ISSN 7704-01985
Volkswagnov ključ prihranka.
PRIHRANEK do 400.000 sit*
TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVEd.o.o.
'Mí'
PTUJ, Ormoška œsta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
9 . .	. . .
Dominko cl.o.o., Zadruini trg 8,2251 Ptuj TEL.! 02/788-11-50
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
KEOR
■ www.keor.si NOVE DIMENZIJE BIVANJA V KOPALNICI
Ormoška 29, Ptuj, tel.: 778 24 01
Ptuj, 17. januarja 2002, letnik LV, št. 3 - CENA 200 SIT
TA TEDEN / TA TEDEN
Zdravje - privilegij bogatih?
^""yocialna slika prebivalstva na obrobju Slovenije je tako katastrofalna, da bolj ne more biti. Tudi zdravstveno so bolj ogro-K^J ženi od tistih, ki živijo v osrčju Slovenije. Njihovi zaslužki so po eni od analiz kar za tretjino manjših od tistih v prestolnici, zdaj pa so jih poslanci še dodatno ogrozili, ko so ob koncu lanskega leta po hitrem postopku sprejeli najnovejše spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Omejili naj bi dostopnost do t. i. socialnih pravic, med katere sodijo tudi potni stroški. Merila in postopke za operativnost zadnjih sprememb zakona so napisali v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Z navodili za uveljavljanje pravice zavarovanih oseb do potnih stroškov in spremstva so dali napotke zdravnikom, da smejo izdati potrdilo o upravičenosti do potnih stroškov le pri tistih bolnikih, ki bodo zaradi zdravljenja in diagnostike v drugi kraj potovali več kot trikrat v mesecu.
Kršitev načela enakopravne dostopnosti do kakovostnih zdravstvenih storitev je vznejevolila tako bolnike kot zdravnike. Oglasila se je tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in omenjeno krčenje pravic iz zdravstvenega zavarovanja označila kot nedopustno diskriminacijo ljudi iz bolj oddaljenih krajev, s katero se je njihova "oddaljenost" od osrčja Slovenije, ki ima vse na kupu, le še povečala. To pomeni, da bodo že tako ogroženi poslej še hitreje umirali, ker si več ne bodo mogli privoščiti zdravljenja in diagnostike v drugih krajih, saj jim te možnosti ne ponuja domače zdravstvo, ki je svojo "ponudbo" tudi prisiljeno vse bolj krčiti.
Za bogate ovir tudi v bodoče ne bo, lahko si bodo privoščili najboljše, tudi v tujini. Pa gre za ušivih sto milijonov tolarjev prihranka, ki bi jih ta država lahko prihranila drugje. V tem kontekstu tudi vsa prizadevanja za skladnejši razvoj Slovenije izzvenijo kot floskula: revni postajajo iz dneva v dan revnejši, tudi na račun slabega dela q svojih predstavnikov v parlamentu.
Za novico smo izvedeli v četrtek, že naslednji dan pa sta kmetijo Školibrovih obiskala predsednik in direktor Mlekarske zadruge Ptuj Jože Lah in Drago Zupanič. Milan Školi-ber je član zadruge in njenega upravnega odbora, sicer pa sodi kmetija med boljše proizvajalce mleka. Lani so ga oddali nad 100 tisoč litrov, v višku sezone ga dnevno oddajo tudi do 400 litrov; trenutna dnevna prireja pa je okoli 160 litrov. Obisk predstavnikov Mlekarske zadruge je bil namenjen dogovoru z gospodarjem, kako bodo kmetiji pomagali.
V času obiska, tudi v času zaključka redakcije iz švicarskega laboratorija še ni prispela potrditev, da gre res za bolezen BSE, toda o tem skorjda ni bilo dvoma, saj so bili trije hitri testi pozitivni. Milan Skoliber je obnovil zgodbo, ki jo je pove-
STANOVNO / BOLEZEN BSE TUDI NA STAJERSKEM?
Potrebno bo zamenjati celotno iredo
Sredi prejšnjega tedna je trikrat ponovljen hitri test pokazal sum bovine spongiformne encefalopatije (BSE) pri kravi Piki, ki se je skotila leta 1995 na kmetiji Milana Školibra v vasi Sta-novno v občini Ormož. Za kmetijo je bila novica pravi šok in kar verjeti niso mogli, da se je to zgodilo prav njim. V spominu so hitro preleteli zadnjih šest let, kar je bila obolela krava na njihovi kmetiji: nikoli niso živini krmili kostno-mesne moke, nekaj časa so uporabljali le mlečni nadomestek za teleta, ki bi po najnovejših odkritjih lahko bil vzrok bolezni, sicer pa so vso čredo živine krmili na klasičen način.
dal že nič kolikokrat: šestletna krava Pika je že nekaj časa bolehala, vendar ni kazala bolezenskih znakov, tipičnih za bolezen BSE. Že pred kakim mesecem je Milan opozoril veterinarja, da je krava nemirna, veterinar pa je to pripisal oslabljenemu srcu. Ko je sredi prejšnjega tedna krava obležala, je znova poklical veterinarsko pomoč, vendar je krava že pred njegovim prihodom poginila.
Preden so Školibrovim iz Ljubljane sporočili o pozitivnih testih, sta kmetijo obiskala kmetijska inšpektorja, popisala vse živali in pregledala hlevsko knjigo, ki je vodena dosledno in natančno. Šele pozneje so izvedeli za novico, ki jih je zelo prizadela. Inšpektorja sta prepovedala vsakršen promet z živalmi, ki so na kmetiji, z mlekom pa se bolezen ne širi in ga lahko Školibrovi oddajajo
Školibrovi imajo v hlevu 38 živali simentalske pasme
nemoteno. Vse druge živali v hlevu, skupaj jih je 38, od tega 21 molznih, so zdrave in lepo rejene. Družina Školibrovih je znana po urejeni in uspešni kmetiji, usmerjeni v prirejo mleka.
Takoj po prispeli neprijetni novici je na kmetijo poklical kmetijski minister Franc But in povedal, da bodo z odkrito bele-znijo seznanili javnost, s čimer se je Milan strinjal, saj je tudi sam mnenja, da je o tem najbolje javno in odkrito spregovoriti.
celotno čredo. Minister Franc But je že ponudil pomoč države, sam pa je kmetijo Školibrovih obiskal v ponedeljek. Že jutri bo tja poslal strokovnjake kmetijskega ministrstva, ki se bodo z gospodarjem in predstavniki Mlekarske zadruge dogovorili vse potrebno.
Milan je bil v času obiska s strani Mlekarske zadruge zelo zaskrbljen za usodo kmetije, ki je odvisna od svoje živine, zagotovo pa jo bo ob morebitni zamenjavi črede prizadel izpad
Predsednik Mlekarske zadruge Jože Lah (v sredini) in direktor Drago Zupanič (desno) sta Milanu Školibru obljubila pomoč.
Za kmetijo je pojav bolezni BSE velik udarec, saj bo, če bo pozitiven tudi test v švicarskem laboratoriju, potrebno zamenjati
«Jllllilil
ODPRTO TUDI OB NEDELJAH od 9. do 13. ure
prireje. Pri nabavi nove črede in premostitvi trenutnih težav sta mu predstavnika zadruge obljubila vso pomoč. Problem je tudi v tem, da so vse krave razen dveh breje, osem jih bo dobilo naraščaj v roku enega meseca. Med živalmi je tudi potomka nesrečna Pike, ki je imela sicer štiri potomce, še dva živeča potomca sta na območju Slovenije in ju je ustrezna služba zagotovo že našla. V hlevu je še pet živali, rojenih leta 1995, torej v času,
ko še ni bilo prepovedi uporabe mesno-kostne moke v krmilih, namenjenih govedu.
Zagotovo je odkritje drugega primera BSE v Sloveniji neprijetna novica. Obenem pa je vzpodbudna potrditev, da je stroka pri odkrivanju bolezni učinkovita in da smo lahko potrošniki zaradi tega povsem mirni. Zagotovo bo kar držalo mnenje, da je danes uživanje govedine veliko bolj varno kot pred leti, ko testiranja še ni bilo. Meso goveda, starega nad 30 mesecev, lahko pride v mesnice šele potem, ko je bilo opravljeno testiranje, ki je, kot kažeta zadnja dva primera odkrite bolezni, zelo učinkovito. Lani je bilo na BSE testiranih 32.616 vzorcev goveda, starega nad 30 mesecev. Od letošnjega prvega februarja bodo v obvezno testiranje vključene vse zaklane živali, stare nad 24 mesecev; število testiranih živali se bo tako povečalo za 10 do 15 odstotkov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v sodelovanju z Veterinarsko upravo izdalo zloženko z informacijami o BSE, ki jo bo prejelo vseh 640 tisoč slovenskih gos-podijstev.
Proti bolezni se bomo torej borili z obveščanjem in osveš-čanjem državljanov. Statistično gledano bi bilo lahko v Sloveniji z BSE okuženo v najslabšem primeru 10 do 15 živali. Odkritje novih primerov torej ne sme pomeniti strahu in panike med potrošniki, temveč olajšanje, da je nadzor učinkovit in da meso bolnih živali nikakor ne more
zaiti v mesnice.
Jože Braiii
I.I.IAIJIUj.L-1
Ormoška c. 30, Ruj (Super Mesto) Tel.:02/780-61 -30 Maksimiljan Bračič s.p.
PO NAŠIH OBČINAH
COGETINCI: V nesreči družina Podgoršek-Anželj ni ostala sama
STRAN 24
PO NAŠIH OBČINAH
PTUJ: Most in priklju~na cesta v letu 2003
STRAN 3
ŠPORT
TENIS: A. Brumen znova državna prvakinja
STRAN 19
ZANIMIVOSTI
MARJAN NAHBERGER, OSEBNOST LETA 2001 PO IZBORU POSLUŠALCEV RADIA PTUJ: "Priznanje poklanjam celemu radijskemu timu"
STRAN 12
9770040197046
PTUJ / SKLEPANJE ZAKONSKIH ZVEZ
Ponovna verifikacija porotnih dvoran
Na Ptujskem je bilo v letu 2001 sklenjenih 172 porok, to je ena manj kot v letu 2000. Kot je povedala vodja referata za mati~ne zadeve v upravni enoti Ptuj Elizabeta Peter{i~, jih je bilo najve~ sklenjenih na Ptuju, 135, na gradu Borl 25, v Maj{perku le dve, v Zavr~u ena in v Vidmu pri Ptuju devet.
Najstarejša poročna dvorana na Ptujskem je v Mestni hiši, kjer so poroke vsako soboto, razen če je sobota praznik ali dela prost dan - v tem primeru so poroke dan pred praznikom. V poročni dvorani v Zavrču sklepajo poroke vsako prvo soboto v mesecu, v Majšperku vsako drugo soboto v mesecu, v Vidmu vsako tretjo soboto v mesecu in na gradu Borl vsako četrto soboto v mesecu. Zakonske zveze praviloma sklepajo med 12. in 15. uro.
V kratkem bodo tudi poročne dvorane na Ptujskem na novo verificirali oziroma na novo določili uradne prostore za sklepanje zakonskih zvez. Uradni status bo ohranila le poročna dvorana v mestni občini, za vse druge bo potrebno postopek na novo izpeljati. V lani julija sprejetem zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je med drugim zapisano, da minister, pristojen za družino, v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo, predpiše minimalne standarde za uradne prostore za sklepanje zakonskih zvez in njihovo opremljenost. To naj bi se zgodilo v šestih mesecih po uveljavitvi spremenjenega zakona. Upravne enote po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za upravo, določijo uradne prostore, v katerih se sklepajo zakonske zveze, v treh mesecih od uveljavitve izvršnega predpisa, torej v devetih mesecih po uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, določijo uradne prostore, v katerih se sklepajo zakonske zveze. "Prav je, da se pravila poenotijo, da bodo standardi ena-
ki za vse; do sedaj je bilo tako, da je bila večina podrobnosti, ki delajo obred zakonske zveze bolj slavnosten, prepuščena državnim organom - prej občinam, sedaj upravnim enotam. Postavlja se tudi vprašanje, ali bodo vse dvorane, v katerih se trenutno sklepajo zakonske zveze na Ptujskem, tudi ostale."
Poroke se praviloma sklepajo v uradnih prostorih, ki jih ima upravna enota. To je uradni prostor, ki se šteje za prostor državnega organa. Do leta 1995 je bil ta prostor samo eden in se je pokrival tudi z enim matičnim območjem, ki je pokrival celotno območje bivše občine Ptuj. To je bila poročna dvorana ptujske Mestne hiše. Če pa se je želel kdo poročiti zunaj uradnega prostora, je moral sestaviti posebno vlogo. Razlogi so, kot poudarja mag. Metod Grad, načelnik Upravne enote Ptuj, zelo omejujoči. Ponavadi gre za zdravstvene razloge, za ljudi, ki so invalidi, ker ne morejo priti po stopnicah v uradni prostor v I. nadstropje, in podobno. V teh primerih se lahko poroka opravi na domu ali kje drugje. Drugo pa so seveda poroke na ptujskem gradu. Tu gre v prvi vrsti za promocijo turizma oziroma promocijo možnosti, ki jo ponuja ta prostor. V teh primerih upravni organ izda odločbo, ki velja za vsak primer posebej. Za poroke v gostilnah in motelih smo tudi že imeli vloge, vendar smo jih dosledno zavračali, ker se kot državni organi nočemo postavljati v položaj komercializacije poroke. Poroka je navsezadnje slavnostni obred, državni akt in ne moremo pristati, da bi bili podaljšana roka gostilničarja, pou-
Kdaj poroke tudi na ptujskem gradu? Foto: Črtomir Goznik
darja mag. Metod Grah. Ptujski grad pa ni gostilniška zadeva, gre za zgradbo, ki ljudem tudi nekaj pomeni, gre za reprezentančni objekt vseh občanov upravne enote. To je bil tudi kriterij pri določanju uradnih prostorov za sklepanje zakonske zveze v drugih občinah. S tem so prekinili dvajsetletno obdobje, ko poroke zunaj Ptuja ni bilo mogoče skleniti. Vsi objekti so reprezentančni, kot sta grad Borl in grad Zavrč, pa tudi v občinskih stavbah v Ma-jšperku in Vidmu. Vsak, ki se želi poročiti na ptujskem gradu, se mora o tem tudi dogovoriti z lastnikom oziroma upravljal-
cem gradu, torej s Pokrajinskim muzejem. Z njim se mora tudi dogovoriti za uporabo posameznega prostora, o pohištvu, ki je potrebno, in drugih tehničnih zadevah, ki so potrebne za izvedbo poroke. V pristojnosti upravne enote je sam obred.
BO PTUJ DOBIL DRUGO POROČNO DVORANO
Na Ptuju se o tem, da bi dobil še drugo poročno dvorano, in sicer v ptujskem gradu, že dlje časa pogovarjajo. Kot je povedal mag. Metod Grah, je to bila njihova želja že ob nastanku upravne enote v letu 1995, vendar
GORNJA RADGONA / LETOS ŠTIRJE MEDNARODNI SEJMI
Predstavili lansko poslovanje in letošnje sejme
Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni so 11. januarja pripravili tiskovno konferenco, na kateri je direktor Janez Erjavec predstavil poslovne rezultate in uspe{nost sejmov v preteklem letu, obenem pa sejemsko dejavnost v letu 2002. Kot je povedal, je bilo lansko leto uspe{no, saj so s svojo sejemsko dejavnostjo ustvarili okrog 450 milijonov tolarjev.
Letos bodo na sejmišču v Gornji Radgoni pripravili štiri mednarodne sejme. Prvi bo od 5. do 8. marca 13. sejem IN-PAK (mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja, grafike, notranje logistike, transporta in E-trgovine), ki so ga s poletja prestavili na pomlad na željo razstavljavcev. Od 9. do 13. aprila bo potekal 15. sejem MEGRA (mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov). Osrednji sejem, letos je jubilejni, je 40. kmetijsko-živilski sejem, ki bo od 24. do 31. avgusta. Sejem bo na željo razstavljavcev skrajšan za dan. Zadnje sejemsko dogajanje v Gornji Radgoni bo 5. sejem SADJE (mednarodni strokovni dnevi sadjarstva, čebelarstva in zeliščarstva).
V nadaljevanju je direktor Pomurskega sejma, d.d., Gornja Radgona Janez Erjavec povedal veliko zanimivosti o delu sejma v preteklem letu in letošnjih načrtih. Ob sejemskih prireditvah bodo potekala tudi razna posvetovanja in predavanja. Sejemske prireditve bo spremljalo strokovno ocenjevanje izdelkov. Kakor računajo, bodo strokovnjaki iz domovine in tujine ocenili več kot 2000 vzorcev. Na vseh sejmih naj bi se predstavilo več kot 2000 razstavljavcev, sejme pa naj bi obiskalo okrog 200.000 obiskovalcev. Za privabitev razstavljavcev in obiskovalcev organizatorji porabijo okrog 200 milijonov tolarjev. Pri oglaševanju posvečajo posebno skrb tudi oglaševanju v
sosednjih državah. Zgledno je sodelovanje z Avstrijci, s katerimi prirejajo v času sejmom nekatere skupne projekte. Med te sodi vsakoletna slikarska kolonija Na obeh bregeh Mure, v kateri sodelujejo umetniki s te in one strani meje, ustvarjena dela pa razstavljajo v času kmetij-sko-živilskega sejma.
Kot ugotavljajo, je lanskoletni kmetijsko-živilski sejem kljub bojkotu živinorejcev in prašič-erejcev (ti so bojkotirali razstavo živali) bil uspešen. Letošnji kmetijsko-živilski sejem bodo popestrili z razstavo živine na živalim prijazen način; razstavljene bodo pod streho in na prostem.
Po mnenju direktorja Janeza Erjavca bi morali tudi širše, izven sejma, skrbeti za infrastrukturo mesta Gornje Radgone, ki letno v okviru sejmov gosti več kot 200.000 obiskovalcev. Želeli bi si boljše ceste povezave s središčem Slovenije. Upajo, da
na obisk letošnjih sejmov ne bo vplivala zapora mostu na reki Muri v Radenci-Petanjci. Želeli bi si tudi stalne železniške povezave z Avstrijo, hotel, boljšo gostinsko ponudbo in še kaj.
Še naprej bo sejem ostal organizator in pokrovitelj izbire slovenske vinske kraljice, ki jo vsako leto okronajo v okviru sejma Sadje. Sejmarji so ponosni tudi na potomko 400-letne vinske trte iz Maribora in avtohtone sorte radgonske rani-ne. Iz dveh trsov, ki rasteta ob Vinskem hramu na sejmišču, kot pravijo iz najmanjšega in najbolj obiskanega vinograda v Sloveniji, letno ga obišče 200.000 obiskovalcev, so lani iztisnili 30 litrov mošta. Tega so izšolali kletarji podjetja Radgonske gorice v Gornji Radgoni. Vino so polnili v posebne steklenice, namenjeno pa je za poslovne partnerje in darila.
Ludvik Kramberger
takrat niso našli skupnega jezika z upravo Pokrajinskega muzeja, zato so se pogovori ustavili. Muzej je bil na stališču, da naj se počaka na ureditev jugovzhodnega stolpa gradu oziroma tudi na ureditev grajske restavracije.
V	zadnjem času so te pogovore obnovili, tej ideji je naklonjeno tudi novo vodstvo muzeja, vendar konkretnejših dogovorov, na katerih bi kaj dorekli, še ni bilo. Druga poročna dvorana na Ptuju je nujnost tudi zaradi tega, ker se število porok v poročni dvorani Mestne hiše zmanjšuje tudi zaradi neprimerne prometne ureditve, saj je potrebno za vsako poroko posebej kupiti dovolilnice za vstop v stari del mesta. Pojavljajo se tudi tehnične težave: poroke so ponavadi po 12. uri, delavci Komunale pa ob sobotah delajo samo do 13. ure. Poroke se tudi vse bolj pomikajo v popoldanski čas, ljudem je potrebno ustreči, saj je cilj, da bi bilo porok čim več. Če bo do porok na gradu prišlo, potem tudi najemnina ne bo več stvar stranke oziroma mladoporočencev.
Glede na na to, da je grad predvsem turistični objekt, namenjen obiskovalcem, se bo potrebno dogovoriti tudi o načinu izvajanja porok, ki ne bo smel motiti turističnega utripa objekta. Dogovoriti se bo potrebno tudi o prostorih, ki se bodo uporabljali za sklepanje porok, o tehnični opremljenosti le-teh, zelo pomembno bo tudi vprašanje parkiranja. Parkirišče ob nekdanji grajski žitnici je za poroke neprimerno, zato bo potrebno na nek način urediti parkiranje oziroma sam prometni režim ob spodnji grajski ploščadi.
Sicer pa so poroke na ptujskem gradu trenutno bolj ali manj izjema kot pravilo- v zadnjih desetih letih sta bili dve.
Ob civilnih porokah so možnosti tudi za cerkvene poroke.
V	ta namen bi lahko uporabili grajsko kapelo. Ko bo usposobljena tudi grajska restavracija, bi Ptuj lahko ponudil poroko na gradu kot nov tržni produkt.
Glede uradnih prostorov za sklepanje zakonskih zvez je potrebno še povedati, da je pravi uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez edino ptujska poročna dvorana. "Pravi zato, ker je edini po zakonu o upravi v naši uporabi. Takrat, ko smo se ločili od občine, je zakon določal, da prostore, ki smo jih uporabljali, lahko uporabljamo naprej brazplačno, plačujemo le stroške obratovanja in čiščenje. Vsi uradni prostori, ki so se določili kasneje - na Borlu, v Zavrču, Majšperku in Vidmu -niso uradni prostori, ki bi bili v naši uporabi, ampak gre dejansko za neke vrste najemno razmerje z občinami. Dogovorili smo se, da pa najemnine ne plačujemo, občine tudi krijejo vse druge stroške teh dvoran, ker nam verjetno servis skupnih služb, ki skrbi za to in ki je tudi sopodpisnik najemne pogodbe, ne bi priznal takšnega števila dvoran oziroma ne bi pokrival teh stroškov. Mi plačamo le potne stroške matičarjev in stroške pooblaščencev za sklepanje zakonskih zvez," je še povedal načelnik upravne enote Ptuj.
MG
Prvi celi borzni teden v letu 2002
Začetek leta na Ljubljanski borzi je zaznamovala prisotnost bika na borzi ter nadaljevanje pivovarske vojne. Rezultat tega je povečanje glavnega borznega indeksa SBI20, ki je vsakodnevno podiral rekorde ter je trgovanje v petek zaklju~il pri vrednosti 2246 to~k, kar je nov absolutni rekord Ljubljanske borze.
Kljub večanju vrednosti indeksa SBI20 pa je najodmevnejša zgodba še vedno povezana z dogajanjem okoli Pivovarne Union ter prodaje deleža državnega sklada KaD. Pivovarna Laško se je prejšnji petek v izjavi javno odrekla tekmi za 10 odstotkov Uniona, ki ga ima v lasti KAD - razlog naj bi bila začasna odredba sodišča, s katero je sodišče po pritožbi Interbrewa blokiralo razpolaganje Pivovarne Laško z delnicami Uniona in pridobivanje novih delnic. Razlogi so verjetno vseeno bolj finančne narave, saj je možnost konkurenčne ponudbe Pivovarni Laško še vedno na voljo. Kapitalska družba je svoj delež tako prodala Inter-brewu, ki je ponudil 90.000 SIT za delnico in vnovič popravil javno ponudbo. Po tem nakupu ima Interbrew v svoji lasti 37,7 % Pivovarne Union. Na drugi strani imajo Pivovarna Laško ter druga slovenska podjetja, ki trdijo, da delnic ne bodo prodala tujcem, v lasti že dobro polovico Pivovarne Union. Tudi v zadnjih dveh dneh so na borzi delnice kupovala Interbrewu nenaklonjena podjetja po 50 tolarjov višji ceni od prevzemne ponudbe in tako nakupila dodatna 2 odstotka podjetja.
Poleg dogajanja okoli Pivovarne Union je veliko zanimanja tudi za govorice o prodaji deleža Krekove družbe v Delu avstrijski založniški hiši Styria Medien AG. Kljub temu da so tako Styria kot tudi največji lastniki Dela zanikali te govorice, je vrednost delnice Dela dva dni hitro naraščala ter z okoli 15000 SIT skočila na 20000 SIT, nato pa je v dveh dneh padla nazaj na 17000 tolarjev. Špekulanti so očitno tudi v primeru Dela pričakovali ponovitev zgodbe, povezane s Pivovarno Union, kjer se je vrednost delnic od začetka prevzemne vojne povečala za več kot 100%.
Zanimanje se je močno povečalo tudi za delnico Petrola. Vrednost delnice se je v zadnjih dneh povišala nad 25.000 tolarjev ob kar visokem prometu. Razloge za to povečanje bi lahko iskali tudi v govoricah, da naj bi Istrabenz s svojimi idejami o prevzemu Petrola mislil povsem resno.
Na borznem trgu v začetku leta tako kraljuje bik. Upamo lahko, da bo njegova prisotnost na trgu bolj dolgoročne narave.
Miha Pogačar, analitik, Ilirika BPH, d.d.
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-15. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.310 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
POROČAMO, KOMENTIRAMO
PTUJ / MOST IN PRIKLJUČNA CESTA V LETU 2003
Letos projektna dokumentacija
Mestna občina Ptuj in DARS naj bi v letošnjem letu pripravila vso potrebno dokumentacijo, gradnja priklju~ne ceste in Puhovega mostu pa naj bi se pri~ela v letu 2003, je prej{nji teden povedal predstojnik skupne ob~inske uprave ob~in Spodnjega Podravja s Prlekijo Stanislav Napast. S tem bo storjen prvi korak na poti iz zdaj{njih neznosnih ptujskih prometnih zagat. Spremembe planskih aktov, ki se nanašajo na odsek hitre ceste Hajdina - Ormož na območju mestne občine Ptuj ter navezovalni in priključne ceste mesta Ptuja, naj bi objavili v najkrajšem možnem času, to je še v tem mesecu.
Za cesto in most bodo najprej izdelali idejni projekt, sledila bo izdelava idejne rešitve za most, zatem lokacijskega načrta za hitro cesto in priključno cesto na območju mestne občine Ptuj, pred začetkom gradnje pa bodo izvedli še natečaj za izvedbo projektov.
Hitro cesto bodo pričeli graditi pri farmi v Dražencih, kjer se bo priključevala na bodočo avtocesto Maribor - Zagreb. Potekala bo mimo gradu Turnišče proti vzhodu ob ptujskem akumulacijskem jezeru, po desni strani jezera proti Markovcem, kjer bo pod jezom zgrajen most čez staro strugo Drave. Od tam
bo hitra cesta tekla naprej po desni strani kanala HE Formin proti Ormožu. V Turnišču bo s te ceste zgrajena priključna cesta proti Ptuju, proti Ormoški cesti pa s Puhovim mostom.
"Tako bomo sedanjo Ormoško cesto razbremenili z obvozom južno od naselja, nova cesta bo obšla tudi naselje Spuhlja, kjer bo pri tamkajšnjem gozdičku zgrajeno eno od krožišč, med Zabovci in Markovci (pri lipi) pa se bo navezovala na sedanjo regionalno cesto Spuhlja -Zavrč," je še povedal Stanislav Napast. Denar za gradnjo priključne ceste in Puhovega mostu naj bi zagotovil Dars,
Prva etapa izgradnje hitre ceste s priključno cesto
ministrstvo za promet oziroma Direkcija RS za ceste pa praviloma financira gradnjo nado-
mestnih državnih cest.
MG
PTUJ / SE ZGODBA Z RAICEVE 4
Dosegli sporazum
Septembra lani smo v Tedniku objavili zgodbo o denacionalizaciji pod naslovom Ko oblast prehiteva zakone, ki je zadevala del objekta (stanovanje) v Raičevi 4 na Ptuju -ta je bil v postopku denacionalizacije. Kljub temu da postopek ni bil končan, je bilo namreč stanovanje v velikosti 77,19 m2 leta 1994 dano v last in posest J.G., kar je odločila takratna direkcija za gospodarsko infrastrukturo občine Ptuj. J.G. je iz enega stanovanja naredil tri, čeprav dovoljenja za to ni imel.
Odločilno naj bi k temu, da je stanovanje dobil, po mnenju nekaterih prispevalo pri odvetniku sestavljeno pooblastilo med njim in vlagateljem denaciona-lizacijskega zahtevka J. PÎ Konec januarja lanskega leta je bil izdan pravnomočni sklep o zavrnitvi denacionalizacijskega zahtevka J. PÎ Kmalu je J.G. do-
bil dopis Podjetja za stanovanjske storitve Ptuj z zahtevo, da preda stanovanja v 30 dneh po prejemu dopisa, zahtevali pa so tudi vračilo z zakonom določene najemnine. J.G. se je pritožil in tudi zahteval, da se mu vrnejo vložena sredstva. Po skoraj enajstih mesecih takšnih in drugačnih zapletov se je zadeva
decembra lani končala s sporazumom. J.G. so bila priznana koristna vlaganja, ki so bila izvedena zaradi zaščite objekta, in bistveno izboljšanega stanovanjskega standarda: iz enega stanovanja so nastale tri manjše enote z večjim bivalnim standardom. Z njimi upravlja sedaj Podjetje za stanovanjske storitve, ki je z najemniki tudi sklenilo nove pogodbe. V vseh treh bivajo upravičenci do socialnih stanovanj; dva najemnika sta od prej, enemu so stanovanje dodelili na novo. Sredstva za izplačilo koristnih vlaganj, ki so jih zmanjšali za najemnino, je podjetje zagotovilo delno iz najemnin za socialna, delno pa iz najemnin za neprofitna stanovanja.
Potrebe po socialnih stanovanjih so v mestni občini Ptuju
vedno večje. Z lanske liste upravičencev jih je stanovanja dobilo sedem od 45. Letos listo sestavljajo na novo, upravičenci pa se morajo ponovno odzvati z vlogo, sicer izpadejo z liste. Vsako leto na novo je potrebno oddati tudi vloge za subvencije stanarin.
Letos bo mestna občina Ptuj za ureditev novih socialnih stanovanj namenila 30 milijonov tolarjev. Uredili jih bodo v Čuč-kovi 2, kjer so do srede lanskega leta še delovali nekateri dispanzerji ptujskega zdravstvenega doma. Za zdravstveno dejavnost objekt ni bil več primeren, za ureditev stanovanj pa z vidika statike ni nobenih ovir, pravijo strokovnjaki.
MG
PTUJ / PREDSTAVNIKI ŽUPNIJ PRI ŽUPANU
Zgledno sodelovanje
V prvih dneh januarja je ptujski župan Miroslav Luci pripravil več ponovoletnih sprejemov, na katerih se je za dobro sodelovanje v lanskem letu zahvalil predstavnikom gospodarstva, zavodov in ustanov, številnih dejavnosti ter župnij. S predstavniki ptujskih župnij (nadžupnijskega urada sv. Jurija, župnijskega urada sv. Ožbolta in župnijskega urada sv. Petra in Pavla) se je srečel prejšnji četrtek.
V Mestno hišo so včasih prihajali s strahom, so povedali predstavniki župnij, danes prihajajo z drugačnimi občutki. To je rezultat sodelovanja in čutenja drug do drugega, je med drugim povedal p. Tarzicij Ko-lenko, ki je župana in sodelavce seznanil tudi s potekom gradnje minoritske cerkve. Dobro pa sodelujejo tudi župnije same, kar je redkost: skupaj načrtujejo birme in imajo skupno telovo procesijo.
Tudi predstavniki župnij so opozorili na boleč problem mesta - vandalizem med mladimi, saj je to skupni problem vseh. "Ne samo da gradimo cerkve, pomembno je, da gradimo živo cerkev, mladim moramo čim bolj približati vrednote in pri tem skupno sodelovati," so še poudarili. Pričakujejo tudi, da bo mestna občina Ptuj še naprej podpirala nekatere projekte, ki jih cerkev izvaja za mlade, prav tako pa tudi druge projekte, ki so pomembni za mesto,
občino in župnijo. V nadžup-nijskem uradu sv. Jurija tako pričakujejo, je povedal p. Janez Kmetec, da bo občina sodelovala pri obnovi mestnega zvonika, ki je v kritičnem stanju, trhli so tudi že tramovi. Mestni občini oziroma gledališču ponujajo roko sodelovanja: prostore, ki so jim bili vrnjeni v denacionalizacijskem postopku (Slovenski trg 12) so proti najemnini pripravljeni dati v najem, ne bodo pa se jim odrekli oziroma pristali v zamenjavo. Zahvalil pa se je mestni občini za pomoč pri ureditvi okolice cerkve, ki veliko prispeva tudi v promocijo mesta. V lanskem letu so imeli v cerkvi sv. Jurija čez 15 tisoč obiskovalcev, ki so bili navdušeni nad njeno notranjostjo in urejenostjo okolice.
P. Stane Bešter pa je povedal, da se je cerkev sv. Leopolda lepo prijela, maše so dobro obiskane, čaka pa jih še nakup opreme.
MG
S sprejema predstavnikov ptujskih župnij pri županu Miroslavu Luciju. Foto: MG
Izvedeli smo
TEČAJ ZA VINOGRADNIKE
V februar bo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Ptuj potekal te~aj za vinogradnike, ki bo organizirala kmetijska svetovalna služba v sodelovanju z društvoma vinogradnikov Haloze, Ptuj in Osrednje Slovenske gorice. Po kon~anem te~aju bo strokovni izpit. Vsi, ki bodo uspešno opravili preizkus znanja, dobijo ustrezno potrdilo, ki ustreza pogojem za stekleni~enje vina. Te~aj zajema 42 ur strokovnih predavanj. Prijave sprejemajo pri Kmetijski svetovalni službi Ptuj.
MERCATOR SVS V LJUTOMERU
V Ljutomeru se je 11. januarja pri~ela gradnja poslovno-stanovanjskega objekta, ki bo predvidoma kon~ana 15. julija. Pogodbo o gradnji sta investitorja Segrap Ljutomer in Mercator SVS Ptuj podpisala s Splošnim gradbenim podjetjem SCT Ljubljana. Podpisa se je udeležil tudi župan ob~ine Ljutomer Jožef Špindler. Mercator SVS bo v novem objektu uredil supermarket z dnevnim barom. V njem bo tudi 27 stanovanj.
OBRTNIŠKI PLES V KIDRIČEVEM
8. tradicionalni obrtniški ples bo 9. marca v restavraciji Pan v Kidri~evem. Doslej so ga organizirali v motelu Podlehnik.
TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
v	-
Ce t' ob 21. uri v filmskem koti~ku: "Denver McKee" iz serije Bonanza.
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Festival doma~e zabavne glasbe Ptuj 2001 - prvi del in poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati".
MG
2
PTUJ / KMALU RAZPIS ZA MLADINSKA PRENOČIŠČA
Najemnik do za~etka sezone?
Ko si je 13. marca lani nove prostore mladinskega hotela in Centra interesnih dejavnosti na Osojnikovi 9 v poslovnem centru Drava na Ptuju ogledal direktor Urada za mladino RS Dominik S. Černjak, smo pričakovali, da bo dogovor o izvedbi javnega razpisa za najemnika izveden v roku (sredi aprila) in da bodo hotel odprli sredi junija, kajti v tistem času je bil hotel že v fazi dokončnega opremljanja, v pripravi pa je bil seznam manjkajoče opreme. A se do danes ni zgodilo nič.
Mestna občina Ptuj je pri mladinskih prenočiščih investito-rica s 37 odstotki, pri Centru interesnih dejavnostih pa s 50; drugi investitor je ministrstvo za šolstvo z Uradom za mladino. Da bosta oprema in najemnik za mladinska prenočišča zagotovljena oziroma izbrana do konca leta 2000, pa smo pisali že sredi junija istega leta.
Čeprav mladinska prenočišča uradno še niso v funkciji, so lani v teh prostorih izvedli nekatere aktivnosti, da bi pospešili pripravo oziroma izvedbo javnega razpisa. Pa tega ni pospešil niti junijski obisk direktorja CID Ptuj Jureta Šarmana in
Ivana Vidoviča, vodje oddelka za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj, na Uradu za mladino RS, četudi so se dogovorili, da bosta urad in mestna občina Ptuj v najkrajšem času pripravila razpis za najemnika mladinskih prenočišč. Kljub dogovorom si še vedno niso bili na jasnem, ali je razpis sploh potreben. Direktor Urada za mladino RS Dominik S. Černjak je naslednje mesece ostal nedosegljiv za kakršnokoli pojasnilo, zakaj država zamuja pri izpolnjevanju svojih obveznosti do mladinskega hotela in prostorov CID na Ptuju. Tudi iz našega uredništva smo ga prosili za pojasnilo, pa
Mladinska prenočišča še samevajo. Foto: Črtomir Goznik
odgovora nismo dobili.
Prve dni januarja letos pa je v mestno občino Ptuj pricurljala novica, da je vlada končno potrdila, da se objavi razpis za najemnika prostorov za mladinska prenočišča na Ptuju (pisne informacije o tem še nimajo). Ivan Vidovič in Maja Erjavec z oddelka za družbene dejavnosti
pa obenem napovedujeta, da se bodo zaradi zapletov pri mladinskih prenočiščih skušali dogovoriti za obisk pri ministrici za šolstvo Luciji Čok, ker jim je sprenevedanja dovolj in ker do direktorja Urada za mladino ne morejo priti; računajo tudi na pomoč poslanke Lidije Majnik.
MG
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
KIDRIČEVO / PREDSTAVILE SO SE TAMBURAŠKE SKUPINE IN ORKESTRI
Vse vei skupin se odloča tudi za petje
V soboto je bilo v restavraciji Pan v Kidričevem drugo medobmočno sre~anje tambura{kih skupin in orkestrov, ki ga je pripravila Območna izpostava sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti iz Ptuja v sodelovanju z občino Kidričevo. Predstavilo se je sedem tambura{kih skupin in orkestrov.
Najprej so zaigrali mladi tamburaši iz Vitomarcev z vodjo Marjanom Horvatom. Ta mladinski tamburaški orkester sestavljajo v glavnem resnično mladi tamburaši z nekaj starejšimi člani. Zaigrali so priredbi Frana Klemenčiča Kondorjev let in Stanka Premrla Zdravico ter skladbo Ilije Živkova Jabučica. Po nekoliko negotovem začetku so se mladi tamburaši zbrali in dostojno predstavili program, pri čemer bi kazalo z vajami doseči nekoliko pe-dantnejše izvajanje posameznih hitrejših glasbenih postopov. Tudi bas ni bil dovolj izrazit, naj bil tudi harmonsko čistejši.
Tamburaški orkester iz Cir-kulan že nekaj časa goji ljudsko glasbo, priredbe za tamburaško spremljavo piše vodja Boštjan Polajžer, ki je tudi izvrsten izvajalec na bisernici. Svoje nastope popestrijo s petjem, pri čemer velja pohvaliti predvsem petje ženskega dela ansambla. Predstavili so pesmi: Poslušajte vsi ljudje, Tri primorske valčke in Roza polko.
