodo zastopstva in predstavništva domačih in tujih podjetij, razstavni in prodajni saloni pohištva, avtomobilov itd., najrazličnejše trgovine in velik hotel. To bo dalo tej četrti Čevljarstvo Hočevar Ignac Ljubljana, Ogrinčeva 22 Svojim odjemalcem čestitamo za novo leto PANČUR IVAN avtomehanična delavnica Ljubljana, Titova 228 želi svojim strankam srečno novo leto živahno, bogato in privlačno mestno življenje. Poslopja bodo visoka do 56 metrov, vendar bodo najnižja ob Titovi cesti tako, da bo ta magistrala imela bulvarski značaj: pešca bodo na poti od podvoza do nove Linhartove ceste spremljali nasadi, vodometi, kioski in najrazličnejše trgovine. Osrednji del nove četrti je sploh pretežno namenjen pešcu. Uveljavljajo sodobno načelo ureditve mestnega središča, to je jasno in pregledno ločitev pešca od avtomobilskega prometa. Titova cesta bo imela 6 vozišč, postajališča mestnega prometa bodo zunaj vozišč, ob cesti pa parkirna mesta. Vilharjeva cesta bo povezana z avtomobilsko cesto, urejeno bo tudi novo semaforsko križišče Titove ceste, Vilharjeve ceste in Likozarjeve ulice. Tudi nova Linhartova cesta bo imela 4 do 6 vozišč in urejene dovoze do parkirnih površin. Za nove poslovne prostore je precej zanimanja. Računajo, da bi nekatere objekte pričeli graditi že prihodnje leto. Verjetno bo najprej na vrsti salon pohištva podjetja »Slovenija les«, avtomobilski salon »Slovenija avto« in hotel. Na razpolago pa je še približno 30.000 kvad. metrov poslovnih površin, kamor bo treba pritegniti dejavnosti centralnega mestnega pomena. Načrte za predel med Titovo cesto, novo Linhartovo cesto, Navjem in Vilharjevo cesto je svet za urbanizem in komunalne zadeve občinske skupščine naročil pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu v dveh predlogih. Zazidalne načrte je izdelal team Ljubljanskega urbanističnega zavoda in podjetja »Konstrukta« v sestavi: inž. Janez Berdajs, inž. Milan Mihelič in inž. Marjan Vrhovec. »Namen razgrnitve in razprave je, nam je dejal inž. Marjan Vrhovec, da se na osnovi teh dveh predlogov oblikuje dokončno stališče o zazidavi tega predela, ki Maketi poslovnega središča med Titovo, novo Linhartovo in Vilharjevo cesto. Na zgornji sliki predlog 1 (ob levem robu Titova cesta, na desni strani projektirana avtomobilska cesta ob Vilharjevi cesti), na spodnji sliki predlog 2 (med stolpnicami na levi strani nova Linhartova cesta, v ozadju Akademski kolegij). ga bomo strnili v takoi-menovane urbanistične pogoje oziroma določila (konstante). To bo osnovni dokument za dolgoročni razvoj tega predela.« Razstava načrtov je v sejni sobi občinske skupščine Bežigrad, Parmova 41, I. nadstropje. Do 17. januarja prihodnjega leta si jih lahko ogledate vsak delavnik (razen sobote) od 8. do 12. ure, v sredah popoldne pa tudi od 17. do 19. ure. Stanovanje zase zraven pa še za... Huda bremena novega dela Savskega naselja splošno obrtno podjetje OSIZIR Ljubljana - Črnuče • kleparstvo - ključavničarstvo • cevovodi • vodovodne instalacije • šiviljstvo • EKSPRES kemična čistilnica Vsem občanom srečno novo leto 1969 Milijardo in tristo milijonov starih dinarjev bo veljala priprava zemlji&ča za novi del Savskega naselja (brez stroškov za gradnjo komunalnih naprav). Ta denar bodo pla-čhli (ali pa ga že plačujejo) bodoči lastniki stanovanj. V znesku, ki ga bodo odšteli za stanovanje, bo vračunan tudi delež za odškodnino lastnikom zemljišč, za nadomestna stanovanja itd. Skoraj bi lahko rekli, da bo lastnik trisobnega stanovanja plačal še eno sobo za tiste, ki zdaj stanujejo v barakah ob Crtomirovi ulici V Ljubljani ni področja, ki bi bilo tako obremenjeno s stroški za pripravo zemljišča, kot je novi del Savskega naselja. Med stroški za gradnjo komunalnih naprav in stroški za pripravo zemljišča je razmerje 50 : 50 (1,3 milijarde dinarjev za pripravo zemljišča in enaka vsota za gradnjo komunalnih naprav). V drugih soseskah je razmerje 66 : 33 v korist komunalnih naprav. Tako visoke stroške za urejanje zemljišča prenesejo kvečjemu poslovne površine, ne pa stanovanj- ske ali površine za šole in vrtce. V zagati se je znašel koordinacijski odbor za gradnjo garaž. Za novi del Savskega naselja naj bi zgradili 594 garaž tipa tri-pleks. Ker naj bi po obstoječih predpisih stroški za pripravo zemljišča enako obremenili zemljišče, kjer stoji garaža in tisto, kjer stoji 18-nadstropna stavba, bi znašali stroški za urejanje zemljišča skoraj pol milijona starih dinarjev na eno garažo. V tem naselju je predvidena tudi nova osnovna šola in vrtec. Stroški za pripravo zemljišča znašajo skoraj 300 milijonov starih dinarjev. Za primerjavo: nova šola v Soseski 6 (ob Tolstojevi ulici) bo obremenjena le s 4 200 000 st. dinarjev stroškov za pripravo zemljišča. Recimo kar, da bosta šola in vrtec v Savskem naselju za 300 milijonov st. dinarjev dražja od šole v Soseski 6! Ali pa je tako vse lepo in prav? Ali so zato krivi bodoči lastniki stanovanj? Recimo, ob takšnile »dediščini«: podjetje »Kurivo« ima v jami ob Vilharjevi cesti nekakšen provizorij. Prej so bile tam gara&e^ zdaj so stanovanja. BMa‘ ko bodo porušili in stcfflP valcem je treba preskrbe*! nova stanovanja. Plato^ jih bo stanovalec v stolpnici, ki bo stala tistem mestu. Plačal torej stanovanje zase prispeval še za prebival0" v baraki »Kuriva«; ta v^°r' da tudi uslužbenec