LETO (AÑO) XLVI (40) Štev. (No.) 37
BUENOS AIRES 24. septembra 1987
Materinščina - del doma
22.	študijski dnevi ‘ DRAGA ’87”
Dokazovati, da je prav, po slovenskih družinah — tudi v zdomstvu in izseljenstvu — govoriti slovensko, se zdi tako odveč, kot dokazovati, naj grlica gruli, petelin kikirika ali maček mijavka. To je pač samoposebi umevno.
In vendar po mnogih družinah ne ravnajo tako. Zakaj ne? Zato, ker je nasprotno ravnanje udobnejše, ker ne terja tolikega napora. V tujini je pač vse okolje neslovensko, od šole in ulice prek časopisov do radia in televizije, in najlažje se je temu okolju prilagoditi tudi v govorjenju. Navadno začno s tujo govorico v družini otroci. Starši jih nekaj časa opominjajo, naj govorijo slovensko, počasi se pa stalnega opozarjanja naveličajo in prepustijo vso stvar naravnemu razvoju. Končno začno tudi sami z otroki, velikokrat v dokaj polomljeni govorici, govoriti po tuje.
Da to ni prav, je sleherniku precej jasno. Saj s tem usiha slovenska narodna dediščina, s tem pa narodovo življenje samo.
Nekateri dokazujejo, da je Slovenec tisti, ki se ima za Slovenca, pa čeprav ne zna slovensko. To je sicer
res, kot je res, da še ni Slovenec tisti, ki se slovensko nauči, a je takšno slovenstvo le Čudno, če ne še kaj več.
Seveda niso stvari z govorico v družini tako preproste, kot bi se morda zdelo na prvi pogled. Kako npr. naj govorijo v družini, kjer je eden od staršev Slovenec, drugi pa Neslovenec, ko imata oba starša pravico (in dolžnost), da govorijo otroci v njuni materinščini? Koliko je sploh še vredna slovenščina s karseda skromnim besednim zakladom, kakršno je možno ohranjati v tujini? Kakšen smisel ima porabljati toliko sil za ohranjanje slovenščine po naših družinah na tujem, ko je pa jasno, da bo v dveh, treh rodovih čisto gotovo poniknila v tujem jeziku?
Kljub vsem ugovorom ostaja dejstvo, da je sleherna materinščina vrednota, vsako vrednoto pa je treba ohranjati do mej možnega. Nemočnega ni kajpada dolžan nihče delati. Največkrat je v tem vprašanju „greh“ najbrž v tem, da nam postane možno prehitro nemožno.
br
Naša luč, sept. 1987
SHOD POD TRIGLAVOM
Letos je slovenska Cerkev priredila 12. avgusta mogočen verski shod in sicer na najbolj simboličnem prostoru Slovenije, na Triglavu.
Ob priliki 140-Jetnice smrti velikega gornika, duhovnika Staniča, za 100-letnieo, kar se je župnik Aljaž prvič povzpel na vrh Triglava, ob 90-letnici, kar je bila na Kredarici postavljena kapela luršlke Matere Božje, in ob 60-letnici Aljaževe smrti, je na pobudo dovškega župnika Franca Urbanije in ob pomoči Planinskega društva Mojstrana-Dovje in Lj ubij ana-ma tiča slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar imel na Kredarici slovesno mašo. Ob njem je
somaševalo 44 duhovnikov, okoli pa se je zbralo nad 550 vernih turistov, med njimi Janez Brojan iz Mojstrane, ki je 81-leten bil že 521 krat na vrhu Triglava.
Pri maši na mestu, kjer. je pred 40 leti (tudi žalostna obletnica) „ne-vesekdo“ vrgel kapelico v zrak, se je razvil veličasten verski shod. Pri pridigi je nadškof dejal, da hotenje po novi kapeli na istem kraju še ni zamrlo.
Vsi planinci, tudi nadškof Šuštar, So se povzpeli na teme očaka. Triglava, ki je lahko s ponosom zrl na svoje verne otroke z nadpastirjem vred, ki so ga obiskali.
PREŠTEVANJE SOVRAŽNIKOV
Idejni plenum v Ljubljani	O
Predsednik predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije tov. Milan Kučan ugotavlja ob koncu idejnega plenuma slovenskih komunistov meseca junija v Ljubljani, da imajo komunisti, citiram:
„...številne sovražnike različnih zvrsti... “
On sam jih noče preštevati, tako pravi, ker je to neproduktivno de-
lo.
Profesor France Bučar si razlaga na svoj način, zakaj komunisti stalno omenjajo neke sovražnike, kot jih tudi tov. Kučan vidi. Po Bučarjevi tezi (glej Celovški Zvon, julij
1987)	je komunističnim partijam ta-korekoč vcepljena potreba po večnem sovražniku, ki je vselej pri roki, ko se iščejo vzroki za kakšne neuspehe ali celo poraze. Spominjajmo se, kako je Stalin odkril sovražnike v generalnem štabu rdeče armade, pobil je zato na tisoče oficirjev. ..
Ampak, k stvari na Kranjsko. Na Slovenskem so na delu, kot pravi tov. Kučan, številni sovražniki različnih zvrsti. (Glej „Danas“ 14. 7. 1987) Kako številni so in kakšnih zvrsti, ni povedal. Zato lahko samo domnevamo, da jih je precej, morda stotisoč ali več? Več sort da so. Ugibam: trdorokci, ki bi neusmiljeno udarili vsepovsod; narodno zavedni patrioti, ki si žele suvereno Slovenijo; inteligenca, ki išče alternative k socializmu; mladina, ki zahteva resnico in pravico, (kot nekdaj hlapec Jernej) in malomeščanski ljudje, ki si žele reprezentativno demokracijo in pluralistično demokracijo.
Ker tov. Kučan ne imenuje svojih sovražnikov, nastajajo najrazličnejša
ugibanja. Čudi me, da tov. Kučan, kot zelo razgledan in drugače umen mož, ne čuti, v kakšno moralno stisko on spravlja ves narod in člane partije. S takim pavšalnim sumničenjem o številnih nasprotnikih, ki jih ni videti ali čuti, ustvarja on sam o-zračje nezaupanja, znano klimo lova na čarovnice. Spominjajmo se na Mc Chartyja v ZDA. To pa ni duhovna podlaga za uspešno sožitje nekega naroda. To razžira substanco slehernega naroda in povzroča hude krize. Slovenska partije se očitno ne zaveda kaj počne, morda nehote.
Prav bi bilo, če bi partija odprto in jasno imenovala vse sovražnike! če tega ne stori, ima nekaj skritega za bregom in to niso majhne stvari. Potem tudi ni čuda, če se bodo krize še poglobile.
I
In še nekaj, tov. Kučan!
Ob koncu tudi tega plenuma ste tudi Vi ugotovili, da nekaj „moramo“. Vedno ugotavljate komunisti, da je treba podvzeti neke mere, malokdaj pa čujemo nekaj zares konkretnega. Recimo, hiša gori, gasilci pa bi stali ob goreči hiši in ugotavljali, da je treba iskati neko snov, ki gasi ogenj... medtem pa hiša pogori. Slično ravnate Vi komunisti: družba propada, Vi pa kot odgovorna oblast govorite in govorite, da je treba rokave zavihati, iskati orodje in nove teorije, storite pa bore malo; bolje: nič. Ali ni tako?
Sodim, marksizem ne ve kam zdaj, ko so se njegove znanstvene napovedi izjalovile. Morda zato vidijo sovražnike, ki si so jih sami producirali : delavce, mladino, izobražence, vernike, kmete, lastne člane?
Karel Cepi, Zahodna Nemčija
Parlament
Zadrega „Drage 987“
VINKO LEVSTIK
Še vedno zbiramo vtise vsega tistega bogastva besed, ki so bile izrečene na letošnji „Dragi“. Saj res; Draga — že kar magična beseda! Ker sploh ni Draga, pa vseeno je Draga in nam je draga — ljuba. Vsaj nekaterim. Drugim je spet manj draga, ker se na njej obravnavajo teme, ki jim niso drage in na katere bi zdaj radi kar pozabili.
Nekdaj je „Draga“ bila v Dragi, idilični vasici ob Glinščici in potem, čez precej let, tudi ko se je preselila na Opčine, je še zmeraj ostala „Draga“, zlasti pa nam je še zmeraj draga.
Naj bo že zadosti „štrikanja“ s tem imenom, še zlasti, ker je bila o-menjena v zadregi z letošnjo „Drago“. Še preden predstavimo avtorje letošnjih predavanj na „Dragi“ in na kratko preletimo vsebino vsega izrečenega v dveh sončnih in enem vetrovno - oblačno - deževnem dnevu, povejmo, da se dozdevna zadrega „Drage“ kaže na. dva načina. Potem, ko je drugi dan študijskih dnevov, predavatelj, mlad slovenski učenjak iz Argentine, govoril o najbolj trpečem slovenskem eksilu, o Slovencih, ki so pred komunističnimi „navadami“ pribežali v Argentino, je naslednji dan slovenski dnevnik iz Trsta, oziroma njegov poročevalec iz „Drage“, pisal o tem, kako je predavatelj spravil „Drago“ v zadrego s tem, ko je povedal, pred kom in zaradi česa so Slovenci po zmagi re-
volucije v osrednji Sloveniji, odšli v pregnanstvo v novo domovino. Omenjeni dnevnik je pisal, da je predavatelj izražal „ljubezen do slovenstva, ki gori pod zastavo protikomunizma“ in „nekega daljnega domobranstva“. Še en citat: „... odločno zagovarjal domobranski prav in očital komunistom najhujše zločine zoper slovenstvo in Slovence. Slovenijo je opisal kot deželo v kleščah komunizma, ki poraja duhovno in tudi drugače slepe ljudi.“ V diskusiji, ki je sledila predavanju, naj bi poslušalci predavanja izražali zaradi takega predavateljevega stališča, zadrego, ker da je bilo očitno, da predavatelj „ne pozna slovenskih razmer“.