Tamburaški orkester iz Go-rišnice je tokrat združil mla-
dinsko in starejšo tamburaško skupino. Tako je vodja Drago Koren pridobil številčno močan tamburaški orkester. Zaigrali so Ivice Kalimana Veselo igro, Stanka Preka Je pa davi slanca pala — solistka pevka je bila Smiljana Fošnarič ter Kan-kan iz Offenbachovih Hoff-manovih pripovedk. Glede na številčnost orkestra je brez potrebe, da vodja pomaga svoji skupini z igranjem, saj bi z dirigiranjem omogočil boljšo izvedbo posameznih skladb, vstopi bi bili točnejši in ritmič-
nih nihanj bi bilo manj, igranje pa bi pridobilo tudi na muzikalnosti.
Tamburaši Kavkler KUD Janko Živko iz Poljcan so zaigrali Mravčevo Tamburaško koračnico ter zaigrali in zapeli Ferleževo pesem Tihi mrak. Skupina, ki jo sestavlja osem glasbenikov, ki jih vodi Marijan Dreo, se je predstavila kot uigrana skupina z dobrimi posamezniki in z upoštevanjem dinamike. Tudi petje je bilo ubrano.
Tudi dekliška tamburaška skupina iz Ormoža se je predstavila s pedantnim igranjem ter z izdelano dinamiko in agogiko. Zaigrale so Melodijo Frederica Chopin v priredbi Tihomila Vidošiča (solistka na bracu je bila Iva Vnucec) ter

Damir Zajec. Foto: Fl
PTUJ / VESELI DECEMBER 2001 V GLEDALIŠČU
Zadovoljstvo otrok -največje darilo
Med 17. in 21. decembrom se je po enoletnem premoru v ptujskem gledali{ču znova odvijal Veseli december. Tokrat smo kot organizatorji združili moči Center interesnih dejavnosti, Gledali{če Ptuj, Dru{tvo prijateljev mladine Ptuj in Zveza kulturnih dru{tev Ptuj.
V	produkciji Gledališča Ptuj in Zveze kulturnih društev Ptuj je nastala otroška gledališka predstava Dedek Mraz pri nas avtorice Tatjane Doma. Pripravila jo je delovna ekipa, v kateri je sodelovalo 12 igralcev, od tega 11 otrok ptujskih osnovnih šol in en poklicni igralec, ter 16 drugih sodelavcev. Besedilo je nastalo posebej za to priložnost in je bilo krstno uprizorjeno, gotovo pa ne zadnjič.
V	gledališču se je odvilo 10 ponovitev, od katerih so jih kar 8 odkupila uspešna podjetja. Predstave si je ogledalo okoli
1700 gledalcev, otrok in njihovih staršev. Veseli smo, da vse več uspešnih podjetij podpira naše delo in gradi svoj ugled tudi s podporo projektom, ki jih pripravljamo za otroke.
Ob koncu uspele prireditve se želimo organizatorji iskreno zahvaliti vsem, ki so nam jo pomagali uresničiti:
Paam avto, d.o.o., Območna obrtna zbornica Ptuj, Lekarna Toplek, Mercator SVS, d.d., Nova Ljubljanska banka, d.d., podružnica Ptuj, Mas-com, d.o.o., Sava Kranj, Perutnina Ptuj, Radio Tednik Ptuj,
Ptujske pekarne in slaščičarne, Cetis, Sat-Com, Kmetijski kombinat — Vinarstvo Slovenske gorice — Haloze, Butik okvirjev A'Propos in Mestna občina Ptuj.
Ob vseh finančnih in drugih materialnih prispevkih je bilo opravljenega tudi 375 ur brez-pla~nega prostovoljnega dela, ki so ga izvedle dijakinje Gimnazije Ptuj in članice DPM Ptuj.
Posebna zahvala velja tudi mladim igralcem, starim 9 in 10 let, od katerih je vsak projektu posvetil več kot 100 ur svojega časa in aktivno sodeloval v skoraj trimesečnih pripravah, ob koncu pa vzdržal ves teden v celodnevnem delovnem urniku, ki je združeval šolske obveznosti in gledališke predstave.
Vsem prijateljem Veselega decembra v Gledališču Ptuj se še enkrat iskreno zahvaljujemo in upamo, da bodo tudi v prihodnje pripravljeni podpreti kakovostne projekte za najmlajše. Upamo, da bo tudi Mestna občina Ptuj v večji meri prepoznala projekt kot nepogrešljiv del decembrskega kulturnega dogajanja in pomembno obogatitev prazničnega razpoloženja v našem mestu.
Za organizatorje Nevenka Gerl
Vodje tamburaških skupin (od leve) Marjan Horvat, Maja Frangez, Boštjan Polajzer, Drago Koren, Marijan Dreo, Jože Šmigoc in Štefan Lenart z vodjo območne izpostave sklada kulturnih dejavnosti Ptuj Natašo Petrovič
Tretjega človeka Antona Kara-sa v priredbi Damirja Zajca. Pri slednji je bila solistka na bisernici Maja Frangež, ki je tudi vodja tamburašic iz Ormoža.
Z lepim zvokom in muzici ra-njem so se predstavili tudi tamburaši iz Vidma pri Ptuju pod vodstvom Jožeta [migoca. K lepemu zvoku veliko pripomoreta tudi dva basa, ki ju ima orkester. Tokrat so zaigrali Eriko neznanega avtorja, Melodije iz Poljanske doline v priredbi Damirja Zajca ter Prelepo Gorenjsko Vilka in Slavka Avse-nika. Pri slednji je bil solist na harmoniki Jože [eruga.
Tamburaški orkester iz Cir-kovc je tokrat nastopil brez dolgoletnega vodja Draga Kle-
ine, ki je bil zadržan. Vodstvo je tokrat prevzel [tefan Lenart, član orkestra. Program so morali nekoliko spremeniti. Predstavili so priredbo Damirja Zajca Tretji človek, Sebastiana Tradierja La poloma v priredbi Mihaela Feriča ter Habanagi-
lo. Orkester odlikuje lep zvok tamburic, posebej basa (popestritev so bobni), solističnim nastopom so se tokrat odrekli, pri vstopih pa je manjkal dirigent.
Nastope je s strokovnega vidika spremljal Damir Zajec, prireditev pa je vodil Peter Kirič. Nastopajoče in poslušalce je pozdravil tudi podžupan občine Kidričevo Zvonimir Holc.
Tamburaška glasba na našem področju ima veliko privržencev, v orkestrih sodelujejo v glavnem mladi ljudje, kar je porok za nadaljnjo rast tamburaške glasbe (v slovenskem prostoru smo med prvimi po število tamburaških skupin). Žal se premalo slovenskih skladateljev (ali nič) ne odloča pisati izvirne glasbe za tamburaške instrumente, izvajanje pa tudi ostaja na amaterski ravni, saj v Sloveniji nimamo glasbenih šol za tovrstna glasbila.
Franc Lačen

RADIOPTUJ^
89.8* 98.2 •l04,3hHi k
mjmt
Družba za časopisno in radijsko d^avnost RADIOTEDNIK, d.o.o, RADIOTEDNIK p.p. 95, Raičeva 6, SS50 Ptuj, tel.: OS/749^10, "^02/749-34^, faks: 02/7494435, elektronski"^: nabira Ini k@rBdlo4«dnik4l, spletrie strani: http:/AÂv(^dli>tednik.sl
Ií\jCiéa ojkiàa pstržk iuJ^n ja Juh.
Luisît pnprciûl& i\mediJjukuí ztmem.
^oSjpiWoM^Sí^
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Nekaj najlepšega
Obdarovanje dobi največje razsežnosti poslednji mesec v letu: osebna, družinska, poslovna darila in darilca potujejo iz roke v roko v velikih količinah. Decembrska nakupovalna mrzlica pa je pogosto vzrok za manj premišljena darila, tudi zgrešenih obdarovanj ni malo. Seveda "podarjenemu konju ne gre gledati v zobe", a prav lepo je užiti navdušenje obdarovanca, ko je bilo podarjeno premišljeno in poznavalsko izbrano. In pri tem mislim, da je darilo izkazalo spoštovanje in poznavanje prejemnika in izraža odnos med tistim, ki podarja, in tistim, ki prejema. Nekateri ljudje vselej znajo in zmorejo razveseliti z darilcem, imajo občutek za pravo mero. Drugi pa se mučijo z izbiranjem, nekateri celo mislijo, da je pomembnost darovanega odvisna od cene darila, in nemalokrat zgrešijo namen obdarovanja.
Ko sem minuli december tudi sama izbirala darilca, sem bila veselo presenečena nad gnečo v prenovljeni ptujski knjigarni. Saj ne, da so vsi kupovali knjige (ker tudi prenovljena knjigarna ni knjigarna v polnem pomenu besede in ni nič manj papirnica z mnoštvom reči, ki nimajo s knjigami nič skupnega), a očitno je, da ljudje podarjajo tudi knjige. Kakor za vsa darila tudi za knjižna obstajajo pravila: upoštevanje želja ob-darovanjega, njegovo starost in bralne navade ter sposobnosti, njegova polja radovednosti ... Ni prijetno, če podarjena knjiga povsem zgreši okus bo-
dočega lastnika. In če ima posvetilo, je ni mogoče zamenjati. Toda ni lepšega, če dobiš knjigo, ki jo boš z užitkom bral in jo z veseljem pogledoval na domači knjižni polici.
Med množico knjig, ki jih tako ali drugače ponuja slovenski knjižni trg, je izbiranje težko. Mnoge odlične knjige niso nikoli podarjene, ker je njihova cena vrtoglava. Nekatere ostajajo prezrte, pa bi lahko razveseljevale praznične dni — njihova pot do kupcev ni urejena. So knjige, ki z bogatim in razkošnim videzom, pa z dostopno ceno kar silijo k nakupu, a vse niso vredne podarjanja.
Med najnovejšimi knjigami, ki gotovo sodijo na vsako domačo knjižno polico, izpostavljam v današnji Tedni-kovi knjigarnici novost založbe Mladinska knjiga. Knjiga ima izredno vabljiv naslov Veliki pravljičarji in njihove najlepše pravljice. In je tudi na videz prava paša za oči. Upravičeno! Urednik Andrej Ilc je izbral (in napisal kratko spremno besedo) {estnajst znamenitih pravljic, ki so jih izbrano ilustrirali najbolj{i doma~i ilustratorji. Nekatere pravljice so tak{ne že poznane slovenskim bralcem, nekatere pa pomenijo prevajalsko in likovno novost. Tako so v knjigi izbrane: Sneguljč-ica, Princesa na zrnu graha, Pe-pelka, Izplesani čeveljci, Bedak Jurček, Tri želje, Kakor naredi stari, je vselej prav, Gospod in hruška, Gospod kokot, Obuti maček, Cesarjeva nova oblačila, Janko in Metka, Hranilnik, Rdeča kapica, Volk in sedem
kozličkov, Zala in zver. Tu so {e ilustratorji, navedeni po abecedi (kratko so predstavljeni v pričujoči izdaji): Suzana Bricelj, Mojca Cerjak, Zvonko Čoh, Jelka Godec - Schmidt, Ančka Go{nik — Godec, Marjanca Jemec — Božič, Svjetlan Ju-naković, Tomaž Lavrič, Marjan Manček, Jelka Reichman, Matjaž Schmidt, Alenka Sottler, Merlenka Stupica, Marija Lucija Stupica. Prav ilustratorji dajejo tej žlahtni knjigi pravljic vrhunsko vrednost zraven avtorjev pravljičarjev, ki so kratko predstavljeni na koncu knjige: Hans Christian Andersen, Jeanne — Marie Leprince de Beaumont, Italo Calvino, Jacob in Wilhelm Grimm, Fran Milčinski in Charles Perraut.
Knjiga najlep{ih pravljic je večjega formata in obsega 175 strani ter je iz{la v zbirki Veliki pravljičarji.
Omenjena knjig pravljic enako razveseljuje in bogati mladega kakor odraslega bralca. Njena bralna in likovna podoba nudi vrhunske estetske užitke in jo je prijetno jemati v roke ob vsakem času.
Liljana Klemenčič
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
VURBERK / STOTRIDESETLETNE KULTURNE KORENINE
V ospredju gledalište in slikarske kolonije
Ob koncu leta 2001 so imeli na Vurberku kulturno slavje, saj je doma~e kulturno dru{tvo praznovalo ~astitljiv jubilej, 130 let kulturne dejavnosti v kraju. Ob tej priliki smo se pogovarjali s predsednico dru{tva Mileno Pe~ar ter z režiserjem Bojanom Čebuljem.
Milena Pečar, ki se profesionalno ukvarja z restavrator-stvom, je dve leti predsednica Kulturnega dru{tva Vurberk. Dejala je, da je v obdobju narodnega preporoda leta 1871 bilo ustanovljeno Slovensko dru-{tvo. Iz tistih časov pravzaprav ni veliko pisnih virov. Med vojnama se je na Vurberku razvila bogata dramska dejavnost pod vodstvom takratnega župnika Alojza Kokelja. Takrat je dru-{tvo delovalo pod imenom Ka-
toliško prosvetno društvo in to od 1904. do 1940. leta. V tistem času je bila najodmevnej{a uprizoritev ljudske drame Crni križ pri Hrastovcu, ki so jo domači igralci uprizorili leta 1938.
Po drugi svetovni vojni se je z dramsko dejavnostjo ukvarjal organist Jožko Krepek, žal pa je ostalo zelo malo podatkov o predstavah.
Ob koncu petdesetih let se je dru{tvo preimenovalo v Pro-
Milena Pečar, predsednica društva. Foto: Fl
Bojan Čebulj, režiser. Foto: Fl
svetno dru{tvo Vurberk, režisersko delo pa je prevzela učiteljica Nada Zelenko, ki je pripravila več komedij in dram.
Zelo plodna glede gledali{ke dejavnosti so bila leta od 1969 do 1978, ko je domačo amatersko gledali{ko skupino vodil Konrad Bezjak, ki je vsako leto pripravil novo premierno predstavo. Kasneje je gledali{ka dejavnost na Vurberku čakala na nove spodbude več kot dvajset let. Ob praznovanju visokega jubileja je novo vodstvo dru{tva k sodelovanju povabili režiserja Bojana Cebulja, ki je za praznovanje obletnice pripravil igro Marina Držica Tripče de Utolče
	PROGRAM 17.-31.1.2002	Živ^eivje je komedya za tiste, ki razmišljao, in tragedija za tiste, Id čutijo. Horace Walpole
V GLEDALIŠČU PTUJ	DATUM	NA GOSTOVANJIH
Glasbena učna ura GLASBA SKOZI ČAS Predstava za šolo in izven, 11.00	18. petek	Lutz Hubner MARJETKA, STR. 89 Gostovanje v Vrhniki, 20.00
Lilijana Praprotnik Zupančič PRINCESKA IN ČARODEJ Predstava za šolo in izven, 9.30	21. ponedeljek	Lutz Hubner MARJEIKA, STR. 89 Gostovanje v Radovljici, 20.00
Lilijana Praprotnik Zupančič PRINCESKA IN ČARODEJ Predstava za šolo in izven 9.30 in 11.00	22. torek	Lutz Hubner MARJETKA, STR. 89 Gostovanje v Tolminu, 20.00
	23. sreda	A. R. Gumey LJUBEZENSKA PISMA Gostovanje v Sevnici, 19.00
	26. sobota	Lutz Hiibner MARJEIKA, STR. 89 Gostovanje v Krškem, 20.00
Robert Thayenthal ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE Predstava za šolo in izven 9.30 in 11.00	28. ponedeljek	
Robert Thayenthal ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE Predstava za šolo in izven 9.30 in 11.00	29. torek	
MESTNO GLEDALIŠČE UUBUANSKO OGNJENI OBRAZ Režiser Samo M. Strelec Predstava za izven, 19.30	31. četrtek	
ali po na{e Gustel iz Dupelj. Kot nam je dejal Bojan Čebulj, je igro pona{il, priredil jo je v sodobno sloven{čino (slovenski prevod je v primor{čini, ki bi na{im igralcem delala prevelike probleme) in dogajanje tudi časovno približal, pri čemer je ostal do konca zvest Držicu.
Z igro so že devetkrat gostovali po sosednjih amaterskih odrih.
Kulturno dru{tvo Vurberk je aktivno tudi pri organizaciji likovnih kolonij; doslej so organizirali že tri, na vsaki pa je
sodelovalo do trideset slikarjev in kiparjev.
Včasih so v kulturnem dru-{tvu na Vurberku imeli tudi pevski zbor, sodelovali pa so tudi {portniki, strelci in nogo-meta{i.
Kot je dejala predsednica dru-{tva, bodo v dru{tvu tudi v bodoče gojili dramsko dejavnost, posku{ali bodo ustanoviti tudi svojo likovno sekcijo, odprti pa so tudi za vse pobude članov za ustanovitev novih sekcij. Dru-{tvo deluje v krajevnem domu na Vurberku, pri čemer ima občina Duplek veliko razumevanje za njihovo delo, saj jim materialno to delo omogoča.
In kaj načrtuje Bojan Čebulj kot režiser? Pravi, da že pripravljajo novo delo, in sicer staro francosko farso Kadar se ženski jezik ne suče, za naslednjo sezono pa pripravlja Goldonijeve Prebrisane vdove.
Ob visokem jubileju je Kulturno dru{tvo Vurberk dobilo najvi{je občinsko priznanje -Glonarjevo plaketo občine Du-plek.
F. Lačen
Helena Petek kot Julka, Jasna Medved kot Lenka in Marjana Krepek kot Mara v igri Gustel iz Dupelj
PTUJ / KONCERT MOŠKEGA IN
v
ŽENSKEGA ZBORA NOVE KBM
Pojoil baniniki spet na Pfuju
Podobno kot leto poprej so tudi letos na predve~er TTeh kraljev nastopili pevci Nove Kreditne banke Maribor. To pot z obema zboroma: mo{kim in ženskim, ki ju vodita Miran Antauer in Irena Rigo. Koncert je bil v refektoriju minoritskega samostana, poslu{alci so polno zasedli dvorano.
Najprej se je predstavil 19-č-lanski ženski zbor. Nastop je uvedla skladba Kyrie. V izbor skladb slovenske in evropske romantike je vključil {e skladbi W.A. Mozarta in Leonarda Bernsteina, ki sta bili najbolje izvedeni. Zbor odlikuje dobra intonacija in poln ženski zvok. Interpretacije, ki jih je podala zborovodka, so bile skladne z vsebino posameznih pesmi.
Kot drugi se je predstavil mo-{ki zbor, ki {teje 27 pevcev. Spored je bil obarvan božično-novoletno. Z izjemo uvodnih skladb Cantate Domino (Pojmo Gospodu) in Molitve Franči{ka Asi{kega smo poslu{ali same slovenske skladbe. Zbor je zvenel barvno bogato, mestoma so
homogenost načenjali malo{te-vilni tenorji. Miran Antauer je znova pokazal svojo muzikalnost pri oblikovanju fraze v skladbah.
Koncert sta zaključila oba zbora s {tirimi pesmimi. Prvi dve sta bili izvedeni a cappella, drugi dve: Zbor sužnjev iz Na-bucca in Sveta noč pa ob domiselni spremljavi impulzivnega pianista Gregorja Antauerja. Kot običajno je glasbene točke povezovala Dragica Krajnc. Zbora sta svoj nastop zaključila s tradicionalno Schwabovo skladbo Vinska, pevci in poslu{alci pa smo si s ča{o nazdravili ob novem letu.
MiG
MARKETING
Agencije in oblikovalci
(1. del)
Kolumna, ki smo jo pričeli prejšnji teden, je namenjena predvsem manjšim oglaševalcem, ki oglašujejo intuitivno oziroma podlegajo pritiskom prepričevanja raznih propagandistov, da je oglaševanje na njihovem prtičku, letaku, panoju, transparentu, v oglasniku ali mediju najugodnejše. Pa je tudi najučinkovitejše?
Danes si bomo ogledali nekaj oblikovalskih studiev in agencij, katerih izdelki so bili že objavljeni tudi v Tedniku. Razlika med oblikovalskim studiem in agencijo je velika.
Oblikovalci bodo poskrbeli za bolj ali manj kvalitetno in kreativno oblikovanje oglasa, nekateri od njih se bodo tudi potrudili skupaj z naročnikom poiskati "zgodbo" oziroma sporočilo oglasa. Sporočilnost oglasa pa je tista, ki odloča, ali bo kupec pravilno dojel sporočilo, ki mu ga želi posredovati oglaševalec. Saj oglaševanje je pravzaprav le sporočanje.
Na drugi strani pa so agencije. Te nudijo naročniku veliko več kot samo oblikovanje oglasa in definiranje sporočilnosti. Poskrbijo za celoten servis naročnika v smislu čim večjega učinka oglaševanja. Agencije imajo točne podatke o dosegu in učinkovitosti vseh vrst medijev, pred plasiranjem novega izdelka ali odprtjem trgovine lahko opravijo tudi raziskavo tržišča. Tako dobi naročnik pred začetkom akcije podatke o tržišču. Agencije izdelajo tudi celostno oglaševalsko akcijo ter raziščejo, kateri mediji in kdaj so najprimernejši za oglaševanje konkretnega izdelka. Na osnovi denarja, ki ga je oglaševalec pripravljen vložiti v oglaševanje, pa izdelajo tudi natančen medijski plan. S tem naročnik doseže, da je oglaševanje kontiunuirano in ciljano. Se pravi, vsak objavljen oglas ima točno določen namen. Takšen pristop k oglaševanju je na začetku vedno dražji od amaterskega, vendar je tudi učinek neprimerno večji.
V	nadaljevanju bom naštel nekaj oblikovalcev in agencij iz bližnje okolice, katerih izdelki se pojavljajo tudi v Tedniku.
Na Ptuju si konkurirajo trije 'igralci': dva oblikovalska studia, Art-A in S-Kolibri, ter agencija Altius.
V	Mariboru je konkurenca precej močnejša. Doberman Creative Company je postal najbolj znan z oglasi za Zof(k)e, značilno je, da se poslužujejo provokativnega oglaševanja, ki je bilo že večkrat nagrajevano. Mediamix je agencija, ki je v letu 2001 požela zlatega medijskega leva v Cannesu. So prva agencija iz Slovenije, ki jim je to uspelo. Poskrbeli so tudi za novo podobo in nastop Intesa, tudi Europark je njihova redna stranka. Kraft&Werk je tretja od opaznejših mariborskih agencij, ki je s svojim delom zelo prisotna tudi na Ptuju.
To pa zdaleč ni vse, kar je v državi na voljo. Do naslednjič bomo pripravili spisek pomembnejših slovenskih agencij z naslovi njihovih spletnih strani. Se naprej vam želim prijetno branje.
Pišite na zlato.ogledalo@radio -tednik.si
Božidar Dokl
SKORBA / PREMIERA VESELOIGRE ZAKONCI STAVKAJO
Možje v gostilnah, ženske pa stavkajo
V domu krajanov v Skorbi je bila 13. januarja premiera veseloigre v treh dejanjih neznanega avtorja Zakonci stavkajo. V režiji Silva Vučaka jo je na oder postavila gledališka skupina Kulturnega društva Skorba. Že po tradiciji se odločajo za bolj vesele igre, prilagojene podeželju, s katerimi si tudi zagotavljajo občinstvo. Z resnimi deli je težko pritegniti domače občinstvo, pravi režiser Silvo Vučak, pritrjuje pa mu tudi predsednik KD Skorba Ivan Ogrinc.
Gledališka skupina deluje v Skorbi že od leta 1983, kulturno društvo pa od leta 1996. Na leto uprizorijo po eno predstavo, s katero gostujejo po občinah na Ptujskem in širše. Z novo veseloigro v treh dejanjih se bodo pred-
stavili tudi na območni reviji gledaliških skupin, ki bo od 21. do 24. marca. Da bi se uvrstili dalje, ne računajo; če bi to želeli, bi se morali odločiti za kakšno drugo, modernejše delo. Zadovoljni so, če lahko nasmejijo zvesto do-
mace občinstvo, ki vsakič napolni dvorano do zadnjega kotička.
Da je do premiere prišlo, so imeli 31 večurnih vaj, veliko odrekanja je bilo potrebnega pri vseh nastopajočih, da so lahko uskladili termine vaj. Med 12 nastopajočimi in drugimi sodelavci nove predstave so srednješolci, študentje, delavci, saj v veseloigri Zakonci stavkajo nastopajo Janko Turnšek, Darja Trafela, Boštjan Zelenko, Tanja Furek, Patricija Šlamberger, Anita Po-lanec, Vesna Mohorko, Sandra Kamenšek, Damjan Ogrizek,
Ekipa, ki je na oder spravila novo veseloigro. Foto: Črtomir Goznik
Režiser Silvo Vu~ak
Uroš Krajnc, Drago Brumec in Emil Ogrizek. Sepetalka je Bojana Zega, maskerka Barbara Ko-kol, za razsvetljavo skrbi Marjan Zelenko, ostali sodelavci pa so še Ivan Ogrinc, Dragica Kozel in Danilo Leljak.
Veseloigra Zakonci stavkajo je vzeta iz vsakdanjega življenja, lahko se dogaja kadarkoli. Po vsej verjetnosti se je s problemom pogostega zahajanja mož v gostilne soočila že marsikatera ženska oziroma družina. Vsaka po svoje išče recept, kako te obiske zredčiti oziroma jih spraviti na minimum, saj tam nanje pogosto prežijo tudi mlade mične natakarice. V konkretnem primeru so se ženske na županjino pobudo odločile za stavko, svoje može so postavile pred vrata. Zapleti in razpleti dajejo veseloigri dodatno privlačnost, na koncu se vse lepo konča, izvabljeni smeh je za igralce najlepša nagrada za ves trud in odrekanje.
MG
PTUJSKA GORA / UCENCI BODO LETOS SKRATI
Kako dolgo še šola na Ptujski Gori
Na šoli na Ptujski Gori, ki je podružnica Majšperka, so v ponedeljek pripravili dan odprtih vrat, ki so ga posvetili izdelovanju pustnih mask. Šola namreč vsako leto ob pustu pripravi pustno povorko po Ptujski Gori.
Na dnevu odprtih vrat, ki se ga je udeležilo veliko staršev in predstavnikov različnih društev, so učenci govorili o pustu, predstavili najznačilnejše pustne like iz vse Slovenije ter zapeli pesem škratov iz Sneguljčice. Skrata so si tokrat izbrali za osrednji lik letošnje pustne povorke. Ker so po nastopu učencev starši z učenci in mentorji izdelovali potrebne rekvizite za škrata, so enega škrata tudi pokazali za vzorec.
Starši so se razdelili v štiri skupine. Prva je izdelovala pasove za škrata, druga svetilke, tretja je iz
Vodja šole Jelka Trafela.
Foto: Fl
U~enci šole na Ptujski Gori na dnevu odprtih vrat
žice oblikovala očala in druge rekvizite, pod vodstvom kmečkih gospodinj pa je četrta skupina izdelovala rože iz krep papirja.
Povorko bodo na Ptujski Gori organizirali na pustno soboto, 8. februarja.
Na Ptujski Gori obiskuje podružnično šolo 41 učencev. Kot nam je povedala Jelka Trafela, ki je vodja šole, poteka pri njih kombinirani pouk. Kombinirajo posebej prvi in drugi razred ter tretji in četrti razred. Imajo tudi oddelek podaljšanega bivanja. Ker je na šoli vsako leto
manj učencev, je seveda vprašljiva prihodnost šole. Kaj lahko jo doleti usoda Narapelj, kjer šole
že vrsto let ni, šolska stavba pa počasi propada.
Franc Lačen
RADIOPTUJ
69,8*98,2 • 104,3
:mM3z-
Družba a časopisno in radyslm dqavnost RADiO-TEDNil^ d.o.o., RADiO-TEDNiK p,p, 95, Raičeva 6, SS50 Ptm', tel.: 0g/74»34-10, ----------- --------------------- • 'nllceredlotednilcsl, spIěFnTšiíáňliliH^Tvw^aifrťe^
09/74934-37, faks: 02/749-34-35, elektronska poŠta: nabíralnlIcíSredlotednílcsl, s|
SprejřvOte [zzu). Latofo feste Sotó®-zoMkj \lèJkm Mspe^
PTUJ / SPREMEMBE PRI VAROVANJU KULTURNE DEDISCINE
Panorama je spomenik nacionalnega pomena
Na področju varovanja naravne in kulturne dediščine so bile vse od leta 1999, ko je bil sprejet zakon o varovanju naravne in kulturne dediščine, predvidene organizacijske spremembe. Do njih je prišlo v začetku letošnjega leta, tako da je mariborski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je postal območna enota enotnega republiškega zavoda. Tudi naravna in kulturna dediščina sta se osamosvojili, tako da sedaj deluje posebej zavod za kulturno in posebej za naravno dediščino.
Na ptujski izpostavi mariborske območne izpostave Zavoda za kulturno dediščino smo se pogovarjali z novim vodjem Srećkom Štajnbaherjem, ki je bil do letos pomočnik direktorja mariborskega zavoda, in vodjo ptujske izpostave Marijo Lupšina Tušek o nadaljnjem delu posebej za Ptuj izredno pomembne veje kulturnega delovanja.
Povedala sta, da bo delovanje območne izpostave tudi nadalje usmerjeno v varovanje nepremične kulturne dediščine, kot so zgodovinski, tehnični in etnološki spomeniki. Za spomenike so dolžni skrbeti lastniki - od države (ko gre za spomenike državnega pomena) do lokalnih skupnosti in fizičnih oseb, zavod, oziroma
Marija Lupšina Tušek. Foto: Fl
območna izpostava pa skrbi za strokovno delo pri varovanju.
Srečko Stajnbaher, novi vodja mariborske enote, si želi večje sodelovanje z muzeji, saj kot pravi, je preveč kulturne dediščine zaprte v depojih, pa tudi sicer je na področju arheologije preveč statičnih predstavitev. Zavod za kulturno dediščino si je že do sedaj in si bo v bodoče še bolj prizadeval, da se arheološke izkopanine postavijo na ogled tam, kjer so bile najdene. Kot sta povedala sogovornika, Ptuj pravzaprav kljub izredno bogatim arheološkim najdbam v bistvu silno malo pokaže turistom, ki ga obiščejo. V svetu znajo kulturno dediščino predstaviti na zanimiv, atrakti-
Sre~ko Štajnbaher
ven način, ki ga popestrijo tudi z drugimi dejavnostmi, kot so ku-linarika, kostumografija, skratka celostno znajo pričarati čas, ki ga predstavljajo. Nad najdišči, ki bi bila primerno razstavljena, naj bi stale stavbe, dediščina pa bi ostala na mestu najdenja (mitreji, ptujska knjižnica).
Klasičnim arheološkim izkopavanjem se čas počasi izteka. Preveč najdenega materiala je že skritega v depojih, zato je potrebno predvidena najdišča zaščititi tako, da se na njih ne dovoli nobenih gradbenih posegov. Potrebni bodo tudi dodatni, drugačni strokovnjaki, kot so geofiziki, aerofotografi, saj gre za površinske preglede področij s kulturno dediščino. Posamezna področja bodo namenjena neposelitvi. Tudi pri trasiranju slovenske avtoceste je bilo to upoštevano. Na izkopavanjih pri gradnji avtoceste naletijo na slučajna najdišča.
Ali to pomeni, da na ptujski Panorami nikoli ne bomo gradili? "Ne, ne bomo, ptujska Panorama je spomenik nacionalnega pomena, zgolj park je lahko, če sadjarstva več ne bo," je odgovoril novi vodja Srečko Stajnabaher.
Mariborska enota Zavoda za varovanje kulturne dediščine je ena večjih v Sloveniji, saj pokriva območje od Koroške do Prek-murja. Doslej so izdelali evidence kulturnih spomenikov s 3400 posnetki za 43 od 72 občin, ki jih pokrivajo.
Franc Lačen
IZBOR ZA FESTIVAL ROCK OTOCEC 2002
Mladi glasbeniki, prijavite se!
Rock Otocec 2002 bo letos potekal od 5. do 7. julija na letališču pri Novem mestu. Organizator Festival Novo mesto še ni izbral glavnih izvajalcev, je pa razpisan natečaj dr. Marten-sa za neuveljavljene glasbene skupine, ki še niso nastopile na tem največjem slovenskem festivalu. Do 31. januarja se glasbeniki lahko prijavite na natečaj, ki ga letos organizira tudi Klub ptujskih študentov. Prijavi morate priložiti vsaj dve pesmi, kratko predstavitev in fotografijo skupine.
Komisija bo na podlagi prispelih materialov izbrala nekaj izvajalcev, ki se bodo v živo predstavili v Kolnkišti. Zmagovalna skupina bo potem nastopila na Rock Otočcu 2002. Najboljši med njimi bo prejemnik nagrade dr. Martens, vsi pa imajo zagotovljeno tridnevno druženje v prostoru za odrom.
Prijave do navedenega roka s priporočeno pošto pošljite na naslov: Mihael Toš, Mitja Učakar - izbor za Rock Otočec 2002, Klub ptujskih študentov, Vodnikova 2, 2250 Ptuj.
PTUJ / ZBIRKA TAPISERIJ NA POTI V NARODNO GALERIJO
Muzeji se predstavljajo
Pokrajinski muzej Ptuj se je z veseljem odzval vabilu Narodne galerije iz Ljubljane k sodelovanju pri projektu Muzeji se predstavljajo. Kulturnozgodovinski oddelek ptujskega muzeja bo v osrednji slovenski ustanovi predstavil zapu{~ino rodbine Leslie s poudarkom na dveh serijah bruseljskih tapiserij in restavratorski atelje za tekstil, ki že dobri dve desetletji deluje v ptujskem muzeju in skrbi za krhko in ogroženo tekstilno dediščino.
Škotski plemiči grofje Leslie-ji so imeli ptujski grad v lasti od srede 17. do za~etka 19. stoletja. V tem ~asu so ga iz renesan~-ne utrdbe prezidali v baročno podeželsko bivališče. V njem so uredili slavnostno dvorano in reprezentančne prostore za goste ter ga bogato opremili. Ptujske grajske stavbe so še sedaj na ogled v podobi, kakršno so jim nadeli grofje Leslieji, prav nasprotno pa velja za grajsko opremo. Pohištvo, slike in druge umetnine so kasnejši lastniki odpeljali na druge gradove ali pa so se porazgubili. Le nekaj kosov se je ohranilo na ptujskem gradu, med njimi tudi deset izredno dragocenih bruselj-
Pokrajina z dekletom ob ribniku, bruseljska tapiserija, detajl. Foto: Boris Farič
skih tapiserij, povezanih v dve seriji. Starejša serija je bila stkana na začetku 17. stoletja in prikazuje prizore iz življenja grškega junaka Odiseja, ki je veljal za iznajdljivega, bistrega, zvijačnega in drznega in je bil tako zgled mnogim plemičem, mlajša serija pa prikazuje vodne krajine z majhnimi figurami.
Tapiserije so bile vse do 18. stoletja nepogrešljive pri opremljanju gradov, pa tudi cerkva in premožnejših mestnih palač.
Vendar se je zaradi občutljivosti tkanin, neprimernega ravnanja v kasnejših obdobjih, ko so tapiserije izgubile svojo vrednost, in razprodaj grajske opreme to bogastvo skoraj v celoti porazgubilo. Prav ptujska zbirka baročnih tapiserij je najobsežnejša na Slovenskem in velja za izjemen del nacionalne umetnostne dediščine.
Ob razstavi bo izšel spremni katalog s prispevki umetnostnih zgodovinarjev, zgodovinar-
jev in konservatorke, ki bo pomemben prispevek k poznavanju ptujske zbirke tapiserij, pa tudi rodbine Leslie in opremljanja baročnih plemiških bivališč.
Otvoritev razstave bo 22. januarja ob 19. uri v Narodni galeriji v Ljubljani. S parkirišča pod grajskim gričem bo tri ure pred otvoritvijo v Ljubljano odpeljal avtobus. Vabljeni!
Polona Vidmar
KIDRIČEVO / VESELI DECEMBER
Ustvarjalne delavnice za otroke
December je mesec, ki prinaša s seboj številne prireditve, ki dajejo čar božičnim in novoletnim praznikom. Zato so članice DPD Svoboda Kidričevo - sekcija otroških delavnic organizirale tri dvodnevne delavnice za otroke.
Vsak otrok si je svoj izdelek odnesel domov. Ker pa je bil njihov interes res velik, so jih nekateri izdelali ve~, in ti so se-
daj razstavljeni v prostorih knjižnice DPD Svoboda v Kidric-evem.
Jožica Raca
Prve delavnice 4. in 5. decembra so se pričele ob pravljični uri in izdelavi venčkov iz vr-bovega šibja pod mentorstvom vzgojiteljic Jožice Raca in Anite Kopušar. Na drugem sklopu delavnic 11. in 12. decembra so ob mentorstvu učiteljic Rebeke
Gulin in Jasne Brec iz nogavic izdelovali lutke snežake ter obeske iz slanega testa. Na pred-božičnih delavnicah 18. in 19. decembra pa so otroci ob pomoči učiteljic Biserke Koro{ec in Alenke Brumen izdelovali laterne iz steklenih kozarcev.

SHE
Postanite novi naročnik Tednika
v>^e štajerske kronike in izkoristite
priložnost:
NAROČILNICA:
v Naročam časopis Tednik, pri čemer ga bom prvi mesec ' \prejemaJ(a}_brezglačno. Celoletna naročnina znaša IWtûiïâàrjev, žaS^jinp 22.310tolarjev. Naročnino bom poravnal(a) v trimiličnih obrokih.
O z
>u
dû U
LU «/)
NOV NAROČNIK:
Inné in priimek: Naslov: Pošta: DŠ:_
„Tel.:.
Datum naročila in podpis:_ C
Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6,2250 PTUJ. Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma je prekinil naročniško razmerje pred več l«}t 90 dnevi.
Zahvala Bolnišnice Ptuj
Za izgradnjo in opremo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali: namesto cvetja ob smrti gospe Vere Jančič:
Tilika in Janko Polanic, Dornavska 13, Ptuj 5.000,00 SIT Anica Puk{ič, Nova vas 61, Ptuj	5.000,00 SIT
Stanko, Marica [imenko, Dornavska c.10/a, Ptuj 5.000,00 SIT Martina in Robi Vidovič, Slovenski trg 6, Ptuj 10.000,00 SIT Ana Smole, Ljubljana	10.000,00 SIT
[olski center Ptuj, Volkmerjeva 19, Ptuj	15.000,00 SIT
Angela in Franc Emer{ič, Rimska pl. 23, Ptuj 20.000,00 SIT za izgradnjo in opremo dializnega centra so darovali: Belin - IPP d.o.o., Roga{ka Slatina	137.918,07 SIT
S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost.
Delavci splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispe-vana finančna sredstva iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na število ŽR bolnišnice 52400-763-50711.
... PA BREZ ZAMERE
Prisluhnimo tišini
JE TEVE RES AVDIO-VIZUALEN MEDIJ?