va« ni več. Ob vsem pa ima »Kurivo« še ta'r' nole dokumentacijo: eKO' ra) 20 let staro odloč' za provizorij, ki ga ^ rajo na zahtevo investitor ja podreti, na lastne s(r‘'" ške, brez odškodnine! Stroškom za pripra^ zemljišča se seveda ni 771 ^ goče izogniti. Nekaj * jih zmanjšali s tem, so dvignili stolpnice '• bloke za nekaj nadstroV'. in tako stroške razd°l*. na večje število stanovanj: Pri podjetju »Soseska«, ^ skrbi za urejanje stavb*1 zemljišč za Bežigradoj”' menijo, naj bi stros^ drugače razdelili: obra<-nali naj bi jih za obrnoM vse občine skupaj. Ta* bi izenačili zemljišča v n vem delu Savskega 7iaSifl Ija. kjer stojijo barake tista v Soseski 7, kjer / nezazidano polic Pomembni dokumenti Pripravljen je koncept zgodovine delavskega gibanja v občini Bežigrad Vsa leta po vojni je med domačini, člani Zveze združenj borcev NOV obstojala dokaj močna želja, da bi dogajanja pred in med vojno v naši občini, izšla zapisana v knjigi. Posamezni člani ZB in Posamezne krajevne organizacije ZB so tekom let zbrale veliko podatkov, toda ker se v občinskem merilu ni našel koordinator, oziroma končni realizator, do pisanja naše novejše zgodovine ni prišlo. Tako se je marsikaj in lastnih doživetij ter ugotovitev, že napisal osnovni koncept. Koncept ima v glavnem 3 dele; splošnejši del, delavsko gibanje in ljudska revolucija. Po obsegu koncept zajema 500 strani besedila, pisanega s pisalnim strojem. Zdaj koncept dopolnjujejo z izjavami in pripombami še živečih udeležencev posavskega delavskega gibanja in ljudske revolucije. To dopolnjevanje ne poteka po načrtu, pretekle revolucomarne zgo_ dovine.. Objavljali bomo tudi razna vprašanja, da bi razjasnili določene dogodke, pomembne za razvoj delavskega gibanja in ljudske revolucije v naši občini. »Vsi vse vedo« zato upamo, da vprašanj ne bomo objavljali zaman. Že v naprej se zahvaljujemo za odgovore, katere boste lahko pošiljali na naslov: Odbor ZZB NOV občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana, Parmova 41. Zgodovinska komisija obč. odbora ZZB NOV Lj .-Bežigrad »Za zmago in svobodo« komisija pri občinskem od izgubilo adi pa neznano kje “aložilo. Marsikoga pa je zaradi takšnega odnosa do opravljenega dela na terenu, minila volja, da bi še naprej delal. In vendar ni bilo mogoče pustiti to vprašanje nerešeno. Na vsaki letni konferenci Zveze združenj borcev NOV naše občine so delegati ponovno zahtevali in iskali ustrezno rešitev. boru ZZB NOV, osnovni koncept razmnožiti v 10 izvodov. Posamezne dele teh 10 izvodov je dobilo več oseb za katere se ve, da lahko dajo svoje pripombe in oceno tega, kar je že zapisano. Te osebe pa imajo še eno težko nalogo ali bolje rečeno, zaprosili so jih, da zfoe- r,- „ . . , rejo okrog sebe tiste do- ■0tnenienl ^0 mu nudi preslavno prizorišče naša občina »ogledalo« več kot 120 tisoč Slovencev- Sicer pa Slovenci med republikami ne, vodimo samo po standardu ampak tudi po vrednosti popitih jri-jač Kakšen je torej odgovor na prvo vprašanje? Postojanka /pivska) št- 1 Bije Prehrane na Vojkovi ulici, pred metereološlcim inštitutom- Tipična slika- 2e dopoldne je nekaj očitno stalnih gostov razpravljalo ob kozarčku iganega o bliinjem poletu Amertčannr na Luno. Dialog ie bil resnično Siva-hen in tudi strokovnost je presenečala. Natakarica je pridno natakala Reforma se ukloni tistemu, ki posluje z dobičkom Prepoved točenja pijač vinjenim gostom ie samo napis, ki ga moraš obesiti. če nočeš sitnosti- Postojanka /pivska) št 2 Gostilna Sladim- Ni potrebno razlagati, kje stoji. Tla neugledmm pročeljem se skriva bogata vsebina V jedilnici ie vesela družba. M pije tako hitro, da jim natakarice niso kos- Kar sami s »Štefanom« hodijo po vino-Po topli ženski jaolti dišeči glas mehiške pesmi iz juke boxa v jrrvi sobi. se prav pri- jetno ujema z našo »Moj oče je holcar in holcar sem jaz ■ ■Gostinsko podjetje Črnuče streže torej očitno vinjenim gostom Jedilni list, ki sem ga naročil, so strašno dolgo iskali- Tu očitno ni v navadi, da bi ga kdo zahteval- In pa seveda obvezni na-frisi o prepovedi točenja alkohola vinjenim gostom, mladoletnikom- Pa tisto o kozarcih (3 x) in psih- Za kozarce bi že verjel, ostalega pa ne- Postojanka /pivska) št 3 Šport bife Horvat posluje, po napisu sodeč, že od 5-30 dalje- Kot nalašč, da se tisti, ki jih žeja že zjutraj, odžejajo- Slika kot v vseh bifejih. Par korenjakov pri pultu, ki m prazen. Ko me eden od njih zagleda, izjavi, da med mladimi m poštenih. Ne vem, s čim sem to zaslužil, najbrž s tem, ker sem naročil kavo-Da ne bo nesporazuma, ne obsojam alkoholikov, kot ne morete obsoditi nekoga, ki ima raka Postojanka /pivska/ st 3 Gostilna Planica- čas kosila Kakšnih veseljakov ni opaziti- Gostje v glavnem jedo. sliši se le natakančni: »Morda pot litra cvička, mogoče špricar?