V zvezi z omenjeno tematiko, je bilo v „Dragi“ sicer res čutiti zadrego, pa seveda ne iz razlogov, ki jih je navajal zgoraj omenjeni časopis, pač pa zato, ker je „Draga“, kot najsvobodnejše zbirališče in najsvobodnejša „prižnica“ osrednje, zamejske in izseljenske Slovenije, šele letos našla predavatelja, ki je o usodi domobranstva in ravnanju partizanskih zmagovalcev, spregovoril odkrito in odgovorno do slovenstva. Zadrega je bila zaradi tega, ker se celo v osrednji Sloveniji, ki, priznajmo, da jo avtor res čisto najbolje ne pozna, o tragediji domobranstva in pokolu 12 tisoč domobrancev po vojni, že leta in leta precej svobodno govori in piše. Letos je to zadrego odpravila tudi „Draga“:
Obljubljena podpora iz Amerike — Kdo je najmanj svoboden — Zakaj mora Kristus pred pekel — Slovenski snopič — Parlament treh Slov eni j
Telegrafsko bi vsebino letošnjih predavanj v „Dragi“ lahko strnili v zgoraj navedenih besedah, ki jih zdaj nameravamo na kratko pojasniti in komentirati. Najprej pa bi kazalo predstaviti avtorje m naslove letošnjih nastopov v „Dragi“.
V petek, 4. septembra se je v sončnem popoldnevu posedlo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah skoraj dvesto ljudi s Tržaškega in Goriškega, iz osrednje Slovenije, s Koroškega, mnogi pa tudi iz Nemčije Švice, Kanade, ZDA, Argentine in nepogrešljivi dr. Jurij Koce iz Avstralije, nekdanji poslanec kraljevine Jugoslavije, ki je že krepko zastavil deveto desetletje svojega življe-
nja.	Po protokolarnih besedah predsednika Društva slovenskih izobražencev iz Trsta, Sergija Pahorja, ki je predstavil vse predavatelje letošnje „Drage“, je prevzel besedo dr. Rudolph M. Susel, čigar originalni priimek Sušelj, izhaja s Košanske doline na Primorskem in se je z njim podpisoval njegov ded, predno je odšel v Ameriko. Dr. Susel je dal svojemu predavanju naslov „GOD BLESS SLOVENIA“. Avtorja ni treba posebej predstavljati, saj je zlasti v ZDA zelo znan, ker je urednik Ameriške domovine.
Iz zgoščenega, pragmatično podanega predavanja, v ameriškem stilu, kot je rekel Sergij Pahor, bi bilo potrebno omeniti dve poglavitni misli, ki sta izstopali. ,Sem tretja generacija priseljencev v ZDA“, je dejal Susel „in jaz sem Američan (!), ne čutim se Slovenca, čutim se Američana, toda zavedam se svojega slovenskega porekla.“ Predavatelj je to, da se zaveda svojega porekla, dokazal z izbornim znanjem slovenščine, ki je zaškripalo samo pri na-glaševanju posameznih besed. Povedal je, da se tako kot on počuti večina potomcev slovenskih priseljencev. Potem je navedel podatek, da se je v ZDA, leta 1980 izreklo za Slo-
vence 126.463 ameriških državljanov, ki so včlanjeni v brezštevilnih društvih.
Drug pomemben poudarek njegovega predavanja pa je bil v tem, da Slovenija v Jugoslaviji lahko računa tudi na tiste potomce slovenskih izseljencev, ki se tako kot on že čutijo Američani. Dr. Susel je omenil možnost bližnjih „velikih dogodkov“ v osrednji Sloveniji in zatrdil, da bodo v tem primeru vsi, ki v sebi čutijo slovensko poreklo, pri ameriški vladi storili vse, da bodo ZDA, kot velesila, ukrepale tako, kot bo za slovenski narod najbolj prav.
Po predavanju je sledila debata, v kateri je zlasti blestel znan slovenski oporečnik, nekdanji politični zapornik, Viktor Blažič. Bistven poudarek njegovega izvajanja je bil v naglasitvi dejstva, kako zahodne države z ZDA na čelu zagovarjajo jugoslovanski centralizem in s tem škodujejo Slovencem, leer ne poznajo Balkana. V tej zvezi se je priporočil predavatelju, naj. Slovenci v ZDA in povsod po svetu prepričajo zahodne vlade, da je krepitev centralizacije v Jugoslaviji dejansko razbijanje Jugoslavije, ki ga pa (zahodne države seveda) ne marajo, ker jim je všeč taka Jugoslavija (ozemeljsko) kot je in nočejo novih kriznih žarišč.
V soboto, 5. septembra je nastopil v „Dragi“ predavatelj o katerem je že bila beseda. S predavanjem „S PREŠERNOM POD JUŽNIM KRIŽEM“, se je predstavil predstavnik novega slovenske politične emigracije, docent na pravni fakulteti univerze v Buenos Airesu, dr. Andrej Fink. Blestel je kot govornik, kot poznavalec slovenskega jezika in slovenskega slovstva, saj se je močno opiral na Prešerna, Cankarja, Župančiča, pa na Spomenko Hribar in nekatere sodobne pisatelje iz osrednje Slovenije prav tako. „Zakaj v Argentini Prešeren?", se je
vprašal dr. Fink. „V Prešernu se steka vse. klasika in prisrčna ljubezen, iskanje prostosti in čut za o-stro kritiko in je zato pravi simbol trpečega slovenstva.“ Njegov stavek, „Najhuje je, če človek misli, da je svbboden, pa v resnici ni !“, je zaobjel vso njegovo čustveno izpoved o zasužnjeni domovini, o trpečem slovenstvu pod Južnim križem. Kajti, kot je dr. Fink poudaril, tudi v Argentini in vsepovsod v emigraciji i-mamo Slovenci svoj skupni križ.
Omenjene so že bile reakcije na to Finkovo predavanje v tržaškem dnevniku, ki izhaja v slovenščini in treba je takoj povedati, da je omenjeni dnevnik bolj papeški od papeža; bolj ortodokšno na liniji režima v osrednji Sloveniji, kakor; tamkajšnji tisk. Pogojen je seveda s podporo, ki jo dobiva od „uradne Ljubljane“, pa si je vsemu navkljub znani zamejski časnikar in politik upal, v debati po Finkovem predavanju, sklicujoč se pri tem cinično celo na italijansko ustavo, izjaviti, da Slovenci v zamejstvu v ničemer niso pogojeni od režima v osrednji Sloveniji. In kot rečeno : ne le, da so „zvezanih rok“, marveč bolj papeški od papeža, kajti ljubljansko Delo je o Suslovem in Finkovem predavanju pisalo zelo korektno in skoraj nerazumljivo demokratično in strpno ter poudarilo, da je Fink sicer ponovno izrazil svojo protisocialistično naravnanost, ni pa z njim polemiziralo, kaj šele, da bi v zvezi s tem omenjalo kakšno zadrego „Drage“. Edino netočnost Delovega članka je zaslediti v tem, da Finku blago očita protisocializem, kar pa predavatelj ni omenil niti z besedico, je pa odločno povedal, da je proti komunizmu, česar Delo ni napisalo. Skratka; uradni režimski dnevnik iz Ljubljane zavzema do Finka veliko večjo tolerantnost, kot domnevno iz Ljubljane nepogojeni tržaški dnevnik. /Lepa nepogojenost zamejskih Slovencev!!!
Ali pa: Drugi časnikar istega dnevnika iz Trsta, ki se je celo oglasil k razpravi po Finkovem predavanju, je očital predavatelju, da bi končno že lahko pustil pri miru domobrance; češ, pozabimo že enkrat! Ljubljansko Delo pa se ob ta del predavanja ni spotaknilo.
(Nad. na 2. str.)’
maniMaiguBBiHaiRiinaigBiiinniinuBiiBiiBianiaa
Vojska — orodje koimiun islicne partije
V Jugoslaviji se vojska imenuje „Jugoslovanska ljudska armija“. Podobno so tudi v drugih socialističnih državah vojske vedno „ljudske vojske“. V komunističnem slovarju „ljudski“ pomeni vedno „partijski", ker se partija vedno enači z ljudstvom. In glavna naloga „ljudske" vojske ni, da se bori zoper zunanjega sovražnika, temveč, da se bori za o-hranitev komunističnega režima.
Zato je nekaj logičnega izjava poveljnika jugoslovanske armade admirala Mamule, da bo vojska posegla, če bo potrebno braniti „socialistično samoupravljanje“ t. j. komunistični red v državi. Spomenka Hribar je v Novi reviji 57 opisala vlogo politkomisarjev in partije v partizanski vojski. Povedala je, da je partjja tudi avantgarda vojske in da je, bila partizanska vojska izrazito politična vojska v rokah partije.