Modernega življenja si brez sodobnih medij^ev ni mogoče več predstavljati. Seveda se lahko vpra{amo, kaj ta izraz sploh vsebuje, se pravi, katere medije lahko uvr{~amo, pri-{tevamo k temu izrazu, ampak verjetno se boste strinjali, da teza na splo{no drži. Kamorkoli se obrnete, ni {ans, da ne bi v va{i bližini ter v va{em življenju obstajal vsaj eden izmed njih.
Samo poglejte. Zjutraj se zbudite, malo pomanete oči, in če vas ni že zbudil (ja, kot alarm) potem je veliko možnosti, da ga boste vklopili sami — radio, seveda. Ce pa slučajno ne spadate med tiste, ki zjutraj ne morejo brez poročil na radiu in jutranjega kofetka, potem boste radio gotovo poslu{ali na poti v službo, medtem ko preklinjate vse to plehovje na cesti, zaradi katerega boste zamudili. Pa {e svojega jeklenega konjička ne boste imeli kam parkirati, saj bo že vse parkiri{če zasedeno. Dobro, porečete, da se v službo vozite z busom in ne z avtom. V redu, ampak kaj pa poslu-{ate na busu? Ja, točno, radio. Pa četudi greste v službo pe{, boste radio poslu{ali pač v službi. Ali pa v trgovini. Ali pa na malici v kak{nem lokalu. Seveda to vse skupaj poteka predvsem, če se lahko tako izrazimo, na ravni nezavednega, kar pravzaprav ne pomeni čisto nič drugega kot to, da se tega večinoma časa ne zavedamo.
Tako je torej z radiem. S televizijo pa je zgodba malce drugačna. Ce je radio medij, za katerega je značilen predvsem zvok, ki ga torej po-slu{amo, pa je pri televiziji stvar {e dopolnjena, saj je televizija medij, ki zvok podkrepi {e s sliko. Kar seveda samo {e potencira sporočilnost celotne zadeve. Verjetno se boste strinjali, da novica na radiu, pa naj je {e tako {okantna, ne {okira toliko kot ista novica na teveju, kjer je podkrepljena {e s sliko. Ljudje smo pač avdio-vizualna bitja in kot takim nam najbolj ustrezajo tudi ta-k{ni mediji. Kar pa niti pod razno ni v vseh primerih bolj{e.
Poglejte, na primer, prenos smučanja. Recimo, da je smučanje {port, ki ga z veseljem pogledate. Konec koncev naj bi to vendarle {e do nedavna bil slovenski nacionalni {port {tevilka ena. Baje, da naj bi {el zelo dobro skupaj z na{im nacionalnim karakterjem. Saj veste, individualnost, nenehna nervoza, ali te bo človek za teboj prehitel, te pustil zadaj, v primeru, če nisi ravno med prvo trideseterico, pa mukotrpno zajedanje samega sebe, pome{ano s kančkom smiljenja samemu sebi ter gneva na tiste, ki so pred teboj. In pa seveda nenehna skrb, ali bo{ izpolnil vse norme, ki so ti jih postavili. Zdaj se te zadeve sicer malo spreminjajo, tako da za smučarski narod vse bolj začenjajo veljati ter tudi sami nase gledati tako na{i južni sosedi, ki jim sicer {e ni najbolj jasno, da smučarske tekme niso ravno fuzbalski dogodki, ampak vseeno, počasi se pa že navajajo, da Janica in Ivica nista fuzbalerja ter da smuči{če ni {tadion Dinama.
Dobro, ampak vsemu rečenemu in (na{im) fuzbalerjem navkljub, recimo, da smučanje radi pogledate. Lepo se namestite v svoj najljub{i naslonjač, na mizico lepo namestite kak{en prigrizek in čajček ter ste se pripravljeni predati užitkom ob gledanju matadorjev na strminah. Ha, ampak vaš užitek ne traja prav dolgo, saj je, kot smo rekli, teve avdio-vizualen medij, kar seveda pomeni, da naj bi zraven slike, v vašem primeru torej smu~anja, poslušali še komentar. Ki naj bi ga seveda prispeval nekdo, ki je za to usposobljen ter primerno podkovan tudi v smu~-arski tematiki. Kar pa je še najpomembnejše, ~e sploh ho~ete poslušati komentar, mora ta biti tudi de facto izre~en. Mora se ga slišati, ne?
In tukaj nastopijo problemi. [e posebej v primeru, če gledate žensko smučanje. In v čem je torej problem? Hja, v tem, da komentarja praktično sploh ni. Nič. Nula. Tema. Seveda s tem ne trdimo, da nacionalka namerno ali nenamerno pozablja v komentatorsko kabino poslati kakšnega komentatorja, ampak predvsem trdimo, da ta komentator ne dela tega, za kar je plačan. To pa je komentiranje. Ce slučajno ne veste, kdo je ta retorični biser, ki žensko smučanje komentira, potem pred in med prenosom poglejte, pa boste videli. Vse skupaj pa izgleda nekako takole (skoraj citiram): "Na startu je [pela Pretnar" (kar seveda vsak tepec vidi, saj je napisano na ekranu) ... — potem tišina - ... še malo tišine ... "pri vmesnem času zaostaja dvajset stotnik" (kar seveda spet lepo piše na ekranu, da lahko to vidi vesoljni s-vet) ... spet malo tišine ... še malo tišine ... pa še malo tišine ... "in v cilju zaostaja pol sekunde in je tretja" (da, uganili ste, tudi to lahko povsem dobro vidite tudi sami) ... "in na startu je že naslednja tekmovalka, ta pa je ..." (uh, tudi to lahko opazite že z Lune) ... — in to je to. To naj bi bil stroko-v-ni komentar. Za take in podobne bedarije plačujete teve naročnino. Za minute tišine. Pri takih prenosih se je res potrebno vprašati, ali televizija ni nemara samo vizualni medij, saj je slika vse, kar lahko zaznate iz kište.
Zvenelo bo sicer sila nepatriot-sko, ampak poglejte kdaj prenose ženskega smučanja na angleškem športnem kanalu. Presenečeni boste, koliko barvitosti, čustev in same intenzivnosti je čutiti. Tudi če ne razumete angleško, čutili boste tisti "filing", ki ga pričara sposoben komentator. In to ob identični sliki, kot je na nacionalki. Res zanimivo.
Seveda gostobesednežu na nacio-nalki nikakor ne očitamo strokovne podkovanosti, vendar bi bilo nadvse zaželeno, če bi se tu in tam odločil svoje bogato znanje deliti tudi s tistimi, ki ga za to plačujemo in potemtakem upravičeno pričakujemo komentar, ne pa nekega rezo-nirajočega in pasivnega čemenja v komentatorski kabini.
Gregor Alič

Družba za časopisno In radijsko dqavnost RADIO-TEDNIK, d.o.o,, RADIO-TEDNIK p.p. 95, Raičeva 6,2S50 Ptii tel,: 02/749-34-10,


MAJSPERK / NA PRVI LETOŠNJI SEJI
Sprejeli proračun za leto2002
Na prvi letošnji (sicer pa 23. redni) seji so v torek, 8. januarja, svetniki ob~ine Maj{perk v edini to~ki dnevnega reda po hitrem postopku sprejeli odlok o ob~inskem prora~unu za leto 2002, v katerem je predvideno dobrih 666 milijonov prihodkov in prav toliko odhodkov. Pri sofinanciranju posameznih projektov pri~akujejo tudi do 60 odstotkov nepovratnih državnih sredstev, v naslednjih letih pa naj bi dosegli na nivoju ob~ine hitrejšo realno rast investicij kot na nivoju države.
Kot smo poročali, svetniki občine Majšperk na zadnji lanski seji konec decembra niso potrdili predloga ob~inskega proračuna, zato je župan Franc Bezjak izdal sklep o začasnem financiranju. Morda je bila tudi zaradi tega prva letošnja seja sveta ena najkrajših doslej, saj so jo končali v dobri polovici ure. Večji del uvodnega dela so posvetili aktualnim vprašanjem in pobudam svetnikov, ob obravnavi proračuna za leto 2002 pa so raz-pravljalci menili, da je njegov predlog tokrat dobro pripravljen in tudi dovolj pregleden.
Zupan Franc Bezjak je ponovno poudaril, da je osnovna usmeritev letošnjega proračuna čim več investirati in ne se zadolževati. Sicer pa naj bi od predvidenih 666.471.000 tolarjev zbrali okoli 160 milijonov od dav~nih prihodkov, okoli 50 milijonov od nedavni~nih prihodkov, dobrih 331 milijonov pri~akujejo iz transfernih dohodkov drugih javnofinan~nih institucij, poleg tega so iz leta 2001 prenesli neporabljenih 120 milijonov, medtem ko naj bi iz državnih razpisov pridobili še okoli 85 milijonov.
Med odhodki, ki naj bi bili nominalno za okoli 18 odstotkov višji od lanskih, naj bi namenili za investicije 408 milijonov, od tega dobrih 155 milijonov za za-~etek gradnje šole v Majšperku, na kar ~akajo že ve~ let; 164 milijonov pa naj bi namenili za komunalno dejavnost, od tega 115 milijonov za gradnjo vodovoda po Halozah, 32 milijonov za kanalizacijo in 24 milijonov za cestno dejavnost.
Pri sestavi prora~una so po županovih trditvah prisluhnili razvojnim programom in težnjam ob~ine, zato je prora~un uravnotežen. Sicer pa je na~rt razvojnih programov za obdobje 2002-2005 podrobneje predstavljen v posebni prilogi ob~in-skega prora~una po posameznih podro~jih razvojnih iniciativ. V njem so zapisani cilji ter makro-in mikroekonomski kazalci.
V ob~ini Majšperk se o~itno dobro zavedajo, da so del demografsko ogroženega in manj razvitega obmo~ja Haloz, zaradi ~esar razvojno zaostajajo na vseh podro~jih. Zavedajo se tudi, da so za odpravo razvojnega zaostanka potrebna velika vlaganja predv-
sem na podro~ju gospodarske infrastrukture. Tem vlaganjem pa bo ob~ina kos le ob izdatnem sofinanciranju države, ob~anov in drugih virov, svoj delež investicijskih sredstev pa v ob~ini zagotavljajo iz lastnih prihodkov, iz zagotovljenih sredstev primerne porabe in tudi s prispevki ob~a-nov. Pri sofinanciranju posameznih projektov pri~akujejo tudi do 60 odstotkov nepovratnih sredstev iz posameznih državnih ministrstev. Tako predvidevajo zaradi o~itne razvojne zaostalosti v naslednjih letih hitrejšo realno rast investicij na nivoju ob~ine, kot je na nivoju države. In prep-ri~ani so, da jim bo uspelo.
M. Ozmec
PTUJ / PRIPRAVE NA KURENTOVANJE V POLNEM TEKU
Letos na ulicah in v karnevalski dvorani
42. ptujsko kurentovanja pripravlja Lokalna turistična organizacija, ki je nova ptujska turisti~na organizacija. Kot je povedal vršilec dolžnosti direktorja Tadej Bojnec, so se pri pripravi programa potrudili in upajo, da bo letošnje ptujsko pustno dogajanje uspešno v vsebinskem in finančnem pogledu.
Pustovanje so si zamislili kot dogajanje, v katerem bo zaživelo celo mesto in skozi katerega bo oživela zgodovina mesta. Od 3. do 12. februarja naj bi pustno živelo celo mesto, od ulic do lokalov, kjer naj bi gostom stregli maskirani natakarji, pustna ob-la~ila priporo~ajo tudi trgovcem.
PTUJ / KLUB OBZORJE POMAGA PRI ISKANJU POKLICA
"Kam in kako" do izobrazbe
V središču za samostojno učenje na Potrčevi 34, kjer deluje tudi Klub Obzorje, je uporabnikom od nedavnega na voljo zanimiv računalniški program Kam in kako, ki je v pomoč uporabnikom, ko se odločajo o izbiri poklica.
Že ime pove, da skuša odgo
varjati na dve pomembni vprašanji, ki si ju v življenju ve~krat zastavimo: kam naj grem in kako lahko tja pridem, in sicer s po-dro~ja poklicnega odlo~anja, ki danes ne zadeva ve~ le mladih, ki si to vprašanje postavljajo prvi~, ampak vse pogosteje tudi tiste,
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Kuian in Drnovšek - kam
Predsednik LDS in slovenski premier dr. Janez Drnovšek je ob novem letu izjavil, da bo to leto "odločilno". Čeprav je očitno mislil predvsem na splet nalog in izzivov, ki Slovenijo čakajo pri vključevanju v Evropsko unijo in pri odzivanju na novo nastale gospodarske in politične razmere po svetu, je predvsem tudi res, da bo leto 2002 odločilno in "prelomno" za njegovo prihodnost in za nadaljnjo politično usodo Milana Kučana. Dve politični (v marsičem tudi rivalski) osebnosti, ki sta odločilno zaznamovali prvo desetletje slovenske samostojnosti in ki nesporno sodita med najuglednejše in najvplivnejše slovenske politike, se bosta znašli tudi pred nekaterimi pomembnimi osebnimi preizkušnjami in odločitvami.
Kučan, ki mu konec leta poteče drugi predsedniški mandat (tretjič pa na to mesto po ustavi ne more kandidirati), se bo moral po dosedanjem skrivnostnem "razmišljanju" končno vendarle opredeliti, kje in kako bo nadaljeval svojo politično kariero, saj vztrajno izjavlja, da še ne misli na "politično upokojitev". Prav tako dr. Drnovšek ne bo mogel kar naprej "taktizirati" in tehtati, kaj bi rad bil (v politiki), predvsem se bo moral jasno odločiti, ali bo kandidiral za predsednika države ali ne.
Seveda ne kaže niti najmanj dvomiti, da bosta tako Kučan kot Drnovšek to sklepno dejanje svojega novega političnega oziroma vodstvenega razvrščanja opravila z vsem možnim znanjem in izkušnjami, z vso modrostjo in zvijačnostjo, saj vse to - dokazano -premoreta oba. Upamo le, da tudi v novem medsebojnem "merjenju moči" ne bosta prestopila meja
dobrega okusa in pravil (še sprejemljivega) obnašanja, saj jima je to kljub vsemu v preteklosti, ko je šlo za še izzivalnejše "konkurenčno tekmovanje", vendarle uspevalo. Seveda pa je vprašanje, ali se dovolj (in v vseh razsežnostih) zavedata, da bodo od njunega ravnanja v letošnjem letu v marsičem odvisni položaj in gibanja na levem in sredinskem delu slovenske politične scene. Za to politično opcijo bi bilo vsekakor kratkoročno in dolgoročno škodljivo in nevarno, če bi Kučan in Drnovšek v svoji "vnemi" po nadaljnjem služenju politiki vlekla poteze, ki bi povzročale večje napetosti ali polarizacije v posameznih levih oziroma sredinskih strankah, nove delitve in novo (pre)strukturiranje članstva ali pa ustanavljanje novih strank oziroma novih funkcij. Sicer pa podobne izkušnje (in napake) iz nedavne preteklosti v tako imenovani "pomladni" politični opciji preprečljivo dokazujejo, kakšna politična škoda lahko tako nastane. Seveda ni nobenega dvoma, da bi imela od ponavljanja takšnih napak na levici neposredne koristi predvsem desnica.
DRNOVŠKOVA PREMOČ
Najnovejša dogajanja v LDS prepričljivo potrjujejo absolutno premoč predsednika dr. Janeza Drnovška. Na strankin kongres, ki bo konec meseca, odhaja kot edini kandidat (s popolno stoodstotno podporo strankinega sveta). To je zagotovo veliko Drnovškovo zmagoslavje, zato še vedno ne čuti nobene potrebe, da bi "določneje govoril o morebitni kandidaturi na predsedniških volitvah".
Tako je na direktno vprašanje Slovenskih novic v zvezi s tem odgovoril: "Nič novega. Nič več še ne morem povedati. Pravzaprav je bilo v zadnjem času več razlogov za drugačen razmislek. Pri meni vsekakor ne gre za taktiziranje. Po eni strani je bilo moje razmišljanje o različnih možnostih nekoč (razmišljanje o odložitvi predsedniške funkcije v stranki in premierske ter o kandidiranju za predsednika države - op.p.) povezano z zdravstvenimi preiskavami, z ocenami, ki so mi jih dali zdravniki. Pri sebi sem razčistil, da se bom še naprej trudil odgovorno delati vse do takrat, dokler se bom počutil dovolj dobro in za to sposobnega. Kako se bom odločil, ko bo nastopil čas za predsedniške volitve, bo odvisno od marsičesa, od tega, koliko dela bo do tedaj opravljenega - trenutno imamo pred sabo še kar nekaj izzivov ..." Ob tem pa dr. Janez Drnovšek vendarle ne more brez opozorila, da je v zadnjem času doživel številne kritike, intenzivne medijske napade. "Ne bom rekel, da gre za kampanjo, vendar so se, to drži, napadi res zgostili predvsem po tistem, ko so nekateri uvideli, da me le še ne bo takoj pobralo in da se še ne nameravam umakniti iz politike. Kot da so nekateri že komaj čakali, da se z mojim odhodom pojavi praznina, ki bi jo lahko potem oni sami zasedli. Ta občutek se mi nesporno poraja. Očitno je v igri veliko interesov, zasebnih, pa podjetniških in, seveda, političnih."
KUČANOVE OCENE
V različnih prazničnih intervjujih se predsednik Kučan in premier Drnovšek nista mogla (ali hotela?)
ki iš~ejo nove poti in nove rešitve. Namen ra~unalniškega programa je spodbuditi uporabnike, da si zastavijo nekatera vprašanja o poklicih, jih opogumiti, da podrobneje raziš~ejo poklice, ki so zanje primerni in ki jih zanimajo. S pomo~jo programa lahko dobijo nove zamisli o primernih poklicih in si razširijo znanje o že znanih in novih poklicih.
Program je pregleden in usmerjen k uporabniku, izobraževalen in refleksiven. Zajema dve podro~ji: bazo poklicev, kjer je opisanih 323 poklicev, in izbiranje poklicev, kjer uporabnik odgovarja na zastavljena vprašanja. S tem opredeli svoj odnos do zna-~ilnosti posameznih del in v skladu z odgovori program ponudi primerne poklice za uporabnika. Vsak poklic je na kratko opisan, izpišejo se njegove zna~ilnosti, predvidena izobrazba, potrebna znanja in spretnosti za uspešno opravljanje poklica, razmere, v katerih se delo opravlja, sorodni poklici, možnosti zaposlovanja in naslovi, kjer lahko uporabnik dobi še dodatne informacije.
V središču za samostojno učenje se lahko oglasite ob delavnikih med 8. in 17. uro (v torek in ~etr-tek do 19. ure) in preverite, kateri poklic bi bil za vas najboljša izbira. Uporaba je brezplačna.
Letos bodo kurenti, ker se pustne prireditve na Ptuju pri~-nejo že dan po sve~nici, lahko bolj malo vabili, nekatere tradicionalne obhode pa bodo kljub temu izvedli, kot na primer obisk parlamenta.
Organizatorji ptujskih pustnih prireditev pri~akujejo, da bo ~as-tni pokrovitelj letošnjega kuren-tovanja predsednik državnega zbora Borut Pahor. V glavnem bodo na obisk pustnega Ptuja vabili veliki jumbo plakati - okrog 170 jih bodo namestili.
Otvoritveni ceremonial 42. ku-rentovanja bo v nedeljo, 3. februarja, ko se bodo na Ptuju sre~ale tradicionalne slovenske maske in pustni liki, simboli~-no pa bo mestno oblast prevzel novi princ karnevala. Nastope v karnevalski dvorani, ki jo bodo postavili na lansko lokacijo (na prostoru med železniškim in cestnim mostom) bo za~ela skupina Ptujskih 5, ki se ji bodo do 12. februarja pridružili Davor Ra-
Tadej Bojnec, vršilec dolžnosti direktorja LTO Ptuj: »Potrudili smo se, upamo, da bomo uspeli.« Foto: Črtomir Goznik
dolfi, Maja Šuput & Enjoy, Natalija Verboten, Gamsi, Predin, Kreslin, Lovšin, Nude, Tabu, Štajerskih 7, Vagabundi in Parni valjak. Na Mestnem trgu pa bodo vsak ve~er od 3. do 12. februarja med 18. in 19. uro pouli~-ni nastopi etnografskih skupin, kurentov, klovnese Eve Škofi~, gledališ~a Ane Monro, artistov, na torkovem pokopu pusta pa bo sodeloval Jernej Kuntner.
MG
PTUJ / NOVE ZAPOSLITVENE MO@NOSTI ZA TE@JE ZAPOSLJIVE
Priložnost za kovinarke
V podjetju Animacija plus - zavodu za izobraževanje na Ptuju - so pripravili projekt pod naslovom Povečanje za-posljivosti žensk in drugih težje zaposljivih brezposelnih oseb v upravni enoti Ptuj. Z njim želijo reševati strukturno brezposelnost na Ptujskem.
Veliko žensk in drugih težje za-posljivih brezposelnih oseb ima majhne možnosti, da se zaposlijo v svojih poklicih, na drugi strani pa ostajajo delovna mesta s poklici kovinarstva nezasedena. "Vklju~itev v projekt je zanimiva priložnost predvsem za brezposelne ženske, ki ne najdejo ustrezne zaposlitve in bi bile pripravljene delati v kovinskop-redelovalni industriji. Opazen je trend, da želijo delodajalci na nekaterih delovnih mestih v tej dejavnosti zaposlovati ženske. To so predvsem delovna mesta, kjer so pomembne ro~ne spretnosti, na-
tan~nost, hitrost, vztrajnost in ne toliko fizi~na mo~," poudarja direktorica Animacije Franja Čeh.
Projekt bodo uresni~evali v sodelovanju z delodajalci s po-dro~ja kovinarstva, Zavodom za zaposlovanje, ZRS Bistra, ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, Šolskim centrom Ptuj, Gospodarsko in Obrtno zbornico Slovenije. Usposabljanje v okviru projekta bo trajalo pol leta, prilagojeno pa bo predznanju in izkušnjam ter konkretnemu delovnemu mestu.
MG
izogniti medsebojnemu ocenjevanju. Predsednik države Milan Kučan je v ponovoletnem intervjuju za Večer z "globalno" oceno vlade na nek način ocenil tudi njenega predsednika dr. Janeza Drnovška: "Že večkrat sem dejal, da je sedanja oblast v mojih očeh dostikrat vzvišena do ljudi. Mogoče je reči, kar sem že slišal kot odgovor na to svoje stališče, da so ošabni in vzvišeni uradniki. Ampak uradniki se vedejo tako, kot mislijo, da to ustreza 'oblasti', dokler niso 'ukor-jeni'. Se pravi, da verjamejo, da so verna podoba svojih 'gospodarjev', če smem tako reči ... "
Slovenske novice so predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku namignile, da naj bi njegov jeseni napovedan umik z zdajšnjih položajev in kandidiranje za predsednika države nekatere razveselil zato, "ker naj bi s tem, ko bi se umaknil, zdajšnjemu predsedniku
države olajšal vstop v parlamentarno areno". Slovenske novice so še dodale, "da so nekateri v vrhu LDS zelo navezani na Milana Kučana in da tudi on o nekaterih iz LDS govori samo v superlativih". Slovenske novice je zanimalo, ali se v tem, po mnenju Drnovška, skriva kaj resnice ali gre predvsem za špekulacije. Dr. Drnovšek je odgovoril: "Poglejte, dvomim, da bi zdajšnji predsednik države stopil na odprto strankarsko prizorišče, kot, recimo, predsednik vlade ali kot predsednik politične stranke. On nikoli ni bil navajen tako funkcionirati. Deloval je bolj iz ozadja, ne pa na odprtem političnem odru."
Milan Kučan misli, da bo izid novih predsedniških volitev v Sloveniji "manj negotov, če bo na njih kot predsedniški kandidat sodeloval tudi dr. Drnovšek". Tako odgovarja na mnenja tistih, da utegne
biti tokratno slovensko izbiranje predsednika bolj negotovo kot ob prejšnjih volitvah, ko je bil rezultat pravzaprav jasen že vnaprej. "Mislim, da doslej noben spopad za predsednika slovenske države ni bil enostaven. Moja volilna tekma z dr. Pučnikom je imela res zelo močan politični naboj, ki je kasneje nekoliko otopel, in najbrž tako močnega v prihodnje tudi ne bo več. To bo postala normalna volilna tekma na podlagi konceptov in programov ljudi, tudi na podlagi njihove osebne verodostojnosti ... Mislim, da bodo ljudje zelo prisluhnili temu, kar bodo kandidati pripovedovali, kakšni so njihovi pogledi na demokracijo, na nacionalne interese, tudi na to funkcijo. Dvomim, da se bodo odločali za kandidate, ki sebe enačijo z državo, ki mislijo, da ta država potrebuje vladarja ..."
Jak Koprive
LENART / OBMOČNI PLESNI SEMINAR
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Lenart organizira v soboto, 19. januarja, ob 9. uri v Domu kulture območni plesni seminar, namenjen vodjem in članom plesnih skupin; vodila ga bo Jasna Šosterič.
LENART /
PONOVOLETNI SEMINAR Z NOSILCI GOSPODARSTVA
V	torek, 22. januarja, v domu kulture v Lenartu organizira župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin ponovoletni sprejem in seminar z nosilci gospodarstva Slovenskih goric iz vseh štirih občin na območju upravne enote Lenart. Dr. Miroslav Rebernik bo predaval o birokratskih ovirah za razvoj gospodarstva v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami. Po seminarju bo srečanje v avli občine Lenart.
LENART / OGLED IN PREDSTAVITEV KNJIŽNICE
Matična knjižnica Lenart v letošnjem letu praznuje 40-letnico delovanja. Ob jubileju so od 10. do 17. januarja organizirali oglede in predstavitve knjižnice učencem osnovnih šol in vrtcev. Najmlajši so uživali tudi v pravljičnih urah z Darinko Čobec.
CERKVENJAK /
OBMOČNO SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Lenart v sodelovanju s kulturnim društvom Jože Lacko iz Cerkve-njaka organizira jutri (18. januarja) ob 18. uri v kulturnem domu v Cerkvenjaku območno srečanje ljudskih pevcev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana. Vsaka skupina ljudskih pevcev bo zapela tri pesmi. Srečanje bo strokovno spremljal Dragu Kunej, sodelavec Glasbeno-narodopisne-ga inštituta SAZU iz Ljubljane.
Z.Š.
SREDIŠČE / ŠE O
USTANOVITVI OBČINE
V	ponedeljek je v Središču ob Dravi potekal 3. seja razširjenega iniciativnega odbora za ustanovitev občine Središče ob Dravi. Petdeset krajanov je izrazilo svoje nezadovoljstvo z delovanjem občine Ormož in s tem, da imajo pri odločanju o stvareh, ki jih neposredno zadevajo, premalo besede. Zbrali so se predvsem tisti, ki delajo na različnih področjih v krajevni skupnosti. Poudarili so tudi, da je v njihovi krajevni skupnosti veliko nerešenih stvari, kot so težave glede kanalizacije, cest, pločnikov, ki jih nihče ne rešuje. Sprejeli so sklep o izdaji posebnega krajevnega glasila, v katerem bodo predstavljali občine, ki so se osamosvojile in delujejo uspešno. Posebna publikacija bo izhajala vsakih štirinajst dni. Poskušali bodo tudi čimbolj obveščati ljudi o poteku ustanavljanja lastne občine.
ORMOŽ / GRAJSKA VRATA ODPRTA
Vrata ormoškega gradu so bila dolgo časa zaprta, čeprav grad v notranjosti skriva veliko lepega. Odslej bo to drugače, saj se bo po gradu moč sprehoditi s strokovnim vodstvom. To bo moč storiti med 12.00 in 15.00 uro, lahko pa ga boste obiskali tudi ob sobotah med 10.00 in 14.00 uro ter po naročilu tudi v nedeljo. Po gradu vas bo popeljala strokovna delavka.
mh
LENART / PROBLEMATIKA ŠOLSKEGA PROSTORA
Vse šole potrebne dograditve
Na območju občine Lenart delujejo štiri osnovne šole: Lenart, Sveta Trojica, Sveti Jurij in Voličina. Vse šolske stavbe so potrebne adaptacij in dozidav, da bi pridobili potrebne prostore za pričetek izvajanja devetletke. Ne glede na to pa bodo to jesen začeli devetletko v šolah v Lenartu in Voličini.
Lenarška osnovna šola deluje na treh lokacijah: na Trgu osvoboditve, kjer je del prostorov za {olo s prilagojenim programom in nižja stopnja osnovne šole (prvi in drugi razred). Del prostorov je ob najbolj prometni cesti proti Ptuju (šola s prilagojenim programom, istočasno je v tej stavbi popoldan tudi srednja glasbena šola); to stavbo je treba opustiti zaradi dotraja-
be, saj je narejeno tako, da je možno pridobiti dodatne učilnice, prostore za zbornico in spremljevalne prostore. [olska stavba je potrebna tudi nekaterih preureditev. Ob {oli bo potrebno zgraditi prizidek, v katerem bodo dodatni prostori za {olo in tudi za vrtec. Normativi pa zahtevajo, da bo verjetno za vrtec potrebno postaviti {e en prizidek, nekoliko odmak-
Stavba OŠ Lenart ob najbolj prometni cesti proti Ptuju, v kateri je {ola s prilagojenim programom in popoldne srednja glasbena {ola
nosti in nevarnosti, da bi pri{lo do poru{itve. Tretja lokacija pa je osnovna {ola na Ptujski cesti - "zgornja osnovna {ola", kot ji pravijo doma~ini. Da bi lahko nadomestili prostore za {olo s prilagojenim programom in za glasbeno {olo, načrtujejo pri tej {olski stavbi prizidek.
V O[ Voli~ina planirajo preurediti podstre{je obstoječe stav-
njen od {ole, pa vendar v sklopu {olske stavbe.
Tudi za O[ Sv. Jurij na~rtujej-o gradnjo prizidka k obstoje~i stavbi, in sicer tako, da bi v eni etaži bili prostori za osnovno {olo, v drugi etaži pa za vrtec. Vrtec je v Jurovskem Dolu na posebni lokaciji in v stari stavbi, ki bi jo bilo potrebno opustiti.
Jože Dukaric, svetovalec za družbene dejavnosti na občini Lenart
V O[ Sveta Trojica imajo dva problema: pridobitev dodatnih prostorov za devetletko in povečanje telovadnice. Posodobitev prostorov za devetletko načrtujejo tako, da bi osrednji del sedanje zgradbe nadzidali in s tem pridobili potrebne dodatne prostore.
USKLAJEVANJA Z MINISTRSTVOM
Na vpra{anje, katera {olska stavba je najbolj potrebna adaptacije, Jože Dukaric, svetovalec za družbene dejavnosti na občini Lenart, pravi: "Kar se tiče prioritete, bi dejal, da so vse na{e {ole v enakem položaju. V občini Lenart se bomo verjetno držali prioritetnega vrstnega reda, ki ga je naredilo ministrstvo za {olstvo. Že v letu 1999 smo se prijavili na razpis ministrstva, ko je občina posredovala vse podatke o obstoječem stanju vseh na{ih zgradb, na tej osnovi pa je ministrstvo naredilo svojo prioriteto potreb glede na normative. Tej prioriteti bo sledila tudi občina Lenart glede pričetka adaptacij ali dozidav, saj smo pri investicijah vezani na 50 % sofinanciranje ministrstva za {olstvo."
Kako daleč so s projekti in o vrednostih investicije pa Jože Dukarič pravi: "Glede projektne dokumentacije moram reči,
SVETA ANA / PRIPRAVA NA DEVETLETNO ŠOLANJE
Texa've z ministrstvom
Osnovno šolo Sveta Ana obiskuje 238 otrok. V zdajšnji šolski stavbi so pričeli pouk leta 1974, v naslednjem šolskem letu pa bodo pričeli izvajati devetletko.
[olska stavba je zatekala, zato so lani med počitnicami {olo prekrili. Ob izvajanju del pa so se pojavila {e druga nujna dodatna gradbena dela. Tako so v lanskem letu v obnovo {olske stavbe vložili 33 milijonov tolarjev. Dodatne učilnice za potrebe devetletke in prostor za
knjižnico bodo pridobili z ureditvijo mansarde.
Letos bodo obnovo nadaljevali. O tem župan Bogomir Ruhi-telj pravi: "Težava je, ker nismo v programu ministrstva, saj v enoviti občini Lenart za {olo Sveta Ana niso bili pripravljeni projekti. Te sedaj imamo, vendar se lahko prijavimo komaj
leta 2004. Opažamo pa tudi upadanje {tevila rojstev, kar je posledica preseljevanja v mesta v preteklosti. Nisem pesimist, investicijo bomo nadaljevali in upam, da bo ministrstvo tudi prispevalo svoj delež."
Zmago Šalamun
da so bili prvotni idejni projekti oziroma idejne zasnove narejene že ob prijavi na razpis ministrstva. Sedaj na ministrstvu preči{čujejo na{e idejne projekte in jih glede na njihove normative usklajujejo z nami. Tako smo že lani jeseni pričeli usklajevanje idejnih projektov za O[ Voličina. Pri tej {oli smo v zaključni fazi usklajevanja, vendar bodo projekti glede na prioritetni vrstni red nekaj časa mirovali, saj bomo pričeli usklajevanje za prizidek O[ Lenart, ki je na najvi{jem mestu na prioritetni lestvici. Za O[ Lenart sedaj arhitekt pripravlja idejne projekte, ki bodo skoraj končani. V tem koledarskem letu {e planiramo usklajevanje idejnih projektov za O[ Sveta Trojica in
OŠ Sveti Jurij. Tako računamo, da bomo letos končali usklajevanje, to pa je tudi podlaga, da lahko začnemo izdelovati kompletno projektno dokumentacijo, ta pa pa je podlaga, da lahko začnemo izvajanje projekta."
Celotna vrednost investicij v vseh štirih šolah v občini Lenart je ocenjena na 577 milijonov tolarjev; polovico tega zneska pa naj bi prispevalo ministrstvo za šolstvo. Računajo, da bodo investicije v šolske stavbe zaključili v letih 2008 do 2010, odvisno od dinamike sofinanciranja ministrstva za šolstvo.
Glede števila učencev pa Jože Dukarič pravi: "Tudi v lenarški občini število rojstev nekoliko upada. Ne gre za nekakšen bistveni padec otrok, ponekod beležimo celo kakšno rojstvo več, ampak gledano skupaj pa tudi pri nas število učencev rahlo upada."
Zmago Šalamun
SVETA ANA / SPOMLADI NADALJEVANJE VODOVODNEGA DELA
Pomanjkanje vode
V občini Sveta Ana so v lanskem letu pričeli gradnjo vodovodnih sistemov, letos pa bodo delo nadaljevali, takoj ko bo vreme dopuščalo. Najprej bodo gradili vodovodne rezervoarje v dolini Ščavnice, spomladi pa položili 2 km cevovoda proti Dražen Vrhu in nadaljevali proti naselju Lokavec, kjer ima 60 gospodinjstev vodo iz krajevnega zajetja, vendar v tem tudi primanjkuje vode.
Gradnja vodohrana bo stala 20 milijonov tolarjev
Župan občine Sv. Ana Bogo-
mir Ruhitelj pravi: "Zdajšnje sušno obdobje nam dokazuje, da je v dolini Ščavnice nastala kriza za vodo. Domačini čistijo vodnjake in preverjajo, ali je v globini še kaj te 'zlate tekočine'. Naši gasilci redno vozijo vodo v vaško zajetje in tudi posameznikom v dolini Ščavnice. Tudi
Šolska stavba Sv. Ana se od lanskih počitnic pona{a z novo streho, v počitnicah pa bodo nadaljevali ureditev mansarde
CERKVENJAK / SEJA OBČINSKEGA SVETA
Ustanovili režijski obrat
V ponedeljek, 14. januarja, so se na 4. izredni seji sestali svetniki občinskega sveta občine Cerkvenjak. Sprejeli so spremembo odloka o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Notranjo organizacijo uprave so prilagodili tako, da bo v njenem okviru ustanovljen režijski obrat za izvajanje gospodarskih javnih služb.
Po novembrskem požaru, ko je družini Podgor{ek — Anž-elj pogorela stanovanjska hi{a, so {tevilni donatorji na transakcijski račun občine nakazali sredstva za pomoč po požaru, za katera donatorji želijo zagotovilo, da bodo namensko porabljene za gradnjo stanovanjske hi{e. Zato je župan predlagal ustanovitev komisije, ki bo nadzirala porabo donacijskih sredstev. Naloga komisije je tudi, da pomaga družini pri izbiri najugodnej{ega izvajalca za izvedbo del. V komisiji so: Janko Magu{a, Darko Fras, Ivan Simonič, Stanko Firbas, Viktor Zav{ek in Franc Zelenik.
Zmagoslav Šalamun
reka [čavnica žal vedno bolj postaja podobna potoku. Največje težave z vodo imamo v naselju Lokavec, kjer v njihovem zajetju ni dovolj vode. V to va{ko zajetje gasilci dnevno dostavijo po 10 kubikov vode. Ne vem, kako bo naprej, saj strokovnjaki napovedujejo {e večjo su{o."
V leto{njem letu računajo, da bodo do va{kega zajetja v Loka-vec pripeljali vodovodno omrežje, tako da bi z vodo oskrbovali va{ko zajetje in ne bi bilo potrebno več dovažati vode. Seveda pa se o tej nameri morajo dogovoriti z Mariborskim vodovodom.
Letos iz občinskega proračuna za gradnjo vodovodnega omrežja namenjajo 50 milijonov tolarjev, celotna investicija pa je vredna okrog 100 milijonov tolarjev. Težavo jim povzroča tudi redka poseljenost občine in razpr{enost posameznih hi{. Tako morajo občani za vodovodni priključek plačati 225.000 tolarjev prispevka, za sam priklop pa jim Mariborski vodovod zaračuna {e okrog 120.000 tolarjev. Če je hi{ni priključek dalj{i od 800 metrov, potem so opro{čeni plačila prispevka.
Zmago Šalamun
PTUJ / 20 LET KINOLOŠKEGA DRUŠTVA
Kinologi spletli moine prijateljske vezi
Druženje človeka in psa je najverjetneje staro toliko kot človek in pes sama, odnos do psa pa ima globok človeški smisel, je na slovesnosti ob 20-letnici Kinološkega društva Ptuj spomnila Miša Novak, nekdanja miss Slovenije, sicer pa nekdaj tudi kinologinja v družbi svojega očeta.
Začetki ptujskega kinološkega društva, enega najuspešnejših v Sloveniji, pred dvema desetletjema so bili skromni, saj razen štirinožnih prijateljev kinologi niso imeli ničesar. Prve prostore so si uredili kar v zabojniku, ki jim ga je podarila Perutnina Ptuj, potem so pričeli gradnjo; najprej manjše zgradbe, ki pa
so je do danes že močno razširili. Svoj društveni kotiček so si poiskali nedaleč od centra Ptuja, v Budini pri ptujski Ranci. Tam danes stoji hiška z vsemi potrebnimi prostori, okrog nje pa je moderno vadbišče in tek-movališče. Društvo je po zaslugi zagnanih in izobraženih kinologov v nekaj letih postalo
eno vodilnejših v Sloveniji in lahko organizira tudi mednarodne tekme ter nočne turnirje.