« Nikogar ni vprašala, če bi morda sadni sok Okoli enajste ure zve čer pa je tukaj kar vese/o, vedo povedati izkušeni Beži-grajčam Nekaj mladoletnikov je veselo vrtelo ročice nogometnega avtomata Sicer pa me je že veseljak v Vojkom ulici podučil, da Ameri. kanci ne bodo v prvi etapi osvojili Meseca. Po mojem velja isto tudi za te mladoletnike Samo da ne gre za Mesec, ampak za gostilno- Postojanka /pivska) st 5 Bije na Titom 91- če vidite en bife, ste videli vse bijeje Enoličnost, ki utruja vsakogar. razen tistega, ki stoji prt pultu- Na mizah prazni krožniki delavskih malic. Makaronovo meso, pasulj brez mesa. makaronovo meso Za zače tek konjak in za konec pivo. Potem na delo Sicer pa naročnikom jedi in pijač njihove samoupravljalske plače ne dovoljujejo, da bi Jedli kje drugje. Postojanka (pivska) št 6 Slaščičarna Bežigrad Napis nas obvesti, da dobite tu slaščice, bombone, pijače in kruh- Ko vstopite, je več kot očitno, da med fnjačami pre- dnjačijo alkoholne- Sicer pa jih tu ne ločno Nenavadno pa naj b ibilo /kar sploh m nenavadno), da uh prodajajo v slaščičarni Ce posli ne bi cveteli, bi uh na/brž umak nili Postojanka (pivska) št 7 Delikatesa »Prehrane« na Titovi 63 Poleg delikatesnih stvari vam tu lahko postrežejo s pelinkovcem in žganjem Nenavadno pri tem pa Je da teh dveh prodajnih ar. ttklov ni na ceniku Ko vfjra šamo, kako je s tem. se natakarici t prodajalki? i ne zdi vredno niti odgovoriti- In tako stan mož lahko na toplem žuli svoj »jrakelj« slivovke in razmišlja o dnevih ko se je boril za Karpati tn te bil še mlad in vesel lant Postojanka /jnvska) št 8 Kar mimo bi šli. če nas ne bi nekdo že prej opozoril, da tudi v slaščičarn Special. ki je po napisu sodeč last Enini čemela točijo nekaj kar te močneje od orientalskih sladkih vod Vstopim in naročim »davida« — za koraižo Fant za jmltom mi ga mirno na toči in zaračuna 1,60 din Ne vem. če me m oguljulal. kal I unp industrijsko montažno podjetje Ljubljana, Titova 37 PROJEKTIRA. MONTIRA IN PROIZVAJA • centralno ogrevanje sanitarne naprave plinske instalacije in prezračevalne naprave • električne naprave Jakega In Šibkega toka komandne in signalne naprave za industrijo in komunalne zgradbe • regulacije • opravlja kalorične m električne meritve • odlivamo visoko kvalitetne odlitke sive liti ne, ki Jih po Selji obdelamo Našim investitorjem, poslovnim prijateljem in vsem občanom želimo srečno in uspešno novo leto 1969 ti na ceniku ta artikel ni o-menjen vendar si ga ne lipam preveč spraševati Ugotovim pa da je najHs Special resnično upravičen- Postojanka (pivska/ št 9 Kar sapo nam je zaprlo, ko smo po vseh teh bifejih, lažnih slaščičarnah in bife uh. vstopili v Kurentov hram Resna omizja, ki samo pritajeno šepetajo, natakarji hodijo bolj vzravnano kot drugje Skoraj bi se vdali in začeli verjeti, da tukaj resnično upoštevajo tisti dve pohojeni pravili o točenju mladoletnikom in vinjenim gostom Ne vem komu bodi hvala toda pri vojakih sem nekaj slišal o strategiji in taktiki, pa smo tistim od Kurenta popoldne poslali v goste mladoletnika, ki je bil videti kar prijetno pijan Ce mislite- da mu niso postregli. se motite. Sicer pa tega najbrž ne mislite- Postojanka /pivska) St 10 V bite ju »Šibenik« smo ob pultu spet srečali venček veselih možakov, la so malo jedli in veliko pili Nekoliko dalj sta stala tudi dva starejša fantiča, s čimer hočem povedati da še nista imela tistih magičnih 18 let Od dveh specialitet tega bijeta sta st izbrala cenejšo in tudi močnejšo Kuhano žganje I dinar Druga posebnost te go lokata ie kuhano vino- Za ? din 2 »dečka«. Menda te dovolj naštem-nia Gotovo bt se našlo še nekaj »zlatih punktov« za teme bežigrajske Slovence Kakšni so zaključki našega popotovanja po kratem odseku Titove ceste?' alkohol točijo mladoletnikom. alkohol točijo pijanim (vi njenim - gostom; alkohol prodajajo in točijo celo n delikatesah in sla.ičt čarnah • Na tej kratki poti smo v petih urah našteli 18 lju dt ki so bili očitno pijani • Alkoholiki se najraje za-držuieio v bitelih- Nismo odkrili Amerike, boste de tali Res 1e- Dejstva, fcl smo jih našteli, so preveč del nas. da bi predstavljala kaj novega- Kaj storiti? Alt naj res sprejmemo zakon o obveznem zdravljenju alkoholikov, kot je bilo slišati? Toda kje jih bomo zdravili? Ali ni to omejevanje osebne svobode ljudi? Tudi prohibicija ni rešitev. To so ugotovili v državah. ki imajo višji standard kot pri nas Alkoholizem na Slovenskem narašča Kdo se bori proti njemu? Predvsem republiški koordinacijski odbor za borbo proti alkoholizmu- Odbor sestavljajo ugledni predstavniki našega družbenopolitičnega življenja, ki pa ojrravljajo boj proti alkoholizmu brezplačno- Pred dnevi je imel odbor konferenco- Tam so ugotovili, da bo treba dati večji pon darek mentalni higieni, okrepiti delovanje psihiatrične službe, p šoli obravnavati alkoholizem. da moramo dobiti Slovenci ustanovo- ki se bo znanstveno bavila z vprašanjem alkoholizma- Predlagali so tudi, da bi bilo potrebno koordinacijske odbore kot je re/mbliški. ustanoviti v obči- nah tn tutfl v krajevnih skup nostih- Nič posebnega, boste dejali- V resnici pa je koordinacijski odbor naredil v teh sedmih letih precej. Predvsem fe spremenil gledanje ljudi na alkoholizem in alko-holike- Alkoholik ni več slab človek, ampak bolnik, ki ga je treba zdraviti- Posebno pozornost pa so posvetili, in fo še bodo, mladini. Samo * metodami prepričevanja iti vzgoje je mogoče omejiti alkoholizem. Pojem alkoholizma kot družbenega zla je zdaj zasidran v nas. Prvi korak Je narejen- Se tako neskončno mnogo jih je. da bi marsikdo obupal Toda ljudje smo borci in mnogokrat smo se borili tudi brez upa zmage- Tu pa ta up tef Na koncu pa bi v imenu-/upam), večine Bežigrajča-nov zaprosil pristojne organe. da zares izvajajo in nadzirajo zakonite omejitve o točenju pijač mladoletnikom m vinjenim Da o konjaku v