Prav je, da si je človek tudi v tem na jasnem, kar je potrdila tudi Spomenka Hribar, da je bilo bistvo partizanske vojske in sedaj tudi „ljudske vojske“ varovanje in ohanitev komunističnega režima. Zato je strogo' zabranjen vsak tuj vpliv v vojski. Zato ne smejo vojaki obiskovati cerkev,, zato ne smejo prejemati nobenega verskega tiska niti božičnih razglednic. I
Novačan: Spomini 1942-45
V Ljubljani so bili 1. 1986 izdani medvojni spomini pisatelja Novačana pod naslovom Jeruzalem-Kairo.
Nenavadni slovenski značaj, dr. Anton Novačan, literat in politik je iz Beograda pobegnil v Carigrad junija 1941. Ni se počutil varnega pred Nemci in je upal, da bo mogel kaj doprinesti slovenski stvari v i-nozemstvu.
Po kratkem postanku v Turčiji je srečno dospel v Jeruzalem, kjer je bila prva postaja, jugoslovanskih politikov po umiku iz domovine po nemškem napadu. Na vse načine je poskušal, da bi ga vključili v kako politično delo. Ni imel prave sreče, njegov politični prestiž je bil šibak, njegov značaj pretežak. Brezobzirno je kritiziral vse povprek; nasprotniki so se maščevali, da so mu preskrbeli 8 mesečno bivanje v angleškem taborišču. Pretveza je bila: nenavadni pobeg iz domovine; sum, da je nemški špijon. To je bila velika krivica in nesmisel. Po izpustu se je napotil v Kairo. Ponovno je poskušal dobiti pomembno pozicijo v vladi, brez pravega uspeha, le pen-zijo kot bivšemu poslancu mu zboljšajo z nepomembnim mestom v finančnem ministrstvu.
Novačan piše in propagira razširitev Slovenije. Vključenje Gradca stvari bolj škoduje kot koristi. Podatki, ki jih je prinesel iz Beograda in ki jih kasneje dobiva, so ne-
Pozdravi Iz „mesta ob zalivu“
Spoštovani!
Točno dva tedna minevata, odkar so nas mogočni motorji argentinskega jumba popeljali nazaj proti našim rodnim krajem. A mesec, ki smo ga preživeli sredi slovenske skupnosti v Argentini, nam je še vedno živo v spominu. Veseli smo, če nam je res uspelo, da smo Vam, kolikor je bilo v naši moči, približali našo tržaško Slovenijo. Prav tako pa je bilo tudi nam v veliko veselje, da smo spoznali življenjskost in zvestobo, Vaše skupnosti. Iz srca se Vam zahvaljujemo za čudovito gostoljubje, ki smo ga bili deležni med Vami. Domov smo prišli obogateni z novimi izkušnjami, novimi spoznanji in novim duhovnim bogastvom.
Za vse to iskrena hvala in prisrčen pozdrav iz „mesta v zalivu“!
Vaši
Marjan Pertot Marijan Kravos Tomaž Simčič
Trst, 26. avgusta 1987
točni. Vlada v Londonu je imela direktno radijsko zvezo in dr. Krek je bil o Sloveniji med vojno povsem na tekočem. Novačanu je pa bila problematika državljanske vojne skoraj tuja. Megalomansko pošilja načrte o razširjeni Sloveniji tako Churchillu kot Titu, Stalinu pa nič manj kot 20 sonetov. Ker ni pravega odmeva na njegovo delo in načrte, krivi vsevprek za njegovo težko usodo. Vsi so nepošteni, preganjalci in o-vaduhi, ostane pa le z vsemi takimi povezan in išče njihovo družbo! V politiki je neusmiljen do vsega hrvaškega, Srbe včasih poveličuje, včasih jim očita hegemonijo. Sovjeti so zanj samo Rusi, Slovani; ne mara Francozov. Angleže ceni kljub zaporu, načrtuje celo Slovenijo kot del imperija.
Oktobra 1945 prispe Novačan v Italijo. Vključi se v krog slovenskih političnih beguncev v Rimu. J. Vidmar ga vabi domov, ženi celo preskrbi prepustnico za Trst. Sledi e-migracija v Argentino, kjer pa se ne znajde. Njegov zadnji podvig je nakup kmetije v Misionesu, ki pa se konča slabo. Delo in klima sta prenaporna. Novačan zboli in se gre zdravit v Buenos Aires. Pred smrtjo začuti, da se mora vrniti domov, ko piše ženi: „čakro smo prodali, počasi prodamo še bajto. Nato poj demo v Smarjeto, jaz že napeljujem, na tujem umreti nočem.“ Na potu domov v Misiones umre od srčnega infarkta leta 1951. Njegova žena živi v Argentini še 14 let, vrne se v domovino in s seboj nese pepel svojega moža. Leta 1986 umre tudi ona, oba sta pokopana v Vojniku pri Celju.
Taka je bila usoda znamenitega Novačana, celjskega velikana po sili svojega značaja in osebnosti. Nekak simbol silnih celjskih grofov, o katerih je toliko pisal.
P. U.
PRVI KORAKI
ANEKDOTE IZSELJENCEV V ARGENTINI
32.
Neka naša rojakinja se je vozila z vlakom v službo. Pred Castelarjem je precejšen ovinek. Ob neki priliki je izgubila ravnotežje in omahnila na kolena za njo sedečemu starejšemu precej obilnemu gospodu. Še preden se je zbrala in se mogla opravičiti, jo je ta prehitel in ji z ljubeznivim nasmehom dejal po špansko: „če vam je všeč, kar obsedite.“
Po nevihti znova prihaja mirno vreme. Ne moremo reči, da je že sončno, saj se tudi ta naša južna pomlad še ni razcvetela. Kakor je dejal predsednik Alfonsin, ko se je vrnil iz vladnega letovišča v Chapadmalalu: „Za vlado je še vedno mraz.“ Delavci bi seveda lahko odgovorili, da je v njihovih žepih tudi še vedno zima. A ozrimo se sedaj nekoliko 'na dogodke tega tedna, ko je vlada končno bila polno zasedena, se zbrala na debato ob morju, in se pripravila na ofenzivo, ki bo trajala verjetno dve leti, to je, dokler ne bodo predsedniške volitve leta 1989.
SIN MOJ, KAJ SI MI STORIL?
V petek, 18. zvečer, potem ko je že ves narod premlel ^sestavo novih ministrov, in so ti vsak po svoje prisegli, je Alfonsin imel nagovor. Že v začetku se je pohvalil, da so bile to ene najčistejših volitev v argentinski zgodovini, če izvzamemo volilno propagando, je to res, in vsa čast vladi.
Takoj za . tem je priznal, da bi o-sebno seveda raje videl, da bi zmagali radikali. In je prinesel na dan zgodbo župana v njegovem rodnem mestu (Chascomús), ki je po izgubljenih volitvah ustavljal po cesti vse vaščane, in vsakemu posebej dejal. „Kaj si mi storil, sin moj, da me nisi volil?“
Zgodba precej jasno kaže, kako gledajo radikali na te volitve. Po dveh volilnih zmagah jim je zrastel neke vrste paternalizem. čutili so se, v svojstvu „restavratorjev demokracije“, ne le „očetje“ marveč tudi „gospodarji“ glasov večine naroda. Udarec 6. septembra je bil le prehud, da bi ga mogli mirno pogoltniti. Zato vzdihovanje.
Nimajo tudi še jasno, zakaj poraz. To je bilo razvidno iz debat v Cha-padmatlalu, in iz prerekanja na zasedanju veljakov stranke, ki se bo ta teden še nadaljevalo. Dvoje struj se tu opaža; ena, ki govori o porazu zaradi neuspešnega delovanja, druga, ki trdi, da je bilo delovanje pravilno, a da vlada ni znala ljudem razložiti svojega dela in svojega napora. Očividno je predsednik sam zavzel to drugo stališče, kajti v svojem govoru je priznal, da je bila prav ta ena izmed napak radikalne vlade. ,,Nismo znali ljudem prav prikazati teže našega, položaja.“
Vendar je resnica nekje drugje. 'Kot se je razvedelo, je minister za gospodarstvo, Vital Sourouille na
zborovanju V Chapadmalalu priznal, da vlada ni storila vsega kar bi morala. Omenjal je zlasti potrebo večje svoboščine v gospodarskem delovanju, skrčenje državnih stroškov in privatizacijo. Kar se teh točk tiče, je pesem že tako stara, da so se je vsi naveličali. Vleče se zadnja desetletja preko vojaških in civilnih vlad. Radikali jo pojejo jasno in glasno odkar so sprožili plan Austral leta 1985, a kot ostali, doslej niso storili še nobenega konkretnega koraka v tej smeri.
SEJA OB MORJU
Se zgodovina res ponavlja? Ni naš namen odgovoriti na to vprašanje. A izgleda, da radikali izražajo določene simpatije, in ponavljajo nekatere geste. Kot se je prej omenjeni načrt Austral pričel v letovišču Cari-16, ob Atlantskem oceanu, in je vladi odločilno pomagal vsaj pri volilni zmagi leta 1985, tako je sedaj predsednik Alfonsin, komaj je sestavil vlado, z vsemi ministri prebil dva dni v vladnem letovišču ob A-tlantiku, južno od Mar del Plate. Chapadmalail je tako postal izhodiščna točka bodočega vladnega delovanja.
