LISTEK. V spomin gospe Fromove. Zopet nam je nemila smrt iztrgala iz naše sredine drago tovarišico, ki ni bila priljubljena le pri svojih učeneih in tovariših, ampak čislali so jo vsi farani kot srojo Ijubo učiteljico. Preminola je dne 26. maja t. 1. dobra gospa Bezika F r o m o v a , rojena Schmidlechnerjeva. Pokojna je rojena pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Službovala je v Sv. Marjeti na Dravskem polju, pri Sv. Antonu v SIov. gor. in nazadnje v Sv. Benediktu v Slov. gor. Tukaj jo je dohitela smrt v najlepši dobi življenja. B i 1 a je komaj 25 Iet stara. Škoda na tako mladem življenju! Pač je morala imeti kruta smrt mnogo opraviti, preden je uničila tako krepostno telo! Celih sedem tednov se je zaganjala z vedno Ijutejšo silo vanjo, in ubožica je morala prebiti neznosne bolečine. Umrla je na p o r o d n i p o s t e 1 j i zaradi gnojnokrvnosti, to je, vsa kri se je pretvarjala v gnoj. Ubogi nesrečni mož je iskal pomoči pri vseh zdravnikih od blizu iu daleč. a ni je našel. Posebno mnogo si je prizadeval čislaui gospod dr. A. K r a i g h e r od Sv Trojice, in rešil jo bi, da ni krula smrt že tako globoko zasadila svojih krempljev v nedolžno žrtev, ko je bil on poklican. Njemu, dobremu prijatelju učitelj8tya, tem potom presrčna hvala! Eomaj leto dni je užiral mladi par v tihem benedišk.m zakotju mlado. nevzkaijeno ljubezen. Koliko lepih gradov sta si v tem kratkem času postavila r bele oblake in kako srečna sta zrla r te gradove, ker sta mislila. da se jima gotovo udejstvnjejo... A kako kruto sta se varalal Na veliki petek, črni petek, se jima je porodila ljubka deklica, zdrava in krepka, prava podoba svoje matere. Z neizmemo ra- dostjo sta pričakovala tnga dne. Prišel je, a črni petek se je pokazal v vsej svoji čarobni temoti. Ze na tretji dan se je mlade matere polastila huda mrzlica, ki je ves čas bolezni niti za dan ni pustila. Pa vse neznosne bole čine in operacije je bolnica prenašala z občudovanja vredno potrpežljivostjo, ker je pa6 upala, da doseže zanje zadoščenje, ko bo ob strani svoje ljube hčerke in dobrega moža uživala pravo, gorečo materinsko Ijubezen. A tega dne ji sreča ni dala učakati, ker — podlegla je . . . Na dan pogreba je tolažilo mladega, duševno in telesno neizmerno pubitega moža lepo število tovarišic in tovarišev. Tovariš J. Klemenčič pa je pred šolo izpregovoril lepe, pretresnjoče besede blagi pokojnici r slovo. Truplo so potem prepeljali v domačo faro Sv. Jurja ob Ščavnici in tako se je pokojni vsaj ena želja izpolnila: aV zemlji domači da truplo leži".