Kinološka zveza Slovenije jih je že velikokrat pohvalila za zares odlično organizacijo meddruštvenih, državnih in mednarodnih tekem, s čimer so pripomogli tudi k promociji Ptuja, še posebej pa se izkazali na letošnjem jesenskem nočnem turnirju. Tekmovanje je bilo tradicionalno za Čihalov pokal.
V letih delovanja društva se lahko pohvalijo tudi kot uspešni organizatorji spomladanskih in
Dobitniki kristalnih krožnikov in plaket ob 20-letnici ptujskega kinološkega društva. Foto: Kosi
jesenskih tečajev šolanja psov, ob tem pa je treba omeniti še dobro uvrstitve ptujskih kinologov na tekmovanjih, še posebej na tekmah agilitija.
V članskih vrstah je danes že blizu 35 kinologov, med njimi pa so se spletle že močne prijateljske vezi. Na slovesnosti, ki so jo pripravili v počastitev 20-letnice društva in na kateri so zapeli tudi ljudski pevci FD Lancova vas, so jih nagovorili prvi in drugi predsednik KD Ivo Ozimek in Branko Skrt ter sedanji Matjaž Krepfl, ob tej priložnosti pa je predsednik Kinološke zveze Slovenije Dominik Pleteršek KD Ptuj podelil plaketo za posebne zasluge v kinološkem delu. Posebna priznanja so prejeli tudi dolgoletni člani društva, ki so s svojim delom pripomogli k razvoju društva. Zahvalili in priporočili pa so se tudi mnogim sponzorjem in donatorjem, ki so jim vsa ta leta stali ob strani.
Plakete so prejeli: Zora Bajič, Ivan Djurdjevič, Janko Junger, Franc Korpar, Martin Krajnc, Boris Rojic, Emerik Weigl, Ivan Ozimek, Otmar Novak, Kristina in Leonida Ozimek, Branko Skrt, Ivanka Vidovič, Janko Gojko{ek, Bojan Ogrizek, Avgust Dobovi{ek, Milan Bogdanovič, Jože Rakus in Matjaž Krepfl.
TM
PTUJ / LJUBEZEN PREMAGALA SLEPOTO
S poroko na novo zaii^vela
Ko je slepa Silva Dimič leta 1996 izgubila službo telefo-nistke v TVI Majšperk, je izgubila še eno možnost stika s svetom. Vedno bolj je postala zaprta med stene stanovanja, ki ga je delila skupaj z mamo. O kakšnem drugačnem življenju takrat ni pomišljala, tudi o tem ne, da bi se nekoč poročila. Pa se je zasukalo drugače, usoda ji je namenila, da se sreča z Jožefom Preglom, ki je že bil dvakrat poročen, a nobenkrat ni imel sreče. Po srečnem spletu okoliščin sta se našla.
Ze prvi pogovori po telefonu so Silvi dali vedeti, da ima opraviti z resnim in zaupanja vrednim človekom. "Mi, ki ne vidimo, imamo občutek za glas. Povedati pa moram, da sem bila ob prvem srečanju precej nebogljena, nisem vedela, ali to hočem, ali želim spremeniti svoje dosedanje življenje."
Jožef, ki je živel in delal v Nemčiji, je Silvi kaj hitro dal vedeti, da se bo morala v kratkem odločiti, ali ga sprejema ali ne. Najprej sta se dogovorila, da bo šla k njemu v Nemčijo za en mesec. Poskusiti mora, potem pa bo videla, si je rekla. Po enem
mesecu dileme več ni bilo. Jožef je bilo pozoren do nje, dobro je kuhal, v vsakem trenutku ji je pomagal, kljub njeni slepoti ji je skušal kar najbolj približati okolje. Zadnji teden oktobra leta 1999 sta se odločila, da se bosta poročila. Poroka je bila 6. novembra na Ptuju, na Silvin rojstni dan.
Po dveh letih je njun zakon še trdnejši, kot je bil na začetku. Utrdila ju je tudi lanska huda preizkušnja - tri mesece sta živela v hudem stresu, ali bo Jožef še videl na preostalo oko ali ne, vse je bilo odvisno od operacije. Zaupala sta bogu v srcu, sta
povedala, vedela sta, da morata zmagati v tej bitki, sicer bi se morala odreči marsičemu, tudi avtomobilu.
Silva se vedno bolj zaveda, da je s poroko zapolnila čustveno praznino, življenje z mamo ni isto kot živeti z nekom, s katerim si deliš tudi najbolj skrite misli, ki je vedno ob tebi, ko ga potrebuješ. Z Jožefom živita v Oberkochnu v bližini Uhlma. Trenutno je na bolniški, pri-
pravlja se na invalidsko upokojitev. Ko bo to za njim, se bosta po vsej verjetnosti vrnila domov. Rada bi si postavila majhno hiško, ki bo samo njuna in polna rož. Čeprav Silvi v tujem svetu ne gre slabo, jo le vleče domov. Odločitev za življenje v tujini je težka za vsakogar, za Silvo pa še posebej, ker je slepa in tudi ni poznala jezika. Najbolj pa je in še sedaj pogreša radio; slepi brez radia ne morejo, tudi Silva ne. Če bo nekoč v njunem domu zavekal še otroč-iček, sreči ne bo videti konca, pravita, že zdaj pa znata ceniti vse, kar imata.
MG
Zakonca Silva in Jožef Pregl. Foto: MG
PREJELI SMO
Letnega odra v Cirkovcah ni več
Letni oder, velik 10 x 8 metrov, namenjen vsem, ki so se želeli predstaviti na poletni prireditvi, je obstajal v Cirkovcah od leta 1998. Po naro~ilu odbora za gradnjo ve~namenske dvorane pa je moral vstran, saj bo tam del novega objekta.
Veseli smo, da je do podpisa pogodbe prišlo, in ne bi bilo umestno, da bi kulturno društvo zaradi odra zaviralo gradnjo. Ker pa vodstvo društva ni odstranilo odra, je odbor za gradnjo ve~namenske dvorane vzel zadevo v svoje roke in so oder odstranili D. in M.U. Verjetno še danes ležijo na dvoriš~u vrata v vrednosti 346.955,00 SIT, vrednost celotnega odra pa je bila okrog milijon SIT. Pri gradnji odra je bilo porabljenih 696 delovnih in 117 strojnih ur. Les so darovali kmetje, razrez je prispeval T. Cesar, strešno opeko pa je darovala Čelanova Dragica. Vsa dela pod nadzorstvom Janka Baštevca, bivšega predsednika KUD, in T. Brgleza v glavnem vodili: Boštjan Serdinšek, Matej Vesenjak, Dejan Hergan, F Juri~ in Andrej Krneža, pri delu pa so najve~ sodelovali ~lani folklorne skupine, ~lani tamburaškega zbora in podeželska mladina.
Osebno sem ve~ kot mesec dni izkal po celotni bivši KS kme~ko orodje, ki je bilo kot muzej nameš~eno v odru. Zal sem komaj še nekaj rešil, saj so ve~ina stvari polomili ali pokradli. Ostanke sem prepeljal v ob~-insko hišo, kjer naj bi bil muzej ali nekaj podobnega.
Člani odbora za izgradnjo letnega odra so zelo ogor~eni, da je letni oder v tako veliki vrednosti odšel v zasebne roke, ko bi ga lahko uskla-diš~ili pod kolarnico ob~inske hiše - Goljatove. Verjetno bi se ga dalo pozneje še kje postaviti. Zanimivo, da tisti, ki so pri tem imeli kaj od-lo~ati, niso ob gradnji opozorili, da bi oder vsaj za 10 metrov prestavili in bi še lahko mirno stal.
Tone Brglez
REPISCE / LEDENA TRGATEV TREH KRALJEV
[e angeHki bi ga pili
•••
Marjan Vidovič iz Repišč išče nove izzive v žlahtni kapljici in se je zraven redne in pozne trgatve odločil še za trgatev posebne kakovosti. V pomoč mu je brat Benjamin, ki je prvo ledeno trgatev na območju Leskovca opravil 15. decembra 2001 v Repiščah.
Sobota, 5. januarja, je bila s svojimi 12°C pod ničlo pravšnja za ledeno trgatev laškega rizlinga, ki je dal sladkorno in količinsko nad pričakovanji. Mošt je imel 175°Oe. Potrebno bo še ve-
liko uric ob moštu, da bo dozorel v tistega pravega. Oba brata Vidovič sta člana Društva vinogradnikov Repišče, ki šteje okrog 20 članov in pri vseh je najti dobro vino.
MAJSPERK / BISERNA POROKA PRI VRTIČEVIH
Vedra tudi po 60 letih skupnega življenja
Sredi decembra so v občini Majšperk slavili biserno poroko. Po 60 letih skupnega zakonskega življenja sta v soboto, 22. decembra, pred majšperškega župana Franca Bezjaka stopila Ana in Janez Vrtič z Brega pri Majšperku.
Biseroporocenca Ana in Janez Vrtic z Brega pri Majšperku v družbi svojih otrok
Biserna nevesta Ana je bila rojena 30. junija 1921 v družini Klepovih v Kozmincih pri Pod-lehniku. Ze od otroštva je doma pomagala na kmetiji, z veseljem je priskočila na pomoč tudi sosedom, tri leta je delala na državnem posestvu v pletarni, po preselitvi na Breg pa se je leta 1960 zaposlila v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk in tam delala vse do upokojitve leta 1973. Zmeraj je z veseljem šivala gobeline, seveda pa je zelo rada kaj dobrega skuhala in spekla.
Biserni ženin Janez se je rodil 27. avgusta 1918 v Belavše-ku pri Leskovcu. Po končanem šolanju se je kot štirinajstletnik preselil v Kozmince, kjer je služboval pri kmetu Francu Širov-niku. Leta 1939 je moral na služenje vojaškega roka, leta 1941 je bil v ujetništvu. Leta 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je bil poslan na vzhodno fronto, kjer je bil ranjen v desno nogo. Ob trans-
portu ranjencev je bil težko ranjen, saj je izgubil levo roko ob bombadiranju vlaka. Po okrevanju v bolnici so ga 12. marca 1945 iz Azije poslali domov, kjer se je ponovno srečal s svojo ženo ter sinom Maksom. Leta 1948 se je zaposlil na občini Zetale kot kurir, po desetih letih in preselitvi na Breg pa se je zaposlil v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk. Od 1948.leta pa vse do leta 1958 je bil predsednik Rdečega križa v Zetalah. Bil je ustanovitelj Društva invalidov Majšperk, zelo rad pa je pomagal pri Rdečem križu. Od leta 1973 pa že uživa v zasluženem pokoju.
V zakonu so se jima rodili štirje otroci, jesen življenja pa jima lepšajo štirje vnuki, veselita pa se tudi treh pravnukov. Kljub letom še vedno rada obdelujeta svoj vrt, seveda pa se rada podata na obisk k prijateljem in znancem na klepet.
-OM
17.- 23. januarja 2002

• 104,3 FM
Četrtek, 17. januar
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro, Slovenija. 8.30 Poročila. 8.35 Mostovi. 9.05 Male sive celice, kviz. 9.55 Zgodbe iz školjke. 10.30 Avstralska kronika, pz. serija. 11.20 Obiskali smo..., dokum. serija. 11.45 Razgledi slovenskih vrhov 12.20 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor. 13.00 Poročila. 13.15 Pumovci - če si izstekan, se pridi vstekat, dokum. oddaja. 13.45 Intervju: dr. Dimitrij Rupel. 14.45 Mario, nedeljski večer v živo. 16.30 Poročila. 16.45 Zaplešimo, dokum. nanizanka. 17.00 Na liniji, oddaja za mlade. 17.45 Resnična resničnost. 18.20 Dosežki. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi. 22.50 Opus. 23.20 Resnična resničnost, pon. 23.55 Dosežki, pon.
SLOVENIJA 2
13.15 Nebotičniki, mostovi, predori, pon. 14.10 Ruhpolding: SP v biatlonu, štafeta (ž), prenos. 16.00 Videospotnice, pon. 16.35 Rad imam Lucy, nanizanka, 155. epizoda. 17.00 Bogataš in revež, nadaljevanka. 17.55 Usojena drug drugemu, am. film. 19.30 Videospotnice. 20.00 Evroliga v košarki: Union Olimpija - Uelker, prenos iz Ljubljane. 22.20 Šoferja, nadaljevanka. 23.05 Poseben pogled: Specialist, portret modernega kriminalca, fr.-nem. dokum. film. 1.10 Akcija!, nanizanka. 1.55 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, ponovitev 16. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 66. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 8. dela. 11.50 Prepovedana strast, pon. 78. dela. 13.10 Newyorška policija, pon. zadnjega dela. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Dogodivščine malih junakov, risana serija. 15.30 Diagnoza: Umor, 14. del. 16.25 Prepovedana strast, 79. del nadaljevanke. 17.20 Tri sestre, 9. del nadaljevanke. 18.15 Vsiljivka, 67. del nadaljevanke. 19.15 24 ur. 20.00 Popolni četrtki: Raztresena Ally, 20. del. 21.00 Prijatelji, 20. del. 21.30 Seks v mestu, 2. del anizanke. 22.00 Zahodno krilo, 20. del. 22.50 JAG, 17. del. 23.40 M.A.S.H., 90. del. 0.10 24 ur, pon.
KANAL A
9.50 Miza za pet, 11. del. 10.40 Felicity, pon. 14. dela. 12.00 Begunec, pon. 19. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 213. del. 15.10 Mladi in nemirni, 79. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Felicity, 15. del. 17.40 Shasta, 18. del. 18.10 Jesse, zadnji del. 18.40 Korak za korakom, 22. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pog. oddaja. 20.00 Columbo se prenagli, am. film. 21.45 Pa me ustreli!, 19. del. 22.15 Tretji kamen od sonca, 16. del. 22.45 Noro zaljubljena, 9. del. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, 27. del.
TROJKA
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 11.00 Skrivač, film. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Vera in čas. 15.45 V sedlu. 16.30 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Policist s Petelinjega vrha, 11. del. 21.00 Berlin kaputt, jug. vojni film. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. 0.15 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 We are: Nem~ija. 10.20 Saga o nobelovcih. 10.50 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Nenavaden par, film. 15.00 Novice. 15.05 Otok na vrhu sveta, am. film. 16.35 Risanka. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnev-nica. 18.30 Alpe-Donava-Jadran. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Magazin. 21.00 Željka Ogresta z gosti. 22.05 Poslovni klub. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.10 Terorizem 21. stoletja. 0.15 Action Jackson, am. film. 1.50 Sodnica Amy, serija. 2.35 Svet mode. 3.05 Na zdravje!, serija. 3.30 Od prijema do sojenja, serija. 3.55 Transfer 4.40 Nenavaden par, film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
10.15 Gilmoreiče, serija. 11.00 Nikita 3., serija. 11.45 Govorimo o zdravju. 2.15 Trenutek spoznanstva. 12.45 Globalno mesto. 13.15 Popuna !!!. 14.05 Euromagazin. 14.35 Pol ure kulture. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Molly, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Na zdravje!, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Sodnica Amy, serija. 20.55 Polni krog. 21.10 Čas sreče, film. 22.55 Seinfeld, serija. 23.20 Mucke, serija. 23.50 Highlander, serija.
HTV 3
18.30 Lausanne: EP v plazilstvu, posn. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Košarkaška Euroliga: Zadar - Skipper Bologna, pr. 22.10 Svet mode. 22.35 Hit-depo. 0.35 Glasbeni program
AVSTRIJA 1
6.15 Otroški program. 8.05 Sabrina, serija. 8.25 Čarovnice, serija. 9.10 Piramida sončnega boga, pustolovski film. 10.45 Relly: Arras-Madrid-Dakar, posnetek. 11.45 Smuk (m), trening, prenos. 13.50 Confetti tivi. 14.30 Rožnati panter, risana serija. 14.55 Simpsonovi, risana serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 MA 2412, serija. 20.45 MA 2412, serija. 21.10 Alarm za kobro 11, serija. 22.00 Kaisermuhlen blues, serija. 22.45 Novo v kinu. 22.55 Kdo s kom?, serija. 23.25 Umetnine. 2.15 MA 2412, serija. 2.40 MA 2412, serija. 3.05 Kaisermuhlen blues, serija. 3.50 Kdo s kom?, serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Mati proti volji, komedija, 2000. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Poštna loterija, show. 12.30 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Družina v dar, serija. 14.50 Podeželskj zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Afgani-stan-modri kamni faraonov, dokum. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Domače kraljestvo, serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum. 2.00 Talkshow. 3.00 Pogledi s strani.
Petek, 18. januar
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro, Slovenija. 8.30 Poročila. 8.35 Prisluhnimo tišini. 9.05 Ela Peroci: Nina in Ivo, nanizanka. 9.20 Fračji dol, nanizanka. 9.45 Zaplešimo, nanizanka. 10.00 Na liniji, oddaja za mlade. 10.35 Resnična resničnost. 11.10 Dosežki. 11.30 Slovenski magazin. 12.00 Dr. Quinnova, nanizanka. 13.00 Poročila. 13.10 Kvartet kitar iz Barcelone. 13.45 Čari začimb: Sadno zelenjavna plošča. 14.15 Prvi in drugi. 14.35 Osmi dan. 15.05 Vsakdanjik in praznik. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.45 Iz popotne torbe, 3. oddaja. 17.00 Ena, dve, tri, lutkovna predstava. 17.45 National Geographic. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.00 Odprto dan in noč, 2. epizoda. 20.30 Deteljica. 20.40 Praksa, 67. epizoda. 21.25 Zabava z glasbo. 22.00 Odmevi. 22.50 Polnočni klub. 0.00 National Geographic, pon.
SLOVENIJA 2
9.20 Videospotnice, pon. 10.15 EP v umetnostnem drsanju, (m) prosto, posn. 11.50 Kitzbuehel: SP v alpskem smučanju, super-veleslalom (m), prenos. 14.10 Ruhpolding: SP v biatlonu, sprint (m), prenos. 15.45 Hladna vojna, pon. 16.30 Rad imam Lucy, 156. epizoda. 17.00 Kraljica Kat, Karmela in sveta Judita, nadaljevanka. 18.00 Ljubezen in druge katastrofe, nadaljevanka. 19.30 Videospotnice. 20.05 Rdeči gospodarji, dokum. serija. 21.00 Barakuda, francosko-nemski film. 22.30 EP v umetnostnem drsanju, posn. iz Lozane. 0.30 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 17. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 67. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 9. dela. 11.50 Prepovedana strast, pon. 79. dela. 13.10 Zahodno krilo, pon. 20. dela. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Dogodivščine malih junakov, serija. 15.30 Diagnoza: Umor, 15. del. 16.25 Prepovedana strast, zadnji del. 17.20 Tri sestre, 10. del. 18.15 Vsiljivka, 68. del. 19.15 24 ur 20.00 Akcija v petek: Pekel, ameriški film. 21.45 Privid zločina, 12. del. 22.40 JAG, 18. del. 23.30 M.A.S.H., 91. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
9.50 Miza za pet, 12. del. 10.40 Felicity, pon. 15. dela. 12.00 Melrose Place, pon. 20. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 214. del. 15.10 Mladi in nemirni, 80. del. 16.00 Ricki Lake, pog. oddaja. 16.50 Felicity, 16. del. 17.40 Shasta, 19. del. 18.10 Filmske zvezde (I.), 1. del. 18.40 Korak za korakom, 23. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pog. oddaja. 20.00 Horor: Čarovnice, 19. del. 21.00 Izganjalka vampirjev, 19. del. 21.50 Kdo je storilec?, ameriški film. 23.40 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.30 Rdeče petke, 28. del erotične serije.
TROJKA
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 11.00 Berlin kaputt, pon. filma. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Risanke. 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Raketa pod kozolcem, razvedrilna oddaja. 21.30 Clay Pigeons, krimi komedija. 23.30 Kuharski dvoboj, pon. 0.15 Videalisti.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 10.50 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Ti si moja usoda, serija. 13.20 Film. 15.00 Novice. 15.05 TV izložba. 15.15 Dokum. oddaja. 15.45 Vas na soncu, dokum. oddaja. 16.15 Televizija o Televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Velikani hrvaške znanosti. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 20.55 Rosemaryin otrok, am. film. 23.10 TV leksikon. 23.15 Odmevi. 23.35 Šport danes. 23.45 Grem v raj, ker tukaj je pekel, fr. film. 1.40 Remek. 2.00 NBA Action. 2.30 NBA: Milwaukee - Orlando, pr 5.00 Begunec, serija. 5.45 Kraljestvo divjine. 6.10 Pravi čas.
HTV 2
8.55 Poslovni klub. 9.25 Sodnica Amy, serija. 10.10 Hit-depo. 12.10 Znanstveno srečanje. 13.10 Magazin. 14.00 Željka Ogresta z gosti. 15.05 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Mowgli, serija. 16.40 Hugo. 17.10 T si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Zakonske vode, serija. 19.30 Remek. 9.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Begunec, serija. 20.55 Polni krog. 21.10 Mesečina. 21.55 Svet zabave. 22.25 Cafe Cinema. 23.05 Pravi čas.
HTV 3
16.25 Lausanne: EP v plazilstvu - M prosto. 17.25 Namizni tenis. 19.20 Glasbeni program. 20.00 Normal Ohio, serija. 20.25 Lausanne: EP v plazilstvu. 22.15 Veronikine skrivnosti, serija. 22.40 Na zdravje!, serija. 23.05 Naenkrat Susan, serija. 23.25 Jazz: Big Band HRT
AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program. 8.20 Sabrina, serija. 8.40 Caroline v mestu, serija. 9.05 Čarovnice, serija. 9.50 policaj iz Tulza: Morilci med seboj, kriminalka. 11.20 Superveleslalom (m), prenos iz Kitzbuhela. 13.30 Confetti tivi, otroški program. 14.30 Rožnati panter, risana serija. 14.55 Simpsonovi, risana serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Prijatelji, serija. 19.00 Will in Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.15 Patriotske igre, triler, 1991. 23.05 Nogomet, avstrijski dvoranski pokal, posnetek. 23.45 Rocky 2, akcijska drama, 1978. 1.35 NFL Blast, am. nogomet. 2.05 Patriotske igre, triler, 1991. 3.55 Sedma nebesa, serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Kraljeva poroka, komedija. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Družina v dar, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Akti XY-nerešeno. 21.20 Bombe na Nemčijo, dokumentarec. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Magazin. 23.10 V imenu zakona, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Akti XY-nerešeno, odmevi gledalcev. 0.40 Domače kraljestvo, serija. 1.00 Zlata dekleta, serija. 2.10 Magazin. 2.45 Talkshow. 3.45 Pogledi s strani.
Sobota, 19. januar
SLOVENIJA 1
8.00 Zgodbe iz školjke. 8.30 Risanka. 8.40 Radovedni Taček: Vozel. 8.55 Male sive celice, kviz. 9.45 Na liniji, oddaja za mlade. 10.25 Kino Kekec: Navidezna prijateljica, kanadski film. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila. 13.10 Videostrani. 13.25 Mostovi, pon. 14.25 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor. 14.55 Modre gore, 1. del francoskega filma. 16.30 Poročila. 16.45 Grdi raček Tine, risana nanizanka. 17.10 Prvi sneg, risanka. 17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 18.10 Ozare. 18.15 Z vseh koncev sveta, dokum. serija. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.30 Dnevnik. 20.00 Zadnja svetlolasa seksbomba, angleški film. 21.20 Obiskali smo..., dokum. serija. 22.00 Poročila. 22.30 Oz, nadaljevanka. 23.25 Režiserji: Martha Coolidge, dokum. oddaja. 0.25 Z vseh koncev sveta, pon.
SLOVENIIJA 2
8.40 Videospotnice. 9.15 Raymonda imajo vsi radi, 18. epizoda. 9.40 Frasier, nanizanka. 10.05 Berchtesgaden: SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), pr 1. vožnje. 11.50 Kitzbuehel: SP v alpskem smučanju, smuk (m), prenos. 13.05 Veleslalom (ž), pr. 2. vožnje. 13.55 Zakopane: SP v smučarskih skokih, prenos. 15.45 Lozana: EP v umetnostnem drsanju (ž) prosto. 17.00 Viža poletja 2001, 1. del. 17.45 Liga prvakinj v rokometu: Krim Eta Neutro Roberts - Kometal, pr. 19.30 SP v biatlonu, sprint (ž), posn. 20.00 G. Bizet: Vesela deklica iz Pertha, posn. opere. 22.00 Klemperer, nadaljevanka. 22.50 Sobotna noč. 0.50 Videospotnice.
POP TV
8.20 Oliver Twist, risana serija. 8.45 Princesa Sissi, risana serija. 9.10 Dragon Ball, risana serija. 9.35 Dogodivščine malih junakov, risana serije. 10.00 Možje v črnem, risana serija. 10.30 Godzila, risana serija. 1T00 Pasji policist, 14. del. 11.30 Otroci ne lažejo, oddaja. 12.00 Šolska košarkarska liga. 13.00 Preverjeno, pon. 13.45 Ljubezen s profesorjem, ameriški film. 15.30 Naša sodnica, 4. del. 16.30 Dragi John, 4. del. 17.00 Blažen med ženami, 9. del. 17.30 Poslednja želja, ameriški film. 19.15 24 ur. 20.00 Sobotni filmski hit: Zlomljena puščica, ameriški film. 22.00 Ostrina noža, ameriški film. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.20 Obala ljubezni, pon. 210. - 214. dela. 14.30 Zaklad Mate-cumbe,_am. film. 16.30 Matlock, zadnji del. 17.20 Goodyear liga: Krka - Široki FEAL, košarka. 19.30 Domače kraljestvo, 17. del. 20.00 Meduzin otrok, am. nadaljevanka. 21.40 Ledeno hladni, 16. del. 22.30 Polja smrti, am. film. 1.00 Vroče Latinke, erotični.
TROJKA
7.30 Wai Lana joga. 10.00 Risanke. 11.00 Videalisti. 11.30 Štiri tačke, oddaja. 12.15 Kuharski dvoboj, pon. 13.00 Clay Pigeons, am. krimi komedija. 15.00 Knjiga, oddaja o kulturi. 15.30 Motor Show Report. 16.00 Automobille, oddaja. 16.15 Avtodrom. 16.30 Risanke. 17.30 SQ Jam. 18.30 Spidi in Gogi show. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Magazin. 20.30 It. nogometna liga. 22.30 V sedlu, oddaja. 23.00 Miss Hawaiian Tropic International 2001, posnetek z izbora.
HTV 1
7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Drž'te lopova. 10.55 Risanka. 11.10 Življenjska šola, serija. 11.55 TV leksikon. 12.00 Novice. 12.30 Dokumentarno-glasbena oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 14.00 Glas domovine. 14.35 Prvaki magije. 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, serija. 16.35 National Geographic. 17.35 Turbo Limach Show. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.05 Regarding Henry, am. film. 21.55 Serija. 22.50 Novice. 23.00 TV dvoboj. 23.25 Little White Lies, mini-serija. 1.15 Moške svinje, serija. 1.45 Naenkrat Susan, serija. 2.10 Obstanek, pz. serija. 3.00 Od prijema do sojenja, serija. 3.20 Prvaki magije. 4.05 Rdeči copatki, angl. film. 6.15 Tina Turner - 60th Birthday. 7.05 National Geographic.
HTV 2
11.20 Rdeči copatki, angl. film. 13.30 Glasbena matineja: Verdi. 15.00 Hišni ljubimci. 15.45 Življenjska šola, serija. 16.35 Beverly Hills 9., serija. 17.25 Briljanteen. 18.20 Dekleta v trendu, serija. 19.05 Naenkrat Susan, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Obstanek, pz. serija. 21.00 Novice. 21.10 Hit HTV-ja. 22.00 Glamour Cafe. 23.05 Moške svinje, serija. 23.35 Tina Turner -60th Birthday.
HTV 3
14.15 Lausanne: EP v plazilstvu - ples, posn. 15.45 Lausanne: EP v plazilstvu, pr. 18.00 Košarka NBA: Milwaukee - Orlando, posn. 19.30 Zabavnoglasbena oddaja. 20.10 Športni program. 22.10 Šport danes. 22.25 Hrvaški filmski portreti. 23.10 The Rapture, am. film.
AVSTRIJA 1
6.40 Otroški program. 7.55 Helmi, otroški program. 8.25 Ena, dva ali tri, kviz, otroški program. 9.25 Rokomet, liga prvakinj: Hypo-Mislata, posnetek. 10.00 Veleslalom (ž), prvi tek, prenos iz Berchtesgadena. 11.15 Smuk (m), prenos iz Kitzbuhela. 13.10 Veleslalom (ž), drugi tek, prenos. 13.55 Smučarski skoki, perenos iz Zakopanov. 15.55 O Austria Top 40, glasbena lestvica. 16.45 Raztresena Ally, serija. 17.30 Streetlive, show. 18.00 Smuk (m), razglasitev zmagovalcev, prenos. 19.00 Nogomet, avstrijski dvoranski pokal, prenos. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.15 Trije lopovi in potepin, komedija, 1994. 22.50 Oblegani 2, akcijski film. 0.25 Prepovedan dostop, triler. 2.00 Rocky 2, akcijski film. 3.50 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica.
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Anni, drama. 10.55 Bosonoga grofica, drama. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Maškarada, komedija. 14.45 Ne pošiljaj žene v Italijo, komedija. 16.25 Dežela in ljudje, magazin. 16.55 Religije sveta: petkova molitev. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.45 Enaka pravica za vse, magazin. 18.20 Bingo, TV igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Tekmici ljubezni, melodrama. 21.40 Čas v sliki. 21.50 Simpl, kabare. 22.55 Umor v ogledalu, kriminalka. 0.35 Tekmici ljubezni, melodrama, 1999. 2.00 Pogledi s strani. 2.05 Dežela in ljudje, magazin. 2.35 Enaka pravica za vse, magazin. 3.10 Kjer so vohuni, pustolovski film, 1965.
Nedelja, 20. januar
SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav. 10.00 Delavska godba Trbovlje. 10.25 Med valovi, oddaja. 10.55 Afrika - pogled s tal, serija. 11.20 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja. 13.00 Poročila. 13.20 Pogovor z Gregoryjem Peckom, pon. filma. 14.55 Izvi-r(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi. 15.25 Lingo, TV igrica. 15.55 Čari začimb: Brancinovi fileji a la provance. 16.30 Poročila. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 17.35 Alpe-Donava-Jadran. 18.05_ Razgledi slovenskih vrhov: Trsni vrhovi. 18.35 Risanka. 18.45 Žrebanje lota. 19.00 Danes.19.05 Zrcalo tedna. 19.30 Dnevnik. 20.00 Mario, večer v živo. 21.45 Večerni Gost: mag. Anton Levstek. 22.40 Poročila. 23.00 Zgodbe o knjigah. 23.10 Mesto deklet, am. film. 0.35 Razgledi slovenskih vrhov: Trsni vrhovi, pon.
SLOVENIJA 2
8.10 Videospotnice, pon. 8.45 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski. 9.20 Berchtesgaden: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 1. vožnje. 10.10 Kitzbuehel: SP v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 1. vožnje. 11.50 Slalom (ž), prenos 2. vožnje. 12.50 Slalom (m), prenos 2. vožnje. 13.45 Zakopane: SP v smučarskih skokih, prenos. 15.45 Lozana: EP v umetnostnem drsanju, prenos. 17.00 Finale mednarodnega prvenstva v nam. tenisu, posn. 18.00 Litija: Finale slov. pokala v košarki za ženske, prenos. 20.00 Nebotičniki, mostovi, predori, serija. 20.50 Frasier, nanizanka. 21.15 Homo turisticus. 21.50 Končnica. 22.50 SP v biatlonu, zasledovalno (m in ž), posn. 23.50 Sodobne koreografije -človeški glas. 0.20 Carolyn Carlson, portret. 0.50 Videospotnice.
POP TV
8.20 Oliver Twist, serija. 8.45 Princesa Sissi, serija. 9.10 Dragon Ball, serija. 9.35 Dogodivščine malih junakov, serija. 10.00 Možje v črnem, serija. 10.30 Godzila, serija. 11.00 Pasji policist, 15. del. 11.30 Otroci ne lažejo, oddaja. 12.00 ŠKL, pon. 12.50 Fantje gospe Evers, am. film. 14.50 Rezervna žena, am. film. 16.30 Dragi John, 5. del. 17.00 Blažen med ženami, 10. del. 17.30 Mike Hammer: Vrnitev Mikea Hammerja, film. 19.15 24 ur. 20.00 Nedeljski film: Cirkus pod vodo, am. film. 21.50 Športna scena. 22.35 Puščavska stava, am. film. 0.20 24 ur, pon.
KANAL A
10.20 Mladi in nemirni, pon. 76. - 80. dela. 14.30 Ne moti, am. film. 16.15 Pobegli nosorog, dokumentarna oddaja. 17.15 Jack in Jill, 9. del. 18.10 Beverly Hills, 21. del. 19.05 Melrose Place, 21. del. 20.00 Meduzin otrok, nadaljevanka. 21.40 Dosjeji X, 16. del. 22.30 Goodyear liga, pon. košarke.
TROJKA
7.30 Wai Lana joga. 10.00 Risanke. 11.00 Spidi in Gogi show, pon. 12.00 Dunlop motokros magazin. 12.30 Vera in čas, pon. 13.00 Policist s petelinjega vrha, pon. 11. dela. 14.00 Sijaj, pon. 14.30 Magazin. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.00 Raketa pod kozolcem, pon. 17.30 Ježek show, oddaja. 18.30 Štiri tačke. 19.00 Knjiga, oddaja o kulturi. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 To je Bush, 5. del. 20.30 It. nogometna liga, prenos. 22.30 Automobille. 22.45 Avtodrom. 23.00 Popotovanja z Janinom, pon.
HTV 1
8.10 Novice. 8.15 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.40 Pogovor s sencami. 17.00 Kakšna mati, takšna hči, fr. film. 18.25 Naš skupni prijatelj, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Jasno, prijatelj?, hr. film. 21.05 Ciklus "James Bond". 23.00 Novice. 23.15 Vassiliki, film. 0.50 V nedeljo ob dveh. 1.50 Naš skupni prijatelj, serija. 2.40 Koncert. 3.40 Od prijema do sojenja, serija. 4.00 Šampioni narave: Gorila, pz. serija. 4.25 Film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
9.00 Biblija. 9.15 Dokumentarna serija. 9.45 AGAPE. 11.00 Sveta maša, pr. 12.05 The Damned don't Cry, am. film. 13.50 Dokumentarni film. 14.25 Little White Lies, mini-serija. 16.20 Ksena 2., serija. 17.05 Na zelenih stezah, dokumentarna oddaja. 17.35 Šampioni narave: Gorila, pz. serija. 18.05 Opera Box. 18.35 Kultura. 19.05 Risanka. 19.30 Iz zakladov hrvaških muzejev. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Koncert. 21.10 Novice. 21.15 Six Of The Six Billion, dokumentarna serija. 22.15 Triler.
HTV 3
9.10 Od prijema do sojenja, serija. 11.30 Ti si moja usoda, serija. 15.00 Košarka: NBA Action. 15.30 Lausanne: EP v plazilstvu. 20.25 It. nogometna liga, pr. 22.20 Šport danes. 22.35 TOP DJ MAG.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.35 Confetti tivi. 8.50 Ena, dva ali tri, kviz. 9.15 Slalom (ž), prvi tek, prenos iz Berchtesgadena. 10.00 Slalom (m), prvi tek, prenos iz Kitzbuhela. 11.15 Šport. 11.45 Slalom (ž), drugi tek, prenos. 12.50 Slalom (m), drugi tek, prenos. 13.55 Smučarski skoki, prenos iz Zakopanov. 16.00 Zvezdne steze 8 - Prvi stik, znanstvenofantastični film. 17.45 Nogomet, avstrijski dvoranski pokal, prenos iz Celovca. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.54 Šport. 20.15 Megle Avalona (1), pustolovski film. 21.50 Columbo: Pod giljotino, kriminalka. 23.20 Kraj zločina: Smrtonosna vožnja, kriminalka. 0.55 Megle Avalona (1), pustolovski film, 2001. 2.20 Oblegani 2, akcijski film. 3.55 Umor v ogledalu, kriminalka, 1980.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Avstrijski deželni muzeji: O deželi in ljudeh, dokumentarec. 9.30 Marcel Prawy-200 let Theatra an der Wien, dokumentarec. 10.30 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Magazin. 14.00 Pogledi s strani. 14.15 Univerzum: Dinozavri-oblast brez meja, dokumentarec. 15.10 Policijska postaja 1, serija. 15.35 Gostilničarka iz Zlate krone, domovinski film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje, magazin. 18.00 Poštna loterija. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Divji cesar: Vročica srca, drama. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor 23.10 Čas v sliki. 23.15 Akti Bach-izgubljeni in najdeni, dokumentarec. 23.55 materina želja, drama. 1.25 Kulturni tednik. 1.55 Pogledi s strani, revija. 2.10 Pogledi s strani. 2.20 Lepše življenje. 3.10 Dober dan, Koroška, magazin.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
PTUJ / MARJAN NAHBERGER, OSEBNOST LETA 2001 PO IZBORU POSLUSALCEV RADIA PTUJ
"Priznanje poklanjam celemu radijskemu timu"
Ni dvoma, da je radio izredno priljubljen medij v našem okolju. In kaj bi radio brez napovedovalcev, voditeljev, novinarjev, tehnikov ... Vsak od teh daje radijskemu programa nekaj svojega, poslu{alci pa ocenjujejo - hvalijo ali grajajo - in so merilo radijske priljubljenosti.
Radio Ptuj že vrsto let pred iztekom leta daje poslušalcem priložnost, da glasujejo za osebo iz svojega okolja in jo izberejo za OSEBNOST LETA. Za leto 2001 je ta naslov prepričljivo pripadel Marjanu Nahberger-ju, voditelju in napovedovalcu na radiu Ptuj. Za nekatere je bilo to presenečenje, tudi zanj samega.
Postati osebnost leta ni kar tako. Koliko ti ta naslov pomeni?
Marjan Nahberger: "Ta naslov je laskav, a delo teče naprej, tudi življenje se ni spremenilo. Prav gotovo pa je to priznanje mojemu delu, čeprav bi poslušalci lahko za osebnost predlagali kogarkoli, ki je morda zares naredil nekaj posebnega. Vendar če smo radijci celo leto izpostavljeni kritiki ljudi, če je to potrebno, potem se mi zdi prav, da je izbran za osebnost leta tudi kdo izmed nas".
RADIJSKI ZAČETKI
Poglejva nekoliko k tvojim za~etkom pred mikrofonom ...