slaščičarnah tn trgovinah ne govorimo Naj bo to naš prvi korak MARJAN BAUER DINOS podjetje za promet z industrijskimi surovinami, reprodukcijskim in odpadnim blagom LJUBLJANA, Parmova 33 telefon 312-664, teleprinter 31-398 s svojimi enotami v vseh večjih krajih Slovenije želi srečno novo leto 1969 vsem občanom Bežigrada in drugim sodelavcem V Dolu bo živahno Januarja in februarja na sporedu zanimiva smučarska tekmovanja Od balinanja do hokeja Športno društvo »Zarja« v Savskem naselju ima kar osem sekcij 2e od poletja sem se dolski smučarji pripravljajo na zimsko sezono. Po navodilih zveznega trenerja Janeza Pavčiča deluje šola za tekače, ki jo vodita Velepec in Slabanja, letos pa so se prvikrat sistematično pripravljali tudi skakalci pod vodstvom Kuharja in Modra. Smučarji se pripravljajo tudi za biatlon vi klasično kombinacijo. Tudi letos se bodo Dolani V neposredni bližini stano- imeli odbojkarji, kar je ra-'fanjskih blokov na Linhartovi zumljivo, saj doslej niso imeli. št. 45, 47 in 49 v Savskem li redne vadbe in sistematič-naselju živi in dela »Športno nega dela. društvo Zarja — Savsko na- Sekcija za balinanje je na selje«. Razvilo se je iz prejš- sploh zelo uspešna. V zadnjih njega balinarskega športnega nekaj letih so igralci člani kluba Zarja, ki se je že vrsto in m.adinci dosegli nekaj od-let uspešno uveljavljalo v tem Učnih rezultatov. Članske eki- pri Benetkah. Z vsema temi klubi in društvi organiziramo STRELJANJE Huda konkurenca V počastitev dneva republike je strelska družina »Tabor« Ježica organizirala tra-ncionalno tekmovanje v -.treljanju z zračno puško pionirske, mladinske in članske ekipe. Prvikrat so povabili tudi nekatere strelske družine zunaj naše občine. razna prijateljska srečanja na Tekmovanja so se udeležili udeležili vseh tekmovanj v domovini, ni pa še rečeno, da ne bodo najboljši malo »spotegnili (tako pravijo v Dolu smučarskemu teku) tudi na kakšno tekmo v tujini. Skupaj s šolo in sindikati bodo organizirali tudi več tečajev za osnovno vadbo smučanja. ki ji h bodo zaključili s primernim tekmovanjem. Vsi tekači prve ekipe bodo letos nastopali v novih dresih po norveškem vzorcu, z napisom Juboflor na hrbtu. Nabavila jim jih je tovarna JUB iz Dola. Ce bo dovolj snega bo v Dolu na sporedu nekaj večjih tekem. Organizacijski odbor pod vodstvom Jermana in Kuharja je pripravil takšenle koledar prireditev: 5. januarja — meddruštveno tekmovanje v tekih za prehodno smučarsko palico. »Sre- brna palica« je zdaj v rokah ravenskega »Fužinarja«. Na to tekmovanje bodo povabili tudi tekmovalce iz bližnjih zamejskih društev. 10- do 12- januarja zasavsko kamniška skakalna turneja (začetek v Dolu 10. januarja, nadaljevanje v Ihanu 11. jan. in zaključek v Kamniku 12. januarja. 16.—23. februarja — Zimsko športni teden občine Bežigrad. Na sporedu bodo šolska in sindikalna tekmovanja v vseh disciplinah, zadnji dan v nedeljo 23. februarja pa bo na veliki skakalnici v Dolu tekma za »Jubov pokal«. J. J. osnovi reciprocitete. Enkrat gostujejo italijanske ekipe v strelci »Olimpije« — najmočnejše družile v Sloveniji, Ljubljani na igriščih Zarje, škofjeloške »Kopačevine«, delu našega mesta. Sedanji koletiv. ki šteje trenutno nekaj več kot 100 članov in mladincev, združuje osem športnih sekcij: za košarko, odbojko, namizni tenis, šah, streljanje, balinanje, badminton in mali rokomet. Medtem ko sekcija za balinanje dosega že vrsto let dokaj vidne uspehe, so ostale panoge nekoliko zaostale. Seveda ne po krivdi društva ali vodstva, temveč iz razlogov objektivnega značaja: še nedokončani športni objekti za košarko in odbojko, pomanjkanje društvenih prostorov za zimsko vadbo, obremenjenost pri graditvi lastnih igrišč in podobno. Kljub temu so člani in mladinci zelo aktivni. Letos so tri mladinske ekipe m ena članska gostovale celo v zamejstvu, na Padričah pri Trstu, kjer so nastopili v košarki, odbojki, Ljubljana-Bežigrad, več vid- pe so v močni konkurenci na tekmovanjih Mestne zveze za balinanje, na republiškem in zveznem prvenstvu, dosegali zelo lepe rezultate. Na prvenstvih so se na vseh tekmovanjih plasirali od 2- pa do 6. mesta in to v konkurenci, kjer je nastopalo po 40 in več ekip. Na turnirjih, ki jih organizirajo posamezni klubi in športna društva v počastitev občinskih praznikov in drugih obletnic, so naše ekipe dosegle tudi nekaj prvih mest: I. mesto in Pokal S. D. Invalid iz Ljubljane ob počastitvi 20-obletnlce š. D., II. mesto in pokal na turnirju ob počasti- prostore ter pričeti z tvi občinskega praznika Vič- zivno in sistematično Rudnik, ki ga je organiziral Partizan-ič, I in II mesto na turnirju, ki ga je organiziralo matično društvo ob počastitvi občinskega praznika nejših mest na drugih, manjših turnirjih in prijateljskih srečanjih. Velike uspehe so dosegale tudi naše balinarske mladinske ekipe, ki so nastopale na raznih tekmovanjih, prvenstvenih srečanjih in drugih tekmah. Naši mladinci so bili državni prvaki — ekipno, republiški prvaki — ekipno in balinarji, Manj uspeha so namiznem tenisu in balinanju. Na Padriče je naše ekipe povabilo vodstvo športnega združenja Gaja iz Padrič pri Trstu in š. D. Sokol iz Nabrežine. Tu je šlo predvsem za navezavo prijateljskih športnih stikov s klubi v zamejstvu in za rekreacijo. V teh srečanjih so se pred- . - , vsem izkazali košarkarji, okrajni