Prva predsednikova skrb je zediniti kriterije posameznih ministrov. V vladi so, kot doslej, zastopani predstavniki raznih, celo nasprotujočih si radikalnih struj. Javne so bile polemike med dosedanjim guvernerjem province Misiones (Barrios Arrechea), ki je novi minister za socialno skrbstvo, in Sourouillem. Te polemike se morajo končati, če hoče vlada vsaj nekoliko uspešno delovati. Tudi ni jasno, kako bo vozil novi notranji minister, ki ni ravno znan po svoji ponižnosti. Dejansko je bil predstavnik tistega kroga stranke, ki nikakor ne moli kesanja nad storjenim delom. Kakor je gospodarski minister priznaval, kot smo omenili, nekatere napake, tako je enigmatični Nosiglia smatral, da je vse storjeno bilo prav storjeno.
Po prvem delu („spraševanje vesti“), je vlada v Chapadmalalu prešla na analizo bodočega delovanja. Dejansko, kot je že napovedal predsednik v svojem govoru, ne bo nika-kih sprememb na gospodarskem polju. Še naprej bodo izvajali načrt, ki ima že blagoslov Mednarodnega denarnega fonda (od tam je prišla nova pohvala ministru Sourouillu), a na socialnem področju bodo skušali nekoliko razmahniti delo. Pred-
PARLAMENT TREH SLOVENIJ
- (Nad s 1. str.)
In nazadnje: Vse to je v stilu „zadrege“ v „Dragi“: V Ljubljani je tednik Mladina že lani. poleti objavil intervju z Zdenkom Zavadlavom, oficirjem OZNE, ki je spremljal transporte domobrancev in s pogajalcem Hočevarjem, ki je povedal podrobnosti, kako je prišlo na Koroškem do predaje domobrancev partizanom, da ne omejamo že znanih intervencij slovenskih pisateljiev, ki so problem vetrinjske tragedije načeli pred štirimi leti, s predavanjem Spomenke Hribar v Mariboru.
K debati po predavanju dr. Finka se je oglasil tudi znani pisatelj iz Ljubljane in predavatelju očital, da se domobranci in drugi politični emigranti v letih po vojni niso menili za oporečniške pisatelje, ki so gnili po jugoslovanskih zaporih.
Kljub napadu zamejskega tiska, pa dr. Fink ni govoril prvenstveno o domobranstvu, marveč o svojem slovenstvu v Argentini. V nasprotju z dr. Suslom, ki je dejal: „Sem Američan, ne Slovenec, le svojega slovenskega porekla, se zavedam“, pa je dr. Fink rekel: „Moje slovenstvo je bistven element moje osebnosti.“
Pa je bil tudi dr. Fink že rojen v emigraciji in do zdaj še nikoli ni bil v osrednji Sloveniji!
Tretji in zadnji dan „Drage“ se je prebudil z močnim dežjem, zato je zeleni park Finžgarjevega doma sameval in so bile vse prireditve v majhni dvoranici. Prireditve pravim
zato, ker se je nedela, 6. septembra začela z mašo, ki jo je daroval dr. Frane Zdešar, izseljenski duhovnik iz Kolna. Po maši je bilo teološko predavanje z naslovom: ,„KRŠČANSTVO IN ESHATON“, s katerim je nastopil profesor na rimskim papeških univerzah Antonianum in Ur-baniana, dr. Bruno Korošak.
Korošakovo predavanje je bilo predavanje optimistične teologije, ki zavrača grožnje in pesimizem. Poudaril je, da je treba prav razumeti nekatere izraze o poslednjih stvareh, ki nam dejansko ustvarjajo nepravilno mnenje (npr. vstajenje mesa, predpekel... itd.).
Taka so po Korošakovem mnenju dognanja sodobne eshatologije teologije o poslednjih stvarnosti. Es-haton pomeni, pravi Korošak, končno ureditev. Predavatelj je skratka podal zelo zanimiva nova dognanja na tem področju, kar mu je nazadnje priznal tudi znani ljubljanski teolog in filozof dr. Anton Stres. Tudi Korošakovo mnenje o splavljenih o-trocih-zarodkih in o otrocih, ki so umrli pred krstom, je bilo nadvse zanimivo. Za slednje, je dejal, da bodo nedvomno v večnem življenju — nebesih, če je mati med nosečnostjo želela svojemu otroku dobro, da ga je imela namen pošteno vzgajati; da je skratka mati kompetentna za o-trokovo zveličanje ali pogubljenje. O otrocih-zarodkih, ki jih splavijo, pa je razvil teorijo, da bi jih mogli proglasiti za mučence.
To je le zelo bežen, zgolj shematičen prikaz strokovno zelo podrobnega in v svoji sporočilnosti optimističnega Korošakovega predavanja o eshatonu.
Popoldne je bilo zaključno dejanje „Drage ’87“, ki ga je neposredno prenašal tudi slovenski tržaški radio. Za to eminentno dejanje je bil izbran tudi eminenten predavatelj, dr. Andrej Capuder, docent romanistike na ljubljanski univerzi, prevajalec Danteja in pisatelj. Nastopil je s predavanjem „NA POTI V KANAAN“.
O Evropi in Sloveniji med stvarnostjo in utopijo je govoril. Njegovo predavanje je bilo tako umetniško celovito in brezprizivno, da mu je težko karkoli očitati, ga kakorkoli povzemati, kaj šeie, mu karkoli dodajati. Tudi razprave po predavanju skoro ni bilo, bili so le posamezni vzporedni posegi udeležencev „Drage“, ki se skorajda niso dotikali predavateljeve tematike, čeprav se je povezovalec dogajanja Saša Martelanc močno trudil ustvariti pravo vzdušje, tako, da je dogajanje v dvorani „živelo“ tudi pred radijskimi poslušalci.
Kljub vsemu bi podal nekaj bistvenih poudarkov Capudrovega umetniškega predavanja, ki je razvil zanimive misli o človeku, ki je žrtev debla ali, kot je rekel, snopiča: neke vrste fašizacije torej, in žrtev lastnega duha.
V tem kontekstu je slovenstvo mali snopič. In za tem se je dr. Capuder vprašal, če je pri Slovencih kakšna značajska, posebnost, kaj kar nas ločuje od drugih narodov in ali smo za narod sploh zmožni. Kajti slovenski narod, po njegovih besedah, zadnjih 40 let diha le z levo polovico pljuč. Se pa zavedamo, pravi Capuder, da je „oče vsega boj“, kot je že veliko pred Marxom, dejal He-
raklit. Predavatelj meni, da srno se v zadnjem času izkazali, ker po svetu pišejo, da je čez Slovenijo zavel Veter svobode, po Jugoslaviji pa pišejo o slovenskem sindromu. Sindrom pa je stičišče znakov. Ali bo to stičišče zadrgnjenost Slovencev?
Poziv, ki ga je dr. Capuder ob koncu naslovil na „Drago 87“, se je glasil: „Prišel bo čas! Postanimo dajalci življenja!1 Tu skozi pelje pot v Kanaan, veselo mesto!“
Ob koncu je prof. Lojze Peterle, v imenu izdajateljev revije 2000, prebral „Peticijo društva izdajateljev revije 2000“, ki so jo naslovili slovenskim škofom, in s katero zahtevajo udeleženci „Drage ’87“ samostojno slovensko škofovsko konferenco, neodvisno od jugoslovanske.
Še eno zgodpvinsko dejanje „Drage“, torej.
Družabnost med starimi znanci „Drage“ se je proti večeru preselila na dvorišče Finžgarjevega doma. Veliko pa je bilo letos zlasti u-deležencev z vzhodne strani meje, ki jo človek od Finžgarjevega doma peš doseže v pol ure. Samo pol ure peš hoje je ločilo od osrednje Slovenije, nas, ki smo od nje že dobra štiri desetletja ločeni. Zato pa so prišli rojaki od tam, k nam, v „Drago“, kjer smo povezani vsi tisti, ki nam je sovraštvo tuje.
„Draga“ — slovenski parlament! Parlament naroda, razseljenega po vseh kontinentih, čez dvesto „poslancev“ je štel letos ta parlament, od tega čez petdeset iz osrednje Slovenije.
Srečamo se spet ob letu na „Dragi ’88“!
Gorica, 8. septembra 1987
sednik je tudi omenil pospešeno re-aktivacijo. Težko jo je razumeti, dokler je bolj uspešno nalagati denar v bančne račune, ali pa kupovati državne bone, kot pa riskirati kapital v proizvodnji.
Jasno je tudi, da novi delavski minister Tonelli ne bo vodil boja proti gospodarskemu ministru. Dokler je delavske posle vodil peronistični minister Alderete, so bili ti spopadi vsakdanji kruh. Treba je priznati, da je sedaj Alfonsin rešen vsaj tega problema. Na vzgojnem področju ni pričakovati kaj več novosti. Omenimo, da je del vzgoje v državnih rokah, del pa v provincijskih. Pazljivo bo treba slediti (kot pouk za bodočnost), kaj bodo delali vzgojni ministri novih peronističnih vlad. Radikali se tudi tega zavedajo, in bodo po svoje poudarjali snov vzgoje in kulture.