Marjan Nahberger: "Začetki na radiu so povezani z mojo radovednostjo. Preizkusil sem se
na avdiciji, k čemur me je vlekla radovednost, kako izgleda radijski studio, kako poteka delo na radiu. Da bo to preraslo v kaj večjega, niti slučajno nisem razmišljal. Po avdiciji so prišli ožji izbori, naše branje pred mikrofonom so posneli in poslali v oceno Ajdi Kalan in Nataši Dolenc. Potem sem dobil dopis, da ustrezam mikrofonu, da sem sprejet in radio Ptuj me je povabil k sodelovanju. Trinajst let je že od mojih začetkov, ki so bili zame en sam obup, kajti pred mikrofonom sem hitro spoznal, da je delo resda lepo, a na drugi strani zahtevno, odgovorno ... Spoznal sem nekatere starejše sodelavce, ki nad mano niso bili kaj preveč navdušeni, vendar sem vztrajal, veliko pa mi je pri tem pomagal odgovorni urednik radia Ludvik Kotar, kajti od vsega začetka je zaupal vame in mi veliko pomagal v prvih radijskih korakih."
Kako danes gleda{ na radio kot zelo popularen medij v na-{em okolju?
Marjan Nahberger: "Poklicno sem sicer vezan na gostinstvo, a radio je tisto, kar sem si želel in kar si vedno bolj želim. Rad nastopam tudi v javnosti,
na odru se počutim zares čudovito. In včasih celo pomislim, da če bi se, preden bi stopil na oder, počutil bolnega, bi bil oder moje najboljše zdravilo, o tem ni dvoma. Radio pa je nekaj posebnega, to spoznaš, ko si zraven, ko delaš pred mikrofonom, z radijem preprosti živiš."
Kaj pa televizija, tudi tam te vedno pogosteje videvamo?
Marjan Nahberger: "Ob radijskem delu se ponavadi srečaš s televizijo in tudi sam sem se pred kamero že nekajkrat preizkusil. Ampak mislim, da me kamera nima preveč rada, nekih velikih izkušenj pa s televizijo tako nimam."
Radio, televizija, oder ... Kje ti je ljubše in morda tudi lažje delati?
Marjan Nahberger: "Vsak medij po svoje zahteva zbranost,
neka merila, radio pa je zagotovo medij, v katerem se lahko pred poslušalci vsaj malo 'skriješ'. S tem ne mislim nič slabega, a pri kameri je drugače, pred njo se skorajda ne moreš skriti, pokaže tudi tisto, kar je radijskemu poslušalstvu prikrito, pokaže, kdo in kakšen si. Radio mi je v vsakem primeru najljubši."
Kaj pa najraje počneš v studiu? S kom in kdaj si najraje pred mikrofonom?
Marjan Nahberger: "Zelo rad imam povsem običajen, bolj informativno obarvan program, še raje odprti telefon, preko katerega prav tako rad slišim tudi kakšno grajo, ne samo pohvalo. Potem pa so še oddaje, v katerih ne sme manjkati prijetna, poslušljiva glasba, to imam posebej rad. Zakaj ravno glasbene
oddaje? Malo zato, ker sem v letih dela na radiu in v javnem nastopanju spoznal veliko, veliko slovenskih in tudi hrvaških glasbenikov, s katerimi bi rekel, da smo že skoraj prijatelji. Veliko se slišimo po telefonu, precej sodelujemo, posredujemo mi najrazličnejše informacije, ki jih rad uporabim.
Še posebej pri srcu mi je delo v nočnem programu. Moram priznati, da se v nočnih urah nekako najdem s poslušalci in je radijska noč zares živahna. Tako sem spoznal, da so noči s tistimi, ki bedijo, zelo prijetne, nekaj posebnega."
Tvoje mnenje o radiu Ptuj danes?
Marjan Nahberger: "Radio Ptuj je v zadnjih nekaj letih prišel daleč, lahko se kosa z vsemi radijskimi postajami, ki so še do pred kratkim govorile, do so naj, naj, tako po informativni, zabavni kot tudi po glasbeni plati."
Kaj še rad počneš v življenju?
Marjan Nahberger: "Veliko je tega, a mi za marsikaj zmanjkuje časa. Rad sem s svojo družino, žena Lidija in hčerka Aleksandra sta zmeraj ob meni, spremljata moje delo. Poklic me je povezal z gostinstvom, kar nekaj časa sem preživel v tej stroki, zato lahko mirno povem, da sta kuhanje in strežba moja poseb-
na talenta. Tudi zato rad kaj dobrega in okusnega skuham, v pripravi morskih jedi pa vidim še poseben izziv. Ko pa imam kaj več časa, se rad dobim s prijatelji. Rad obiščem savno, rad imam kopanje, rad sem v naravi, nekih posebnih hobijev pa nimam."
Ob novem letu smo polni želja, pričakovanj. Tvoje želje?
Marjan Nahberger: "Na prvem mestu je zdravje, potem zadovoljstvo v družini, uspeh, za katerega si prizadevam, in vse drugo, kar tako ali tako pride. Od novega leta ne pričakujem kaj posebnega, rad pa bi se ob tej priložnosti zahvalil vsem poslušalcem, ki so mi dali glas in so zaupali vame, posebej pa gre moja zahvala radijskemu uredniku Ludviku Kotarju, ki mi je veliko pomagal in verjel vame. Tudi bivši direktor Franc Lačen in sedanji Božidar Dokl sta tista, ki se jima zahvaljujem za dobro sodelovanje, in pa vsem mojih kolegom in kolegicam pred mikrofonom ter za mešalno mizo. Smo zares dober in uspešen radijski tim, ki je tudi meni navsezadnje pomagal, da sem prišel do naslova osebnost leta 2001. Vse prejete glasove bi rad razdelil med svoje radijske kolege, to je priznanje vsem nam, ki delamo na radiu Ptuj."
Tatjana Mohorko
AVTOMOBILSKE NOVICE
>(n O
m <
I
OL
Porsche Carrera GT gre v serijsko proizvodnjo
Kmalu po odprtju največjega ameriškega salona v Detroitu je Wendelin Wiedeking, vodilni mož nemške prestižne znamke Porsche, objavil pomembno novico. V matični tovarni v Stuttgartu so po obsežni raziskavi dali zeleno luč za začetek proizvodnje študijskega superšport-nega vozila Carrera GT, ki je kar nekaj časa buril duhove. V bistvu gre za pravo raketo, saj bo avto poganjal motor V 10 s 5,5 litra gibne prostornine, 413 kW (558 KM) in 600 Nm navora, kar bo zagotavljalo največjo hitrost nad 300 km/h. Model bodo začeli izdelovati v začetku prihodnjega leta, na tržišču pa ga lahko pričakujemo jeseni leta 2003. Za začetek bodo izdelali le tisoč primerkov, za nadaljnjo proizvodnjo pa se bodo glede na povpraševanje odločali kasneje.
Mercedes vision GST - vizija prihodnosti v segmentu 4X4
Mercedes želi s konceptom vision GST konkurirati luksuznemu Range Roverju. Grand Sport Tourer bo predstavljen leta 2004, opisujejo pa ga kot šestsedežni razred S s štirikolesnim pogonom. Avto bo postavljen na plat-
pričakujte poceni vozila, ocene o ceni se gibljejo okoli 75.000 evrov.
Slovenski avtomobilski trg v letu 2001
Po pričakovanjih se je prodaja avtomobilov v Sloveniji lani zmanjšala med 15 in 20 odstotki. Kot možne vzroke navajajo delno svetovno recesijo in finančno nestabilnost kupcev. Padec prodaje napovedujejo tudi za letošnje leto, v letu 2003 pa naj bi se stanje nekoliko umirilo.
Slovenci so lani kupili 55.497 novih avtomobilov, kar je manj kot v letu poprej. Najverjetneje se še spomnite zlatega leta 1999, ko je slovenski trg prenesel neverjetnih osemdeset tisoč novih avtomobilov, kar je bila rekordna številka. Zmedo, ki jo je povzročila uvedba DDV-ja, so avtomobilska podjetja odlično unovčila, saj so ljudje v času pred uvedbo davka pokupili množico novih avtomobilov.
Med zastopniki že nekaj let vodilno vlogo igra novomeški Revoz, ki je pred nekaj tedni dokončno postal francoski, saj je njegove delnice v celoti odkupil Renault. Revoz je dokazal, da bo tudi v prihodnje najverjetneje obdržal vodilno mesto na slovenskem trgu. Lani je z 21,6 odstotka in 11.862 prodanimi av-
Vision GST bo konkuriral luksuznemu ronge roverju
formo razreda S, štirikolesni pogon bo prevzet iz razreda M, poganjal pa ga bo 5,5-litrski AMG-jev V8 s 360 KM. Med tehni~nimi poslasticami se bo med drugim na krovu znašel sistem Pre-Safe-System, sistem za pred~asno zaznavanje trka, avto ne bo imel B stebri~ka, streha pa bo narejena iz elektrokromat-skega stekla, ki lahko spreminja prosojnost. Koncept je na ogled v Detroitu, na zeleno lu~ pa {e ~akajo. Mercedes ta hip pripravlja testni prototip, kar kaže na resnost projekta. A nikar ne
tomobili zlahka prednja~il pred nemškim Volkswagnom, ki je s trinajstimi odstotki in 7.195 prodanimi avtomobili zasedel drugo mesto. Med najuspešnejše v zadnji sezoni lahko vsekakor uvrstimo tudi francoski Peugeot, ki je z malim 206, revolucionarnim 307 in prestižno limuzino 607 ustvaril 9,8-ods-totni tržni delež in prodal 5450 novih avtomobilov. Četrto mesto je zasedel Fiat Auto, ki je kljub dobri prodaji punta nazadoval za eno mesto. Slovenskim kupcem so prodali 4554 avto-
LAGUNA
Da vam bo še naprej toplo pri srcu ...
Maistrova 50, 2250 Ptuj, GSM: 041 403 211
mobilov in tako je njihov tržni delež znašal 8,2 odstotka. Uspešno je leto sklenil nemški Opel, ki si je dobro prodajo zagotovil z novo corso in astro classic, ki so ji mnogi napovedovali pi~el uspeh. Skupna številka tako znaša 3408 avtomobilov, tržni delež pa 6,1 odstotka. Drugo peterico uvaja tretji francoski proizvajalec, Citroen. Pristal je na šestem mestu z enakim tržnim deležem kot Opel, le številke prodanih avtomobilov so nekoliko dru-ga~ne. Kljub nekaterim novostim, najve~ja je nedvomno model CS, se jim je posre~ilo kupcem prodati 3392 avtomobilov. Dvig prodaje si letos obetajo z novim modelom C3. Škoda je lani prodala 2874 avtomobilov, med katerimi je bilo najve~ octa-vij. V segmentu D oziroma v srednjem razredu so na ~etrtem mestu, tik za Audijevo {tirico. Lani so si zagotovili 5,2-ods-totni tržni delež. Španski Seat je letos priplezal na osmo mesto in s 4,5 odstotka tržnega deleža prodal 2504 avtomobilov. Tudi Hyundai je napredoval, saj je ponudil kar nekaj novosti, ki so ob~utno vplivale na prodajne številke. Mednje štejemo predstavitev novih dizelskih motorjev, s katerimi je Hyundai prvi~ seznanil slovenske kupce. S 3,7-odstotnim tržnim deležem jim je uspelo prodati 2061 avtomobilov. Lansko prvo deseterico zaokroža Ford, ki si je najverjetneje obetal nekoliko pozitivne-jše rezultate. Z 2029 prodanimi avtomobili in enakim tržnim deležem kot korejski Hyundai je gotovo eden najve~jih poražencev lanskega avtomobilskega leta.
Če prodajo pogledamo glede na posamezne segmente in modele, je slika slede~a: v nižjem spodnjem razredu (segment A) vodi Hyundai z atosom (323), tesno mu sledita Volkswagen z lupom (270) in Daewoo matiz (247). V spodnjem razredu (segment B) je na prvem mestu že nekaj sezon aboniran Renault clio (5158), sledi mu peugeot 206 (3385), ki je z drugega mesta izrinil Fiatovega punta (3139). Dogajanje v spodnjem srednjem razredu je slede~e (segment C): kraljuje Volkswagnov golf (3082), sledita pa mu Opel astra (1731) in Renault megane (1261). V srednjem razredu (segment D) so se za prestol potegovali Audi A4 (946), nova Renault laguna (1230) in Volkswagen passat (1408). Visoki razred (segment E) je na prvem mestu gostil au-dija A6 (244), sledita mu PEUGEOT 607 (171) in BMW serije 5 (125). Mercedes 5 (57 prodanih modelov), audi A8 (18) in Jaguar S-type (7) so lani krojili lestvico segmenta G, imenovanega tudi luksuzni razred. V razredu športnih avtomobilov med
najve~je zmagovalce uvrš~amo Mazdo, ki si je z lansko pri-vla~no ponudbo modelov MXS (102) zagotovila vodilni položaj, pred Hyundai coupejem (99) in Mercedesoma CLK in SLK (23). Zadnji segment I zajema vsa terenska vozila na našem trgu. Prepri~ljivo si je vodilni položaj zagotovila Toyota RAV4 (200), za petami ji je uspešni Hyundai Santa Fe (110) in ruski terenski oldtimer Lada niva (105).
SVETUJEMO VAM: Zimsko pranje avtomobila
Stran s soljo in umazanijo
Videti in biti viden je predvsem v tipi~nem zimskem vremenu pravilo, ki ga je vsekakor priporo~ljivo upoštevati. Čista karoserija odbija bistveno ve~ svetlobe, zato je vozilo na cesti mnogo bolje vidno, predvsem v primeru slabega vremena in v temi. Ne pozabite: k ~istemu avtu sodijo tudi ~ista svetila in registrske tablice.
Drugi problem zime je sol. Mineralni napadi so za jeklene konji~ke strup. Dlje kot je avto izpostavljen, ve~ja je škoda. Sol napada kovino, lak in plastiko.
Posebno pozornost posvetite podvozju, sol in vlaga mo~no pospe{ujeta rjavenje
Raztopljena v vodi ima dostop tudi do najmanjših špranj. Zato ne ~akajte pomladi, privoš~ite svojemu avtu izdatno zimsko pranje.
Ob upoštevanju naslednjih nasvetov zima na avtomobilu ne bo pustila vidnih sledi:
-	Pred vstopom v avtomatsko pralnico je priporo~ljivo, da z mokro gobo o~istite umazanijo s pragov, saj jih krta~e ponavadi ne dosežejo in ne o~istijo. Tako boste prepre~ili mazanje obleke ob vstopu in izstopu.
-	Če se temperature gibljejo pod ni~lo, klju~avnice zaš~itite s
(S>HYunDni
»Glej naprej«
Hyundai Avto Lunežnik, Slovenska Bistrica Telefon: 02/845 21 40
Ugodni nakupi vozil ietniic 2001
Pohitite, l<oličina je omejena!
m
flUTOCOMMťB«,d.d.
AC-MOBIL, d-o-c.
PSC Maribor, Ptujska 132, tel.: 02146 00 122 02/46 00 123, e-mail: salon.mb@ac-mot3Íl.si
U
HOIVTDA
jjiS debis
AC Leasing
NOVE DIMENZIJE PROSTORA
Snemite okrasne pokrove in o~istite tudi plati{~a
silikonskim sprejem. Odprtine za klju~ prelepite z lepilnim trakom, da prepre~ite vdor vode in s tem zamrznitev. Enako velja za pokrov goriva, ~e ima klju~-avnico.
-	Pred vstopom na pralno stezo z avtomobila z vodnim curkom temeljito splahnite zasušen prah in umazanijo. V nasprotnem primeru tvegate poškodbe laka. Grobo umazanijo predhodno o~istite z visokotla~nim ~istilcem. Ne pozabite na blatnike, platiš~a in izpostavljene dele karoserije.
-	Če vro~i vosek nanašate v
Klju~avnice za{~itite s silikonskim sprejem
pralnici, se na steklih po uporabi brisalnikov lahko poznajo sledi. V nekaterih pralnicah boste ob pranju dobili posebno krpo za odstranjevanje voska, ~e ne, šipo o~istite s ~istilom za stekla.
- Predvsem pozimi je pomembno, da avto redno ~istite tudi v notranjosti, ga prezra~ite in presušite. Ostanki soli in umazanije lahko pustijo madeže na preprogah, sedežih in armaturni ploš~i. Vlažne prevle-
Pragove umijte z mokro gobo, po pranju jih zbri{ite
ke povzro~ajo rošenje, zato jih posušite. Ne pozabite na stekla — pogosta uporaba ventilatorja ustvari mastno plast, ki lomi svetlobo in povzro~a bleš~anje.
- Nasvet za prepre~itev rjavenja: posebej izpostavljene kri-ti~ne dele karoserije po vsakem pranju posprejajte z WD 40. Te-ko~ina prodre pod vlago in jo izpodrine, tako da je zagotovljena u~inkovita zaš~ita. Ukrep je zelo u~inkovit in priporo~ljiv pri starejših avtomobilih.
Blatnike pred pranjem o~istite z visokotla~nim ~istilcem
PTUJ^
bg,b.flb,?.in4.w____
—-CTTTïïn-
»■Iwitofcf—fci
Družba za časopisno in

in vas ne bo zeblo v noge.
EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE
Naročila na brezplačni telefonski številki 080 22 66 Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov.
Ponedeljek, 21. januar
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro, Slovenija. 8.30 Poročila. 8.35 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 9.05 Iz popotne torbe, 3. oddaja: Julij se zaljubi. 9.55 Oddaja za otroke. 10.10 Dnevnik velikih mačk, pz. serija. 10.30 National Geographic. 11.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.50 Z vseh koncev sveta, dokumentarna serija. 12.15 Izvir(n)i, oddaja o kulturi. 13.00 Poročila. 13.10 Nekaj minut za domačo glasbo. 13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 14.15 Polnočni klub. 15.25 Opus. 15.55 Dober dan, Koroška. 16.30 Poročila. 16.45 Telebajski, 62. oddaja. 17.05 Bisergora, 5. oddaja. 17.20 Radovedni Taček: Ladja. 17.40 Dober večer, oddaja za kakovost življenja in zdravje starejših. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.00 Komisar Rex. 20.50 Pogovor s predsednikom vlade. 22.00 Odmevi. 22.50 Branja. 22.55 Brez reza. 23.55 Dober večer, oddaja za kakovost življenja in zdravje starejših, pon.
SLOVENIJA 2
14.10 Videospotnice. 14.45 Nirvana, glasbeno-dokumentarni film. 15.35 Rdeči gospodarji, dokum. serija. 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 157. epizoda. 17.00 Kraljica Kat, Karmela in Sveta Judita, nadaljevanka. 18.00 Argentinski Slovenec, ki je očaral Japonce, oddaja TV Maribor. 18.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja. 19.30 Videospotnice. 20.05 Parada plesa. 20.30 Gospodarski izziv. 21.00 Studio City. 22.00 Hladna vojna, dokum. serija. 22.50 Brane Rončel izza odra. 0.10 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 18. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 68. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 10. dela. 11.50 Prepovedana strast, pon. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Dogodivščine malih junakov, serija. 15.30 Diagnoza: Umor, 16. del. 16.25 Esmeralda, 1. del. 17.20 Tri sestre, 11. del. 18.15 Vsiljivka, 69. del. 19.15 24 ur 20.00 Sedma nebesa, 20. del. 20.55 Urgenca, 18. del. 21.50 Providence, 3. del. 22.40 JAG, 19. del. 23.30 M.A.S.H., 92. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
9.50 Miza za pet, 13. del. 10.40 Felicity, pon. 16. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 215. del. 15.10 Mladi in nemirni, 81. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Felicity, 17. del. 17.40 Shasta, 20. del. 18.10 Filmske zvezde, 2. del. 18.40 Korak za korakom, 24. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Superfilm: Neznanec s pogreba, am. film. 21.45 Pa me ustrelil, 20. del. 22.15 Tretji kamen od sonca, 17. del. 22.45 Noro zaljubljena, 10. del. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, 29. del.
TROJKA
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 It. nogometna liga, pon. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Automobille, oddaja. 15.30 Avtodrom. 15.45 Reporter X. 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Popotovanja z Janinom. 21.00 To je Bush, 5. del. 21.30 Magazin. 22.00 Reklamni predah. 22.30 Motor Show Report. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti.
HTV 1
7.00 Dobro jutro. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Serija. 13.20 Film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Ljubezen je nenavadna, oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Portreti, dokum. oddaja. 20.45 Latinica. 22.20 Odmevi. 22.40 Šport danes. 22.55 Filmska noč. 1.00 Zopet znova, serija. 1.45 Becker 2., serija. 2.05 Normal, Ohio, serija. 2.30 Od prijema do sojenja, serija. 2.50 Kraljestvo divjine. 3.15 The German Connection, film. 4.10 Film. 5.45 Planet Internet. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
8.55 Magazin. 9.50 Svet zabave. 10.20 Mir in dobro. 10.50 Naš skupni prijatelj, serija. 11.40 Kultura. 12.10 Cafe Cinema. 12.50 Mesečina. 13.35 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.05 Glamour Cafe. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Ogledalce, ogledalce, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Normal, Ohio, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Zopet znova, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Becker 2., serija. 21.40 The German Connection, dokum. film. 22.25 Seinfeld, serija. 22.50 Mucke, serija. 23.20 Highlander, serija.
HTV 3
16.00 Tenis Australian Open, posn. 19.00 Planet Internet. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.20 Firecreek, am. film. 23.00 CB v barvi. 23.45 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program. 7.45 Življenje in jaz, serija. 8.05 Divji bratje s šarmom, serija. 8.30 Korak za korakom, serija. 8.50 Sabrina, serija. 9.15 Melrose Place, serija. 10.00 Star Trek 8, zf. film. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Otroški program. 14.30 Risanka. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Megle Avalona (2), film. 21.50 Resnica ali posledice, akcijski film. 23.30 Nikita, serija. 0.15 Anthony Dellaventura, serija. 1.00 Megle Avalona (2), film. 2.30 Poltergeist, grozljivka. 4.20 Sedma nebesa, serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Ne pošiljaj žene v Italijo, komedija. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Družina v dar, serija. 14.50 Serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Grajski hotel Orth, serija. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Kar hočete, komedija. 2.40 Pogledi s strani. 2.45 Kraj srečanja kultura.
Torek, 22. januar
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro, Slovenija. 8.30 Poročila. 8.35 Mostovi. 9.05 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka. 9.30 Radovedni Taček: Ladja. 9.40 Otroška oddaja. 10.45 Dober večer, oddaja za kakovost življenja in zdravje starejših. 11.35 Naokoli po Nemčiji: Pfalško. 12.00 Komisar Rex, ponovitev. 14. del. 13.00 Poročila. 13.10 Glasbena oddaja. 13.55 Obzorja duha. 14.25 Pogovor s predsednikom vlade. 15.25 Režiserji: Martha Coolidge, dokumentarna oddaja. 16.30 Poročila. 16.45 Sprehodi v naravo: Brstenje. 17.00 Čarovnikova hiša, nadaljevanka. 17.30 Oddaja za otroke. 17.55 Drobno gospodarstvo. 18.25 Evro: Od{tevanje, avstrijska dokumentarna serija, 1/12. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.00 Tilly Trotter, nadaljevanka. 20.50 Pogovor z opozicijo. 22.00 Odmevi. 22.50 Izprijenost, angle{ka drama. 23.40 Drobno gospodarstvo, pon. 0.10 Evro: Odštevanje, ponovitev.
SLOVENIJA 2
14.30 VIdeospotnice. 15.05 Gospodarski izzivi. 15.35 Studio City. 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 158. epizoda. 16.55 Kraljica Kat, Karmela in Sveta Judita, nadaljevanka. 18.00 Lepe punce, am. film. 19.45 Videospotnice. 20.55 Zaseda, srbski ~b-film. 22.10 Cesta, slovenski kratki film. 22.25 Alica, evropski dokumentarni film: Asinara. 22.55 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 19. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 69. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 11. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 1. dela. 13.10 Sedma nebesa, pon. 20. dela. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Dogodivščine malih junakov, risana serije. 15.30 Diagnoza: Umor, 17. del. 16.25 Esmeralda, 2. del. 17.20 Tri sestre, 12. del. 18.15 Vsiljivka, 70. del. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 20.45 Resni~ne zgodbe: Notranji glas, am. film. 22.30 JAG, 20. del. 23.30 M.A.S.H., 93. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
9.50 Miza za pet, 14. del. 10.40 Felicity, pon. 17. dela. 12.00 Beverly Hills, pon. 21. dela. 13.00 Ricki Lake, ponovitev. 14.20 Obala ljubezni, 216. del. 15.10 Mladi in nemirni, 82. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Felicity, 18. del. 17.40 Shasta, 21. del. 18.10 Filmske zvezde, 3. del. 18.40 Korak za korakom (III.), 1. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Kung fu: Sestrino ma{~-evanje, ameriški film. 21.40 Pa me ustrelil, 21. del. 22.10 Tretji kamen od sonca, 18. del. 22.40 Noro zaljubljena, 11. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev. 0.00 Rdeče petke, 30. del erotične serije.
TROJKA
7.00 Pokemoni, risana serija. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Fio-rentina - Milan, italijanska nogometna liga, pon. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, risana serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Ježek Show, pon. 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, risana serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Spet v poslu, am. akcijski film. 22.00 Naj N - nogometni studio. 23.00 Kuharski dvoboj. 23.45 Videalisti.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 10.50 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Ti si moja usoda, serija. 13.20 Grace kelly, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Skupaj do zvezd. 20.55 Forum. 21.55 "M" magazin. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.15 Vojna za Harmagedon, dokum. oddaja. 23.45 Rabljeni moški, film. 1.10 Glavno mesto, serija. 1.55 Seks v mestu 3., serija. 2.25 Veronikine skrivnosti 3., serija. 2.50 Pravica za vse 4., serija. 3.35 Od prijema do sojenja, serija. 3.55 Kraljestvo divjine. 4.30 Remek. 4.40 Grace Kelly, am. film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
9.50 Ljubezen je nenavadna, oddaja. 10.20 Planet Internet. 10.50 Zopet znova, serija. 11.35 Hit HTV-ja. 12.20 The German Connection, film. 13.05 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 13.35 Latinica. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Legenda o skritem mestu, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Veronikine skrivnosti 3., serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija20.10 Glavno mesto, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Seks v mestu 3., serija. 21.50 Pravica za vse , serija. 22.35 Seinfeld, serija. 23.00 Mucke, serija. 23.30 Highlander, serija.
HTV 3
14.50 Tenis Australian Open, posn. 17.50 Petica. 19.00 Košarka: NBA Action. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Bull Durhman, am. film. 21.55 Chansonfest, posn. 22.55 Monoplus. 23.35 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.35 Otroški program. 7.55 Korak za korakom, serija. 8.15 Sabrina, serija. 8.40 Čarovnice, serija. 9.25 Melrose Place, serija. 10.05 Vozovi na vzhod, komedija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Otroški program. 14.30 Rožnati panter, serija. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Slalom (m), prvi tek, prenos. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Slalom (m), drugi tek, prenos. 21.45 Smrtonosne sledi v snegu, triler. 23.20 Seks v mestu, serija. 23.45 Izgubljeni v belem peklu, drama. 1.15 Intimna priznanja, erotična serija. 1.45 Smrtonosne sledi v snegu, triler. 3.15 Poltergeist, grozljivka.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Maškarada, komedija. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Družina v dar, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Reportaža. 23.05 Magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.15 Magazin.
Sreda, 23. januar
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro, Slovenija. 8.30 Poročila. 8.35 Dober dan, Koroška. 9.05 Trojčice, risana nanizanka. 9.30 Grdi raček Tjne, risana nanizanka. 9.55 Sprehodi v naravo: Brstenje. 10.15 Čarovnikova hiša, nadaljevanka. 10.45 Lingo, TV igrica. 11.10 Drobno gospodarstvo. 11.40 Evro: Odštevanje, pon. 11.55 Tilly Trotter, nadaljevanka. 13.00 Poročila. 13.10 Videostrani. 13.25 Navidezna prijateljica, kanadski film. 14.55 Pogovor z opozicijo. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.45 Pod klobukom. 17.50 Avstralska kronika, pz. serija. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.00 Sedmi pe~at: Najlep{i poklic na svetu, francoski film. 22.00 Odmevi. 22.55 Umetnost dirigiranja II. 23.50 Avstralska kronika, pon.
SLOVENIJA 2
14.55 Videospotnice. 15.30 Homo turisticus. 16.00 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski. 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 159. epizoda. 17.00 Kraljica Kat, Karmela in Sveta Judita, nadaljevanka. 18.00 Nasilje na igri{~u, angle{ki ~b-film. 19.40 Videospotnice. 20.00 Šport. 23.30 Prvi val, nanizanka. 0.15 Vide-ospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 20. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 70. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 12. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 2. dela. 13.10 Preverjeno, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Dogodivščine malih junakov, risana serije. 15.30 Diagnoza: Umor, 18. del. 16.25 Esmeralda, 3. del. 17.20 Tri sestre, 13. del. 18.15 Vsiljivka, 71. del. 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Vpra{anje izbire, ameri-{ki film. 21.45 Tretja izmena (II.), 1. del ameri{ke nanizanke. 22.40 JAG, 21. del. 23.30 M.A.S.H., 94. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
9.50 Miza za pet, 15. del. 10.40 Felicity, pon. 18. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 217. del. 15.10 Mladi in nemirni, 83. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Felicity, 19. del. 17.40 Shasta, zadnji del. 18.10 Filmske zvezde, 4. del. 18.40 Korak za korakom, 2. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Zločin in kazen: Begunec, 20. del. 21.00 Na kraju zločina, 20. del. 21.50 Pa me ustrelil, 22. del. 22.20 Tretji kamen od sonca, 19. del. 22.50 Noro zaljubljena, 12. del. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.10 Rdeče petke, 31. del erotične serije.
TROJKA
7.00 Pokemoni, risana serija. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Spet v poslu, film. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, risana serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Naj N - nogometni studio, pon. 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, risana serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Vila v Firencah, ameriški romantični triler. 22.00 Sijaj. 22.30 Reporter X. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. 0.15 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 10.50 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Gne~a, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.15 Naši likovni ustvarjalci. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.20 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Stoj in gledaj, dokum. oddaja. 20.40 Pol ure kulture. 21.10 Trenutek spoznanstva. 21.45 TV interview. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.15 Euromagazin. 23.50 Možje so kot čokolada, film. 1.25 Gilmoreice, serija. 2.10 Simpsonovi VIII., risanka. 2.35 Nikita 3., serija. 3.20 Od prijema do sojenja, serija. 3.40 Laila's Odyssey, dokum. film. 4.30 Remek. 4.45 Gneča, am. film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
10.15 "M" magazin. 10.55 Firecreek, am. film. 13.20 Forum. 14.20 Skupaj do zvezd. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Gusarji, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Simpsonovi VIII., risanka. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Gilmoreice, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Nikita 3., serija. 22.05 Laila's Odyssey, dokumentarni film. 22.55 Seinfeld, serija. 23.20 Mucke, serija. 23.50 Highlander, serija.
HTV 3
16.05 Tenis Australian Open, posn. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Film. 22.00 Dokumentarni film. 22.50 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.15 Otroški program. 8.00 Korak za korakom, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.30 Melrose Place, serija. 10.15 Columbo: Pod giljotino, kriminalka. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Maček Billy, serija. 14.30 Rožnati panter, serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Policaj iz Tulza: Morilec ljubezenskih parov, kriminalka. 21.50 Mreža laži, triler. 23.20 Policisti iz El Camina, serija. 0.05 Primer Jessica, serija. 0.50 Primer Jessica, serija. 1.35 Mreža laži, triler 3.00 Izgubljeni v belem peklu, drama.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Gostilničarka iz Zlate krone, domovinski film, 1955. 11.40 Podobe Avstrije. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Družina v dar, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Anglež, ki je {el na hrib in se vrnil z gore, komedija. 21.40 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Magazin. 23.15 Emma Bonino in Anita Roddick, dokum. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Domače kraljestvo, serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.15 Reportaža tedna. 1.45 Talkshow. 2.45 Pogledi s strani. 2.50 Magazin. 4.20 Dobrodošli v Avstriji.
KViZ PIRAMIDA
RADIOPTUJ
89.8<>98,£°i04,3mhz
Vsak ponedeljek
med 21. in 22. uro
PRIPRA\1-JA IN VODI: VLADIMIR KAJZOViiR
^ Mercator
DA						1		TKT,.: 02 / 771 22 61					
					2		3						
				4		5		6					
			7		8		9		10				
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
POSKOČNIH
n
mičmm 7
13. Ans. Vrisk-Martin Krpan
12. Ans. Dori - Markova pesem
11. Kranjski muzikanti - Primi me za rame
10. Veseli Planjšarji - ZapoJ ml trobenta
09. Fantje z Graške gore - Klošar
08. Ans. Matjaža Kokalja - Fantič moj
07. Ans. Lojzeta Slaka - Spomini stare Ljubljane
06. Ans. Unikat - Unikat polka
05. Ans. Obzorje - Rokovnjač DImež
04. Harmonikarice Zupan - Venček 1
03. Ans. Svetlin - Mornarjeva žena
02. Ans. Zasavci - Vse se vrača
01. Ans. Marjana Kočevarja - Za tvojo ljubezen
1.	Helena Blagne - Nihče ne ljubi i(Ot Slovenec
2.	Korado in Brendi - Kje veseli so Dolenjci
3.	Natalija Kolšek - Siovenica sem jaz
4.	Roman Gostiša - Danes je najlepši dan
5.	Domen Kumer - Bom nekaj naredil
6.	Drago Jošar - Hej, Bejbi
7.	Helena Kodrič - Miška mala
Poskočnih 13
Glasujem za:
Veličastnih 7
Glasujem za:_
Glasovnice poBjite na dopisnicah na naslov:
MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
ČETRTEK, 17. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Z ormo-{kega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: Jablovec. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val).
PETEK, 18. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA.
12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{ič). 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
SOBOTA, 19. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tja{a Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Sa{a Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
NEDELJA, 20. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
PONEDELJEK, 21. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
TOREK, 22. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman-Žunec). 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
SREDA, 23. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Po Slovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
TURISTIČNI TEDNIK
SHENZHEN, HONGKONG, KITAJSKA
Harmonija blisia in bede
(Drugo nadaljevanje)
No, ko smo že pri prestižu, ne morem, ne da bi nekaj besed namenil našemu hotelu v mestu Shenzhen, ki nas je gostil 7 dni. Leži zunaj strogega centra mesta, od katerega je oddaljen slabih 10 minut vožnje s taksijem. WuZhou Guest House, kot se imenuje, že na prvi pogled s svojo impozantno zunanjo podobo razkrije, zakaj ima status enega izmed najbolj luksuznih in najbolje opremljenih hotelov na jugu Kitajske. Okolico hotela namreč krasi več 10.000 rož, ki dajejo človeku občutek, kot da se sprehaja po cvetličnem parku, seveda ne manjkajo tudi večmetrski vodometi, tlakovan dovoz pa da vedeti, da je vsakemu detajlu posvečena posebna pozornost. Kar se pa tiče nastanitvenih zmogljivosti, se lahko za zidovi 12 nadstropij hotela gosti nastanijo v 156 stilno opremljenih sobah, za najpetičnejše in najbolj razvajene goste, ki potrebujejo več življenjskega prostora, pa sta na voljo dve posebni sobi - dva luksuzna apartmaja, izmed katerih je eden opremljen v kitajskem, drugi pa v zahodnem stilu. Kdor potrebuje 120 m2 razkošja, bo moral za to odšteti dobrih 700.000 SIT na noč.
lahko požene toliko adrenalina po žilah, saj sem imel občutek, da smo drveli po igrišču skoraj hitreje, kot so švigale žogice z odbijališča. Tudi naši izkušeni gol-fisti so mi priznali, da na igrišču za golf pred to dirkaško predstavo česa podobnega še niso doživeli. Ko pa smo živi in zdravi sestopili na trdna tla, smo se z menedžerjem tega golf kluba, ki je bil naš ekpresni vodič po igrišču, zapletli v pravi prijateljski klepet. Izvedeli smo, da je ta golf klub eden izmed res prestižne-jših, saj je vsako leto prizorišče tradici-
Izmed 345 hotelov, kolikor jih premore mesto Shenzhen, se WuZhou Guest House lahko pohvali z največjo prireditveno dvorano daleč naokrog. Na 1700 m2 površine je prostora za 1000 ljudi, zato ni naključje, da ta hotel gosti mnoge prireditve na državnem in tudi mednarodnem nivoju. Tudi ko gre za politična in diplomatska srečanja, lahko WuZhou Guest House postreže z moderno konferenčno dvorano, ki je opremljena s sistemom za simultano prevajanje v šestih jezikih, ima pa kapaciteto za 294 ljudi. Kdor pa ne potrebuje tako velikega prireditvenega prostora, lahko izbira med devetimi dvoranami, ki sprejmejo od 12 do 90 ljudi.
Kar pa se tiče gostov, ki kot "navadni" turisti bivajo v tem hotelu, prav tako niso za nič prikrajšani. Razvajajo se lahko s kulinaričnimi dobrotami v treh restavracijah, gasijo žejo v dveh barih, lahko si praznijo mošnjo v hotelski trgovini,
zabave željni pa se lahko naplešejo v nočnem lokalu v kletnih prostorih. Poskrbljeno je tudi za tiste, ki bi radi aktivno preživeli prosti čas: lahko se rekreirate v hotelskem bazenu, podite in potite se lahko za žogico na igrišču za tenis, tisti, ki ste pristaši golfa, pa boste v Shenzhe-nu zagotovo doživeli 18 svojih najlepših, če že ne najbolje odigranih lukenj. V idiličnem okolju v neposredni bližini hotela je med visokimi stolpnicami namreč zraslo eno izmed 5 igrišč za golf v Shenz-henu, ki imajo vsega skupaj 99 lukenj. Tam lahko vsak golfist najde svoj mir in prostor za užitek, saj je tako rekoč sredi mesta, ki živi v neizmernem tempu, nastala prava mala zelena oaza, kjer se zdi, da se čas za trenutek ustavi, saj vse poteka bolj ležerno in sproščeno. No, skoraj vse, razen utripa naših src, ko smo si zaželeli igrišče videti pobliže. Nikoli si namreč niti v sanjah nisem predstavljal, da ti vožnja s klubskim avtomobilčkom
Nojvečja in najlepše urejena prireditvena dvorana v tem delu Kitajske, ki meri 1700 m2, se bohoti z ve~ 10-metrskimi lestenci
Ena izmed manj{ih konferen~nih dvoran
WuZhou Guest House je eden izmed najlep{e urejenih in najbolj luksuznih hotelov na jugu Kitajske
onalnega turnirja, na katerem igra tudi najboljši golfist na svetu Tiger Woods. Zanimalo nas je, kakšne so možnosti, da bi lahko kdaj zaigrali na takem igrišču, tako da seveda nismo mogli mimo vprašanja, koliko znaša igralnina. Praksa, ki smo je vajeni pri nas, je taka, da člani kluba igralnino plačujejo letno, nečlani pa pač plačajo dnevno igralnino. Če pa
hočeš postati član tega kluba v Shenzhe-nu, pla~a{ dosmrtno ~lanarino in igralnino, in to v enem znesku. Zato trditve, da lahko marsikateri golfist tukaj najde svoj "duševni" mir, ne velja posploševati, saj je "duševni" mir prestiž, ki si ga je lahko doslej privoščilo samo okrog 1500 ljudi. Nobena druga oblika "duševnega" zdravljenja - sproščanja vam namreč ne bo tako izpraznila bančnega računa. Zajamčeno, saj je 800.000 USD vsota, s katero bi si lahko vsak "povprečnež" privoščil dosmrtno brezdelje, če bi imel tak znesek na tekočem računu. Ja, za 200 milijonov SIT lahko po mili volji neomejeno dolgo tolčete žogico proti zastavici,
POGLEJ IN
ODPOTUJ
BENETKE, 1=2
8.990
3.2., enodnevni evtobusni izlet z odiilinim vodenjem, cena za 2 oiehi (iz Ljubljane 7.990 SIT)_
TERME ČATEŽ
14.990
11.1.-10.2., 4* ilotei Tnpiice, viiiond paicot, POL, otrnii do 12. iela biva brezplačno
POBTMft 1=2^
15.990
do 31.3., 3* hotei Lucija, 3/4 D, NZ, Sončiiov kiub, cena za2osebi(+dobnidoini prispevek)
TEBMELENDAWL1=2
19.990
do 3.3., 3* hotei Lipa, 2D, POL, Sončkov kiub, do 7 iet brezplačno, cena za 2 osebi_
PRAVUlČNI BAVARSKI GRABOVI
23.990
30.3., 6.4., dvodnevni avtobusni izlet z odličnim
im, POL, vključene vstopnine in vožnja z ladjico
TURČIJA. Antalila
67.990
21.1., 3*Hane hotel,7D,ALLINCLUSIVE, polet letala z Dunaja
SONČEK^
PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 UUBUANA, 01/234 21 55 CEUE, 03/425 46 40
pomvAiMiœnER
ki označuje glavni cilj golfa - luknjo, v katero morate s čimmanj udarci spraviti žogico. Zraven pa še potem računajte na to, da morate vsakič še nekaj odšteti za uporabo avtomobilčka, za nekaj dodatnih denarcev vam lahko pri prenašanju palic pomagata ena ali dve punci, kolikor vam je pač potrebno. Torej če vam je zmanjkalo idej, kako se znebiti kakega odvečnega in nadležnega tolarja, ki vas srbi v žepu, je rešitev igranje golfa v Shenzhenu.