prvaki. Leta 1968 so Igralci v namiznem tenisu in pravtako zavzeli prvo mesto na prvenstvu Mestne zveze za balinanje, kjer so si priborili pravico za nastop na finalu republiškega prvenstva. Ta pa letos ni bil organiziran. Naši mladinci se uveljavljajo tudi v konkurenci članov, kjer nastopajo kot člani v članskih ekipah na raznih pr venstvih in drugih srečanjih Lepe uspehe smo dosegli tu di na mednarodnem šport nem področju, kjer je sekci ja za balinanje tudi zelo ak tivna. Naše društvo vzdržuje stalne stike z balinarskimi kolektivi v Trstu, Monfalconu (Tržiču), Ronehiju, Fiumicellu in drugič pa gostujejo naše ekipe v Italiji. Tako bo naslednje leto gostovala ekipa iz Monfalcona v Ljubljani. To bo predvidoma spomladi. Jeseni pa bodo naše ekipe nastopale v Mestrah, kamor so nas povabili balinarji, ki so bili že dvakrat v Ljubljani. V Mestrah bo nastopila tudi naša mladinska ekipa. Na teh mednarodnih tekmovanjih so naše članske in mladinske ekipe dobile v trajno last 11 ličnih pokalov in 16 zlatih medalj, kar predstavlja zelo lep uspeh za celoten naš kolektiv. V prihodnjem letu imamo v programu dokončati Vsa igrišča in dograditi društvene inten-vadbo ostalih panog, košarke, odbojke, namiznega tenisa, šaha, streljanja z zračno puško itd. Na baliniščih pa smo v zimski se7,oni uredili drsališče, tako da ima mladina tudi pozimi možnost rekreacije na prostem. S. G. ODBOJKA Mladinci iz Črnuč zmagujejo Mladinska odbojkarska e-kipa »Save« iz Črnuč uspeš-bo tekmuje v Ijtubljansko-kan miški ligi Doslej so že Premagali Ljubljano II 3:1, ^Otožale 3:0 in mladince Kamnika 3:0; imajo lepe modnosti, da osvojijo prvo me-sto v tej konkurenci. Za čr-nuško moštvo nastopajo: mm. Gruden, Boetič. Umi-__________________________ kar. Rotar, Kajzer, Japelj in drugod. Tesno sodelujemo z Vehovar. Balinarsko zvezo iz Mester Akademija TVD Partizana Bežigrad «,v .s°boto 21. decembra je ji«. Tako kot »Kiji« je tudi J artizan Bežigrad priredil te- akademijska sestava mladin- •evadni večer, kjer so nasto-P^i vsi oddelki društva. V 12 točkah so sc predstaviU več km 2oo gledalcem. Ob otvori-'* je predsednik društva Drago štemberger spregovoril “ delu društva In o potrebi telesne vzgoje nasploh. Največ odobravanja in “Plavža pri nastopu so poželi ajmlajši, predvsem pionirji *elo dinamičnimi preskoki ez švedsko omaro. Pionirke 0 “““topile v parterju in na gredj ter z lepo naštudirano to'*« i vajo, imenovano »Ki ccv »Boks« zelo popestrila gimnastični del sporeda. Mladinci so nastopili 5c s preskoki čez konja in v parterju z zanimivimi vezavami iz akrobatike. V središču pozornosti je bil seveda nastop mladink na dvovišinski bradlji in nastop članske vrste na drogu in bradlji. Gledalci so zadovoljni zapuščali prireditev. Videli so, da se Je domala 80 nastopajočih potrudilo in da društvo Partizana Bežigrad uspešno dela. A. P. Bežigrajski športniki pozimi Množične akcije Tudi pozimi bežigrajski špotmiki ne bodo mirovali. Delo telesno vzgojnih delavcev z mladino se je sedaj preneslo v glavnem v telovadnice. Ker je po šolskem pouku na razpolago premalo ur, kljub najboljši volji v pogledu množičnosti ni mogoče narediti kaj več kot doslej Poleg smučarskih tekmovanj bo zato na sporedu vrsta drugih, množičnih akcij. 12. januarja bo množični pohod tabornikov in drugih športnikov v Dražgoše, kjer bodo počastili obletnico borbe. Program še posebej pripravljajo taborniki »Bičkove skale«, k sodelovanju pa bodo povabili tudi člane Zveze borcev. Takoj, ko bodo snežne razmere ugodne, bodo na Taboru spet smučarski tečaji. Mladina bo imela dovolj možnosti, da se nauči smučati ali pa izpopolni v tej veščini. Smučarske tečaje prirejajo tudi taborniki, druge organizacije in šole. Februarja bo v Dolu »smučarski dan«. Na tekmovanjih se bodo pomerili učenci in dijaki, člani Športnih organizacij in drugi občani. Za osnovne in srednje šole je januarja na sporedu občinsko prvenstvo n košarki, februarja pa bodo srednje šole tekmovale še v odbojki. Februarja bo tudi atletsko tekmovanje osnovnih in srednjih šol v dvorani. Ta tekmovanja bodo zelo zanimiva, ker atletski krožki na večini šol že delajo, kjer pa še ne, pa bodo začeli v kratkem. Z novim letom bodo pri osnovni šoli v Dolu odprli novo telovadnico, ki bo Jmogočila redno telesno vzgojo učencem te šole, v prostem času pa bo na razpolago članom Partizaiia Dol in drugim občanom iz Dola in okoliških vasi Mladina tega področjg bo imela širšo možnost telesnavzgojnega udejstovanja, posebno še v zimskem času. Za najširšo množičnost pa bodo morale v prihodnje največ storiti šole. Redno telesno vzgojo bo treba obogatiti, da ne bomo imeli še vedno toliko mladine z raznimi telesnimi hibami, ki bi jih lahko s sistematičnim telesno vzgojnim delom odpravili. Ker je število ur po rednem programu minimalno, bo treba več narediti izven rednih šolskih ur. Zajeti je treba kar največje število vseh, ki hodijo v šolo. Za izvajanje tega programa so poklicana v prvi vrsti šolska vodstva in telesno vzgojni delavci na šolah, ob pomoči telesno vzgojnih organizacij na terenu in občinske zveze za telesno kulturo. SILVO CEBUU »Heroja Viteza« s Omuč, »Tabora« z Ježice in strelci njiltove podružnice na Gradbenem šolskem centru. Konkurenca je bila na višini, strelci so dosegli nekaj odličnih rezultatov. Posebno se je izikazal Lojze Mikolič, zatajili pa so strelci iz Črnuč. Rezultati — pionirji: 1. »Kopačevim« (Škofja Loka) 433 krogov, 2. »Tabor« Ježica I 416 (M. Collauti, Hafner, Cunder), 3. »Tabor« Ježica II 327 (O. Rakuš, M Rakuš, G. C llauti); mladinci: 1 »Kopačevim« 984, 2. »Tabor« I 917 (Z. Dovč, Žonta, Mavko), 3. »Tabor« II 861 (Dobovšek, Draksler, J. Rakuš); člani: 1. »Olimpija« 1394 . 