BOJ SE PRIČENJA
Edina tekma, ki jo bomo sedaj vodili bo: kdo bo bolje vladal. Tako je zatrdil predsednik. In res je to. Tako radikali kot peronisti so spoznali, da nimajo v zakupu glasov. Vsak bo torej skušal pokazati, da je boljši upravnik, kot so drugi. V tej zadevi je peronizem te dni postopal izredno previdno. Njihova notranja reorganizacija je potekala čudovito mirno. Imajo že vse pripravljeno za spremembo državnega vodstva stranke, in celoten razvoj poteka brez večjih prepirov.
Po drugi strani se pripravljajo na delo v parlamentu. Zahtevajo zase mesto predsednika poslanske zbornice. Ta naj bi bil bivši predsedniški kandidat Luder. Naj jim uspe ali ne, radikali so spoznali, da je zadeva ustavne spremembe nadvse kočljiva. Zato je Alfonsin tudi napovedal, da tega zakonskega osnutka ne bo poslal v kongres. Le pospeševal bo, da bi parlament sam sprožil to zadevo, in jo večinsko potrdil.
Boj bo potekal tudi na zunanjem področju. V tem imajo radikali prednost. Njihov zunanji ugled je izredno velik, medtem ko so peronisti zelo na slabem glasu. Zato bo te dni zmagoviti izvoljeni guverner Antonio Cafiero pohitel v Evropo, da bo tam razložil, kako da so sedaj peronisti pridni fantje, da se jih ni treba bati, in kako te vladne spremembe pravzaprav pomagajo utrditvi argentinske demokracije, kar je po svoje res.
Je pa v vsem tem ena kočljiva točka. Alfonsin je pretekli ponedeljek izjavil, da je potrebno priti do soglasja s peronizmom in tudi s CGT. Po spremembi delavskega ministra je vodja Ubaldini znova pridobil na moči. Pravoverna stara pe-ronističnn garda je bila tako rekoč, skupaj z radikali, poražena. Težko pa bo priti do skupnih točk s CGT, dokler ne bo vsaj nekoliko rešeno vprašanje plač in delavske zakonodaje, ki se je zataknila v senatu. Kar se peronistov tiče, so ti jasno pokazali, da ne bodo bojkotirali dela vlade, nočejo pa z radikali nič skupnega. Dobro vedo, da bodo prihodnja leta težka, in nočejo nositi krivde skupaj z vlado. Vedo, da bodo leta 1989 lahko radikalom predložili nov račun za vladno delovanje. In v tem računu se bo igrala usoda bodočega predsedništva.
La “perestroika” y la prensa soviética
El antídoto
Yegor Ligačev, secretario del Comité Central, es considerado como el número 2 del Kremlin. No se opone a la “perestroika”, pero se esfuerza por destacar las virtudes de la continuidad, como por ejemplo con ocasión de una emisión por radio y televisión el 23 de marzo del corriente año “año del triunfo del sistema socialista”. Algunos observadores occidentes barruntan la posibilidad de enfrentamientos entre este hombre y Mihail Gorbačov. En realidad, el alcance de la política de la “glasnost” rebasa ampliamente las relaciones de fuerzas personales. En la práctica, cabe prever que habrá arreglos y adaptaciones de ambas partes. Lógicamente, el sistema soviético debería dar al traste con la “glasnost”, o viceversa.
Buenos Aíres, 24. »cptembra 1987
SV0|B|ODNA SLOVENIJA
2 SLOVENCI V ARGENTINI
NOVICE IZ SLOVENIJE
MURSKA SOBOTA — Hudo neurje je zajelo velik del Goričkega in popolnoma potolklo pridelke na 14.500 ha, na skoraj 6.500 ha pa v različnem proporcu, ki se je raprezal med 20 in 80 odstotkov pridelka. V tega so vštete tako njive s pozno pšenico in s koruzo kot s sadnimi nasadi in vinogradi. O-koli dvesto hiš je ostalo brez strehe, padla drevesa pa so pometla z električnimi in telefonskimi napeljavami. O-'blak, velik 314 kv. km. in poln ledenega zrnja je pregazil pas, širok med 12 in -20 km. od Avstrije proti vzhodu do meje z Madžarsko. Na žalost je vsa protitočna obramba, ki ima radarsko središče na Lisci popolnoma odpovedala, tako da z obrambo ni bilo nič.
VELENJE — Teden kitare je poletni tečaj, na katerem se izpopolnjujejo mladi slovenski kitaristi, pa tudi nekateri iz ostale Jugoslavije in Evrope. Na zaključnem koncertu je bilo petnajst solističnih in skupnih točk s programom, ki je Obsegal baročno, klasično, romantično in tudi sodobno glasbo.
MARIBOR — šest pristaniških žerjavov bo postavila Metalna v tajskih pristaniščih; vredni so 12 milijonov dolarjev. Tajska bo plačala te žerjave, s svojimi domačimi izdelki.
LJUBLJANA — Izvoz v prvem polletju 1987 je v Sloveniji zrasel za 13,4 odstotkov v primeri z izvozom v enakem lanskem Obdobju. Celoten jugoslovanski izvoz pa je zrasel za 5,8 odstotka.
SLOVENSKA BISTRICA — Iz Pohorja bodo pripeljali pitno vodo do več naselij Slovenske Bistrice, v katerih je je ob vsaki suši hitro zmanjkalo. Zajetje je v Očiju in ima dva zbiralnika, vse omrežje pa ima 18 km.
LJUBLJANA — Življenjski stroški
so se v mesecu juliju podražili za 6,1%, medtem ko so v zadnjih dvanajstih mesecih porasli za 105,5%.
Ljubljana — Mlečni izdelki so
se na trgovinskih policah podražili za 20 odstotkov od 1. avgusta dalje. Mleko je sicer ostalo na isti ceni. Podražitev je bila potrebna, ker morajo mlekarne pokrivati razliko med proizvodnjo center za liter mleka (195 din) in zaščito ceno (127,50 din), (en dolar — 762 din.)
LJUBLJANA — S steklino sta okuženi dve občini iz ljubljanske okolice: Bežigrad in Moste. V obeh so našli stekli lisici, zato so priredili akcijo ter pospravili pse in mačke, ki so kakorkoli prišli v stik z lisicami ali bili brez
lastnikov. Območje velja za okuženo tri mesece, od dneva, ko so ugotovili steklino pri divjadi ali domači živali.
LOŽ — Veliko izvoza je doseglo v prvi polovici leta podjetje Kovinoplastika: za 3,5 milijona dolarjev je odšlo v ZDA, Saudijevo Arabijo, Dansko, Italijo, pa še na klirinški trg. Od različnih produktov so se najbolj obnesli nerjaveči pomivalniki in okovje, različno o-rodje in plastični izdelki. Rezultate bi lahko še bolj izboljšali, če bi se zvezni predpisi ne menjavali tako hitro, pa tudi če bi ne imeli problemov z dobavo posebnih jekel, nerjavečih pločevin in plastičnih mas.
NOVO MESTO — 121.000 parov čevljev je v prvih šestih mesecih odšlo na tuje iz novomeške tovarne obutve. Vsa letošnja produkcija bo verjetno dosegla 800.000 parov čevljev in športnih copat. Poleg tovarne obutve so tudi druge tovarne, ki so imele uspeh pri izvozu, tako iz Dolenjske kot iz Bele tovarne, ki so imele uspeh pri izvozu, tako iz Dolenjske kot iz Bele krajine. Predvsem so se izkazali Industrija motornih vozil, Krka, Belt in Iskra.
UMRLI SO OD 4, flo 11. avgusta 87:
LJUBLJANA •— Valentin Vrečar (srebmomašnik), 51; Ivanka Sotlar roj. Tanko; univ. prof. Jože Levstik; Roza Godnič; Ivan Gramc, 53; Marija Vertačnik roj. Čebulj, 82; Josip Likeb, 91; Boža ogovšek roj. Jakulin; Stanislav Rjavec; Marija Velepič roj. čelešnik; Ciril Henigman; Ivanka Vrhovec roj. Jamnikar; dr. Dušan Krečič; Marija Berdajs; inž. Stane Jerman; Marija Belin roj.^ Magister, 86; Tine Karu; Ana Simonič; Primož Verbanc; Mira Arbi roj. Semel; Vinko Nučič st.; Anica Grom roj. Winkler, 60; Rafko Dornik dr. Jože Petrič; Jože Dermota; Anton Kanc; Tone Zupančič; Marjan Vesenjak;
RAZNI KRAJI — France Gruden, Maribor; Franc Peternelj, Leskovica; Edo Koren, Celje; Angela Seručnik roj. Plahutnik, Zagorje; Enco Kocjančič, I-zola; Alojz Frumen, Litija; Amalija Tavčar roj. Adam, Slavina; Adela Šuligoj, Trst; Franc Ocvirk, Celje; Anton Lindič, Gabrijele; Marija Mur roj. Kelhar, Griže; Franc Kurnik, Tržiš; Ivana Poklukar, Bled; Anton Zakšek, Krško; Edvard Korošec, Celje; Bogdan Nemec, Orehovlje; Jože Kozmus st., Sevnica; Edvord Klarar, 86, Radeče;
KONCERTA
V petek, 2. oktobra, ob 17.30 v Salón Dorado, Teatro Colón, bo v sklopu koncerta zmagovalcev natečaja Luciano Pavarotti nastopal basist Janez Vasle.
2.	oktobra ob 21 v Auditorio Bel-grano bo pela solistka Bernarda Fink dve Bachovi kantati.