Tekst in foto: Črtomir Goznik
Iz steklenega hotelskega dvigala se ti pogled ustavi na idiličnem okolju igrišča za golf, ki leži tako rekoč sredi betonske džungle
Biti član golf kluba je prestiž, ki si ga je do sedaj lahko privoščilo le 1500 ljudi, saj se članarina in igralnina plačata dosmrtno v enem znesku, kar znese neverjetnih 200 milijonov SIT
NASVETI, PISMA BRALCEV
PREJELI SMO
Odgovor predsedniku Mladega foruma
(na članek Odgovor na pojasnila in razmišljanja, Tednik 13. december 2001)
Ker smo v članku Odgovor na pojasnila in razmišljanja p^ča spre-n^-vedanju predsednika Mladega foruma ZLSD Ptuj in sprevračanju mojih besed, mi dovolite, da vam ponovno pojasnim namen mojega pisanja.
Kot prvo sem vam hotel razsvetliti dejstva, ki so mi znana v zvezi s problemi v občini Ptuj, ki jih navajate v svojem članku (prostori za mlade ter ptujsko jezero). V drugem delu prispevka pa sem podal svoja razmišljanja o delovanju Mladega foruma ter jih podprl z nekaterimi dejstvi, ki so dokazljiva ali pa so bila javno prezentirana. En dokaz dodajam k temu članku.
Ce na kratko ponovim, sem v svojem članku navedel, da je mestna občina Ptuj prispevala s pogodbo dogovorjeni delež za odprtje prostorov za mlade (mladinskega prenočišča), da pa svojega dela obveznosti niso izpolnili v Ljubljani. Zato mladinsko prenočišče na Ptuju še ni odprto. Veseli me, da se z mojimi navedbami strinjate, saj v vašem odgovoru ni bilo pripomb na ta del. Glede ekološke ureditve ptujskega jezera pa sem dejal, da je pristojne in odgovorne (če jih že iščete) potrebno iskati na naslovu Dravskih elektrarn. Ker je ta del naletel na nerazumevanje z vaše strani, vam m,oram pojasniti, kaj pomeni beseda pristojnost. Na področju javne uprave je to pravica in dolžnost organizacije, da opravlja konkretno določene naloge. Pristojni pa so po m,ojem mnenju tudi odgovorni. Govorim namreč o moralni odgovornosti, pa tudi o odškodninski bi lahko, če bi norma 72. člena ustave RS bila iztožljiva. Ta namreč določa, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja ter da država skrbi za zdravo življenjsko okolje. Prvi korak k aktivnemu reševanju tega problema je bil s strani občinskih organov že narejen. Zupan Miroslav Luci se je pogovarjal z direktorjem Dravskih
elektrarn. Dogovorjeno je bilo, da se ustanovi delovna skupina, ki bo v najkrajšem možnem času zbrala obstoječo dokumentacijo in nato predlagala možne načine sanacije in možnosti izrabe jezera. Mestna občina Ptuj ima pripravljene vse akte, po katerih je možno izvesti sanacijo in s coniranjem izrabo jezera. Tako ne bo potrebno vsem Ptujčanom in Ptujčankam klicati na upravo Dravskih elektrarn, kot si rešitev problema predstavljate v Mladem forumu.
Argumentirano namreč odgovarjate samo v tistem delu odgovora, ki se nanaša na morebitni vstop Slovenije v zvezo NATO, kateremu odločno nasprotujete. Za to imate vso legitimno pravico, da ne bom ponovno narobe razumljen. Vendar vas moram opozoriti, da na tem mestu prihajate v kontradiktornost s samimi seboj, ko pravite, da Mladi forum ni proti NATU, ampak je proti članstvu Slovenije v njem. S tem, ko ste razglasili NATO za ameriško teroristično organizacijo, ste jasno povedali, da nasprotujete tudi organizaciji. Da so v vaših očeh Američani teroristi, ste pripravljeni priznati le na štiri oči, javno pa se temu izogibate. Kdo ve zakaj. Mogoče zato, ker predsednik vaše matične stranke v vlogi predsednika Državnega zbora RS javno zatrjuje, da bi Sloveniji članstvo v zvezi NATO koristilo na vseh področjih, ne le varnostnem.
Mladi forum Združene liste Američane označujejo kot teroriste. Mladi postkomunisti izrecno poudarjajo, da je bil narodnoosvobodilni boj "eno najslavnejšh obdobij slovenske zgodovine". Gotovo bi to v dobršni meri držalo, če se ne bi po letu 1945 ta opevani boj izrodil.
Glede netočnosti podatkov v zvezi s financiranjem društva Mladi forum Kristalčki vam lahko odgovorim le, da sem samo povzel izjave, ki so bile dane v enem od prispevkov oddaje Studio City. S tem, ko bi ugovarjali gospodu Marcelu Stefančiču jr., bi zajeli in pravilno informirali bistveno širši krog ljudi (samo predlog za v bodoče).
Osebnih žalitev, ki sem jih bil deležen v vašem odgovoru, pa vam ne zamerim. Politične kulture od svojih starejših tovarišev vsekakor niste mogli privzeti.
Boštjan Kolaric
Krvodajalci
20. december: Avgust Kodric, Čermo-žiše 98; Andreja Prijol, Stanovno 10; Tatjana Skoliber, Obrež 14; Robert Kle-menčič, Hardek 45; Drago Furek, Dra-ženci 87/a; Dušan Menoni, Lovrenc na Dr. polju 1; Janez Furman, Zagorci 71; Marjan Anderlič, Trgovišče 25/b; Franc Jurgec, Volkmerjeva 9, Ptuj; Borut Šalamun, Nova vas 101; Boris Železnik, Na-dole 4; Janko Zamuda, Tibolci 55; Janez Toplak, Gabrc 3; Franc Sakelšek, Volk-
merjeva 24, Ptuj; Boris Kozoderc, Do-klece 17; Slavko Kirbiš, Apače 45; Milan Fajt, Draženci 82; Karmen Mar Licul, Sp. Korena 33; Zoran Bilic, Ul. 25. maja 3, Ptuj; Dušan Fridl, Lancova vas 22; Emil Kirbiš, Njiverce 29; Roman Krajnc, Ka-juhova 1, Ptuj; Miran Podhostnik, Zg. Hajdina 10; Ignac Kozel, Skorba 41/a; Cvetko Šprah, Kraigherjeva 16, Ptuj; Majda Turk, Vintarovci 64; Anton Cep, Kočice 13/b; Lidija Medved, Podlože 69; Miran Pešl, Arbajterjeva 8, Ptuj; Jože Kostanjevec, Draženci 26/a; Danica Anž-
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 365. NAD.
Duáevno zdravje oJ/ok in njJadosJnjk^i^v
77. nadaljevanje
Stroke in njihovo delovanje na področju varovanja duševnega zdravja otrok - 1. nad.
Danes bomo zaceli govoriti o delovanju mentalnohigi-enskih služb.
Kako pravzaprav koristimo te službe?
Raziskovalci so ugotovili, da le majhno število otrok, ki bi potrebovali strokovno obravnavo, to tudi prejema. Če ima 20% motnjo, ki jo je možno označiti z diagnozami iz mednarodne klasifikacije bolezni, in če ima 10% hudo motnjo socialnega delovanja, smo lahko zaskrbljeni ob dejstvu, da v bogatih državah le 5% celotne populacije otrok prejema kakršnokoli obliko psihosocialne pomoči v celoti strokovnih služb v zdravstvu, šolstvu (šolskih	svetovalnih
službah), v centrih za socialno delo, v ambulantah splošnih zdravnikov, šolskih zdravnikov ali pediatrov. Delež uporabnikov mental-nohigienskih služb je pa znatno manjši. Pri tem je treba vedeti, da teh 5% porabnikov niso nujni otroci z najtežjimi motnjami in otroci iz najbolj neugodnih okolij. Prav obratno, čim bolj
disfunkcionalno ali patogeno je otrokovo okolje, tem manj verjetno je, da bodo starši in otrok porabniki men-talnohigienskih služb.
Koriščenje služb je odvisno od njihove razširjenosti, organizacije ter razdalje med mestom delovanja služb in mestom bivanja potencialnih porabnikov.
Raziskave, izvedene v Nemčiji, so ugotovile, da je povprečna pogostost psi-hosocialnih in psihiatričnih motenj ocenjena s strani ekspertov na 12,7%. Seveda je prevalenca različna glede na vrsto šole. Na osnovi poročil staršev pa so ugotovili, da je le 3,3% otrok prejemalo neko obliko strokovne pomoči zaradi psihosocialnih , psihiatričnih ali specifičnih razvojnih motenj. To pomeni, da večina otrok, za katere se je ocenjevalo, da potrebujejo mentalnohigiensko strokovno pomoč (12,7%), ne prejema nobene pomoči.
Naslednjič pa se bomo dotaknili problema enakosti v mentalnohigienski zaščiti.
el, Na postajo 20, Ptuj; Albin Petrovič, Vareja 6; Ivan Šegula, Juršinci 48; Franjo Mihelač, Volkmerjeva 5, Ptuj; Franc Čagran, Žamenci 6; Igor Gaber, Bistriška cesta 69, Slovenska Bistrica; Dejan Dokl, Orešje 15; Franc Greif, Trniče 10; Jure Menoni, Osojnikova 25, Ptuj; Miran Kozoderc, Podlože 3; Janko Arnuš, Bukovci 173; Anton Glaser, Borovci 50; Franc Grlica, Podvinci 83/c; Marijan Fe-sel, Zg. Hajdina 40; Robert Kornet, Ul. Borisa Kraigherja, Kidričevo; Gorazd Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj; Zvonko Juri-ševič, Apače 176; Zoran Štalcer, Vičava 101; Živko Lazic, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Matevž Mohorko, Apače 3; Jožef Svenš-ek, Kicar 54; Janez Kužner, Lovrenc na Dr. polju 6; Ernest Zavernik, Grajena 28; Boštjan Grajfoner, Sp. Korena 33; Danilo Petrijan, Hajdoše 59/b; Anton Šterman, Betnavska 152, Maribor; Roman Lešnik, Gerečja vas 103; Milan Hajnžič, Kvedro-va 2, Ptuj; Miran Ljubec, Zabovci 61; Igor Škerbot, Dupleška 335/a, Maribor; Srečko Sagadin, Slovenja vas 2; Stanko Draškovič, Mestni Vrh 60/a. 27. december: Branko Horvat, Miklavž 2; Franc Petek, Sp. Jablane 45; Boštjan Forstnerič, Turniška 25, Ptuj; Franc Križan, Gabrnik 52; Mirko Šoštarič, Sodin-ci 5/a; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dr.
polju 3; Matej Goljat, Cirkovce 19; Franc Medved, Zg. Jablane 10; Tomislav Ko-rez, Sp. Jablane 51 ; Majda Ljubec, Nova vas pri Markovcih; Vlado Krajnc, Sp. Ve-lovlek 24/a; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Verica Golenko, Dragonja vas 2/b; Janez Tominc, Zg. Pristava 12; Branko Mlakar, Šikole 78; Stanko Krničar, Pon-grce 26/a; Franc Ivančič, Kraigherjeva 22, Ptuj; Anton Frangež, Zg. Jablane 13; Vinko Hvalec, Osojnikova 25, Ptuj; Aleksandra Dobič, Mihovce 51; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2; Roman Fo-rštnarič, Spuhlja 130; Stanko Pernat, Cirkovce 20; Stanko Solatnik, Apače na Dr. polju 148; Milan Kozak, Miklošičeva 8, Ptuj; Janko Beranič, Pongrce 3; Alen Mi-linovic, Cirkovce 49/a; Franček Trčko, Šikole 3; Milan Prapotnik, CMD 17, Ptuj; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10/a; Oto Mesarič, CMD 17, Ptuj; Slavko Kovačič, Cirkovce 60/d; Robert Belca, Dragonja vas 22; Miroslav Golob, Zg. Jablane 38/a; Janko Fras, Flegeričeva 1, Ptuj; Matej Zafošnik, Pleterje 28; Zvonko Babič, Župečja vas 44; Jožef Lah, Pongrce 8; Franc Štih, Savinsko 39; Darko Bedrač, Šturmovci 20/b; Zvonko Cesar, Zg. Hajdina 36; Franc Golob, Zg. Jablane 38/a; Rajko Robar, Šarhova 34, Pragersko
-^	- priloge in prikuhe
'	. ■Sp - PMni I



iih: ^^
■jp - enolončnice in goste juhe kisle juhe , jedi iz kaš ^ - sladice
- konzerviranje
Več informacii lahko dobite pri avtoriih
tel.: 02/758-41-51 ali E-mail: nada.pignar@guest.arnes.si
-----------------------------------------------------
v	A Naročam_izvod(ov) knjige
NAROCILNICA sodobne DOMACe jedi;
cena izvoda 3.89o sit + poštnina.
Ime, priimek:_
Naslov:_
Kraj/ poštna št.:_
Tel. št.:_
Datum: Podpis:
izpolnjeno naročilnico izrežtte in 1
poSljtee na naslov; Radio-TEDNIK, I Raičeva 6, p.p. 95,2250 I^j.	|
Knjigo lahko kijptte tudi v tajništvu ;
radio-tednika (brez poštnine).	|
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
V/t potrebuje snežno Jn m/zlo zimo
Od jakosti zime si obetamo letino. Vremensici pregovor: "Če januarja drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka" ima v letošnji suhi in brezsnežni zimi v začetku januarja še dovolj časa, da se uresniči. Ostra in snežna zima je v naših podnebnih in talnih razmerah za uspešno rastlinsko pridelavo nujna in naravna potreba. Po nekoliko ostrejši zimi in obilni snežni odeji se trajno rastlinje utrdi in postane odpornejše pred rastlinskimi boleznimi, razredčijo se gnezdišča rastlinskih škodljivcev, zemlja pa se napoji s talno vlago.
V	SADNEM VRTU bo že po nekaj dneh odjuge in otoplitve konec januarja ali februarja vzcvetela leska, to pa je tudi poziv sadjarju, da še pred začetkom cvetenja opravi rez. Lesko vzgajamo lahko v drevesni ali grma-sti obliki. Vzgoja grma ali drevesne krošnje in rez nista zahtevna, saj morata biti za tvorbo rodnega lesa in kakovostnega pridelka krošnja ali grm dovolj redka in osvetljena. Za razliko od drugih sadnih vrst sadnega drevja je leska vetrocvetka z ločenimi moškimi in ženskimi cvetovi. Ne oprašujejo je čebele, ker je za to njihovo vlogo še prehladno vreme, pač pa opraševa-nje opravijo zračni tokovi, v katerih lebdi pelod. Moški cvetovi so rumene barve v obliki visečih mačic, ženski pa izredno majhni karminasto rdeče barve, vzbrsteli na vrhu brstov rodnih vejic. Cvetni organi se tvorijo le na dovolj zračnih, prostornih in osvetljenih večletnih poševnih ali vodoravnih vejah. Ravni in navpično rastoči poganjki niso rodni in lahko služijo le kot nadomestni les pri pomlajevanju krošnje ali grma, sicer pa jih izrezujemo. Star izrojeni les, na katerem ni opaziti moških cvetov, krajšamo ali izrezujemo do mladih poganjkov, ki pa jih moramo krajšati, da se razrastejo v rodne veje. Pri zimski rezi odstranimo tudi poganjke iz debla in koreninskega vratu, koreninske izrastke pa odgrebemo, da jih lahko izrežemo s koreninami vred. Lepo raščene koreninske izrastke z dobro razvitimi koreninicami lahko uporabimo za vzgojo sadik, seveda od odbrane rastline z vsemi dobrimi lastnostmi matičnega drevesa ali grma. Takšne koreninske izrastke vložimo v vrtno gredo na vkoreničenje za nadaljnjo vzgojo leskove sadike. Nekatere žlahtne sorte često slabo tvorijo moške cvetove. V tem primeru v času cvetenja narežemo cvetoče vejice z grmov z obilo cvetočih mačic, najbolje iz grmov divje leske, in z njimi poprašimo po vejicah s cvetočimi ženskimi brsti.
V	OKRASNEM VRTU vremenske razmere v letošnji zimi zimzelenim in pozno v jeseni posajenim okrasnim drevninam in grmovnicam niso naklonjene. Suho, sončno, vetrovno vreme z nizkimi temperaturami je močno izsušilo zemljo brez snežnega prekrivala, pospešeno pa je tudi izhlapevanje vlage iz listov zimzelenih rastlin, kot so rododendromi, lovorikovci, mahonije ter vse vrste iglavcev. Zimzelene rastline s svojimi listi ali iglicami tudi pozimi opravljajo funkcije usvajanja, dihanja in izhlapevanja, čeprav v manjšem obsegu, če pa jim vlage primanjkuje, prično veneti in končno zaradi suše odmirati. Pomanjkanje talne vlage čutijo tudi rastline, ki smo jih sadili v jeseni, ker se je v koreninski grudi pri kroženju talne vlage pričel obraten proces, ko je izsušena zemlja pričela črpati vlago iz korenin. Najbolj pa trpe pomanjkanje talne vlage zimzelene posodovke v raznih betonskih koritih, kjer so korenine prerastle koreninsko grudo do sten posode, ki je suha in zračno neprehodna. Da rastline ne bi propadle, jih v takšnih zimskih sušnih obdobjih, kot so letošnje, dvakrat mesečno obilno zalijemo sredi dneva, ko zemlja ni zmrzla, z ne prehladno vodo. Večje grme na prostem po zalivanju zastremo z listjem, kompostovko, zdrobljenim lubjem, ali če je pri roki v zakotju, s snegom, da se zemlja ne izsuši.
V	ZELENJAVNEM VRTU pobiramo za sprotno uporabo v svežem stanju vrtnine, ki prezimujejo na prostem ali pod vlaknasto folijo. Brstičnega ohrovta, pora ali zelenjave izpod folije ne nabirajmo zamrznjene, ker ji med nabiranjem poškodujemo celičje, takšni pridelki pa postanejo neuporabni. Zmrzle rastline se morajo odtajati v mirnem, kot so zmrznovale.
Pozni nasad pora, ki smo ga pustili na prostem za zimsko rabo, je že po prvem mrazovju upadel in ovenel in daje videz, da je pozebel. Por v takšnih vremenskih razmerah, kot so letošnjo zimo, ne pomrzne, pač pa je posledica uničenja napada bolezni ali škodljivcev v jeseni. Najpogostejše bolezni pora so čebulova rja in gniloba čebulnic, še nevarnejši pa so škodljivci čebulova muha in čebulova ogorčica. Tako obolele in poškodovane rastline nemudoma populimo, pustimo na prostem, da se posuše, in sežgemo. Ne smemo jih kompostirati, ker bi tako še naprej ohranjali glivice ali gnezdišča za njihovo nadaljnjo širitev. V prihodnji vegetaciji pa za sajenje dosledneje upoštevamo kolobar in pora ne sadimo tja, kjer je bil posajen minulo leto, vrta ne gnojimo s še nezrelim kompostom, ker gredice lahko ponovno okužimo, por pa sadimo v mešanem posevku s korenčkom, mlade rastlinice poprašimo s kameno moko ali lesenim pepelom, ki
jih varuje pred boleznimi in škodljivci.
***
Po biokoledarju je priporočjivo sejati in saditi ter obdelovati rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, 21. in 22. januarja, zaradi korenine od 23. do 25. januarja, zaradi lista od 18. do 21. januarja ter zaradi cveta 17. in 18. januarja.
Miran Glušic, ing. agr.
nom
Na glasbenih lestvicah v zadnjih letih vladajo vedno neum-nejše in glasbeno slabe pesmi, ki pa vendar posredno ali neposredno določajo sodobne zakone zabave.
***
Ameriška diva WHITNEY HOUSTON je zbrala svoje najlepše balade na kompilacijskem albumu Love Whitney. Vrhunska vo-kalistka je na novo zapela zelo zahtevno soul balado UNTIL YOU COME BACK 2002 (****), ki ima dvopomensko zavajajoče ljubezensko besedilo.
Ameriška pevka BRANDY je do sedaj posnela dva albuma Brandy in Never Say Never ter kup uspešnic, od katerih najbolj znana nosi naslov The Boy is Mine, ki jo je zapela v duetu z Monico. Izredno talentirana pevka bo v februarju na police s ploščami postavila svoj tretji album Full Moon, napoved zanj pa je ritmično spreminjajoča se, vendar zelo poslu-šljiva grovy r&b pesem WHAT ABOUT US (****).
Ameriški skupini CITY HIGH je lani uspel preboj v glasbeni svet s hitom What Would you Do? Trio se je ponovno osredotočil na sodobno zmes r&b-ja, soula in popa v atraktivnem komadu CARAMEL (***), ki ga je s svojim petjem in rapanjem dopolnila tudi EVE.
***
MONTEL JORDAN je v začetku 90. zaslovel s komadom This is How We Do it, medtem ko je bil nazadnje v modi s komadom Get it on Tonite. Ameriški pevec glasbeno dozoreva in to je dodobra slišno tudi v njegovi novi lahkotni sproščujoči r&b pesmi
YOU MUST HAVE BEEN (***). ***
V ZDA je rap glasba pravi zakon in v tem trenutku so najpopularnejši tile nakladači: Ja Rule, Fat Joe, Outkast, Mystikal, Method Man, Jay-Z., Dr. Dre, Bubba Sparxxx, Master P., Nelly, Ludacris, Jonell, Busta Rhymes ... Leto 2001 si bo posebej zapomnil Ja Rule, in sicer po hitu Livin it up, albumu Pain is Love in po sodelovanju z Jennifer Lopez v hitu I'm Real. Mega as rap scene JA RULE pa že naklada nov valojoči rap komad ALWAYS ON TIME (**), ki ga je s svojim dobrim petjem vsaj malo izboljšala mlada pevka Ashanti. Gospod Rule pa je lani odkril še eno mlado pevko, CHRISTINO MILLAN, ki trenutno zmaguje s
svojo osvežujočo r&b skladbo AM TO PM (***).
***
Nemški pevec in igralec STEFAN RAAB ima svoj televizijski šov na televiziji Pro 7. Komik velikega formata se je spomnil nove bedarije, saj je posnel pesem WIR KIFFEN (***), ki je glasbena
priredba hita Because I Got High (izvaja jo Afroman).
***
Švedski glasbenik in režiser STAKKA BO je leta 1993 udaril s hitom Here We Go. Po šestih letih se ta talentirani izvajalec vrača s skladbo LOVE OF A WOMAN (***), ki je melanholična mešanica lahkotnega popa, funkyja in soula.
***
TITIYO je mlada švedska pevka, ki prihaja iz glasbene družine Cherry, iz katere gotovo poznate Neneh Cherry in Eagle Eyea Cherryja. Pevka ima zelo zavajajoč glas in vas bo poskušala navdušiti v prijetni srednje hitri rock pesmi 1989 (***) z albuma Come Along.
***
Irska skupina THE CRANBERRIES je bila najpopularnejša s skladbo Zambie. Kvartet je lani izdal nov album Wake up and Smell the Coffee, z njega pa prihaja nova tipična rock skladba
TIME IS TICKING AWAY (****). ***
Ameriška skupina R.E.M. je začela delovati leta 1980, njihovo popolno ime pa je Rapid Eye Movemet Trio igra spet enako melodijo v novi zabavni rock pesmi ALL THE RIHGT FRIENDS (***), ki prihaja iz filma Vanilla Sky, v katerem glavno vlogo igra Tom Cruise.
Ameriški band ALIEN ANT FARM
je lani uspel s priredbo hita Michaela Jacksona z naslovom Smooth Criminal. Band bo kmalu tudi uradno izdal svojo hvalnico filmski industriji z naslovom MOVIES (***). Pesem je ostra in dinamična ter jo boste našli na zgoščenki Anthology.
David Breznik
O MLADIH ZA MLADE
Mladi dopisniki
PRVI PLANINSKI IZLET
Letos se nas je nekaj učencev 2., 3. in 4. razreda včlanilo v planinski krožek. Komaj smo čakali na prvi planinski izlet. Mentorici sta nam povedali, da bomo šli na Dobrovlje. Nismo še slišali za to planino, vendar smo pričakovali, da bo izlet lep, da bo poln veselja, prijetne družbe in zanimivosti v naravi.
Končno je prišla sobota. Več-
Uršlja gora, Pohorje ...). Lepa pot nas je vodila dalje po gozdovih in kon~no smo pri{li do križa nad pe~ino, kjer smo se tudi fotografirali. Nadaljevali smo pot po iglastem gozdu in ob~-udovali jesensko obarvane macesne. Pod njimi je bil sneg.
Kon~no smo se pri~eli spu-š~ati. Hiteli smo, saj nam je Primož obljubil nogomet pri avtobusu. Ta nas je ~akal na sedlu Lipa, za nogomet pa ni bilo
V	naši družini smo veseli takrat, ko se sankamo in igramo. Včasih pogledamo kakšen film, hodimo na sprehode in se vozimo s kolesi. Preberemo tudi dobro knjigo. Rad pomagam pri pospravljanju hiše.
Teodor Hliš
V	moji družini živimo: Boris, Darja, sestra Špela in jaz. S sestrico se radi igrava. Imava se radi. Ko je ni doma, mi je dolg~as. Obe radi pleševa in poslušava glasbo. Mami ima zame veliko ~asa. Igrava se vsak dan. Zjutraj pa je najlepše, ko zame poskrbi ati. Vsako jutro me zbudi in pelje v šolo. V naši družini
ina se nas je zbudila zelo zgodaj. Nahrbtniki, polni dobrot, so že ~akali nestrpne otroke, da jih odnesejo v planine. Silili smo starše, da nas ~imprej odpeljejo pred šolo, kjer smo komaj do~-akali avtobus s planinci drugih šol.
Odpeljali smo se do Vranskega. Bil je lep son~en dan. Najprej smo poiskali prostor z razgledom na dolino in poma-licali. Dobro oble~eni in obuti smo se odpravili na pot, a kmalu smo se ogreli in morali smo nekaj obla~il sle~i. Pot nas je vodila po gozdu in v daljavi smo videli pe~ino. Vodnik Primož nam je povedal, da se bomo nad njo fotografirali. Joj, kako dolga pot je pred nami! V dobri družbi, ob vzpodbudnih besedah mentoric smo jo zmogli. V planinskem domu smo si od-po~ili, se okrep~ali, popili topel ~aj in uredili planinske knjižice. Ob gozdu je bilo dovolj snega za kepanje in blata za ... Nakepali smo tudi u~iteljici. Nista nam ostali dolžni!
Po strmem pašniku smo se povzpeli do cerkve, od koder je ~udovit razgled (Raduha, Golte,
~asa. Pa drugi~! Ko smo se v avtobusu posedli. je utrujenost minila in za~ela se je druga zabava. No~ilo se je.
Drugi dan smo še ~utili utrujenost v nogah, a v ponedeljek smo sošolcem z navdušenjem pripovedovali o lepem izletu. Prvi je bil super. Naša pri~-akovanja so se uresni~ila. Kdaj bo naslednji izlet?
Planinska skupina OS
Žetale
O MOJI DRU@INI
V	štiri~lanski družini smo: mama Sonja, ata Tomaž, brat Luka in jaz. Ata dela v službi na Ptuju, mamica pa je frizerka, kozmeti~arka pa tudi maskerka. Brat je u~enec prvega in jaz u~-enka drugega razreda.
Urška Veler
V	moji družini sva jaz in mamica. Meni je ime Patricija, mamici Simona, piševa se Vindiš. Stanujeva v Dragonji vasi, hišna številka štiri. Z mamico se dobro razumeva. Dosti se igrava skupaj, posebej ob nedeljah. Med tednom se manj vidiva.
Patricija Vindiš
Zi^Sefe/stupid - HDBBlimLLIAMi^&X^
8,2	MJJ
NICOLE KIDMAN era Bera-HERMES HDUS lYdu are-atomic KITT-E A Hero - ENHIDUE IGEEîL . What if - KATE WINSLE' B. I BeIíbvg - BHD'SIB 7. Would you be Happier - THE COHHB "8. T^onderful Dream - MELAINE THOHNTOr Love is in the Air - MILK & SUGAR ' JOHN PAUL YOUNG ' ID. Free / One - LIGHTHOUSE FA
Vsaki? s>o\?o\:o m<ed 21. in 22. uro
je res lepo, imamo se fino.
Kaja Jaušovec
Našo družino je lahko spoznati. Ati ima kratke lase. Jaz sem zelo glasna. Sestrica Liza rada grize. Mami se dostikrat krega na naju. Ko pa gremo v mesto, nama vedno kaj kupi. Mami je po poklicu u~iteljica, ati je strojni tehnik. Mi smo prava družina!
Lenka Klajnšek,
učenci 2. r. OS Cirkovce
NA POTI IZ [OLE
Babica je hodila v drugi razred. Nekega dne se jih je vra~-alo iz šole skupaj kakšnih pet ali šest. Ena med njimi je bila iz bogate družine. S sabo je imela veliko hrane za malico: kruh, klobaso in orehe. Vse je hotela pospraviti sama. Ker je bila skopa, vsak pa si je želel vsaj nekaj njenih dobrot, so ji torbo vzeli, njo pa vrgli v obcestni jarek. Potem so hitro pojedli hrano in zbežali domov.
Danijel Kozel, 8.r.
OS Leskovec
KO SEM SAMA
Ko sem sama, se mi zdi, kot da se je ura ustavila in se kazalci ne premikajo. Ležim na postelji in gledam v strop. V sobo pride mami in že je vse narobe, ker ni~ ne naredim. Odide in spet sem sama s stenami in uro, ki pridno tiktaka, vedno v enakem ritmu. Vem, da bi morala napisati nalogo, vendar ne morem vstati. Razmišljam, a ne morem najti smisla. Takrat se mi zdi, kot da je življenje en sam dolg~as, ki se preve~krat prehitro kon~a. Nato se zazrem skozi okno. Listje na drevesih se je že obarvalo in za~-elo je odpadati. Otroci se igrajo na cesti, mene pa niti malo ne vle~e tja. Zdi se mi, kot da so me pozabili, da sem se izgubila nekje v daljavi - sama. Vse se mi zdi prazno, temno in tiho.
Tadeja Leskovar, 7. a/9,
OS Kidričevo
Moški ponudi lastniku nočnega kluba:
"Za sto tisoč tolarjev mesečno bi masiral vaše plesalke!"
"Prav!" je rekel lastnik bara. ""Imate denar s seboj?""
***
Počila je kanalizacijska cev in na intervencijo sta prišla mojster in njegov pomočnik. Na kraju sta zagledala, da je kanalizacija zamašena z drekom, ki je plaval že po po-vršini. Vzela sta orodje iz avta.
Mojster je zlezel v jašek in rekel pomočniku: ""Ključ številka 22!"
Pomočnik mu ga je izročil, mojster pa se je potopil, se iz greznice pojavil čez dve minuti in spet dejal: "Ključ številka 18!" in postopek se je ponovil. Po polurnem potapljanju je mojster uspešno opravil nalogo, zlezel iz jaška ter rekel vajencu: "Kar uči se, da ti ne bo potrebno celo življenje podajati ključev!"
Star politik, prej član ZK, zdaj član stranke ZLSD, je umiral. Domačim je dovolil, da so poklicali župnika, da spove svoje grehe. Po spovedi pa je politik zaprosil župnika: ""Ali je v vaši moči, da bi zdajle postal član SDS?""
""Zakaj pa taka želja? Saj ste bili vendar ves čas član iste stranke!"
""To je res, toda jaz bi raje videl, da
bi umrl nekdo od njiho-vih."" ***
""Včeraj se je rubežnik pri meni doma obnašal kot otrok!"
""Kako to?""
"Vse, kar je videl, je hotel imeti!" ***
""Fantek, ali veš, da v tvojih letih cigareti niso zdravi?"
""Vem, a se mi vsi smejijo, če prižgem
""Kaj vas je privedlo na sodišče?" je sodnik vprašal obtoženca. "Dva policista!" je odgovoril obtože-
Kovačevi so hčerki dovolili, da je priredila hišno zabavo za prijatelje. Med zabavo pa je gospod Kovač zagledal mladeniča, ki je zapuščal hčerino sobo. ""Kaj pa delate tukaj?" je vprašal.
"Zabava je vendar v kleti!"
""Vem! Toda vaši hčerki je postalo slabo, zato sem jo odpeljal v sobo in jih dal nekaj kapljic za pomiritev iz domače lekarne.""
"No, potem si pa hitro zapnite domačo lekarno!"
Gostiteljica, ki je pripravila imeniten sprejem, je dan po sprejemu prejela pismo včerajšnjega gosta:
""Spoštovana gospa! Im,el sem se zelo lepo in komaj čakam, da bom lahko
spet v vaši mikavni sredini!" ***
Pri zobozdravniku. Ona se usede na stol in reče: ?"Joj, raje bi rodila, kot da mi izpulite zob."
Potem se nasloni na stol, odpre usta in čaka. Doktor pa nič. ""Zakaj pa ne začnete?"" ""Odločite se, kaj bi raje, da vem, kateri sveder naj pripravim."
***
***
***
***
ZA RAZVEDRILO
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: smrad, klina, Lasan, padala, hedonisti, pristan, SK, Isostar, radium, starinarnica, elektron, Ank, Kekec, maj, mem, deskar, gora, Ina, okarina, Rogov, ED, ozimina, satelit, Redll, aparat, otonel, Arnes, sreča, ramark. UGANKARSKI SLOVARČEK: AKARINOZA - prsičavost, grinjavost čebel, akarioza, AMIKT - platnen prtič, ki pri masi pokriva duhovnikov vrat in ramena, INESCORT - ameriška filmska igralka škotskega rodu (Friede, 1900-1976), JURANIĆ -hrvaška pevka, dramski sopran (Ida, 1903-1964), KAPSIDA - beljakovinski plašč virusov, MASIS - mesto v Armeniji, jugozahodno od Erevana, NEI - estonski šahist (Jlvo, 1931), PIC - morska riba Iz družine šparov - tudi švicarski hokejist Cattinl, ROEDERER - francoski politik, ekonomist in zgodovinar (Pierre - Louis, 1754-1835)
GOVORI SE
DA je ptujska delegacija na Kitajskem pokusila tudi pi-ščančje nogice. Odslej bo slo s Ptujem samo ze navzdol, saj je znano, da kure brcajo nazaj.
... DA ptujski sindikalist tako in tako zeli zamenjati kapitalizem s pravičnejšim socializmom. Za eksperiment bi prav prišlo prav glodanje pišč-ančjih nogic.
... DA bodo v Termah uspešno silvestrsko noč v kopalnih plaščih ponovili s pustno kopalno zabavo. Tokrat bodo kopalne plašče zamenjale kopalne maske. Spodaj pa smo si tako vsi podobni.
... DA za zenski del to sploh ne bo nič posebnega, saj se ob pustu vsak rad pohvali s svojim kozuhom.
... DA bi bilo skozi ključavnico vseeno zanimivo poškiliti, kaj bo pri kopalcih daljše. Nosovi na maskah ali...
... DA se moker element šampanjca še nekako ujema s tekočino v bazenih, toda kako bodo kopanje uskladili s pustnimi krofi?
... DA ptujski turistični delavci pozabljajo na nekdanjo ptujsko tradicijo: kopanje v Dravi in vožnjo na ledenih ploščah.
... DA so obnovoletni novorojenčki dobili toliko daril, da bi se najraje še enkrat rodili.
... DA bodo vsi trije zagotovo uspešni podjetniki, saj so že ob rojstvu vedeli, da je za uspeh potrebno biti pravi trenutek na pravem mestu.
... DA je slovenska miss ob obisku Ptuja izjavila, da si najbolj želi spanja. Ob tem pa ni izrazito pomenljivo pogledala nobenega od prisotnih.
Aforizmi
by Fredi
Izredne dogodke marsikdo
izkoristi za izredne dohodke.
***
Abel je bil prvi pacifist v
zgodovini.
***
Vojak dizertira iz pacifizma,
ko dezertira.
***
V zadnjih letih seje v slovenskem teatru opazno pove~alo {tevilo krstnih
predstav.
***
Vojna je ~as, ko otroci namesto risank gledajo
risanice.
***
Najbolj raz{irjena ~love{ka
rasa je tabula rasa.
***
Jeklo je železna pest železa.
***
Če bi bil molk res zlato, bi nam to gotovo zamolčali.
LUJZEK
Dober den vsaki den! Pa smo ga dobli - puno vrečo snega, leda in minus stopinj Celzija. Mica me je oborožla z dvojnimi gatami z drugimi rokovi, dvojno majco, debelimi zokni, storo kučmo, vojaško bundo in ne vem, kaj vam še naj naštejem. Samo da ne bi zmrzna in da me ne bi še tak hitro vrag vzeja.