2. »Kopačevi na 1337, 3. »Tabor« Ježica 1309 (Bohinc, D. Dovč, G. Doivč, Demšar). Med posamezniki so najboljše rezultate dosegli: Mikolič 361 krogov (od 400 močnih), Peternelj 354, Gaber 353, Brezovnik 345, Fojkar 344, Bohinc 342 krogov itd B. MAJERLE Velika prizadevnost Občni zbor tabornikov v Savskem naselju V nedeljo 8. decembra so se v dvorani krajevne skupnosti zbrali taborniki Savskega odreda, da bi pregledali svoje delo v preteklem letu. Občnega zbora se je udeležilo skoraj 130 tabornikov, članov enega najboljših odredov v Sloveniji. Ko smo poslušali poročila načelnikov čet in drugih od-redovih funkcionarjev, smo lahko ugotovili, da pohvale, izrečene savskim tabornikom, niso bile zvite iz trte. Pri vseh funkcionarjih, od vodnikov do članov od redove uprave, je bilo čutiti veliko prizadevnosti. Pred nedavnim jim je nekdo rekel, da so ambiciozni. Sami pravijo, da to ni res, le naloge, ki so jih na začetku leta sprejeli, poskušajo čimbolje opraviti. Seveda se vsi najbolj trudijo, da bi še tretjič dobili »Partizanski trak«, ki ga za opravljeno delo tudi zaslužijo. To bo zanje največja nagrada. Taborniki iz Savskega naselja letos niso organizirali tako velikega tekmovanja kot lani, udeležili pa so se vrste akcij in tekmovanj. Na mnogih so se uvrstili prav na vrhu. Najbolj so se izkazali najmlajši, medvedki in čebelice, ki so na republiškem mnogoboju zasedli eno prvo in eno četrto mesto, v tekmovanju z* značko Živka Lovšeta pa so delili 3. do 4. mesta. Tudi v odredu so imeli precej tekmovanj. Najbolj zanimiva sta bila tekmovanje za najboljši vod in najboljšega vodnika. Zanimivo je, da vodnik najboljšega voda ni tudi najboljši vodnik, druga zanimivost pa je, da sta oba vodnika brat in sestra. Najbolj prizadevne člane je izvršni odbor Zveze tabornikov Slovenije tudi letos odlikoval. Trije člani so prejeli KOŠARKA Nov klub Za Bežigradom so ustanovili še en košarkarski klub. Deloval bo predvsem na gimnaziji, kjer že trenirajo v telovadnici. Klub se bo imenoval K. K. »Bežigrad«. Naša občina je v Ljubljani krepko na prvem mestu glede števila košarkarskih klubov. Za Bežigradom jih je zdaj kar šest, to je toliko kot v Šiški in Mostah skupaj. 19 ekip na občinskem prvenstvu Za letošnje ob insko prvenstvo osnovnih in srednjih šol v košarki se je prijavilo 19 ekip osnovne šole: 4 ekipe fantov in 4 ekipe deklet; srednje šole: 8 ekip fantov in 3 ekipe deklet. Tekmovanje bodo končali do semestralnih počitnic. zlati znak, sedem jih je dobilo srebrnega, dva pa pohvali. Za dolgoletno delo v taborniški organizaciji in obširno taborniško znanje, so trije člani dobili najvišji taborniški naziv: tabornik-partizan. To so prvi taborniki-partizani v zgodovini Savskega odreda. Ob zaključku občnega zbora so sprejeli obširen delovni načrt in obljubili, da ga bodo kar najbolje izvajali in se z vsemi močmi borili, da bodo ostali med najboljšimi slovenskimi taborniškimi enotami. DUŠAN KULOVEC 25 novih tabornikov Taborniški odred »Bičkova skala« je dobil 25 novih čla-3V. Pravi taborniki so postali otroci iz Ulice Pohorskega bataljona, ki so imeli dozdaj kar svojo organizacijo- V kletnih prostorih stolpiča na tej ulici so si uredili primeren prostorček. Svoji družini so dali ime »črički«. Vodila jih je tovarišica Severjeva, zdaj pa ji pomagajo še vodnika »Bičkove skale« Ob sprejemu v taborniško organizacijo so pripravili kul-turno-zabavni program. Med gosti so bili tudi starši, predstavniki krajevne skupnosti. Zveze borcev in Zveze tabornikov Slovenije D- B. Vidimo se v Dražgošah Tudi letos bo občinska zveza za telesno kulturo priredila množičen pohod bežigrajskih športnikov v Dražgoše, kjer bo veliko partizansko slavje- Se posebej se na praznik pripravlja bežigrajski taborniški odred »Bičkova skala«, ki nosi ponosno ime legendarne skale v Dražgošah. Udeleženci pohoda se bodo 12- januarja z avtobusi pripeljali do pod Dražgoš ter nato na smučeh ali peš odšli v vas- Najprej bodo odšli pod Bičkovo skalo, kjer bodo izvedeli kako so v tistih krajih potekale partizanske bitke. Potlej bodo h spomeniku padlih v Dražgošah položili venec in imeli ob tej priložnosti komemorabivno slovesnost- Na sporedu bodo še športne in kulturne priredit ve, vojaki pa bodo uprizorili »posnetek« slavne dražgoške bitke- Taborniki »Bičkove skale« bodo organizirali sankaško tekmovanje in tekmovanje najmlajših v postavljanju sneženih mož- Ce bo vreme ugodno, bodo izvedli tudi tekmovanje smučarjev D B. Skromnost je doma iz Šentjakoba Obisk pri naših sodelavcih Zakonca Marija m Simon Pelajič preživljata večer svojega življenja v skromni kočici pri Šentjakobu. Do cestnega mostu čez Savo je samo streljaj, vendar pa njuna domačija stoji lepo na samem. Družbo ji dela samo še kakih trideset metrov oddaljena hiša Marijine sestre. Marija ali Mici, kakor jo kliče njen mož, po vaseh naokrog pobira naročnino za naš časopis, hkrati pa vsak dan raznaša tudi »Ljubljanski dnevnik«, enkrat na teden pa še »Nedeljskega«. Kljub 77. letom je ženica še krepka in čila in svoje delo opravlja na nepogrešljivem kolesu. Mož Ivan, kakor ga klice, je upokojeni poštar, star 79 let. doma pa je iz Šibenika. Torej Dalmatinec. Poročena sta od 1922. leta. Cma tema je že bila, ko sem ju obiskal. Dve okni sta se medlo svetlikali, ko šeni potrkal Bila sta malce presenečena, potem pa sta me ljubeznivo povabila v hišo. »Kar k štedilniku sedite,« me je povabila ženica, »da vas ne bo zeblo.