Osebne novice
Rojstvo : V družini dr. Mihe Starihe in ge. Jelice roj. Fajdiga iz Castelarja se je 18. septembra rodila hčerkica, ki bo pri krstu dobila ime Sonja Irena. Srečnim staršem naše čestitke!
Krst: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bil krščen Ramiro José Bran-dân, sin Omarja Alberta in ge. Pavle roj. Korošec. Botrovala sta ga. Marija Kristina Spajič por. Ochoa in Oscar Ricardo Ochoa. Krstil je dr. Jure Rode. Srečnim staršem čestitamo!
Smrt: Umrla je v Buenos Airesu ga. Ančica Bruno roj. Kralj. Naj počiva v miru!
POČASTITEV SPOMINA NA GENERALA LEONA RUPNIKA IN UPRAVNIKA DR. LOVRA HACINA
Tudi letos so se slovenski protikomunistični borci zbrali dne 6. septembra v Slovenski hiši v Buenos Airesu, da počastijo spomin dveh velikih mož: generala Leona Rupnika in upravnika dr. Lovra Hacina
OBVCSTILG
SOBOTA, 26. septembra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Prestava šolskih otrok na čast božjemu služabniku Antonu M. Slomšku dopoldne v Slovenski hiši. Začetek ob
9.	uri.
NEDELJA, 27. septembra:
Mladinski dan v Slovenski vasi. 60BOTA, 3. oktobra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 4. oktobra:
11.	obletnica pri Sveto gorski Mariji v Villa Devoto.
Tradicionalna velika tombola Slovenskega doma v San Martinu.
NEDELJA, 11. oktobra:
31. obletnica v Našem domu v San
Justu.
PONEDELJEK, 12. oktobra:
Celodnevno srečanje javnih delavcev
na Slovenski pristavi. Pričetek ob 9. uri s sv. mašo. Do 30. septembra so potrebne prijave za kosilo na tel, 69-9503 ali 628-5234.
SOBOTA, 17. oktobra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Proslava misijonske nedelje v Slovenski hiši.
SOBOTA, 24. oktobra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
SOBOTA, 31. oktobra:
Proslava Narodnega praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave v Slovenski hiši.
Imeli smo prav
Večkrat je bilo omenjeno^ v našem listu, kakor tudi v drugih izseljenskih časopisih, kako je Slovenska izseljenska matica pravzaprav le podaljšana roka režima; da ji v resnici ne gre za dobro izseljencev, ampak le za molžo bogatih Slovencev v tujini in napeljevanje vode na komunistični mlin.
Ravno v prejšnji številki smo objavili del govora v Torontu na Slovenskem dnevu, v katerem dr. Ciril Žebot analizira to delovanje SIM.
Danes pa lahko objavimo članek, ki je izšel v Ljubljanskem dnevniku dne 3. julija tega leta, v katerem je
jasno izraženo dejstvo, da Matico boli, da se za izseljence briga le „emigracija in cepkev“, in da je po njeno treba s tem nehati, ker skupno z jezikom tudi „vcepljajo mržnjo do socialistične ureditve v matični domovini“ — beri: komunističnega režima.
In pri Matici hočejo tej „anemičnosti“ narediti konec: seveda pa zunaj Jugoslavije nimajo policijske in partijske oblasti in ne bodo mogli svojih diktatorskih spletk razpresti in utišati ves naš trud za narodnostno vzgojo slovenskih otrok po svetu.	I
Kako malo nam je mar ohranjanje jezika med slovenskimi izseljenci
Emigracija in Cerkev — edina učitelja?
LJUBLJANA, 3. — če bi ocenjevali skrb matičnega naroda za ohranjanje slovenskega jezika med našimi izseljenci po svetu, potem bi zagotovo zaslužili negativno oceno. Naredili nismo, tako vsaj zatrjujejo poznavalci razmer, skorajda ničesar, torej smo naše ljudi domala prepustili cerkvi in politični emigraciji. Resda se učijo slovenskega jezika, a ohranjajo kulturo po učiteljevi meri, prav tako je očitno vcepljanje mržnje do socialistične ureditve v matični domovini.
Kako dolgo bomo še nemi opazovalci, kako dolgo bodo pristojni pri nas mižali na obe očesi in parolarsko odgovarjali, da v tem zaostrenem po-
ložaju za to pač ni denarnja. A ga ni bilo tudi pred leti, ko sta se nam, v primerjavi z današnjo situacijo, še cedila med in mleko. Na nedavnem sestanku komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri predsedstvu republiške konference SZDL je bilo slišati tudi besede o namernih odporih, ki imajo neko o-zadje, o tako imenovani politični patologiji, ko so že kdaj na socialistični zvezi s tem v zvezi sprejeli sklepe, a jih nihče do današnjega dne ni niti poskušal uresničiti. Izobraževalna skupnost te obveznosti ni niti sprejela v svoj program, češ da gre za tujce, komite za vzgojo in izobraževanje je ubral podobno pot
Vztrajnost odpora že kar preseneča, če se seveda ne bi zavedali, kako negativne posledice prinaša tako brezvoljno obnašanje.
Kot je dejal Marko Pogačnik, sekretar Slovenske izseljenske matice, je v svetu od petsto do šeststo tisoč slovenskih izseljencev oziroma njihovih potomcev, ko pa zahtevamo nekaj učiteljev, je uresničitev čista u-topija. Podobno je z učbeniki, ki jih nismo uspeli napisati v vseh teh letih in ker jih pač ni na voljo, se izseljenci poslužujejo knjig, ki so bile natisnjene še pred vojno. Seveda so se bolje organizirali pripadniki sovražne emigracije, ki pa imajo slovenske učbenike in z njimi uspešno „poučujejo“ naše ljudi na tujem. Menda je zdaj že toliko zamujenega, da bi tudi v primeru hude kulturne ekspanzije, imeli izjemne težave s tamkajšnjimi duhovniki, nunami, emigracijo, pa najbrže tudi z izseljenci, ki so se ustaljenih o-blik učenja jezika in še česa dodobra navadili.
Kljub temu puške ne bi smeli vreči v koruzo. Na Slovenski izseljenski matici so vztrajni in zatrjujejo, da bodo tej anemičnosti naredili konec. Predlagajo kopico rešitev, med drugim uvajanje zimske šole slovenskega jezika v Sloveniji za slušatelje iz Avstralije in Južne Amerike, redno letno zagotavljanje denarja za vsaj tri učitelje med izseljenci ter zagotavljanje ustreznih učbenikov, ki bodo sprejemljivi za države imigracije in za izseljence. Gre za ponovno oživljanje koristnih pobud in lepo bi bilo, da bi se te že končno spremenile v dejanja.
Nada Mavrič
ob 41-letnici njune nasilne smrti. Že dolga leta je prva nedelja v septembru spominski dan slovenskih protikomunistiifih borcev, članov Društva slovenskih protikomunističnih borcev (Vestnik) in članov Društva protikomunističnih borcev Tabor, da skupno pri spominski sv. maši pomolijo za večni pokoj obeh pokojnikov in prisostvujejo spominskemu govoru. Vsako leto pripravi to spominsko proslavo ena izmed obeh borčevskih organizacij. Letošnjo je pripravilo DSPB (Vestnik).
Spominsko sv. mašo je daroval delegat dr. Alojzij Starc. Med mašo smo se spomnili obeh mož in njunih sodelavcev, ki so darovali življenje na oltar domovine iz svojega slovenskega in krščanskega prepričanja. Po sv. maši sta starešini obeh borčevskih organizacij lic. Ivan Korošec in Slavko Urbančič položila šopek rdečih nageljnov pred spomenik junakov. Delegat dr. Starc pa je o-pravil molitve za rajne.
Nato je spregovoril domobranski častnik Dušan Šušteršič ter je v svojem globokem govoru poudaril dolžnost nas vseh preživelih borcev, da povsod, bodi prilično ali neprilično, pričujemo resnico, kajti samo ta nas bo osvobodila.
Po končanem govoru so navzoči krepko zapeli domobransko himno „Oče, mati, bratje in sestre“.

PROSLAVA KRONANJA MARIJE POMAGAJ	f
6. septembra smo se mendoški Slovenci pridružili rojakom v domovini, ki so romali na Brezje počastit Marijo ob 80-letnici kronanja.
Na oder sta stopili recitatorki, prof. Marija Grintalova in Marica Mlinar. Sredi odra je bil zaslon, ker so vse petje spremljali tudi odgovarjajoči diapozitivi.
Prvi del je obsegel prikaze Marijinega poslanstva v stvarstvu. Ob o-pisu Marijinega brezmadežnega spočetja so pevci pod vodstvom lic. Marka Bajuka zapeli Vodopivčevo Ima-culata, za angelovo oznanjenje Železnikovo Poslan je angel. Po obisku Elizabete smo počastili božje dete z Vavknovo Slava na višavi; ob višku Marijinega trpljenja pod križem je zbor zapel Hribarjevo Mati žalostna je stala. Mariji je bila njena neomajna vera v božje sinovstvo njenega Sina potrjena z njegovim vstajenjem. Zbor je zapel Bajukovo Raduj Nebes Kraljica se. In končno je Marija doživela najodličnejšo čast, bila je ob smrti v nebo vzeta. To je spremljala Premrlova Marijino Vnebovzetje.