Moren vam povedati, da sma mela v soboto svinjsko sedmino ali kak se to boj po domočen reče - domoče koline. Našega prijatela pujč-eka, ki je voga tan negi okoli 180 kil, smo v klobose in v
tunko zamaskirali. Naj mu sveti večna svinska luč in naj še dugo v tunki ostone, da bi si ga lehko vsaj za ta vejkše svetke privoščili in se ga kak dobrega hišnega prijatela spo-mijali. Bija je resen provi član naše familije. Rad je dobro papal svinjske dobrote, čisto vodo pija in se lepo zre-dija. Kak se to spodobi, smo na svinjsko sedmino najbližjo zlohto in sosede povobili in se prav lepo meli. Po storem pregovori, da svinjsko in vinsko dobro fkuper pašeta, smo se pač tak tudi obnošali.
Kak ste vena že čuli, smo zaj tudi na našem ormo-ško-ptujskem kunci odkrili pametno kravo z norim bete-gom. Ja, vete, to so resne zadeve in se neje za hecati. Hujdo je za družino, ki se od živinoreje preživla in lehko naenkrat brez provega dohodka ostone. Držova je dužna, da v tokšem primeri skoči na pomoč, saj nas itak celo leto fejst doji, zaj pa naj prizadetim nekaj nazaj vrne v obliki finančne pomoči. Mija z Mico sma se že zguč-ovala, da bi, pa če glih sma reveža, Skolibrovim enega telička šenkala. Pomoč in solidarnost zoveta na pomoč, saj se lehko že jutri pametna krava z norim betegom tudi v naši ali vaši štali pojovi. Meni lehko vzeme samo našo Seko in enega iceka, tisti, ki mate vejke farme, pa bog ne daj, da vam nori beteg na goveje dveri potrka ...
Sen vam že pisa, da se tudi moja Mica zodje cajte nekak čudno obnoša. Sen ji že reka, da naj gre k dohtari na veterinarski pregled. Pa bodi zadosti za gnes. Vas lepo podavlja vaš LUJZEK
OVEN 21. 3. DO 20. 4.
Vaše vodilo v ljubezenski zvezi je "zvestoba do groba", ker menite, da lahko samo tako dobite dokaz, da vas Ima nekdo resnično rad. Pripravite se, da boste morali svojo svobodo žrtvovati z zaobljubo.
BIK 21. 4. do 20. 5.
Ste sredi negotovega obdobja, povezanega tako s partnerskimi zvezami kot s financami. Pri denarju bodite previdni in ne tvegajte. V partnerskih zvezah se izogibajte dvojnosti, ker to lahko pripelje do razočaranja.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
V tem tednu boste Imeli na poslovnem polju na tone energije, ker pa velika vnema in vročica lahko tudi škodita, se le ustavite, kadar bo to zahteval vaš razum. V ljubezni še naprej vroče in strastno.
RAK 21. 6. do 22. 7.
Vtemtednu boste presrečni, ker boste zopet imeli čas, da se posvetite družini in domu. V ljubezni ne bo šlo brez ovir. Najbolj občutljiva bosta petek in sobota, ko boste morali zopet popustiti partnerju.
LEV 23. 7. do 23. 8.
Pred vami je žlvatien teden s številnimi priložnostmi za poslovne pogovore in poti, ki bodo zelo uspešne. Šefl vam bodo morali priznati, da ste res pametni, kajti vaše besede pri partnerjih bodo res prepričljive.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Zaradi močne Izčrpanosfl se V/H \ ^	umaknili
iH J vase. Počitek si zares zaslužite, dolgo časa ste garali In zdaj je čas, da malo popustite. Sprostite se in si privoščite duhovni počitek ob lahkem branju.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Spoznali boste, da ste bill vse preveč idealistični, toda nič hudega, to se pač dogaja. Boste se pač v prihodnjih dneh krepili In se zopet postavili na trdna tla. Čimprej se sprijaznite z resnico, čeprav boli.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
Ustvarjalen, romantičen In zabaven teden je pred vami. Pri komunikaciji boste naleteli na ovire in na kritiko. Neke besede, ki jih boste slišali od drugih, vam ne bodo všeč, a se ne sekirajte.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Pred vami je še en razburljiv teden, saj se boste zopet soočali z novimi izzivi na poslovnem polju ter jih uspešno realizirali. Povečana potreba po svobodi v osebnem življenju vas lahko zapelje v pustolovščino.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
V službi boste morali prevzeti odgovorno delo, ki pa vam je neznano. Ne obupa-vajte, ker boste zadevo zelo dobro speljali. V domačem okolju se boste morali spoprijeti z nujnimi opravili, ki jih kar odlagate.
VODNAR 21. 1. do 19. 2.
Vaše finančno stanje nI rožnato. Če se odločate
za večjo spremembo ali naložbo, se prej skrbno prepričajte o vseh možnih posledicah. Če se v kratkem odpravljate na potovanje, popazite na denar.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Pri poslu in poslovnih pogodbah bodite previdni. Predvsem v petek ne podpisujte ničesar, preden se ne posvetujete s sodelavci. V ljubezni bo bolj "dramatičen" teden, saj vas bodo vodile strasti.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski posti: majda.golubovic@netsi.net
SPORT MLADIH
V Slovenski Bistrici je bilo sklenjeno tekmovanje za učence v malem nogometu, v Gori{nici v rokometu in v Ptuju v ko{arki.
STRAN 20
SAH
Pričelo se je tekmovanje za prvenstvo [ahovskega dru{tva Ptuj za leto 2002 v pospe{enem {ahu, ki obsega 10 turnirjev.
STRAN 20
30%'^'
ZUmO KOMfEKCUO 10. I. do 24. 1.2002
PC DOMINO, Trstenjakova ul. 5, PTUJ

VABILO NA TURNIR
[D Center Ptuj organizira 1. ponovoletni turnir v malem nogometu, posvečen uvrstitvi Nogometne reprezentance Slovenije na svetovno prvenstvo. Turnir bo 26. in 27. januarja na Ptuju.
NAMIZNI TENIS
Fantje so doma premagali Melamin iz Kočevja in Logatec, medtem ko so dekleta bila dvakrat uspe{na na gostovanjih - v Mariboru in Radljah.
STRAN 20
MALI NOGOMET
2. SLMN - VZHOD
Rezultati 12. kroga: Tomaž Mila Poetovio — Grafis tiskarna 5:2 (1:1), Vitomarci Petlja Ptuj — Mak Cola 2:6, Križevci — Satler PVC okna 3:4 (0:0), Oplotnica Jado — Lovrenc na Pohorju 6:6 (1:3); prosti ekipi Slovenske gorice in Nakani.
1. GRAFIS TISKARNA	10	8	0	2	51:30	24
2. MAK COLA	10	7	1	2	67:40	22
3. TOMAŽ POETOVIO MILA	10	6	1	3	49:33	19
4. SLOVENSKE GORICE	9	4	2	3	47:43	14
5. SATLER PVC OKNA	10	4	1	5	38:43	13
6. NAKANI	9	4	0	5	56:50	12
7. OPLOTNICA JADO	10	3	3	4	41:51	12
8. VITOMARCI PETLJA PTUJ	10	3	2	5	37:49	11
9. KRIŽEVCI	10	3	0	7	40:49	9
10. LOVRENC NA POHORJU	10	1	2	7	38:66	5
LIGE MNZ PTUJ						
Skupina A - 8. krog: Avtoličarstvo Kac —			Butik Ivana		9:0, ŠD Rim	
— ISM Hardi 3:2, Telekom	— ŠKD Sestrže		1:1,	, Avtoelektrika Bračič		
— Tenzor 8:2, Gosti{če pri Tonetu —		- ND Skoke 7:5, Macho Extra —				
Julija 4:5. 9. krog: Juija - Avtoličarstvo Kac 0:5,				ND Skoke — Macho		
Extra 1:3, Tenzor — Gosti{če pri Tonetu 5:4, ISM Hardi — Telekom						
52, Butik Ivana — ŠD Rim 2:5. ŠKD Sestrže -				— Avtoelektrika Bra-		
čič1:5						
1. AVTOELEKTRIKA BRAČIČ	9	8	1	0	58:9	25
2. SD RIM	9	7	2	0	47:16	23
3. AVTOLIČARSTVO KAC	9	7	1	1	37:14	22
4. TENZOR	9	5	3	1	38:29	18
5. ISM HARDI	9	4	3	2	29:19	15
6. GOSTIŠČE PRI TONETU	9	4	0	5	31:39	12
7. TELEKOM	9	3	2	4	22:34	11
8. SKD SESTRŽE	9	2	2	5	8:23	8
9. MACHO EXTRA	9	1	3	5	18:30	6
10. BUTIK IVANA	9	1	2	6	10:38	5
11. ND SKOKE	9	1	1	7	17:33	4
12. JULIJA	9	1	0	8	12:43	3
Skupina B - 7. krog: Kozminci — Tames 0:3 b.b., Club 13 — Bar Gajec 1:0, Jur{inci — NK Skorba 3:5, Lancova vas — Draženci 2:2, Remos — Risck cafe 0:6. 8. krog: Bar Gajec — Ricks cafe 1:3, Draženci — Remos 2:7, NK Skorba — Lancova vas 4:6, Club 13 — Kozminci 4:0.
1. RICKS CAFE	8	6	2	0	43:14	20
2. CLUB 13	8	5	1	2	31:15	16
3. BAR GAJEC	8	5	1	2	30:14	16
4. TAMES	7	4	2	1	21:13	14
5. REMOS	8	4	2	2	25:19	14
6. JURSINCI	7	3	2	2	19:10	11
7. NK SKORBA	8	3	0	5	26:29	9
8. LANCOVA VAS	8	2	1	5	24:34	5
9. DRAŽENCI	8	1	1	6	21:46	4
10. KOZMINCI	8	0	0	8	11:57	0
ONL GORISNICA
Rezultati 6. kroga: SKEI Talum — VO Mo{kanjci	6:2, Hidus — Žiher 4:3, Podgorci — Poetovio Kaas auto Ptuj 3:8.
1.	POETOVIO KAAS AUTO PTUJ 6 5 0 1	32:11	15
2.	HIDUS 6 4 0 2	21:17	12
3.	@IHER 6 3 0 3	28:19	9
4.	SKEI TALUM 6 3 0 3	23:23	9
5.	PODGORCI 6 2 0 4	20:33	6
6.	VO MO[KAJNCI 6 1 0 5	19:40	3
Danilo Klajnšek
OBČINSKA LIGA VIDEM
Rezultati 8. kroga: ŠD Lancova vas - ŠD Zg. Pristava 3:4, NK Videm mladina - ŠD Majski Vrh 4:2, ŠD Pobrežje - KMN Majolka 2:7, Videm mladi - Šturmovec 4:2, NK Tržec veterani - NK Tržec 3:3, NK Leskovec - NK Videm člani 2:8
1.	KMN MAJOLKA
2.	NK VIDEM - ČLANI
3.	VIDEM - MLADI
4.	SD LANCOVA VAS
5.	STURMOVEC
6.	SD POBRE@JE
7.	SD ZG. PRISTAVA
8.	NK VIDEM - MLADINA
9.	NK TR@EC - VETERANI
10.	NK TR@EC (-1)
11.	SD MAJSKI VRH
12.	NK LESKOVEC
69:21	22
43:25	19
23:23	16
41:22	15
36:31	15
23:23	13
25:35	9
26:37	9
28:40	7
22:36	6
19:40	6
20:42	3
Darko Lah	
TENIS
Ajda Brumen znova državna prvakinja
Pretekli konec tedna se je v celjski dvorani Golovec začela serija zimskih državnih prvenstev Teniške zveze Slovenije za sezono 2002. V kategoriji do 18 let so se pomerili najboljši slovenski mladinci in mladinke. V ženski konkurenci je svojo "dvoransko prevlado" v tej kategoriji ponovno potrdila Ptujčanka Ajda Brumen (letnik 1984), članica Teniškega kluba Ptuj, saj je v igrah posameznic zmagala že tretjič zapored.
Značilnost prvenstva je bila odlična udeležba tekmovalk, saj so razen Andreje Klepač (TK Radenci), ki ta čas na turnirjih v Južni Ameriki nabira točke za svetovno mladinsko ITF lestvico, nastopile vse najboljše slovenske mladinke, med njimi tudi pet igralk, ki so že osvojile
točke za svetovno člansko WTA lestvico.
Po zmagi v prvem kolu proti Nu{i Kukvičič (TA Žalec) se je Ajda že v drugem krogu pomerila z Ale{o Bagola (ŽTK LJ), nasprotnico iz lanskega polfinala članskega državnega prvenstva v Radencih, in zmagala s 6:3 6:2. Po zmagi v četrtfinalu proti Maji Senica (Branik MB) je v polfi-nalnem dvoboju proti največjemu presenečenju turnirja Ma{i Zec Peskirič (TOPTEN LJ) izgubila edini niz na prvenstvu. Po več kot dveurnem dvoboju je Ajda slavila z rezultatom 6:2, 6:7 in 7:5. V finalu je bila z rezultatom 6:3 in 6:4 prepričljivo bo-lj{a od Sandre Volk (TK Nova Gorica) in osvojila svoj osmi naslov državne prvakinje v dosedanji karieri.
V kategoriji mladincev je prepričljivo, brez izgubljenega niza, zmagal Rok Jarc (TK Slovan LJ). Trije mladinci TK Ptuj se niso uspeli prebiti skozi kvalifikacije za turnir. Še najbližje uvrstitvi v glavni turnir je bil Matej Rus, ki je moral priznati premoč nasprotnika v zadnjem, tretjem krogu.
TK
STRELJANJE
Velik uspeh bratov Simonii v Rušah
V Rušah vsako leto poteka eno največjih strelskih tekmovanj, na katerem se zberejo zelo dobri strelci, ki nastopajo v streljanju z zračno pištolo in zračno puško. Na dvodnevnem tekmovanju sta v streljanju z zračno pištolo odlično nastopila Simon in Boštjan Simonič, člana SD Kidričevo.
Prvi dan tekmovanja se je Bo{-tjan Simonič uvrstil v finale ter zasedel osmo mesto s 565 nastrel-janimi krogi. Preostali tekmovalci so dosegli naslednje uvrstitve: 13. Ludvik P{ajd 562, 14. Simon Simonič (Kidričevo), Simon Si-monič (Jur{inci) 552 krogov. V tekmovanju žensk je zelo dobro streljala Majda Rau{l in s 462,3 kroga osvojila četrto mesto.
Še bolje pa sta se brata Simonič odrezala drugi tekmovalni dan. Simon Simonič je z 669,8 kroga osvojil tretje, Bo{tjan Simonič pa
RADIOPTUJ
s 667,8 kroga četrto mesto. Odlično streljanje je slovenski reprezentanci, za katero sta nastopila, prineslo prvo mesto v ekipnem se{tevku. Preostale uvrstitve: 10. Matija Potočnik 569, 11. Ludvik P{ajd 565, 25. Mirko Moleh 551, Simon Simonič (oba Jur{inci) 550 nastreljanih krogov.
Bo{tjan in Simon Simonič sta torej dokazala upravičenost poziva v slovensko reprezentanco in bo v prihodnje potrebno z njima resno računati. Dobri rezultati in uvrstitve pa prina{ajo vozovnice
tudi za velika mednarodna tekmovanja. Tako bo Bo{tjan Simonič v kratkem nastopil na izredno
močnem strelskem tekmovanju v bavarski prestolnici Munchnu.
Danilo Klajnšek
izzzmm
0S/74»34-37, faks: OS/749-34^, elektronska polta: nablralnlIaSredlo-těčIňlIčJrš^Tšl
WbafUí^^oá^-Teík^
Simon (levo) in Boštjan Simonič
copy
CRNOBELO I
Vladimir Sitar i
BARVNO FOTOKOPIRANJE
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
SOLSKI SPORT
Koniana podroina tekmovanja
MALI NOGOMET / Bi-stričani prvi po kazenskih strelih
V Slovenski Bistrici je bilo sklenjeno področno tekmovanje za u~ence 7.-8. razredov osnovnih {ol v malem nogometu, na
katerem je nastopilo {est ekip, ki so bile razvr{čene v dve pred-tekmovalni skupini. Prvo mesto je pripadlo ekipi O[ Pohorskega odreda iz Slovenske Bistrice, ki so v finalu {ele po streljanju kazenskih strelov premagali učence O[ Jur{inci.
Ekipa OŠ Juršinci: Jure Horvat, Matej Benko, Tadej Kolaric, Rok Berlak, Denis Brumen, Darjan Ceh, Kristjan Lovrec, Denis Gra-šic. Ekipo je vodil športni pedagog Stanko Podvršek.
JUDO
Nalboliši Impol
V Slovenski Bistrici so pripravili že 33. tekmovanje Pohorskega bataljona, ki se ga je udeležilo veliko judoistov v vseh starostnih kategorijah. Ekipno so pokal osvojili judo-isti Impola, uspešni pa so bili tudi predstavniki z našega področja.
Rezultati:
—	pionirji: do 23 kg: 1. Tomi Pulko, Impol, 2. Alen Roser, Fori Mislinja, 3. Matic Strelec, Impol, in Aljaž Gajšt, Oplotni-ca; do 27 kg: 1. Matej Studenc-nik, Impol, 2. Grega Črešnar, Oplotnica, 3. Primož Hmelak, Oplotnica, in Iztok Kilibarda, Bežigrad; do 30 kg: 1. Uroš Kavcic, Murska Sobota, 2. Klemen Vrhovnik, Impol, 3. Andrej Pohajda, Lendava, in Tadej Klemenc, Fori Mislinja; do 34 kg: 1. Aljaž Koran t, Impol, 2. Aljaž Bernard, Murska Sobota, 3. Luka Veesozi, Jesenice, in Žiga Pristovnik, Impol; do 38 kg: 1. Branko Kralj, Kobra Velika Nedelja, 2. Dani Petek, Gorišnica, 3. Davor Mijatovic, Velenje, in Denis Skerbiš, Oplotnica; do 42 kg: 1. Mladen Lakic, Bežigrad, 2. Tilen Apšner, Murska Sobota, 3. Alen Pulko, Im-pol, in Matej Kocen, Olimpija; do 46 kg: 1. Simon Kojc, Kobra Velika Nedelja, 2. Matej Morsi, Branik Broker, 3. Nejc Kersnik, Impol, in Luka Mišic, Branik Broker; do 50 kg: 1. Sebastjan Čiric, Lendava, 2. Dejan Lov-rec, Kobra Velika Nedelja, 3. Domen Mikec, Branik Broker; do 55 kg: 1. Aljaž Petric, Du-plek, 2. Marcel Somrak, Bežigrad; nad 55 kg: 1. Matija Sader, Oplotnica, 2. Jan Ratej, Bežigrad, 3. Nejc Kucan, Impol.
-	kadeti: do 50 kg: 1. Tadej Časar, Lendava, 2. Jure Oslako-vic, Bežigrad, 3. Rok Dominko, Lendava, in Jan Belšak, Impol; do 55 kg: 1. Rok Drakšic, San-kaku, 2. Boris Rudaš, KBV Lendava, 3. Anže Vardjan, Bežigrad, in Sebastjan Pipenbaher, Im-pol; do 60 kg: 1. Simon Mohoro-vic, Bežigrad, 2. Marko Prodan, Šiška, 3. Mitja Horvat, Drava Ptuj, in Renato Stibbler, Impol, 5. Rok Murko, Drava, 7. Leon
Jaušovec, Gorišnica; do 66 kg:
1.	Jaka Sluga, Olimpija, 2. Jaka Kolbl, Jesenice, 3. Rok Ferjan, Olimpija, in Aljaž Sedej, Bežigrad; do 73 kg: 1. Denis Brumen, Juršinci, 2. Matija Erjavec, Sankaku, 3. Rok Prose-njak, Oplotnica; do 81 kg: 1. Denis Imamovic, Ivo Reya, 2. Uroš Pliberšek, Impol, 3. Denis Štih, in Matavž Artac - oba Olimpija; do 90 kg: 1. Rok Kos, Duplek, 2. Aleksander Ramšak, Šentjanž, 3. Miha Stražicar, Pol-yteam; nad 90 kg: 1. Amir To-puc, Bosna in Hercegovina, 2. Edi Terzic, 3. Mitja Dilica — oba Marezige.
- ~lani: do 60 kg: 1. Slobodan Matarugic, Impol, 2. Andrej Pavlin, Šiška, 3. Branislav Pokrývka, Slovaška, in Igor Tr-bovc, Sankaku; do 66 kg: 1. Marek Mateuezek, Dukla Banska Bistrica, 2. Aleš Vrbancic, Ljutomer, 3. Mateus Konarsky, Slovaška, in Bojan Sevšek, Impol; do 73 kg: 1. Sašo Jereb, Olim-pija, 2. Saša [afrani~, Mladost Zagreb, 3. Srdan Mraljevi~, Jugoslavija, in Denis Rus, Impol; do 81 kg: 1. Martin Tomanek, Slova{ka, 2. Tomislav Marija-novič, Jugoslavija, 3. Klemen Ferjan, Bežigrad, in Ruslan Yan-kovsky, Koro{ki Holding; do 90 kg: 1. Milan Dragič, Jugoslavija,
2.	Jure Simič, Olimpija, 3. Dmy-tra Stacenko, Ukrajina, in Jan Gregov, Dukla Banska Bistrica; do 100 kg: 1. Amel Mekič, Bosna in Hercegovina, 2. Damjan Petek, Impol, 3. Amir Topuz, Bosna in Hercegovina, in Pal-kovasc Zoltana, Dukla Banska Bistrica; nad 100 kg: 1. Aljaž Rogelj, Drava Ptuj, 2. Slavomir Molnar, Slova{ka, 3. Damjan Fras, Jur{inci, in Miran Plo{i-njak, Drava Ptuj.
Danilo Klajnšek
Rezultati: OŠ Makole — OŠ Ljudski vrt 2:2, OŠ Ormož - OŠ Mladika 2:3, OŠ Juršinci — OŠ Makole 3:2, OŠ Pohorski odred
—	OŠ Ormož 3:0, OŠ Ljudski vrt — OŠ Juršinci 3:3, OŠ Mladika — OŠ Pohorski odred 2:5; za 1. mesto: OŠ Pohorski odred
—	OŠ Juršinci 4:3 (1:1) po streljanju kazenskih strelov.
ROKOMET / Zmaga Go-rišničanov
V športni dvorani Gorišnica je potekalo področno tekmovanje v rokometu za učence sedmih in osmih razredov osnovnih šol.
Rezultati: OŠ Gorišnica — OŠ Oplotnica 20:6, OŠ Ormož
—	OŠ Oplotnica 15:5, OŠ Veli-ka_ Nedelja — OŠ Videm 19:11, OŠ Gorišnica — OŠ Ormož 16:16; za 3. mesto: OŠ Videm
— OŠ Ormož 5:18; za 1. mesto: OŠ Gorišnica — OŠ Velika Nedelja 15:11.
Za najboljšega igralca področnega prvenstva je bil izbran Jaka Lozinšek iz OŠ Gorišnica, ki je bil z 19 zadetki tudi najboljši strelec, za najboljšega vratarja pa je bil izbran Nikola Kirič iz OŠ Ormož.
KOŠARKA / Najboljši Bistričani
V Športni dvorani Mladika je potekalo področno prvenstvo v košarki za učence sedmih in osmih razredov osnovnih šol.
Rezultati: OŠ Olga Meglič — OŠ Pohorski odred 50:67, OŠ Mladika — OŠ Pohorski odred 31:60, OŠ Mladika — OŠ Olga Meglič 61:51
Danilo Klajnšek
SAH
Ciklus turnirjev v pospešenem šahu 2002
Pričelo se je tekmovanje za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj za leto 2002 v pospešenem šahu, ki obsega 10 turnirjev, na katerih se doseženi rezultati vrednotijo po posebnem točkovnem sistemu. Turnirji se igrajo po švicarskem sistemu sedem krogovo s tempom igre 15 minut časa za razmišljanje po igralcu ter se vrednotijo za slovenski rating.
Na turnirju za januar je sodelovalo 18 igralcev. Doseženi so bili naslednji rezultati: Boris @lender 5,5 točke, Du{an Maj-cenovi~ in Anton Butolen 5 točk, Igor Ilijaž 4,5 točke, Janko Bohak, Martin Majcenovič, Viktor Napast in Miroslav Miha-lič 4 točke, Robert Mihalič in Ivan Krajnc 3,5 točke itd.
Naslednji turnir je na sporedu 8. februarja ob 18. uri v društvenih prostorih. Vabljeni!
Državna šahovska liga 2002
Najkvalitetnejše slovensko moštveno šahovsko tekmovanje državna šahovska liga, v kateri nastopa moštvo Šahovskega društva Ptuj, bo letos od 18. do 24. novembra na Bledu. Zaradi {ahovske olimpiade, ki bo od 27.oktobra do 13.novembra prav tako na Bledu, je bilo potrebno tekmovanje prestaviti na navedeni termin. V državni ligi nastopa letos prvič 10 moštev. Na sestanku ligaškeg odbora so bile izžrebane startne številke; moštvo Ptuja se bo v prvem krogu pomerilo z moštvom Triglav Krško.
Janko Bohak
NAMIZNI TENIS
Pomembne zmage
Namiznoteniški igralci in igralke Ptuja so v drugoligaški konkurenci znova dosegli pomembne zmage. Fantje so nastopali v športni dvorani Mladika in premagali Melamin iz Kočevja in Logatec, medtem ko so dekleta bila dvakrat uspešna na gostovanjih - v Mariboru in Radljah.
Moški del ekipe se je otresel zasledovalcev, saj sta bili ti dve ekipi takoj za njima na prvenstveni razpredelnici. Ženski del pa je opravil svojo nalogo in se bo sedaj mirno pripravljal na odločilno srečanje za naslov prvaka in uvrstitev v prvo ligo. V soboto, 9. februarja, gostijo ekipo Mengša in zmagovalke tega dvoboja bodo postale nove prvoligašinje.
2. SNTL - MOŠKI / PTUJ -MELAMIN 6:2
Ovčar — Vidmar 1:3, Rih-tarič — Novak 3:0, Piljak — Špelič 3:0, Rihtarič — Vidmar 3:1, Ovčar — Špelič 1:3, Piljak
—	Novak 3:0, Rihtarič/Piljak -Vidmar —Novak 3:0, Rihtarič
—	Špelič 3:1.
PTUJ - LOGATEC 6:1
Janžekovič — Bavdek 3:1, Rihtarič — Kojadinovič 3:0, Piljak — Kogoj 3:0, Rihtarič —
Bavdek 3:0, Janžekovič — Kogoj 0:3, Piljak — Kojadinovič 3:0, Rihtarič/Piljak - Bavdek/ Kogoj 3:0.
2. SNTL - ŽENSKE / MARIBOR - PTUJ 0:6
Šalamunova — Mojsilovičeva 0:3, Klingerjeva — Goličeva 0:3, Črepnjakova — Terbučeva 0:3, Klingerjeva — Meletova 1:3, Šalamunova — Terbučeva 0:3, Črepnjakova — Goličeva 0:3.
MARENBER RADLJE -PTUJ 2:6
Garmutova — Meletova 0:3, Tomažičeva — Mojsilovičeva 0:3, Luknerjeva — Goličeva 1:3, Tomažičeva — Meletova 3:1, Garmutova — Goličeva 0:3, Luknerjeva — Mojsilovičeva 3:1, Luknerjeva/Tomažičeva -Goličeva/Mojsilovičeva 1:3, To-mažičeva — Goličeva 1:3.
Danilo Klajnšek
ODBOJKA / 1. A DOL MOSKI
Rezultati 11. kroga: Calcit Kamnik — Granit 3:2, Maribor Stav-bar — Fužinar GOK IGM 2:3, Salonit Anhovo — Galex Pomurje 0:3, Kekooprema Žužemberk — Olimpija 1:3, Merkur Bled — Šoštanj Topolščica 3:0.
1. CALCIT KAMNIK	11	10	1	31:9	29
2. SALONIT ANHOVO	11	8	3	23:15	25
3. FUŽINAR GOK IGM	11	7	3	26:16	21
4. MERKUR BLED	11	7	4	22:15	20
5. GALEX POMURJE	11	6	5	22:21	17
6. MARIBOR STAVBAR	11	5	6	19:22	15
7. GRANIT	11	3	8	14:27	11
8. OLIMPIJA	11	3	8	15:26	9
9. ŠOŠTANJ TOPOLŠČICA	11	3	8	13:25	9
10. KEKOOPREMA ŽUŽEMBERK	11	2	9	16:28	9
Pari 12. kroga: Granit — Merkur Bled, Fužinar GOK IGM — Kekooprema Žužemberk, Olimpija — Salonit Anhovo, Šoštanj To-polščica — Maribor Stavbar.
CALCIT KAMNIK — GRANIT 3:2 (25:19, 25:20, 23:25, 26:28, 15:9)
GRANIT: Kavnik, Bračko, Djukič, Miletič, Gomivnik, Jurak, Kneževič, Lampret, Pipenbaher, Jesenko, Rogelj.
Odbojkarji Granita iz Slovenske Bistrice so nepričakovano nudili izredno močan odpor ekipi aktualnih državnih prvakov iz Kamnika in osvojili pomembno točko, ki jim bo vsekakor prišla prav v borbi za obstanek. Prva dva niza so po izenačenih začetkih po pričakovanjih dobili odbojkarji Kamnika in že je kazalo na gladko zmago. Toda prebudili so se gostje, ki so v tem srečanju zaigrali tudi v kompletni sestavi in po razburljivih končnicah dobili tretji in četrti niz ter rezultat izenačili na 2:2, tako da je o zmagovalcu odločila peta igra. Bistričani so v tej odločilni igri vodili vse do 7:6, nato pa naredili tri napake in zmage so se veselili domačini.
2. DOL — ŽENSKE
Rezultati 12. kroga: Bled — Ptuj 3:2, Prevalje — Mislinja 3:2, Comet Zreče — 3 S Kamnik 0:3, Kočevje — Gradbeništvo Stane Mežica 3:2, Benedikt — Ljubljana II. 3:1, Purus Tabor Maribor — Mladi Jesenice 3:0.
1. BENEDIKT	12	10	2	33:10	31
2. PURUS TABOR MARIBOR	12	11	1	34:12	30
3. 3 S KAMNIK	12	10	2	32:13	30
4. PTUJ	12	8	4	29:13	26
5. MISLINJA	12	8	4	29:15	24
6. GRADBENIŠTVO STANE MEŽICA	12	6	6	21:21	19
7. PREVALJE	12	6	6	22:22	18
8. KOČEVJE	12	4	8	18:29	12
9. BLED	12	4	8	18:30	12
10. LJUBLJANA II.	12	3	9	12:29	9
11. COMET ZREČE	12	2	10	10:34	4
12. MLADI JESENICE	12	0	12	6:36	1
Pari 13. kroga: Ptuj — Comet Zreče, Purus Tabor Maribor — Prevalje, Mladi Jesenice — Benedikt, Ljubljana II.- Kočevje, Gradbeništvo Stane Mežica — Bled, 3 S Kamnik — Mislinja.
BLED - PTUJ 3:2 (17:25, 18:25, 25:23, 25:22, 15:12)
PTUJ: Prauhartova, Nimčeva, Rolova, Kucajeva, Kostanjevč-eva, Intiharjeva, Oletičeva, Janžekovičeva.
V	prvem krogu nadaljevanja prvenstva v 2. DOL so Ptujčanke gostovala na Bledu in nepričakovano izgubile. Pot do zmage jim je bila odprta, še posebej po prepričljivo dobljenih prvih dveh nizih, pa tudi po vodstvu v tretjem s 7:0. Sledil pa je nepričakovan zasuk. Veliko število napak pri sprejemu in servisu ter slaba igra v polju so pripeljali do zelo neugodnega poraza. Tega si Ptujčanke ne bi smele dopustiti, še posebej ker so s tem porazom še nekoliko bolj zaostale za ekipami z vrha prvenstvene razpredelnice.
V	soboto bodo igralke Ptuja ob 18.00 uri v športni dvorani Mladika gostile ekipo Comet Zreče.
Danilo Klajnšek
V spomin Jaku Čopu
V četrtek, 10. januarja, smo se na Beljski Dobravi poslovili od velikega planinca in prijatelja otrok Jaka Čopa. Ptujski šolarji se ga bodo spominjali po pripovedki o Zatorogu, ki jim jo je nekaj let zapored pripovedoval. Ob prelepih diapozitivih z motivi Julijcev je pričaral otrokom pripovedko o Zlatorogu na poseben, svojstven način. Otrokom je med pripovedjo natresel veliko resnic o onesnaženju okolja, o izginjanju lepote, ki jo je čuval Zlatorog v svojem kraljestvu, o dobrih in hudobnih ljudeh.
Ptujski planinci se ga bomo spominjali tudi z naših srečanj na Vršiču, posebej pa na narcisnih poljanah na Golici, ko je ustavil korak, sedel na travnik, se zagledal proti Julijcem in začel pripovedovati pravljico o Zlatorogu. Najlepše okolje, ki bi si ga človek lahko zamislil samo v sanjah. Vedno preprost, skromen v svojem življenju, a neizmerno bogat s svojimi življenjskimi izkušnjami, nam bo ostal v spominu.
Ljubitelj lepote, ki se je odpravil v naravo s fotografskim aparatom, nam je ohranil v svojih knjigah neizmerno lepoto. Svet med gorami, Viharniki, Kozolci na Slovenskem, Pravljica o Zlatorogu, Trenta in Soča so dela, ki bodo obogatila srce in oko slehernega, ki jih bo vzel v roke. V njih je ostala lepota, ljubezen do vsega majhnega in skromnega, a prav zaradi tega razkošnega in neponovljivo lepega. Žarki sonca, ki so se poslavljali s pobočja Stola tisto popoldne so mu ponudili osvetlitev za njegova snovanja in načrte, ki jih je gojil do zadnjega.
VD
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA

vMetaM
PC Ptuj, Rogozniška 7
MPCvSITt
SESALNIK MOKRO-SUHO
CORONA......................
BRIVNIK ELEKTRIČNI
PHILIPS HO 4401................
APARAT ZA STRIŽENJE LAS
PHILIPS HO 281.................
OBLIKOVALNIK LAS
PHILIPS HP 4634................
LIKALNIK PARNI
FERARI ART. 3210 N..............
AKUMULATORJI »VARTA« 12V
brez vzdrževanja BLUE OYNAMIC - 55 Ah
brez vzdrževanja BLUE OYNAMIC - 66 Ah
brez vzdrževanja BLUE OYNAMIC - 71 Ah
AKUMULATORJI »VARTA« 12V
navadni..................55 Ah
navadni..................66 Ah
navadni..................75 Ah
35.890,-
10.060,-
7.790,-
5.300,-
6.050,-
10.500,-
11.650,-
13.070,-
9.100,-
10.000,-
13.070,-
IWZNOST 0BR0CNE6A ODPUCEVANjA
METALKA TRGOVINA
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
ABANKA
Obiščite prenovljene spletne strani
WWW.ABANKA.SI
Srečne čaka nagrada!
*	STROJNI OMETI
*	TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJSKE FASADE
IČM
PRVtU SMO
V premislek ob nastajanju občine Cirkulane
Za n^-mi je leto 2001, ki n^^ je postreglo z raznimi ptrobl^-mi teir presenečenji, a smo jih bolj ali manj uspešno premagovali bodisi posamezno ali s skupnimi močmi. V letu 2002 pa se nam obeta ena izmed zelo pomembnih odločitev, ko bomo zopet odločali (po osmih letih) o svoji občini Cirkulane, o občini, ki bi nam bila bliže ter bi z njo lažje in enakomerneje razvijali naša naselja, s tem pa postavili vsakega občana v enak položaj, ne glede na to, ali je z ravninskega dela ali pa - po domače rečemo - z brega.
Proračun za leto 2001 je že postregel z nekaterimi presenečenji, ko so črtali nekatere ceste iz plana, ki so ga podali predsedniki VO, sprejel odbor za plan in razvoj ter potrdil občinski svet. Trditve podžupana Jožeta Klinca, da je iniciativni odbor za ustanovitev nove občine Cirkulane krivec za vse, kar se je zgodilo v letu 2001 ter kar se bo v letu 2002, so popolnoma neresnične ter zavajujoče. Gospod podžupan očitno pozablja, da on dviguje roke za sprejem proračuna, ne pa inciativni odbor.
Za izvrševanje in realizacijo proračuna Občine Gorišnica v letu 2001 (in prejšnja obdobja), za sprejem proračuna v letu 2002, za pripravo projektov in razvojnega programa območja Cirkulan (2002-2006) je predvsem potrebno povprašati predstavnike vaških skupnosti in člane občinskega sveta (s strani Cirkulan). Sprenevedanje glede tega dejstva samo povečuje odgovornost tistih, ki sprejemajo takšne sklepe in programe in so v škodo lastnemu okolju, ki ga še danes predstavljajo in zastopajo.
Ravno zaradi tega nas moti predvsem dejstvo, ki se ga nekateri tisti, ki bi lahko pomagali pri razvoju našega kraja in dogajanjih okrog nove ureditve, ne morejo otresti. Izguba položaja in privilegijev, ki jih uživajo že desetletje, je pač prehuda zadeva, da bi jo kar obšli. Iz tega vzroka mečejo polena pod noge tistim, ki bi radi spremembe, odgovornost za storjene napake pa pripisujejo drugim, ki pri stvareh, kot je proračun, investicije in drugo, nimajo nič skupnega.
Velikokrat so omenjene razne neargumentirane kritike in trditve glede iniciativnega odbora ter njihovih posameznih članov za novo občino Cirkulane, da smo se morali odzvati s člankom. Ne vemo, komu ali zakaj bi nova občina tako škodovala, da tisti, ki v sedanji delajo, kritizirajo nastanek nove; in ti naj bi najbolj poznali prednosti, ki bi jih prinesla nova ureditev. Nič kolikokrat poslušamo očitke in veliko nerealno izrečenih besed na račun in-ciativnega odbora za novo občino Cirkulane.
Odbor za ustanovitev občine Cirkulane je bil potrjen na zboru krajanov ter je torej legitimen, saj ima nalogo, da pripelje vso zadevo do ustanovitve občine Cirkulane, ne pa za to, da bi sedaj haloški del obstoječe občine Gori-šnica bil kakorkoli sankcioniran zaradi teh dejavnosti. Ta del odgovornosti bodo vsekakor morali prevzeti na svoja ramena nekateri svetniki z območja Cirkulan, ki so glasovali za takšen proračun, ne pa iniciativni odbor.
Kot iniciativni odbor se moramo odzvati na neresničnost in nerealnost nekaterih podatkov, ki se vedno znova nizajo v medijih, p^i katerih imajo občinski organi občine Gorišnica monopol ali simpatijo "kot občina oziroma posamezniki". Lepo je namreč pisati vse laži in krivične obtožbe na račun tistega, ki se pač zaradi tega, ker nima želje ali sredstev, ne želi blatiti po časopisju, vendar ga pisanje o neresnicah k temu prisili. Priznati moramo, da ni naš namen zaostrovanje odnosov in novih podtikanj, ki nimajo nobene osnove, ampak mirno reševanje odnosov pri nastajanju nove občine. Incia-tivni odbor pač vidi možnosti hitrejšega napredovanja našega kraja z novo ureditvijo, in če je to napaka iniciativnega odbora, jo tudi priznamo.