« Nisem se pustil prositi. Oči so se počasi navadile skromne svetlobe. To je njun dom. Pogrel sem se z dobrim domačim žganjem in jezik se je odtajal, pa tudi zakonca sta živahno poprijela za besedo. Kaj da me je prignalo ob takšni uri k njima? »Veste, elektrike nimava. Pa saj je tudi ne potrebujeva.« se ie opravičevala ženi- ca, mož pa je energično povedal: »Bilo je pred leti, kaj vem 57., če se ne motim, ko so napeljevali elektriko. 9 tisočakov so hoteli imeti za teh trideset metrov, kolikor nais loči od ceste. Sam sem hotel kupiti žico m si jo napeljati, pa mi niso dovolili. Pa nič, sem rekel, in sva ostala pri petroleju. Ja, kaj pa hočete vsak dinar nama je dobrodošel. Živiva skromno, drživa se bolj doma, bereva in se po-govarjava, za luksuz pa nama ni dosti mar,« pravi Marija in nadaljuje: »Okrog hiše imava malo vrta. Z njim se bolj ukvarja moj mož, toliko da imava pri roki nekaj strokov češnja, malo peteršilja, čebule, solate in nekaj prekel fižola.« Petrolejka živahno pomeži-kuje. Zakonca sta razvneta. Obisk je zanju lepa počastitev. »Dnevnik rada raznašam — s kolesom,« nadaljuje žena. »Dobri ljudje so pri tem časopisu. Plačajo lepo in še skrbe za nas. Za vsakega novega naročnika, ki vzame oba časopisa — Nedeljskega in malega — dobim še po tri tisočake, pa plašč za kolo so mi dali in tudi zračnico bi debila, pa je ne potrebujem . ..« Marija je domačinka. Po govoru se ji pozna in zvedavi živahnosti. Rada prebira časopise, posebno tiste, ki pišejo bolj po domače, o lju- deh in vaseh, o življenju in delu. »Staremu človeku je najlepše doma. Hudega nama ni, zato sva kar zadovoljna. Veste takole je, starega človeka še bolezen ne mara, zato vam prav lepa hvala za obisk, pa še pridite. Drugič pripeljite s seboj še tistega gospoda Janeza, ki mi je dal delo. O, naj vam povem, kako je bilo. Avtobus je pripeljal časopis. Pa stopi do mene tisti gospod: ,Vi pa časopis raznašate,’ mi je dejal, ,kaj ko bi še našega?' No, tako sem začela pobirati naročnino za »Zbor občanov«. 118 komadov ga imam po vaseh Šentjakobu In Beričevem. Saj ga imajo skoraj vsi naročenega. Nobenega reveža ni več naokrog, sami gruntarji so. Povsod ga radi berejo, le Nadgoriča-ni ne. Kar jezna sem nanje.« Pogovor se je razvnel žena je dejala, da bi prav rada prevzela tudi raznašanje »našega Občana«, ker da je pošta predraga, pa bi tako nekaj prihranili, mož pa je menil, da ima že tako dovolj dela, češ kaj hočeš še več. Ko sem se poslavljal, sta se še spomnila, kako ju je gospod Janez lani za novo leto razveselil z darilom. Stopili smo v hladno noč. »Saj pravim, za glavne ceste še poskrbijo, za občinske pa se sploh ne zmenijo. To ni prav, kar napišite, da sem tako rekla,« je še dejala ženica, njen mož pa ji je energično pritrdil. Pa srečno, zdravo in zadovoljno novo 1969. leto — Mici in Ivan iz Šentjakoba 38! N. LAPAJNE Gostilna »RUSKI CAR« na Ježici želi vsem gostom srečno novo leto 19G9 Elektroinštalaterstvo IŽANEC JANEZ Ljubljana, Triglavska 44 V novem letu 1969. želim svojim strankam obilo sreče in plodnega dela Trolejbus Vozni red za trolejbusno progo štev. 8 Črnuče—Litostroj (ob delavnikih) Odhodi s Črnuč: 5.12, 5.20, 5.28, 5.36, 5.44, 5.52, 6.00, 6.08 6.16, 6.24, 6.32, 6.40, 6.48, 6.56, 7.04, 7.12, 7.20, 7,28. 7.36, 7.44, 7.52, 8.00, 8.08, 8.26, 8.44, 9.02, 9.20, 9.38, 9.56, 10.14, 10.32, 10.50, 11.08, 11.26, 11.46, 12.02, 12.22, 12,30, 12.38, 12.46, 12.54, 13.02, 13.10, 13.18, 13.26, 13.34, 13.42, 13.50, 13.58, 14.06, 14.14, 14.22, 14.30, 14.38, 14.46, 14.54, 15.02, 15.10, 15.22, 15.38, 15.54, 16.10, 16.26, 16.42, 16.58, 17.14, 17.30, 17.46, 18.02, 18.18, 18.34, 18.50, 19.06, 19.22, 19.38, 19.54, 20.10, 20.26, 20.46, 21.06, 21.27, 22.27, 23.27. Odhodi z Bavarskega dvora: 4.54, 5.02, 5.10, 5.18, 5.26, 5.34, 5.42, 5.50, 5.58, 6.06, 6.14, 6.22, 6.30, 6.38, 6.46, 6.54, 7.02, 7.10, 7.18, 7.26, 7.34, 7.42, 7.50, 8.08, 8.26, 8.44, 9.02, 9.20, 9.38, 9.56, 10.14, 10.32, 10.50, 11.08, 11.26, 11.44, 12.02, 12.12, 12.20, 12.28, 12.36, 12.44, 12.52, 13.00, 13.08, 13.16, 13.24, 13.32, 13.40, 13.48, 13.56, 14.04 14.12, 14.20, 14.28, 14.36, 14.44, 14.52, 15.00, 15.16, 15.32, 15.48, 16.04, 16.20, 16.36, 16.52, 17.08, 17.24, 17.40, 17.56, 18.12, 18.28, 18.44, 19.00, 19.16, 19.32, 19.48, 20.04, 20.20, 20.36, 21 05, 22.05, 23.05. Ob nedeljah in praznikih odpelje prvi trolejbus s Črnuč ob 6.20 in potlej vsake pol ure do 11.50, od 12.18 naprej vsakih dvajset minut do 20.58 in še bb 21.27, 22,27 in 23.27; z Bavarskega dvora na Črnuče pa od 6.00 do 12.00 vsakih pol ure, od 12.20 naprej pa vsakih dvajset minut do 20.40 in še ob 21.05, 22.05 in 23 05. odreži Naročilnica Naročam »Zbor občanov«, glasilo SZDL Ljubljana — Bežigrad Priimek in une: ____________________ Naslov: (podpis) __________ odreži — —— — — — — — — — Izrežite, prilepite na dopisnico ali v pismu pošljite na naslov: »Zbor