Drugi del pa je bil posvečen našim Brezjani. Sledila je razlaga, opis kraja, o nastanku cerkve in Marijine kapelice ter Layerjeve podobe naše Marijine Pomagaj. Obiskali smo ob slikah nešteto slovenskih Marijinih romarskih cerkva in cbstrmeli ob navedbi, da je že okoli leta 1900 — torej nekako ob Marijinem kronanju na Brezjah (1907) — Marija imela na Slovenskem okoli 510 cerkva in kapel!
Poslušali smo nato opomin Pavla
IV.	za molitev angelovega češčenja in rožnega venca. Zbor nam je zapel Tomčevo Rožni venec. Poslušali smo v spomin na naše majniške šmarnice Hribarjev Večerni zvon. V spomin na kronanje Marijine podobe je zbor zapel za tisto priložnost zloženo Kimovčevo Odprta so sveta ne-•besa.
Recitatorki sta nam v besedah prikazali romanja na Brezje in čudežno ozdravljenje, ko je leta 1938 med mašo pred oltarjem vsa ohromela v hipu ozdravela Tončka Krajnik.
V spomin smo si tudi priklicali begunstvo podobe Marije Pomagaj z Brezij v Ljubljano in na Trst. Poslušali smo, kako je pod okupacijo gorenjski frančiškanski brat skrivaj v stare odeje zavito podobo prinesel „čez nemško mejo“ v Ljubljano, kjer je ostala.
Z ganotjem smo starejši zapeli našo begunsko pesem iz taborišč Mati Marija na tuje je šla.
Po sklepnih besedah smo zapeli skupaj Premrlovo Marija Pomagaj, ostani med nami.
Pevski nastop ob tej prireditvi pa je bil tudi zadnji, ki ga je vodil di-
Straft S
rigent lic. Marko Bajuk. Odšel je namreč najprej na samostojen koncert pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Aires, nato pa sledeč svoji pevski karieri v Ljubljano, kjer je bil povabljen za morebitno namestitev v ljubljanski Operi.
Po prireditvi so mu pevci in ožji prijatelji pri pogrnjenih mizah s pozdravnimi govori pripravili iskreno slovo.
Želimo mu mnogo uspeha! Zbor pa je ostal zaenkrat — brez pevovodje.
Bb
MLADINSKI DAN
Zopet je leto naokoli in vsako drugo nedeljo v septembru pride znova na vrsto naš Mladinski dan, letos že
26.
Hoteli smo pričeti naš dan, povezani med seboj in z našim skupnim nebeškim Očetom v sanhuški stolnici pri sveti maši, katero je daroval Tone Bidovec. Lepo število narodnih noš z zastavami je povečalo slovesnost v cerkvi. Na koru je navdušeno pel Mladinski povski zbor pod vodstvom Andreja Selana. Priporo*-čili smo se Vsemogočnemu, saj smo vedeli, da nas čaka težko obenem pa osrečujoče delo na športnem, kulturnem in družabnem polju.
Vreme nam je bilo izredno naklonjeno. Krasen sončen dan je privabil športnike iz vseh Domov, pa tudi publiko ter navijače na dvorišče Našega doma, kjer so se ves dan odigravale tekme v odbojki. Pokal so dobila dekleta iz Slomškovega doma ter fantje iz Našega doma.
Skrbne gospe so nam velikodušno pripravile kosilo, na katerega so bili povabljeni tudi gostje poleg številne mladine.
Kljub zamudi se je izplačalo pričakati program. Prostor za nastop je bil lepo okrašen, v sredini je bila 5 metrov visoka ukrivljena plošča in na njej osvetljen grb ZDRUŽENI V BODOČI ROD. Ob strani pa drogova z argentinsko in slovensko zastavo, kateri sta dvignila krajevna predstavnica dekliške organizacije Magda Zupanc in predstavnik krajevne fantovske zveze Karel Groznik ob petju obeh himen. Nato je spregovorila predsednica o pomenu truda in dela, za organizacijo in slovensko skupnost. Spomnila nas je na nalogo, ki jo imamo — sicer ne lahko — za ohranjevanje Slovenije v svetu, in na poslanstvo, da to, kar smo prejeli, obogatimo in posredujemo mlajšim. Zato vsi skupaj pogumno naprej pripravljeni na naloge, ki so nam zaupane.
Za tem je pozdravil predsednik zveznega odbora Dominik Oblak navzoče ter poudaril obisk prireditev večjih ali bližnjih Domov, še bolj potrebna pa je pozornost nas vseh na prireditvah manjših Domov.
Pred zbrano občinstvo so priko^ talkale deklice in z lepimi akrobacijami žele odobravanje. Bogatemu programu, pri katerem so nastopi zajeli večji del mladine Našega doma, sta se pridružili plesalki v klasičnem in „zapateo americano“ plesom. Naši najmlajši so bili tudi navzoči. Korajžno so na kotalkah pokazali koračnico in nas zelo razveselili. Za tem so mladci strumno pokazali telovadno disciplino-shemo ob spremljavi moderne glasbe in želi priznanje. Prisrčen je bil tudi nastop mladenk s trakovi. Gibi in te nežne figure so bile primerno izražanje njihovi starosti. „Carnava-lito“, ta argentinski narodni ples so se naučili naši naraščajniki in na-raščajnice, ki so nas v lepih oblačilih in živahnih barvah popeljali za hip v severno argentinsko pokrajino. Dekleta v sivih oblekah z rdečimi pentljami so nastopile z ljubko vajo in pri gledalcih žele uspeh. Dekleta in fantje v narodni noši so končno ob poskočni polki razigrano zaplesali dobro pripravljeno točko in bili deležni aplavza. Vsi nastopajoči so se s šopki nageljčkov zahvalili svojim vaditeljem in profesorjem za njihov trud pri pripravi tega krasnega programa.
Tako kot sta nas ob začetku nastopov napovedovalca popeljala v svet gibčnosti, sproščenosti in razigranosti, sta nas sedaj povabila v gornjo dvorano, kjer smo se zavrteli ob zvokih Zlate zvezde.
Mladina iz San Justa
Strut 4
SVOBODNA S LOTBMIJA
Buenos Aires*, 24< 9. 1987 - No. 37
MAH O G j-AS!
ZA DOM
REDECORA — celotna oprema stanovanj : blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramo s Mejia, T. B. 054-0352.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 064-1656.
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel.'T. E. 664-1656.
LJUBITELJI PLANIN
Kupite Es librise: S tem omogočite natis knjige dr. Vojka Arka — Shai-hueque. Naročila v upravi lista.
ADVOKATI
drl Vital Ašič — odvetnik; ponedeljek, sreda, petek od 17. do 19., Don Bo-sco 168— San Isidro; T. E. 743-5985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pe». Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ARHITEKTI
arh. Marija Bavec — Belgrano 123 -17. nad. “5” - R. Mejia - Tel. 654-2461; poned., sreda, petek od 17 do 19.
arh. Jure Vomfoergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E. 659-1413.
KNJIGARNA
Knjigarna ŠEME vam nudi vezavo knjig in revij, npr. DŽ, Ognjišča ter raznih fasciklov. - Av. de Mayo 2414 -Ramos Mejia - T. E. 651-1242.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -
Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Airas - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Eme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in oh nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande češarek).
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 664-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9,30 do 11,3,0 (gdč. Julka Moder).
NAŠ ZGODOVINSKI MUZEJ
Nekateri naši rojaki menijo, da je misel na muzej prišla kasno, a res, da je prišla ravno ob pravem času — kajti: IZBIRO SMO OPRAVILI SAMI. Malenkosti, ki smo jih hranili iz prvih začetkov naše zd.om-
36. Mladinski dan
SLOVENSKA VAS	27. SEPTEMBRA 1987
10.00 Pričetek tekmovanj
12.30	Skupno kosilo
17.30	Kulturni program
5	Prosta zabava ob zvokih "ZLATE ZVEZDE”
B-
■
. ............................................

SLOVENSKI DOM V SAN MARTINE
vabi vse rojake 4. OKTOBRA OB 15.30 URI
na tradicionalno vele
1. tombola: Najmodernejši barvni
TELEVIZOR PHILIPS 20” TREND 3’ CONTROL REMOTO
vreden 2.000 avstralov
2.	tombola: Elektronski aparat ATARI
3.	tombola: Športno kolo Olympia
in še 250 drugih dobitkov.
NAŠ DOM	SAN JESTO
V NEDELJO, 11. OKTOBRA 1987
31. obletnica
Na spredi tudi Igra: Deseti brat
MODERNI
PULOVERJI
Jopice, čombe in puloverji tudi za šolo. Vse iz najboljše volne, direktno iz tovarne Textiles Kosančič S. A.
SEDAJ
še v novem lokalu, v centru mesta Ramos Mejia - R. Mitre 09 v poslopju zadruge SLOGA.
Prav tako v Capitalu: R. Falcón 2624 - Flores; v San Justo: H. Yrigoyen 2510.
SOLIDNE CENE; na KARTO SLOGA 5% POPUSTA.
ske poti, smo zmetali v koš — škoda, ker tudi tiste zametane so imele svojo vrednost — toda ohranjene prekašajo prve in tako bo —, če bomo te darovali za muzej, ta pridobil na vrednosti. (Morda hraniš gobo za krpanje nogavic... morda šilo, s katerim si prebadal rob kovčka za na pot čez morje...)
Poiščite, dragi rojaki, drobtinice lastne preteklosti. Za naš skupni muzej, bodo dragocen spomin. (Nekateri &o že obljubili — nekateri so, po domače rečeno: preleni). Vrata Rozmanovega doma so vedno na stežaj odprta, da pustiš del samega sebe — poznim rodovom in domovini bo vsaka malenkost zgovorna prisotnost svobodnega Slovenca na tujem...