Po sosednjih majhnih občinah vidimo, da se te hitreje razvijajo in da se marsikateri tolar v velikih občinah usmerja tako, kot si to želijo vodstvene strukture občine. Majhne občine ustvarijo veliko več, kot se je ustvarilo pri nas, in jim ni potrebno prenašati očitkov, da jim kdo kaj da ali naredi, očitkov tudi nima kdo na koga zv^ačati. Jasno je namreč eno: organi, ki sp^eje-majo odločitve, so občinski svet in občinska uprava, nikakor pa ne iniciativni odbor.
Politiko na občinski ravni se da voditi na več načinov. Nekateri projekti se lahko ali pa ne izvajajo in podpirajo. Za vsak projekt so potrebna občinska sredstva, sredstva pa se da pridobiti tudi z raznimi natečaji od države. Ce pa se ljudem da vedeti, da se bodo obračunavala in vlagala samo sredstva, ki pripadajo nekemu delu po glavarini, pa se točno tudi ve, koliko sredstev dobi eden in drugi del občine. Te stvari so privedle do delitve občine mnogo pred iniciativnim odborom, pa če hočejo to nekateri priznati ali ne. Iz proračuna za leto 2002 se namreč jasno vidi, kolikšen delež naj bi pripadal delu občine, to je cirkulanski strani. Po merilih sedanje vodstvene strukture le ena desetina sredstev, če primerjamo investicije na cirkulanski strani samo z investicijo šolskega prizidka v šoli Gorišnica, proti kateremu seveda nima iniciativni odbor prav nič. Jasna pa je primerjava porabe proračunskega denarja. Tisti, ki trdijo, da bo cirkulanski del dobil le sredstva po glavarini in finančni izravnavi, torej ne ve, da razmerje glav v občini Gorišnica glede na Cirkulane ni 1:10.
Ni namreč problem izračunati delež teh sredstev. Ve se namreč za ključ financiranja s strani države. Za projekt, ki so sofinancirani s strani države, p^i^peva občina, kot je Gorišnica, 50%.
Nekateri občinski svetniki bi radi naprtili krivdo iniciativnemu odboru in to izjavljajo tudi v intervjujih, vendar mora biti vsakemu preprostemu človeku jasno, da so ti svetniki tisti, ki sprejemajo odločitve, ne pa iniciativni odbor. Za ljudi, ki so jim to zaupali, pa jim ni mar, saj sprejemajo proračune, ki tem ljudem škodujejo. Proračuna za vsako leto namreč ne sprejema in potrjuje noben iniciativni odbor. V Gorišnici se realizirajo zadeve, ki si jih ljudje zadajo. Glasovanje o občinskem proračunu za leto 2002je namreč potekalo pri 15 svetnikih, ki so bili prisotni na seji, ko se je proračun sprejemal. Za takšen proračun so glasovali tudi trije svetniki iz cirkulanskega dela, pa čeprav so vedeli, da s tem kar krepko škodujejo haloškemu delu obstoječe občine. In res se je zgodilo, da so se svetniki Jožef Klinc, Mirko Soba in Zvonko Arnečičpač odločili, da bodo potrdili tak proračun občine Gorišnica, pozneje pa nekateri izmed njih trdili, da je za takšno razporeditev sredstev in podporo določenih projektov kriv iniciativni odbor, ki pa pri sprejemanju občinskega proračuna nima nič.
Da so vse odločitve v občini Gorišnica sprejete soglasno, nam tudi pove marsikaj o svetnikih, ki naj bi želeli p^dobiti čim večji kos pogače, a se ne zavedajo zmote; se pravi, da se naši svetniki kar strinjajo z vsako izrečeno besedo in odločitvijo, ki je predlagana. Večkrat se namreč celo zgodi to, da kateri od svetnikov gorišniške strani glasuje proti odločitvam, ki bi škodovale tako eni kot drugi strani, in želi kompromis, vendar neuspešno, saj ga povozijo soglasno sprejete odločitve prej naštetih svetnikov iz cirkulanskega dela. Ce nekaterim ne gre za zaostritve odnosov, zakaj torej vedno kažejo s prstom na iniciativni odbo^, ki do sedaj žal ni imel in niti nima nobenih pooblastil, kaj šele možnosti o določanju in razporejanju sredstev proračuna. Seveda pa se strinjamo s trditvami, da je pri razvoju potrebna sloga in skupna vizija, vendar je ta mnogokrat jalova ravno pri teh ljudeh, ki trdijo, da je samo ta pot prava.
Za Iniciativni odbor za ustanovitev nove občine Cirkulane:
Anton Kokot
éMiTfooo
TRGOVINA IN STORITVE STOJNCI19,2281 Marsovci TEL. 02/788 81 éO, FAKS 02/788 8l 6l
Material za: elektroinstalacije, strelovodne
instalacije Hermi, vodovodne instalacije, centralne kurjave
Po ugodnih cenah: radiatorji (classic, ventil kompakt)
kopalniški radiatorji v različnih barvah in velikostih - generalni uvoznik!
Prodaja in montaža
^amnoseštvo
'DanieC'l^rScmčič s.p.
íMošl^ci 114 S, 2272 Çorikica, teL 02 743 02 40, fan.: 02 743 02 41 'Dehirmu
'BulmiS3,2281íM(mipriŤtíiiu, td.:02 76639 71, Qsm:041712-043
izdehoa in montaža izdeC^ iz naravnega ^amna
CENTER ti/IODE ZA VSO DRUŽINO
UGODNI NAKUPI
hlač za mlade in odrasle;
NES, CASUCCI, KEEGAN, BIG BOSS, HOLIDAY
Lina, Zagrebška cesta 70 a, Ruj
TEKSTILNA ZAŠČITA Danilo KELC s.p.
PoiJSKA CESTA IJ, PTUJ Telefon: 02/788-51-70
vsak četitek
TEDNIK
vaša štajerska kionika
ÏÎÎ4 Tednikove čestitke
Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njihovih uspehih, praznikih in svečanih dogodkih ali pa jim samo povejte, da jih imate radi.


izdelovanje zaščitnih
tekstilnih oblačil
NAREDITE BOLJŠI VTIS
KAMNOSESTVO
'Bojan Kotarič s.p. Nudimo vam 10% popust za naročila nagrobnih spomenil<ov od 15.11.2001 do 1.3 2002. Ugodni plačilni pogoji!
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOlVIENIKOV TER VSEH VRST OBLOG IN TLAKOV IZ IVIARIVIORJA IN GRANITA
PTUJ, Budina, Kjezeru 11, telefon: 772-03-71, gsm: 041 902 648
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
yiVTOQŠOlJ^
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV PTUJ
organizira tečaj CCP za lotegorije: A, B, C, E v petelc, 25.1.2002 ob 16. uri
v učilnici ZŠAM Ptuj, Nova cesta 1
(pri bencinski črpalki na Ormoški cesti)
Organiziramo tečaj prve pomoči in zdravniški pregled. Prijave na sedežu ZŠAM Ruj ali po tel. 771-97-41. Inf: 041/865-592
ŽELIMO, DA TUDI VI POSTANETE DOBER IN VAREN VOZNIK Z AVTO ŠOLO ZŠAM PTUJ.
Na svoji izjemno delavni življenjski poti je 26. decembra 2001 omagal Drago Cater s Potrčeve 50 v Ptuju. Zadnje leto je bil v oskrbi Doma upokojencev Ptuj, stalno bivališče pa je imel pri družini hčerke na Me-glovi poti 1. V najožjem družinskem krogu so se od njega poslovili na pokopališču Dobrava v Mariboru. Več kot tri desetletja je bil izredno dejaven na ptujskem območju, zato je prav, da se ga spomnimo s kratkim orisom njegove življenjske poti in vsestranske družbene in društvene dejavnosti.
Rojen je bil leta 1922 in srednjo šolo končal v Mariboru. Potem je pri{la vojna in tuji zavojevalci so si razdelili slovensko zemljo. Vklju~il se je v narodnoosvobodilni boj. Italijani so ga ujeli in trpel je v taborišču Gonars. Za posledicami težkih razmer v taborišču je zbolel na pljučih, prestal težko operacijo, zato za oborožen boj ni bil več sposoben. Vendar je dobro okreval in se po vojni z vso svojo mladostno energijo vključil v delo.
Opravljal je vrsto odgovornih dolžnosti v raznih podjetjih v Celju, kjer se je tudi poročil. Leta 1962 se je zaposlil v Perutnini Ptuj, stanovanje pa je dobil v Kidričevem, kamor se je preselila njegova mlada družina. V Perutnini je bil najprej sekretar podjetja, saj je s tega področja imel izkušnje že iz Celja. Nato je bil nekaj časa direktor komerciale. Leta 1965 je Perutnina pričela kooperacijsko rejo piščancev in Čater je postal šef kooperacijske proizvodnje, ki se je začela razvijati tako rekoč iz nič. Znal si je pridobiti zaupanje kooperantov in ljudi, ki so delali na tem področju. Prav ta proizvodnja je prinesla Perutnini izjemen razvoj.
Ob izpolnjevanju zahtevnih delovnih nalog je vedno našel tudi čas za delo v sindikatih in v organih delavskega samoupravljanja. V Perutnini je bil več mandatov izmenično predsednik sindikata in predsednik delavskega sveta. Močno je bil tudi zavzet z delom v sindikatu delavcev v kmetijski in živilski industriji, bil je predsednik občinskega odbora, član medobčinskega in republiškega odbora, predsednik raznih komisij, v enem mandatu pa celo predsednik zveznega odbora za združništvo, v republiki pa predsednik odbora za kmetijsko zakonodajo. V ptujski občini je bil več mandatov član občinskega sveta Zveze sindikatov, predsednik nadzornega odbora itd. Za delo v sindikatih je med prvimi v ptujski občini prejel najvišje sindikalno priznanje - zlati znak ZS Slovenije. Prejel je tudi več državnih odlikovanj in drugih priznanj.
Po upokojitvi v letu 1981 je društveno aktivnost nadaljeval. Dolga leta je bil predsednik KS Jožeta Potrča, kjer so na njegove pobude in pod njegovim vodstvom veliko naredili pri urejanju cest, pločnikov in poti, naredili več otroških igrišč, urejali zelene površine, zlasti v okolici bolnišnice, zdravstvenega doma in otroških vrtcev, uredili dom krajanov in vrsto drugih nalog za lepše bivalno okolje. Bil je delaven član Društva upokojencev Ptuj. V letu 1987 je bil na njegovo pobudo ustanovljen Klub upokojencev Perutnine in nil je izvoljen za prvega predsednika tega kluba. Pred leti je bil klub registriran kot Društvo upokojencev Perutnine in tudi tega je vodil kot predsednik. Ko ga je pri delu začela močno ovirati bolezen, so ga v društvu imenovali za častnega dosmrtnega predsednika. Dve desetletji je bil tudi delavni član Aktiva sindikalnih aktivistov Ptuj. Omeniti še velja, da je bil takoj po preselitvi v Kidričevo član Lovske družine Boris Kidrič in bil več mandatnih dob predsednik te družine, tudi v času, ko si je družina zgradila lep lovski dom. Lovec v tej družini pa je ostal, dokler so mu to dopuščale telesne moči.
Njegova izjemna delavnost, organizacijska in strokovna sposobnost zasluži občudovanje in trajni spomin.
Franc Fideršek
POUE - DOlUl, d.o.o. Podlehnik 13, 2286 PODLEHNIK
K sodelovanju vabimo nova sodelavca, ker potrebujemo
2 PRODAJALCA
Pogoji:
končana srednja šola ekonomske ali komercialne smeri, starost do 30 let, 5 let delovnih Izkušenj s področja prodaje kmetijskega repromateriala, znanje pri delu z računalnikom. Rok za prijavo je 8 dni od objave. Informacije na tel. številko: 02/796-81-01, 02/799-00-80.
Audi
PORSCHE à
MARIBOR	ë
Šentiljska c. 128 a, 2000 Maribor |
LLJ
področni prodajalec: g Tel: 02 788 5788, GSM: 041 675 758 S
AVTO ŠOLA «^JU ^
organizira tečaj cestnoprometnih predpisov v ponedeijel( 21.1. 2002
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ PODLEHNIK
-	ob 18.00 vpis pred OŠ ŽETALE
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
ŠTARTd.o.o., CVETKOVTRG 3, PTUJ	VabljSn!!
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVUENJA
.illB6LCONT/:rir
POSLOVNA SKUPINA
Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853
I OKNA I VRATA I SENČILA I ZIMSKI VRTOVI I GARAŽNA VRATA I POLICE
UGODNO KREDITIRANJE!
DANA BESEDA OBVEZUJE
Mali oglasi
STORITVE
PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629-10- 95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.
POPRAVILO TV aparatov, vidorekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropovi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe, ugodni krediti do enega leta TOM + 0%. Za informacije pokličite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.
STROJNI OMETI: notranji in zunanji - od gladkih, zaribanih do rustikalnih. Fasade - toplotno-izolacijske in navadne s 15-letno tradicijo v tujini in doma. Splošna zidarska, fasaderska in štuka-terska dela Ciril Beranič, s.p., Apače 111, 2324 Lovrenc na Drav. polju, GSM: 031 541-605, tel. 02 797-22-81.
ODKUP IN PRODAJA DELNIC: Perutnina, Telekom, Marcator, KK Ptuj, Atena, Infond, Probanka, Krekova, Kmečke, Triglav, NFD in vse, ki kotirajo na Ljubljnski borzi. Hitro izplačilo, minimalni stroški pri prodaji. Cekin, Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56 (pooblaščena poslov-lanica GBD, d.d., Kranj).
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel.745 08 51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
RAZNO
KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897-675, plačam takoj.
PEZ FIGURICE kupim. Zelo dobro plačilo. Pokličite tel. 01 515-25 65 in 041 619-476, Ivan.
UGODNO prodam psičko, mlado nemško ovčarko, staro 4 mesece. Inf. na tel. 041 484-621..
ZBIRAM PEZ figurice, plačam vašo ceno! Tel. 041 429-376.
KORANTIJO od 9 do 11 let let prodam. Tel. 766-37-61.
MLADIČE nemške ovčarje prodam. Tel. 041 327-203.
IZDELOVANJE LESNE GALANTERIJE
Franc KUKOVEC, s.p. Lasigovci 17 b, 2257 Polenšak
Izdelujemo zunanje in notranje ograje, stole, mize, jedilne kote, predelne stene, stopnice, okna, vhodna vrata, garažna vrata in montaže.
Tel.: 02/756-08-01
Razpored dežurstev zobozdravnikov
ob sobotah 19. januarja: Majda Zorko, dr. stom. ZA Lackova ul., Ptuj
Tednik
Naročnina: 02/749-34-16
Tajništvo: 02/749-34-10
Reklame: 02/749-34-15
PRODAM kuhinjo, 2 sedežni garnituri in termoakumulacijsko peč. Tel. 031 330-947.
PEČ za centralno novo, štedilnik na trdo gorivo, električni štedilnik, pralni stroj in dva hrastova soda prodam. Tel. 757- 7371.
MOTORNA VOZILA
MEGAN 1,6, letnik 96, prodam. Tel. 031 893-169.
OSEBNI AVTO Škoda 120 L, letnik 1986, registiran do 4.8. 2002, prodam. Tel. 041 904-732.
FORD escort 1,6, 16 V, letnik 97, 63.000 km, prodam. Tel. 02 719-20-92.
DAEWOO MATIZ, letnik 1998, prodam. Tel. 041 903-361.
OSEBNI AVTO VW pasat karavan GL 2.0, letnik 91, prodam. Tel. 031 491-304.
DELO
REDNO IN HONORARNO
zaposlimo natakarico ali dekle z veseljem do strežbe. Signal, d.o.o., bar Osmica, Lancova vas 3, Videm. Informacije na tel. 02 764 19-61 ali 040 234-863.
BAR DESPERADOS, Feri Horvat, s.p., Mariborska c. 28, Ptuj, zaposli prijazno, mlado dekle za strežbo. Tel. 040 884-752.
IŠČEMO dekle za strežbo v gostinskem lokalu "Green Bar" Damijan Širovnik, s.p., Čopova 1, Ptuj, tel. 031 271-275.
INFORKOMERC vam nudi vse informacije o dobrem zaslužku, tudi o delu na domu. Inf. na tel. 041 747-121.

zzwmr:
Družba za časopisno in radijstei d^avnost RADIO-TEDNK d.o.o., RADIO-TEDNIK p,p, 95, Ralčeva 6, S950 Ptm', tel.: 02/749^10,
------------aTK!rňreftíiňiič5í5ar<aěa^

ZOBNA ORDINACIJA
dr Zdenka AntonoviCa v Krapini. M. Gubca 49, ordinira vsaic dan po dogovoru. Vse informacije po ir. 0038519 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNAOR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{~ev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
Dekleta in fan^e; gospe in gospodje!
Ste samski ali osamljeni? Mi smo pravi naslov za vas. Pomagali Vam bomo izbrati primernega partneija za druženje ali skupno pot. Pokličite, ne boste razočarani! AGENCUASTIK, Razlagova 13,3000 Celje, telefon 03 548 48 00,03 548 48 01, 040 553 646,031 461 058
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _In popust za upokojence_
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj = 02 771-40-91, 041 716-251 PE ëtuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČii^.
MARIBOR Cankarjeva 21 02/22-80-1 1 O
^WMĚMĚM	21
PARKETARSTVO Janez Vidovic, s.p. Stojnci 83, 2281 Markovci
opravlja vsa parketarska dela po ugodnih cenah. Inf. na tel. 02 766-34-21 ali GSM 041 809 248.
OGLASI ÊN OBJAVE
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
PRODAMO: stanovanja -
1-sob. Ormoška c.; 2-sob. Do-rnava; 2-sob. Gorišnica; 2-sob. Orešje; 2,5 Zg. Hajdina; 3-sob. Rimska pl.; 3-sob. Potrčeva pritličje; 3-sob. Majšperk; 3-sob. Podlehnik cena 42.500 EUR; 4-sob. Cankarjeva ul., komfort, vseljivo julija 02; 4-sob. Kidričevo; 4,5-sob. Kidričevo; 4,5-sob. Ul. 5. prekomorske, Ptuj - prodaja novih dokončanih stanovanj in parkirnih prostorov nad trgovino Špar. Hiše: nova po-slovno-stanovanjska hiša Skorba ob glavni cesti z večjo parcelo; 1-druž. nedokončana Žabjak; 1 -druž. Zg. Hajdina vseljiva čez 6 mesecev ; 1-druž. Brstje; 1-druž. Krčevina pri Vurbergu; 1-druž. Draženci; 1/2 hiše Spolenakova; atrijska Sakušak, atrijska Klepo-va - Ptuj, atrijska Zg. Pristava; nedokončana Placar V. gradbena faza; starejša Bukovci; Tibol-ci; Strjanci; Loperšice; Hardek - Ormož: 2-druž Lešje; 2-druž. Tavčarjeva; 2-druž. Spuhlja, v račun stanovanje, cena 70.000 EUR; Hajdoše; nova Zagojiči; 1-druž. Ptujska Gora; 2-druž. Ptujska Gora; nedokončana Vi-tomarci itd. Prodaja vrstnih hiš Rabelčja vas - še omejena količina. Vikendi: Prerad; Krčevina pri Vurbergu - brunarica, Majski Vrh; Pohorje- Cirkulane; Hrasto-vec - Zavrč; Strjanci. Kmetije in parcele na raznih lokacijah. Poslovne hiše - Grajena; Orešje,
Borovci; Brstje, Nova vas pri Mar-kovcih; Dornavska c.; Gorišnica lokal za mirno dejavnost; Dra-ženci, Placar nova z večjim zemljiščem; ptujske toplice apartma 55 m2 za vso opremo; Domino -v najem se daje opremljena pisarna 22 m2. Agencija VIKEND, Biš 8 b, Trnovska vas, tel. 02 757 11 01; GSM 041 955-402; posl. center Dominko Trstenjakova 5, tel. 02 748-10 13; fax 02 748-10 -14.
PRODAMO ali damo v najem vinograd v Goričaku pri Zavrču. Inf. na tel. 761-03-11.
HI[O V CENTRU Ptuja, primerno tudi za poslovne prostore, prodam. Tel. 041 534-415.
OPREMLJENO komfortno mansardno stanovanje v Ptuju, 69 m2, prodam. Tel. 041 667-325.
NA RAZPOLAGO poslovni prostor 45,5 m2. Inf. na tel. 041 771-042.
POSLOVNI PROSTOR v centru Ptuja, I. nadstropje, dam v najem. Tel. 031 480-374.
GARSONJERO na Ptuju, II. nadstropje, prodam in kupim hišo na Ptuju. Tel. 041 633-798, popoldan.
V NAJEM oddam trosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 490-211.
KMETIJSTVO
KUPIM bikce simentalce za nadaljnjo rejo. Telefon 041 263 537.
KOSILNICO ali traktor in vse druge kmetijski stroje - lahko tudi v okvari - kupim. Tel. 031 458-702.
KOSILNICO BCS 127, bencin ali disel, in 2-redno Oltovo sejal-nico za koruzo kupim. Tel. 03 57 94-289
TRAKTORSKI viličar, nov (Mušič), in kolje za vinograd prodam. Tel. 719-51-77.
TRAKTOR DEUTZ 48 in IMT
539 prodam. Tel. 031 569-637.
OBRAČALNIK za seno za traktor Tomo Vinkovič kupim. Tel. 769 27-71.
KRAVO tretjega teleta, brejo, prodam. Tel. 02 790 09 11.
VEČJE število krav molznic prodam. Tel. 041 875-779.
TRI PRA[IČE domače reje od 120 do 160 kg prodam. Tel. 764 62-41.
REZULTATI ŽREBANJA VELIKE NAGRADNE KRIŽANKE KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ, d.d.
Izmed 508 prispelih rešitev nagradne križanke (pravilno geslo se je glasilo: [TIRIDESET LET KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ)
smo v uredništvu Tednika izžrebali naslednje nagrajence:
3. nagrada - bon v vrednosti 5.000 sit (vina): Šadeja Nestorov, Ul. 5. prekomorske 4, 2250 Ptuj
2. nagrada - bon v vrednosti 10.000 sit (vina): Leopold Drobnič, Praprotnikova 3, 2251 Ptuj
1. nagrada - abonmajska karta za kopanje v Termah Ptuj: Rozalija Krapša, Maistrova 19, 2250 Ptuj
Nagrajencem iskreno čestitamo. Potrdila o nagradah lahko dvignejo na sedežu Kmetijskega kombinata Ptuj, Muzejski trg 2, Ptuj.
AGRONABAVA Trgovina in storitve, d.o.o. Bukovci 32, 2281 MARKOVCI tel.: 02 767-64-41
V delovno razmerje sprejmemo: prodajalca s trgovsko oz. katerokoli drugo srednješolsko izobrazbo V. stopnje.
Prijave pošljite na naslov "AGRONABAVA", d.o.o., Bukovci 32, 2281 Markovcih, v 8 dneh po objavi.
Minile za vas vse so bolečine, v srcu pustili ste lepe nam spomine, čeprav ste morali veliko pretrpeti, pa vendar z vami lepo bilo nam je živeti. Le kdo, le kdo pozabil bi gomilo, kjer spi zlato mamino srce, ki nas neskončno ljubilo vse do zadnjega je dne?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in botre
Elizabete Šamperl
IZ DRBETINCEV 57
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku, z nami delili bolečino in nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Prav lepa hvala Bolnišnici Ptuj, osebju intenzivnega in internega oddelka, dr. Francu Šuti in patronažni sestri Martini, ki so jim s skupnimi močmi lajšali bolečine.
Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke. Hvala govornikoma g. Zvonku Zorcu in ga. Frančiki Danko za poslovilne besede, posebej še g. Zvonku za opravljene cerkvene molitve, godbeniku za odigrano melodijo, obema praporščakoma ter pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta. Še enkrat vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala.
Vsi njihovi
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta in dedka
Stanka Vicarja
IZ ROTMANA 18
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrekli soža-lje.
Iskrena hvala g. župniku, cerkvenim pevcem, govorniku, zastavonošema in pogrebnemu podjetju MIR.
Otroci z družinami
MAMA, ni te več na pragu, ni te več v hiši.
Nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno vzela si SLOVO.
SPOMIN
Danes, 17. januarja 2002, mineva leto žalosti, odkar nas je nenadoma za vedno zapustila draga mama, tašča in stara mama
Marija Šmigoc
IZ GRADIŠČA 3, ZG. LESKOVEC
Ne moremo doumeti, da te ni več med nami.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinesete cvetje
in prižgete svečo v spomin nanjo.
Tvoji najdražji
Mama, ti le sladko spi in odpočij trudne si oči, naj počivajo zdelane roke in tvoje predobro srce.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, babice, prababice in sestre
Terezije Kekec
IZ ZAGORCEV 1
1920 - 2001
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, sorodnikom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje, sveče ter sv. maše, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Lepa hvala g. župniku Štefanu za opravljen obred, g. govorniku Zvonku, zastavonošema, cerkvenemu pevskemu zboru in pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoci: hčerka z družino ter brat Maks
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je ...
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, brata, strica in svaka
Jakoba Feguša
IZ PODLEHNIKA7 E
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Kmetijskega kombinata, kolektivom OZ Rdečega križa Ptuj, Radia Tednik Ptuj, Osnovne šole M. Kores Podlehnik ter Društvu podeželskih žena Podlehnik in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, sveče, sv. maše, nam pa izrazili pisno in ustno sožalje.
Hvala g. duhovnikom p. Alojzu, p. Andreju in p. Emilu za opravljen pogrebni obred in sv. mašo.
Iskreno se zahvaljujemo tudi dr. Bešiču z onkološkega oddelka KC v Ljubljani.
Hvala Zvonku za nesebično pomoč ob njegovem zdravljenju. Zahvalo izrekamo tudi g. Lojzeku Šeguli za besede slovesa, pevcem na koru in g. Maksimiljanu Fegušu za spremljavo na orglah, pevcem Ptujskega noneta, pihalnemu kvartetu iz Pod-lehnika ter pogrebnemu podjetju MIR. Vsem še enkrat iskrena hvala za vse.
Žalujoči: žena Angela, hčerke Danica, Verica, Jožica z družinami, sin Jaka z Vido ter sestri in bratje z družinami
Ti ne veš, da zimski čas cvet je naš umrl ne da je življenja mraz to srce nam strl.
V SPOMIN
17. 1. 1997 - 17. 1. 2002
Skrita bolečina spremlja spomin na 17. januar 1997, ko smo te za vedno izgubili, naša draga žena in mamica
Anica Brinjevec
IZ VELIKE NEDELJE
Njeni najdražji
Ločitev je naša
usoda, srečanje novo upanje.
SPOMIN
Rudi
Gregorec
1936 - t 11. 1. 1992
Minilo je deset let,
Aljo{a Požgai
1981 - t 19. 1. 1999
Minila so tri leta,
odkar se učimo živeti brez vaju. Hvala vsem, ki ju imate v lepem spominu.
Ko tvoje si zaželimo bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči prerani izgubi naše drage zlate žene, mame, babice
Mimice Lajh
IZ DORNAVE
iskrena hvala vsem, ki so jo pospremili k večnemu počitku. Posebej hvala darovalcem cvetja in sveč, gospe govornici za prekrasne poslovilne besede, gospodu župniku za lep cerkveni obred, pevcem, izvajalcu Tišine, dr. Novaku, dr. Valeriji Šaško, dr. Budisavljeviču in patronažni službi za ves trud lajšanja njenih bolečin.
Žalujoči, ki jim bo ostala v nepozabnem in najlepšem spominu: mož Vladimir, hčerka Vladimira z možem Ivanom, sin Fredi, sin Boris z družino in najožji sorodniki
COGETINCI / POMOC DRUŽINI PODGORSEK/ANZELJ
y nesreii niso ostali sami
Kot smo že poročali, je 27. novembra lani zagorelo v Co-gentincih 54 v ob~ini Cerkvenjak na Šumenjakovi domačiji, kot pravijo po domače. Vzrok požara je bila napaka na električni napeljavi. Ogenj se je zelo hitro siril in v celoti uničil hiso in gospodarsko poslopje, tako da je družina Podgoršek - Anželj ostala brez strehe nad glavo.
Veronika Anželj in Anton Podgoršek ter njuni otroci enajstletna Jerneja, osemletna Anja in petnajstmesečna Veronika so ostali brez vsega. Začasno so se nastanili v vinogradniški hišici. Družina pa je trdno odločena, da na pogorišču zgradi novo hišo.
V stiski niso ostali sami. Poleg sosedov, vaščanov, občine Cer-kvenjak, humanitarnih organizacij, osnovne šole Cerkvenjak in posameznikov so na pomoč priskočila tudi podjetja: trgo-
vina Nada iz Lenarta, trgovina Pukšič od Svete Trojice, trgovina Petlja Ptuj, Intelsat Pernica, Swaty Maribor, Opekarna Križevci, Interles Lenart, Opekarna Ormož, Ingra Gornja Radgona, Livarna Aklimat Lenart, Opal Kranj, Dimnikarstvo Klobasa Lenart in mnogi drugi. Največji donator pa je vsekakor gorenjsko podjetje Iskratel iz Kranja, ki je za pomoč družini po požaru na prehodni račun občine Cerkvenjak nakazalo 10 milijonov tolarjev.V torek, 15. janu-
arja, je glavni direktor Iskratel Kranj Andrej Polenec družini Anželj — Podgoršek v Cogetin-cih izročil ček v vrednosti 10 milijonov tolarjev.
Pri občini Cerkvenjak so ustanovili tudi posebno komisijo, ki bo pomagala družini pri izbiri najugodnejšega izvajalca za izvedbo del in skrbela za namensko porabo sredstev, ki se zbirajo na prehodnem računu občine Cerkvenjak. Vsi, ki bi želeli pomagati družini Podgoršek — Anželj, pa lahko sredstva nakažejo na prehodni žiro račun občine Cerkvenjak številka: 01000-0100010672, sklic 730001, namen nakazila: pomoč po požaru družini Podgoršek — An-želj.
Zmagoslav Šalamun
SVETI TOMAŽ / ZLATA POROKA ZAKONCEV KOSIR
Znova pred oltarjem
Konec decembra sta po petdesetih letih pred oltar v farni cerkvi Svetega Tomaža znova stopila Janez in Ljudmila Košir.
Janez bo v prihajajočih dneh, 25. januarja, dopolnil 77 let. Rojen je bil v Gladomešu pri Slovenski Bistrici. Pot ga je že v mladih letih popeljala iz rodne-
ga kraja v belo Ljubljano za zaslužkom. Službo si je našel na železnici, kjer pa ga je čakalo še več kot le delovno mesto - spoznal je namreč Ljudmilo An-
Zlatoporocenca Ljudmila in Janez Košir. Foto Ema Žalar
tonič. Ljudmila je rojena 31. avgusta 1928 v Precetincih pri Mali Nedelji. Železnica je tako združila dvoje mladih src, ki sta 22. decembra 1951 stopila pred oltar in si obljubila večno zvestobo. Pridno sta delala, prihranila toliko, da sta ustvarila dvoje toplih domov, zgradila sta kar dve hiši, eno v Ljubljani in drugo v Trnovcih.
V zakonu se jima je rodilo dvoje otrok, sinova Slavko in Janez. Danes zakoncema Košir čas krajša že pet vnukov in dva pravnuka. Svojo zvestobo sta si znova obljubila 22. decembra pri Svetem Tomažu.
Zanju se je dandanes čas nekoliko umiril, zdaj je čas, da uživata in si privoščita kaj lepega, obdana z vsemi otroki in vnuki ter pravnuki. V hišici v Trnov-cih jima na jesen življenja čas najlepše teče.
Zlatoporočencema najlepše želje tudi iz uredništva.
Mh
če na Vincenca (22.) sonce peče, obilo vina v sode steče.
-1/-11
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes se bo od severozahoda pričelo delno jasniti, sneženje bo ponehalo. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do -8, najvišje dnevne od -4 do 1.
Obeti
V petek in soboto bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. V soboto se bo nekoliko otoplilo.
Kulturni križemkražem
PTUJ * Danes ob 17. uri bo v predavalnici Ljudske univerze na Ptuju v okviru krožka Beremo z Mankco Košir predstavitev knjige Te je lu-šno blo avtorjev Cirila Ambroža, umetnika fotografa, in Franca Krnjaka, ki je izbral zanimiva besedila iz del znanih Prlekov.
PTUJ * V Mestni hiši razstavljata fotografije Staša in Vitoslava Cafuta. Razstava Ujetniki časa bo na ogled od četrtka, 17. januarja, do petka, 1. februarja. PTUJ * Pokrajinski muzej Ptuj vabi otroke in njihove starše na Muzejski vikend na ptujskem gradu v soboto, 19., in nedeljo, 20. januarja, od 10. do 13. ure. Izdelovali bomo papirnate kurentove maske.
DESTRNIK * V dvorani osnovne šole prireja folklorna skupina Destrnik v soboto, 19. januarja, ob 17. uri Zimski večer. Gostje prireditve bodo domače ljudske pevke, folklorna skupina iz Draga-tuša, tamburaši od Svetega Andraža in presenečenje iz sveta zabavne glasbe. KUNGOTA * Dramska skupina KD Skorba bo z veseloigro Zakonci stavkajo v režiji Silva Vučaka v soboto, 19. januarja, ob 18. uri gostovala v Kungoti.
VITOMARCI * Gledališka skupina KUD Vitomarci bo bo v soboto, 19. januarja, 19.00 uri premierno uprizorila ljudsko veseloigro Davek na samce. Ponovitev bo v nedeljo, 20. januarja, ob 18.00 uri v dvorani v Vitomar-cih.
PTUJ * 19. januarja ob 19.30 uri bo v ptujskem gledališču nastopilo gledališče slepih in slabovidnih Slovenije s komedijo Namišljeni zdravnik. Vstopnice so naprodaj na sedežu Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, v Termah Ptuj in eno uro pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. SELA * Dramska skupina KD Skorba bo z veseloigro Zakonci stavkajo v režiji Silva Vučaka v nedeljo, 20. januarja, ob 14. uri gostovala v kulturni dvorani na Selih. ORMOŽ * V prostorih bivše Mercatorjeve trgovine Oprema v Ormožu bodo v ponedeljek, 21. januarja, odprli svetopisemsko razstavo, ki bo na ogled vsak dan do 3. februarja od 9. do 18. ure. Razstavo sta pripravila Adra in Svetopisemska družba Slovenije.
PTUJ * Na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je od 7. januarja do 2. februarja odprta razstava z naslovom Moja najljubša knjiga.
PTUJ * V slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je odprta razstava z naslovom Božične in novoletne voščilnice 20. stoletja avtorice Eve Gerkman iz Arhiva Republike Slovenije.
HAJDINA * KPD Hajdina prireja v soboto, 19. januarja, ob 18. uri v prosvetni dvorani glasbeni večer S pesmijo v novo leto. Nastopajo: tamburaški orkester Videm, ljudske pevke iz Sel, Dornave, Lovrenca, Hajdine, Društva invalidov Kidričevo, moški pevci Hajdina, Mladi lukarji iz Mo-škanjcev in Romana Teskač. KINO PTUJ * Ta teden si lahko ob 18. uri ogledate film Obračun, ob 20. pa Nikogaršnja zemlja. V torek in sredo si lahko ob 18. uri ogledate slovenski film Kruh in mleko, sicer pa ves teden ob 20. uri Kaj ženske ljubijo (od petka do nedelje tudi ob 18. uri). 26, in 27. jan. ob 15. 30 je na sporedu Harry Potter.
CRNA KRONIKA
Z AyrOMOBIíOM POD rOyORNJAK
12. januarja ob 4.47 uri se je na avtocesti A/1 izven naselja Slovenska Bistrica zgodila prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti. Tega dne je L. V., star 31 let, doma iz Močne pri Lenartu vozil osebni avtomobil Opel omega iz smeri Celja v smeri Frama. Izven naselja Slovenska Bistrica je za dovozom na avtocesto Slovenska Bistrica — jug dohitel voznika tovornega avtomobila J.Š., starega 47 let, iz Rogaške Slatine, ki je vozil po desnem prometnem pasu avtoceste. Zaradi neprilagojene hitrosti je voznik osebnega avtomobila brez zaviranje s prednjim delom vozila trčil v zadnji levi del tovornega avtomobila, kjer se je vozilo zagozdilo. V trčenju je voznik osebnega avtomobila izgubil življenje, prav tako pa tudi potnika v njegovem vozilu B. Š., star 31 let, doma iz Maribora, in D. K., star 30 let, doma iz Maribora.
V	trčenju je na vozilih nastalo za okoli 900.000,00 SIT materialne škode.
EKSPLOZIJA y ŠOLI
10. januarja je prišlo v OŠ Poljčane do manjše eksplozije plina in požara na štedilniku v učilnici za gospodinjski pouk. Kombinirani štedilnik je bil priključen na plinsko jeklenko z gumirano cevjo, ki je bila me-njana pred 7 leti. Cev je bila razpokana in je na tem mestu po vsej verjetnosti uhajal plin.
V	času eksplozije plina v učilnici ni bilo nikogar, materialna škoda, ki je nastala na štedilniku, pa znaša 30.000 SIT.
y yRTEC PO HRANO IN PIJAČO
Med 8. in 9. januarjem med 18. in 5.30 uro je neznani storilec vlomil v vrtec Otona Župančiča na Zg. Polskavi. Iz kuhinje je vzel več hrane in pijače. S tem dejanjem je nastala materialna škoda za 500.000 SIT.
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Tatjana Teticko-vic, Videm pri Ptuju 5/c -Melani; Vanja Skrabl, Sela 4/a, Lovrenc - Ines; Ber-nardka Kuserbanj, Turški Vrh 108, Zavrc - Viktorijo; Darja Lepenik, Ul. 25. maja 6, Ptuj - Tilna; Marjeta Novak, Zg. Hajdina 7/d, Ptuj - Nino; Antonija Jamnikar, Krčevina 12, Miklavž pri Ormožu - Andrejo; Lidija Pignar, Lan-cova vas 89, Videm - Nino; Zdenka Malek, Dolič 16/b, Destrnik - Mateja; Marje-tka Lampret, Grdina 23, Stoperce - Sergeja; Brigita Božičko, Strmec pri Sv. Florjanu 70, Rogatec - An-žeta; Lidija Kovač, Irja 1/a, Rogaška Slatina - Hano. Umrli so: Marjan Vojsk, Kraigherjeva ul. 14, Ptuj, rojen 1960 - umrl 2. januarja 2002; Stanislav Vičar, Rotman 18, rojen 1929 -umrl 2. j anuarja 2002; Martin Salamun, Obrež 59, rojen 1926 - umrl 5. januarja 2002; Rozalija Vil-čnik, rojena Krapša, Kicar 125, umrla 4. januarja 2002; Marija Cvetko, rojena Krajnčič, Krčevina pri Vurbergu 77, rojena 1912 - umrla 6. januarja 2002; Jožef Bratušek, Mala Var-nica 1, rojen 1931 - umrl 8. januarja 2002; Stojan Božić, Krčevina pri Vur-bergu 94, rojen 1941 - umrl 6. januarja 2002; Tilika Zebula, rojena Bezjak, rojena 1954 - umrla 9. januarja 2002.

Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611
M