občanov«, Ljubljana Parmova 41 Novoletni sejem na Gospodarskem razstavišč« Pionirji pri predsedniku občine Ob prazniku republike je predsednik občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad Karel Kušar sprejel po tri najboljše pionirje z vsake šole v naši občini in se z njimi dobro uro pogovarjal o njihovem življenju m delu v pionirski organizaciji Sprejem je bdi zelo prisrčen in sproščen, pr onirji pa so bili zelo počar ščemi, da so se po enem letu spet zbrali pri svojem najvišjem občinskem predstavniku. Zvečer istega dne je bil tudi sprejem za mentorje pionirskih odredov, ravnatelja osnovnih šol in za tovarišica ter tovariše, ki so letos pr®-jeli posebna priznanja za delo v društvih prijateljev mladine in pionirski organizaciji Na sprejemu se je podpredsednik občinske skupščine Dušan Dolničar zahvalil vsem za njihovo požrtvovalno delo in izrazil željo, da bi še vnaprej vlagali toliko truda v delo z otroki in mladino KOZERUA ZA DEDKA MRAZA Sedemletne občinske perspektive BEŽIGRAD 1975 V okviru sedemletnega perspektivnega razvoja naše občine, ki poganja svoje korenine globoko v savski prod — tostran pa tudi onstran Save, si časnikarji našega časopisa dovoljujemo napovedati nekaj bistvenih novosti, ki jih le-ta vsebuje in obeta za bližnjo prihodnost. Kot predstavnike sedme sile (pa bolj sedme kot sile) nas je tokrat doletela izjemna čast, da vse vrle občane bežigrajske kot prvi obvestimo o konkretnih spremembah, ki jih bo zanesel med nas zgoraj citirani sedemletni program. če katerikoli izmed spodaj obljubljenih postavk do 1970. leta ne bo uresničena, nas lahko mirno primete za besedo. Pa začnimo! 1 1. Zastareli, ropotajoči in nekulturni trolejbus se bo umaknil novemu svetlemu tramvaju. Tozadevni ustrezni program že izdelujejo na bivši ljubljanski »tramvaj komandi«. Bodoči tramvaj si bo za osnovno smer v našo občino izbral traso opuščene kamniške železniške proge 2. Občinska uprava bo po hitrem postopku izdajala gradbena in lokacijska dovoljenja za gradnjo individualnih hiš med novimi bloki in stolpnicami. Vse črne gradnje na omenjenih območjih bodo legalizirali najkasneje do konca 1975. leta. 3. v novem občinskem središču (za zdravstvenim domom) bomo postavili spomenik privatnemu obrtniku. ki bo utajil največji dohodek v 1959 in 70, letu. Idejni načrti zanj so naročeni. Na njem bo hkrati prostor za ekskluzivno neonsko reklamo — če le mogoče inozemsko. Letna cena 6 milijonov S din. 4. Tomačevo. Naselje brez imena postane rezervat za gradnjo provizori-jev (glej pod barake). Na tem ozemlju lahko vsakdo gradi kar hoče in kadar hoče. Vodo in elektriko v rezervatu bo financiral prijavni urad ljubljanski. Prispevka za mestno zemljišče ni. 5. Ustanovi se občinska RTV Bežigrad, in sicer na kanalu 13,5. Sestanki vseh množičnih organizacij, predvolilna zborovanja in podobno se bodo odvijali samo preko malega ekrana. Volivci in občani boste svoje pripombe oziroma referate pošiljali na naslov RTV Bežigrad — po telefonu. 6. Na območju Save od Sterna do Jarš bodo odmerjene parcele oziroma peskokopi za vse interesente. Izkoriščnaje savskega proda bo brezplačno. Prednost bodo imeli lastniki tovornjakov, in sicer v nočnem času, da bi razbremenili promet na sistemu dovozov na peskokope. 7. privatne gostilne z manj kot tremi zaposlenimi boflo lahko odprte do 3. ure ponoči — vsak dan. Vse, ki bodo izkazale manj kot 3 milijone prometa letno, bodo oproščene vseh davkov. 8. Oba podvoza sta v prvem planu, že do konca prve polovice sedemletnega programa bosta dograjena oba: na Parmovi proti Centru in na Černetovi proti Šiški, Financira Mestni svet ljubljanski. 9. Ob Titovi cesti skozi Ježico —- od Ruskega carja preko savskega Trostu, bodo na obeh straneh ceste stekli sedežnici za pešce... Pravzaprav bo to krožna in breznlaCna eno-sedežnica. Financira sklad obljub za gradnjo pločnikov na tem koncu. 10. V pristojnost občinske uprave za dohodke preide odločanje o odmeri davka na dohodek, od zemljišča, kmetijske površine itd. Preživeli kmetje (po letu 1975) bodo oproščeni vseh dajatev. Hkrati bodo dobili posebne pri' znavalnine v zneskih od 1000 do 10 000 N din mesečno. 11. Novi bazeni so tik pred zdajci: trije olimpijski pri Šternu (dva pokrita), eden pri gradbeni šoli, tretji pa nekje v občinskem središču. Financer bo novoustanovljeni zavod za higiensko zaščito občanov. 12. Stanovanjsko podjetje se ukinja. Hišni sveti prevzamejo vso finančno odgovornost na svoje rame (modernizacija stanbf vanj: nova oprema, pohištvo, tapisom itd.) 13. Za gradnjo novih športnih objektov in naprav ter za vzdrževanje neprofesionalnih športnikov za Bežigradom bodo prispevali nogometaši O' limpije 10 odst čistega dohodka od vsake prvenstvene tekme. Hkrati & vpelje poseben 5 odst. pri' spevek za točneje vseh nenaravnih alkoholnih pi)ai — za športne namene. 14. Vsi uslužbenci občinske uprave uspešno dokončajo jezikovni tečaj if materinščine (1975. letal-Komur to ne bi uspelo v tem času, se lahko Pre[ kvalificira v svetnika za razvozlavanje birokratskega jezika v običajni pog0" vorni. 15. Mladinska organtia' cija se ukinja. Z ozirom na to, da je naša mladino v tem obdobju poštam bolj zrela kot odrasli, m* nirno, da posebnih plačanih mladinskih funkci0' narjev ne potrebujem0 več. Mladina naj se vkti«’ čuje v odrasle organi*0' cije.