Te vabi upravitelj
< <
“2
Nov, praktičen in izredno koristen sistem v plužbi članov. Lepe socialne podpore, hitra osebna posojila^ uporaba letovišča...
Preprosto. Hitro. Ugodno.
DELO DOBI
V bližini Cañuelas je na razpolago mesto oskrbnika manjšega letovišča — „casa quinta“.
Na razpolago stanovanje za zakonski par. Plača in ostali pogoji po dogovoru.
Ponudbe v pisarni Mutual SLOGA B. Mitre 97, Ramos Mejia
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 20.446	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1987:
Za Argentino A 85; pri pošiljanju po pošti A 100; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS "VILKO” S.R.L., ESTADOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AERES ■
T. E. 362-7215
Darujte v tiskovni sklad!
\
a
E
0
:
m
B
IS
0
:
a
11. OBLETNICA PRI SVETOGORSKI MARIJI
(cerkev sv. Rafaela)
José Pedro Varela 5272
v nedeljo, 4. oktobra
Ob 16 pete litanje, nato sv. maša in med njo sveto maziljenje.
Maševal bo delegat dr. Alojzij : Starc.
*
Po maši družabno srečanje v župnijski dvorani.
Vsi primorski rojaki toplo vabljeni! •
I
f
14. septembra je, star 53 let, odšel nenadoma po plačilo h Gospodu naš /dragi
Metod Mavrič
Pokopali smo ga naslednji dan na pokopališču v San Martinu.
Zahvaljujemo se vsem, ki so ga kropili, zanj molili in ki so prisostvovali pogrebni maši; posebno še dr. Alojziju Starcu, Ladislavu Lenčku CM, Jožetu Bokaliču CM, Franciju Cukjatiju in Marku Cukjatiju CM za somaševanje s pokojnikovim bratom Markom.
Žalujoči: žena Marjeta,
otroci Miloš, Marko, Pavel, Stanko, Dani, Adrijan, Gabrijel, Franci, Marjanca, Aleksander in Monika; sestra Rožka, brata Marko in Jože, svaka Božo in Branko Šabič
Marko Kremžar	(®)
' Slovenci pred ustavnimi spremembami
Grabner se tudi ne boji, „da bi med svobodnimi narodi ne moglo delovati enotno tržišče in svoboden pretok informacij in idej.“ Popolnoma prav ima, ko trdi, da bi se s tem „krepila medsebojna povezanost... pa tudi solidarnost in pametna gospodarska pomoč.“
Vendar... osnovnega vprašanja, ki se suče okoli vloge partije v taki resnično demokratski družbi, se predavatelj previdno ni lotil.
Manj tvegano je področje tehnologije, kjer poudari Grabner važno dejstvo, da je kompjuterizacija „močna sila descentralizacije“ in da smemo predvidevati, da se bo tedaj „konflikt s centralističnim pisarniškim aparatom še bolj zaostril“.
Nato opozori na potrebo po narodnem programu in meni, da „narodu, ki nima svojega programa, ni mor goče sestavljati ustave“.
/• Dvomljivce, ki menijo, da je narodnost nekaj preživelega (pa naj si gre za Stalina, Kardelja ali Pirjevca), zavrača prepričan, da je „narod trajen družbeni organizem“, ki se bo v „informacijski družbi prihodnosti še okrepil“.
„Bolj ko bo planet enoten in povezan, trdnejši bodo narodi in svobodnejši bodo ljudje,“ lepo povzema
Boris Grabner svoj pogled tudi na slovensko bodočnost.
Boris A. Novak O predlogu ustavnih sprememb
Tludi Novak pričenja svojo razpravo tako, da omenja „mučne okoliščine, v katerih poteka“. V mislih ima 57. številko Nove revije, „kjer skupina teoretikov poskuša... osvetliti nekatere... vidike narodnostnega vprašanja ter premisliti nekatere probleme zgodovine, sedanjega položaja in perspektiv slovenskega naroda.“
Ne glede na „teze avtorjev Prispevkov za slovenski nacionalni program“, zagovarja Novak pravico „Nove revije“, da objavlja kritična razmišljanja. „Demokratična družba“, pravi, „mora omogočiti intelektualcem pravico do mišljenja, pravica do mišljenja pa vselej temelji na pravici do drugačnega, različnega mišljenja.“ Bržkone avtor pri tem ni mislil, da imajo v demokratični družbi le intelektualci pravico do mišljenja, razen če vzamemo, da je vsak, ki razmišlja, do neke mere intelektualec.
Nato opozarja predavatelj na dva nasprotujoča si pojava ob izidu o-menjene revije. Dejstvo, da ta ni bi-
la prepovedana ter da odgovorni u-redniki niso sodno preganjani, „kaže na določeno stopnjo demokratizacije in politične zrelosti“. Prav v nasprotno smer pa kaže „divja politična gonja po javnih medijih, ki je povzročila veliko politično škodo v tem smislu, da je... prestrašila javnost pred posledicami svobodnega mišljenja.“ Gre tedaj za protislovno situacijo, „da politiki po eni strani pozivajo -javnost k svobodni in kritični razpravi o ustavnih spremembah, v isti sapi pa poskuse kritičnega mišljenja zavračajo kot nesprejemljive, češ, da se o nekaterih stvareh ne sme razpravljati...“
Ker to „ne velja le za Novo revijo, temveč tudi za razna alternativca gibanja, pobudo za uvedbo civilnega vojaškega roka itd.“, ni čudno, da meni Novak, da ne vlada „nič kaj vzpodbudno vzdušje za javno razpravo o ustavnih spremembah!“
Kar Se pa ustave same tiče, je predavatelj prepričan, da „če se že odločamo za novo ustavo, bi ta morala razširiti prostor svobode, namesto, da ga zožuje...“ Paradoks dosedanje ustavne prakse pa je na primer v tem, „da ustava sicer dopušča pravico slehernega naroda do samoodločbe in odcepitve, vendar človek, ki javno razpravlja o vprašanju samoodločbe in odcepitve, tvega, da ga zapro...“
Nadalje ugotavlja Novak, da „obstaja tudi protislovje med z ustavo določeno vodilno nalogo Zveze komunistov in statutom ZK, ki zase
trdi, da ni več partija, ampak le še — zveza komunistov.“ S tem posveti predavatelj v meglenost, ki jo predstavlja trditev predstavnikov oblasti, da je v Jugoslaviji „nestrankarska“ družbena ureditev.
Kot primer „ustavne prakse“, navaja Boris Novak tudi primer štirih slovenskih vojakov, ki so bili sojeni pred vojaškim sodiščem kot pripadniki gibanja za uvedbo civilnega vojaškega roka. Pa tudi sicer, pravi, so Slovenci, ki služijo vojaški rok, izpostavljeni „šikaniranju“ in „pritiskom“.
„Sovražno protislovensko vzdušje, ki vlada po današnji Jugoslaviji, me globoko žali kot Slovenca in kot človeka,“ zaključuje predavatelj potem, ko je še enkrat poudaril, da je „zvezno poenotenje izobraževanja“, ki ga predvideva ustavni predlog, „nasilje nad organsko naravo kultur posameznih narodov.“
Janez Rotar Znani alternativi
Predavatelj je pričel svoje izvajanje z naslednjim citatom Viktorja Hugoja: „Prihodnost pripada mnogo bolj srcem kot duhovom.“
Razložil je, da se priglaša k besedi, ker je bral pri Cirilu Ribičiču, da so „čustveno obarvani predlogi... težko temelj resnejše razprave o pravnih in resničnih dilemah.“ Ali je očitanje „čustvenega pristopa“, na katero tako pogosto naletimo; opravičeno?
Janez Rotar odločno brani stališče, da je „čustvena pogojenost oz. nota... imanentna prvina celovite delujoče osebnosti, skupaj oziroma hkrati z razumsko imanenco... O-značevati sobesednika zaradi čustvenega oziroma zavzetega osebnega odnosa do posameznih vprašanj je vna-prejšna metodološka degradacija sobesednika mimo argumentov, lahko pa zakriva lastno čustveno neprizadetost, ki je znak neavtentičnega, necelovitega odnosa.“ Ta zagovor človekove celovitosti sicer ni neposredno povezan s problemi ustave, a je za vsa razpravljanja o naši narodni problematiki velikega pomena, in to ne le doma, v marksistično pobarvanem okolju.
„Zagovarjanje zgolj razumskega — razumarskega — pristopa in iz-klučevanje občutenjskih prvin v resnici globoko prizadeva etnične in socialne razsežnosti človekovega odzivanja, razumskega in čustvenega.“ Tako zaokroži Rotar svojo izhodiščno misel, s katero utemelji čustveno „bojazen slovenskega ljudstva“, pred nejasnimi predlogi ustavnih sprememb.
Zakaj bojazen in nezaupanje? Predvsem ker so racionalistični „konstrukti“ preteklosti (ilirizem, ju-goslovenarstvo vidovdanskega tipa, razredni monolitizem) „doživeli poraz.“ Pa tudi jugoslovanska izkušnja, ki ni kratkotrajna, kaže, da se „doslej hi uveljavila in obnesla kot učinkovita in demokratična, ko je izhajala iz centralističnega modela.“